576                                                                       Književnost.
provin cij alci ?* Mnogim se ona zdi nekaj res posebnega; zlasti ako jo rabiš v verzu, razliješ črezenj nekako po medu dišečo sladkobo, pa naj bo verz še tako hripav in hrapav! Kopitar je ob vsaki priliki povdarjal, da je jezik tem blagoglas-nejši, Čim več besed se končuje v njem na samoglasnike, in da je tem trši, čim več je v njem besed s soglasnikom na koncu; to se zlasti spoznava v petju. Potemtakem je torej blagoglas-nejša oblika na o kakor oblika na oj. Sicer pa tudi tukaj ne odločuje blagoglasnost, ampak zgodovina in veČina naroda.
Na druge posameznosti Bežkove brošurice nečem reagirati, ker bi moral napisati še dvakrat toliko, kolikor sem spisal v tej tako že preveč narastli oceni tega delca. Anketa, ki jo predlaga g. profesor Bežek, se mi zdi pri nas danes nemogoča, ker je prezgodnja in še niso niti znanstveno niti s praktičnega stališča popolnoma prerešetana niti mnoga druga vprašanja, ki se tičejo pravopisa. Kaj neki bi nam pomogla anketa, na kateri bi se morda v enem dnevu pri ČaŠi piva razglasila z glasovanjem znanstvena laž za resnico, ali na kateri bi jezičar doktor Žveplo o vtemeljenih dvomih, ki bi se pokazali zjutraj prvega dne, referiral že takoj istega dne popoldne v dveurnem govoru, kajpada brez „ natrpanih" dokazil, v tem ko bi potreboval drugi preiskovavec, ki ni dr. Žveplo, tedne in mesece, da sme izreči sodbo  o  teh dvomih?
Dr. K. Štrekelj.
Spomenica desetletnice slovenske župnije Sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Izdalo in založilo župnijsko predstojništvo. Tiskalo „Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo" v Jolietu, Illinois. 40. Str. 32. -—¦ V Jolietu je ena največjih in najbolje organiziranih slovenskih naselbin v Ameriki. Velika obrtna podjetja so privabila tja mnogo slovenskih izseljencev, ki jim domača zemlja ni mogla dati več kruha. V uvodni pesmi popisuje pesnik P. Čuvstva, ki navdajajo naše rojake onstran morja ob tej lepi slovesnosti. Evo tu odlomek iz pesmi amerikansko-slo-venskega pesnika:
Kadar gre Slovenec kam od doma, svetinji dve s seboj  na   pot ponese. In kjeržekoli hodi, koder biva, ostaja zvest svetinjam  domovine, najdražji vsepovsod so  mu zaklad.   — Svetinji dve: neomahljivo vero v neskončnega  Boga in pa ljubezen do krasnega jezika matere, prinesli tudi  mi  smo  sem   čez   morje. A tu za naše ideale slabo, preslabo  vse je  bilo  poskrbljeno. In   od  nekod je  ostra,  mrzla sapa svetinjam  našim  malce že grozila
Slovenec pa ne da se tako hitro ¦—
in  zvesto  brani  vse,  kar mu je sveto;
tako i zoper to se je zabranil.
Pomoči prosil ni,  iskal  nikoder,
oprt v  Boga, pomagal si je sam.
Iz žuljev pridnih rok si je sezidal
na tuji zemlji lastno, svojo cerkev.
In v lastnem hramu božj em jeposlej
po svoje molil večnega Boga;
v jeziku materinem  Ga je prosil,
v jeziku svojem  Ga zahvaljeval.
Spočetka res je bilo breme težko,
za težko breme  malo le nosilcev,
a vstrajni bili vneti so možje,
in božji blagoslov jih je bodril.
Počasi pa se je povečal krog,
naselbina je vedno rastla, rastla ....
Potem se obširno popisuje „Slovenska naselbina v Jolietu". Slovensko izseljevanje v Ameriko se je začelo v drugi polovici prošlega stoletja. V veliki množini se izseljujejo Slovenci od 1. 1880. dalje. V Združenih državah so se naseljevali večinoma v severne države, ki imajo našemu podobno podnebje. Največ jih je po tovarnah, mnogo po rudokopih, nekaj pri kmetijstvu in trgovini. Take naselbine so v krajih Calumet, Cleve-land, Pueblo, Leadville, Chicago, Crockway, Ely, Pittsburg, Soudan i. dr. Največja slovenska naselbina pa je v Jolietu, kamor so se začeli Slovenci v večjem številu priseljevati pred 15 leti. Privabile so jih velike železne tovarne, katere dajejo zaslužka tisočem mož. Od začetka so morali hoditi v nemško cerkev. Obiskoval jih je č. g. J. M. S o 1 n c e iz Št. Paula in neki poljski frančiškan, ki se je naučil za silo slovenskega jezika. Leta 1891. je pa chi-caški nadškof P. A. Feehan imenoval Č. g. F. S. Su-steršiča župnikom slovenske župnije v Jolietu. Takoj so začeli zidati svojo cerkev. Velike težave je imela cerkvena občina po chicaški razstavi; takrat je nastala gospodarska kriza, in tovarne so bile osemnajst mesecev zaprte. Vkljub temu so izvršili svoje delo. Leta 1898. so zgradili šolo in župnišče. Zdaj imajo Slovenci v Jolietu 19 saloonov (go-stilnic), pet prodajalen za obleko, pohištvo in jest-vine, tri mesnice, eno izdelovalnico smodk in en pogrebniški zavod. V Jolietu je sedež „KatoliŠke Slovenske Kranjske Jednote". Tudi političnega življenja se jolietski Slovenci krepko udeležujejo. Tu izhaja zdaj „Amerikanski Slovenec". — Knjižico sklepa obširnejši popis mesta Jolieta in njegovih industrijskih podjetij. Okrašena je z lepimi podobami.                                                       Dr. E. L.
Prvi listi. Spisali slovenski in hrvatski učiteljski abiturijenti. — V Ljubljani, 1901. Tiskala Narodna Tiskarna. Založili abiturijenti. — O tej  knjigi  morda prihodnjič kaj. Trudili smo se,