Katollsh cerkven list Danica izhaja vsak petek na cel poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za Četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik izide' Danica dan poprej. Tečaj XXII. V Ljubljani 26. svečana 1869. List 9. Cerkvene pesmi. Prestavlja J. Bile. (Dalje.) V petek po 2. postni nedelji. ¥ spomin tančice Guspoda Jezusa Kristusa. i. (Gloriam saerae.) Slavo tančice pevajmo presvete , Zlagaj mo ji na slavo svete himne Združene s prošnjo; ona je rešitve naše Vedni spominek, Kterega hrani zmeraj častno platno, Ker so na njem kervi ostale znamnja, Ko je zavilo s križa sneto, mertvo Jezusa truplo. Duši predstavlja bolečine silne, Ktere je nosil On, ki se Ad4ma Vsmilil je, roda našega Zveličar, Smert ko je umoril. 8tran prebodeno s sulico in z žeblji, Koke in noge in život raztergan Z groznimi biči, krono v temo vderto — Kaže podoba. Duša pobožna, al z očesom suhim In brez vzdiha britkega iz serca Živi spominek smerti tak nevredne Gledati moreš? Ker je le naša, Kriste, hudobija Tebi terpljenja toljko naložila, Dolžni življenje smo le Tebi, torej Tebi ga damo. Tebi, o Sin, naj dika bo in slava, Ki si naš rod odrešil s svojo kervjo, Kteri z Očetom in s preblagim Duhom Vekomaj vladaš. — Amen. n. (Mysterium mirabile.) Skrivnost preČudno, presveto Glej, znamnja smerti ostanejo Odkriva nam današnji dan, Ko včlovečeni Božji Sin Kervavo, grozno smert terpi. Krivico brani sužnjevo, Podobo obleče grešnika, Za hlapca križan je Gospod, Nedolžni za krivičnika. Tančici sveti vtisnjene, Ki po preslavni zmagi je Zavila truplo ranjeno. Da smert in pekel zmagan je In svet, dokazi so leto : Zastave zmage oni so Vojvoda nepremaganga. *) Mera je taka: Za milost torej tako smo Življenju mertvi staremu Zahvalo dolžni Jezusu, Zbudimo danes se ▼ nov«'., Da zoper zmaja pod leto Sledimo Kristusu; in križ Zastavo se vojskujemo. Naj nas v slavo prepelja. Dodeli, Oče usmiljeni, Enak Očetn edini Sin, Ki s Tolažnikom blaženim Kraljuješ, vladaš vekomaj! III. (Jesu, dulcis amor meus.) Jezus, sladka mi ljubezen; Čast ti, glava sveta, bodi, Ko da pričujoč si, pridem S terniem ranjen; glej , lice , K Tebi, milo Te objamem, Ki pred njim nebu se trese Tvojih ran se spominj&je. Cvetje svoje je zgubilo. Te pozdravljam, stran preeveta, Te pozdravljam, rana odperta; Bolj rudeča si ko roža, Dobrodarno oj zdravilo! — uu | —u | — u | — o | — u — oo | —v Nazega Te tukaj vidim, Ranjenega in razpet ga In oskrunjen'ga, zavit'ga V to presveto tanko platno. Vas pozdravljam, svete roke, Z žeblji britkimi predale: Da noge smem Ti objeti — Ne odreci mi, Zveličar! Amen. Mhtmiara o sotzhem nadzorstvu za v Stajarzko poterjena. Ne mara za postni dodatek dobili smo ravno po-terjeno postavo o šolskem nadzorništvu, kakor jo je graški deželni zbor po vladini osnovi prepokorno bil sprejel. Vi bratje na Kranjskem boste še morali nekaj časa čakati, ker jo je vaš deželni zbor nekoliko drugače, nego je vlada predložila, po deželnih potrebah bil zavil. Dokler se kranjski deželni zbor bolj zmodri, bode deželna in okrajna gosposka začasno šolske reči v roke vzela. Ali pa bo s tem tudi deželni odbor zodovo-ljen, in ne velikoveč oglasil se zoper očitno krajšanje svojih pravic, ne vemo. Kar pa zadeva narodne sole na Štajarskem, jih nova postava s trojnim močnim zidovjem obdaja: a) krajni, b) okrajni, c) deželni šolski svet ali zbor. To trojno zidovje se tako tesno drugo druzega dotika, da še miška sredi skoz ne bo mogla, kaj še le kak pre-vnet slovenski narodnjak? Kajti kraj nega šolskega nadzornika (in ta bo glava) voli okrajni šolski zbor, in ta bo že na pravega možaka zadel. Poleg nadzornika bo pri vsaki vravnani farni šoli v krajnem zbora še: pervi učitelj, to je, ker vsaka šolale po enega uči-teljaima, večidel domači g. učitelj; potem g. kateket, in slednjič še petero faranov od srenje izbranih. — Po enakem stroju bo sostavljen okrajni šolski zbor: okrajni načelnik, okrajni šolski nadzornik, kateket (kteri? ako jih je več, ni povedano; bodo pač žrebovali med sebo), eden učiteljev in zopet petero dragih po okrajnem zastopu voljenih. — Deželni šolski zbor ima: deželnega poglavarja ali nja namestnika, dva deželna odbornika, enega graških srenjskih odbornikov, enega od namestniitva, dva deželna Šolska inspektona, dva katoliška in enega evangeliskega duhovna in dva učitelja. Kaj si od te naj novejši postave obetamo? Da kdo ,, Danici" ne bo oporekal, da je v tej reči Ciceron „pro domo", opazujem pred vsim, da ga ni ne ednega pametnega duhovnika na Štajarskem, ki bi zastran šol zahteval duhovništvu kake vlastnije ali privilegije, marveč je bila že zdavno vsaj tiha želja povsod, da bi naj šolski nadzornik bil ne glede na cerkveno službeno čast on, ki je v celem okraju naj sposobniši, in v šolskih rečeh najbolj izuijen, bodisi potem dekan, župnik ali kurat. Toda opomniti je treba ljudem, ki vsako ljubo pomanjkljivost pri šolah cerkvi podtikajo, da prejšnje naredbe niso cerkvene bile, ampak vladine. Toraj bi se bila stvar lahko prej dogovorila med vlado in cerkvijo, in gotovo bi bila cerkev vsem pravičnim tirjatvam se udala, in ne bilo bi potrebno vsega predelovati. Postava pa, ki se ima v življenje vpeljati, nam tele vprašanja vsliluje: 1. Bode li (kaj cerkv. gosposka o tem odloči, še ne vemo; toraj dvombe glede spretnosti ne izvirajo iz ošabnosti) bode li — pravimo — dobro, da v krajnem šolskem zboru ima sicer glas g. kateket, g. župnik (fajm.) pa ne? Kaj, ko bi g. župnik na vse strani zveden mož bil, g. kateket pa novinec na vsako stran? Kako, da se je pri okrajnem in deželnem šolskem zboru tako skerbno gledalo na razverstitev po častni stopnji ? 2. Kje bode iskal učitelj potrebne v e-ljave, da ohrani pri mladini pravični strah? Dajmo, da razun g. kateketa tudi ostali udje kraj nega zbora dosti zdrave pameti imajo, ter spoznajo, da je treba tu in tam čversto na noge stopiti: kaj bode vspeha pri nagajivi mladini imelo, če stopi v šolo kmet Boštjan, ali oštir Francel, ali štacunar Edvard? — Ali kaj bode učitelj v šolskem zboru opravil, če bi zahteval, da se mu vendar enkrat plača, kar ima že leta dni pri ljudčh dobiti? Skušnja vsaj uči, da je premnogim ljudem plačevanje učnine deseta briga. Do zdaj gosposka ni bila volje, plačo za učitelja po rednih davkih razverstiti, bodo li domači zborniki več poguma v tej reči pokazali? 3. Bode li nadzorovanje poslej bolj natančno, bolj umno, kakor doslej? Kdo bode učitelju to in uno na-svetoval, ko je vendar gola resnica, da se učitelj še le čez leta pod umnim vodstvom izuri? Skušnja do zdaj le kaže, da so starši sami prav mlačni do šole, in da jih še duhovniki niso mogli pripraviti, da vsaj enkrat, na dan skušnje, v šolo k otrokom se potrudijo. Tem ljudem se zdaj izroča nadzorovanje. 4. Kaj bode pod takim nadzorništvom s slovenščino v šoli ? Pri sedanjem stanju pripravništva v Mariboru se ni nadjati, da bi se učitelji pravilne slovenščine naučili. Kaj pa še le bo, če je okrajni šolski zbor, ki voli nadzornika vsaki šoli, slovenščini neprijatelj? In če vse to učitelj ve, verh tega pa sam pravilni slovenščini kos ni, kakošno mesto se bode slovenskemu jeziku v narodnih šolah odkazalo ? — V eni mariborskih predmestnih šol, ki ima gotovo četiri petinke slovenskih otrok, je vlani učiitelj vse nemško podučeval. Vprašan, zakaj da slovenskega nič učil ni, odgovori, da pervosednik tamošnjemu cerkvenemu in šolskemu konkurencijalnemu odboru ne dopušča. Zdaj pa še nova šolska postava ljudem samim na voljo pripušča, na koliko hočejo drugemu kakor nemškemu jeziku pravice v šolah dovoliti. —1—. MkaJ fe to t svobodni zidar (frnfmav-rar), in svobodno zidarstvo (flrqf-mavrmrstvo) f (Dalje.) 111. Kako nabirajo svobodnih zidarjev? Lahko rečemo, da je to nabiranje satanska skrivnost, ali berite, in sami sodite! Poglaviten namen je, piše skriven glavar, „da moža ločimo od rodbine, in mu nravnostna čutila otumpimo. Naj boljši so taki, ki so nekako nagnjeni na to, da radi zanemarjajo domača opravila, in hrepene po veselicah. Izvabite jih, pridobite jim tu pa tam kake veljave, ročno jih učite, da bo delo začelo jih dolgočasiti, in kedar jih ločite od žene in otrok ter pokažete, kako težko &e spolnujejo dolžnosti, ktere imajo, potem iim zbujajte hrepenenje po kaki novi bitnosti. Tako obdelujte može, če jih hočete pridobiti." „Kedar možu pristudite rodbino pa vero, izbleknite mu par tacih besed, ki ga bodo vnele, in se mu bo vi-dilo, da bi rad pristopil k svobodnim zidarjem, če bi le vedil, kje naj sc oglasi. Ta nečimurnost je ljudem toliko splošna, da se res čudim, ko vidim, da so ljudje tako bedasti. Skrivnostni čar ima toliko moč do ljudi, da se dregetaje pripravljajo za otročje predskušnje in za bratinski obed ali pojedino." „Marsikomu se persi širijo od veselja in neke ime-nitnosti, kedar koli pomisli, da je ud te ali te snidnice, da je nekako ločen od žene in otrok, ter da v svojem sercu nosi skrivnost, ktere nikdar ne sme razodeti." Kaj pa vi pravite, kaj ? Ali je to hudobija, ali ni ? Brat Clavel, svoboden zidar, priporoča ravno take vabilne načela, pa z manj cinično surovostjo. On piše tako le: „Svobodno zidarstvo — kvasimo tistim, ktere hočemo vjeti — je ljudomila naprava , ki hrepeni po napredku, in čegar udje so si vsi enaki in pobrateni. Svobodni zidar je povsod doma, kamor pride, povsod najde svojih bratov, ki ga veselo in dobro sprejmejo, da le pove, kdo je, ter to spriča z znamenji in z besedami, po kterih se spoznavamo in pozdravljamo." „Vedičnim, da jih laže vjememo, pravimo, da društvo je operto na skrivnosti, ktere samo svobodnim zidarjem razodevamo, drugim pa ne." „Dobrovoljcem napravljamo pojedine, kjor se slastno je in pije; sladko vino jih zveseli in vname za naše društvo." »Rokodelcem in tergovcem terdimo, da njim je naše društvo jako hasnovito zato, ker njegovi udje le svojim bratom privoščijo zaslužka. — Sploh vsakega vabimo s tistimi vabili, ki mu naj bolje ugajajo." Ljubi čitatelj, še en pot te vprašam, kaj praviš na vse to? — Nič ne smemo prezreti. Verne kristjane slepe z lepimi besedami, da jih ne oplaše; dobrikajo se jim in terdijo, da svobodno zidarstvo ne zameta nobene vere, ter da celo duhovniki radi pristopajo v to društvo itd. Neka poštena žena — piše M. de Segur — je prišla k mojemu prijatelju vprašat, ali je res, da na Francoskem so očetje dominikani načelniki svobodnemu zidarstvu? Nekaj prijateljev vedno naganja mojega moža, naj se vpiše, ker se pa jaz branim na vso moč in ne dovolim, rekli so mi, da o. dominikani vodijo to društvo. Jeli res ?" Vidite, tako-le zvitolažnjivo pa hudobno ravnajo, da si pridobivajo novih udov. IV. Kako se veršč obredi (ceremonije), kedar sprejemajo novega uda? Kedar se kdo da vjeti na limanice, kaj se potem godi ž njim? Neslano in kaznjivo je vse, kar se godi. Čujmo tedaj! Vsak novinec stopi na pervo stopnjo, na kteri je svobodni zidarski učenec, na drugi je pomočnik, na tretji pa mojster. Kolikor više stopi, toliko je bliže luči, svitlobi. Mi drugi tedaj smo mračnjaki! Naj pervo mora vsak biti svobodnozidarski učenec. Tisti dan, ko ga sprejmejo v društvo, ga pelje kak neznan brat v snidnico, in iz te v samotno izbo, kjer med dvema gorečima svečama leži sv. pismo, odperto tam, kjer se nahaja pervo poglavje evangelija sv. Janeza. — In čemu to ? Priprosti zidar bi djal, da zato, kersmo„verni in razsvetljeni," kak posvečenec iz zadnjih snidnic pa bi vse drugač odgovoril, zakaj leti očitno govore, da priroda (natora) je bog, in da solnce časte (tedaj luč, svitlobo ali napredek v njih pomenu?). Prosivec je sam nekaj hipov, potem mu razgale levo stran pa desno koleno, dajo mu pohojen Čevelj, vzemo pa klobuk, meč kterega mora imeti, in vso kovino, t. j. denar. Zavežejo mu oči in peljejo v „prevdarnico" (v izbo, kjer naj prevdaria, premišljuje). Prepovejo mu vez prej raz oči sneti, dokler ne začuje treh glasnih udarcev. Zopet ga popuste, da je sam, in v tej samoti in nemirnem čakanju mu vsakoverstne misli in skrivnosti blodijo po razvneti glavi. Nazadnje začuje udarce, hitro potegne vez raz oči, — in vidi, da stoji v dvorani, ki je vsa pregernjena s černimi pregrinjali, in po kterih čita take-le ali drugačne napise: „Tresi se, če se hliniš! — Če te v dušo zebe, ne hodi naprej. — Utegne se zgoditi, da bodemo to ali uno tirjali od tebe, tudi tvoje življenje, če bo treba: ali se udaš v to?" itd. V tej ,,prevdarnici" mora čakavec napraviti svoj testament, in pismeno odgovoriti na naslednja tri vprašanja: » Kaj je človek dolžan Bogu ? — Kaj je dolžan svojemu bližnjemu? — Kaj sam sebi?" rotem pride grozobrat (le Frere terrible) po testament, po odgovore, ktere napikne na meč in odnese v snidnico „velečestitemu" t. j. pervosedniku. Naj je odgovor tak ali tak, čakavca sprejmejo. Proudhon, bogatajec in bogokletnik, je svoje dni odgovoril tako-le: „Vsim ljudem pravico, svoji domovini vdanost, Bogu pak vojsko! Grozobrat se verne k čakavcu, kteremu zopet zaveže oči, krog vratu pa ovije motoz, na kterem mož£ pelje do vrat tempeljnovih, in na ktere trikrat glasno poterka. Tempelj (spomin na templarje in njihove skrivnosti, in kraj, kjer se zbirajo) je višnjevo pregernjen, češ, da je nebeško, kar se tu godi. Kak brat, kteremu pravijo „pervi nadglednik," opomni velečestitega na trikratne udarce, ki so se začuli na vratih. In velečestiti se prične pogovarjati s pervim nadglednikom pa z grozobratom, in na to čakavca pripeljejo v tempelj. Z motozom krog vratu ga postavijo med dva stebra, grozobrat mu po bratovski mečevo špico nastavi na persi, in začne ga izprafievati. Velečestiti natakne očale na velečestiti nos, in potem čestito vpraša: „Kaj vidite? kaj čutite? (Kaj ne, jako segetave vprašanja za takega, ki ima zavezane oči, in mu je mečeva špica nastavljena na persi!). Tirjavec odkritoserčno odgovori: „Nič ne vidim, samo čutim nekaj, prav tako, kakor da je špica kakega orožja." Velečestiti dč na to: „Dobro prevdarite vse, preden kaj sklenete. Strahovite skušnje bote prestali. Ali ste dovolj jaki, da bote kljubovali vsim nevarnostim, ktere vas utegnejo doleteti?" Tirjavec krepko odgovori: „Sem, moj gospod!" In velečestiti pravi: Tedaj vam ne morem porok biti!.... Grozobrat, vlecite iz tempelj na tega neposvečenca, peljite ga vse tam, koder mora umerjoči hoditi, če hoče izvediti naše skrivnosti." — Vse to in kar ie pride pozneje, je vzeto iz zidarskega obrednika, ki je ne davnaj na novo bil natisnjen. Potem grozobrat čakavca z zavezanimi očmi in na motozu kakih dvanajstkrat pelje po dvorani gori in doli, in ko vidi, da oni več ne vč, pri Čem je, se verneta v snidnico tako, da novinec ne opazi. Opieti po Simrenmhem in dopisi. Katoliška dražba za Kranjsko. Začasni odbor vabi vse drožnike k pervemu vstanovnemii velikemu zbora in prosi, da bi se tega snida, kolikor je mogoče, prav obilno vdeležili. Zbor bo v sredo, 3. snšca, v Čitalnici. Začetek je ob 6 zvečer. Opravilni red je ta-le: 1. Začetni govor, od pervomestnika. 2. Naznanilo o delavnosti vstavnega odbora in o sedanjem drusbinem stanu. 3. Nasvet sastran petdesetletnice sv. Očeta. 4. Pravilna volitev drusbinega vodstva ali odbornikov. Za vstavni odbor Viljem gr. Wurmbrand. Is Ljubljane. Za cerkev frančiškansko pred mostom v Ljubljani prične g. Goršič o sv. Jurji nove orgije delati, ki imajo doversene biti do vinotoka 1870. Stare orgije bodo potem naprodaj, in kteri bi jih želeli kupiti, naj bi se med tem oglasili. — (Marija Devica na Braji — zdravje bolnikov.) Anton Padar iz Ganjič, sv. Križa soseske, Smarske fare, in njegova žena Mica imata hčerko Jo-vano, ki je bila stara že 2 leti in 9 mescev in še ni mogla nič govoriti in nič hoditi, in vsak je mislil, da bo tako ostalo. Obljubila sta jo pa 1. 1867 na Brezje, kamor sta tudi na sv. Katarine dan ravno tistega leta z otrokom prišla. Po maši, ko so gospod litanije Matere Božje molili, je hčerka spregovorila in perve besede so bile iz njenih ust: ,,Za nas Boga prosi!" Doma je več kot dva mesca med seboj se ravno te besede izgovarjala. Precej drugi dan, ko so domu prišli, jo jela oprimši po hiši hoditi, potlej pa vsak aan bolj, preden j je bilo osem dni, je že sama po hiši šla, m predenj je minul mesec, je hodila kakor drugi otroci, in zdaj bodi čisto zdrava. In oče te deklice je bil ravno ob tistem času tako bolan, da so mu zdravniki in duhoven življenje odpovedali, 40 dni ni mogel drugač kakor le na desni strani ležati, hotlo ga je zadušiti, ravno toliko da ga ni končalo ; ko bi le bil se obernil na levo stran, precej bi bil mogel biti preč, kar sape ni bilo več. Bilo ga je že sama kost in koža. Obljubil se je pa za ravno tisto priložnost na Brezje, in precej po obljubi se je jelo boljšati in sčasoma se je čisto ozdravil. Starši želijo, da se to razglasi na Marijno čast in k spodbudovanju zaupanja do njene prošnje v vsih potrebah. Z Dolenskega, 16. sveč. Fr. S. P. — Vesele pustne dni smo, hvala Bogu, vže četertič v Laščah zadovoljno doživeli. Ko sem ti, draga Danica, 1. 1866 z malo besedami o pustni 40urni pobožnosti presv. Telesa bil na- znanil serčno radost, razodel sem željo, da bi se nam bati. Res je sicer, da grešiti človek nikoli ne smč, ti posvečeni dnevi Se mnogokrat ponovili. Ta želja se vendar le je tudi to gotovo, da posvečevanje Gospodo- od takrat vsako leto spolnuje, in obrodila je očiten sad vega dne se sosebno tirja, da naj kristjan ta sveti dan v pobožnosti. Potihnile so bile te leta pustne norosti, doprinese brez vsega greha. Ali mar ni res, da nobena ljudje ne le iz domače fare, ampak tudi iz bližnjih, iz reč v človeku gorečnosti za Božjo čast, in ljubezni do ribniške, št. grcgorske, robarske, skocijanske in dobre- Boga ne zaduši tako zlo, kakor greh; kako se toraj poljske, so obilno hodili v Lašče molit izpostavljeno sv. strinja greh s posvečevanjem Gospodovega dne, ko je Reš. Telo, oblegali so spovednice in angeljsko mizo. namen tega dne ravno ta, da človek ljubezen do Boga V saboto so bile pete litanije z blagoslovoma, v in gorečnost za vse dobro v sebi obujuje in krepča. nedeljo ob šestih zjutraj klic sv. Duha, pri kterem se Vselej je sicer greh temu, ki ga doprinaša, v veliko ie izverstno po Riharjevem napevu pela cerkvena himna škodo in nesrečo; toda še vrednejši kazni je tisti, kteri po Bilčevem prevodu: „0 pridi, Stvarnik sv. Duh, ob- Gospodov dan grehu služi. In vendar se med kristjani išči pamet, dušo nam!" Vse tri pustne dni, v nedeljo, tolikokrat zgodi, da oni temu svetemu dnevu veliko ne- v ponedeljek in v torek je bilo sv. Reš. Telo od 6 zj. čast delajo s pregrehami pijanosti in zapravljivosti, in do 5 zv. izpostavljeno, in je bila vsaki dan ob 6 in 10 z mnogoterimi razuzdanostmi. Sej vemo, da nas po slovesna pridiga in potem pete litanije. — V torek ob ulicah in očitnih krajih ne srečuje nobenkrat toliko pi- 10 je bila sv. maša z asistencijo, ktero so služili ribni- janih ljudi, kakor ravno o Gospodu posvečenih dnevih, ški preč. g. dekan, ravno tako popoldne litanije z za- ktere oni s srovostjo in razsajanjem oskrunujejo. Tudi hvalno pesmijo. Petje v cerkvi je bilo tako izverstno nam je znano, da ne naletč kristjani nikoli toliko ne- kakor v kacem mestu, k čimur so nas 5. g. kaplan ve- varnih in pregrešnih priložnost, kolikor ravno o tih sve- liko pripomogli. tih dnčh. Izmed cerkvenih govorov naj omenim, da so se Pregresajo se pa kristjani Gospodov dan ne le s letos veršili le o pomenu te slovesnosti; v prejšnih le- tem, da veliko prepovedanih del in reči dopnnasajo, tih pak o druzih temu času primernih tvarinah, o kre- temuč tudi s tem, da mnogo zapovedanih djanj opuščajo, postnem življenji, o smerti, sv. Res. Telesu, Kristuso- Take svete dni moramo krepčati svoje utrudene moči vem terpljenji, od Matere Božje. Zraven domačih gg. z dostojnim počitkom in poštenim veseljem, ker je to duhovnov smo skor vsako leto slišali kacega vnanjih gotovo, da se mirni in veseli duh ložej in raji dviga k go" z govorom počastiti to sv. slovesnost. Med posled- Bogu, živemu studencu milosti, kakor pa oni, ki je od nfiini naj omenim izverstne govore: 1. 1867 v ponede- vednega dela in neprenehanega truda ves omamljen. Ijek od sv. Reš. Telesa (gosp. Sežuna fajm. dobrepolj- Sosebna in imenitna dolžnost vsacega kristjana o skega), L 1868 v ponedeljek od Matere Božje (preč. g. nedeljah in praznikih pa je obiskovanje Božje prošta dr. Jarca), in letos v torek o začetku, cilju in službe. ,. A . j koncu te pobožnosti (preč. gosp. ribniškega dekana M. Kakor so Izraelci tempelj obiskovali, tam pri da- Skubca) — (Konec nasl.) ritvi pričujoči bili, in poslušali branje in razlaganje Iz sel«ke doline. Jernej Dobre, po domače Kob- sv. pisma, da bi zamogli Bogu služiti, se po zmožnosti Ijar rojen v Bukovšici, zdaj stanujoč v mestni fari v od pozemeljskega ločiti, in k Bogu povzdigovati; tako škofji Loki, se že mnogo lčt in z dobrim vspehom peča tudi nam Bog ojstro zapoveduje in sicer pod smertnim s snaženjem, čistenjem, likanjem in srebernjenjem raz- grehom, da ob nedeljah in praznikih Božjo hiso obisku- nih cerkvenih reči, namreč kčlihov, monštranc, lamp, jemo, se tam s pobožnim duhom vdeležujemo presvetega svetilnikov (lustrov), svečnikov, kadilnic, križcev itd., daru novega testamenta, in da poslušajmo tamkaj Božjo in zna tudi popraviti, kar je kje pomanjkljivega. Da besedo. In ali ni to vsacemu razumljivo, kako potrebno je v tem res iznajden in spretin, kaže že veliko njego- da je to, da kristjan vsaj enkrat v tednu rad in z ve- vih pohvalnih in priporočilnih spričal z vsih krajev, seljem v Gospodovo hišo pride, da svojega Boga tu brez kodar je hodil in delal. Bil je pa in s pohvalo je delal zmotenja časti, se mu zahvali za prejete dobrote, in ga na Gorenjem polji in v Desklah blizo Kanala, pri sv. potrebne pomoči prosi? Ako resnično svojega nebeškega Andreju na Ravnem (na Koroškem), v Radiku (teržaške Očeta ljubimo, nas gotovo neka znotranja moc sili v škofije), pri novi Štifti in v Ljubnem in v Smarji na njegovo hišo, in sicer tako zlo, da se jej ustaviti ne Stajarskem, pri sv. Vidu blizo Ponikve, v Cirknem, moremo. O kaj bi bilo z nami revnimi človeškimi otroci Otaležu, Jageršičah in Šrebeljnah goriške nadškofi je, na na zemlji, ko bi si ne bil večni vsegamogočni Bog med Oblokah na Notranjskem in na Premu, v Cirkljah, Pod- nami svojega prebivališča zbral, da nas tu vedno bla- gradom, na Ajdovici, pri sv. Jostu nad Šmartnim. Po- goslavlja! O kaj bi mi grešniki počeli brez tolaživne slednjič je delal v naši dolini v Selcih, na Zalem logu presvete daritve nove zaveze, ktero Gospod po neker- in v Sorici. Povsod so bili z delom pa tudi z obna- vavem slehern dan po svojih namestnikih doprinaša v Šanjcm njegovim prav zadovoljni; povsod so ga spoznali hiši, ki si jo je sebi zbral in posvetil? za poštenega in pravičnega moža, s kterim se tudi za- Kako nehvaležno bi tedaj mi ravnali z Bogom m stran plačila lahko pogodi in lahko izhaja. Zatorej je kako neusmiljeno sami seboj, ako bi pustili minuta vreden, da se priporoči vsem, kteri pri cerkvah tacega nedeljo in praznik, da bi pobožno ne obiskali Gospo- dela potrebujejo; rad pride kamor je treba, in potrebno dove hiše, da bi ne bili pričujoči pri Božji službi, ah robo ali pripravo že seboj prinese. Ako se pomisli, ko- da bi se ne bili vdeležili sv. zakramentov! liko stroškov marsikomu že pošiljanje tacih reči pri- Nekdaj je deržavna oblast podpirala zunanje posve- zadene, in kako drago je takošno delo v mestu; ako čevanje nedelj in praznikov, ona je prepovedovala očitne se mem tega pomisli, kolikrat mežnarji in njih pomoč- hlapčevska dela, in to, kar Božjo službo ovira. Dan niče in strežaji, ki se na snaženji tacih reči ne spre- današnji pa je deržavna vlada teh misel, da naj bodo umejo, pri tem delu se veliko pokvarijo in cerkvi škode te zadeve vesti slehernega kristjana prepuščene. Odslej storijo: menim, da marsikteremu cerkvenemu predstoj- jetorajtonašaskerb,o kristjani! da Gospodove niku utegne i tem vstreženo biti, da zve za moža, na in cerkvene zapovedi na tanko spolnujemo, če tudi nas kterega se za teko delo sme zanesti, da bo dobro in k temu nobeden ne sili, kar nam bo pa tudi — kakor pošteno opravljeno. prostovoljno — toliko veči zasluge naklonilo. Goriške nadskoHje postni list. (Konec.) Pred Naj nam bodo o ti zadevi v zgled Angleži in Ame- vsim pa se je treba Gospodove dni greha ogi- rikanci zedinjenih deržav — od kterih nam je znano, da so glede omikanosti, obertnije in umetnosti, med vsimi narodi na nar visi stopnji — vemo namreč od njih, da so oni ojstri in natančni v posvečevanji nedelj in praznikov. Ako bi ljudje v delavnikih tako pridno delali, kakor tirja od njih njihov stan, ne bi bilo jim treba praznikov in nedelj z delom skruniti. Naj nas opominja k natančnemu posvečevanju Gospodovih dni sosebno ta resnica, da brez blagoslova Gospodovega sreče ni nikier. „Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj truaijo, kteri jo zidajo, ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje." Ps. 126, 1. Kako pa bi smeli pričakovati blagoslova od Boga, ako bi njegove svete zapovedi z nogami teptali? Ljubi moji! posvečujmo tedaj vedno in z veseljem Gospodove svete dni v keršanskem katoliškem duhu; na to se bo gotovo obilen blagoslov Božji na nas izlival v naših časnih in večnih potrebah. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi vselej z vami! Amen. Teržaško - koperski pastirski list pojasnuje zmote in laži današnjih časov, ki niso nič novega, ampak stare vraže in sovražljivosti, od liberalcev pogrete. Napoveduje pa tudi kazni, ki po besedah sv. pisma za-peljivce čakajo. Tako-le piše: Nič novega ni pod solncem: „to, kar je bilo, je ravno to, kar bode, in to, kar se je zgodilo, ravno to, kar se bo godilo." (Pridg. 1, 9—10.) Te besede Salomonove se spolnujejo tudi dandanašji, kadar slišimo ponavljati govore, ktere je ljudstvo izraelsko govorilo svojim prerokom pred dvema in še več tisuč leti: »Nikar se toliko ne trudite učiti nas v Božjem imenu tega, kar je dobrega, pravičnega, poštenega, tem več govorite nam od reči, ki nam so prijetne, oznanujte nam tudi laži, ki nas prevarjajo, nas v zmotnjavo zapeljujejo, da nam so le ugodne in nam dopadajo" (Izaija 30, iO). Ponavlja se psovanje božjega imena, kakor je tožil že psal-mist (psi. 7, 4—10), „da oni, ki ga čertijo, se bahajo z oskrunjenjem, ki so ga storili v svetišču Gospodovem, ter vpijejo: »Odpravimo vse Božje praznike v deželi, posvečene službi Božji, sej ne vidimo Njegovih znaminj več, tudi ga ni preroka več, in on nas bi več ne poznal." Neumni, in ti, ki so popačenega serca, oznanujejo: »Boga ni!" (psi. 13, 1), in kakor David v svoji žalosti in pobitosti ni našel človeka, ki bi se ga bil usmilil (psi. 101, 9), tako tudi dandanašnji ta, ki moli pravega, vsegamogočnega Boga, je zasramovan od sovražnikov, ravno od tistih, ki so ga nekdaj ljubili, in ga podpirali; vsi so se proti njemu zakleli, vsi ga žalijo in se mu posmehujejo. Cerkev Kristusovo napada peklenski zmaj (drakon) (Raz. sv. Jan. 12, 13), ki je pahnjen iz nebeške družbe angeljev, kakor pravi skrivno razodenje sv. Janeza apo-stelja, je stopil na zemljo poln serda videči, da mu je le malo časa pripušenega, in meče na zveste Božje služabnike iz svojih ust, kakor morske valove, kletstva, obrekovanja, zasramovanja, da bi zapeljal ljudstva in bi pridobil svojemu kardelu one, ki se uklanjajo popačeni zveri in nosijo njeno znamnje. Prerokoval je tudi sv. Janez, ko je bil na otoku ratmu zamaknjen, da Kristusova cerkev, preganjana od starega nasprotnika, ki se je pokazal že v raju pod podobo kače, se bode mogla za en čas, ki je odmerjen od božje previdnosti, umakniti v puščavo, kjer ji je Bog prostor pripravil, da bi se skrila pred preganjanjem. Ali kakor potem, ko je v veliki bitvi vsled kreposti Jagnjetove kervi bil premagan satan od nebeških duhov, se po rajskih višavah je razlegalo petje: »Zdaj se je dopolnilo zveli-čanje in se je pokazala moč in kraljestvo našega Boga in moč Njegovega Kristusa" (Raz. 12, 10), ravno tako isti evangelist in prerok oznanuje pogubo velike Babi-lonije, ki je s svojo nesramnostjo popačila vse narode, zakaj blizo je čas njene sodbe" (Raz. 14, 7—8). Prišel bo čas, da se bo spolnila beseda Gospodova: »Meni se bo uklanjalo vsako koleno in prisegal vsaki jezik. Vsi poreko: Zares, Gospodova je pravica in oblast, k Njemu bodo prišli in bodo osramoteni, vsi, kteri se mu ustavljajo." (Izaija 45, 24-25.) Človeški napuh prederzno napada Božjo oblast, ne iz druzega namena, kakor zavolj svoje razuzdane želje se odtegniti Božji zapovedi, kakor govori psalmist (psi. 2, 1—2): »Hrume narodi in ljudstva si umišljujejo prazne reči, kralji zemlje se vzdigujejo in pervaki se zbirajo zoper Gospoda in zoper Njegovega Maziljenega, ter pravijo: Raztergajmo njih vezi in verzimo s sebe njih jarem." Torej sovraštvo pada tudi na poslance vsegamogočnega postavodajavca, kakor je Bog sam opomnil preroka Jeremija (1, 19, 15, 20—21): »Zoper tebe se bodo bojevali, pa te ne bodo premagali, jest te bom otel iz roke prehudobnih in rešil te iz pesti močnih." Tako je tudi Kristus rekel svojim učencem: »Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene popred sovražil, ko vas. Ko bi vi bili s sveta, bi svet svoje ljubil, ker pa niste s sveta, ampak sem vas jest od sveta odbral, torej vas svet sovraži." (Jan. 15, 18 — 19.) »Zavolj mojega imena," ponavlja nebeški Učenik, »bote izdajani od staršev in bratov, od sorodnikov in prijatlov, in morili jih bodo izmed vas, v svoji poterpežljivosti bote ohranili svoje duše (Luk. 21, 16—19.). Ako v sredi tolikega preganjanja Božjim služabnikom serčnost ne upade, so vzrok temu ravno te besede Kristusove. Poterpežljivost je čednost, ki ima tisto notranjo moč, po kteri so služabniki Božji nepremagljivi, ktera jih pripelje celo do slave, ki jim je pripravljena (Hebr. 10, 36): zakaj, kakor nas uči apostelj (Rim. 5, 3—4): »Stiske same duha oprostijo načimernega strahu, in nadloga prinese poterpežljivost, poterpežljivost pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje na Kristusa pa nas ne prevari, zakaj On je začetek in dopolnjenje nase vere. Zavolj veselja, ki ga je čakalo, je On prenesel križ, je zaničeval zasramovanje in zdaj sedi na desnici prestola Božjega (Hebr. 12, 1—3). Ne plašimo se, On je ravno tisti Kristus, ki je od Boga postavljen sodnik živih in mertvih (Dj. 10, 42), Njemu je dana oblast tudi sodbo delati, ker je Sin človekov (Jan. 5, 27), in Njegovemu kraljestvu ne bo konca (Luk. 1, 33). Ni tedaj treba milovati tih, ki so v stiskah in nadlogah, zakaj njih zaupanje se opira na Božje obljube, njim v tolažbo se glasijo besede svetega pisma (Modr. 5, 1—17): »Pravični bodo vekomaj živeli in pri Gospodu je njih plačilo in skerb za nje pri Najvišem, njim je pripravljeno častitljivo kraljestvo, in lepo krono bodo iz Gospodove roke prejeli, in s svojo sveto roko jih bo branil. Tedaj bodo pravični stali z veliko serčnostjo pred njimi, ki so jih stiskali in jim odnesli njih trude. Ti so tedaj," bodo rekli otroci tega sveta, »ti so, ki smo jih imeli nekdaj v smeh in zasramljiv pregovor. Mi neumni smo njih življenje imeli za nečast, glej kako so zdaj šteti med otroke Božje, in njih del je med svetniki. Mi tedaj smo zgrešili pot resnice in luč pravice nam ni svetila in solnce spoznanja nam ni vzhajalo. Kaj nam je prevzetnost pomagala, in bahanje z blagom kaj nam je prineslo? Vse to je prešlo kakor senca, in kakor ladija, ki po valovitem morji splava, ki se ne najde ne sled nje, ne tir njenega gredeljna v valovih, ko odide; tako tudi mi, rojeni ko smo bili, smo kmalo jenjali biti in ne moremo pokazati nobenega znamnja čednosti, temuč v svoji hudobiji smo poginili." (Konec nasl.) Iz Amerike. V „Wahrheitsfreundu," ki izhaja v mestu Ciocinnati, je iz Pittsburga brati žalostno sporočilo, da je 13. jan. popoldne umeri vis. čast fajmošter in vesoljni namestnik Janez Stibiel v Allegheny, 48 let star. Bil je ranjki v amerik. Šmariji 19 let za duhovnega pastirja. Kdor koli ga jev poznal, ga je čislal in ljubil. Pod njim si je občina Šmarija lepo opomogla; pod njim je bila zidana cerkev sv. Marije, šola in župniše ali farovž, in poslednje leto neka visoka učilnica. Tudi pokopališče, na kterem počiva sedaj njegovo truplo, je bilo pod njim postavljeno. Kako so ga čislali, se )e pokazalo o njegovem pogrebu v saboto 16. jan. Mil. škof Domenec sami so imeli bilje, na to kratek ogovor, in sprevod, posebno pridigo v nemškem jeziku pa g. fajm. Schell iz Sharpsbnrga. Zbralo se je bilo tedaj krog 40 duhovnov iz bližnjih in daljnih krajev, blizo 40 belo oblečenih deklic je spremljalo pogreb, več družb in veliko veliko vernega ljudstva. Na grobu so mu zapeli lepo čveteroglasno žalostinko, ki so jo sprem-ljevali s tremi lovskimi rogovi in dvema trombama. Od 9 do yt2 se je veršila pogrebna slavnost, ktere omenjamo zlasti iz tega vzroka, ker je bil ranjki iz goriške nadškofi je, roj. 31. oktobra 1821 v Kamnji, za mašnika posvečen 21. sept. 1845, misijonar v škofiji Pitsburški. K. I. P. Slovstvo* P. A. Maurel S. J. die Ablasse, ihr Wesen und Gebrauch. Nach der 13. franzosischen die 3. Auflage, Paderborn 1868. Schoningh. 416 S. 27 gr. Gotovo marsikteri duhoven, tudi sploh dobro pod-učen, si je želel in iskal dobrega in gotovega vira zastran odpustkov. Res imamo več tacih znanih, n. pr. g. Schatzkammer, Bouvier, P. Ulrih, pamemo vsih nar bolj pripraven za rabo je Maurel, ki je doživel hitro toliko natisov, in je zanesljivo vstregel potrebam. Obsega: 1. del splošni nauk in dogmatične določbe od odpustkov. 2. del v osmih razdelkih razlaga posamezne odpustke pri različnih molitvah in pobožnih vajah. 3. del ima formulare za blagoslovi jen je, sprejemo v bra-tovšine itd. Pristavek omenja krive odpustke, in našteva posebne dekrete privilegiranih molitev, n. pr. za molit, apostoljstvo, za misijone, duh. vaje. Ker je ta natis popravljen in tudi po vnanjem ličen, se bo praktičnim duhovnim pastirjem posebno prikupil. FTinf Sdtze zur Erklarung und wissenschaftlichen Hegrundung der Andacht zum heiligsten Herzen Jesu und zum reinsten Herzen Mariae, von Joseph Jungmann, S. J. Doctor und Professor der Theologie in Innsbruk, 1869. Wagnersche Buchhandlung. Ta pobožnost ima za naše dni poseben namen in se je prikupila nešte-vilnim vernim sercem. Imenovano delo jo razlaga učeno in umevno, temelito in mikavno. Pisatelj pravi: Sovražniki sv. vere so dostikrat napčnih misel, da bo napredek v vednostih škodljiv keršanski veri, ter bo overgel njene resnice. Kdor poznd cerkev Božjo, vč, da je tako upanje prazno. Bolj resnična je tožba, da je pomanjkanje prave vednosti velikrat škodovalo rodovitni moči kat vere; ravno preplitvi zaumeni o svetih reččh in resnicah so zaderževali obilni sad v keršanskem življenji. — Vera, ki je svet premagala, naj obrača tudi moči človeškega duha v svoje namene. — Nespametna in škodljiva je misel, kakor bi keršanska vaja v pobožnem življenji (asceza) ne bila v zvezi s temelito bo-goslovsko ali tudi modroslovsko vednostjo. Eden in ravno tisti Duh je Duh pobožnosti in učenosti, umnosti in strahu Božjega, eden in ravno tisti je, ki ga je Gospod obljubil svoji cerkvi, da jo uči vso resnico, in da po^ svoji milosti ljubezen Božjo razliva v serca vernih. Že to kaže, da je knjižica pisana v pobožnem in učenem duhu, in zato se priporoča omikanim vernim in duhovnom. Kdo izmed duhovnov ne poznd izverstne knjige: Manuale tacerdolum a P. Jos. Schneider S. J., zdaj edit. 5. Coloniae 1868, ki obsega vse potrebno za domačo pobožnost, sv. zakramente, sv. mašo in druge duhovne opravila za duhovnega pastirja? Ravno ta pisatelj je izdal drugo knjigo za bogoslovce in minoriste z naslovom: Manuale Clericorum, Ratisbonae, Pustet 1868 (cena l2/5 tol.). Ta ravno tako izverstna knjiga je za mnoge pobožnosti in opravila klerikov ali minoristov in obsega dva dela: pervi je ascetičen, drugi liturgičen. I del ima razne podučevanja o duhovskem stanu in poklicu, mnogotere pobožne premišljevanja, in sosebno od štirih malin blagoslovov bolj natanko; dalje prav jedernate vsakoverstne molitve za bogoslovce in duhovne, ki niso le puhle besede, temu veči del vzete od sv. cerkve, iz sv. očetov in druzih ascetov. II del ima potrebne rubrike za bogoslovce od navadne strežbe pri sv. maši do slovesne maše; jih pojasnuje tudi v podobah in sploh oživlja čerko rubrik; torej se v svoji mični podobi priporoča bogoslovcem in predpostavljenim. —b—. Razgled po svetu. Z Ogerskega piše „Cyr. a Meth.", da imajo v se-menišu ostrigomskem tamošnji gojevanci že od 1. 1862 med seboj posebno družbico pod nazivom: „Cirk. liter, škole slovenske na semenišu v Ostrigomu", ki si je postavila dvojni namen: kar družba, pripravljati ude in orožati jih vzlasti k delom, ktere jih izstopivših iz semeniša čakajo v cerkvi in v narodu, in kolikor se d&, zadelovati praznine cerkvene književnosti z izda-vanjem dobrih knjig za ljud; kar posamesni, vzde-lovati ali olikovati se, da bi kdej v nogradu Gospodovem bili sposobni s peresom in z besedo verlo potegovati se za vero in pravico. Kakor pervi sad tega zbor-čeka ali te družbice je imenovati izdavanje spisa Vzgoji ali vzrejevanja", iz kterega ima ljud spoznati imenitno dolžnost izrejevanja svojih otrok. Družba na-merja dati na svetlo tudi „Dr. Jak. Schmitt, Erklarun-gen des kleinen Deharbčschen Katechismus," s čimur se meni prikupiti posebno čestiti duhovšini. — Iz G j ura (Raba) se poroča, da jeondašnji preč. vladika J. Zalka naredil ali ukazal, da se to leto v njegovi škofiji matrike in protokoli imajo spisovati v madjarskem jeziku. K temu dostavlja „Cyr. a Meth.": ,,Jeli to res, tedaj mi Slovaci terdno upamo, da visoki naši dostojniki ali vladiki v slovenskih (t j. slovaških) škofijah nasprot pa vstanovijo, da se pri nas na Slovenskem matrike in protokoli spisuiejo v jeziku slovenskem. „Aequalis divi-sio non conturbat fratres. — Quod uni justum, alteri aequum." Is Francoskega. V Parizu izhaja od 1.1845 časopis „Le Correspondant" (Recueil periodique. Religion, Philosophie, Politique, Sciences, Literature, Beaux-Arts), kteremu je namen, nadelo vati primerno spravo cerkve s politiško in duhovno svobodo, z vsemi razdelki ljudske vede ter v vseh razmerah življenja dokazovati, da katolicizem ni nikoli nasprot pravemu, temuč le napačnemu liberalizmu, in da se z vsemi opravičenimi zahtevami novejši dobe popolnoma zravn&va. V ta namen 80 se sklenili koj pri začetku tega časopisa naj izverst-niši statistiki, zgodovinarji, akademiki, filosofi, pesniki, govorniki in učenjaki perve verste, kakor na pr. Mon-talembert, de Fallaux, Ozanam, Lacordaire, Ravignan, de Broglie, de Champagny, Nicolas, Lenormant, Cochin, de Melun in drugi. — V 39. in 40. zvezku tega časopisa nahajamo pod napisom „katolicizem v Ameriki" od Petra Duvala morda naj lepši popis versko-političnih razmer v Ameriki. Iz tega popisa je razvidno, da katoliška cerkev v Ameriki, dasi od deržave ločena, bolje nad serci človeškimi vlada nego v kterikoli deržavi evropski in da popolna in djanska verska svoboda, ktero katoliška cerkev ravno tako prosto ustno in pi-semno gojiti smč, kakor druge verske spoznanja, katoliški cerkvi največ koristi in k zmagovanju pomaga. Ki še tega sto let, kar se je pričelo njeno delo v severni Ameriki, že je včliki angleški zgodovinar Macau-ley, dasi protestant, priznal, da cerkev naša v Ameriki ■dela take ogromne korake, da si konečno vzmaga tam nad vsemi sektami (ločinami) protestantovskimi in da na samem Angleškem protestantizem popolnoma prekosi,