■t
If undellrered retnrn to:
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE'*
«117 St. Clair ave. CLEVELAND, O. The largest Sloven ian Weckly in the United States of America. Sworn Circulation 14,000 Issued everjr Wednesday Subscription rate. For memhers yearly ....$0.84
For noiuaembers..........$1.80
Foreigm Coantries ........$3.00
Telephone: Randolph 628

Največji slovenski tednik t Združenih državah.
Izhaja rseko sredo. Ima 14,000 naročnikov
Naro Talna:
Za člana, na leto __________$0.81
Za nečlane _________________$1X0
Za inozemstvo _____________$3.00
NASLOV
uredništva in puravniStva:
6117 St. Clair Are. Cleveland. O. Telefon: Randolph 628
!1
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Bnteied m Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under thk.Act of August 24, 1012
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR 1N.SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 35. — No. 35.
ŽENSKA G0VERNER.
V TEXASU JE ZMAGALA
Ženska proti ku klux
klanu.
Dallas, Tex., 24. avgusta. — Driava Texas, kjer je pravo ognjišče delovanja Ku Klux Klana, je pokazala, da se je naveličala te nasilne organizacije. Zadnje volitve so to pokazale. V Texasu ima Ku Klux Klan tako moč, da se nihče moških ni drznil kandidirati proti Kla-nu za governerja. Tedaj se je pa oglasila neka ženska, Mrs. Miriam Ferguson, ki se je prijavila za kandidatinjo. Proti njej je kandidiral sodnik, Felix D. Robertson za governerja. x Ta sodnik je očitno povsod oznanjal, da je Ku Klux Klan in ga klanovska organizacija podpira. Toda zgodilo se je včeraj pri volitvah nekaj nepričakovanega. Sodnik Robertson je sijajno propadel, in izvoljena je bila za governesko kandidatinjo Mrs. Ferguson z nad 100,-000 glasovi večine. To je obenem prva ženska kandidatinja za governerja v Zedinjenih državah. Meseea novembra bo gotovo tudi izvoljena, ker republikanci so brez pristašev v državi Texasu. Ko so "materi" Ferguson sporočili izid volitev, se je izjavila: "Ne bom mifo-vala prej, dokler moja večina ne preseže števila 100,000 glasov. Jaz pričakujem največje demokratične zmage v državi Texas. Ljudje v Texasu imajo zdravo pamet, in dve leti gospodarstva Ku Klux Klana je začelo presedati vsem. Ku Klux Klan je začel v Texasu propadati. Ljudje so to pri volitvah jasno povedali." Omeniti je treba še, da je bil soprog Mrs. Ferguson pred več leti gover-ner države Texas. Organizacija Ku Klux Klana je toliko časa ruvala proti njemu, da ga je konečno vrgla iz governer-skega urada. Njegova soproga je tedaj prisegla maščevanje Ku Kluksarjem, in je sedaj doživela sijajno zmago. Posebno ' omeniti je treba tudi, da je sodnik Robertson, kandidat Ku Kluxov,1 kandidiral na platformi prohibicije, a 'Mrs. Ferguson je pa za mokro. In je kljub temu dobila tako ogrom-večino. Kdo pravi, da ženske delajo "suho."
o-
Ameriški zrakoplove! na potu.
Washington, 25. avgusta. — Ameriški zrakoplovci na potu okoli sveta so se zopet pomaknili naprej, ko so dospeli na Ivigtut, otok Groenlandija. Predno nastopijo nadaljno pot, proti Indian Harbor, na Labradorju, katera pot znaša 500 milj, bo<Jo dobili nove motorje v zrakoplove. Italijanskega zrakoplbvca, Locatellija, ki' se je hotel pridružiti amerikanskim, a se je takoj potem zgubil, še sedaj niso dobili.
Jugoslavija ne tirja več potnih listov na meji.
New York, N. Y. — Paro-brodna družba Cunard Line je prejela obvestilo, da ne tirjajo v Jugoslaviji več potnih listov od , potnikov, ki potujejo proti vzHodu. Zdaj so odpravljene potežkoče za potnike v Jugoslaviji, ki so jih • imeli ob po-vratku v Združene države.
PRED VISLICAMI
drugi teden bosta chi-caška morilca obsojena.

cleveland, 0„ 27. avgusta (august), 1924.
- ■
jI««*?
Leto X.—Vol um« X.
Katoliški shod v Forest City, Pa.
ZAKLJUČNI SHOD iN 30 LETNICA JEDNOTE IZPADLA NAD VSE SIJAJNO.
Chicago, IIL, 25. avgusta. — Dva dni že govori sloviti odvetnik Clarence Darrow, ki zagovarja oba chicaška morilca, Loeba in Leopolda, da ju obvaruje pred smrtjo na vislicah. Toda Darrow še ni gotov. Pravi, da je šele začel. Izjavil se je, da hi lahko govoril ves teden, česar pa ne bo naredil. Govor, kot ga zna . narediti Darrow, je nekaj izvanrednega, in ljudje se kar tepejo vsak dan za sedeže v dvorani. Z vso lokavostjo, izkušenostjo, s tresočim glasom, z naštevanjem postav in olajševalnih okoliščin, z vso advokatsko spretnostjo, katero je pridobil tekom 45 let, odkar je Darrow odvetnik, §ku-ša apelirati na mehko -žilo sodnika Caverljr, da ne obsodi oba morilca na vislice. Govoriti je pričel pretečeni petek in govori je ves dan, nadalje ju govoril v soboto in pondeljek 25 avgusta ves dan. Za njim govori še drugi zagovornik, Bacrach. Potem pa govori državni pravnik Crowe. Njegov govor bo vzel najmanj en dan. Zagovornik Darrow v svojem govoru najbolj silovito napada izjave državnih zdravnikov, ki so izjavili, da sta oba morilca normalne in zdrave pameti. Nazval je te zdravnike profesijonelne lažnike, katerim ni vrjeti. Branil je pa svoje zdravnike, ki so povdarjali, da sta oba morilca zmešane in' otročje pameti. Zdravniki so dobivali za te izjave $250 na dan od zagovornikov. Konečno pa je Darrow govoril o zgodovini obešenih zločincev v Chicagi. Povedal je, da tekom zadnjih 86 usmrtitev v Chicagi, še ni bil noben zločinec poslan na vislice, ki se je priznal pred sodnijo krivim, zlasti se pa to ne more zgoditi, ako je zločinec še mladoleten. Konečno pa je apeliral na milost. Govoril je tako pretresljivo, da bi res moral skalo ome-čiti. Sodnijsko poslopje je obdano z močnim policijskim kor-donom.
o-
20 let 'ječe radi Amerike.
New York, 25 Avgusta. — Naselniški komisar Curran je danes dal aretirati 31 Italijanov, ki so se skušali vtihotapiti z nekega parnika v Ameriko. Komisar je priporočil, da Italijane najprvo za 20 let zapro, potem pa deportirajo. Italijane so dobili na krovu malega parnika "Susie B," kamor so se izkrcali iz velikega parnika. Prijeti nikakor niso hoteli povedati, kateri parnik jih je pripeljal v Ameriko. Naselniški komisar je zahteval za vsakega tudi kazen $10,000.
Szecheny —» ogrski kralj?
Budimpešta, 25. avgusta. — Rev. Marczinsko, bivši ogrski
Ko bi si onih šest slovenskih društvo sv. Lovrenca in dru-
ogrskega kralja, grof Szecheny, ogrski poslanik v Washingtonu in mož znane milijonarke Va'n-derbiltove. Izjavil se je, da le njegovo vlado si more Ogr-pomagati naprej, ker bi prišlo milijone ameriškega kapitala na Ogrsko.
družin, ki so pred 35 leti živele v Forest City, Pa., sploh kdaj predstavljalo, kaj ge bo v . tej naselbini vršilo dne 24. avgusta, 1924 — bi dvomile in strmele. Ta dan se je javno pokazalo, kaj zmore med našim ljudstvom bratska sloga, katoliška in narodna zavest in agil-nost.
Minulo nedeljo se je mesto Forest City vrglo v praznično obleko v počast in ponos Slovencev. Z največjim veseljem naglašamo dejstvo, da se je baš v Forest City, Pa., doseglo krono ob zaključku prirejanja katoliških shodov v tem letu. Država Pennsylvania je bila ona država, kjer se je letos vršil prvi slovenski katoliški shod in v državi Pennsylvania se je vršil tudi zadnji. Čast in priznanje Pennsy Ivani ji!
Napovedanega shoda in za-eno praznovanja Jednotine 30 letnice se je vdeležilo četvero izmed povabljenih glavnih u-radnikov: brat Anton Grdina, glavni predsednik; brat Josip
Muren, pravni odbornik in u-rednik "Glasila." <y Naravno je bil prisoten tudi domač glavni uradnik, brat Jfno Dečman. Iz daljnega Chicaga, je prispel na ta shod tudi Very Rev. Dr. Hu-go Bren,, ki vodi sedaj v Forest City 40 urno pobožnost.
Vse priznanje za prireditev tega shoda gre častitemu domačemu župniku* Rev. Jevniku, ker je šel tozadevnemu pripravljalnemu odboru tako na roke.
Še pred 9. uro so se pričela pred Muhičevo dvorano zbirati slovenska društva in mladina, kajti za 9:30. uro je bila napovedana velika parada po mestu. Največ1 zanimanja je še pred povorko povzročal okusno okrašeni voz (float), kjer je stalo 30 članov mladinskega oddelka (15 dečkov in 15 deklic), s primernim napisom. Sredi voza je stala kakor v tronu dražest-na Miss Ana Kobal, predstavljajoča K. S. K. Jednoto. Na čelu skupine mladinskega oddelka (300 otrok), se je peljalo troje dečkov v lično okrašenem vozičku vpreženera z malim "ponnyV konjičkom. Vsi otroci so imeli v rokah male ameriške zastavice, na glavi pa lične kapice. V resnici povedano, da nastop mladinskega oddelka pri tej paradi je dosegel krono izmed vseh sličnih prireditev na drugih shodih. Velik voz (float), so vrla dekleta in žene krasila cele tri dni, kajti na tisoče pestrih rož, so umetno izdelale vse na roke.
Naravno, da je tvorila začetek parade močna godba.
Za mladinskim oddelkom se je pomikala skupina Slovenk (40 po številu) v naših pestrih duhoven v Ameriki, je začel de- narodnih nošah. Videli smo lati propagando, da se krona za »zopet enkrat pristne starokraj-
£alar, glavni tajnika brit ivsfe skin propadom! Vsakdo kmedi,
ske peče in avbe. Številni gledalci in občinstvo na Main St. so tudi tej skupini burno aplav-diralr.
V paradi je korakalo pet društev s svojimi zastavami: društvo sv. Jožefa, Marije, sv. Ane K. S. K. Jednote, samostojno
štvo Zvezda, S* N, P. Jednote.
Za društvi sta se v okrašenem avto peljala glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina in glavni tajnik, brat Josip Zalar; v sredi med njima je pa sedel Mr. William Sredenšek, metdni župan, ki je prvi in edini slovenski župan v državi Penn3ylvanija. Temu avtomobilu je sledila še cela vrsta drugih (okrog 40).
Ob krasno ubranem potrko-vanju se je dolga paradna vrsta podala v cerkev sv. Jožefa k slovesni sv. maši, katero jo daroval Vcry Rev. Dr. Hugo Bren ob asistenci Rev. Judniča ir. Rev. Miheliča. ,
Gotovo najboljši slovenski pridigar v Ameriki, ReV. Dr. Bren je v pol ure trajajoči pro-povedi razložil zgodovino in pomen katoliških shodov v starem kraju in v naši novi domovini. Začetnik istih jje bil naš slovenski apostol, vladika Dr. Bona-veetura Jeglič, ljubljanski škof, kojemu se mora Slovenija zahvaliti, da jo je reš^l pred ver-
novi domovini. V sličnih slučajih
se bomo
vernikov je trdil, da tako krasne in pomenljive pridige že dolgo časa ni slišal.
Po končanem sv. opravilu se je zopet razvila parada do Main ceste, nakar so se vdeleženci razšli domov, da se pripravijo za popoldne napovedani katoliški shod.
Bolj podrobno poročilo o tem shodu in nekaj govorov priobčimo v prihodnji številki. Prinašamo pač že danes izjavo, katera je bila na tem shodu z velikim navdušenjem sprejeta. Ta izjava se glasi sledeče: x , IZJAVA.
Mi, dne 24. avgusta, 1921, na katoliškem shodu v Forest Citv, Pa., zbrani člani in članice K. S. K. Jednote in farani fare sv. Jožefa, slovesno izjavljamo, da odobravamo prirejanje katoliških shodov kakor je današnji in kakor so se vršili v preteklosti po mnogih naselbinah za probujo katoliške zavesti, za ojačenje medsebojne eveze in za večjo ter močnejšo- Jednoto.
V to svrho se pridružujemo naši Častiti slovenski duhovščini za skupni nastop v javnosti, da se mi z duhovščino vred in duhovščina z nami vred bori za katoliške pravice nas vseh.
' Mi hočemo svoje pravice kot katoličani v svobodni deželi z združenimi močmi braniti.
Mi hočemo nastopiti proti vsaki publiciteti ali napadanju od strani gotovih časnikov, ki sramotijo našo sveto vero, sveto cerkev, njene voditelje duhovnike ali pa lajike. •
Mi, Slovenci smo bili visi rojeni in vzgojeni kot katoličani in kot taki hočemo tudi ostati in ohraniti naše dragocene verske svetinje.
Mi najodločnejše protestiramo proti temu, da se nas vsled našega verskega prepričanja zaničujejo, ker se nam s tem kratijo ustavno zajamčene pravice izvrševanja našega verskega prepričanja v naši svobodni j denar. Zatem so tolovaji zve-
napram takim napadom borili vsi kot en mož, kot • ena žena. Nastopali bomo v naših katoliških listilr solidarno proti onim, ki blatijo našo duhovščino, našo katoliško Jednoto in naše voditelje.
Mi priporočamo, da naj se ob svojem času zopet prične s prirejanjem katoliških shodov širom Amerike še v onih naselbinah, kjer se * taki shodi doslej še niso vršili in sicer pod pokroviteljstvom K. S. K. Jednote.
Mi priporočamo, da naj se to našo izjavo priobči v vseh katoliških listih.
Končno^, pri poročamo, da bi se vsi ameriški katoliški Slovenci oklenili in držali edinole svojega katoliškega časopisja, našega javnega zagovornika in bra-nitelja, protikatoliškega in brezverskega časopisja pa da bi se vsi ogibali.
Ta izjava je bila prečitana jn odobrena na zadnjem katoliškem shodu y tekočem letu dne 24. avgusta, 1924 v mestu Forest City, Pa. ' v 'Y <
Ford. trgovec s premogom.
Duluth, Minn., 26. avgusta. — Tukaj se je mudil glavni inženir znanega tvomičarja avtomobilov, Henrv Forda ki namerava na severozapadu (V Mich-iganu, Minnesoti in Wisconsin) uvesti veletrgovino s premogom. Premog bo dobival iz svojega velikega premogovnika v državi Kentucky. Semkaj bo blago dovažal s svojim lastnim tovorhim parnikom in ga prodajal po konkurenčnih cenah. Delavec toži Forda za $500.000
Detroit, Mich., 26. avg. —Leta 1919 je Fordov mehanik W. W. Ayers izposloval veliko kupčijo, da je Dodge avtomobilska družba prodala svoje delnice Fordu za $26.000.000. Tedaj mu je bila obljubljena gotova provizija pri tej kupčiji. Ker pa navedenec še do danes ni dobil svojega obljubljenega deleža, toži sedaj Fordovo družbo v izplačilo $500.000.
Banditje na ruski meji.
Berlin, Nemčija. — V obmejnih pokrajinah sovjetske Rusije je nastala prava anarhija, ker so začele tolpe ruskih banditov pleniti bližnje vasi. Več sto oboroženih banditov je te dni napadlo poljsko vas Stol-pcy, oropalo tamošnjo pošto in mestno hiša. Pri tem je bilo mnogo domačinov ustreljenih.
Enako so tudi napadli poljsko vasico Wisnie\v, kjer so a strojnimi puškami pregnali policijo in ušli. Govorica je, da so poljski policaji v zvezi s temi tolovaji.
V Bukovini je 12 banditov, oblečenih kot častniki, prišlo v samostan Fantana Alba ' pod pretvezo, da fcodo samostan pregledali. Redovniki so jim v počast priredili kosilo. Med tem so pa banditje z orožjem prisilili samostanskega predstojnika, da jim je moral izročiti ves
zali vse menihe, oropali samostan in zbežali.
POLITIČNI PREROKI.
VSAKA STRANKA ZATRJUJE, DA BO JESENI ZMAGALA.
Washington, 25. avgusta. — Politični preroki so danes bolj v modi kot kdaj prej. Dva meseca imamo še do predsedniških volitev, pa znajo gotovi senatorji in politikarji že vse natanko, kdo bo zvoljen. Seveda govori vsak za svojo stranko. Senator Jones iz New Mexico, se je izjavil, da je demokratična stranka sigurna zmage v novembru, in da bo dobila več kot zahtevano število elektorskih glasov za predsednika. Enako se je izjavil tudi dem Shaver, načelnik demokratične stranke v predsedniški kampanji, ki je povedal, da republikanci ne morejo dobiti več kot tri države zapadno od Mississippija. Zadnji četrtek je pa dospel v Wash-ington po dolgih počitnicah senator Wheeler, ki kandidira za podpredsednika na La Follet-tovem tiketu. Tudi Wheeler je začel prerokovati. Drznil se je tako daleč, da je izjavil, da bo Coolidgeova rojstna driava, Vermont, glasovala z večino za La Folleta, nadalje bodo dale večine La Folietta sledeče, doslej absolutno republikanske
NIC NOVEGA NA MARSU.
UČENJAKI NISO DOBILI NOBENIH NOVIH ODKRITIJ.
Chicago, 25. avgusta. — Zadnja opazovanja planeta Mars niso • prinesla absolutno ničesar novega na dan, se je izjavil profesor Frost od chicaške univerze, ki imajo opazovalnico v WiL-liams Bay, Wis. Poročila o odkritju sopare, vode in svetlobe, so bila znana že prej. Tudi se ni doprineslo nobenih dokazov, je izjavil profesor, da bi se nahajala ^ živa *bitja na Marsu. K večjem morejo rasti na Marsu gotove vrste gobe. Profesor Frost, ki ima na svoji astronomski opazovalnici največji astronomski aparat sveta, da ni mogel dobiti nobenih novih informacij o Marsu. Opazovalo se pa bo Mars zopet prihodnji mesec. Enaka poročila prihajajo tudi iz velike atronomske opazovalnice LowelI univerze v FlagstafF, Ariz. Astronomi trdijo, da zadnja opazovanja niso prinesla ničesar novega na dan. Da vlada na Marsu silna vročina, potem pa zopet silen mraz, je bilo znano že prej. Tudi je bilo že znano dejstvo, da je na Marsn dan in noč, kot pri nas |na -zemlji, tef štiriletne sezone. Voda je jako redka na planetu.
države: Rhode Island, Connecticut in Maine. Največji prerok je pa. republikanski vodja predsedniške kampanje, Mr. Butler. Ta je šel celo tako daleč, da trdi, da bo Coolidge porazil La Folietta celo v njegovi lastni državi, to je v Winscon-sinu. Tako imajo sedaj državljani na izbiro, da ugibajo. In tako se bo prerokovalo, dokler ne bodo ljudje spregovorili novembra meseca. Potem bo pa konec prerokov.
Plvmouth, Vermont, 25. avgusta. — Predsednik Coolidge je jako vznemirjen, ker je demokratični kandidat za prednika, John W. Daviš, spravil vprašanje Ku Klux Klana na politično debato. Demokrat Daviš se je odločno izjavil proti Ku Kluxu, predsednik Coolidge pa še vedno molči. Le toliko se naznanja, da bo Coolidge ob svojem času podal izjavo o Ku Kluxu, ki bo zadovoljila "misleče ljudi." Toda' radi molčečnosti Coolidge-a pa je nastal v republikanskem taboru velik strah radi zamorskih glasov. Kot znano, zamorci v severnih državah vedno glasujejo i republikanci. Teh glasov je sko-^ p j [ £r 7e bila nedavni ro več kot milijon. Ku Klux Klan je pa znan, da je velik nasprotnik zamorcev. Ako glavar republikanske stranke sedaj ne pride v javnost je jasno, da je nasprotnik Ku Klux Kia-nu, tedaj se je bati, da bo republikanska stranka zgubila zamorske glasove in jih bo dobila demokratična. V mnogih državah so zamorci jako nezadovoljni z republikanskimi obljubami. Republikanci so bili prepričani, da Daviš ne bo prinesel Kluksarskega vprašanja na dan in sedaj, ko ga je, in sicer na način, da so zamorci skrajno zadovoljni, skušajo republikanci prepričati Coolidga. da mora on enako narediti. Vprašanje pe je, če je Coolidge dovolj neodvisen od Klana, da to stori.
i	' ' r/, " i
in prihaja spomladi in v poletju, ko se začnejo topiti ogromni ledeniki.
-o-
Poskusen samomor rojakinje.
Chicago, IIL — "Denni Hla-satel" je priobčil v št. 100, z dne 9. avgusta na prvi ^trani poročilo o poskušenem samomoru znane rojakinje Frances A. lauchar. Imenovana je, kakor poroča imenovani list, v petek ob pol dvanajsti uri zvečer% na svojem domu, 2827 S. Ridge-way Ave., poskusila * pretrgati nit svojega mladega — stara je baje šele . šestindvajset let — življenja. Povžila je jodovo tinkturo. Njen obupni čin pa je bil pravočasno opažen in kar najhitreje je prihitel k samomorilski kandidatinji dr. O. C. Waiter, ki ji je takoj dal proti-strup. Dr. Walter je dovolil, da je Mrs. Tauchar ostala na svojem domu, ko se je prepričal, da je nevarnost odpravljena. V zapLskih lavvndalske policije sta navedena kot priči tega žalostnega slučaja John in Rose Olip, z 2426 S.' Clifton Park Ave.
Mrs. TauchaV je članica in agitatorica za "Proletarca" in J. S. Z., kakor tudi članica S.
izvoljena v porotni odbor S. N. P. J.	(Glas Svobode)
Ruska križarka v Italiji.
Napolj, Italija. — V tukajšnjem pristanišču se je te dni ustavila sovjetska ruska križarka "Woro\vski", katero je iz našega arzenala p<f.dra-vilo 21 oddanih strelov. V imenu italijaneke vlade in mornarice jc ruske častnike pozdravil admiral Lobetti. Označena križarka je prva ruska bojna ladja, ki se je po svetovni vojni ustavila v italijanskem vodovju; tukaj ostane več dni.
•Angleški prestolonaslednik * nahaja na potu v Ameriko, kjer bo sprejet od predsednika Coolidga.
■■HHBHBHHHHHHMH

....... - ^^
Društvena naznanita in dopisi
ZAHVALA-	lahko merile s pokojno Mrs
Is urada drudtva Presvetega Vincencijo Komp. Pri marsi-Srca Jezusovega, št. 177, Ches- kateremu lasallskemu Slovencu
ton, Ind.
S tem se naše društvo najis-krenejše zahvaljuje našemu cenjenemu predsedniku K. S. K. Jednote, bratu Anton Grdina za nam izročeno nagrado v znesku $15, katero je od svoje prve cele mesečne pl&če ($65) določil onim trem novim društvom, ki so pridobila največ članov za centralni bolniški oddelek.
Ker je naše društvo pridobilo nekaj članov za ta oddelek, je prejelo gorioznačeno posebno nagrado, kar je novemu in še mlademu društvu v lepo pomoč.
Sprejmite torej velespoštova ni brat predsednik v imenu od bora in vseh članov našega društva še enkrat prav prisrčno zahvalo za ta dar. Naj vam ljubi Bog povrne to dobro delo. Naj vas ohrani v zdravju in vztrajnosti pri vašem napornem delu za dobrobit naše dične K. S. K. Jednote.
S sobratskim pozdravom, John Flatz, tajnik.
in Slovenki, ki je morda pri njej stanoval še kot fant, ali ona bila pri njej v službi in ki je ostal ali ostala zvesta svoji veri ter živi pošteno kot se ka toličanom, Slovencem spodobi ima gotovo delnico pri tej njegovi sreči ravno pokojna Mrs Komp. Zakaj njeni dobri zgledi in njeni lepi nuaki so združeni s tem srečnim življenjem in ti jih spremljajo napfej življenju. Zato se na pokojno Mrs. Vincencijo Komp vsak izmed teh s hvaležnostjo sporni nja in to svojo hvaležnost po-
La Salle, IIL — Dne 1. avgusta t. 1. je umrla v naši naselbini občeznana in spoštovana rojakinja Mrs. Vincencija Komp, soproga uglednega rojaka in pijonirja slovenske naselbine v La Salle, Mr. Math Kom-pa, starejšega, soustanovnika naše K. S. K. Jednote.
Prerano umrlo Mrs. Komp je smrt rešila sedemletnega trpljenja in bolehanja.
Pokojna Mrs. Vincencija Komp se je narodila v Sevnici na štajerskem leta 1869. V mladih letih še je odšla s svojimi stariši, ki so se preselili na Dolenjsko v Sentpetersko faro. Ko je dosegla dekliška leta, je odšla v službo v Hmelniško graščino, kjer je služila več let kot hišna pri grofu Wamp<*ld. Od-tam je prišla v Ameriko leta 1893 k svojemu starejšemu bratu, Janezu Culjan, ki je pred nekaj tedni tudi umrl v Utica, 111. Čez tri leta potem se je poročila z Mr. Math Kompom, odličnim rojakom v La Salle, damo iz Uršnih Sel na Dolenjskem. O njej piše sam njen soprog to le:
"Meni ni bila samo žena, bila je tudi kot mati, ker me je znala napeljevati vedno k dobremu."
Prav trdnega zdravja ni bila pokojna nikdar, odkar je prišla v Ameriko. Poprej jo je vedno revmatizem nadlegoval, zadnjih sedem let pa je silno trpela vsled vodenice, kateri je končno tudi podlegla/ Prenašala je grozne bolečine z čudovito potrpežljivostjo. V življenju je bila jako skrbna.
Pokojna Mrs. Komp je bila vzor prave krščanske žene gospodinje. Marsikateri, ki je stanoval pri njej se ima zahvaliti pokojni, da v njegovih prsih bije še katoliško srce.
Ob nedeljah je Mrs. Komp vedno opominjala svoje "boar-darje," da je nedelja, da je treba k maši in vsak jo je rad ubogal. Ob petkih nisi videl na njeni mizi mesa, kakor to vidiš po nekaterih. Za katerega postna hrana ni bila, ta si jc lahko pomagal in odšel. Njej je bilo versko prepričsnje prvo m zato zasluži vso čast.
Dekleta, ki so prišle iz starega kraja k njej v službo, so bile vedno pod njenim psznim očesom in zato so njena dekleta uživale ugled in spoštovanje od vseh poštenih ljudi. Nad 24 se jih je pošteno poročilo iz službe pri njej in vse so ji hva-kot dobri materi, ker jc co strogo pazila in skrbela za nje.
V tem oziru, kar se tiče nje-značaja, je le žena, ki bi se
,- šil^a za njo tja v večnost oven-!- i čaho z vročimi molitvami.
V kolikor se tiče njenega socialnega delovanja med lasall skimi rojaki, bo ostala tudi trajnem spominu, dokler bo živel zadnji Slovenec v tej okoli ci. Bila je krstna in birmanska botra nad 100 otrokom Slovenska cerkev sv. Roka njenih dobrih del, ki jih je storila v veliki požrtvovalnosti in ljubezni do Boga tudi nikdar ne bo pozabila. Veliko je sama darovala, pa tudi vedno spodbujala druge in celo sama kolektala za razne cerkvene potrebe. Silno veliko je tudi pomagala vedno slovenskih častitim šolskim sestram franči^ankam, ki so se nahajale svoječasno v La Salle Tako se je torej te dne poslovila od nas dne 1. avgusta za vedno ter odšla v večnost ena izmed prvih slovenskih žena— pijonirka slovenske naselbine v La Salle. Njena dela, ki jih je storila, pa glasno govore, da je veliko storila za dobrobit svojega naroda kot poštena in uzor na krščanska žena.
Bodi je ohranjen blag spornih! Naj V miru počiva!
Poročevalec.
ZAHVALA.
Pripravljalni odbor si šteje v prijetno dolžnost in veliko čast, da se tem potom najiskrenejše zahvali vsem rojakom in rojakinjam v Pueblo, kakor tudi sosednim naselbinam kakor Canon Cit^, Leadville, Denver, Tri nidad m sploh vsem, ki so pri šli dne 27. julija v Pueblo na katoliški shod, ter s svojo navzočnostjo pripomogli, da se je slavnost tako veličastno završi-la. Prisrčna hvala vsem domačim društvom, ki so se slavnosti korporativno vdeležila.
Prisrčna hvala pevskemu društvu "Prešeren" za prijazno sodelovanje popoldne in zvečer. Bodite prepričani vi, slovenski pevci, da bo vam društvo sv. Jožefa šlo vedno na roko.
Najlepša hvala pa vama bojevnika katoliške misli, Mr. Grdina in Mr. Zalar, ki sta prišla iz daljnega ameriškega izhoda na naš. divni zapad kot katoliška lajika, oznanjevat nauk svete vere ter spodbujati slovensko javnost boljši katoliški kooperativnosti.
Nikar se pa ne ozirajte na par ničevnih napadov od strani komaj en ducat močne pueblske "rdeče gospode." Seveda tem ljudem ni bil naš katoliški shod po volji; sestavili so nekaj laž-njivih izrazov v obliki dopisa, za podpis istega so pa dobili neko duševno revo, nato pa hajd z dopisom v "Prosveto." Toda ali ni vas sram, gospodje, da daste v svet tako debelo laž? Toda o tem se pogovorimo pozneje. Za danes rečem le to: da čast iji hvala takim požrtvovalnim možem kot sta Mr. Grdina in Mr. Zalar. Pueblska slovensko-hrvatska javnost, 98 odstotkov močn$, se strinja z vami, na bora 2 odstota se ne oziramo. Zate še enkrat prisrčna hvala za vajuno vdeležbo; le take naprej po začrtani poti za katoliška načela ter za večjo,
močnejšo katoliško organizacijo K. S. K. Jednoto.
Uspeh katoliškega shoda Puebli je bil velikanski in marsikateremu bo ostal v spominu do konca dni. Zatorej še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj!
V imenu Pueblčanov: Pripravljalni odbor za katoliški shod.
KAKO SMO SC IMELI NA POTOVANJU.
- -v ■ •• « <1
Ko sem dne 11. julija odhajal iz Clevleanda, je moja žena naročila Mr. Grdinatu, da na> name pazi; in ravno tako je tudi Mrs. Grdina naročila meni, da naj pazim na njenega moža Upam in mislim, da sem jaz to delo vestno in točno izvrševal kljub temu, da sem imel mnogo sitnosti na potu.
Komaj smo prišlj z Grdina-tom v Chicago, sva jo tako, mahnila v nek restavrant, da sva se malo zjutraj okrepčala Mr. Grdina si je naročil tako veliko skledo kuhanega ovsa (Oat meal) z mlekom, da ta mu je morala porcijo prinesti kar dva moška (zamerca). In ravno takrat je sedel pri bližnji mizi menda kak uradnik ali direktor žitne borze v Chicagu In kaj je bilo potem? Se isti dan se je oves podražil za cent pri bušlju.
Pred odhodom iz one restavracije sem se malo s provijan-tom za nadaljno potovanje pre-skrbel, da mi moj sopotnik kje vsled slabosti ali lakote ne omaga. Naročil sem samo šest parov dunajskih klobasic, šest "ham and egg in cheese sand-wichev," in 12 okroglih Žemelj kar je Vse romalo v moje žepe Popoldne sva jo ubrala proti Jeričevemu Johnu na vestzajt, tam sva se nekaj časa vrtela okoli tiskarskih strojev, in na to nam pa Mr. Jerič pravi Pojdite z menoj" Midva sva ga takoj ubogala; seveda jaz sem bil zadnji, pazil sem namreč na Grdinata, da bi k}e ne padel od velike teže," k«t^o mu je povzročil oves. Potem smo prišli do nekega zidanega poslopja, zgleda kot ena kasarna šli smo malo gor, en maltf na stran, pa spet gor, pa spet na stran; potem naravnast, pa še en mfclo na stran, in potem pa še na levo, tako da smo prišli do ene mize, in tam smo bili pa bolj brezskrbi. Mr. Jerič nam je prinesel neke tekočine, ni bila ne voda, ne pivo, ne vino, ne jesih, ne kava, ampak nekaj samo za posebne želodčne slabosti, jaz sem samo pazil, ker sem bil zadnji na vrsti, če bo meni kaj ostalo. Kakor hitro smo predihali to tekočino, je mene revmatizem takoj jenjal. Nato smo se podali v South Chicago; hoteli smo se prepričati, ako imajo Slovenci kaj enakega v South Chicagu. K sreči so pa imeli South Chica-ški Slovenci ravno sti večer cerkveni bazar, katerega sva se tudi midva z Grdinatom vdeležila Tam smo 'videli' naše rojake vesele in od dela in vročine vse premočene, hladili so si želodce samo s sladoledom. In tudi Mr. Grdina si je na metal sladoleda v žepe, da bo imel ponoči za okrepčilo. Šli smo do drugega departmenta, tam smo videli kako so southchicaški Slovenci metali žoge v "nigre." Pa kaj mislite, čitatelji, da je kateri kaj zadel? Nobeden nič.
Drugi dan smo jo ubrali v ;>filwaukee, tam smo bili sprejeti prav lepo od milvvauških Slovencev in Slovenk. Ko pridemo na določeno mesto, takoj opazimo glavno podpredsednico, Mrs. Prisland; imela je s seboj veliko Števlio članic iz She-boyganfc in ko se je pričela parada pomikati proti cerkvi, so sheboyganske članice želele, da im bo sestra Prisland načel j e-vala, in ko smo mi drugi uradniki videli ta prizor, smo takoj zahtevali, da ker je ona glavna uradnica mora kot taka iti z nami, da bomo vsaj ljudje skupaj. In to se fe tudi zgodilo.
Videl sem Mr. Frančiča; bil je ves polh skrbir in dela, a kljub temu je izvrstno rešil svojo nalogo. Ravno tako Mr. kozleučar, tudi ovratnik je strgal iz sebe, samo da ni Biti minute zamudil pri svojem delu. Ko sm4 končali s popoldanskim programom, nas je takoj Mr. Opeka vsel seboj v Waukegan, prinesel nam je dvoje vrste pijačo, prva je bila iz "štirne" (vodnjaka), druga pa iz vodovodnih cevi; potem pa katero je kdo hotel vživati, in tam se pa ni pijača nič podražila, ako-ravno je bil Mr. Grdina z nami. Od tam »mo jo udarili proti Jolietu. In ko smo bili gotovi z delom, sem se jaz vračal domov, in predno sem odšel proti domu, sem izročil Mr. Grdinata Mr. Shukletu v oskrbo.
Prosil sem Mr. Shukleta, da naj pazi na Grdinata ravno tako, kot je meni njegova soproga naročila; in mož mi je vse obljubil. In glejte, kaj se Je potem godilo z Mr. Grdinatom v Minnesoti Ku Klux Klani bi ga bili skoraj ostrašili, da bi bil kmalu ne vedel, kje da je Torej Mr. Shukle ni izvršil svoje dolžnosti in nikoli več nobe-nega^te pustim njemu v oskrbo Mr. Germ, kdo je pa vam svetoval igrati ulogo Klana? Ali vi tako kratkočasite potnike, kateri gredo iz enega mesta v drugega? Pomnite, da bomo to mi poravnali ob priliki.
Kaj pa Colorado, tista "beautiful" Colorado, Colorado, kakor jo Mr. Germ vedno poje? Jaz bi rad vedel, kaj ima Mr. Germ za pokazati, da bi bilo tako beautiful; menda tisto skalo, kjer je Mr. Zalar dvakrat padel v vodo, da je bil mož ves moker, bil je tudi ves prestrašen, Med, iznenaden od velikega strahu, ko je zagledal tisto beautiful Colorado. Tista pesem spada nam v Ohio, ne pa v Colorado. Mr. Zalar, smola, smola, tja ne hddite več; drti-gega lepega niste imeli za pogledati, kakor če ste videli Jer-manove harmonike ali pa Ger-mov ta veliki "omnibus," s ka terim je premečkal vsa Grdina-tova rebra, od vrha do .tal Vsaka šola nekaj stane. Upam, da Mr. Thomasu ne bo potreba več za vas koštruna peči, in Mr. Rusu ne Ipio potreba več pripravljati kokoši, da bi zaradi vaju dveh kaki putki vrat zavil.
Konečno se zahvaljujem Rev. Ciril Zupanu, ker so tolažili našega Clevelandčana na potu proti Denverju, ns velikem om-nibusu, da v Coloradi se še ni noben avtomobil prevrnil, in s tem je bil seveda tudi naš Clevelandčan potolažen; seveda ta tolažba jc bila po volji tudi Mr. Zalarju. Sedaj pa vlada največje veselje, ker sta se srečna in zdrava vrnila nazaj na svoje domove.

Leopold Pod logar:
MOKRONOG.
._
(Konec.)
Guardian iz Šentklairja.
-o-
LISTNICA tJPRAVNIŠTVA.
Ze večkrat smo prejeli od raznih naših čitateljev pismena vprašanja ter prošnje, da bi brezplačno priobčili različne prošnje in zahvale iz- stare domovine. Vsebina teh prošenj je zelo različna i Za nove briz-galne požarne brambe, za novo uniformo, za razna telovadna in športna društva, za nove cerkvene orgije, za popravo cer-ieva, za nove oltarje, za nove zvonove itd.
Ako bi list vse te prošnje sproti in po vrsti priobčeval, bi ih bila vsak teden cela stran.
Vsera tem dopisnikom, oziroma strankam* ponovno naznanjamo, da sprejemamo take prošnje za objavo samo kot oglas; oglas je pa treba plačati. Za slične oglase računamo pb 50 centov za palec. Če znaša torej tako prošnja 1 kolono (20 pakev), računamo za to $10, 10 palcev pa $5. Toliko v blagohotno pojasnilo in uvaže-vanje.
LTptavništvo "Glasila K.S.KJ."
Stare listine omenjajo plemenite gospode (viteze) iz Mokronoga: 1137 Henrik, 1143-1178 Albert, 1177 Oton, 1248 WoIzling. Ti vitezi so Bili mi-nisterijalni (podložni vitezi) Selikih grofov in pozneje krških škofov.
Krški Škofje so imeli mokro-noško graščino v lasti od leta 1072 do leta 1606. V tej dobi so se začele vojske med habsburškim vojvodom Friderikom, poznejšim cesarjem, in Celjani; pa tudi med krškimi škofi in Celjani. Prvi boji, med Friderikom in Celjani, so se začeli leta 1436. Takrat je cesar Si-gismund (30j novembra) v Pragi imenoval celjskega grofa Friderika II. in njegovega sina Urha za državna kneza m njiju združene grofije (celjsko, ou-tenburško in šternberško) -povišal v državno kneževina Habs-burž^n Friderik pa se je pričel bati za svojo oblast na jugu. Na zboru v Pragi ni mogel u-gavarjati podelitvi te najvišje odlike Celjanom, ker se je tedaj mudil v Sv. deželi, pač pa se je pozneje pritožil pri cesarju, da je poknežil vazala štajerske Vojvodine brez njegovega dovoljenja. To je dalo povod večletnim krvavim vojskam med Habšburžani in Celjani. V teh vojskah je trpela skoraj vsa slovenska zemlja.
Med krškim škofom Šalerma-nom in celjskim grofom Friderikom II se je začel prepir ob istem času (1439) zaradi nekaterih i posestev blizu Celja. Grof Friderik je poslal svojega vojskovodjo,i : češkega plemiča Vitovcai' nad krške gradove. Vojvoda Friderik V^ je pa prišel krškemu škofu, na pomoč. Zdaj se jei Vnel boj med vojvodom in celjskimi knezu Tudi slovenske dežele so se tedaj razdelile v celjsko in habsburško stranko. Na avstrijski strani so stali Ljubljančani in Istrani, na eeljski pa skoraj vsi drugi Slovenci. Vitovec je uda>-ril na vojvodove gradov« iu vzel tudi grad Mokronog (1439) Drugo leto je sklenil Friderik, ki je postal cesar (1440)^ premirje s Celjani, Mokronog je bil rešen Celjanov. A leta 1515 meseca majnika, ; so uporni kmetje osvojili. grad in ga porušili. Takrat$je padlo v ognju ljudske nevolje več dolenjskih in drugih gradov: Raka, Štraj barski turn, , Boštanj, Tariški grad, Rožek, Polhov gradeč, Cušperk in drugi.
Škof Ivan yil. Jakob je potem iz važnih razlogov prodal krški škofiji lastno graščino Mokronog v Ljubljani bivajo-čema plemiču, Josipu Mahorči-ču. To se je zgodilo 24. septembra, 1615. Prodaio je potrdil nadtojvoda Ferdinand. Leta 1616, 23. aprila je Mahor-čič prevzel graščino. Od njega jo je kupil Ernest Mihael.Scho-renburg. Leta 1509 je bil v Mokronogu ustanovljen vikarij; Prej pa je spadal večji del mo-kronoške župnije pod Št« Ru pert. Leta 1649, 10. decembra, je bila ustanovljena župnija po dobrotniku Ernestu pl. Scher-enburg. župnija mokronoška je bila po obsegu jako' majhna, skoraj sam trg z bližnjo okolico. Leta 1791 so bile mokrono-ški župniji prideljene še od mir-niskega vikariata v«si: Step-šek, Sv. Križ, Ribnik, Pogled, Križni vrh, Gorenja vas, Ostro-žnik, Podlog, Log in Bačje. Prvi vikar Jernej Turk je znan iz leta 1507, prvi župnik pa je bil Msgr. Janez Andrej Walla pl. Wallenegjch od leta 1646 dalje.
Ernesta pl. Sherenburga sestro, Marijo Marjeto, je poročil Daniel Ivan Kajzel (Khayse|), in tako postal lastnik graščine in trga. Mogoče je pripomogel on s soprogo, da se je zidala (1670) cerkev Matere božje -na Žalostni gori. Veliki oltar v tej romarski cerkvi je bil po-staljen leta 1675. Napis na tablici za oltarjem pove, da ga
je daroval cerkvi mokronoški graščak, Ivan Daniel Kajzel s soprogo. Oltar je iz črnikastega marmorja. V tronu je podoba Žalostne Matere božje z enim samim mečem v prsih. Na kolenih drži mrtvega Sina. Kip je umetniško delo. Velika srčna bolečina se prav živo izraža na Marijinem obrazu. Človek misli na prvi hip, ko gleda to podobo in en sam meč, da-ga je dala napraviti Kajzelova soproga po naročilu umirajočega svojega soproga ,po njegovi smrti. Vdova Kajzelova je imela še brata, Ivan Jožefa Scher-enburg. Bil je ta slaboumen in podvržen jezi. Z njim — tako poroča Valvazor v je nekoč kegljal za gradom Kajzel. V nagli razburjenosti je slaboumni Sčherenburg zabodel Kajzela v vi;at, da je umrl čez pol ure, leta 1675. Leta 1808 je bila lastnica tega. grpdu gospa pl. Stprch. V pretečenem stoletju je pa gospodaril v tem gradu L. baron Berg; a tudi ta ga je leta 1900 prodal.
Kdaj je bil mokronoški grad zidan, se ne ve. Letnica 1595 nam spričuje najbrž le to, da je bil tega leta grad prezidan in prenovljen.
Mokronog je zaslovel širom sveta po usodepolnem potresu leta 1871. Treslo se je tedaj vse leto. skoraj vsak dan brez izjeme. Najhujša je bila noč 2. septembra. JLjudje so čutili pod nogami strašno bobnenje in mislili, da se podira pod njimi svet. O polnoči so hiteli v sprevodu na Žalostno goro. Tudi naslednja leta se je oglašal potres še večkrat, posebno spomladi, 1876 in leta 1881, ko je porušil potres kraljevsko mesto Zagreb..	„.«■..
Mokronog se omenja kot trg že leta 1280. Trški sodnik O-ton se imenuje leta 1367. Tržne pravice so trgu delili krški škofje, i Vselej, kadar je zasedel ' krški škofijski, sedež nov škof, so se podali mokronoški sodnik* njegov zbor in nekaj tr-žar.ov. rio noyega škof a... t Predložili so mu na pergament pisane pravice in ga prosilu da jih potrdi z novo listino. Dvakrat ee je to zgodilp v Mokronogu. Leta 1567, 9. septembra, je prišel v Mokronog škof Urban, ki je potrdil trgu vse dotedanje pravice ter dodal listino, v kateri zavezuje tržane, da ne sme nihče brez vednosti škofove prodati tujemu gospodu ne hiše ne zemljišča.
Leta 1606, 29. junija je obiskal Mokronog škof Ivan VII, ki je potrdil tržanom vse pravice, kar so jih imeli od krških škofov. Pozneje "jim pa teh pravic niso *eč podeljevali ne potrjevali. -Ravno ta škof je leta 1616 tudi prodal mokronoško graščino.
Če pa novoimenovani krški škof ni prišel sam v Mokronog, so se Mokronožani podali k njemu v Strassburg na Koroškem, kjer je bila njih navadna pre-stolica. Kolikor je znano iz listin, so prišli Mokronožani 22. februarja, 1531 pred škofa Antona z listino, ki jim jo je potrdil že krški škof Matevž Lang pl. Wellenburg .(150571522), in pred škofa Krištofa 10. junija, 1579. Škoda, da se nam niso ohranili zapisniki o teh odposlanstvih. Tako ne vemo niti imen sodnika ne tržkih očetov in tržanov. Tudi listine so nam pak le v prepisu, in še od teh nc vse. Kar imamo od trga o-niso ohranile v izvirniku, am-hranjenega,- je otel pozabnosti mokronoški kaplan Peter Hicin-ger, ki je umrl kot dekan v Postojni leta 1867. Bil je plo-dovit in temeljit pisatelj naše domače zgodovine. Večinoma je objavljal svoje spise v nemškem jeziku v Izvestjah zgodovinskega društva za Kranjsko (Mittheilungen des histor. Ve-reins fuer Krain). Tako tudi one o Mokronogu v letniku 1853.
-o-
ki verujejo, da pomeni "slabo srečo," če Človek prekorači cesto pred rakvijo, ali gre pod le-stvo, če raztrese sol _ali če živi v hii št. 13, ali če sedi pri mizi, pri kateri je poleg njega še dvanajst drugih gostov. So ljudje, ki mislijo, da podarjen nož pomeni sovraštvo in ki v slučajih želodčnih neredov, jemljejo kake čudne zmesi. Taka praznoverja se razblinijo v nič v luči zdrave pameti. V u-rejenem svetu ni prostora za praznoverja. Če trpite na želodčnih neredih, kot je slaba prebava, slab tek, slab spanec, neprebavnost, glavobol, razdra-ženost, pobitost, vas bo Trinerjevo zdravilno grenko vino o-prostilo vseh takih neredov. Skoro takoj boste čutili pre-membo. Mr. Rudolph Filip nam je pisal iz Creismana, Tex-as, 27. maja: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je izvrstno zdravilo." Tako pravi vsakdo, poskusite ga danes! Za otekline, utrujene mišice ali noge poskusite Trinerjev liniment! In. umorite muhe in komarje v krdelih s Trinerjevim Fli-Gas-om! Če vam lekarnar ali trgovec ne moreta postreči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, IH. (Advertis.)
matere čuvajte svoje otroke.
Ali vest*. da najjrorJe ra vaier* otroka j« ako trpi vsled glist? Ali ve.tr ako vai otrok trpi	trakuije. ta glista potre
v»o njegovo red i In o brano, ki bi jo imel dobiti vai otrok T Ali veste, da na tisoče mol, ien in ot<-ok trpi in »e zdravijo ra različne drage bolezni. med te« ko jc njih pnrva bolezen ta strašni monster, trakulja. Vi bi paral ipaziti vaic otroke, vsako najmanjše znamenje tega pmazita. ki se prav lahko obvaruje prod njim. predno preide v ie dovolj močno razvite notranje organe otroka. Ali vai otrok dobro .pi, ali ae prepogosto zbuja v noči ? jamra v soje ">p*nju. kriči kot bi-, hotel pobegniti pred kako nevarnostjo. Ali si stika s prsti v nosnico. ali plnje kot odraičenc. ki ima polna usta tobaka T Ali hitro utrdi in rajš« sede in samo gleda kako se drugi otroci igrajo? Jo njegov mali o-bras bled. ima li črne krotke krog očiT To so znamenje, katera bi iporali zelo paziti.
Veliko mol. -ien i« otrok trpi in x- *dra-vijo sa razne .bolezni med tem ko je njih prav« bolezen, .trakulja. Praa »namenja so drob«i trakuije v odpadki^. Podobna sna-men m	omotica., lsah t tek, tiru ha teie.
smrdljiv dih ru^eva >oi*. bolečine v del,h »eTesa. hrbtu- in n^ltnH. <>lascnja v trebuhu in telodru. ki se včneih zdiruje v p-rlo. boMik nima Vflje do dela in nr tm življenje, nofcer.e ambicij 14 je n clankoličen. telodce postane večki-a-. kisel In hrana noče doli po grlu. Omedlevifcai nor d »c tu (a Um pojavi vsled trakuije. Pripetilo »e je selo, da je trmtelja iluzla v sapnik in zadavila bol. nika. Reiite se teca parazita predno va. uirori. Naročite si devolj Lr.xt*n zdravila za »10.SS p-i I.sx*l Med. Co.. 14S Laxal H Mg.. Ho* 96-r Pittsburgh, Pa., ie dam-s ker jutri je lahko ie prepozno. Za zavarovanje zavoja poSljitd Zle. več.
_(Adv.J
Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA
F. GR1LL'S DAIRY
1818 W. Z2nd S^ Chie&c«. IIL
Pozor tospodiniel Ako rabite pri gospodinjstvu svež« Mleko, dobro N ndko. ali kislo smetano, (Cream) tli okusno, doma narejeno austo, Bntter, oglasite se v moji mlekarni.
Jaz prodajam mlako, ki je paaterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko }e prej« natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram aG jamčim, de je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko ratvažam po hiiah toBne veak dan o pravem času.
Za obilna naročila ae topi« priporočam	*
HAM GRUJL,
•lovensko-krvatski Mlekar
1811 W. 22nd 8L, CMeag«. DL
New-Yorško
GROZDJE
NESMISELNA PRAZNOVERJA.
Še vedno se najdejo ljudje,
Starim • odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naznanjam, da bom tudi letos razpošiljal ncwyorško grozdje. Ako ste torej namenjeni napraviti si kaj grozdnega soka in ako hočete imeti res dobro pijačo, tedaj je v vašo korist, da mislite na newyorčana, ker ta najbolje odgovarja našemu okusu in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zahteva po tem grozdju od leta do leta. Zato je potrebno, da mi svojo zahtevo sporočite še pred trgatvijo, da se bom vedel ra-Za letos se obeta prav ra kapljica. Prijaviti se čim prej.
vna^i. dobra
JOSEPH VOGRlč,
Box 8, Sta. D, New Vork, N. Y.
Katoliški dan na Eve-leth-u, Minn. ,
r	■
i (Konec prihodnjič)
Predstavitelj je nato pozval k besedi John Jeriča iz Chicago, ki je v svojem govoru izvajal:
"Prečastiti gospodje duhovniki. bratje in sestre!
"Predvsem vam dragi Minne-sotčani, izročam iskrene pozdrave chicaških Slovencev, izmed katerih bi jih mnogo iz srca rado posetilo ta veličasten shod, a daljava je, ki jih je zadržala od tega poseta. Tudi pri nas v Chicagi smo imeli tak shod, ki je rodil krasne uspehe, zato nikar ne mislite, da ste sami. Z vami misli danes vsa pravomisleča ameriška Slovenija in predvsem je z vami v du hu katoliška slovenska naselbi na iz Chicage. Zato sprejmite te iskrene pozdrave, ki jih vam pošiljajo chicaški katoliški Slovenci!" (To so navzoči sprejeli z navdušenim ploskanjem.) Dalje je izvajal:
"O vaši državi, v kateri tlačim trave/ tokrat prvikrat, sem vedno čul, da je domovina večnega mraza in ledu. Kadarkoli je kdo odhajal v Minnesoto so djali: gremo v mrzlo Minnesoto. Zato se menda ne boste čudili, ako sem si jaz to va šo državo predstavljal kot tako, v kateri je treba vedno nositi kučmo čez ušesa in na s/o-jih plečah težko suknjd. Toda kako v.eliko razočaranje. Mesto ledu in snega sem našel tudi pri vas lepe, krasne pokrajine, obdane z istim cvetjem, kakor je narava okrasila južne kraje. Zato se vaš čislani rojak, Mr. Shukle prav nič ne laže, ko {rdi in po svetu oglaša Minnesoto za severno Florido!
"Rojaki, narava pa ni s zelenjem in cvetjem okrasila samo prirodo vaše države, , ampak med vami poganja tudi drugo od prirodnega zelenja lepše — katoliško zelenje in cvetje. Kaj je današnji shod? Mar ni pomlad, ko oživlja solnce tudi katoliško cvetje tudi v vaših srcih? Resnično je, sicer bi ne ne bili dospeli na ta veličastni shod, ki ste ga priredili, da naše rojake po železnem okrožju Minnesote katoliško prebudi.
"Današnji dan je posebni dan za vas rojake železnega okrožja. Ti velika masa kotaliških Slovencev, na katere gledam, mi daješ povod, da železnega imena ne zasluži samo vaša država, temveč tudi vi, ki. ste dospeli iz vseh krajev v te drža-, ve na ta katoliški shod, da javno pokažete svoje versko prepričanje, da za istega s tem shodom nekako demonstrirate. Ljudje, ki dospe v tako velikem številu na shod, so v verskem oziru jeklenega značaja in to priznanje gre vam minne-sotskim rojakom v polni meri.
"Letos, ko slavimo 30 letni jubilej naše najstarejše slovenske podporne organizacije pribijamo in povdarjamo, da je bila prva organizacija med Slovenci ustanovljena v podporne svrhe pozidana na principih katoliškega prepričanja. Stoječ na božjih principih krščanstva je delila dobrote kot dobra mati. Njena dobrodelna roka se je odpirala vedno, kadarkoli je čula kako slovensko prošnjo za pomoč. Mi smo ob njenem 30 letnem jubileju ponosni, ker vemo, da prvenstvo med vsemi slovenskimi podpornimi organizacijami v vseh dobrih slučajih nosi naša ugledna Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Kdor trdi, kakor to včasih trdi kak od vere odpadli Slovenec, ki je zavrgel najboljši biser slovenskega naroda sv. vero, da je ta katoliška jednota nazadnjaška, ta laže in hoče zatemniti najsvitlej-šo resnico o naši K. S. Jednoti to je, da je najboljša organizacija med Slovenci v Ameriki, ki je največ dobrega storila med nami. Njena dela so nesmrtna in zgodotfna slovenskih naseljencev v Ameriki jih nebo nikdar pozabila. Zato naj
živi, raste in procvita še dolga leta ta naša velika podporna
mati K. S. K. Jednota
"Ce je katoliškim Slovencem v Ameriki česa potreba, potem mu je predvsem najbolj potreba katoliškega tiska. Ko naš narod pred leti začel priha jati v to novo doihovino, mislim v tistih časih, ko se je organizirala K. S. K. Jednota, je naš narod korporativno pristopal pod njeno okrilje. Potem, ko so pričeli prihajati v Ameriko ljudje brez vere, kateri so izrabili priliko za zlorabljanje naših rojakov v svoje stran karske namene, je začelo priha jati med nas slabo časopisje, ki je naredilo na polju ameriškega I slovenstva velikansko škodo Naš narod je to časopisje pokvarilo moralno in versko. Narod trpi grozovito škodo vsled tega. Kdor je le količkaj potoval po slovenskih naselbinah zlasti onih, kjer ni slovenskih župnij in duhovnikov, je narod takorekoč docela zgubljen. To veste tudi vi, dragi minnesot-čani, saj taki slučaji so gotovo tudi po nekaterih vaših naselbinah. Brezversko časopisje je zaneslo med naše rojake stra šansko gorje. Nekdaj sinovi in hčere vernega slovenskega naroda, ki je branil s svojo srčno krvjo sveto vero pred krvoloki Turki, živijo danes v velikih slučajih slabše kakor živina. Prepiri po družinah, raz po roke, razbite družine, otroci brez matere in očeta, vzgojeni brez vere so rezultati peklenskega dela naših verskih nasprotnikov po naših naselbinah. Pa poglejte hinavske moderne "slovenske krvoloke kaj pri tem pravijo. Trdijo, da so "napredni." Jaz ne rečem k temu drugega, kakor to: Ce naši slovenski rojaki od vere odpadli trdijo, da so napredni, zato ker trgajo iz vernih slovenskih src najdražji biser sveto vero, ki je steber in edina podpora človeku primernega in človeku vrednega življenja, da zamore živeti krepostno in . Bogu do-padljivo, potem sem trdno u verjen, da beseda naprednost se tolmači v rdečem besednjaku za vse kaj drugega, kakor pa med nami katoličani. Trditi, da je naprednost nekaj, kar je za človeka naravnost pogubo-nosno, je zlobnost in hinavstvo in s takimi ljudmi pameten človek govoriti ne more.
"Nekateri katoliški Slovenci se čudijo, da je kaj takega mogoče. Jaz se temu ne čudim. To zapeljevanje in sle-parjenje našega naroda se vrši že nad 20 let. Brezverski pisu-ni 30 znali; v njihovo časnikar-, sko menažo, ki so jo servirali niso nalili kar naenkrat toliko strupa, da bi čez noč videli rezultat. Strup so prilivali polagoma toliko časa, dokler niso zastrupili ves sistem. Dragi moji, če bi jaz ali ti jedla ma-gari najbolj ogabno jed dvajset let, bi se ji privadila in bi jo imela za delikateso. Tako je s temi zapeljanimi rojaki. Bolj ko kak časnik polni svoje predale z gnojem proti veri, duhovnikom in vsem, ki so v zvezi s krščanstvom, bolj mu ugaja. Kot časnikar vam govorim, ki zasledujem dnevno njih grdo pisarjenje. Kaj pišejo?
"Ali veste da se čita v listih, kakor so "Prosveta, "Glas Svobode" in večkrat tudi v liberalnem švigašvagarskem "Glas Narodu," veliko proti naši častiti duhovščini? Cestokrat se naleti v kakem rdečem listu take trditve, kakor: da je duhovnik kriv, da delavcu znižujejo plače, da so slabi časi, itd. To ni samo zlobnost, ampak je tudi tako neumno, da se morajo taki bedasti pisavi krave smejati.
Kadar kje ustreli kakega kozla kak protestantovski duhovnik ali bodisi katerekoli druge sekte, ki imajo vse drugačna pravila za življenje kot katoliški duhovniki. Naši listi na Lawndale oprtijo to katoliški duhovščini. Ne zapiše take novice, da jo je storil protestan-
tovsko duhovnik ali kdo drugi, pač pa z debelimi črkami: Kristusov namestnik itd. Samo, da s tem netijo tudi proti naši slovenski katoliški duhovščini sovraštvo* Niti ne povedo kaki -sekti pripada dotični duhovnik, samo da bi javnost mislila, da je bil katoliški duhovnik. Dragi moji, to se dela z namenom, da se omeji zaupanje do naše duhovščine. Vidi te torej, kako je vplival proti-verski tisek na naše nekdaj veri tako zvesto ljudstvo? Ali vidiš, kako veliko škodo je napravil sovražni tisek na polju slovenstva ?
"Kako prav je imel papež Pij IX., ko je zaklical katoliškemu svetu: 'Zastonj zidate cerkve, šole in ustanove, ako ne znate rabiti tiska/
"Jasni dokaz, ki potrjuje do pičice ta izrek imamo med seboj Slovenci sami. Sovražniku smo pustili to orožje, da je njim pokončeval in uničeval delo naših rok.
Še ne dolgo, je 'Prosveta' zapisala to le: 'Na prste ene roke preštejete lahko vse tiste (misli cerkve), ki so se ustanovile odkar raste in cvete S. N P. Jednota.'
Ali veste, kaj to pomeni? To pomeni od tistega časa, odkar imajo socialistični dnevnik. Da, dragi rojaki, 'Prosveta/ 'Glas Svobode' in 'Glas Naroda/ ti listi vam ne vabijo naših ro> proč od nje. S svojim pisarje-njem proti duhovnikom in ve-jakov v cerkev. Ti jih trgajo ri so naredili velikansko škodo, tako škodo, da bo vzelo leta in leta, preden jo bomo popravili. J Pomoč proti temu je ta, da moramo katoliški Slovenci odslej bolj upoštevati katoliško časopisje, ki vodi proti kvarlji-vemu delu ofenzivo. Katoliški tisek se bori za naše koristi. Bori se za naše cerkve, ki smo jih po naših naselbinah pozidali z našimi krvavimi žulji. Bori se za naše katoliška društva in jednote. Katoliški časopis je nosilec naših idej, katere >usajuja v srce našega ljudstva. Torej vrši misijonsko delo, ali torej ne zasluži vaše podpore? Zasluži jol
Rojaki, odpirajte vrata vaših hiš katoliškemu časopisju. Pokažite mu vhod tudi v hiše vaših sosedov, agitirajte za katoliško časopisje vsepovsod, da edino katoliško časopisje je tista sila, ki bo treščila vse dosedanje peklensko delo nasprotnikov svete vere, naših cerkva, naših duhovnikov, . naših katoliških društev in jednot ob tla. Druge pomoči hi. Zato je dolžnost vseh nas, da vprežemo za napredek naših katoliških društev, jednot in župnij katoliško časopisje, ga pošljemo v boj proti sovražniku, da reši, kar se še rešiti da. Rojaki, razmišljajte o tem, kar sem vam govoril in vzemite si k srcu." y
Občinstvo je njegovemu govoru dolgotrajno pritrjevalo..
Predstavitelj Mr. Peterlin je govornika lepo zahvalil za resnične in odločne besede, ter je občinstvu priporočal, da naj si govor vzamejo k srcu in naj skušajo uravnati svojo tedenco do predmetov, o katerih je govornik govoril.
Nato je pa predstavil občinstvu Rev. John Schiffrerja, slovenskega župnika iz Chisholm, Minn. Njegov govor se je dotikal socialnega dela našega naroda. Obenem je navzočemu občinstvu podajal važne nasvete za praktično življenje. Povedal je, da katoličani smo ved-ni graditelji miru, ki je nauk Gospoda Kristusa. Dalje je omenjal prve slovenske pijonir-je med njimi Rt. Rev. Fran Buha, ki je toliko storil za svoj narod in za druge narode v državi Minnesoti. On je pokladal temelj verskemu življenju našega naroda in naši dični K. S. K. Jednote.
Govornik je bil večkrat prekinjen z burnim ploskanjem.
Dalje je pa tudi povdaril koliko je slovensko ljudstvo, ki je prišlo čez morje prispevalo h
ameriški prosperiteti in civilizaciji. Dalje je opomnil tudi on navzoče, da katoliški Slovenci v Ameriki moramo gledati za povzdigo lastnega katoliškega tiska, katerega moramo podpirati, ako tudi nas pri tem boli v žepu. Katoličani so boljši vzor človeka državljana. Katoličan je zanesljiv, je pošten in radi tega priporočljiv. Zato Slovenci, bodimo složni zlasti ob času volitev. Podpirajmo domače kandidate iz naših lastnih slovenskih vrst. Bodite zvesti sveti Cerkvi, spolnujte verske nauke in bodite dobri državljani
Govoru Rev. Schiffrerja je občinstvo dolgotrajno ploskalo, Škoda le, da nimamo njegovega krasnega gOvora v celoti.
Nato je nastopil mešani pev ski zbor in je zapel krasno pesem: "Oj hišica očetova."
Predsednik shoda je zahvalil predgo^ornika,' Rev. J. Schiffrerja za krasne besede, kakor tudi pevsko društvo, ki nastopa in s svojimi točkami zabava občinstvo. Nato je pa pozival k besedi Mr. Josip Zalar%, glavnega tajnika K. S. K. Jednote, kateri je nastopil burno pozdravljen. Tudi za njegov krasni govor je nam žal, da ga nimamo v celoti, ker govoril je jako navduševalno in navzočemu občinstvu je naslikal K. S K. Jednoto tako kot v resnici je in obenem je povedal še marsikaj drugega, ki se direktno tiče našega naroda v tej novi domovini. Najzanimivejši del njegovega govora je bil, ko je govoril o početku slavne K. S. K. Jednote. Z glasno povdarjajo-čim glasom je povdaril, dA je tisti človek, tista markantna oseba, ki je prva sprožila misel za to danes tako mogočno in u-gledno K. S. K. Jednoto, danes navzoča na tem veličastnem shodu, ki je pred skoro 32. leti napisal apel na slovenski narod v Ameriki:
Slovenci, združimo se v ka toliški jednoti!" In ta markantna oseba je Very Rev. Matija Šavs, dekaa.|
Občinstvo je pri imenovanju Rev. Šavsa dolgotrajno navdušeno ploskalo.
Dalje je Mr. Zalar povdaril, da se mu je iz Clevelanda očitalo, da se njemu splača govoriti za K. S. K. Jednota Očitalo se je duhovščini, da dela iz o-sebnih koristi za to Jednoto. Sedaj pa javno vprašam, ako se je tudi Fathru šavsu, ki še nikdar ni imel slovenske župnije, ako je tudi on delal in sprožil misel za organiziranje K. S. K. Jednote radi osebnih koristi? Jaz menim, da ne, kajti on nima in ni imel od tega nobenih koristi. On ni ustanovijal K. S. K. Jednoto, da bi s tem svojo slovensko faro vzdržal, kakor se je to pokojnemu Rev. Šuštaršiču očitalo. Prosim Father Šavs, vstanite in povejte pred to maso, če ni res,tako? Father Šavs je na poziv vstal in odgovoril: "Mr. Zalar prav govori." Nakar je zagrmelo burno ploskanje po dvorani.
Potem je govoril o podporah, katere je K. S; K. Jednota izplačala slovenskim delavcem, članom K. S. K. Jednote v Ameriki, v časih bolezni in nesreč. Posegel je tudi Icrepko -v svojo besedo proti onim, ki našemu narodu kradejo' versko prepričanje iz src. Povdaril je, da rdeči voditelji se kar topijo ljubezni po svojih listih do trpina delavca, v resnici so pa vsi drugačni. Pojdite in vprašajte ga, naj vam pojasni, kaj se pravi delati z krampom in lopato, pa boste vjdeli, da vam ne bodo znali dati niti odgovora, ker s
kalna društva K. S. K. Jednote, v državi Minnesoti. Zlasti je čestital društvu sv. Cirila in Metoda iz Towerjf, Minn., ki
Bodi jiip blag spomin!"
Med občinstvom je zagrmelo burno ploskanje v znak priznanja. ,
nosi št. 4 in je eno izmed tistih "Minnesotskr rojaki so med
tem nikoli delali niso. Jaz ni- ho, da je bilo že na milijone in
mam nič proti njihovim bratskim organizacijam, kajti vsaka bratska organizacija je dobra, dokler svoje obveznosti spolnuje. Sem pa odločno proti njihovi politiki, ki zavajajo naše ljudstvo na napačna pota s svojimi proti delavskimi idejami, ki slone na samem blufa-nju in slepomiši jenju. Proti cu govora je lepo pohvalil lo-
prvih društev, ki je bilo ob zibelki naše K. S. K. Jednote.
Njegovemu krasnemu govoru je občinstvo z največjim navdušenjem aplavdiralo.
Nato je nastopilo zopet pevsko društvo in zapelo krasno pesem.
Nato je pa predstavitelj občinstvu predstavil Mr. Anton Grdina, glavnega predsednika K. S. K. Jednote. Komaj je predstavitelj izgovoril njegovo ime, že je zagrmelo burno ploskanje po dvorani, katerega kar ni hotelo biti konec. Med ploskanjem so se čuli tudi klici: Živijo Grdina. Mr. Grdina je bil menda rojen za govornika. Resno in svečano, kakor sam Abraham Lincoln je začel izvajati :
Gospod predsednik, častiti duhovnikj in slavno občinstvo.
"Minnesota s severozopadom je za nas ameriške Slovence najdražja svetinja v naši zgodovini. Tukaj se naša zgodovina pričenja, tukaj se nahaja najstarejša slovenska naselbina v Kraintownu in pri sv. Štefanu. Tukaj so hodili že pred 90. leti naši slovenski misijonarji: Baraga, Pire, Buh, Lavtižar, Skola in drugi, na pokopališču v Duluthu imamo dva naša pi-jonirja, mučenika, Rev. Lavti-žarja in velezasluženega Msgr. Buha. Ne daleč od Minnesote v Marquette, Mich., pa počivajo trije naši slovenski škofje: Baraga, Vertin in Mrak.
Kdorkoli bo hotel pisati zgodovino ameriških Slovencev, bo moral pri vas v Minnesoti začeti, ker tu je tekla prva ameriško slovenska zibelka. Ponosni bodite na svojo Minnesoto in na naše pijonirje, katere spoštujejo tudi Amerikanci. Ti naši pijonirji so dosti pripomogli k napredku vaše države, vaših mest, trgov in vasi. Ti naši misijonarji so zanesli največ kulture iped tedanje tukajšne prebivalce nevedne in neverne poganske Indijance, še danes imate v neki indijanski naselbini ne daleč od Dulutha rojaka Slovenca, ki že nad 30 let opravlja to versko kulturno delo. Tamošnje ljudstvo, Indi-anci ga imajo za svojega očeta, to je naš rojak, Rev. Simon Lampe, indijanski misijonar.
"Minnesota je središče tudi naše ameriške slovenske kulture. Tukaj na Towerju se je več let tiskal prvi ameriško-slovenski list "Amerikanski Slovenec." V St Paulu je večina naših slovenskih duhovnikov dovršila svoje« študije. Zal, da se število naših slovenskih bogoslovcev vedno bolj krči. Stariši bi morali na to delovati. Mladino se mora dati in mladina se mora zanimati za duhov-ski stan. Ko bo enkrat zmanjkalo naših slovenskih duhovnikov, bo z njimi izumrla tudi naša ameriška Slovenija. Baš naši duhovniki so bili največji nositelji naše narodne zavesti in ideje. In tako so še vedno. Zidajo slovenske šole, še vedno delajo in skrbijo za izdajanje slovenskega časopisja in knjig, itd. Kjer ni slovenskih šol, tam je slovenščina na slabem, ker se naša mladina prerada utopi morju amerlkanizma. In vendar je dobro, da človek razume več jezikov, saj zato tudi več velja.
"Minnesota je največja država na svetu glede produkcije rude. 2e okrog 40 let se z rudarstvom tukaj ubijajo tudi naši Slovenci. ,Po pravici reče-
vsemi drugimi širom držav naj bolj domoljubni, in zavedni ameriški državljani. Uprava mesta Ely je že več let izključno v slovenskih rokah, tako Aurora, drugod Imate svoje zastopnike, kakor na Chisholmu, Evelethu in drugod. Čast vam! Kaj takega ne moremo doseči na vzhodu. Vi delate vsem ameriškim Slovencem čast in ponos. Le tako dalje. Idite pa še višje po lestvi političnega napredka. Lahko si izvolite kakega rojaka v državno zakonodajo in morda celo v kongres. Saj vas žvi na Iron Range do 20,000. V edinosti in pravi slogi je mogoče vse doseči.
"Minnesota se tudi ponaša, ker ima drugo najstarejše slo-vonsko podporno organizacijo, J. S. K. Jednoto. Rojaki in sobratje, ki se želite zavarovati pri dveh jednotah, jaz vam svetujem, da bodite člani naše K. S. K. Jednote in J. S. K. Jednote. Preveč naprednih in socialističnih jednot se ogibajte. Take jednote vodijo samo v tabor socializma in boljševizma, kojega pa gentlemanski Amerikanci ne odobravajo; tako tudi ne drugi razsodni narodi.
"Tem potom zahvaljujem najprisrčneje vsa društva drugih jednot, ki ste prihitela korporativno na ta shod. Danes sta tu navzoča tudi dva društva, ki pripadata h S. N. P. Jednoti. To je dokaz, da 'z na mi simpatizirajo, dokaz, da ste pri dotični jednoti radi zavarovalnine, srce in duša pa sta pri nap in se strinjata z našim prepričanjem in principi. S. N. P Jednota kot jednota sama na sebi je allright. Niso pa all-right njeni voditelji, ki bolj agitirajo za socializem kot za vse drugo. To pa ne gre vam člani in članice imenovane jednote. Vi niste nič krivi, krivi so lawndalski mameluki, ki vodijo nesramno razdvojevalno rdečo politiko pri jednoti in potem se skrivajo za jednoto. Mene so vrgli iz jednote samo zato, ker sem se drznil povedati odkrito resnico trinogom na Lawndale, ki držijo na suženjski vrvi članstvo. Poslužujejo se jednotinega lista, da z njim širijo protiversko propagando med našim narodom, kar je pa krivično, ker narod jim te pravice nikdar dal ni!"
se jih boji. Človek pa, ki je s seboj na čistem, spozna, da se mu krasno in vzvišeno razodeva edini, živi Bog."
J. M. TRUNK:
MORJE.
(Konec)
milijone ton železne ter bakrene rude nakopanih s trdnimi, delavnimi, žuljavimi slovenskimi rokami: Minnesota je slovenskim rudarjem veliko dolžna, ker so jo baš njih žulji povzdignili do bogastva in napredka, s katerim je ovenčana. Na tisoče žrtev kapitalizma, ponesrečenih slovenskih rudarjev počiva v minnesotski zemlji.
Tudi je v njem pojm življenja, ki je polno raznovrstne izpre-menljivosti. Oko mej morja ne obseže, ker se navidezno širijo tja v neskončnost. Vsa suha zemlja se je dvignila iz dna morja, prišla iz njegovega o-srčja, in se zopet tja vrača. Ali torej ni morje odsev neskončnega, večnega Boga, ki je vse ustvaril, vse vzdržuje, vlada, Boga, ki je tudi naš vir in cilj našega hrepenenja?"
Celo pisatelji, ki se povsem ne strinjajo s krščanskim svetovnim naziranjem, ne morejo zanikati izrednega utiša, ki ga napravlja morje. Tako pripo-znava materialist Scheiden, dasi se drugače ponaša s svojim brezverstvom: "Ce zremo morja modro ravan in občudujemo kras, v katerem se blesti nebni zvezdnati svod kakor v vodnem zrcalu, moramo pripoznati, da gledamo v morju nekaj, za kar nimamo naravoslovnega pojma. Človek išče nekaj, Česar znastveno ne za popade, ne pojmi. Iz te naravne prikazni se mu usiljuje neki pojm, za katerega nima izraza. Razodeva se mu bitje, ki prekaša vsako telesnost. Rad bi o njem govoril, a zamore samo blebetati, ker mi zastane jezik. Človek, ki otročje misli, si predstavlja to bitje v podobi mnogovrstnih bogov, katere časti in
Tudi v raznih prikaznih morja najdemo višji pomen. Nad morje prihrumi vihar. Razburka ga prav do dna. Strahovit buč nastane, da nas pretresava. Vihar in valovje zapojeta pesem, ki doni kakor tresk groma. Polna otožnosti in gorja in zdihujočega koprneja je ta pesem. To je žalostinka, v kateri žaluje vesoljstvo nad umrlim kraljem in toži nad lastnim gorjem. Tuli, zdihuje, tarna. Obupno joče, da zastoče zemlja in se užalosti nebni svod. Stvarstvo plaka, ker je izgubilo raj, _ se žalosti, da je bila na svetu razdrta harmonija, objokuje vesoljno gorje, drhti, zdihuje. Naravo je zadelo prekletstvo in v svoji nesreči tarna na morski harfi tako otožno in obupno, da nam presuni srce.
Pagani so se v svojih pravljicah tupatam približali resnici. Tako so si Grki po nauku modrijana Pitagora domnevali, da je morje nastalo, ko je najvišji bog potočil solzo. Cisto naravno. Slano morje je solza. Stvarstvo je potočilo to solzo, ker žaluje in joka nad splošnim jorjerfi na svetu. Vihar za-brenka na morske strune, za-ioni otožen, skrivnosten spev, a soglasje motijo hripavi zvoki zdihujočega razglasja, razdora in nasprotstva, ki vlada zdaj v naravi. Kaj so vse turobne žalostinke, izražene od potrtih src človeških, v primeri z napevom, katerega zapoje, zatuli, žabrenka valovje morja? Zdi se ti, ko poslušaš ta tožni spetf, da bo stvarstvu nad gorjem počilo srce. Počilo bi, ko bi se v hrskavih, trdih zvokih ne javljal neki mil glas, glas upa namreč in drhtenja gotovega rešenja.
Doni na morju žalostinka dannadan, tečejo solze, a solze se bodo posušile, smrtna pesem bo dopeta, spev končan, zaorila bo druga pesem, slavospev, vrisk rešenja, zmage. Rahlo ti odmeva tako, ko posluškuješ pesmi morskih valov, a jasno ti postane, ko čitaš: "Stvar željno čaka razodenje otrok božjih" (Rimij. 8, 19).
V čudoviti prikazni plime in oseke se zrcali osoda človeška. Nastane plima. Valovi morja se dvigajo, dvigajo visoko, hočejo preko bregov, kvišku, kvišku . . . Človek! Ali ni tupatam tudi tebi tako? Sreča se ti smehlja . . . dvigaš se . . . visokoleteče misli se ti porajajo .. . velike načrte imaš . . . kvišku, kvišku stopah . . . zdaj in zdaj boš zgrabil za stalno srečo, boš na cilju svojih želj.
Pa pride na morju čas oseke. Valovje pada, morje se*u-mika, gr« nazaj, izginja . . . Človek! Ali ne vidiš svoje oso-de? Kam ko se razpršili tvoji načrti? Kam izginili tvoji uzo-i? Pogrezuješ se, umikaš se. drugi stopa na tvoje mesto, iz-giheš, kakor ob oseki izgine val, izgine v morje, kamor bo
nekoč izginilo vse . . . ' * • •
Svetim. očetom je morje podoba človeškega in sploh zemeljskega življenja. Morje je nestalno, polno nevarnosti; tako je življenje človeško. In viharji, ali niso podobni skušnjavam, ki prihrume na nas? Sveti Janez Zlatoust piše? "Široko, razprostrano morje je to življenje. Kakor so razni kraji svetovnega morja izpostavljeni različnim nevarnostim, tako je življenje Človeško."
To je slutil tudi kralj David ter zaklical h Gospodu: vt « Reši me, Bog, ker vode mi pphajajo
noter do duše. Pogrezam se v blato pregloboko,
kjer ni trdnega pod nogo. Zahajam v globočino voda in val poplave me požira.
(Psalm 68, 1-3).
Večni Bog! Privedi nas v varni ladji na pretečih valovih tega življenja v mirno pristanišče večnega rešenja!
'GLASILO K. SjJ^P^OTE," f' AVGUSTA, 1924
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
1—lalae Kraafcfco-Slorenaka Katoliške 1 ■nrtiklli		-- * % ♦
«117 81 Clair in.	Uredailtro ia aprai Telafon: Baadalgh	aHtrei CLEVELAND, OHIO. fM.
Za člaa«, aa late mm	Narožaina:	
Za ncfltM		_________________ tiso
Za taoaaautra----UN		
af the
GRAND CARNIOLLAN 8LOVENIAN CATHOLIC UNION ZiK	af tka
UNITED STATES OP AMEHICA. ky and ia the intaraat af th«
OFFICE: «117 8«. Oak Ara.	CLEVELAND, OHIO
Telephooa: Bandolph «28.
KATOLIŠKE ŠOLE IN KATOL VZGOJA.
Ako hočemo doseči do popolne izobrazbe, je treba pri tem složnega sodelovanja in kooperacije od strani starišev, cerkve in šole. Pred vsem ali v poglavitnem so pa za pravo vzgojo odgovorni stariši. Učitelji in duhovniki zavzemajo v tem tudi važno mesto, toda samo na podlagi državne in deželne postave, Mati in oče imata pri vzgoji otroka glavno nalogo in besedo.
V svrho večjega uspeha pri dosegi prave katoliške vzgoje je treba nekakega ožjega sorodstva med gorioznačenimi odgo-jitelji.
Amerika je sicer glede umskega (intelektualnega) razvoja na visoki stopinji; vendar taka izobrazba ni prava, še ni popolna. V n^ši deželi je dosti nad vse prebrisanih goljufov, izobraženih vlomilcev in drugih izobražencev, ki vedoma kršijo postave. Prava izobrazba je šele tedaj popolna, kjer se krepi in razvija značaj posameznega človeka.
Znani, pokojni ameriški predsednik Thomas Jefferson je dal že pred sto
1 cd
nekemu svojemu mlademu prijatelju sledeči
nasvet:
"Časti Boga, ubogaj stariše, ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, in ljubi svojo romovino še bolj kot sebe."
Jefferson je torej svetoval temu mladeniču, da naj v prvi vrsti časti Boga. S tem je menil, da naj pred vsem spolnuje božje zapovedi. Za Bogom mu je stavil v prvo vrsto stariše; saj je vendar Bog na gori Sinaj v svoji četrti zapovedi Mojzesu zapovedal. Jefferson je dalje svetoval onemu mladeniču, da naj ljubi in spoštuj svojega bližnjega kakor samega sebe. V tem smislu je tudi nesmrtni predsednik podal svojo izjavo: S slabim proti nikomur, z dobroto napram vsem, in stanovitno v pravici, kakoršno je Bog dal ljudstvu, da na pravičen način določajo usodo domovine.
K sklepu je Jefferson še priporočal onemu mlademu človeku, da naj domovino bolj ljubi kot samega sebe.
Če bi bilo v Ameriki in tako tudi drugod mogoče naučiti mladino, da bi se ravnala po teh treh glavnih Jeffersonovih zapovedih, potem bi bilo treba vse ječe izprazniti in podreti. Treba bi bilo zgraditi več cerkva. Dandanes bi po noči po raznih hribih ne žareli nikaki rdeči križi (Kukluksovcev), ki netijo versko sovraštvo med ljudstvom. V deželi bi preobvladala pravičnost in poštenost; imeli bi zaupanje v vlado, ki je Sestavljena iz vseh narodov, po vseh narodih in za vse narode lai za vse ljudstvo.
Naše katoliške ali farne šole zavzemajo vsa tri načela velikega Jeffersona.
Idite v razne ječe in vprašajte vse kaznjence, kaj jih je privedlo tjakaj. Marsikdo vam bo skesano priznal: slaba proti-verska vzgoja in šola. Idite v razne bolnišnice, kjer se številni samomorilci borijo s smrtjo; tudi ti vam bodo priznali pravi vzrok, kaj jih je privedlo do samomora. V bolnišnicah se nahaja tudi na tisoče bolnikov, ki so si s svojim nečednim, razuzdanim življenjem nakopali grozne'bolezni. Vprašajte jih: če jih je takega življenja naučila njih katoliška mati, ali pa sestra učiteljica v farni šoli.
Doba šolskih počitnic je pri kraju. Katoliški stariši, oče in mati! Tvoja prva in glavna dolžnost je, da daš svojega sina ali hčer v katoliško šolo, kar ti ne bo nikdar žal! •	-o-
gledaliških komadov, dokazuje, I da se je široka publika že pri-! učila spoznati in zahtevati sa-
Ameriško gledališče.
fonifi Langnage Information Service. J ogoaiav Uurcau
Gledališče je 2000 let stara mo vredna gledališka dela. Stal-
uetanova. Stari Grki so jo razvili že 560 let pred Kristusom. Gledališče pa je dandanes svoj i na vsega prosvetl j enega sveta in ljubezen do te usta-
no napredujoči standard onega, kar Amerikanec rad vidi na svojem odru, se da sklepati iz nadaljnega proučevanja statistike; tako vidimo, da je v minoli
nove ni omejena, ni na eno ple- aezoni M newyorškem Broad-me, ni na en narod. Tudi Ame- ^ bil "Mamlet" predstavljen rika je deležnik te ustanove; 101 krat' "Romeo in Julija" z dasi je profesijonalna drama ^ralko Jane °°wl ^ krat in Amerike tja do Civilne vojne lsta drama z Ethel Barrymore bila odvisna od Angleške, se 29 krat' "Beneški Trgovec" z danes ameriške drame ' pred-' Davidom Warfield 92 krat, in stavljajo po Evropi. Virilna injPole& teh - Shakespeareovih zavedna domača ameriška dra- dTram sta se Predstavljali tudi ma prodira naprej v prve vrste 'Kmg Lear m "As You Like in postavlja se ob stran naj- Pa vendarle je med nami boljših sedanjih evropekih dra-	Evropejcev, ki trdijo, da
matskih produktov — od ka-
i Amerika nima zmisla za klasič-
terih mnogi najdejo v Ameriki ndst- N? Ie' da AmdUka doka-priznanjc, kakršnega niso do- ™je svojo napredujoče umetm-živeli v lastni domovini.	iko stopnjo potom pobiranja
Same statistične številke o Shakespeareovih dram, marveč novih produkcijah na ameri- i razvija tudi svojo lastno dra-škem odru tekom zadnjih let m0; Dolžnost je za to onih no-izpodbijajo ugovor marsikatere- vodosledcev iz Evrope, ki želi-ga evropskega intelektualca, ki jobtlPatl » "Palnico žive
od zgoraj dol govori s prezira-
in dihajoče Amerike, da obrača-
njefri o nizki stopnji pojmova- jo fojo pozornost tudi na to
nja in uvaževanja umetnosti v	Punkcijo ameriške kulture. Ameriki. Dejstvo, da se je te- Napredek ameriškega teatra kom minulih treh sezon izvedlo je bil do Civilne vojne razme-
na odrih samega mesta Nevv	roma počasen, ker se je do te-
York nič manj od 542 novih	daj ta zemlja nahajala v pion-
irski dobi, ki je prinašala s seboj vse velike težkoče raziskovanja divjih pokrajin, urejevanja naselbin, izgrajevanja potrebnih ustanov in industrij. Poleg tega je bil duh Puritancev New Englanda, newyorških Hugenotov in philadelphijskih Quakerjev protiven razvoju gledališču. Dejstvo je, da je to nasprotstvo proti gledališču in gledališkemu odru segalo kar do leta 1878, ko so duhovniki neke odlične newyorške cerkve odrekli cerkvene pogrebne obrede glasovitemu komiku Geo. IfolUftid-u le za to, ker je pokojnik bil "igralec." Vsa prizadevanja Joseph Jeffersona, da svojega gledališkega tovariša dostojno pokopa z cerkvenim obredom, so bila brezuspešna, dokler mu niso svetovali, naj poskusi svojo srečo pri "mali cerkvi izza vogala." Od tedaj je "The Little Church around the Corner" v New Yorku postala jako popularna z gledališkim svetom, v Zanimivo pa je, da so na drugi strani episkopal-ne cerkve Virginije in South Caroline in katoliška cerkev v Marylandu rade sprejemale potujoče gledališke družbe.
Prva gledališka igra na se-vero-ameriškem kontinentu se je po trditvi Prof. A. H. Quinn predstavila v francoščini leta 1606 v mestu Port Royal tedanje francoske kolonije Acadia (sedanja Nova Scotia). V kolikor je znano, so prvi igrokaz v angleščini izvedli trije kolonisti v Accomac county v Virginiji leta 1661; igri je bilo ime "Ye Bear and Ye Cubb." Prvo stalno gledališče v Ameriki — The Southwark theater v Phil-adelphiji — je zgradil David Douglas. Najbolj interesantna epizoda v zvezi z otvoritvijo tega gledališča je bila dne 24. aprila, 1767 predstava prve drame, ki jo je Amerikanec spisal in ki je bila na ameriškem odru izvedena od profesijonalne gledališke družbe; igri je bilo ime "The Prince of Parthia," pisatelj pa je bil Thomas Godfrey.
Tja do leta 1825 se ni predstavljalo na ameriških odrih nič posebno ameriškega. Med tem letom in 1860 pa se je vprizorilo kakih štirideset indijskih igrokazov, od katerih so mnogi obdelovali romantično pripovest indijanske princezinje Pocahontas in John Rolfe-a. Te igre so vsaj stremele po originalnosti, ker je drugače vsa ostala dramatska produkcija obstojala ali iz kopiranja angleških igrokazov ali pa iz lokaliziranih iger Avgusta von Kotzebue. William Dunlap je prilagodil in pripravil petdeset takih iger tekom 20 let.
Washington Irvingova pripovest "Rip v^in Winkle" je bila izdana leta 1819. Dne 26. ma ja, 1828 je bila v South Pearl theater v Albany, N. Y., prfič uprizorjena v Ameriki neka dramatizacija' te pripovesti. Rip van Winkle je kasneje postal eden izmed najbolj popularnih karakterjev v ameriški literaturi. To je pripisati zlasti izvanrednemu načinu, kako so igralci iz Jeffersonove gledališke družine, zlasti —effer-son tretji, prikazovali to vlogo. Rip vah Winkle-a posebno preuredil za Jeffersona III. Bouci-caultova verzija ameriške pripovesti je bila prvič predstavljena v Londonu leta 1865, kjer se je igrala 170 krat. Ta veliki uspeh se je ponovil, ko je Jefferson naslednjega leta vpri?o-ril to dramatizacijo v Nevv Yorku in kasneje po notranjosti. Jefferson je igral Rip van Winkle-a do enega leta pred svojo smrtjo — leta 1905.
John Hpvvard Payne, avtor pesni "Home Sweet Home," je napisal "Ijrutug," prvo važno dramo spisano v tej zemlji.
Pisanje za ameriški oder pa ni do Civilne vojne nudilo dovolj nega zaslužka za obstoj. Bronson Hovvard, ki je napisal "Saratoga" (1370), eno izmed prvotnih uspelih komedij, "She-nandoah," igro iz aristokracije Civilne vojne in druge popular-
ne produkcije, je bil prvi ameriški pisatelj, ki je živel izključno od dramatskega pisateljevanja.
Najbolj odlični igralci v zvezi z ameriško dramo v generaciji izza Civilne vojne so bili fidwin Forrest iz Philadelphije, ki so ga smatrali za največjega tragika svoje dobe radi sijajne interpretacije Otela in Kralja Leara, nadalje Čharlotte Cush-man, starejši John Drew in Sothern, Maggie Mitchell in Lfftira Keene. Kasneje so bili znameniti igralci Edwin Booth, Joseph Jefferson, Lester Wal-lack, John Gilbert, Lawrence Barrett, John McCullough, Rose Coghlan, Mary Anderson, Ada Rthan, Clara Morris, Fanny Davenport, Richard Mansfield. Ta imena predstavljajo izrazito ameriško prizadevanje in, kdorkoli se hoče upoznati z ameriško kulturo, mora jih upoštevati. Najodličnejši .sedanji igralci so E. H. Sothern in njegova žena, Julia Marlowe, ki ig?ata Shakespearebve vloge "že dolgo vreto let. John Drew, Viola i\J|en, William H. Crane, David Warfield, Minnie Mad-dern Fiske, Otis Skinner, Hen-ry Miller, Mrs. Leslie Carter, Maude Adams, Blanche Bates, trye -Barrymore — Ethel, John in Lionel — Jane Cowl, Francis Wilson, Walter Hampden.
Amerika se je duševno obogatila z f gostovanjem evtopskih celebritet in družb, a med temi sq francoski igralci in ruski Hudoženstvenici so bili v zadnjih letih najznamenitejši. Režiserji in scenaristi kot Max Reinhardt in Joseph Urban prispeli so k uspehu domačih — Robert Eamond Jones, Lee Si-monson, Norman Bel-Geddes.
Svoj vtis na gledališki ukus ameriške publike so na svojih obsikih zapustili veliki svetovni umetniki kot Sir Henry Irving, Ellen Terry, Forbes Robertson, Mrs. Patrick Campbell iz Angleške; Sarah Bernhardt, Mme. Rejane, Constant Coquelin iz Francoske; Salvini, Rossi in Eleonora Duše iz Italije.
Razvoj k boljši pisani drami je silno napredoval tekom poslednjih treh ali štirih desetletij. V veliki meri je bila drama oni činitelj, ki je kristaliziral mnogo ameriških idej. Kratek vpogled v vrsto iger, ki so se vzljubile Amerikancem, nam raztolmačijo mnogo stvari v ameriškem značaju. Priseljenec najde mnogo interesantnih stvari .pri takem pregledu.
Odkar je Howard svoje igro-kaze vlil pristno ameriško kri, sledile so igre, ki so opisovale ameriško življenje na deželi, Denman Thompsonova drama "The Old Homestead" in James Hearne-ova "Shore Acres" sta izmed teh najboljši. Augustus Thomas, ki je danes poglavar igralske organizacije, je ubral pravo pot, ko je začel pisati igre, ki so se nanašale na življenje 'v poedinih državah Unije, z mirnim realizmom in s sijajnim opisom karakterjev, ki naj bi podajali "lokalni ton." Njegovi najboljši igrokazi so "Arizona," "Alabama," "In Miz-zoura," "The Burglar," in "The Witching Hour;" v poslednji se je. povzpel do jako visoke stpp-nje resnega di^matskega pisatelja. Prvi dve igri sta se izvajali tudi na Angleškem in na evropskem kontinentu. v
Jako veliko predstav je doživela tudi William Gillettova igra "Secret Service." Clyde Fitch se je potrudil, da bi, napravil glede ameriških mest ono, kar je Thomas napravil glede rudarskih "kemp" in Thompson glede farm. Fitch opisuje ameriške "boarding houses," trgovske urade, delavnici in parlore, iznašajoč njihovo bahavost in vugarnost. "The Climbers," "The City," "The Girl and the Judge" so igre te vrste. Njegova igra "The Truth," s katero opisuje žensko Belasco, ki je obenem z Arthur Hopkins-om, Winthrop Araes-om in Morris Gest-om eden izmed poglavitnih ameriških ar-
tističnih imprezarjev je napisal "The Girl I Left Behind Me," katera igra je ena izmed najboljših škic iz vojaškega življenja na indijanski obmejni straži. Charles Klein je posegel izreden uspeh z "The Music Master," v katere« Je glavno igral David Warfield izredno dobro. Nekateri absolventi Harvardovega vseučilišča, kot William Vaughn Moody z "The Great Dividev' in "The Nigger," mogočno tragedijo iz Juga, so doprinesli svoj delež k povzdigu ameriške drame. Eugene Wal-ter je leta 1909 napisal "The Easiest Way;" George Cohan, ki je tudi plesalec in gledališki imprezarij se je pokazal tudi dobrim, pisateljem z briljantno ameriško satirično komedijo "Seven Keys to Baldpate."
Izmed poltotine imen sovre-menih. pisateljev, ki so spisali uspešne igrokaze, več ali manj tipično ameriške bodisi po predmetu ali po obdelovanju, stoji visoko nad vsemi ime Eugene 0'Neill, ki so ga že zvali "osebni simbol probujajoče se ameriške drame." Njegovi gledališki komadi se danes predstavljajo z uspehom na Angleškem, Francoskem, Norveškem, Švedskem, Danskem, v Čehoslova-kiji in na Nemškem. Rojen v Nevv Yorku leta 1889 v središču gledališkega življenja, na Broadwayu in 43. cesti, je povsod potoval s svojim očetom, ki je dolgo vrsto let nastopal kot igralec v igri "Monte Cris-to." Privatno se je pripravljal, da bi vstopil v Princeton Col-Iege, ali že prvo leto so ga izključili, na kar se je kot ženi-jalen vagabund začel klatiti po vsem svetu. Po'morju in po kopnem širom sveta se je izobraževal. Njegovo prvo delo je bilo obelodanjeno še le pred desetimi leti in vsaka nadaljna produkcija pokazuje njegov napredek in njegov vpogled v realnost življenja. V drami "Be-yond the Horizon" on opisuje grenke in tragične posledice zgrešenega poklica v drami "The Stravv" neizprosni potek bolezni in srce pretresujoče spoznanje ljubezni, ko je prepozno: v "Emperor Jones" slabost — fizično in duševno — znotraj oklopk zamorskega vladarja Brutus Jones; v "Anna Christie" on opisuje hčerko švedsko-ameriškega kapitana, njeno nezakrivljeno moralno propast in vstajenje; v "Hairy Ape" izziva moderno civilizacijo radi razčlovečenja ljudi.
Pulitzerovo nagrado v znesku $1,000 za najboljši ameriški igrokaz so dobili zaporedno: Jesse Lynch Williams s komedijo "Why Not?" Eugene 0'Neill z dramo "Beyond the Horizon," Zona Gale z "Miss Lulu Bett," zopet Eugene 0'Neill z "Anna Christie," Ovven Daviš z "Icebound" in letos Hatcher Hughes z "HelI Bent for Heaven."
Ameriška - prizadevanja, da gledališče postane kulturna ustanova, najbolj pokazuje "Theater . Guild" v Nevv Yorku, katera organizacija ime ža preko 6000 abonetov. S tem so za-sigurane vprizoritve najmanj šestih dobrih originalnih iger na leto. Ta organizacija je uprizorila v petih letih štiri domače in enindvajset tujih dram. Med poslednjimi naj omenimo madjarsko . dramo "Liliom" Franca Molnara, češko "R. U. R." Karla Čapka, rusko "He Who Gets Slapped" Andrejeva, irsk» "John Ferguson" in Mixed Marriage" od St. John Ervine in angleško "Back to Methuselah" in "Joan" od Bernard Shavv. *
V gledališki sezoni 1922-23 je bilo v mestu Nevv York predstavljenih 196 igrokazov, od katerih je bilo 140 od domačih in 56 od evropskih avtorjev; od teh poslednjih je bilo 20 angleških, 13 francoskih, 9 ruskih, 3 nemški, po 2 Češka, mad-jarska, italijanska, židpvčka, španjska in 1 norveški.
Danes ie na stotine gledališč po vseh Združenih državah, ne
le pri vseučiliščih in kolegijih, marveč v vsakem mestu, ki ima nekaj pretenzij do kulture. Ameriki se ni treba več bati za gledališko pub.liko in doma ni v inozemstvu.
Š^ntldairski paberkL
(Piše urednik)
Začetkom tekočega meseca sem se preselil z znane banana Ave. na E. 120. cesto v Glen-ville, blizu St Clair Ave. Pravijo, da živijo v onem delu mesta samo štiri slovenske družine. Največ je ameriških finih j udov.
Doslej še nisem čul nobeno noč po naši cesti glasove in melodije kake kranjske (Mervar-jeve) harmonike; vse je bolj tiho in mirno. Tudi nočnih pocestnih slovenskih koncertov se ne sliši. Baš radi tega mi je v Glenvillu ponoči bolj dolg čas,
pa se bomo že počasi privadili. *
Takoj prvi dan v novi hiši sem imel srečo. Med smetmi na dvorišču je ležal na tleh bankovec za 5000 nemških mark. Bivši gospodar je baje s takimi bankovci kuril. Bankovec hranim s seboj, ter ga bom skušal te dni zamenjati v kaki nevvyorški banki. Morda ga bo ondi zamenjal "Čebula-
birt," ki je doma iz Berlina? ♦
Bivši gospodar je pustil na steni* v kuhinji za spOmin krasen judovski koledar z vsemi posti in judovskimi prazniki. Istih je toliko, da bi moral človek skoro vsak dan uživati samo slanike. S slaniki je pa sedaj slaba, ker so se že vsi "boardarji" po bezmentih posušili. Slaniki morajo namreč plavati; mleka, kave in vode pa ne marajo.
*
Naša slavnoznana St. Clair cesta je na hodnikih (tratoar-jih) vsa zablokana, kjerkoli se nahaja kaka grocerijska trgovina. Približala se je namreč zopet doba vinske trgatve. Pri našem sosedu (Jugoslovanu) je nakopičenih toliko praznih vinskih sodov,v da Človek ne nflfre blizu. Dobiš pri njem posodo od 5 do 50 galon; novo ali staro. Ima tudi lončeno iz Ribnici.
Pravijo, da lahko vsaka družina 20 galon mošta napreša (če ima denar?); gorje pa, če ti kasneje suhaški agentje oku-
no Noefovo kapljico zaplenijo! *
Clevelandske poulične kare so dokaj čudno zgrajene. Pri velikih in dolgih (rmenkastih) je vhod pri strani sredi kare. Če se obrneš na desno, ti ni treba plačati 6 centov, ako pa hočeš iti sest na levo, pa moraš vreči denar ^ali tiket v ono bakso. Nekoč sem zahteval transfer in vrgel cent v bakso, pa sem moral dati kondukterjir še enkrat 1 cent
Pri drugih karah je vhod od zadej, da takoj plačaš, greš pa ven spredaj poleg motormana.
Zopet so druge vrste kare, kjer moraš iti na karo spredaj in plačaš zadej kondukterju, ko greš ven. Kako se vozi na rdečih karah, še ne znam.
Najbolj me je jezilo zadnjič, ko sem pri vhodu motormanu ponujal denar (carfare) pa ga ni hotel vzeti; celo smejal se mi jc. Nisem se pa peljal "zabadava," ampak sem plačal voz-nino ko sem šel iz kare.
Sezona slamnikov se bliža h koncu. Jaz sem že dal svojega v "peozjon," ker je bil že tako umazan. Zdaj so lepi slamniki v Clevelandu "ie pa 95 centov. Ko bodo po kvodru, si omislim dva za prihodnje leto. Ženske bodo začele kmalu nositi že
zimske klobuke.
•
Zadnji četrtek sem se mudil v Zapadnem parku pri rojaku Cimpermanu. Blagor se mu! Na razpolago za želodec ima okrog 500 kokoši vsake starosti, več rac, gosij, dva purana. Najbolj se mi je dopadel oni
pisani teliček, kakoršnega še nisem videl v svojem življenju. Če bi ga brat Cimperman poslal v# Willard, Wis., za govejo razstavo, gotovo bi dobil zanj prvo nagrado.
Te dni me je pot nanesla tudi v naš znani Newburg. Mudil sem se ondi na cerkvenem že-gnanju. Vse je bilo lepo in praznično, samo onega visokega mlaja ni bilo več ob cesti in pa velikega okroglega "krancelj-na." Pravijo, da so jim ga Sentklairčani neko noč odnesli!
Na cerkvenem semnju sem opazoval slovečo Globokarjevo kozo z "ringeljčki." Vprašal sem ga, kje ima koza uhane, pa mi je pokazal pod njeno brado kozje "bingeljčke." Ta koza je priprosta in skromna. Za zelenjad ne mara dosti; opazoval sem jo, ko je tam ob plotu grizla in žrla nek star angleški, časnik.
Moj prijatelj Damijan na 81. cesti ima pa posebne vrste psa, To-pseta (lepo ime?) Ta pes ima svojo čudno navado, da pusti vsakega človeka v hišo; ne pusti ga pa, ko gre tujec iz hiše. Tako je bilo tudi z menoj. Pri prihodu me je celo pozdravil, pri odhodu bi mi bil pa kmalu hlače pomeril.
Take vrste psi so najboljši. Če n. pr. hoče kdo kaj v Damjanovo hišo prinesti, je dobro; gorje mu pa, če bi kak uzmovič kaj iz hiše odnesel. Takega psa bi bil jaz zadnjič rabil, pa bi mT nočni lovci ne odnesli hlač iz sobe in onih dolarčkov, ki so bili v hlačah. '
ŽIVLJENJE NE VELIKONOČNEM OTOKIJ.
Kapitan Alfred Kling je pravkar popisal življenje, na Velikonočnem otoku (ime ima odtod, ker je bil odkrit na Velikonočno nedeljo, o katerem so nedavno krožile napačne vesti, da se je pri zadnjem japonskem potresu pogreznil.
"Ko sem prišel na otok, je stanoValo tkirf približno 300 Ka-nakov (Polinezijcev), ki so živeli še prav po divjaško. Preje so imenovali svoj otok Te-pito fema (popek v morju). Danes ga zovejo Rapa->fui. Žive v kamenitih kočah, hranijo se z mehkužci, ribami, z morskimi rastlinami in sadeži. Surov sladek krompir smatrajo za slaščico. S sosednjimi plemeni so živeli vedno V boju; ujetnike so pojedli, o čemur pričajo po votlinah raztresene človeške kosti. Praprebivalci tega otoka so imeli poseben poganski kult in so postavljali orjaške kipe iz strjene lave. Najvišji teh kipov takozvani 'bog groma' je bil 21 m visok, 7 m v obsegu in 20 ton težak. Ni še do-gnano, ali so bili postavljeni ti kipi bogovom v čast ali rojakom. Na zadnji strani nosijo kipi povečini zagonetne napise. Teh orjakov je približno 555 in so neizpodbojna znamenja pradavne kulture. 'Leta 1863 so napadli otok peruanski trgovci s sužnji, ki so večino Kanakov v jeli in jih šiloma odvedli na Guano otočje, kjer so počasi unyli vsled raznih kužnih bolezni. Otočani imajo podivjane prešiče in kuretino. Kure letajo po zrhku kot fazani in prenočujejo na drevesih. Lastniki zaznamujejo svoje kure s tem, da jim po reže j o po en krempelj. Divjačino reprezen-tirajo prepeliee in divje mačke. Na otoku uspeva tudi tobak. Za cigaretni papir uporabljajo liste banan, ki jih nosijo vedno na pasu. Kakšne so zakonske razmere se ne do ugotoviti, skoraj gotovo pa je zakon med sorodniki prepovedan in se kaznuje ta prestopek z usmrtitvijo obeh delikventov. Deklice imajo podobno vlogo pri verskih obredih, kot nekdanje Vestalke v Rimu.
Ko ta liat pre citate, dajte ga svojemu aoaedu ali prijatelju
"GLASILO K. S. (cTJEDNOTfi," 27. AVGUSTA, 1924.
Ustanovljen« * Jolietu, lit., dne 2. aprila 1804. Inkorporirana » Jolieta, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004. N. CHICAGO ST, JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega od delka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. avgusta, 1924 znaša skupna izplačana podpora $2,366.247.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Oblo.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Misn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygan ,Wia. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU.
Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 305 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— lOth St., North Chicago, IU. John Jerich, 1840 VV. 22nd St, Chicago, ILL John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich? Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: / John Dechman, Box 529 Forest City, Pa.
John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y,	, .
John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.	>
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na Klavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IH, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
Imenik krajevnih dr. K. S. K. J, in njih uradnikov.
# ■
št. 1.-DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ]St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v CHICAGO, ILL. — Predsednik John \ mesecu v cerkveni dvorani. Zefran, 2723 W. 15th St. Tajnik št. 21.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St!FEDERAL, PA. — Preds. John Krek, Blagajnik Frank Gril!, 1818 W. 22nd I Box 67 Presto, Pa. Tajnik Fran* Pri-St. Redna seja se vrši vsako prvo so- j možič, Box 18, Presto, Pa. Blagajnik boto v mcsecu v dvorani cerkve sv. I Ignac Krek, Box 67, Presto, Pa. Red-Štcfana.	^	na seja se vrši vsako drugo nedeljo v
Št 2.-DRUŠTVO SV. JOŽEFA, mesecu v Presto, Pa. JOLIET, ILL.— Preds. John Krama- št. 23.- DRUŠTVO SV. BARBARE, rič, Iliri Cora St. Tajnik John Plut,|BRIDGEPORT, OHIt>. . — Preds. 1201 N. Hickory St. Blagajnik Ant. Louis Suštaršič, R. F. D. No. 2. Box Glavan, 1119 N. Broadway. Seja se 23. Tajnik Mihael Hochevar, R. F. D. vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v No. 2. Box 29. Blagajnik John Klep, stari šoli.	R. F. D. No. 2. Redna seja se vrši
št 3-DRUŠTVO VITEZOV SV. JU- vsako drugo nedeljo v mesecu v dru-KIJA, JOLIET, ILL. — Preds. John štveni do v rani v Bovdsville, O. Kren st. 605 N. Chicago St. Tajnik & 24. - DRUŠTVO SV. BARBARE, Joseph Panian, 1001 N. Chicago St. RLOCTON, ALA. — Preds. Matija Blagajnik Joseph Jerman, 901 N. I p0snič, Star Route, Box 23, B. North Hickory St Meseč. seja Se vrši vsake Birmitigham, Ala. Tajnik in blagajnik
drugo nedeljo v start šoli.__ \ prank JurJevich, Box 54, Sayreton,
št. 4.-DRUŠTVO SV. CIRILA IN,Ala Redna seja se vrši vsako četrto METODA, TOVVER, MINN. — Preds. nedcljo v mesecu na Sayreton. N Joseph Oblak Box1162 Soudar: ^ ^ DRUŠTVO SV. VIDA, CLE-Mmn. Tajnik John Scbveiger, Box 83o! vjj^d OHIO. — Preds. Anton Soudan, Minn. Blagajnik GeorgNe- Strnjsh 1001 E 72nd Place. Tajnik manich st. Box 741 Soudan Minn.; Anthof^ j Fortltoa, 1093 E. 64th St. Redna seja se vrši vsako drugo nede-	'jk John Mel, ^ Bonna ave
l,o v mesecu v cerkveni kapeli v To- ^^ obiskovalec Joe Ogrin, 1051
WeiJU'«t npiTfiTVA kv nnroTOF 1 Addison Rd. V slučaju bolezni naj se. t	h?	iS R, bolnik javi samo pri dr. tajniku. Rcd-
LA SALLE, ILL. --Preds.	®f- „. seja se vrši vsako prvo nedeljo v
denko st R. I. Mw rj, ave. Tajnik mesecu v Knausovi dvoranL Frank Strehar, 229 Union St Blagaj-	2J>. DBuaTV0 SV. FRANČIŠ-
ntk Joseph Cende, ,0-2nd SiRed- ŠALEŠKEGA, JOLIET, ILL. — na seja se vrš. vsako P™	* Predsednik Martin Težak, 1201 N.
me*?C" nuuTVO ^V JOŽEFA^PU- Hickory St. Tajnik John Cregorich. ifvJ* JK?,1^0 i ,lr. n 1112 N. Chicago St. Blagajnik Peter
EBLO ,COLO. — Preds. John .D Butkovich, 1201 S. Santa Fe Ave, Tajnik John Germ, 817 East "C" St
Chicago
J. Rozich, 512 Lime St. Seja sc vrši vsako' prvo nedeljo v mesecu v stari
Blagajnik Peter Culig, 1227 S SanU j »g« .°^UŠTV0 SV. PETRA, Fe Ave. Prva r;es^nase,asevrši vsa-	_ pr&,a AUth p
ko prvo nedeljo v-jnesecu ob 9. ur , 5Q9-8th St, Calumet, Mich. zjutraj, druga mesečna seja se vi» | •	Sterbenz, 174 VVood-
vsakega 20. v .mesecu ob pol osmi ur. »j^ ^ UurJ^ Mich. Blagajnik zvečer v lastni dvoran.	yihae, K!obučar 115_7th St. Calu-
METnrii im ril lit- Pred^ Fr	Mich. Redna seja se vrši vsako
Terte^TlhSŽT StTaj^k^ra8° nedeljo v cerkveni dvorani po
Matthew Buchar, 706 N Broadway. ' f DRUŠTVO »JEZUS DOBRI
Hi ckory S t. Red n a^ ^eja S^Jt B^JE^fe l™« tretjo nedeljo v stari šoli cerkve sv. ^ ^^'eriSi, R. L Box
3društvi: St« sT, KSs, lova. Taj"nfkJ"' dvorani vsako tretjo nedeljo v me-
iu blag. John Tancik, 609 Pearl St, Lyons, Iowa. Recfna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
št. 11- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST., AURORA, ILL. — Predsed. John Ajster, 627 Aurora Ave. Tajnik Josip Fajfar, 586 N. Broadway. Blagajnik Gusti Werbich, 491 Aurora Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
št 12- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, FOREST CITY, PA. — Preds. John Ccrae ml, Box 579. Tajnik Frank Zidar, Box 672. Blagajnik Gregor Vrhov-šek, Box 506. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani.
št. 13.- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. EIWABIK, MINN. — Preds.
Nick Janchan, Bcx 291. Ta,nik Matt R. Tometz, Box 81. Blagajnik Joseph E. Tometz, Box 81. Seia se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v cerkveni dvorani.
Št. 14- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. BUTTE, MONT. — Predsednik Charles Prelesnik, 511 Watson Ave. Tajnik John Malerich, 1600 E. 2nd St Blagajnik John Tekaucich, 42? Wat-son Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu » Holy Savior
dvorani.	_____
št. 15- DRUŠTVO SV. ROKA, PITTSBURGH, PA. -< Predsednik John Pavlešič, 1013 E. Ohio St N. S. Tajnik Vinko Besal, 5406 Butler St. Blagajnik Math Jakša, 5321 Carnegie Ave. Seja se vrši vsako t/efjo nedelio v mesecu v K. S. Domu.
št. 16-DRUŠTVO SV. JOŽEFA, VIRGINIA, MINN. — P.eds. Math Prijanovlch, 115 Chestnut St Tajnik Joe Jakše, 108—5th St. Sopth. Blagajnik Nick Jankovich, 120-M lth St South. Seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v prostorih Math Prijanoviča.	__
it, 17- DRUŠTVO MARIJE POMOČNICE! JENNf LIND, ARK. — Preds. Alois Kerhlikar, 1-8-9-a R. 3. Fort Smith, Ark. Tajnik tn blagajnik John Eržen, P. O. Box 57, Jenny Lind, Ark. Redna jseja se vrši vsako tretjo nedeljo v nfcsecu na domu tajnika.
št 20- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. IRONWOOD. MICH. — Preds Anton- Rupnfk, 104 Ltacoln St. Tajnik Martin Bukoverz, 301 So. West St
secu.
št. 33.- DRUŠTVO MARUE DEVICE, PITTSBURGH. PA. — Preds. Josip Pavlakovich, 39 VVichell St. Sharp-burgh, Pa. Tajnik Math Pavlakovich, 154—48th St, Pittsburgh, Pa. Blagajnik Peter Balkovec, 4938 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. Preds. bolniškega oddelka: Josip Adlesich, 5146 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. $eja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na 57th in Butler St.
Št. 38.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, KANSAS C1TY, KANS. — Preds. Joseph Russ, 533 Dugarro St. Tajnik Peter P. Majerle ml, 415 N. 5th St. Blagajnik Peter C. Snejer, st. 613 N. 4th St. Redha seja se vrši vsako 1. ned. v cerkvedi dvorani, 515 Ohio Ave.
Št 39.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, RIGGS, IOWA. — Preds. Anton Fir, R. F. D. No. 2, Charlotte, Iowa. Tajnik in blag. Joseph Lukežič, R. D. No. 2, Charlotte, lowa. Redna mesečna seja se vrši prvo nedeljo v Riggs, la.
Št 40,- DRUŠTVO SV. BARBARE, HIBBING, MINN. — Preds. Peter Sterk, 40454 R.* R. St. North. Tajnik lofrn Povsha, Box 732. Blagajnik Jos. Zajec, 2403 St. Loui3 Ave. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Park dvorani.
št 41.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. PITTSBURGH, PA. — Preds. Josip Baši, 910—56th Street. Tajnik John Bojan«, 200—57th St.'Blaaajnik Joseph Lokar, 4008 Hatfield St Seja »e vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v K. S. Domu.
št. 42.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, STEELTON, PA. — Preds. Anton Zlogar, 738 Šo. 2nd St Tajnik Anton Težak, 371 So. 2nd St Blagajnik Miko
tin Šifler, 9733 Ave. "L". Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Ewjng dvorani na 9485 Ewing Ave.
- Št. 45.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, E. HELENA, MONT. —
Preds. John Skrenas, Box 185. Tajnik Joseph M. Sasek, P. O. Box 331. Blagajnik John- Smith, P. O. Box 86'. Redna mesečna seja se vrši vsakega 14ga v Frank Balkovc« prostorih.
Št 46.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SERAFIN, NEW YORK, N. Y.— Preds. John Cvetkovič, 101 Montrose Ave. Brooklyn, N. Y. Tajnik Agricij Jerman, 436 E. 80th St New York, N. Y. Blagajnik Frank Potočnik, 323 E. 24th St, New York, N. Y. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo sooo-to v cerkveni dvorani 62. St. Marks Place, Nev York City.
št. 47.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. CHICAGO, ILL. — Preds. Josip Faj-far, 2540 So. Ridgeway Ave. Tajnik Peter Kure, 2032 W. 23rd St. Blagajnik Math Kremesec, 1912 W. 22nd St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. št.49- DRUŠTVO JEZUS DOBRI
PASTIR, PITTSBURGH, IM__Pred-
sedhik Štefan Rebrovič, 613 Jules Ver-n<? St N. S. Tajnik Jos. L. Bahorich, 5134 Carnegie Ave. Blagajnik Geo. VVeselich, 5222 Kqystone St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v Slov. Domu na 57. cesti.
št. SO.-DRUŠTVO MARUE SEDEM ŽALOSTI, PlTrSBlJRGH, PA. —Predsednik Frank Trempuš, 42—48th St. Tajnik Martin Medosh, 4808 Black-berry Alley. Blagajnik Josip Dolmovič, 1617 Hetzčl St. N. S. Bolniški obiskovalec John Golobič, 5730 Butler St. Pbgh, Pa. — Vsi bolni člani se naj njemu naznanijo, ko zbolijo in ko ozdravijo.. — Meseč. seja se vrši vsako drugo nedcljo popoldne v K. S. Domu na 57. cesti.
št 51.- DRUŠTVO SV. PETKA IN PAVLA, IRON MOUNTAIN, MICH.— Predsednik Jakob Schwei, 508 Grand B'vd. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Lud?ngt St Blagajnik, Emil Krall, 116 W. Fleshum St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Če pen dvorani ob 2. uri pop.
št. 52.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, INDIANAPOLIS, IND. — Preds. Joseph S. Zore, 772 Hough St. Tajnik Frank Zupančič, 731 N. Ketcham St Blagajnik Joseph Gačnik, 901 N. Ketcham St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gačnikovi dvorani.
št 53.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. WAUKEGAN, ILL. — Preds. Frank Jerina, 1120 Wadsworth Ave. No. Chicago, lil. Tajnik Avgust Čepon, 1115 Prescott St, North Chicago, 111. Blagajnik Martin Svete, 1102 Prescott St. North Chicago, IU. Redna seja se vrši •vsako drugo nedeljo v mesecu v Sve-dvorani^^H^^HH^^H^^H
št 55.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, CRESTED BUTTE, COLO. — Preds. John Volk. P. O. Tafnik John Koretič, Box 205. Blagajnik Geo Kapušin, Box 353. Redna seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v M Perkotovi dvorani
Št 56,- DRUŠTVO SV. JOŽEFA LEADVILLE, COLO. — Preds. Frank Zatz, jr. 504 W. 3rd St. Tajnik Frank Klun, 516 W. 3rd »St. Blagajnik Frank Zaitz, sr. 520 W. Chestnut St. Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v ruesscu v društveni dvorani na 527 Elm St
št. 57,- DRUŠTVO SV. JOŽEFA BROOKLJfN. N. Y. — Preds. Alois Čet ark, 42 Halleck Ave. Brooklyn, N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti, 1152 Dean St, Brooklyn, N. Y. Blagajnik Frank Murnik, 274 Stagg St, Brooklyn, N. Y. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 82. Morgan Ave.	•
št. 58.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. HASER, PA. — Preds. John Tušar, R. F. D. No. 2. Box 135. lrwin, Pa. Tajnik Jernej Bohinc, Brx 64, Export, Pa. Blagajnik Jernej Bohifnc, Box 24, Ex-port, Pa. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
št. 59.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, EVELETH, MINN. —Predsednik Domijan Blatnik, Box 735. Tajnik Frank Pcterlin, Box 802. Blagajnik Anton«Fritz, 112 Grant Ave. Meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
št. 60.- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. \VENONA, ILL. — Predsednik Frank Smitbergcr, Box 67. Tajnik John Kovatch, Box 374. Blagajnik Alojz Krakar, P. O. Redna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani dr. Sv. Petra.
št. 61.- DRUŠTVO VIT! SV. MIHAELA, YOUNGSTOWNr OHIO. —Predsednik Frank Sellers, 619 Caledonia Ave. Tajnik John Bajs, 2 Lagle St Carnegie Hotel Blagajnik Mihael Pav-lakovič, 528 Govtagton St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1012 W. Federal St v Hrvatskem Domu.
št. 62.- DRUŠTVO SV. PETRAlN PAVLA, BRADLEY, ILL. — Predsed-nik Geo. Krall, Box 462. Tajnik Math Stefanich, Box 443. Blagajnik Math Gerdesich, Box 476. Redna mesečna seia se vrši prvo nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani.
št. 63.- DRUŠTVO SV. LOVRENCA, CLEVELAND, OHIO. — Predsednik John Vidmar, 3566 E. 81st St. Tajnik Anton Kordan, 9005 Union Ave. Blagajnik Ignac Godec, 3555 E. 80th St. Redna mesečna soja se vrši vsako drugo nedeljo v Slov. Nar. Do mu, popoldne ob 1. url. _
št 64.-DRUSTVO- SV. PETRA IN PAVLA, ETNA, PA. (P. O. Sharpsburg, Pa.) — Preds. Josip Jyuiič, 177 High St. Tajnik Ignac M. Radočaj, 58 Ma-plcvood St. Blagajnik John SkofT, 21 Ganster St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v Hrvatskem Domu, Etna, Pa.
št. 65.- DRUŠTVO SV. JANEZA EVANG. MILWAUKEE, WIS. — Preds. Josip Cheplak. 23R FlorMa St
Preds. Matt Omersu, 2820 So. !8th St. Tajnik Josip Požek, 4645 Virginia Ave. Blagajnik Joha Mihelčič, 9818 Oreg. Avp. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu na 10<1 Chateau
AVši TL- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. CRABBTREE, PA. — Predsed Josip Pusich, Crabb Tree, Pa. Tajnik in blagajnik Atodrej Jerbb, Box 92, Crabb Tree, Pa. Mesečna feja se vrti vsako prvo nedeljo v prostorih K fereb-a.
Št. 72.- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. ELY, MlNN. — Preds. John Pucel, Box 23. Tajnikjoe Palcher ml. Box 385. Blagajnik Stanislav Vesel, Box 434. Seja se vrST vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. ✓ Slov. Narodnem Domu.
Št. 73.- DRUŠTVO SV. JURIJA, TOLUCA, ILL. — Preds. Ivan Rački, Box 241. Tajnik ?n blagajnik John Ro sich, P. O. Box 473. Redna mesečna seja se vrši vsakega 16. v mesecu v prostorih Mike Johanes.
št. 74.- DRUŠTVO SV. BARBARE, SPRINGFIELD, ILL. — Preds. John Kulovec, 1821 So. Renfro St. Tajnik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St Blagajnik Štefan Lach, 1900 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu-v dvorani župnišča.
št. 75.- DRUŠTVO VIT. SV. MARTINA, LA SALLE, ILL. — Predsednik Ignac Jordan, R. R. 3. Box 7 C. Tajnik Frank Malli, R. 1. St. Vincenes Ave. Biagajnik Josip Bregach, 437 Crossat St. Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne.
št 77.- DRUŠTVO MARIJE VNEBOVZETE, toREST CITY, PA. —
Predsednik Anton ŽigOn, Box 481. Tajnik John Osolin, Box 492. Blagajnik Victor Lavriha, P. O. Redna mesečna sej« sc vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
št. 73.- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, CHICAGO, ILL. — Predsednica Mrs. Mary Gregorich, 1615 So. Harvey Ave. Bcrw/n, IU.- Tajnica Mrs. Mary Blaj, 1934 So. Hamlin Ave. Chicago, lil. Blagajničarka Miss Mary Gregorich, 2112 W. 23rd St, Chicago, III. Rodna seja se vrši vsak tretji četrtek v mesecu v dvorani cerkve sv. Štefana.
Št. 79.- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ, WAUKEGAN, ILL. — Predsed. john P. Repp, 1039 Prescott St North Chicago, lil. Tajnik Ignacij Grom, 834 Wadsworth Ave, Waukegan, IU. Blagajnik Jakob Smole, 1010 Adains St. North Chicago, lil. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Svetetovi'1 dvorami.
št 80.- DRUŠTVO MARUE ČISTEGA SPOČETJA, SO. CHICAGO. 111. — Predsednica Uršula Kučič, 9441 Euing Ave. Tajnica Louise E. Liwovich, 9511 Ewing Ave Blagajničarka Agnes Mahovlič, 9525 Ewing Av«. Redna mesečna seja se vrši vsako 3. nedeljo v Eving dvorani na 9485 Ewing
št. 81.- DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSI5UBGH, PA.— Predsednica Marija Lokar, 4908 Hatfield St. Tajnica Josephina Fortun,
Št »5.- DRUŠTVO SV. ALOJZUA, BROUGHTON, PA. — Predsednik Fr. Moravč, Box 237. Tajnik Anton Ipa-vec, Box 123. Blagajnik Jakob Brulc, Box 197. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
Št »7.- DRUŠTVO SV. BARBAR?. MT. OLIVE, ILL. — Predsed. Paul Krivačič, Box 450. Tajnik Anton Gor-šič, Box 781. Blagajnik John Biičan, Box 443. Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo <nedeljo v K. P. Hali.
Mi.- DRUŠTVO SV. TREH fcRA-, ROCKDALE, ILL. — Predsed nik" Frank Keržič, 820 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedic, 203 Daviš Ave. Blagajnik Peter Kokal, 401 Meadbw Ave. Seja se vrii vsako prvo nedeljo 9 mesecu v Mestni dvorani.
Št. ML. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, LORAIN, OHIO. — Preds. Anton Pogorele, 1700 E. 31st St. Tajnik John Juha, 1760 E. 29th St. Blagainik Frank Zehel, 1661 E. 31. St. Sej« se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
št. 103.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. MILWAUKE& WIS. — Predsednik John Kovačič, 5025 Sheridan St. West Allis, Wis. Tajnik Louis Sekula, 426— 52 Ave. West Allis, Wis. Blagajnik Lovro Sečen, 896—60 Ave. West Alis, \y»s. Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani v VVest Allis. Wis.
št 104.- DRUŠTVO MAR. ČISTj SPOČETJA, PUEBLO, CČLO. — Predsed Margareta Kozjafn, 1220 Eiler Ave. Tajnica Marija Kocman, 1112 Bohman Ave. Blagaj. Ana Princ, 1222 Taylor Ave. Redna mesečna seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v Kozjar.ovi dvorani.
št. 105.-, DRUŠTVO SV. ANE, N. YORK, N. Y. — Predsednica Ivana Ovca. 402 E. 83rd St /*cw York City. Tajnica Mary Willcr, 1*112 Polk Ave. Jackson Heights. P. O. 1-lushing, N. Y. Blag. Mrs. Terez. Kovač, 1277 Putnam Ave. Brooklyn, N. Y. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 pop. v dvorani na 121. E. 2nd St. New York, N. Y.
St 108.- DRUŠTVO SV. GENOVEFE. JOLIET, ILL. — Predsednica Antonia Strma 1016 Wilcox St Tajnica Marija Trlep, 1808 N. Center S>t. Blagajničarka • Mary Golobitch, 211 Jackson St. Seja se vrši vsako prvo nedcljo v mesecu v stari Soli cerkve sv. Jožefa.
št. 100.- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ALIQUIPPA, PA. — Predsed. Anton Habich, Box 262. Tajnik John Jager, Box 136. Blagajnik Jakob Derglin, Box 131. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu pri blagajniku.
Št 110.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BARBERTON, OHIO. — Predsednik John Ujčič, 118 Mulbcrry St Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. Blagaj. Alois Šemrov, 211 Moore St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v slovenski dvorani tu Mulberry St
št 111- DRUŠTVO SV. SRCA MARUE, BARBERTON, OHIO. — Pred. Ana Brunski, 840 Cornell St. Tainica 4811 Hatfield St. Blagajn. Mary Ger^ jennie Ozbolt, 231 Moore St Blagaj.
lavič, 5120 Natrona Way. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
št. 83.- DRUŠTVO SV. ALOJZUA FLEMING, KANS. Predsednik Joseph Geratit, R. R. 2. Pittsburg, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2. Box 64. Pittsburgh, Kans. Blagajnik Frank Lintz, R. R. 2 Cherokee, Kans. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Frank Speharjevi dvorani.
Št 84.- DRUŠTVO MARUE SEDEM ŽALOSTI. TRIMOUNTAIN, MICH. — .Predsednik Josip Judnich Jr, Box 24. Tajnik in blagajnik Joseph Judnich, Box 24. Trimountain, Mich. Redna mesečna seja se vrši tretjo nedeljo pri tajniku.	i Št. 85.- DRUŠTVO MAIUJE ČIST. SPOČETJA, LORAIN, _ OHIO. — Predsed. Gertrude Virant, 1700 E. 28. St. Tajnica Frances Tomazin, 2917 Toledo Ave. Blagajničarka Anna Urbas 1852 E. 31 st St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Virantovi dvorani.
Št. 86. - DRUŠTVO SV JSRCA MARIJE, ROČK SPRINGS, WYO. — Predsednica Johana Ferlic, 211 Sher-man St. Tajnica Terezija Potočnik, 674 Ahsay Ave. Blagajničarka Louise Leskovec, Box 547. Redna mesečna seja še vrši vsako drugo nedeljo v Slovens kem Domu ob 2. uri popoldne.
št. 87.- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD, JOLIET, ILL. — Predsednik Leopold Adamich, 1604 N. Nicholson St. Tajnik Rudolf Kuleto, 1510 Cora St. Blagajnik Frank E. Vranichar, 1021 WiIcox St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šoli ob 1. uri pop.
št. 88.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, MOHAWK, MICH- — Preds. George H ribi jati, Box 104, Ahmeek, Mfch. Tajnik in blag. Josip N. Rozich, P. O, Box 287, Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich, v Leševi dvorani.
št. 90.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, SO. OMAHA, NEBR. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St Tajnik Anton Krašovec, 1520 Jefferson St Blagaj. Martin Medic, 4139 R. St. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo sobota v mesecu zvečer v Hrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani.	_
št 91.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, RANKIN, P. O. Braddock. Pa. — Preds. J6sip Car, ,7505 Ormond St. Swissvale. Pa. Tajnik Rudolph G. Rudman,^7331 Dennistdn Ave. Sviss-vale, Pa. Blagajnik Joha Ritmanic, 123-2nd St. Rankin, P. O. Braddock, Pa. Seja se vrii vsak« drugo nedeljo v hrvatski cerkveni dvoratol v Rankin, Pa.
št. 02.- DRUŠTVO SV .BARBARE, PITTSBURGH, PA. — Predsednica Milka Car, 248 Mlin St. Tajnica Mari ja Novogradac, 4820 Harrison St Blagaj- Tonka Delač. 4909 Butler St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v me-
___ _ | ■■Tajnik Luka Urankar, 467 Park St, secu v cerkveni dvorani v Benettu
Ton»(K,W473*So ~2nd St. Redna seja se! Milu aukep, Wis, Blagajnik Frank št 93- DRUŠTVO FRIDERIK BA-vrši vsako tretjo nedeljo v mcsecu v j Francich, 8205 Nat'l Ave. Milwaukee, RAGA, CHISHOLM, MINN. — Pred-društveni dvorani.	' Wis. Seja se vrši v.ako drugo ne- j*ednik Fralnk First ml 220 W. Birch
Št. 43- DRUŠTVO sy. JOŽEFA, deljo v mesecu-v Vr. Tomietovi dvo- St. T*jnik John Stene 401 W. Poplar
ANACOND. MONT. — Preds. Frank rar.l, vogal National Ave. in ft. Ave. Petelin, 622 East 3rd St. Tajnik Johni št 69- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, Deržaj, 816 E. Park Ave. Blagajnik GREAT FALLS, MONT. - Predsed-George Stokan, 1012 E. 3rd St Red- nik Geo. Starfha, 2209 N. 6th Ave. na mesečna seja se vrSi vsak 3. torek Tajnik Anton Golob. Box 146, Black v mesecu v sv. Petra in Pavla dvora- Eagle, Mont. Blagajnik Jakob Starini	ha, 171!—6th Ave. North. Redna me-* "št 44- DRUŠTVO SV. FLORIJANA sečna seja se vrši vsako tretjo nede-S.CHICVGO ILL. — Preds. Math Pir- Ijo na tajnikovem domu.
BlVgainik Mike Miurin. 227 t SiSIkortJ. »511 E.in, Ave. »lM.lnlk M.r-
Elizab, Grbec, 174 Chisnell St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani.
Št 112- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ELY, MINN. — Predsednik Frank Jerich, Box 88». Tajnik Joseph Agnich, Box 266. Blagajnik Joseph Pcšelj, Box 165. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Jde Skala dvorani.
št. 113- DRUŠTVO SV. ROKA, DENVER. COLO. — Preds. Joseph Perme, 4830 Clarkson St. Tajnik Jos. Erjavec, 631 E. 49th Ave. Blagajnik Marko Sodja, 1201 E. 22nd Ant. Seja se vrii vsak drugi četrtek v mesecu v Domu slovenskih društev na 446S Washington St.
št 114- DRUŠTVO MARUE MIL POLNE, STEELTON, PA. — Preds Marija Stareiinič, 764 So. 2nd St. Tajnica Mary Lončarič, 412 So. Second St Blagajničarka Marija Papič, 376 Šoi 2nd St Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorafli dr. sv. Alojzijai št. 42.
St 115- DRUŠTVO SV. VERONIKE, KANSAS CITY, KANS. — Preds. Marija Milčinovič, 612 Elizabeth St. Tajnica Mary Sneller, 527 OrvillFAve. Blagajničarka Josipina Zupan, 510 Elizabeth Ave. Seja se vrti vsako dru go nedeljo v mesecu v Cerkveni dvo rani na 515 Ohio Ave.
Št. 118- DRUŠTVO SV. PAVLA, LITTLE FALLS, N. Y. — Predsednik John Susman. 4 So. VVilliam St. Taj-nik Frank Gartner, 15 Ward St Blag John Slapničar, 222 Loomis St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seelcy St. ob 1. uri pop št. 119- DRUŠTVO MARUE PO MAGAJ, ROCKDALE, ILL. — Pred. Theresa Zupančič, 721 Otis Ave. Tajnica jerfnie Zupancich, 1124 Moen Ave. Blagajničarka Mary Bostjančič, 504 Moen Ave. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Šolski dvorani. 120- DRUŠTVO SV. ANE, FO-
RKT CITY, PA. — Predsednca Ma ry Telban, Box 300. Tajnica Mrs. Pau-lina Osolin, Box 492. Blagajničarka Mrs. Fannie Maleckar, Box 261. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedcljo v Mestni dvorani.
št. 121- DRUŠTVO MARUE PO-MAGAJ, LITTLE FALLS, N. Y. — Predsednica Terezija Masle, 39 Danu-be St. Tajnica M4ry E. Albrecht, 34 Douglas St. Blagajničarka Gertrude Susman, 541 E. Jefferson St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesccu na jO. Danube-St St 122- DRUŠTVO SV. JOŽEFA,
SOCK SPRINGS, WYO. — Predsed iatevž Ferlich, 211 Sherman St. Tajnik Matt Leskovec, P. O. Box 547. Blagajnik Frank Plemel, care of Roc* Springs Nat'l Bank, Ročk Springs Wyo. Redna mesečna seja se vrši vsako trčijo nedeljo v Slovenskem Domu ob eni uri pop. St 123- DRUŠTVO SV. ANE,
St. Blagajnik John Znidarsich, 307 W Birch St. Seia se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mah-netovi dvorani.
št. 94- DRUŠTVO MAR. ZDRAV. BOLNIKOV, SUBLET, WYO. — Pred. Joe Rakun, Box 85. Tajnik Ladislav Pagdn, Box 192. Blagajnik Alois Orei-nik. Box 192. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Joe Raku-novi dvorani.
ERIDf.EPORT, OHIO. — Predsednic« «rija Hoge, R. F. D. No. 2. Bovdsville, P. O. Bridgeport Ohio. Tajnica Ana Smrekar, Box 117, Lansing, O. Blagajničarka Ana tegin, R. .F D. No. 2. Box 128. Bridgeport, O. Seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v Boydsville, O.
St m.- DRUŠTVO SV. JAKOBA, GARY, IND. — Predsednik John Iva-nik, 1106 Jefferson St. Tajnik Geo. TVapik, 1106 Jefferson St. Blagainik Tony Gaiba, 1106 Jefferson St. Redila mesečna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo na 1106 Jefferson St. St 426- DRUŠTVO SV. MARTINA. MINERAL, KANS. — Društvene posle vodi tajnik Martin OberŽau, Box 72
Mineral, Kans.
Št. 127- DRUŠTVO SV. ANE, WAU-KEGAN, ILL. — Predsednica Ana Ar-tač, 904 Waijsworth Ave. Tajnica Fran-ca TerČek, 816 Prescott St. Blagajni-
Srka Franca Drobnič, 834 McAUlster e. Seja še vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v šolskih prostorih.
št. 128- DRUŠTVO SV .BARBARE, ETNA, P. O. Sharpsburg. Pa. — Pred Ana Novak, 14 Union St. Tajnici Johana Skof, 21 Ganster St. Blagajničarka Roza Borkovič, 66 Maplewood St. Seja se vrii vsafco tretjo nedeljo v Hrvatsk. Domu na 110 Bridge St. Etna, Pa.
Št 130- DRUŠTVO SV. P AVTA. DEKALB, ILt. — Predsednik Paul Koshir, 1403 State St. Tajnik in blag Math Kaisher, 820 E. Garden St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1403 Stnte St. ob 9ih dop.
St. 131- DRUŠTVO MARUE ROŽ. VENCA. AURORA, MINN. — Preds John Roblek, P. O. Box 14. Tajnik Fr. Kerzich, P. O. Box 494. Blagajnik Math Turk, P. O. Box 285. Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v Slov. dr. dvorani; pričetek ob 8. uri dop.
št. 132- DRUŠTVO SV. ROKA, FRONTENAC, KANS. — Predsednik Anton Oražen, Box 143. Tajnik in blagajnik Frank Starcich, Box 410. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mcsecu v Zadružni dvorani.
št 133- DRUŠTVO SV. IME MA-RIJE, IRONVVOOD, MICH. — Predsednica Mary Kochevar, 205 Luxmore St Tajnica Mary Ulasich, 301 Kennedy St. Blagaj. Ana Perich, 301 Kennedy St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v hiši Joe Marinčiča.
št. 134- DRUŠTVO SV. ANE, INDIANAPOLIS, IND. — Predsednica Antonija Kos, 709 N. Holmes Ave. Tajnica Mary Kocjan, 732 N. War-man Ave. Blagajničarka Agnes Deže-lan, 762 N. Holmes Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gač-čnikovi dvorani.
št. 135- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, GILBERT, MINN. — Pred sednik Anton Erchul, Box 214. Tajnik in blagajnik Frank Koshar, Box 553 Seja se vrši vsake tretjo Uedeljo v mesecu ob sedmi uri zvečer v Ant. Intiharjevi dvorani.
Št 136- DRUŠTVO SV. DRUŽINE. VVILLARD, VVIS. — Preds. John Rov ta, "Happy" P. O. Willard, Wis. Taj nik Lud. Perušek, Box 15, Tioga, VVis. Blagajnik John Bajuk, Box 13, VVillard VVis. Redna mesečna seja se vrši po prvi sv. maši v pritličju župnišča na VVillard, VVis. vsako prvo nedeljo v mesecu.	■
št 139- DRUŠTVO SV. ANE, LA SALLE, ILL. — Predsednica Mrs Amalija Banko, 122 East 1 lth St. Pe ru, IU. Tajnica Rose Uranich, 1207-6th St La Salle, IU. Blagajn. Agnes Baznik, 944 4th St. La Salle, IU. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v me secu v cerkveni dvorani.
St 140- DRUŠTVO SV. ROZALIJE SPRINGFIELD, ILL. — Predsednica Frances Potnik, 1330 E. Laurel St. Taj-niča Mary Zupančič, 1212 E. Stuart St Blagajn. Antdnia Bresan 1524 So. 1 lth St Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski šoli.
Št. 143- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. JOLIET. ILL. — Predsednik Joseph Avsec, 205 Stone St. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St Blagajnik Mathew H. Vertin, 111 Indiana St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
št 144- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, SHEBOYGAN, VVIS. — Peter Novšek, 1814 So. Uth St. Tajnik John Udovich, 1019 Indiana Ave. Blagajnik Peter Droll, 715 Ala. Ave. Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
št. 145- DRUŠTVO SV. VALENTINA, BEAVER'FALLS, PA. — Preds Ignac Krklec, 1832—3rd Ave. Tajnik Nikolaj Klepee, 1834—3rd Ave. Blag. lohn Flajnik, 215 Front St. (Fallston) P. O. New Brighton, Pa. Red. meseč. seja v»ako 2. nedeljo v H. Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Pa. ob drugi uri popoldne.
št. 146- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. CLEVELAND, OHIO. — . Predsednik Joseph Miklich. 3545 E. 81st St. Tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St. Blagaj. John Nose, J0513 E. Prince ave. Seja se vrši vsako prvo nade-Ijo v mesecu ob eni uri pop. v dvorani št. 1. Slov. Nar. Doma.
Št 147- DRUŠTVO MARUE POM. RANKIN, P. O. Braddock, Pa. — Predsednica Barbara Gozdanovič, 318—3rd St. Tajnica Ana Kroteč 314 5th Ave. Blagajn. Agnes Krčol, P. O. Box 95. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
št 148- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BRIDGEPORT, CONN. — Predsednik Štefan Horvath, 179 Spruce St. Tajnik Antcta Kolar, 467 Spruce St. Blagajnik Josip Zadravec, 465 Spruoe St. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Pevskega društva.
št 150- DRUŠTVO SV. ANE, CLEVELAND, OHIO. — Preds. Mrs. Ma-ry Kastelic, 3623 E. 82nd St. Tajnica Miss Mary Globokar, 3612 E. 82nd St. Blagajn. Mrs. Mary Miklavčič, 3568 E. 80th St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
Št 152- DRUŠTVO SV. MIHAELA. SO. DEERNG, II.L. — Predsednik Luka Matafnich. 2524 E. 109th St. Taj-nik Geo. Pavičič, 10840 Torrence Ave. Blagajnik Sime Furlan, 10823 Bcnsley Ave. Redna mesečna seia se vrti vsako drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop.
St 153- DRUŠTVO SV. JERONIMA, CANONSBURG, PA. — Preds. Martin Žagar, 502 E. Duquesne Ave. Canonsburg, Pa. Tajnik John Pelhan, Box 48, Strabanc, Pa. Blagainik Mih Tomšič, Box 217. Houston, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedcljo v mesecu v dvorani druitva "Postonjska Jama".
št. 154- DRUŠTVO BURIJE MAJNIKA, PEORIA, ILL. — Preds. John Mtamor, 232 Aroyo St. Tajnik Josip Kocjan, 419 So. Park Ave. Blagajnik Josip Kuhcl, 319 £a&ton Ave. Seja se vrši vsako dr:;Ro nedeljo v mesecu ob dveh pop. na 319 Easton Ave.
št 156- DRUŠTVO SV. ANE, CHISHOLM, MINN. — Predsednica Fannie Vrcn, 323 VV. Poplar St. Tajnica Mary Champa, 311 W. Poplar St. Blagajn. Carolina Baraga, 326 W. Poplar St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici. St 157- DRUŠTVO KRALJICE w!8. —
vrii vsako drugo sredo v mesecuo^ PADOV. HOSTETTER, Pa. — Preds. št 1S6- DRUŠTVO SV. ANTONA
John Mikec, Box 42 Pleasant Unity, Pa. Tajnik Jakob Povie, Box 41, Hos-tetfer, Pa. Blagajnik Joe Zakrajiek, Box 12, Pleasant Unity, Pa. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v Slov. Nar. Domu.
St 160- DRUŠTVO MARUE ČIST.
stoč. kansas crnr, kans. —
Predsednica Theresa Cvitkovič, 518 Dugarro St. Tajnica Ivana Bratkovič^ 418 N. 5th St. Blagajn. Agnes Zakrajšek. 526 Sanduskv Ave. Seja se vrši vsako prvp nedeljo v mesccu v iolskem poslopju.
Št. 161- DRUŠTVO SV. ALOJZUA, Verbič. Box 622. Tajnik Mike Seme-GILBERT, MINN. — Predsednik Alois Ja, Box 353, Gilberf1, Minn. Blagajnik cerkveni dvorani.
Mike Sterniša, Box 724. Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v prostorih sobr. Louis Verbich, ob 4. uri popoldne.
Št. 162- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, CLEVELAND. OHIO. — Predsednica Helena Mally, 1105 E 63rd St. Tajnica Josephine Menart, 1277 Norvood Rd. Blagajničarka Frances Debevec, 6022 Glass Ave. Redna seja se vrši vsaki prvi pojjde-Ijek v mesecu v stari dvorani šole sv Vida.
Št. 163- DRUŠTVO SV. MIHAELA, PITTSBURGH, PA. — Predsednik Tomo Belanič. 11 Troy St, Millvale, Pa. Tajnik Matt Brozenič, 95 — 44th St Pittsburgh, Pa. Blagajnik Matt Gra-fcan, 5215 Natrona Way. Predsednik odbora bolesti: za člane: Juraj Gunjz, 95—44th St. Pittsburgh, Pa. predsednica odbora bolesti za članice: Eliza Cestar ič, 4821 Blackberry Way, Pbgh. Pg. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Ameriško-Hrvatskem Domu, 10. Md. Ave. Milvale.^Pa.
Št 164- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ, EVELETH, MINN. — Preds. Lucille Kapsh, 806 Adams Ave. Tajnica Mary Ulasich, 614 Adams Ave. Blagajn. Frances Kvaternik, 610 Summit St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v "Cerkveni dvorani.
št 165- DRUŠTVO MARIJA. POMOČ KRIST J, VVEST ALLIS, VVIS.— Predsednica Mary Marcec, R. 2. Box 342 Hawley Rd. Wauwatoosa, VVis. Tajnica Mary Muren, .*i08—50th Ave. West Allis, VVis. Blagajn. Rose Bizjak, 469—51st Ave. VVest Allis, VVis. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani.
ši. 166. DRUŠTVO PRESV. SRCA IEZUSOVEGA. SO. CHICAGO. IIL.— Preds. Petar VVuič, 9732 Houston Ave. Tajnik Fr. Pleša, 2949 E. 97 St. Ave. Blagajnik Nikola Grahovac, 973? Houston Ave. Seja se vrši vsako tretjo nedcljo v mesecu v Cerkveni dvorani na 96. cesti od 6:30 zvečer.
št. 167- DRUŠTVO KRALJICA MI RU. THOMAS. VV. VA. — Predsednica Ana Kaltnikar, Box 215. Tajnik in blag. Johrn Lahajner, Box 215 Seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v J Lahajnarjevem prostoru.
Št. 168- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BETLEHEM, PA. — Predsednik Jerry Koprivšek, 430 — 5th St. Tajnik Charles M. Kuhar, 513 Ont. St. Blagajn. Math Rogan, 427 Pierce St. Seja se vrii vsako zadnjo nedeljo v mesecu Cerkveni dvorani.
št. 16»- DRUŠTVO SV. JOŽEFA i EVELAND. (Collinwood). OHIO.— Preds. Anton Leskovec, st. 663 E 160th St. Tajnik Lavrence Leskovcc 663 E. 160th St. Blagajnik Jos. Ster-mole, Cor. Saranac Rd. & E. 156th St Seja se vrši vsak drugi pondeljek v mesecu v Cerkveni dvorani.
št. 170- DRUŠTVO SV. ANE, CHICAGO, ILL. — Predsednica Veronika Kolenko, 2002 VV. 23rd St. Tajnica Agnes Horvath. 1844 VV. 22nd Place. Blagajn. Rose Horvath, 1844 VV. 22. PI. Redne mesečne seje se vršijo v slovenski cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo.
št 171- DRUŠTVO SV. ELIZABETE, DULUTH, MINN. — Predsednik Frank Gimpel, 1315—101 Ave. W. Tajnik Frank Vesel, 219—101 Av*. W. Biagajnik Anton Cernich, 9721 —98. Ave. VV. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mcsecu v zakristiji cerkve po prvi sv. maši.
Št. 172.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. VVEST PARK, O. — Preds. John Pozelnik, 12625 Kirton Ave. Tajnik Joseph Grdina, 13404 Astor Ave. Biagajnik Mike VVeiss, 12619 Kirton Ave. Seja se vrti vsako prvo nedcljo v mesecu ob drugi uri pop. v J\ig. Del. Narod. Domu.
Št. 173- DRUŠTVO SV. ANE, MILVVAUKEE. VVIS. — Predsednica Ana Spende, 473 Virginia St. Tajnica Antonia Koropec, 378 Greenfield Ave. Blagajničarka Barbara Stukel, 386 Hanover St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 4th Ave. I št. 174- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ, VVILLARD. VVIS. — Preds. Mary Zupane, P. O. VVillard, Wis. Tajnica Mary Gosar, R. 5. Box 39 Grecnwood, VVis. Blagajničarka Ivana Artach, Box 35, VVillard, VVis. Seja se vrši vsako -drugo nedeljo v mesecu v pritličju župnišča.
št 175- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, SUMMIT, ILL — Predsednik Joseph Kcrzich, Box 423 Argo, IU. Tajnik Fr. Pelko, Box 68, Summit, IH. Blagajnik Florija-.i Pelko, Box 68, Summit lil. Seje se vrte vsako prvo nedeljo v mesccu na tajnikovem domu, 7332—59th St Summit, IU.
št 176.-DRUŠTVO MARUE POMA-Gaj, DETROIT, MIC,n. — Predsednik Jos. G. Elenich, 1444-Ferry Park. Tainica Mary Zunich, 139 VVinona Ave. Blagajnik John L. Prtbelich, 6121— 16th St Seja se vrii vsako drugo nedeljo v šolski dvorani cerkve Kraljice Rožn. Venca.
št 177- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA CHESTERTON. Ind.
Predsednik Frank Sersha, Box II Porter, Ind. Tajnik John Flatz, Box 174 Porter, Ind. Blagajnik August Krzna-rič, Box 139, Porter Ind. — Seja se vrši v*ako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. John Flatz v Chcstertcmu.
št 178- DRUŠTVO SV. MARTINA, CHICAGO. TLL — Predsednik Joseph Ray, 1827 W. 21st PI. Tajnik Steve Petek, 1923 W. 22nd PI. Blagajnik Steve Zapčlč. 1904 W. 22nd PI.
St. 179- DRUŠTVO SV. AIOJZI-Ja. ELMHURST, ILL. — Predsednik Frank Vertovec, 185 Larch Ave, Elm-hurst III. Tajnik Joseph Komel, 108 N. York St. Blagajnik Alois Cigoj,
MAJNIKA, SHEBOVGAN,
Predsednica Ivanka Mohar, 1140 Dill ...- ---- — ^— Ave. Tajnica Mary Prisland, 723 Ge- j P. O. Elmhurst, 111. orgia Ave. Blagajn. Louise Bcvhan. 208
N. VVater St. Redna mesečna aeja sej	Dalje na iesti strani.
St. 180.- DRUŠTVO SV. ANTONA
PADOV„ CANON CITY, COLO.
Predsed Frank ZaverU at., Prospect
Heights. Tajnik Anton Strainar, Pros-pect Heights. Blagajnik Louis Pierce, Prospect Heights. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu ob JO. uri dop v Louis Pierce-jevi dvorani.
St. 181.- DRL SIVO MAKI JE VNE-BOVZETE, STEELTON, PA.
Predsednica Amalia Dolinar, 614 So. 4th St. Tajnica Marija Koičevich, 644 So. 2nd St. BlagajniČarka Johana Li-pak, 844 So. 2nd St. Seja se vrti vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Alojzija.
182. DRUŠTVO SV. VINCENCA, ELKHART. IND. — Predsednik Ant. Terlep, 1503 Lnsher Ave. Tajnica Ma-ry Oblak, R. R. 5. Box 50. BlagajniČarka Alojzija Prijatelj, R. R. 5. Box 54 A. Redna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Oblakovih prostorih na (Hump) Tilhouses Ave. in 21st .St.
ŠT. 183. DRUŠTVO DOBRI PASTIR AMBRIDGE. PA. — Pfedsednik in Tafnik Charles F. Grosdeck, 29 Main St., Fair Oaks, Pa. Blagajnik Louis Verček, 351 Maplewood Ave., Am bridge. Pa.
ŠT. 184. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. BROOKLYN, N. Y. — Preds Frances Plese, 2399 Silver St. Taj. Theresa Skrabe, 2391 Hughes St. Blag. Helena Beljan. 311 Stagg St.
ŠT. 185.- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, BURGETTS-TOWN, PA. — Preds. Marija Vertnik, 19 Riddle Pan, Burgettstown, Pa. Taj. Anton Dvortak, Box 255, Slovan, Pa. Blag. Josephine Pintar, Linn Ave., Burgettstovn. Pa.
ST. 18«.- DRUŠTVO SV. CECILIJE, RRADLEY, ILL. — Preds. Frances Drassler.*. Taj. Rozalija Smole, 270 Grand Ave. Blae. Anna Pazrt»rt/.
ST. 187.- DRUŠTVO SV. ŠTEFANA
JOHNSTOWN. PA__Predsednik Fr.
Pristov R. D. No. 2., Tajnik Andrew Tomec, 126'A Stutzman St., Blagajnik Frank Mele, 724 Chestnut St. Seje se vrte vsako četrto nedeljo v hrvatski ccrkveni dvorani na 8. Ave. ob 3. pop.
OPOMBA.
Sobr. druitveni tajniki (-ice) so na-prošeni, da takoj poročajo vsako pre-membo naslova svojih uradnikov (ic) in sicer glav. tajniku Jednote ter upravniStvu "Glasila K. S. K. Jednote".
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
15 OSEB UTONILO V SILNEM NEURJU V POLHO-GRAJSKEM POGORJU 9. AVGUSTA.
Nad prijazno sorsko dolino in nad Polhovim gradcem je divjala v petek 8. avgusta ponoči nevihta, kakršne ljudje ne pomnijo že desetletja. Po silno soparnem večeru se je okoli 9. ure silno nenadoma stemnilo. Gosti in silno črni oblaki so za krili vso dolino. Ljadi je pričel prelevatati strah in groZa. Le šviganje bliskov je razsvetljevalo dolino strahovito grmenje in treskanje pa je naznanjalo bližajočo se katastrofo. Po hribih so neprestano udarjale strele v drevje in skalovje, ki je med groznim ropotanjem drvelo v grape. Okoli 9. ure zvečer se je vlil dež, ki se je v trenot-ku spremenil v ploho, nakar je pričelo liti, kakor iz škafov. Izgledalo je, kakor da se je na več krajih odprlo nebo.
Med naglo si sledečimi in bliski so se jele tresti bajte, čepeče na robovih posameznih hribov in lilo je nevzdržno. Zatem je nevihta nekoliko pojenjala, a le za tren6tek, nakar se je vlilo še s podvojeno silo. Vse uničujoči razdivjani vodni element pa je med tem že pričel opravljati svoje strahovito delo, prinašajoč smrt in grozo, kjer se je pokazal.
Naprej se je pričela v vrhovih zbirati deževnica, ki je lila potem s strahovito 'naglico v grape in izpremenila tamkajšnje neznatne potočke, ki so bili že skoro suhi, v grozovite hudournike. Tekom ene ure je v potokih narastla voda za več metrov, in dosegla ponekod celo pet do šest metrov. Valovi so strahovito bučali, razbijali skale, lomili drevje in grmovje in po medli pred seboj vse, kar jim je bilo na potu. Grozna opustošenja je povzročil potok Hrastnica, ki je drvel po hrast-niški grapi proti Puštalu pri Skofji Loki.
V puštal.sk i grapi. V puštalski grapi, ki gre od Škofje Loke proti,Sv. Ožboltu, je ponekod teren popolnoma iz-premenjen. Hrastnica si je izbrale svoje prve žrtve na Foj-kah. Tam se nahaja star mlin, v katerem je stanoval dninar Jaka Jankovič s svojo družino,
noma porušila. Valovi so odnesli s seboj štiri njegove otroke, dočim so se Jankovič in njegova žena, ter starejša hčerka rešili v hrib. Otroke še sedaj pogrešajo in so najbrže našli smrt v valovih. Popolnoma razbita je tudi žaga Lovra Kr-žišnika, s katere je odneslo ves les. O hlevu in šupi ni nobenega sledu. Četrt ure navzdol je imel svojo žago kmet Jakob Fojkar. Fojkar se je sredi nevihte vračal s svojim hlapcem z vozom domov. Ko je prišel ravno do svoje žage, 30 objeli voz mogočno valovi, ki so butali z vso silo navzdol in potegnili s seboj Fojkarja, hlapca in konja.
Ogromna masa polomljenega drevja, hlodov in desk se je za-gojzdila nato pred hišico tesarja Pavla Kristana v Puštalu. Gospodarja ob usodepolnem tre-notku ni bilo doma, njegova žena in mladoletni hčerki, Francka in Tončka pa so mirno počivali. Nenadoma opazi žena Antonija pri oknu hiše vodo. Vsa preplašena skoči pokonci in hiti V sami srajci proti vezi, kjer pa je že stala voda. Kmalu nato so valovi razbili tudi vrata in spodkopali hišo, ki sc je naglo sesedla in porušila. V kamrici ležeča otroka, Francko in Tončko je voda kratkomalo splavila iz postelje in ju odnesla s seboj, ne da bi jima mogel kdo pomagati. Malo nižje grape, v kateri so bila poprej polja in travniki, posuta sedaj s pol metra debelo plastjo blata in mivke, skozi katero si je delal hudournik vedno nova pota.
Neizmerna nesreča je doletela lesnega industrijalca Franceta Hribernika, p. d. Dobravca v Puštalu. Imel je ob potoku dve žagi venecijanki in cirkularko Ob priliki nesreče so bili doma vsi, razen gospodarja. Njegov brat Jernej in France sta nenadoma opazila, da so se žage zaprle. Hitela sta odpirat, da bi spravila vodo naprej, a bilo je že prepozno. Voda je že vdrla na žago in odnesla s seboj težke hlode. Žage so se pričele polagoma vzdigovati in vpda je prispela do strehe. Med groznim truščem in pokanjem tramov so se končno žage pogrez-nile v potok. Hribernikov brat in sin sta si še pravočasno rešila življenje. O žagah sploh ni nobenega sledu več. Videti je le polomljeno turbino v vodi, dočim so valovi odnesli s seboj celo električni motor. Skoro popolnoma porušena je tudi stara Hribernikova hiša, ki stoji poleg žage. Voda je stala v njej poldrugi meter visoko, odnesla iz kuhinje vso opravo, iz kleti poljske pridelke, iz podstrešja žito in usnjeno skrinjo z usnjem. Živina je bila do vrata v vodi, vendar pa se je reši la.
Katastrofa v loč ni ski grapi.
Popolnoma enaka slika kakor v hrastniški grapi je tudi v loč-niški grapi nad Soro. Tudi tam je pričelo liti že okoli 9., ob 11 uri pa se je utrgal nad Ločnico oblak in potok, ki teče v bližini vasi, se je mahoma izpre-menil v divji hudournik, valeč so proti Sori.
Potok Ločnica, ki ima običajno v strugi par centimetrov vode, je v eni uri narastel tako strašno, da je žalil vso grapo in dosegel globočino 3 m. Nekako ob koncu Ločnice se nahaja hiša posestnika in lesnega trgovca Matevža Aliča, p, d^SemiČa^ zraven pa hiša njegovega brata Janeza, ki se je pred dvema letoma ponesreči ubil. Pri tej hiši se je priženil neki ruski begunec, ki je poročil Aličevo hčerko Katro. Matevž Alič ima tamkaj tudi žago. Beli potok, ki teče mimo njegove hiše in se izliva v Ločnico, je žalil hišo, Ločnica sama pa je podrla in razbila žago. Izpodkopala je tudi hišo, od katere je ostala
obstoječo iz žene in petih otrok, samo ena stena * dimnikom.
Nekoliko nižje se nahaja Kržiš-nikova žaga. -Hudournik je zasačil nesrečno Jankovičevo rodbino v spanju. Voda je vdrla
v mlin in ga v trenotku popol-4otroke pa.so valovi med tem že
Vdova Janeza Aliča se je rešila na dimnik, kjer se je držala krčevito toliko časa, da so prinesli lestev in jo rešili. Njene
iztrgali iz hiše in odvedli po grapi navzdol. Od petih otrok pogrešajo štiri. Mrtva sta tu di Rusova žena in njen devet mesecev stari sinček. Šemiče-vega hlapca Miho je zajjela nevihta na kozolcu. Ker se je streha kmalu razklala, je skočil hlapec v vodo, ki pa ga je takoj podrla na tla in je obležal na mestu mrtev. Popolnoma uničen je tudi Šemičev hlev, v katerem so bile štiri glave živine, dva konja in dve kravi. Vsi so poginili v valovih.
9. avgusta okoli pete zvečer so našli pod Okornovo žago na Sori 14 letnega sina pokojnega Janeza, ki je bil skoro popolnoma gol, Rusovo ženo in otroka so našli že dopoldne v grapi. Po kasnejših poročilih so potegnili dosedaj iz valov Sore in Save štiri, vse do šest let stare otroke, Semičevega hlapca, konje, krave, več prašičev in drugih domačih živali. Neurje nad Polhovim Gradcem in Dobrovo. Silno neurje je divjalo tudi nad Polhovim gradcem. Po ostrem grmenju in bliskanju se je bržčas utrgal oblak in v kratkem so narasli vsi potoki,« ki prihajajo s polhogajskega pogorja, osobito Grmade. Voda je poplavila celo dolino, skozi katero teče Gradaščica do vasi Šuica. Uničeni so vsi poljski pridelki. Prizadete so sledeče vasi: Šuica, Gabrje, Hrastovi-ca, Belica, Dol, Dolenja vas, Srednja vas, Pristava in Polhov gradeč. Največ škode ima poj-hograjska občina. Medtem, ko so v Suici in Gabrju travniki, polja in njive samo poplavlje-nje, je v ostalih krajih svet ob Gradaščici takorekoč opustošen. Gradaščica je izruvala zemljo, da ni spoznati, kaj je rastlo na njivi, ker je pokrito vse z visoko plastjo zemlje ali gramoza, drugod leži koruza po tleh. kakor bi jo bil pokosil Hudourniki so podrli veliko števil) brzojavnih drogov ter jih z žicami vred odnesli po dolini. Cesta je na mnogih krajih razru šena. Ponekod se je voda tijed la v cesto do sredine ter jo izpodkopala v višini enega metra. Večinoma pa je cesta, ki pelje v Polhovgradec, pokrita z ilovico, zemljo ali gramozom. Vasi Pristava, Belca in Polhov gradeč so najbolj prizadete. Ena zidana hiša, ena žaga in več gospodarskih poslopij je popolnoma porušenih. Več glav živine je utonilo. V soboto zjutraj so našli v Polhovem gradcu v blatu in gramozu nezijftaega utopljenca, ki ima mnogo ran od padcev in najbrž od kamenja. V soboto zjutraj je utonila v Polhovem gradcu mlada deklica Ana šifrer. Izpodrsnilo se ji je, ko je šla čez brv. Padla je v zelo narasli potok in utonila.
Od Polhovega gradca do Suice je voda uničila okoli 14 mostov in brvi. Najhujše je prizadet posestnik- v Petače-vem grabnu v bližini črnega vrha pri Polhovem gradcu. Voda mu je odnesla in razrušila hišo ter gospodarsko poslopje. Zelo poškodovana je tudi Božnerjeva hiša in domačija posestnika v Mačkovem grabnu, ki je ^^koli četrt ure oddaljen^-od/Poft^ovega grad-ca.s->VTolkovem gradcu je poškodovana elektrarng^uničen vodovod, voda je odnesla jez in struga je sedaj popolnoma iz premen j ena. Tu je nanesel hudournik na polja in travnike večje skale. Ljudstvo je obupano.
V vasi Suica je zadnje stran hiše posestnika Laznika pod sulo kamenje in gramoz, ki je pridrvel s hudournikom. Teren v okolici te hiše je popolnoma izpremenjen, ker je do višine I metra naneslo gramoz. Izpod gospodarskega poslopja je voda odnesla poljsko orodje in voz ter je vse to zasula z gramozom, tako da moli ven iz peska in kamenja samo ročica od voza. V Laznikovi hiši je stala voda 1 in pol metra visoko. Struga potoka je gpre-
I
menjena tako,
da teče sedaj voda skozi okno v kuhinjo in skozi srednja vrata veh na cesto. Po travnikih polnih blata in kamenja se vidijo razdrti kozolci, deli mostov, sodi, drva, poljedelski stroji in mrtva živina. Voda je odnesda ljudem več sto klafter drv. ' škoda je ogromna in neprecenljiva.
Smrtna ko£. — Dne 4. av gusta je umrl v Dolnjem Logatcu Ivan Modic, posestnik, cerkveni ključar in bivši dolgoletni občinski svetnik. — V Spodnji Šiški pri Ljubljani je umrla 66 letna Marija Tome, gostilničar-ka "Pri R4ci." — V Ljubljani je preminul poštni poduradnik in hišni posestnik Matija Cu-derman. — V deželni bolnišnici v Ljubljani je dne 2, avgusta umrla Marija Windischer, roj. Žebre, ki je živela v Kranju. — V Spodnji Šiški pri Ljubljani je 30. julija umrla 63 letna po-sestnica Marija Stopar, vdova Jelene, podomače Gričar.
Smrt na cesti. — Vpokojene-ga finančnega nadpreglednika Sotoška v Mariboru je zadel na cestu mrtvoud. Ko so mu prihiteli ljudje na pomoč, je bil mož že mrtev.
Dvojni somoumor v Medvodah.
Dne 3. avgusta se je razširila po Ljubljani vestr da sta izvršila v Medvodah avo mlada, še komaj 24 letna Človeka nedaleč od Medvod samomor. Prve vesti, ki so bile še netočne, so prinesle v mesto mlekarice, prodajalke in pa prodajalci domačih pridelkov, ki so prišli v Ljubljano na sobotni trg. Te vesti so se glasile, da je našla komaj dobrih 15 minut od železniške postaje neka 18 letna deklica iz Medvod dva samomorilca, ki sta ležala prevezana z belo vrv jo mrtva pod grmovjem ne da leč od ceste. Naš poročevalec, ki je odšel takoj v Medvode, je izvedel o tem slučaju, ki je precej razburil celo okolico, tele do sedaj znane podatke:
Na licu mesta, kjer se je zbralo v kratkem več domači nov in okoličanov, so prišli domači orožniki in postajno osob-je. Ugotovili so, da sta mrtveca brezposelni mesarski pomočnik Franče Jenko in bivša na takarica 24 letna Frančiška Je-grišnik. Oba sta služila pi posestniku, mesarju in gostilničarju Jesihu v Medvodah, kjer sta se tudi spoznala. Poleg trupel so našli štiri prazne stek leničice lizola in pa steklenico za pivo, v kateri je bilo še skoro do polovice očetove kisline, Poleg trupel so našli pismo, iz katerega sklepajo, da sta izvršila nesrečneža prostovoljno in dogovorno samomor. Zakaj sta se pred umorom zvezala, do sedaj še ni ugotovljeno. Ko so ugotovili orožniki dejanski stan, so prepeljali trupli v mrtvašnico v Presko. Poleg trupel, med steklenicami, so našli poslovilno pismo sledeče vsebine:
"Vsem prijateljem in prijateljicam! Umrla sva čista in nedolžna. Ne štejte nama najine smrti v zlo. Fran in Franika.1 Nesreča. — Na parni žagi F. Heinrihar v Skofji Loki so se podrli na skladišču hlodi, pri čemer je padel hlod Žagarju Jožetu Mraku na desno nogo in mu jo zlomilo. — Pri popravilu žage Ignacija Ažmana v Kropi je Žagarju Janezu Bohincu padel steber na levo nogo in mu jo zlomil. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnieo. — Na veleposestvu Lansezau-Salius v Kokri je drvar Cufar Peter pri vlačenju sena padel po strmem bregu in si je zlomil desno roko. — Koželj Marija, delavka pri lesnem trgovcu Vinko Janu v Gorjah pri Bledu, je prevažala deske od žage na skladišče v Rečici. Vsled prihajajočega vlaka s<* se konji splašili, Koželj je padla z voza in si zlomila levo h>-ko.
Volitev župana v Kostanjevici. — Pri volitvah župana v Kostanjevici dne 28. julija je bil s 14 glasovi izvoljen Ivan Co-larič iz Orehovca, kateri že žu
T
vseh 7 svetovalcev je iz liste SLS, sami zavedni možje.
Trojčki. — Žena Josipa Vite-ziča v Trogiru. v Dalmaciji je porodila trojčke moškega spola. Oče je siromašen delavec. Mati je sicer slabotna, a živa. Otroci pa vsi zdravi.
TlSOČLETNICA HRVATSKEGA KRALJESTVA.
Leta 1925 preteče tisoč let, kar se je Tomislav, knez Hrvatske, oklical za kralja.
S proklomacijo kraljestva je hotel vladar Hrvatske slovesno manifestirati popolno svobodo in neodvisnost države. Kajti le malo poprej so morali tudi Hrvatje Še priznavati nad seboj oblast Frankov in biti njih vazal. Vendar so se koncem IX. stoletja srečno izmotali iz odvisnosti in se pnali odtegniti tudi vplivu Bizantincev.
Toda baš tedaj je prihrula madžarska vihra; divje Arpa-dovo ljudstvo je posedlo širno ravan ob srednjem Dunavu in začelovs, svojimi roparskimi napadi ogrožati sosednje države. Baš Tomislavu gre zasluga, da je ne samo obvaroval svojo zemljo pred Madžari, marveč da je celo združil obe tedanji hrvatski državi, primorsko in posavsko, v celoto in na ta način položil temelj Hrvatski, segajoči od Jadrana do Driave.
Pa še druge nevarnosti je Tomislav srečno očuval svojo zemljo. Seveda zapadne sosede so takrat ogrožali Bolgari, v oni dobi še vedno napol Mongoli, stremeči pod svojim vladarjem Simeonom za tem, da spravijo ves balkanski polotok pod svojo oblast. Skupna nevarnost je privedla v prijateljsko zvezo in skupno obrambo Hrvate in Srbe; Tomislav je dajal zaščito srbskim knezom in je na svojih mejah zmagovito odbil napade bolgarskih trum.
ln še tretje je bil uspeh To-mislavov. Dalmatinska mesta, tedaj povsem tuja hrvatstvu in slovanstvu poseljena z Romani, ostanki iz dobe rimskega gospodstva, so pripadala oblasti še vedno močnega bizantinskega cesarstva. Tomislav je dosegel, da mu jih je Bizant iz ročil v upravo, s čimur je Hrvatska posedla zadnji del svojega jadranskega obrežja.
Po teh uspehih, ko se je mogel v polni meri uveljaviti v politiki kot popolnoma samostojen, nezavisten in prilično močan vladar, je smatral Tomislav za primerno, da povzdigne svojo državo v kraljevino in da s kraljevskim naslovom na zunaj izraza svoji moči.
V jugoslovanskem svetu so se v oni dobi formirale še male države, iz katerih so se potem razvile močnejše tvorbe. Hrvatska je bila ena izmed njih in njerii uspehi celote.
Za proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva se delajo velike priprave. Kakor ni drugače pričakovati, hočejo nekateri tej obletnici dati prav poseljen pomen, češ, da je posebno hrvatsko kraljestvo obstojalo tisoč let neprekinjeno in slavno in da tudi danes še obstoja takorekoč. Poznamo romantično politično pojmovanje hrvatskega prvaštva, zato seveda razumemo njegova pretiravanja. O neprekinjenem obstoju posebnega kraljevstva se :e potratilo že-preveč besed in papirja, zato je dovolj, če se omejimo le na konstatucijo, da je tradicija samostojnega kraljestva res mnogo pripomogla probudi in populariziranju narodne zavesti med Hrvati, zavedla pa jih je žal tudi v nerealno pojmovanje stvari in dogodkov. Jugoslovanski nacijo-nalizem spoštuje in časti vse borbe, ki so v katerem koli delu narodnega ozemlja , nastopali kot pozitivna sila v dobro celoti njenem posampim delom, smatrajoč seveda, da je naša sedanja kraljevina pravi dedič
vanjem spominjamo dogodkov izpred tisoč let.
__ _______,___________ tudi Tomislavovega dela. In v
panuje tej občini 11 let. Tudi | tem smislu se tudi mi s spošto-
GOSJE PERO.
Ker so postala pisalna peresa tako zelo draga, si pomsgajo mnogi ljudje zopet z gosjimi peresi. Ce' je pravilno urezan, ga lahko prav dobro uporabljamo. Saj je vendar pisalo človeštvo z njim več kot tisoč let in koliko dragocenih knjig je bilo z njim napisanih. Toda, kdaj je prišlo gosje per<\ na površje, pa ne vemo. V prastarih časih so pisali ali s trdim kamenčkom na mehkejšo podlago (vosek)* ali pa so prenašali skozi ozko cevko barvaste tekočine na podlago. Prve sledove uporabe gosjega peresa so zasledili v Španiji, mogoče na gotskih tleh in pri Anglosasih. Teodo-riku Velikemu, kralju Vzhodnih Gotov (500 po Kr.) piše Anonymus Valesiii, da je šab-loniziral njegovo ime skozi pločevino s peresom. Kakšne vrste je bilo to pero, ne vemo, toda že nekoliko časa pozneje (okoli leta 650.) se omenjajo peresa »pelikanov in gosi. Tudi orlovska, krokarjeya in vranja peresa so uporabljali in do začetka 16. stoletja celo trsit. Najnavadnejše pisalno orodje je pa bilo gosje pero in ko so pričeli v 19. stoletju (leta 1834) izdelovati jeklena pisalna peresa, je bilo gosje še do leta 1880. v rabi. Tako n. pr ni pisal znameniti pisatelj Aleksander Dumas nikoli drugače kot z gosjim peresom. Tudi nemški prirodoslovec Hermann Masius (1818-1893) se ni mogel sprijazniti z jeklenimi, bleščečimi peresi.
ZEMLJOJEDCI.
Akoravno so okusi zelo različni, vendar si težko predstavljamo, da eksistirajo ljudje, ki jedo zemljo. V Sudanu in drugih delih Afrike, v Južni Ameriki in v Zapadni Indiji ne jedo prsti samo otroci, ampak tudi odrasli ljudje. Od Nila naplav-Ijena prst velja za slaščico in vsled tega jo prodajajo v obliki naših lectarskih izdelkov Posebno slabokrvni možje in žene uživajo, ker se smatra prst kot zdravilo proti slabokrvnosti, akoravno se doseže s tem rav no nasprotno (prst pospešuje slabokrvnost). Ta navada se pričenja že pri majhnih otrocih. V Laos, francoskem protpkto-ratu Zapadne Indije, se naravnost tako marljivo posvečajo u živanju alkohola, nikotina in opija. Ta slaščica se pripravlja po sledečem receptu: ilovico, ki jo dobivajo iz rek, posuše na solncu, jo meljejo in zopet namočijo. Nato jo pokrijejo z vejevjem in zemljo in jo žgejo kot oglje. Po tem procesu dobi barve čokolade in se prodaja na trgih kot pri nas sadje. Reveži, ki si te dobrote ne morejo privoščiti na trgu, jo jemljejo kar iz rek in jo jedo brez posebnih predpriprav.
mas Corneille) že prav krepko
žvižgali.
Opomin.
Ženin in nevesta prideta na urad, da se civilno poročita. Uradnik ju grdo gleda prepozno sta ' namreč prišla, in reče: "Sicer so moje uradne ure že pretelde, pa bom naredil izjemo. % Prosim vaju pa, da sta drugič bolj točna."
ERNEST TERPIN:
KRAŠKA PLANOTA.
Iz morja skalnatih pečin, dvigne kraška s^ planota, kjer bil se je slovenski sin, divjala vojne je strahota.
Tam vršil se je ljuti boj, kri naša je v potokih tekla, drvil, podil je vojni roj krdela svoja, kot v dnu pekla.
Utihnil vrišč, utihnil boj, razgnana vojne ie strahota — Spi večni sen junakov broj, gomil vsa polna je planota.
In pozni vnuk polagal cvet, še vedno bode na gomilo, kjer mu počiva oče, ded; oči se bodo mu solzile.
Ko smrt objela t*>de nas, obdali grobna nas tihota, tvoj vedno bo slovel še glas, nesrečna, kraška mi planota!
-o-
ZA SMEH.
Iz česa sestoji človek?
Človeško telo sestoji iz 42 odstotkov mišic, 18 odstotkov kosti, 17 odstotkov masti, 8 odstotkov droba, 8 odstotkov krvi, 4 odstotke kože in 3 odstotke živcev.
Vzrok.
'(Ti si gotovo odpovedal službo/ ker ne moreš več izhajati s šefom." ,
"S šefom že, a s plačo ne."
Senzacija v hotelu.
"Moram hitro domov!"
"Zakaj?"
"Moja žena me namreč čaka." •
"Glej, to je ravno isti vzrrk, vsled katerega ostanem v restavraciji."
• Previden tat.
Sodnik: "Dobro, če ste s poštenim namenom šli v vilo, zakaj ste potem sezuli čevlje?"
Obtoženec: "Cul sem, da imajo v hiši bolnika."
Žali bog.
'Cul sem, da je tvoj stric tako težko bolan, da lahko računate na vse."
"Žalibog ne na vse. Podedovali bomo le polovico."
Severova. jdrsvila vraršujejo *.'; t zdr.ivje v .l»-t»2Snah.
ZA SLABO PREBAVO
pomanjkanje teka ter • splošno oslabelost, * -vzemite
SEVERAS BALZOL
Splošna tonika za moške 1 ženske.
Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
80 In 88 Vprašajte svojega lekarnarja.
VV. F. SCVFRA CO. CEDAR RAPiDS. IOWA
Žvižganje v gledališčih. Navada izražati v gledališču nezadovoljnost z žvižganjem, ni^jtako stara. Pričeli so žvižgati šele koncem 17. stoletja v Franciji. Prvikrat se je to zgodilo pri premijeri Fontanellove tragedije "Aspar" leta 1680. To je učinkovalo tako novo in presenetljivo, da so omenjali to celo v satirični literaturi tistega časa. Ohranjen nam je epi-gram Racina, ki pravi, da jc publika pri delih Boyera glasno zehala. Pradon je bil prvi avtor, ki so ga obmetavali z gnilimi jabolki in jajci. Fon-tanellu pa gre čast, da so ga prvega izžvižgali. Ta navada se je jako hitro vdomačila. Leta 1686 so pri uprizoritvi komedije "Baron Fontaneški" (Tho-
H ARMONIKE
Predno se odločite kupiti harmoniko, piiite po cenik največji slovenski trgovini in itdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugI, kateri so že naročilL
LUBASOVE
harmonike imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah.
Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, priprav-ne^ mlade fante, od 84.00 do
PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popolna zaloga rol in plošč.
Pri meni boste dobili vsak muztkahčni inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. toj, razpošiljam po oell
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music House, •J*1 ST. CLAIR ATI * CLEVELAND, OHIO.
- ^mB^ |	in Vj-hu tegaVam ^plačamo^ mi
GP^iHBaBiSl
fivite ^^rom^riav^kakor če
Site nam za pojasnilo in do-bite odgovor v svojem jeziku.
postim,' kot' tatovom in ognju
brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi ifankifpa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740.6* kapitala in NtervMga sklada, ka* je znak varnosti za vaš defnar.
Skupne denarne vloge pa preeegajo čez S milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. ti JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, prede.	Chas. p. Pearee, kaair.
Joeeph Dunda, pomoš. kaair.
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 E. 62nd ST.
Odprto den in noč r	t ^ u<i
Telefon: Randoi|>h 1881
Le Urh je kimal bolj zase kakor za druge, nalil kozarec ter ga izpil. "Kakor ponavadi."
"Da, prokleto. Toda, si misli človek, to je njihova obramb ba, samobran in te ne moreš nikomur odreči, kakor tudi za nas enega ni druge poti. Človek je kar v sredi vrtinca, pa je vrtinec zažene; vidiš, fant, tako te zagrabi, pa se ne rešiš," je zavrtel z dvema prstoma kozarec ter se obrnil na štirinajstletnega fanta, ki je stal v kotu in verno poslušal, strmeč v vrteči se kozarec. Niti žilica ni trenila fantu v obrazu med pripovedovanjem. Zapazivši, da so sc vge oči uprle vanj, se je stresel, kakor da se budi iz omotice.
"Fant, pravim," se je dvignil Mate in pokazal proti izhodu, "fant, pojdi, dokler si mlad. Dokler si mlad in nisi zavonjal človeške krvi, žive, Še vroče človeške krvi. Pojdi in reši se!" je bruhnilo iz njega v krčeviti bolesti, kakor da se bori z nečem nevidnim, kar ga duši in grabi za grlo. "Saj ni, da bi ti mogel povedati z besedo, fant, tako pojdi na moj migljaj."
"Nc grem, Mate," je odvrnil fant trmasto ter se še globlje pomaknil v kot.
"Pojdi Andrej," je pripomogel Blaž. "Mate ve še najbolje, kako in kaj."
Andrej pa je samo zmajal z glavo in otipal v žepu droben iebelj. "S tem žebljem ga udarim, če me ne pusti na miru," ic dejal polglasno.
"'Pa pusti fanta," je dejal Urh. "Kaj boš podil fanta od navadnih reči. Naj posluša."
"Če pravite," se je vdal Mate, "čo mislite. Toda to, to, to ni za otroke." »,. Njegov obraz je dobil spačene poteze. "Pravim, da to ni za obroke." r
"Kaj boš?" se je zasmejal Luka in vihal srajco za vratom. "V nedeljo je že rinil med dekleta, kakor ti, Mate, sam. Se enkrat toliko si star, pa se tako ne postaviš." >
"To ni res," je kriknil Andrej. "Jaz ne maram zadekle: ta; ti, Luka, lažeš."
"No, no, saj nisem tako mislil," se je smejal Luka.'
"Kaj boš motil," so mirili drugi. "Mate, govori naprej."
Mate je snel kapo z glave ter ponovil s težkim, trudnim glasom :	j
"Petnajst mrtvih. Vidiš belo, umazano belo, od obeh strani s snegom in živim plotom ograjeno cesto, na cesti temo ljudi, ki se sunkoma pomikajo naprej, naprej, prav pred bajonete. Solnce sveti na sneg, na ljudi in bajonete in na otroke, ki mahajo . z rokami. Ženske drže pred seboj v zraku žive otroke. Žive otroke v solncu pred svetle bajonete. Če stopiš v ta hrumeči val, te živa reka pobere in ponese naprej. Naprej ni junaštvo; nazaj se obrni, nazaj stopi, če moreš, to, vidiš, to."
Njegovo oko je zastrmelo preko glav, kajfor da gleda silne vizije. Ni pogledal nikomur v nii, preko glav in luči v temen kot je uprl svoj pogled in na čelo so mu stopile znojne kaplje. Ko se je srečal z Andrejevim pogledom, čigar oči sp se svetile v mraku, se je zdrznil, pograbil kozarec na mizi in ga zvrnil na dušek.
"Pa praviš, da ne boš pil," jo pripomnil Blaž. "Na, žejen si od te dolge poti." Nalil mu je iznova in iznova je Mate zvrnil kozarec vase.
Oddahnivši si, je stegnil roko po mizi, kakor da ga bole členki. Roka se mu je rahlo tresla. Sklonil je glavo na mizo in povzel :
"Tik ob meni se je pehalo čr r.olaso dekle. Ogenj ji je švigal iz oči, vsa razvneta je zmerjala moške z bojazljivci, zajci in strahopetci. Bluzo je imela rdečo in prsi so se ji dvigale burno in napeto."
"Haha," se je zasmejal Luka.
"Ne smej se," ga je ljuto pogledal Mate. "To je ona, zaro-Petrova, tvojega brata,"
je pokazal na Andreja.
Poldka," je s trepetajočim glasom, polnim notranje radosti in ponosa poudaril Andrej.
Poldka," je pritrdil pofiasi in z naglasom Mate. "Da, Poldka." in njegov pogled se je spet spustil v daljave. Govoril je bolj zase. "ftidi Peter je bil tam. Zjutraj mu je še prst obvezala in razločno se je videla bela obveza izmed tisoč rok. Po obvezi ga je Poldka poznala. In z obvezanim prstom na oni strani se je ^držala ona na tej strani. Zraven nje pa njen polneumni brat z belimi lasmi in rdečimi pčmi. Bebec je »tiščal kamen v roki. Med hru-mom in truščem se je množica ustavila. Peter je zamahnil z roko in Poldka je odzdravila. Samo za hip. Nato je začela (iznova priganjati, hujskati in vpiti. Med vojaki' se je nekaj zganilo in častnik na konju je mlademu fantu pokazal s sabljo na njo. Isti hip se je ona sklonila k bratu bebcu in belolasec je zavihtel kamen na vojake."
"Haha," se je razmajala gruča okoli mize. "Alitvidiš, kaj jc napravil bcbec."
"Ali vidiš, kaj je napravil?" se je obrnil Luka k Andreju, ki se je tiščal v kot zaradi nepoznane sle v čustev, ki so mu burkale srce. "Ali bi ti to napravil ?"
"Pusti me," je odvrnil razdražen Andrej. V žepu je spet otfpal, žebelj. "Udarim ga, u-darim ga, če ne bo tiho."
"Pa je vrgel," je nadaljeval Mate. "Ali je kdo kriv? Nihče ni kriv, ne oni, ki vrže, ne oni, ki ga zadene. Saj oni, ki ga zadene, tudi nima tople večerje in je revež, samo za plot je, da se drugi zanj skrijejo. Tisti hip so šklepnile puške. 'Nazaj' je Vpil časthik. 'Nič nazaj, naprej. Kaj bodo reveži. Sami ste tudi reveži. Ti, mladi fant, saj si sam tudi revež,' je vpila mlademu vojaku. 'Obrni se in z nami pojdi. Kar obrni se, da boš imel toplo večerjo,' je vpila Poldka."1
"!?*/' pžTPetdr?" je hlastno vprašal Andrej ter •se pomaknil bliže.
"Peter? Mahal je s svojim zavezanim prstom," je omalo-važevalno odvrnil Mate z zaničevanjem na licu. Videlo se je, da je zanj Važna samo ena stvar. Vedno bolj je lezel vase Paradi neznanega trpljenja, ki mu je grabilo dušo. "Tisti hip je pritlikavec Zavihtel kamen. In zadel je mladega vojaka na čelo. Kar naenkrat se je prikazala na čelu kri ter se poce-dila na Irce. Cel curek na lice. Fant se je obrnil bolečine ter obrisal z rokavom."
"Haha," se je zasmejal Luka.
"To je zmerom tako," je dejal Urh.
"Stvar ni za smeh,"' je ves nervozen udaril Mate po mizi. "Stvar ni za smeh. Kaj more vojak, če ga postavijo s puško na cesto. Morda je stala mati v vrstah pred njim, kajti ženska jc zavpila. Morda je bila samo sestra. Videl sem samo, da je Poldka udarila brata po roki. Tistikrat je zašumelo v množici. Vojaki so dvignili bajonete. Svetlo se je zabliskalo v solncu. Okoli in okoli sneg, na cesti pa je sijalo solnce tudi iz bajonetov. 'Streljali..bodo' je bežalo od ust do ust. Vso je pripognilo glave. Kakor bi se bil lan zazibal, smo pripognili glave. Sam ne vem, zakaj smo jih pripognili. Kar k tlom te potisne. S težko silo te pritisne. Kakor ovca si, če šviga preko glave bič."
"Kaj pa Peter?" je ostro vprašal Andrej.
"Andrej, pojdi," je poudaril Mate. "Pojdi. Ti tega ne razumeš in jaz se kar bojina"
"Saj vprašam samo za Petra," je nejevoljno odvrnil Andrej. Nezavedno je tiščAl žebelj v žepu in se tresel po vsem telesu.
"Tudi Peter," je dejal Mate in se ni ozrl v fanta. Njegove oči so bile vedno bolj razprte in roke' so se tesno oprijemale
miznega roba. "Tudi Peter," je ponovil in pograbil po kozarcu, ki je stal pred Urhom.
"Pij, Mate, pij, da ti odleže. To je zmerom tako. Leže mora na dušo, pa ne veš, kam z njo. Pij," je usmiljeno dejal Urh.
"Da, tudi Peter. Zakaj ne bi Peter," je srepo uprl Mate v Andreja svoj pogled.
"Ali naj dela izjemo?" se je zakrohotal Luka. "Stisnil se je k plotu ali k steni, morda celo v vežo."	,
"Tudi Peter," je ponovil sam pri sebi Andrej.
"Seveda se je stisnil," je dejal Mate. "Ker se je val ustavil, so vtfjaki povesili puške." Mate si je za hip oddahnil in segel vnovič po kozarcu.
"Pij, Mate**' je s tresočim glasom porinil Urh svoj kozarec pred fanta. "Taka reč leže na srce. E, ijaz,« bratec, vem, kako taka reč leže na dušo. Kakor mrzla! kača. Ovije se okoli in okoli duše, pa je ne se-grejefrdor sodnjtga dne."~ 1
Mate je spet pil. Nobenemu ni pogledal v oči, samo strmel je v daljavo fn roke so se mu tresle. Njegovo lice, zasenčeno v polmraku, je pričalo o neizrečenem duševnem naporu.
"Vojaki so povesili puške samo za hip. Sanio za hip. Ljudje so potisnili spet naprej. In v tem hrušču in viku so držale spet ženske otroke v solnce in pred bajonete. V solnce in pred bajonete. In tudi bajoneti so se zabliskali v solncu. Prijatelji, kako je to nepopisno nerazumljivo. Vidiš otroke, ki strme v solnce in bajonete, ki se bleste kot zveneči jeziki. In tisti hip se je oglasil zvon Čez smreke, čez množico in cesto. Kako je to nerazumljivo. Kakšna nenavadna luč, kakšen nenavaden glas in kako nenavadno je vse to v solncu. In spredaj. se pred Živimi ljudmi bleste bajoneti."
Nastal je za hip premolk.
"In potem, in potem — ti, Andrej, to še najbolj čutiš, ker si mlad in nepokvarjen. Potem so odjeknili streli."
'Na vas?" se je zganila družba.
"Da, na nas,' 'je trudno odvrnil Mate. "Na nas, na žive ljudi. Na otroke in ženske in moške, na Petra in Poldko in pritlikavca, streli med glasovi zvonov. Nič ne vem drugega, kakor da so ženske zakričale in vse je obrnilo prihuljeno na-aaj, v bfeg nazaj po cesti. 'Peter' je jeknila Poldka, se zavrtela ob zametu in omahnila na kup snega. V diru so bili mene potisnili v prvo vežo. Otroci so groze kričali. Ob dekletovem klicu se je Peter obrnif, a množica ga je potegnila s seboj. Poldka je hropela, nad njo se je sklanjal njen bebasti brat. Zagrabilo me je nekaj v srcu in planil sem k dekletu. Sto rok bi moral imeti, da bi vse dvignil. Trinajst jih je obležalo takoj mrtvih in drugi so se vili v mukah na snegu In grebli
z rokami vanj. Trinajst mrli-čev na en sam hip. Planil sem k dekletu in y obraz mi je štrk-nila kri. Človeška, vroča kri mladega dekleta, ki je padlo na cesti na rjavoumazani sneg. Kakšen vonj, kakšen trpkosla-dak okus ima človeška kri. 0, tovariši, o," si je začel grebsti po glavi in po čelu so mu polzele težke znojne kaplje. "In zraven pomisli, da je ustrelil mlad fant, ki se je n^ji sami smilil, ko ga je zadel bratov kamen. 'Daj mu ruto, ta robec z mojo krvjo,' je zahrope-la."
"Komu, Petru?" je naglo vprašal Andrej in zobje so mU šklepetali mrzličave , groze in neznanega sovraštva.
"Kakšen si, počakaj," ga je miril Luka in težka resnost mu je legla na lice.
"Ne Petru," je predse odgovarjal Mate. "Ne Petru 'onemu mlademu fantu daj, ki je Streljal. Da pe bo imel težke vesti,.' ic zahropela ter iztrgala izza bluze okrvavljeni žepni robec. 'Na fant,' je zašepetala vojaku, ki je stopal mimo nje ter se ozrl nanjo. In mu je s tresočo roko pomolila žepni robec. V zadnjih hipih mu je ponudila robec, okrvavljen z njeno lastno krvjo. O, bratje moji, da ne bi bil jaz tega nikoli vfdel," je Mate skoraj naslonil glavo med roke. "Z^faj sem moral jaz to gledati, vonjati ta duh sveže, vroče krvi umirajočega dekleta? In fant je vzel, plašno je vzel, kakor da je 'u-kradel v cerkvi, in na njegovem obrazu je bila smrtna groza. 'Kako ti je ime?' je vprašal narahlo. 'Poldka,' je dahnila in omahnila v sneg. 'Z Bogom, Poldka,' je zašepetal s svetim spoštovanjem in zatlačil spomin pod bluzo."	v
Kakšen je bil?" je naglo vprašal Andrej.
Mlad je bil, rahel mah je imel pod nosom," je s težavo in počasi odvrnil Mate. "Da, mlad in rahel mah je imel pod nosom in modre, čisto modre oči," je pristavil s čudno bolečino.
"In Peter?"
"Petra nisem videl. V daljavi se mi zdelo, da sem ga videl, kako beži. Spoznal sem ga na beli obvezi na roki."
"In se ni vrnil?" je pritiskal Andrej.
"In se ni vrnil," je trudno, blodno odgovarjal Mate. Glas se mu je tresel, postajal mu je hripav in oči so mu buljile v obraze okoli mige.
"Kaj vse to pripovedujem?" se je naenkrat razvnel. "Kaj mar? Tja bi bili šli,, da sdmi videli."
"Kaj pa je, Mate?" se je o-flasil Blaž. Pripoveduj naprej. Jaz ne razumem vsega, toda drugi razumejo."
'"Hotel sera vdekle dvigniti. 'Poldka, daj, vstani,' pravim. Pri s»cu me je bolelo. Takrat je vrgel fant puško v stran in planil zraven: 'Pusti, da jo po-jaz t' In jo j« vzdignil.
Lice mu je rdelo, še ozrl se ni za puško. Dekle je vzdignil na svoje roke, roke pastirčka, in težko sopel. Kakor da vonja njeno vročo kri. Tudi meni je jemalo zavest. On se je pa ni zmenil za puško, pritisnil je mrtvo dekle z vso silo na svoje prsi in jo odnesel v prvo vežo. Vse je gledalo začudeno, jaz' sem gledal začuden. Nihče ni črhnil besede."
Mate je za hip premolknil. V pivnici je zavladala smrtna tišina, da se je slišalo le tiktakanje ure na steni. Nemo so strmeli delavci predse.
"On jo je nesel v prvo vežo, sklonil se nad njo, jo poljubil, da, poljubil na mrtve ustne in zajokal."
"Jaz pojdem tega fanta iskat," je naglo in odločno kliknil Andrej.
"Ta fant ni več živ," je čez par hipov smrtnega molka dejal Mate. "Tega fanta sem jaz lastnoročno sklonjenega nad Poldko zadavil."
Mate je zdrknil na kolena pred tovariše:
"Tega fanta sem jaz lastnoročno zadavil, ker me je tako srce zabolelo. Petnajsti mrlič na cesti in zvonovi tudi zanj pojo."
Kakor blisk je planil Andrej iz kota z žebljem v roki in udaril Mateta z vso silo po glavi.
"Za tistega fanta," je jeknil.
"Le, le," je ječal Mate, ^"le daj, Andrej."
Delavci so prijeli Andreja, Urh je prijel Mateta pod pazduho :	• '
"To je čudno, to je strašno, nenavadno čudno."
domaČa zdravila.
V zalogi tmam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo ln impor:;rar»E domaČa tdravila, katera priporoča Mgr. Kaajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsrka rastlina za ka) ee rabi.
IMPORTIRANE KOSE
IN DRUGO ORODJE IZ jbGOSLA-VI JE.
Kes« ia rarantiranen Itajer-skepa Jekla ft rinil o* na vijak. t«. 26. 28, ia SO palete du!«e ................I2.se
C ko« a riaiki »o__1.7«
Src ra klepati __.90
K lepilno orodje__________1.!»
Brusni kamen "Ber#amo~ ■	.ti
Motika________________ .»•
RiHeten sa repo, a t notama__1.10
Pilite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine proste.
MATH. PEZDIR
Box 772. :: City Hali Sta. New York, N. T.
NAPRODAJ posestvo v starem kraju. Naprodaj je grunt in hiša v selu Hrast, št. 26 (po domače Gornji Gasperič), fara Vinica, okraj Črnomelj, na Dolenjskem. Lepa prilika za naše rojake, ki hočejo kupiti domačijo v starem kraju.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
JOHN KALČEVIČ, 1305 Washington Ave.
Monaca, Pa. (Advertis.)
Pristopajte h K. S. K. Jed-noti I
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem ln bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. syojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi n&ročiln za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. SL Pueblo, Colo.
ZASTONJ
zidate cerikcv. šole in droge ustanov?, ako nc znate rabiti tiska !** — Tako jc povdaril papež Piy X.
KAJ SE TO PRAVI?
To se pravi, da tudi mi Slovenel. delumo in trtvujemo zastonj sa naic delo. ako tefra dela ne bo sp-pmljnl močan in Johcr k*tr>liik: tisek. Zato Urilo in naročajte dobre katoliške liste. En tak list, ki bi sa morala imeti vsaka alovcnaka hiia je:
"Amerikanski Slovenec in Edinost."
Stane letno samo $4.00 f
Pošljite na "A. S. in Ed." $1.00 in dobivali boste list tri mesere na poskušnjo!
"AVE MARIA"
Je edini slovenski nahoini Hat v Ameriki. Istutja dvakrat na met«« Prinaša hajlert- nahotn« tlanke in raznoter« sanimiv« lep« razprav«.	Kjer ni afovenskeea duhovnika j« t« list pridismr rojakom v naselbini.	Letno stan« ua« ti.19.
POŠLJITE NA "AVE MARIA" StJS IN PREJEMALI BOSTE	LIST POL LETA ZA POSKUSNJOl
KNJIGARNA -EDINOST* JE NAJVEČJA StOVENSKA KNJIGARNA V AMLRIKL PIŠITE PO CENIKI
Thkms "EDINOST" I« tau «tt»a alvvensk« katoii ritri. ImUMJ* ni MsWaka dela M a« »rfrr.U v »iMiaJmit.
Ea pojasnila pUJta mi
"Amerikanski Slovenec in Edinost"
184» WEST 22nd STREET.
CHICAGO. ILL.
Lično in poceni!
Cenjena društva, trgovci is peeameznikl, kadar potreb«, jete kakoršnefefcU ttfcte ftekevlde, obrnite a« naiei m m to slovensko anijefc* tiskarn* e Ameriki
"AMERIŠKA DOMOVINA"
«17 M. Clair Ave. Oevelsnf.
„ Pri nas ete sigurni, d* dobite take tttee tiakoTine. pe i jih oeeefa kot drugje ter tofee postreib*. V ae« Mskani tiska "Glasil* C T K. Je**Hr".
Narte Velik on ja*
ŠTRAJK.
Klet je bila polno dima; težak duh po razlitem vinu je tiščal na ljudi. Zunaj se je mra-čilo in po trdih neobritih obrazih se je razlivala svetloba brleče leščerbe, viseče na vlažnem, s plesnobo prevlečenem zidu. Na slabem podu so se delale luže od snega, ki so ga nanesli na čevljih. Okoli mize so sedeli črni,. sajasti delavci in upirali oči na vegaste lesene stopnice, ki so držale s ceste X klet. Za točilnico je stala raz-mršena deklina, ki je suvala od sebe postavnega fanta, ki ga je klicala za Luko. To je Luko očividno dražilo še bolj, da se je vedno bolj razvhemal, loveč deklino za roko. Oni okoli mize so nekoga pričakovali. Kadar so zaškripale stopnice pod novim prišlecem, se jim je u-stavila beseda ter so se ozrli k vhodu.
"Da ga ne pošljejo," je godrnjal že plešast dedec in, hodil gorindol po sobi. ."Kako se jim je izteklo?"
"Kako se bo izteklo?" se je razvnemal na koncu mize drugi z zavihanimi rokavi. "Kaj bi ugibal, Blaž! Tako, kakor po navadi. Jaz vem, da po navadi."
"No, če že veš, da po navadi, pa povej, kako se vse zgodi po navadi. Povej pa ti, Urh, če že vse veš."
"O, kolikokrat smo že vrgli kladivo vstran, pa smo ga le spet pobrali. Na svoje stroške pobrali," je kimal Urh. "Pri tej reči je, kakor da kača lovi svoj rep. Pomika se, pomika; pa so cene višje, čim več plače imaš. Zmerom plača lovi cene, kakor gad svoj rep."
"Jaz ne razumem," je zago-drnjal Blaž.	*
"Saj je vseeno," je leno odvrnil Urh.
"No, vendar enkrat," je planil od mize tret.fr priŠleeu naproti. "Ali si, Mate, ali nisi?"
"Seveda sem," je dejal oni še na stopnicah ih' sko^i dim in somrak iskal ljudi v kleti. Zasopel se je bil ter si brisal rosno čelo. Njegove oči so iskrile tajen ogenj na licu se je izražala še nepoznana groza, kakor da je tik pred vratrai ušel smrti. Tak izraz ima človek, ki mu je švignil plaz za hrbtflm ter ga butil v žamete.
"Mate, Mate!" je zaklical Luka ter pustil deklino na miru. "Kako sc je stvar iztekla?"
Polič žganja prinesi deklina zame in za Blaža. Kako je ? Če bi vam mogel povedati. Ali je sploh mogoče povedati tako, da razumeš ? Tako in tako. Še če voz podvleče podse otroka in si gledal, pa ni bilo nič drugega kakor samo ta otrok, ne veš, kako bi dejal, da je bilo, tako ali tako. Ali je otrok gledal okoli in konj udaril vanj, ker se ni umaknil, ali voznik kriv. Pa boš razločil, kako je, če udari na eni strani dvatisoč ljudi, na drugi vrsta vojaških pušk, pa se pokade tu in tam streli in kriki in kamenje."
"Kakor ponavadi," je. dejal Urh.
"Kako ponavadi?" se je z nenavadno občutljivostjo, polno neznanega ljubosumnja obrpil Mate k Urhu. "Ali je to ponavadi, če stojiš v množici in vpiješ, daješ znamenje in se kriješ pred streli, pa obleži petnajst mrtvih'v vežah, na umazanem snegu in sredi ceste ter se vije na istem umazanem snegu in poledici dvajset ranjenih ?" je naenkrat s -polblaznim izrazom v očeh rezko in svinčeno poudaril ter spustil roko na mizo.
"Petnajst mrtvih?" so se zganili delavci okoli mize in njihove zenice so se zabliskale, čudno zabliskale sredi očesne beline. "Petnajst mrtvih? Prekleto." Zdelo se je, da je nekdo nagnal tolpo risov, ki se iz-kušajo braniti do zadnjega diha, tolilfO gneva, strahu, sovraštva in maščevanja je bruhnilo iz njih.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE,
27. AVGUSTA. 1924,
^'iCOTIČEKTN^ OTROŠKozpRAVJr
OSKRBA MATERINSTVA
. in OTROŠKEGA. ZDRAVJA
Za srečo!
Spisal FR. MALČKI RAJSKI,
če Vam j«? treba poslati denar v staro domovino bodisi v Dolarjih, Dinarjih ali Lirah, če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko,
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, ulo-žiti ali dvigniti denar, ali
če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje poslužili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete da se za-morete v vse htakih prilikah zaupno obrniti na
(Nadaljevanje)
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York, 1
Zadnja leta smo mi razposlali grozdje našim rojakom na vse strani Združenih držav. Vsak odjemalec ali naročnik je bil z našim blagom in z našo postrežbo popolnoma zadovoljen. Ce torej poslujete s staro, sku-šeno in ugledno tvrdko, vam nikdar ne bo žal.
Pišite ali brzojavite nam za cene grozdja; doba raz-pošiljatve je sedaj tukaj. Grozdje razpošiljamo samo na debelo.
1 BAKULICH PREDOVICH CO. j
i	California Fruit Bldg.
|	SACRAMENTO, CALIF.
^iiiiiinnniiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiitiiiiiiiiii^
Važno, pametno in
pravilno
ravna on!, ko svojega denarja ne di2i doma brez obre-	Ej
•ti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mest-	L
ne (municipalne) ter šolske bond« jn bonde občezna-	fe
nih korporacij. ki mu donašajo od %% do 6% obred«	B
na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi	R lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar,
lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.	U
Način kupovanja bondov je priporočati tudi pod- B pornim organizacijam in društvom.	ji
Skoro vse bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo B jih MI prodali V popolQO zadovol jnosL Pišite nam za Ilj pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO. j
71 W. MONROE ST.t CHICAGO, ILL.
Koliko pojedo žuželke.
Eatahlished 1857 VARNO PRED TATOVI,
NOV NASELNIŠKI ZAKON.
gj^tF Ako ste na potovanju, morate ^H I biti zelo previdni pred žepnimi ta-^^^Itovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu." Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo ban^ in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite take*; se ne boste kesali.
Po novem naselniškem zakonu so gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejšnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne na mene sa pojasnila in potrebne spi' se. Rojaki ,v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 0. do 5. Zvečer in ob nedeljah pa na doma, 206 — 57th St.
tri in fttiri-vrsth«, dva, tri in IH-rikrat, netnftko in kranjsko uglašene kakor tudi kromatičoe in p« kovček«. Harmonika — nainoljlega delt la opremljen* s »poro sa zapreti.
Imam v zalogi tudi ie rabljene harmonike va&kovrstnlh izdelkov po nizkih cenah.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAjSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj rfli več naročenih po $1.25 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah.	i,
ANTON ZBAJNIK,
Javni notar,
20« BAKEWELL BLDG. (Nasproti sodni je)
PITTSBURGH, PA.
Premoženje te banke znaša f12.000.000.00