PRVE TETRADRAHME ALEKSANDRA VELIKEGA 
Z ORLOM — NJIHOV IZVOR IN ČAS NASTANKA
EFREM PEGAN 
Ljubljana
N aša razp rav a je posvečena red k i te tra d ra h m i s Zeusovo glavo na averu 
in orlom in napisom A A E S A A' APO Y na rev eru . T etradrahm a, ki je znana 
pod splošnim im enom »orlovski tip«, se n am je ohranila do danes samo v 
petih prim erkih (T. 1: 1—5). Že dom ala celo stoletje zbuja ta novec zani­
m anje znanstvenikov in p rav tako dolgo v elja njegova dodelitev kot neza­
nesljiva. N ekateri ga im ajo za satrapski novec iz postum nega časa iz sk raj­
nega jugovzhodnega dela A leksandrove velike države, drugi vidijo v njem 
najbolj zgodnjo em isijo A leksandra V elikega, ki naj bi bila kovana v Ma­
kedoniji neposredno po sm rti njegovega očeta Filipa II. N obena od teh 
dodelitev ni veljala p ra v do najnovejšega časa kot dokončna, čeprav so 
obe nasprotujči si trd itv i znanstveniki vneto zagovarjali.
P reden bi se d otaknili same razjasnitve problem a, bi poskusili v k ra t­
kem pregledu podati sliko o izsledkih dosedanjih znanstvenih raziskav. Im - 
hoof-B lum er je v M onnaies grecques kot p rv i prepoznal v tej 'tetradrahm i 
prvo emisijo A leksandra V elikega v M akedoniji neposredno po sm rti Filipa 
II.' K asneje je ho tel videti Head v štu diji za C am bridge H istory of India1 2 
in nato v obširnem članku v N um ism atic C hronicle3 v teh novcih emisijo 
neke vzhodne kovnice, najv erjetn eje v Indiji, ki naj bi jo bil koval neki 
satrap šele po sm rti A leksandra III. T em u m nenju sta se prik lju čila tudi 
Newell v svojih Re attrib u tio n 4 in H ill v G uide.5 W hitehead je v katalogu 
P anjab m uzeja v L ahore ta novec pripisal A leksandru III. in ga dodelil neki 
kovnici v Indiji ali blizu nje, p ri tem je bilo za tako dodelitev odločilno 
najdišče londonskega prim erka.6 Istega m nenja je bil tu d i Babelon v svojem
1 Im hoof-Blum er, M onnaies Grecques itd. A m sterdam (1883), 118 sl. 19, T. D. 
8, 120 ss.
2 B. V. Head, Cam bridge History of India, 676.
3 B. V. Head, The Earliest G raeco-B actrian and G raeco-Indian Coins, Num. 
Chron. 4, 1906, 12 sl., T. 2: 9; H istoria N um orum 2 , Oxford (1911) 225 in 834.
4 T. Newell, R eattribution of C ertain T etradrachm s of A lexander the Great, 
AJN, XLV, New Y ork (1911), 8 ss.
5 G. F. Hill and B. V. Head, A Guide to the Principal Coins of the Greeks 
itd. London (1932) 53, T. 29: 3. V izdaji 1959 na strani 96 vsekakor pod popravki: 
»This is now once again regarded as an early, and probably w estern, issue.«
6 R. B. W hitehead, Catalogue of Coins in the P anjab Museum, Lahore, Oxford 
(1914) I, 87 (i), T. 9.

Traité.7 N jem u je sledil G aebler in n a podlagi prepričljivih H eadovih izva­
janj je im el ta novec za »nicht m akedonischen U rsprungs« in m enil, da je 
bil: »zwischen 323 und 305 in Indien geprägt«.8 N asprotno pa le občasni 
in slabo utem eljeni dodelitvi tega novca v E pir niso nik d ar pripisovali več­
jega pom ena, to že zaradi sam ega atiškega standarda epirotskih novcev ne.9 
H eadovem u m nenju se je kasneje, k a r zadeva tetradrahm e, p rik lju čil tudi 
Robinson na podlagi izsledkov izkopavanj v O lynthu.1 0 1 1
Po več kot štiridesetih letih je K leiner spoznal ugotovitve Im hoof- 
B lum erja v svoji m onografiji A lexanders Reichsm ünzen kot edino pravilno 
rešitev tega problem a.1 1 P ra v tako se je zavzel za takšno interpretacijo 
problem a Jen k in s v recenziji tega dela.1 2 To sta podprla še C uriel in Schlum - 
berger n a podlagi eksaktnih analiz novčnih najdb z najju žn ejših področij 
nekdanje velike države A leksandra III.1 3 V endar je p ro ti K leinerjevim iz­
vajanjem nastopil S eltm an.1 4 Odločno se je m edtem zopet C ahn zavzel za 
grško dodelitev.1 5 Toda km alu zatem so isti novec, ki so ga p ri firm i M ün­
zen & M edaillen A. G. v Baslu opisali za severno grškega, označili p ri firm i 
K richeldorf za »Posthum es T etradrachm on, In d ie n .. ,«.1 6 V zadnjem času 
se je B ellinger v »Essays« priključil izvajanjem , ki so zagovarjala b ak trijsk i 
izvor tega novca, ne da bi bil p ri tem sam kaj novega prispeval k podkre­
pitvi te teze ali p a k razjasnitvi problem a.1 7 W hiteheadovo argum entacijo 
je im el za prepričljivo za b ak trijsk i izvor naše tetrad rah m e.1 8 K ak o r vidimo, 
sta obe, povsem si nasprotujoči dodelitvi izmenično zopet in zopet našli 
zagovornike; v sekakor so tisti, ki so zagovarjali vzhodno dodelitev, skoraj 
d v ak rat tako številni.
P reden pa preidem o k reševanju sam ega problem a, bi se n a kratko 
spoznali z najvažnejšo argum entacijo, k i je bila podlaga dosedanjim dode­
litvam .
7 E. Babelon, T raité des m onnaies grecques et romaines, P aris (1928) deuxie­
me partie, IV, 551 sl. T. 311, 17 ss.
8 H. Gaebler, Die antiken Münzen N ord-G riechenlands, III, M akedonia und 
Paionia, Berlin (1935), 169, 4, T. 31, 18.
0 Prim . Im hoof-Blum er. 1 . c. in Babelon, 1. c. 551. V zadnjem času tudi Franke, 
Die antiken M ünzen von Epirus, I, 252, z epirotskim prim erjalnim gradivom.
1 0 D. M. Robinson in P. A. Clement, Excavations at Olynthus, IX, 1938. 329. 
Osem pri izkopavanjih najdenih m anjših nom inalov tega tipa postavlja v M ake­
donijo; prim . 328 ss, in 236, T. 31, 19.
1 1 G. Kleiner, A lexanders Reichsm ünzen. Abh. Akad. Berlin, 1947, 5 (1949), 
7 ss, in isti: P hilipps und A lexanders M ünzbildnisse, Beri. Num. Z eitschrift. 19^9, 
1. 9. pa«s;m. Na tab li 1. 7 odslikani in n a strani 12 fop. 7) opisani prim erek je iz 
zbirke P hilipsen (Kat. H irsch XXV, M ünchen 1909, 504, T. VI) in Prow e, Mo=kva, 
(Kat. Egger XL, W ien 1912, 575, T. XI) in ne iz Pariza, kot je pom otom a navedeno.
1 2 JHS 1949, 121.
1 3 Raoul Curiel et Schlum berger Daniel, Trésors m onétaires d’A fghanistan, P a­
ris (1953) ; A ppendix V, 58—62, »Monnaies d’Etalon présum é ,Indien’ ou ,Rhodien’«.
1 4 C. Seltm an, Class. Revieuw, 1950, 67.
1 5 M onnaies et M édailles S. A. Bâle, V ente aux enchères X III, (Juni 1954), 
1097, T. 40.
1 6 H. H. K richeldorf, A uktion V, (Oktober 1958), 65, T. III.
1 7 A. R. Bellinger, Essays on the Coinage of A lexander the G reat, Num. Stu­
dies 11, New York 1903, 28 ss.
1 8 R. B. W hitehead, The E astern S atrap Sophytes. Num. Chron. 1943, 60—72, 
T. III.

P ri Im hoof-B lum erjevih1 9 izvajanjih so bile odločilne stilistične značil­
nosti. V Zeusovi glavi naših tetrad rah em in tetrad rah em F ilipa II. je prepo­
znal naj ožje stilistične afinitete. V priznaku je videl pr or o; v teži fenikijski 
standard tetrad rah em F ilipa II. Redkost teh novcev je razlagal s šibkim 
em itiranjem pred uvedbo novih kovancev atiške utežne enote in pa hitro 
ukinitvijo nom inala.
Headova'2 0 izv ajan ja slonijo na tehle ugotovitvah: N a priznaku, tiari, 
značilnem perzijskem satrapskem pokrivalu, kot znaku za satrapsko ko­
vanje, orlu kot tip u revera, ki je zaradi m akedonskega vpliva stopil na 
mesto razširjenih grško-indijskih m odifikacij atiške sove. Od atišk ih te tra ­
drahem naj b i bil prev zet tudi oljčni list, ki ga sicer p ri evropskih kovih 
Filipa II. in A leksandra III. nikdar ne najdem o. Z aradi dom nevne podob­
nosti s Zeusovo glavo na novcih grške provenience v lad arjev Seleuka I. 
N ikatorja in A ntioha I. Soterja. Teža 14,70 (= 227 grains) naj b i bolj u stre­
zala starem u indijskem u standardu kot stan d ard u , ki ga im ajo novci Filipa 
II. v M akedoniji. In končno je H ead imel, ko se je odločil za indijsko do­
delitev, za zelo važno tu d i indijsko provenienco enega od tre h do ta k ra t zna­
nih prim erkov, ki naj bi ga bili našli v R avalpindi v Pandžabu. K asneje je 
H ead2 1 tu d i znane podnom inale s H eraklovo glavo in orlom na rev eru sicer 
dodelil neki drugi kovnici, jo je pa prav tak o zopet dom neval v Indiji.
New ell2 2 je p revzel H eadova izvajanja brez kom entarja, p ri tem pa je 
podnom inale im el za m akedonske. P rav tako Babelon, ki je zopet posvečal 
važnost provenienci enega od tre h znanih novcev. N jem u se je zdel p reprič­
ljiv za indijsko dodelitev priznak — tiara.2 3 2 4 V drugi v rsti pa je m enil, da 
je teža azijatska, stil n ikakor isti kot p ri tetrad rah m ah F ilipa II. Še več; 
njem u se zdi stil Zeusove glave na orlovskih tetrad rah m ah sorodnejši stilu 
novcev Seleuka I. N ik ato rja in A ntioha I. Soterja, ki so bili kovani v Indiji, 
kot pa novcem F ilipa II. M enil je celo, da je orlovski tip tu d i h k raten s 
tem i in da izvirajo iz iste kovnice na bregovih Inda.2 1 G aebler se je potem 
povsem priključil H eadovim in B abelonovim izvajanjem . M anjše nom inale s 
H eraklovo glavo in z orlom je postavil n a začetek kovanja A leksandra III.; 
tetrad rah m e je zopet postavil v Indijo.2 5
K leiner pa je nasprotno v orlovskem tip u prepoznal najbolj zgodnji 
kov A leksandra III. Teža, tip in stil govore za neposredno prik lju čitev na 
prehodne em isije F ilipa II. Piše: »gleichwohl h a t m an diesen Zusam m enhang 
auf gegeben, weil ein Beizeichen als S atrapenm ütze erk an n t w urde; und 
m an h a t die P räg u n g in die Zeit nach A lexanders Tode nach Indien v er­
legt, da der M ünzfuss auch indisch sein k ann und eine der drei M ünzen 
tatsächlich in R aw al-P indi erw orben w urde.« D alje piše: »Was sonst für 
diese Zuw eisung ausgeführt w orden ist, besonders der Ölzweig der auf 
attischen Eulen w ie auf deren gleichzeitigen N achbildungen von Ä gypten
1 9 Im hoof-Blum er, 1 . c. p. 118 ss; 120 ss.
2 0 Num. Chron. 4 (1906), 12 ss; glej tudi zgoraj opombo 2.
2 1 Hist. Num.2, 225.
2 2 Newell, 1 . c. 9, op. 6.
2 3 Babelon, 1 . c. st. 551.
2 4 Babelon, 1 . c. st. 553 ss.
2 6 Gaebler, 1 . c. 138, 169, T. 31.

bis P ersien vorkom m t, kann h eute freilich nicht m ehr fü r diese A nnahm e 
ins Feld g efü h rt w erden.«2 6
C uriel in S chlum berger sta podprla K leinerjeva izv ajan ja n a podlagi 
že om enjenih analiz novčnih najdb. H erb ert Cahn p rin aša kot dodaten argu­
m ent nahajališče novega prim erka, k i naj bi ga bili po lastnikovi izjavi 
našli v Elidi.2 7 W hitehead2 8 je v izčrpni študiji v N um ism atic Chronicle 
stavil redke em isije satrapa Sophytesa v B aktrijo. H k rati je pritegnil še 
tipološko podobne in po standardu sorodne kove. Tudi za tetrad rah m e orlov­
skega tip a misli, da spadajo v to skupino. P ri tem pa m eni, da je Head 
posvečal preveč važnosti standardu, p ri čem er je tu d i kraj n ab av e Raval- 
pindi ali drugič P an jâb nekritično im el za najdišče. W hitehead m eni, da 
je treb a področje Sophytesove oblasti, p ro ti drugačnim p rejšn jim m nenjem , 
iskati v predelu Oxusa. P rav tja pa je treb a postaviti tudi vso skupino, h 
kateri pripada tu d i orlovski tip, in je zato tudi stan d ard tre b a označiti kot 
»baktrijski«.2 9
V zadnjem času se je pridružil W hiteheadovim izvajanjem tu d i B ellin­
ger3 0 in se zavzel za b ak trijsk i izvor orlovskega tipa. Toda vsem u problem u 
ne pripisuje nobenega večjega pom ena, k e r po njegovem m n en ju ta novec 
zaradi redkosti n i mogel pri fin an ciran ju države im eti pom em bnejše vloge.
Tako smo se n a kratk o spoznali z argum entacijo za različne dodelitve 
tega redkega novca. Ločena m nenja bi bila verjetno še n ad alje obstajala, 
če ne bi bil k razjasn itv i problem a pripom ogel novo odkriti prim erek.
Pred nekaj leti se je na tržišču n a D unaju3 1 pojavil novec, ki je kazal 
znake prekovanega, ne natančneje določljivega novčnega tip a.s2 Novec je 
stater Patraosa, k i so ga prekovali na tetrad rah m o A leksandra III. t. i. orlov­
skega tipa. Dokaj neugleden novec je neostro izkovan in delom a zelo ne­
jasen; bil je m očno obrezan in sedaj te h ta 12,47 g (T. 2: 6, 2 X povečava; 7 
in 9 nav. vel.). V prodajnem katalogu je bil opisan kot p rek o v an i stater 
Filipa II. z vprašajem .
Na sprednji stra n i (sl. 1 in T. 2: 7) je znana A polonova glava, kot jo 
najdem o na P atraosovih staterjih (T. 2: 7 a); n a v ra tu je visok izrastek v 
obliki krogle.8 3 P o vršina je kot običajno p ri P atraosovih in D am astionovih * 2 7 2 8 2 9 3 0 * 3 2 3 3
2 0 G. Kleiner, Reichsm ünzen, 7 s; 37 (op. 6).
2 7 Glej zgoraj op. 15. V Stadtbibliothek v W interthuru je m ed Imhoof-Blu- 
m erjevo zapuščino m avčni odlitek od tega prim erka, vendar brez vsakih podatkov. 
Obstoji možnost, da je Im hoof-B lum erju že tak rat bilo kaj znanega v zvezi s 
provenienco tega prim erka. Za ljubeznivo posredovanje kopije m avčnega odlitka 
se na tem m estu zahvaljujem prof. dr. H.-J. Bloeschu v W interthuru.
2 8 Num. Chron. 1943, 68 ss.
2 9 R. B. W hitehead, 1 . c. 71.
3 0 A. R. Bellinger, 1 . c. 28 ss.
S 1 Sam m lung Hollschek, Dorotheum. 244. M ünzversteigerung, W ien Oktober 
1961, 461.
3 2 Na tem m estu se najtopleje zahvaljujem prof. dr. R obertu Göblu, Uni­
versität Wien, da m i je omogočil pridobitev tega novca.
3 3 Isti žig za aver še: London BMC, M acedonia, 3 (12,30 g, preluknjan), slabo 
ohranjen, zato sam o še sled o vzboklini na vratu. London BM, P arkes W eber Gift 
1906 (brez navedbe teže) z močnim dvojnim kovom (T. 3: 21). Za ljubeznivo posre­
dovanje m avčnih odlitkov se zahvaljujem gospodoma G. K. Jenkinsu in R. A. G. 
Carsonu iz B ritanskega muzeja. N adaljnji prim erki: Cambridge, Fitzw illiam M u­
seum, Grosse 3695 (12,33 g) in prav tam G eneral Coli. SNG 1875 = ex O’Hagan 
Coll. 359 (12,33 g) (T. 2: 7 a). Za posredovanje m avčnega odlitka se zahvaljujem

prepredena s številnim i značilnim i risastim i poškodbam i žiga. Od starega 
kova (T. 2: 8, 8 a) so še v idni ostanki orla (deli krila), priznak (t. i. tiara) 
in zadnje štiri črke im ena A X s< E ,a v APOY.
Na rev eru novca (sl. 1 in T. 2: 9, 9 a) vidim o jezdeca v oklepu in čeladi, 
ki s kopjem zabada n a tleh ležečega nasprotnika z okroglim ščitom. Zgoraj 
od leve proti desni je v id eti napis, od k aterega so ohranjene prve štiri črke 
od retrogradnega rh o im ena IlA T 9 a o y ,3 4 P ovršina je lahko razdrapana, kot 
je značilno p ri žigih za kovanje Patraosovih staterjev. K ovna ploščica je bila 
le deloma po k rita z žigom in kaže številne rad ialn e vzbokline, k i so nastale 
pri kovanju zaradi u h a ja n ja kovine izpod žiga. Vsi znaki kažejo n a hitro in 
površno kovanje. Od stareg a kova (T. 2: 10) se je ohranil še zadnji del Zeu- 
sove glave; drugo je bilo p ri kovanju zabrisano.
S prednja stran prekovanega novca nam je znana in je identična s p a ri­
škim prim erkom 3 5 (T. 2: 10 a) ali pa m orda z nekoliko dograviranim žigom
O s ta n k i p re k o v a n e te tr a d r a h m e A le k s a n d ra III.
R e s te e in e r ü b e rg e p rä g te n T e tr a d r a c h m e A le x a n d e rs III.
\ S ta te r P a tra o s a 
p a tr a o s ’ S ta te r
Sl. 1. Prekovana tetrađrahm a A leksandra III.
Abb. 1. Die übergeprägte T etradrachm e A lexanders III.
gospodu J. B. Pollard, Dept, of Coins and Medals, Fitzw illiam Museum, Cambridge; 
dalje Naville V (Genevè 1923), 1481 in Ars Classica X III (Genève 1928), 548, 553 
in Sam m lung Hollschek, 1 . c., 460, T. 2 (možno iz istega vira kot naš prim erek).
3 4 Od več sto prim erkov, ki jih je avtor evidentiral po m avčnih odlitkih ali 
avtopsiji, ni bilo mogoče ugotoviti niti enega sam ega novca, ki bi bil kovan z 
istim žigom za rever. Velike najdbe iz Ražincev (Bolgarija), ki je poleg 1446 te- 
tradrahem Filipa II. vsebovala tudi 1208 staterjev Patraosa, 2 Lykkeiosa in ene 
tetradrahm e Dam astiona, si avtor kljub tem u nam enjenem u obisku v Narodnem 
muzeju v Sofiji ni mogel ogledati. Za dobro voljo in ljubeznivost se avtor na tem 
mestu zahvaljuje dr. Theodoru Gerassimovu.
3 5 Cabinet de F rance 306 A, 14,37 g. P ariški prim erek im a položaj žigov f t 
medtem ko je na našem prekovanem novcu * t. Položaj žigov tetradrahm e iz 
zbirke Philipsen mi ni znan (glej zgoraj op. 11).

tetrad rah m e iz zbirke Philipsen iz K öbenhavna (T. 2: 10 b). Z adnja stran je 
nasprotno tako nejasna, da je vsaka zanesljiva p rim erjava žigov izključena. 
Še n ajv erjetn eje je isti žig kot pri p rim erk u Philipsen ali p a im am o opra­
viti celo z novim, torej šestim žigom.
Že samo to, da je bila te tra d ra h m a orlovskega tipa prekovana od Pa- 
traosa, absolutno p o trju je Im hoof-B lum erjeva in K leinerjeva izvajanja. 
Popolnom a nev erjetn o je nam reč, da b i bil novec iz baktrijsko-indijskega 
obm očja zašel v Paeonijo že tako zgodaj in bi ga bili potem v tako k ra t­
kem času prekovali s Patraosovim i35a žigi. K tem u je treb a še dodati, da 
m oram o raču n ati z velikim številom prekovanih prim erkov, če se nam je 
p rav eden od te h lahko ohranil do danes. Tudi pozna datacija je s tem do­
končno ovržena.
Če se še podrobneje ukvarjam o s problem om orlovskega tip a — zaradi 
boljšega pregleda sledim o H eadovi argum entaciji, ki jo prim erjam o z našim i 
ugotovitvam i* 3 6 — pridem o do tehle zaključkov:
Priznak m oram o še naprej im eti za nepojasnjen. P rav tako je lahko 
pro ra kot tudi tia ra (T. 2: 8 a). Za tiaro kot priznak nam ni poznana nobena 
analogija, najsi bo potem v sam i G rčiji ali pa v vzhodnih satrap sk ih pod­
ročjih. P rim erjaln o gradivo, ki ga je zb ral Babelon za podkrepitev svojih 
izvajanj, ne zadovoljuje.3 7 M edtem pa je p ro ra kot priznak znana v števil­
nih prim erkih in celo na postum nih tetrad rah m ah Filipa II.,3 8 ki so jih torej 
em itirali že pod A leksandrom III. P riz n a ti je treba, da naš p rizn ak kot pro­
ra kaže neke posebnosti, pa tu d i še m očnejše m odifikacije ne b i bile izklju­
čene. Lahko pa im am o, in to dom nevam o, opraviti z nekim novim , še nepo­
jasnjenim priznakom , za katerega tu d i ne poznamo nobenih analogij. To 
v num izm atiki v en d ar ne bi bilo nič novega. P riznak v desnem polju mo­
ram o iz teh razlogov torej predhodno im eti za proro ali pa ko t še nepojas­
njen simbol.
Orel z nazaj obrnjeno glavo ko t m otiv nedvoum no bolje spada v m a­
kedonsko likovno področje ko t v b ak trijsk o ali celo indijsko. M otiv im a v 
m akedonskih k ra lje v ih kovih tako predhodnike3 9 kot vzporedne tipe4 0 . Ra-
35a N ajdbe iz G rčije ali severno od tod, ki vsebujejo izjem om a in v zelo 
m ajhnem številu tudi seleukidske novce, so vse iz dosti poznejšega časa. Tako je 
zakop najdbe iz Srbije, cfr. Virginia Joyce H unter, A Third C entry H oard from 
Serbia and its Significance for Celtic H istory, Mus. Notes 13 (1967), 17 ss, za več 
kot sto let m lajša. P rim erjaj tudi najdbo iz Epidaura, J. N. Svoronos, Journ. Int. 
d’Archéol. N um ism atique, 10, 1907, 35 ss, ki je tudi zakopana konec tretjega stol. 
pred n. št.
3 6 Nu.m. Chron., 1 . c. 13 ss.
3 7 Babelon, 1 . c. st. 551 in T. 88, 4 ss.
3 8 cfr. Sylloge Fitzw illiam M useum III, 2041 (Amphipolis) in 2049, 2050 (zgo­
den postum en). Z ustno pripom bo dr. L. M ildenberga na kongresnem referatu, 
češ da je treba priznak im eti za plug, se ne morem strinjati; zaenkrat nam niso 
znane zadovoljive analogije.
3 9 Na srebru starejše skupine A m yntasa III. (389—383 in 381—369), cfr. Gae- 
bler. 1 . c. 159, 3, T. 30. 1 (T. 3: 11) in na b ak ren iak ’h Perdikkasa III., cfr. P. Naster, 
La Coll. Lucien de Hirsch, Bruxelles 1959, 1026, T. 54 = ex Bompois (1882), 805 in 
W igan Coll.; cfr. H. Gaebler, 1 . c. 162, 5, T. 30, 17 (T. 3: 12). Za ljubeznivo posredo­
vanje m avčnega odlitka se zahvaljujem vodji novene zbirke B ibliothèque Royale 
de Belgique — Bruxelles, gospodični dr. J. Lallem and.
4 0 Vzporedne em isije atiške utežne enote, ki so jih splošno im eli za m ake­
donske, im ajo presenetljivo podobnost, predvsem v stilni sorodnosti revera, in to



1. M. « S c M. A . G. B â le X III (J u n i 1954), 1097, T 40; p o la s tn ik o v i n a v e d b i n a jd e n v E lid i, in 
H . H. K ric h e ld o rf, A u k tio n V (O k to b e r 1958), 65, T. 3. O d lite k v S ta d tb ib lio th e k W in te rth u r 
(glej op. 27). — 2. L o n d o n , BM iz z b irk e M o n ta g u ; B. V. H ead, N. C. 1906, 12, T . 2, 9; o m e n je n 
p r i H. G a e b le r, A n t. M ü n z e n N o rd -G rie c h e n la n d s III, M ak e d o n ia u n d P a e o n ia , B e rlin 1935, 
169, 4 (o p o m b a), T. 31, 18; B ab e lo n , T r a ité , st. 551, 910, T. 311, 18. — 3. L o n d o n , B M iz R av al- 
p in d ija ; B. V. H ead , 1. c. 12. — 4. Iz z b irk e P h ilip s e n , K ö b e n h a v n . (K at. H irs c h X X V , M ü n ch e n 
1909 , 504, T. 6) te r z b irk e P ro w e , M o sk v a (K at. E g g e r XL, W ien 1912, 575, T . 11). — 5. P a ris , 
C a b in e t d e F ra n c e 306 a ; Im h o o f-B lu m e r, M onn. G re c q u e s , T. D. 8; B. V. H e a d , 1. c., 12; B a ­
b e lo n , 1. c., 909, T. 311, 17



6. P a tra o s , s ta te r p re k o v a n n a te tra d ra h rn o A le k s a n d ra III., o rlo v s k e g a tip a . Z a s e b n a z b irk a 
M ü n ch e n = iz z b irk e H o llsch e k , D o ro th e u m , 244. M ü n z v e rs te ig e ru n g , W ien , O k to b e r 1961, 461 
(2 -k ra t p o v e ča n o ). — 7, 8. k o t št. 6 (av er), n a r a v n a v e lik o s t. — 7 a P a tr a o s , s ta te r (aver), 
C am b rid g e , F itz w illia m M u seu m . G en eral C oll., SN G 1875. — 8 a A le k s a n d e r III., te tr a d r a h - 
m a, o rlo v s k i tip (r e v e r) : L o n d o n , B M iz z b ir k e M o n tag u — k o t ta b la 1: 2. — 9, 10. k o t 6 (re ­
ver), n a ra v n a v e lik o s t. — 9 a P a tra o s s ta te r (rev e r), W in te rth u r, S ta d tb ib lio th e k , m a v č n i o d ­
lite k b re z p o d a tk o v . — 10 a A le k s a n d e r III., te tr a d r a h m a , o rlo v s k i tip (a v e r), P a ris , C ab in et de 
F r a n c e 306 a — .g le j z g o ra j ta b la 1: 5. — 10 b A le k s a n d e r III., te tr a d r a h m a , o r lo v s k i tip (aver). 
Z b irk a P h ilip s e n K ö b e n h a v n (K at. H irsc h X X V , M ü n ch e n 1909, 504, T. 6) = iz z b irk e P ro w e, 
M o sk v a (K at. E g g e r X L , W ien 1912, 575, T. 11) — k o t zg o ra j ta b la 1: 4

23

11. A m y n ta s III., h e m id ra h m a . z b ir k a G w in n e r, B e r lin in z b irk a P h ilip s e n K ö b e n h a v n (K at. 
H irs c h X X V , M ü n c h e n 1909, 480, T. 5), o m e n je n p r i H . G a eb le r, 1. c., 159, 3, T . 30, 1. — 12. 
P e rd ik k a s III., b a k r e n ja k (rev er), iz z b irk e B o m p o is (1882) 805 in C ab in et W ig a n . O m e n je n 
p r i G a eb le r, 1. c., 162, 5, T . 30, 17. S e d a j C ab in et d e s m éd a ille s, B ru x e lle s, c fr. P. N a s te r, La 
C oll. L u c ie n d e H irs c h , B ru x e lle s 1959, 1026, T . 54. — 13. A le k s a n d e r III., d r a h m a , G a eb le r 
1. c., 168, 1 (rev er). — 14. A le k s a n d e r H I., b a k r e n ja k (rev er), B e rlin (Im h o o f); Im h o o f-B lu - 
m e r, 1. c., 119, 37; G a e b le r, 1. c., 169, 5. — 15. A le k s a n d e r m . , d ra h m a , Im h o o f-B lu m e r, 1. c., 
118, 23; B ab e lo n , L c., 545, 890; T. 311, 1. — 16. I n d ija a li B a k trija ; m o d ific ira n » a te n s k i tip « 
z o rlo m n a r e v e ru ; d r a h m a , B. V. H ead , 1. c., 10, T. 2, 3. — 17. F ilip II., te tr a d r a h m a , H irsc h 
X II, M ü n ch e n 1904, T . 3, 106, o d s lik a n p r i G. K le in e r, B eri. N u m . Z e its c h r. (1949), T . 1, 5. — 
18. S e le u k o s in A n tio h o s , te tra d ra h m a , B. V. H e a d , 1. c., 14, T. 2, 11. — 19. S e le u k o s in A n ti- 
oh o s, d ra h m a , B. V. H e a d , 1. c., 15, T. 2, 12. — 20. I n d ija a li B a k trija ; k o p ija p o » m a k e d o n s k e m 
v zo rc u « , d io b o l, B; V. H e a d , 1. c., 12, T . 2, 8, n a b a v lje n a v T a š k e n tu . — 21. P a tra o s , s ta te r , 
L o n d o n BM = P a rk e s W e b e r G ift 1906. — 22. L y k k e io s , s ta te r, B e rlin (L ö b eck e). — 23. F alsa,.
T e h e ra n , z b irk a d r. M es ro b A b g a ria n s

zen tega je v najožji povezavi s Zeusovim kultom , k ar je že K leiner p re­
pričljivo obrazložil.* 4 1 O rel je nam reč Zeusov ptič; kasneje ga srečujem o na 
državnih tetrad rah m ah A leksandra III. s H eraklovo glavo in sedečim Zeu­
som. M otiva revera p a nikakor ne bi bilo prim erno im eti za baktrijskega 
ali indijskega, najsi bo tudi, da se v tem področju takšni tip i pojavljajo. Če 
se nam reč izjem om a tu d i pojavijo, potem posnem ajo vedno le m akedonske 
predloge, ki so običajno potem tud i zvezani z A tenino glavo na averu.4 2 Ne­
mogoče bi bilo našo tetrad rah m o p rištevati m ed tovrstne posnetke.
Oljčni list je kot argum ent za vzhodno dodelitev ovrgel že K lei­
ner.4 3 Vse nam znane tetrad rah m e ta izvajanja samo še podkrepijo. T etra- 
drahm a iz zbirke P hilipsen (T. 1: 4) in pariški prim erek (T. 1: 5) im ata na n je­
govem m estu kij. Ti p rizn ak i torej niso nič drugega kot znaki kovničarjev 
ali pečatorezcev in so torej za vzhodno lociranje naše tetrad rah m e brez 
vsakega pom ena. H eadova izvajanja, da se oljčni list ni nikdar pojavil na 
kakšnem zahodnem kovu F ilipa II. ali A leksandra III., izgube vrednost že ob 
sam em dejstvu, da se nasprotno v skupini atenskih in m akedonskih posnet­
kov v Indiji ni nik d ar pojavil kot priznak kij.
Zeusova glava kaže naj ožje stilistične sorodnosti do tistih n a te­
trad rah m ah Filipa II. (T. 3: 17). Seveda pa m oram o pri tem tu d i om eniti 
K leinerjeva opažanja.4 4 Vzporednic nam reč ne smemo iskati med te tra d ra h -
zelo sam orel kakor tu d i risba in nam estitev črk (T. 3: 13, 14 — bakrenjak). Tudi 
vsa kom pozicija spom inja n a isto ukrojitev. Za prim er samo črki Ksi in Ny. 
Znan nam je celo m anjši nom inal z isto delitvijo legende in izrazito kompozi- 
cionalno podobnostjo, kot jo poznamo pri tetradrahm ah (T. 3: 15); cfr. Im hoof- 
Blu.mer, 1 . c., 118, 23 = Babelon, Traité, 4, 546, 890, T. 311, 1 (Paris). Vsekakor 
stoji tu orel n a gorjači nam esto na streli. Zanim ivo je, da se gorjača pojavlja 
kot simbol v polju tetradrahem orlovskega tipa. Da imamo tu opraviti s simbo­
lom, si je mogoče razlagati zato, ker na tipih, k je r stoji orel na gorjači, m anjkajo 
Simboli v polju, pri tipih pa, kjer stoji orel na streli, jih redno najdemo. Za po­
dobne prim erke, kjer stoji orel na streli, glej še Babelon, 1 . c., n. 891, T. 311, 2; ter 
L. Forrer, The W eber Coll., 2084, T. 80 = sedaj v zbirki ANS, New Y ork; glej tudi 
A. R. Bellinger, 1 . c., 28, T. 19, 20, vendar tam pom otom a v opisu »orel na streli-« 
nam esto pravilom a na kiju. Razen tega je znan še tip, kjer orel stoji n a thyrsosu, 
cfr. Gaebler, 1. c. 168, 1; T. 31, 19 (T. 3: 13) te r Bellinger, 1 . c. 28, T. 1, 23 (hemi- 
drahm a). M anjše enote je Robinson n a podlagi izkopavanj v O lynthu z zaneslji­
vostjo pripisal M akedoniji. K er so tetradrahm e ta k ra t popolnoma m anjkale, se je 
potegoval za Headovo »Opinio communis« (glej zgoraj op. 10). Tako je prišlo do 
neupravičene delitve tip a revera, o čem er je že K leiner (Reichsmünzen, 37. op. 6) 
m enil: » ...d a s s eine T rennung der Teilstücke von den Tetradrachm en nicht an­
zunehm en sei.« V nekem razgovoru je takem u m nenju pritrdil tudi G. K. Jenkins.
4 1 Reichsmünzen, 7; 9.
4 2 Dokazila pri W hitehead, 1 . c. 68, T. 3, 3, 4 (T. 3: 16). Head, Num. Chron., 1 . c. 
T. 2, 1—8; zadnji — redki diobol — im a na averu Zeusovo glavo, ki pa stili­
stično odločno spada m ed seleukidske novce (T. 3: 20).
4 3 Reichsmünzen, 8.
4 4 Beri. Num. Zeitschr. (1949), 1, 5 ss. Glej tudi F. v. Schrötter, W örterbuch 
der M ünzkunde, s. v. M ünzbildniss, p. 411 te r postum ni stater F ilipa II. pri G. 
Kleiner, A lexanders Reichsmünzen, Abh. d. Deutsch. Akad. d. Wiss. zu Berlin, 
Philosoph.-hist. Klasse, Jhg. 1947, Nr. 5, Berlin 1949, Abb., 2 Reihe, 6; H. G aebler 
Die antiken M ünzen Nordgriechenlands, III, M acedonia und Paionia, Berlin 
1935, T. 30, 26, s. 163, št. 8; dalje C. Seltm an, The Temple Coins of Olympia, Ber­
lin 1914, 193, 194; K. Lange, Götter Griechenlands, Berlin 1946. Abb. 16 ter n a­
zadnje zelo prepričljiva izvajania pri K. Lange, Zur Frage des Bildnisgehaltes 
bei Köpfen auf M ünzen, v E. Boehringer, W issenschaftliche A bhandlungen des 
deutschen N um ism atikertages in Göttingen 1951, Göttingen 1959, p. 29 f.
23 A rh e o lo š k i v e s tn ik
353

m am i iz časa vlad e Filipa II., tem več m ed njegovim i postum nim i emisijami. 
Zato tu d i ni izključeno, da je pri orlovskem tip u A leksandra III. mogočo 
prepoznati individualne poteze očetovega portreta. S tem p a so seveda do­
ločeni odkloni od p o rtreta olim pijskega Zeusa neizbežni. K aže celo, da tudi 
postum ne em isije Filipa II. ne m orem o priteg n iti kot paralele, k er te p re­
prosto sledijo sta ri tradiciji in so torej šle povsem svojo sm er. Podobnost, 
z novci Seleuka I. N ikatorja in A ntioha I. S oterja (T. 3: 18, 19) je nasprot­
no tako m ajhna, da za lociranje naše tetrad rah m e v Indijo ali B aktrijo 
na stilistični podlagi nim a nobene vrednosti.
Teža p etih znanih prim erkov je taka:
LONDON 1 iz zbirke M ontagu, 14,417 g,
LONDON 2 iz R avalpindija, slabo ohranjen, 13,219 g,
PARIS (pri H eadu in W hiteheadu 227 grs (= 14,709 g) — p ri Babe- 
lon, Traité, st. 551, 909, 14,68 g; po navedbi iz P ariza vendar 
le 14,37 g),
PH ILIPSEN , 14,44 g,
M & M X III, 14,22 g.
Naš p rim erek im a 12,490 g, je p a močno obrezan, torej je bil še pred 
prekovanjem red u ciran na težo peonskih tetradrahem . P oprečna teža štirih 
prim erkov (eden m ed njim i je slabo o h ran jen in površinsko obdelan; močno 
korodiran p rim erek iz R avalpindija tu n i bil upoštevan) znaša 14,36 g. Torej 
je nižja kot id ealn a teža fenikijske tetrad rah m e s 14,58 g in nikakor višja, 
k ar se odlično u jem a s povprečnim i težam i tetrad rah em F ilip a II. H eadova 
izvajanja, ki so vse preveč slonela n a teži, to je že W hitehead ugotavljal, 
so tako že zarad i nenatančne teže pariškega p rim erk a izgubile vsako vred­
nost. T udi W hitehead ni preverjal, kako je natanko s težo teg a prim erka.
Provenienca londonskega prim erka, na katero sta se tako Head 
kot W hitehead opirala, je že s podatkom o najdišču p ri C ahnu »... il a été 
trouvé en Elide, selon l’atestation de l ’ancien propriétaire« izgubila po­
m en.4 5 Po o d k ritju našega prim erka, ki je bil prekovan z žigi v lad arja iz 
sosednje dežele Peonije, je indijska oz. b ak trijsk a provenienca londonskega 
p rim erk a samo še kurioziteta. Daleč bolj verjetno je nam reč, da je zgodnji 
novec A leksandra III. zašel z velikim i denarnim i depoji za vojaške nam ene 
iz G rčije v B ak trijo ali Indijo kot pa narobe. Tu je n ad aljn ja razlaga odveč.
Tako smo skušali ovreči glavne argum ente, s k aterim i so H ead in za­
govorniki njegovih trd itev locirali tetrad rah m o orlovskega tip a A leksandra
III. v Indijo ali B aktrijo. Č eprav že sam a tipologija avera in pa teža zgo­
vorno govorita, da je orlovski tip lahko koval samo A leksander III. nepo­
sredno po sm rti Filipa II., bomo poskusili s pomočjo našega prekovanega 
p rim erk a dokazati tu d i zgodnjo datacijo teh tetrad rah em in ob tem opozo­
riti na rezultate, ki iz tega sledijo. Z ato pa je potrebno, da vržem o pogled 
na v rste peonskih k raljev ih emisij.
Z ačetek P atraosove vlade so splošno postavljali v leto 340. Že G aebler 
pa je začetek postavil na leto 335.4 6 Tu n i mesto, da bi se n ad alje spuščali 
v ta problem , v en d ar ugotavljam o: če je P atraos res začel v la d a ti leta 335, 
se to zelo dobro u jem a z našo prekovano tetradrahm o. Z našim prekovan-
4 5 glej zgoraj op. 15 in 27.
4 6 ZfN 1927, 225; H. Gaebler, Die Ant. M ünzen N ord-G riechenlands III, 2, 201.

cem je nam reč d a tira n tudi Patraosov žig. Ta je (T. 2: 7 a; 3: 21) nam reč 
lahko nastal šele po letu 336/5. K tem u je treb a še dodati, da kaže Apolo­
nova glava našega žiga do določenih A polonovih glav na novcih Lykkeiosa, 
prednika P atraosa, tesne stilistične in tehnološke sorodnosti (T. 3: 22). Tudi 
značilna pika na obeh žigih ni naključje,4 7 tem več govori za tesno časovno 
povezanost obeh žigov. Razlog imamo, da jih tud i lahko pripišem o istem u 
pečatorezcu. Tako smo v srečnem položaju, da ta Patraosov žig lahko p ri­
ključim o neposredno zadnjim em isijam njegovega predhodnika Lykkeiosa. 
S tem pa je tu d i p o trjen začetek P atraosove vlade za leto 335. K er tudi 
kasnejši nastop Patraosove vlade ni verjeten, je s tem h k rati tu d i podano, 
da so našo tetrad rah m o p rav km alu, n ajkasneje pa dve do tri leta po nasto­
pu A leksandra III. prekovali.
Začetek em isije orlovskega tipa je z nastopom vlade A leksandra IIL 
jasno d atiran; čas njenega konca smo p ra v k a r ugotovili. Sedaj preostane 
samo še vprašanje: zakaj so ustavili to em isijo? To m ora biti v zvezi z uved­
bo novih državnih emisij atiške utežne enote; šele tedaj je mogoče m isliti, 
da so tetrad rah m e orlovskega tipa vzeli iz prom eta in jih prekovali.
O tem , kdaj so začeli kovati državni denar, so se u k v arjali že mnogi 
strokovnjaki in tu ne m orem o n av ajati številnih izvajanj, ki so bila že kdaj 
podana. Im hoof-B lum er4 8 je prve em isije d atiral v leto 331. Do istih za­
ključkov je prišel tu d i K leiner49, toda začetnega datum a teh em isij še ni 
mogoče im eti za dokončnega, to že zato ne, k er se je državno kovanje v 
sami M akedoniji kot p rip rav a za kasnejše obsežno kovanje lahko začelo že 
nekaj časa prej. Če vzamemo om enjeno leto 331 kot začetek novega držav­
nega den arja atiške utežne enote, potem je preostalo za izkovanje em isije 
orlovskega tipa nekako pet let, k a r pa se nam zdi nekoliko veliko. K ot smo 
omenili, ta em isija n i mogla tra ja ti tako dolgo že zaradi n astopa vlade 
P atraosa v 1 . 335. T etradrahm e orlovskega tip a so torej kovali le k rajši čas.
Vzporedno s tetrad rah m am i orlovskega tipa so za trgovino s severom 
kovali še več let naprej tudi postum ne tetrad rah m e Filipa II. T etradrahm e 
orlovskega tipa so tako krile samo del denarnih potreb v obtoku. To pa 
nikakor ne pom eni, da so jih em itirali le v m anjših količinah, kot to meni 
B ellinger.5 0 N asprotno dokazujejo številni različni žigi p ri razm erom a m alo 
znanih prim erkih veliko zasnovano naklado, ki je m orala im eti p ri finan­
ciranju države pom em bno vlogo. D anašnjo redkost teh tetrad rah em je treb a 
pripisati finančno-političnim okoliščinam , torej dejstvu, da so jih km alu 
in pa v velikem obsegu pretopili oz. prekovali.5 1
4 7 Ali je neke vrste oznaka ali ima splošen pomen oz. da je tehnične narave, 
naj bo tu puščeno ob strani. Vsekakor pa spom inja na podobne pojave na neka­
terih drugih, posebno starejših kovih m akedonskega ali sosednjih področij. Za 
Lykkeiosove tetradrahm e z vboklino na v ratu glej Berlin (Löbecke). Za poslane 
mavčne odlitke se zahvaljujem gospodu dr. E. Erxlebnu, M ünzkabinett, Staatli­
che Museen zu Berlin. Naville X (Genève 1925), 453. Za Patraosove novce s po­
dobno vzboklino glej zgoraj op. 33.
4 8 Im hoof-Blum er, 1 . c. 119, 120 ss.; isti Num. Zeitschr. Wien 37 (1905), 5, ter 
J. P. Six, Num. Chron. 4 (1884), 102, 143.
4 9 G. Kleiner, Reichsmünzen, passim ; isti, Beri. Num. Zeitschr. (1949), 1, 5 ss.
5 0 A. R. Bellinger, 1 . c. 28.
5 1 Patraosove tetradrahm e so bile, kot znano, često prekovane na druge nov­
ce. Zal je večina starih kovov zelo zabrisanih. Se en prekovanec s Zeusovo glavo 
nam je znan iz Cam bridgea, Fitzw illiam M useum, SNG 1873. Lykkeiosova tetra-

Iz zgornjih izvajanj je torej mogoče nap rav iti tele zaključke:
Patraosov žig z okroglo vzboklino na v ratu je nastal km alu po letu 
336, in k er je tre b a žig postaviti na začetek njegovih emisij, je treb a tudi 
nastop Patraosove vlade postaviti v leto 335.
O rlovski tip — tetrad rah m a z Zeusovo glavo n a averu in orlom z 
nazaj obrnjeno glavo in napisom AAE3ANAP0Y n a rev eru je začetno 
kovanje A leksandra V elikega v M akedoniji. V sakršno vzhodno lociranje je 
nemogoče. ' E m isija je zgodnja in verjetno vzporedna z m anjšim i srebrnim i 
nom inali atiške utežne enote in bakrenjaki. Poznejša datacija kot m ed 336/5 
in najkasneje 331 n i možna. V erjetno je vendar, da je ta em isija končala že 
okoli 334/3. Ta em isija se je m orala u m akniti novim državnim em isijam 
atiške novène utežne enote. Iz tega p a sledi, da začetek kovanja državnega 
d enarja atiškega standarda v M akedoniji, poudarjam , v m atični deželi, lah­
ko datiram o že n ekaj let prej.
Na koncu bi samo še na kratko om enili nekaj ponaredkov te redke te- 
tradrahm e. Z nan nam je samo en žig (ali m orda m odel za brizgano litino), 
od k aterega so eviden tiran i najm anj trije ponarejeni novci. P onarejevalec je 
uporabil za predlogo londonski prim erek (T. 1: 2), k er ta tetra d ra h m a ni dobro 
centrirana, m an jk a d etajl na vratu. Ta p a rtija sedaj m anjka n a sicer okrog­
lo dopolnjenih ponaredkih, ki so tu d i sicer zaradi kopiran ja disproporcio- 
nirani in so bili delom a v žigu dodatno gravirani. T ovrstni ponaredki so 
nam sicer že znani in jih je zbral K ra ft.5 2 Naše prim erke je treb a še tam 
dodati. Od teh ponaredkov im a en p rim erek prof. H. Seyrig v B ey ru tu in 
je bil nabavljen v K abulu.5 3 D rug p rim erek sem našel v zasebni zbirki v 
T eheranu5 4 (T. 3: 23). N abavljen je b il na iranskem antikvitetnem trgu. 
T retji prim erek je bil predložen na vpogled kraljevem u novčnem u kabinetu 
v Den H aagu in objavljen.5 5
Die ersten A dlertetradrachm en A leksanders des Grossen; ihre H erkunft
und E ntstehungszeit
Dieser Aufsatz w ird im Jahrbuch fü r N um ism atik und Geldgeschichte XVIII, 
M ünchen 1968 in deutscher Übersetzung erscheinen.
drahm a, prekovana n a Damastionov stater, je bila svoj čas v Beogradu; sedaj 
izgubljena. P rim erjaj ZfN 37, 228, T. 11, 4, in Nu.mizmatičar, Beograd 1935, 33. Mavč­
ni odlitek tega novca se nam je ohranil v Im hoof-Blum erjevi zapuščini v Stadt- 
bibliothek W interthur. Za posredovanje kopije tega odlitka se n a tem m estu za­
hvaljujem gospodu prof. dr. H.-J. Bloeschu.
5 2 K. K raft, Zu einigen Fälschungen griechischer Gold- und Silbermünzen, 
JB Num. 8, 1957, 51 ss, T. V, VI.
5 3 Pism o z dne 29. ju n ija 1964. Za ljubeznivo posredovanje podatkov se za­
hvaljujem gospodu prof. dr. H. Seyrigu, direktorju Franc. arh. in štitu ta v Beyrutu.
5 4 Za ljubeznivo dovoljenje, da sem od tega prim erka napravil odtisk, in za 
privolitev v objavo se zahvaljujem gospodu dr. Mesrob A bgarians, Teheran.
5 5 Po pism enem sporočilu z dne 4. okt. 1963. Za ljubeznivost se zahvaljujem 
gospe dr. A. N. Zadoks-Josephus Jitta in gospodu dr. J. P. Guepinu. Novec je na 
več mestih, verjetno nam enom a, poškodovan. Glej : A. N. Zadoks-Josephus Jitta, 
»Korte Bijdragen«, Een vroege tetradrachm e van A lexander, v Jaarboek voor 
M unt- en Penningku.nde 41. 1954, 87, T. III, 3. Kot je tam navedeno, je novec v 
nizozemski zasebni zbirki. Najdišče ni navedeno. Avtorica datira novec zgodaj in 
ne dvomi v njegovo pristnost.