fttev. 162
TRST, v torek 13 junija «»fi
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tati Mfeljah bi pruskih al^ihi fNUilii« ItoT. M produlje vm S n»4. iS a**.) t nog* *»bakarnafe ▼ Traia 1» okoBcl, OtmticL Ktmmfa m. Fttru,
teini, Saiani, Nabr^Mai, 8t. L»eji, Talmlam,* Ajdm*-2dal, Dornberg* itd. Zaatorala f S »H. (It rtH.). ••LASI SE RA6UNAJO NA MH.IM1T«« T «1 »karti 1 kalaaa. GENE: TrgoTiaaki la »krta« mglaal pm 9 mL mtm, eanrtaiee, sabrala, poalaaloa, oalati feuralh aav^rr m 99 it. mm. Za oflas« ▼ tekstu BaU 4» 5 ti* M K, mka daljna vrrt» K 2. Mali oglasi pa 4 itol kasača, aaj-at&aj pa 40 rtot. Ogla*« tprqja»a Iasaratal a<4alak uprava »Sdtiioetl-. — Plattg« m ixklja£aa la npravi „Eiiaesti".
Plačljiva la atoilliva a Trata.	■ ■ ■ ■ ■ m
Baaaaai»»jaaa>a«MMatwiTi aiaa mm
&PIN0ST
NAROČNINA ZNAŠA
im— »4
Ototto politi****« 4ru*»M
Ji Mil
K, p al lata It K, I meaaea « K; a* ma-aarodoiaa, aa aprara aa Min. tateaj* „Banom' «t»m« f »a
H«, a« h> 1«h Krta Ht. aaj aa potf^aia aa avataJAtra 1lata. ITafranka* M M aprajaaaja la raHapiat aa aa vralaja ta raklaauMg« ja patf^atl aa apraro liaU. O i atfaa Marpla Catattl IS (Maratai ia■) 1» a4f*rarai vrata* lllfiK C^BDTA. Laataik Bala »BAlaort". - Hatfaaila Tiakaraa .Edino** i amajaalaa paraHram ▼ Taata, aliaa Oiargia GalaMi *Wt. IS.
H SSI-S92. TCLtfOfl H. 11-57.
Maši kandidati
I. Za prvi okraj:
MATKO MANDIĆ,
urednik. H. Za drugi okraj:
Dr. OTOKAR RYBAftf
odvetnik, lil. Za tretji okraj:
Dr. JOSIP WILFAN9
odvetnik.
IV.	Za četrti okraj:
IVAN ŠKERJANC,
prožni mojster.
V.	Za peti okraj (okolica):
Dr. OTOKAR RVBAft,
odvetnik.
8RZ0<m\JNE UESTi.
Demonstracije za splošno volilno pravico v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 12. Socijalistična stranka je imela shod, na katerem je protestirala proti reformi vojaškega zakona in je zahtevala splošno volilno pravico. Po shodu je bila hrupna demonstracija po mestnih ulicah. Večkrat je prišlo do spopadov s policijo.
Ameriška eskadra v Kronstadtu.
KRONSTADT 31. Ameriška eskadra je dospela semkaj. — „Rosija" je v nekem članku toplo pozdravila ameriško eskadro in rekla, da podaja obisk eskadre unanje spričevalo obstoječih prijateljskih odnošajev med Rusijo in Ameriko. Obe deželi imata marši-katere skupne politične in gospodarske interese. In pri tem se oba naroda tako malo poznata eden druzega.
Toča.
OSJEK 12. V noči od sobote na nedeljo je bila tukaj nevihta z grozno točo. Ponovno je udarila strela, ne da bi kje zažgala. Toča je padala debela kakor golobja jajca. Škoda na poljih in vrtih je ogromna. Vihar je zelo opustošil javne nasade. Tudi vojaška šola za plavanje je močno poškodovana. Tudi v virovitiški županiji je napravilo neurje veliko Škodo. Sadje je popolnoma uničeno. Tudi setve so mnogo trpele.
Nezadovoljni viničarji v Champagni.
PARIZ 12. Iz Bar-sur-Aube poročajo, da so viničarji v vasi Baroville razvesili na strehi bivšega županskega urada, v Colom-beyu pa na občinski šoli nemško zastavo s cesarskim orlom. V Convigninu so stavili na neko hišo napis: Tvoji, Viljem, naj bodo hribi Champagne, ker jih noče malovredna republika. Tak napis so bili orožniki že odstranili v neki drugi vasi. V nekem drugem kraju so stavili na neko hišo napis „Vive le Prusse" (Živila Prusija!) in na brzojavni drog napis: „Nemčija". Na mnogih krajih so razvesili velike (nemške) zastave, ki so jih orožniki in vojaki odstranili.
Zrakoplovstvo.
DUNAJSKO NOVOMESTO 11. Ob pri-četku tekme je aviatik Vinko Wiesenbach padel s svojim aparatom iz višine 40 metr.
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
„Gospa Kristina bo torej z nami potovala ?" je začel razumevati DomeŠ in misel, da si jo vzame kralj seboj celo na Poljsko, mu je zaprla samo, tako, da je malo-ne omahnil na zaboje, ki so bili pred njim na pol napolnjeni.
„Zdaj pa glej, da vse vestno izpolniš, kar sem ti ukazal," je zavrnil kralj njegovo radovednost.
Stresaje s plešato glavo in grizoč si ustnice, je Domeš dalje molče izvrševal svoje delo. Toda nič mu ni ' šlo od rok; kakor bi se mu vse na prste lepilo.
Kako se je vse drugače med tem sukala Alušal Njeni nogi sta se komaj dotikali tal, tako gibčno in rahlo je prepevaje
Aparat se je razbil. Wisenbach je bil tako) mrtev. Sodi se, da je bil aparat slabo napravljen. Tekma je bila takoj prekinjena.
DUNAJSKO NOVO MESTO 13. Sinoči se je zgodila tu še ena zrakoplovna nesreča. Korošec Josip Zablatnik se je zvečer dvignil še enkrat. Nakrat pa se je v precejšnji višini prevrnil letalni stroj. Zablatnik pa ni izgubil ravnodušnosti in temu se mora zahvaliti, da si je izbil le en zob in polomil par prstov na nogah.
PRAGA 12. Aviatik inž. Kaspar se je včeraj popoludne v Visoki Mauti pred mnogoštevilnim občinstvom dvignil v zrak. Po vspelem poletu 17 sekund, pri čemer je dosegel višino 500 m, se je spustil na tla. Potem se je dvignil, da poleti v Pardubice. Aparat je bil najprej, ker je zašel v dež in veter, večkrat potisnjen proti zemlji. Kasper je pa premagal vsako oviro in je potem brez nadaljnih težkoč letel do Pardubic, kjer je nad mestom dosegel višino 800 m. Brez vsakih incidentov se je potem spustil na zemljo. Polet je trajal 34 minut, kar odgovarja 90 km na uro.
Maroko.
MADRID 11. Dve sto vojakov je ob 10. uri predpoludne odšlo iz Cadixa, da zavarujejo zveze z El-Ksarom.
MADRID 12. Vlada je prejela noto od sultanovega zastopnika v Tangerju E1 Gueb-basa, v kateri protestira proti izkrcanju španskih čet v Larrachu.
PARIZ 12. Iz Madrida poročajo „Tem-psu* : Španski diploma tični krogi se nadejajo, da ne bodo začasne težkoče motile francosko-Španskih odnošajev in da bo Francija pravično sodila špansko vlado, ko bo bolje poznala razloge njenega postopanja, ki je opravičeno ne le po pogodbah, ampak tudi po prejšnjih izjavah španskih zastopnikov.
PARIZ 12. Neko navidezno oficijozno časnikarsko poročilo pravi, da je Francija naprosila špansko vlado, naj označi razloge, vzrok in okolščine svojih vojaških odredeb v Larachu in El Ksaru.
PARIZ 12. „Petit Parisien" je priobčil danes o španski zaposesti Laracha in El Ksara noto, sestavljeno v milejih izrazih. — Nota pravi, da je potrebno, da se čimprej prijateljskim načinom rešijo francosko-špan-ski razgovori, ki so jih časopisi spremenili v konflikt.
MADRID 12. — Ministerski predsednik Canalejas dementuje vest nekaterih listov, češ, da nameravajo Španci v kratkem zasesti Arcilo.
Turčija.
SOLUN 11. Sultan je okolu 8. ure zjutraj s posebnim vlakom odpotoval na Kosovo.
Meksika.
MEKSIKA 12. Madero se je v nekem razgovoru s provizoričnim predsednikom De la Barra in z Reyesom izjavil, da bo prvega imenoval ministrom za unanje stvari, zadnjega vojnim ministrom, ako bo sam imenovan predsednikom.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 12.—Neka brzojavka vrh-nega poveljnika pravi, da so ustaši na vsej črti pregnani in potisnjeni nazaj na desni breg reke Zem. Rodovi okolu Selca in Kle-inenti, ki so se trdovratno branili, so se umaknili do višav tik ob meji. — Veči del ustašev je pobegnil v Črnogoro, ostali del je bežal v ozko ozemlje med reko Zem in mejo. Ustaši so v svoji poziciji obkoljeni in
letala po hiši, in prinašala polna naročja dragocenega perila in obleke gospe Kristine in svoje lastne. Izbirala je samo najkra-snejše in najdragocenejše, toda tudi tega je bilo toliko, da ne bi zadostoval cel voz zabojev, da vsprejme va-se vse to bogastvo. K temu še nekoliko Škrinjic in zabojev z zlatnino, ki jih treba omisliti z železnimi obroči in ključavnicami, da bo vse v varnosti.
Vse te skrbi je opravljala Aluša tako-rekoč v diru, ne pozabljajoč v svojem radostnem razburjenju na nič, s čemer bi se v svojem novem dostojanstvu prve dvorkinjo poljske kraljice v ptuji deželi mogla ponašati in odlikovati. Ni dvomila, da gospa Kristina, ko bo soproga kralja Kazimira, tudi obenem poljska kraljica, ki svojo zvesto služabnico in vedno pripravljeno in molčljivo zaupnico poleg svojega prestola povzdigne k redkemu dostojanstvu...
Če je bila gospa Kristina po odhodu kralja razvneta v najpestrejših slikah kraljevskega dostojanstva, jo je znala Aluša doseči v svojih podaniških razmerah po bujnosti fantazije. Niti na Vitka se ni več spomnila; pred njenimi očmi so mrgoleli samo vojvodi, Kaštelani in poljski plemeni-
odtrgani od notranje dežele. Orožniki zasledujejo posamične ustaše, ki se potikajo v gorskih krajih Šala Dešuk.
Pariz 12. Finančna komisija senata je na mesto Rouviera izvolila predsednikom senatorja Bienvenu-Martina.
Uglič 12. (Petr. brz. ag.) V neki 15 verst oddaljeni vasi se je med vožnjo čez reko Tolga potopil brod, napolnjen z ljudmi. 30 oseb je utonilo.
Kis-Jenoe 12. (Ogr. biro). Orožniki so aretirali v Erdohegy-ju posestnika in mlinarja Palfy-ja ter njegovega svaka Ivana Kapros radi suma umora, večkratnega požiganja, ponarejanja menic in podkupovanja prič.
Na odločilen dan.
Zdi se, kakor da bi bili pred kakim velikim praznikom. Na vseh obrazih se čita neko svečano in slavnostno razpoloženje; vsaj dozdeva se nam tako. Ali se pa nam vse to svečano in slavnostno razpoloženje res le dozdeva ? Ali se nam res le dozdeva, da ono, kar preveva naše duše, preveva tudi duše tisočev in tisočev drugih ljudi? Zdi se, da ljudje po ulicah ne hodijo tako kakor po navadi. Koraki so bolj samozavestni, in na onih obrazih se more čitati nado, skrb, nemir in strah, vse to po strankah, h kateri že kdo pripada.
In vendar ni res, da se vse to le dozdeva, da se vse to le zdi tako. Ne, vse to napeto pričakovanje ni le naša domišljija, to je čista, gola in realna resnica. V kolikor ljudje že sami na sebi niso strogo razdeljeni v različne stranke, pa je Še več nego dvamesečna volilna agitacija po časopisih, shodih, gostilnah, delavnicah, družinah, od moža do moža, provzročila, da se je vse ločilo v določene tabore.
Ljudstvo se razburja dan za dnevom bolj in ko se je konečno približal dan volitev, je napetost živcev dosegla svoje skrajne meje. Želje, nade in hrepenenje tisočev so se združile za eden in isti cilj, srca tisočev utripajo v istem hrepenenju, »ste nade. Tisoči klicev odmeva. Živio dr. Rybar, živio in evviva Pittoni, evviva Pitacco, a vsi ti klici ne veljajo tem osebam, temveč idejam, katere te osebe zastopajo. Osebe so tu postranska stvar, osebe kandidatov veljajo tu le toliko, kolikor oseba vsakega druzega volilca. Kandidat, katerega ime čitamo na vsak drug korak, na levi, na desni, spredaj in zadej, tu vendar ne velja nič več, kakor zadnji hlapec; oni ima le en glas, kakor ta. Posameznik se tu popolnoma izgublja in izvoljeni črpa svojo moč le iz volje tisočev, ki so se združili za eden in isti cilj. Seveda se poreče, da je to le iluzorično, da ne narekujejo tisoči volje enemu, temveč da je ta eden znal onim tisočim sugerirati svoje mnenje. To je tudi res, utegne vsaj biti resnično v gotovih slučajih. Ali s tem, da je ta eden znal one tisoče pridobiti za gotovo idejo, za gotov cilj, je ta ideja prenehala biti last tega posameznika, je ta cilj prenehal biti cilj posameznika. Ideja, ki se je porodila v glavi posameznika, najde odseva v možganih tisočev, milijonov, ki se polastć iste ideje, smatrajoč jo za svojo in cilj, ki ga postavil posameznik, postane cilj tisočev, katerim se s tem odpre pot za nekaj novim, lepim, krasnim, dosedaj neznanim.
In v tem tiči smisel pravega demokra-tizma, da je usoda naroda v rokah ljudi, ki so prišli na površje zbog moči svoje lastne individualnosti in ne zbog prirojenih pred-pravic.
taši v slikovitih kontuših, svilnatih in bar-žunastih Šarevarah, z zakriljenimi sabljami ob boku, ognjem v očeh, vitki in močni v pasu, besedami ljubezni in poželjenja na ustnicah... Češki ljubimci so se ji zdeli v primeri s poljskimi naenkrat jako dolgočasni... Veselila se je, da se ji bo že na potu nudila prilika, da spozna vnemo in dvorljivost svojih novih rojakov...
V teh krasnih mislih je ni motil niti glasni govor, ki ga je med tem časom imela v sosedni sobi gospa Kristina s svojim svakom, gospodom Menhartom Roky-čanskim, lastnikom hiše pri Črnem orlu v Dolgi ulici. Poslala je sama po njega pred trenotkom, da bi z, njim pred svojim odhodom iz Prage in Češke napravila določbe glede svojega precejšnjega nepremakljivega imetka.
Gospod Menhart je prišel brez zamude. Ni upal nič drugega, nego da mu hoče gospa Kristina naznaniti, kako hoče, sita svojega dosedanjega pohujŠljivega življenja, od sedaj za naprej nastopati pol poštenja in vrline. Ni govoril ž njo že mnogo let; zadnjikrat, ko jej je ponovno očital njeno nečisto, grešno življenje in jo opominjal k
- Volilno gibanje.
V ISTRI.
V	Krašici (na Bujščini) je bil v nedeljo lepo vspel shod. Zbralo se je po maši nad 200 volilcev, od katerih pa mnogi niso še dobili legitimacij. Smo pač v občini — Buje !! Shodu je predsedoval g. kurat K o-ciper. Prvi je govoril deželni poslanec Valentić, ki je s svojim govorom kar elektrizoval zborovalce. Jasno jim je bilo vse, za kar se gre. G. I. L a z a r i ć je opozarjal na razne malinacije nasprotnikov. Železniški mojster g. V. Loj k je ognjevito bičal iredentizem ter poživljal narod na vs-trajno delo. G. posl. Valentić je v svojem drugem govoru pozval volilce k svečani prisegi, da se ne da nikdo premotiti od nasprotnikov ter da oddajo vsi svoje glasove kandidatu Matku Mandiču. Dvignile so vse roke ob neopisnem nvvdušenju.
Se svojo prisotnostjo je tudi g. F 1 e g o, postajenačelnik iz Grižnjana, vspodbujal naj se vsi, kakor verni sinovi naroda, zavedajo svoje dolžnosti.
Na postaji v Grožnjanu smo izvedeli, da sta bila tam včeraj dva shoda: italijan-sko-liberalni in socijalno-demokratični. Liberalci so pogostili zborovalce, ali Italijani so bili bolje postrežem, nego prodanci. Radi tega je nastal poboj. Mnogo tepenih, a jeden prodancev celo nevarno ranjen. Aretiranih več z ene in druge strani. Na kolodvoru v Grožnjanu je bilo z Bennatijem več italijanskih dež. poslancev in drugih. A ko se je prikazal naš poslanec Valentić- iz kupeja, so zaorili spremljevalci: „Živio Man-dič!" Oni na kolodvoru so ostali osupnjeni in se spogledovali. Morda začenjajo vendar razumevati znake prerajanja Istre . . . !
V	občini Podgrad sta priredila v nedeljo deželna poslanca Matko M a n d i ć in Josip P a n g e r c dva javna shoda : v P re g a r j a h po sv. maši, v H r u š i c i pa po blagoslovu. Na prvem je predsedoval domači kapelan g. R. Logar, na drugem pa vsem omiljeni monsignor Rogač. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana. Govorili so: oba deželna poslanca, oba predsednika in domači prvaki. Navdušenje je vladalo veliko. Obema poslancema je bila izrečena zaupnica in kandidatura prof. Matka Mandića enoglasno vsprejeta!
Volilno gibanje v Galiciji.
V	106 volilnih okrajih galiških so postavile stranke 320 kandidatov. V 70 okrajih je postavljenih 210 kandidatov, ostali odpadejo na 36 okrajev. Največi kontigent daja poljska ljudska stranka — 55, potem socijalni demokrati. Novo ustanovljena krščansko socijalna stranka je postavila 40 kandidatov. Ukrajinci so postavili 152 kandidatov, od teh odpada 43 na demokrate, 19 na radikalce in 19 na soc. demokrate.
Rusofilsfci kandidati razpadajo v dve skupini z 28 kandidati. Od teh si je 20 kandidatov postavila maloruska narodna organizacija, 8 pa maloruski narodni svet. Zio-nisti (Židje) so postavili 20 kandidatov, največ v mestnih volilnih okrajih.
Domače vestL
C. kr. policijsko ravnateljstvo v
Trstu. Policijski komisar Oskar P o d b e r-n i g je dobil naslov in značaj policijskega svetnika.
Iz državne sanitetne službe. — Dr.
Josip Piperata je imenovan c. kr. sanitetnim asistentom in prideljen sanitetnemu oddelku namestništva v Trstu.
izkesanemu, bogoljubnemu spreobrnjenju, da bi ne bilo treba lastnemu sinu njenemu, ki prihaja že k pameti, sramovati se za njo, njo, svojo mater, pred ljudmi — je bil na oduren način pognan iz hiše.
Zato je s srečnim veseljem popustil vse, in hitel k njej danes, ko ga je klicala. Ni ga sicer vsprejela kakor svojega „ljubega" svaka, niti ni izgledala, kakor bi obžalovala svoje dosedanje življenje; vendar se je uljudno vedla do gospoda Menharta in ga je povabila, naj sede k mizi in napiše na tam že pripravljeni papir, kar mu bo narekovala."	(Pride še.)
Izkaznico velja tudi za ož]o volitev, zato na] ]o volllcl shranilo đo teža časa-_
Ra] le Slavna dolžnost vsake$a
poštenega Slovenca? Da spravi mlaine2e na volltte.
„EDINOST" St. 162.
Stran II.
Voiilni lokali.
Opozarjamo narodne volilce, naj pazijo, da bodo glasovnice prav in pravilno izpolnili, da ne bodo volilci enega okraja volili kandidata druzega okraja. Vsak volilec ima zapisano na volilni legitimaciji, kje mora voliti. Da bodo pa naši volilci vendar za vsak slučaj popolnoma gotovi, objavljamo Še enkrat sekcije in imena kandidatov, katere naj se v dotičnih sekcijah voli.
L V prvem volilnem okraju (Sv. Jakob In Staro mesto) je naš kandidat
£71 a t ko Mandić,
urednik.
Ime — Matko Mandić, urednik naj zapišejo na svojo glasovnico vsi volilci, ki volijo
1.	v gledališču Verdi.
2.	v mestni šoli F. Venezian, uhod iz ulice Riborgo Št. 10.
3.	v dvorani za dražbe mestne zastavljalnice — Corso št. 43,
4.	v otroškem vrtcu v ulici Antenorei štev. 14.
5.	v muzeju Basevi v ulici Pasquale Be-senghi štev. 3.
6.	v mestni šoli v ulici Paolo Veronese
štev. 2.
7.	v mestni šoli v ulici Istria št. 20.
II. Za drugi volilni okraj (Novo mesto, Nova mitnica oz. Barriera nuova, Škorklja in Greta), je naš kandidat
dr. Otokar Rybar,
odvetnik.
Ime - dr. Otokar Rybar, odvetnik - naj zapišejo na svoje glasovnice vsi oni volilci, ki volijo :
1.	v mestni šoli v ulici Nuova štev. 25.
2.	v občinskem gimnaziju v ulici Gin-nasio št. 1.
3.	v mestni šoli v ulici Ruggero Manna štev. 7.
4.	v ljudskem prenočišču v ul. Gaspare Gozzi št. 5.
5.	v dvorani Acquino ulica S. France-sco Št 2.
6.	v paviljonu ljudskega vrta.
7.	v mestni šoli v ulici Giotto, uhod iz ulice Bachi št. 4.
8.	V gledališču Politeama Rossetti, uhod iz ulice Piccolomini št. 10.
9.	v dvorani Tersicore, ulica Chiozza štev. 7.
III. Za tretji volilni okraj (Stara mitnica oz. Barriera vecchia in Kjadin) je naš kandidat
dr. Josip Wilfan,
odvetnik.
Ime - dr. Josip Wilfan, odvetnik - naj zapišejo na svoje glasovnice vsi oni, ki volijo :
1.	v otroškem vrtcu v ulici Palliništ. 2,
2.	v skladišču v ul. Pieta štev. 6 (vogal u!. Antonio Canova),
3.	v ljudskem prenočišču v ulici Ponda-
res št. 5.
4.	v mestni šoli v ulici Parini št. 1.
5.	v mestni šoli v ulici Ferriera št. 1.
6.	v otroškem vrtcu v ulici Alessandro Manzoni Št. 14.
7.	v mestni šoli v ulici Donadoni Št. 20.
IV. Za četrti volilni okraj (Sv. Vid in Gornja Kjarbola) je naš kandidat
Ivan Škerjanc,
prožni mojster.
Ime - Ivan Škerjanc, prožni mojster -naj zapišejo na svoje glasovnice vsi volilci, ki volijo
1.	v mestni šoli v ulici Lazzaretto vec-chio (uhod iz ulice Sanita št. 23).
2.	v telovadnici v ulici della Valle št. 3.
3.	v skladišču v ulici Cavana Štev. 18.
4.	v otroškem vrtcu v Gornji Kjarboli (ulica Istria) stara štev. 526, nova 382.
5.	v mestni šoli ustanove barona Mor-purga, uhod iz ulice Tartini št. 4.
V. Za peti okraj (okolica) je naš kandidat
dr. Otokar fiybar9
odvetnik.
Ime - dr. Otokar Rybar, odvetnik -naj napišejo okoljčanski volilci, ki volijo:
1.	v šoli v Skednju.
2.	v gostilni „Alla Vittoria" Sv. Marija Magdalena zg. št. 657.
3.	v gostilni Cosciancich Sv. Mar. Magdalena sp. via deli Istria št. 2.
4.	v gostilni Nichetto št. 576 v Rocolu.
5.	v skladišču na Vrdeli št 529 (ulica Donatello.
6.	v slovenski šoli na Vrdeli št. 911.
7.	v šoli v Rojanu.
8.	v šoli na Prošeku.
9.	v šoli na Opčinah.
10. v šoli v Bazovici.
*
* *
Volilci! Slovenci! Prosimo, pazite vsi da se ne izgubi niti en sam naš glas zato, ker je oddan za nepravega kandidata !
Glas o našem boju. V svojem poročilu o zborovanju učiteljstva v Trstu piše „Učiteljski Tovariš" :
Že dan pred začetkom zborovanja se je zbralo mnogo naprednega učiteljstva v Trstu. Prišlo je prej v Trst, da čim dlje diha zrak svobodnega mesta in živi na svobodnih tleh.
Zvečer so se zbrali udeleženci k prijateljskemu sestanku s tržaškimi kolegi in koleginjami v „Nar. domu".
Kako prijetno se počuti človek med svojimi odkritosrčnimi ljudmi, daleč proč od gnusnega, strankarskega boja.
Da, tudi tu smo dospeli ravno pred boj. Ozračje je bilo prepojeno z nestrpnim pričakovanjem in še večja napetost je vladala nego pri nas doma, kjer se koljemo med seboj.
LjutejŠega boja je pričakovati nego pri nas! A ta boj je vse drugačen, ta boj je vse drug — to se čuti že iz diha vsakega posameznega prebivalca tega svobodnega mesta.
To je jekleni boj tržaškega Slovenstva; vztrajni boj za narodne pravice zatiranega slov. naroda, odkritosrčen in značajen boj za svojo domovino in ne gnusni strankarski boj narodnega izdajalstva.
Pred državnozborskimi volitvami smo zborovali!
Pred ljuto narodno borbo smo zborovali i v tem resnem času, ko so bile vse oči slovenskega naroda uprte na naše meje, ki so s smrtnim strahom pričakovale odločilnega trenotka bodočnosti in usode našega naroda — v tem resnem času je slovensko napredno učiteljstvo zborovalo na eni najvažnejših obmejnih točk našega naroda, kjer leži temelj za našo narodno trgovsko in obrtno in gospodarsko bodočnost — v Trstu, in je polagalo temelje narodni kulturi.
Ktalllonsfuo Trsta visi po „PIcco-loeem" cviljenju ob enem samem glasu. - Slovenski volilci, nasprotnikov strah vam kaže pravo ceno Mi glasovnic: porabite lili pravi
Živio „Piccolo" ! Mnogi naši narodnjaki vzdihujejo te dni, ker nimamo na razpolago italijanske novine, kjer bi reagirali na laži in neslanosti italijanskih volilskih agitatorjev in italijanskih novinarjev.
Res, lepo bi bilo, ko bi mogli mi v italijanskem jeziku govoriti semeŠčanom italijanske narodnosti ter jih prepričati o tem. da jih razni Meyerji in Gasserji farbajo, ko jim pridigajo o slovanski nevarnosti za Trst. Ali to ni še čas, da bi tržaškim Italijanom otvarjali oči, ker je prezgodaj govoriti o prijateljskem življenju med nami, ki nam je božja narav dodedila skupno bivališče. Naj voda teče, — kakor hočejo Venezianovi dediči! Ni daleč dan, ko italijanski meščani uvidijo sami, da so delali neumno politiko tiča noja, ki se brani pred sovražnikom s tem, da vtika glavo v pesek! Do tedaj pa moramo mi delati in pripraviti svojim sosedom zadnje presenečenje: da nas bodo morali pripoznati kakor sebi ravnopravne someščane, ko bodo mislili, da nas v Trstu ni več.
Vzdihovanje naših ljudi pa je neopravičeno tudi za to, ker mi vendar imamo italijanski list, ki dela za nas in propagira naše ideale. Ta list je — ne čudite se — naš ljubi sosed — „U Piccolo".
Poglejte ga, no, kako pravilno piše slovenski, kako svojim člankom daja — slovenske naslove.
„Volilci"! Krasen članek ima „Pic-colo" pod tem jedrnatem naslovu. Vsaka druga beseda pa, v vseh noticah in člankah, je posvečena našim kandidatom in zavednim našim volilcem, ki niso več — kakor nedavno — „una mandria di pecore", ampak velika, krasno disciplinirana vojska, pred katero imajo veliko, grozno veliko rešpekta vsi branitelji italijanskega Trsta.
Ni temu dolgo, ko so italijanski liberalci kar znoreli od jeze, ko so naši mestni svetovalci in deželni poslanci „oskrunili" tržaško zbornico s tem, da so spregovorili le dve slovenski besedi: „Slavna zbornica!"
Sedaj je glasilo te iste ital.-liberalne stranke začelo pisati slovenski! In še se čudijo ti ljudje, ko jim dr. Rybar prorokuje, da bo čez 30 let tržaški župan pozdravljal tudi slovenske učitelje v Trstu!
Chi cammina appian, arriva san e lontan — caro „Piccolo".
Volilni shodi v IV. okraju. — Minoli torek se je vršil v gostilni „Economo" shod, katerega se je udeležilo razun lepega Števila naših zavednih volilcev tudi par Nemcev in socijalistov. Shod je otvoril imenom pol. društva „Edinost" g. Šorn, ter predlagal za predsednika g. Kovača.
Govoril je najpoprej kandidat IV. okraja, g. Ivan Škerjanc, ki je z vznešenimi besedami poživljal na složnost in na slovensko manifestacijo na dan 13. junija. — Govorili so še gg. Križmančič, Skalak in socijalist Hafner, kateremu pa so s konkretnimi do-fkazi odgovarjali Skerjanc, Maracol in Skalak.
Shod se je zaključil ob 11. uri ob velikem navdušenju.
V soboto, dne 10. t. m., se je imel vršiti shod v gostilni pri Perhavcu v ulici Carli, na katerem je bilo pa le malo ljudij, ker se je ravno vlila huda ploha. Navzoči so dobili pouka, kako se imajo ravnati ob volitvah, na kar so se razšli.
Sedaj ob svršetku shodov v IV. okraju naslovljamo še par besedi na volilce. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bilo v tem okraju le malo glasov oddanih za našega kandidata. Letos pa se je storilo vse, kar je bilo sploh možno, in danes pokažite, koliko Vas je v IV okraju! Nihče zavednih volilcev naj ne ostane doma, vsak naj gre volit, da pripomore narodni stvari do Čim lepšega vspeha.
Volilni shod za 2. in 3. volilni okraj. Sinoči se je zbralo v gostilni „Birsa" v ulici G. Gatteri naravnost veličastno število naših volilcev iz III. in II. okraja. V imenu političnega društva „Edinost" je otvoril zborovanje g. Cok, ki je pozdravivši navzoče predlagal za predsednika g. Guliča, ki je takoj podal besedo kandidatu II. okraja, g. dr. Rybaru. Ta je, z živahnim odobravanjem pozdravljen, v daljšem govoru izjavil, da imamo Slovenci v Trstu prav enake pravice, da se udeležujemo javnega življenja, kakor vsak drug Tržačan. Že to kaže, da imamo tu svoje pravice, da nismo privandranci, ko imamo volilno pravico v Trstu, ki jo hočemo porabiti v to, da pokažemo, da je napačna, falzificirana ona štatistika, na podlagi katere nam vlada deli naše pravice. Vedno so na Dunaju kazali na to Statistiko, češ da taki manjšini morejo dati, kar zahteva, šele tedaj, ko smo tržaški Slovenci dokazali z glasovnico v roki, koliko nas je, tedaj nas je tudi začela upoštevati vlada, čeprav tudi še ne tako, kakor bi moralo biti. To se jasno vidi na šolskem polju, kjer so nam gotove mrvice dali le obenem s kompenzacijo drugim. Pokažimo, da nas je vedno več, pa bomo tudi mnogo več dosegli.
Ako se vedno množijo naše vrste, ako vedno raste moč, potem je tudi pač lahko umljivo, da se morajo izpremeniti razmere v tržaškem javnem življenju, potem se mora zgoditi samo po sebi, da bo tudi Slovenec imel dostop povsod, da se ne bo več dogajalo, da bi Slovenec ne dobil mesta v javni službi.
Rastemo Slovenci v Trstu, poklicani smo, da novih življenskih moči damo Trstu, zato pa tudi pokažimo, da se zavedamo svoje dolžnosti, ki naj jo vsak slovenski volilec stori jutri z glasovnico v roki. Ne na desno, ne na levo, ne mednarodno, ne laškoliberalno nacionalno, temveč v boj za našo slovensko domovino!
Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem, nakar se je oglasil za besedo g. J e d I o w s k i, ki je prinašajoč pozdrave hrvatskih volilcev poživljal navzoče, da naj maščujejo z glasovnico v roki sramoto, ki jo napravlja bratskemu hrvatsko-srbskemu narodu v Dalmaciji italijanski kandidat Edmondo S b u t e g a, ki v Boki Kotorski poživlja slovanske volilce s srbskimi pozivi, da naj ga kot Slovana volijo na italijanski podlagi.
Medtem je prišel na shod kandidat III. volilnega okraja g. dr. Josip Wilfan, ki je povzevši za besedo poživljal, da naj slovenski volilci v imenu tistega dr. Rybara, ki je strah in groza „Piccolu" in njegovim pristašem pristopijo jutri k volitvam vsi do zadnjega moža in tako pribore tržaškemu Slovenstvu sijajno zmago.
Nato je poživljal še dr. R y b a r volilce III. volilnega okraja, da složno oddajo vsi svoje glasove kandidatu dr. Wilfanu, kajti vsak glas, oddan drugemu, bi bil izgubljen.
Ko je še g. Bonefačić izpregovoril v hrvaščini nekaj navduševalnih besed, je predsednik gospod Gulič zaključil ta vrlo uspeli shod.
Zunaj pred gostilno in na Acquedottu se je zbrala večja množica mazzinianskih mlečnozobih fantičev, ki so kazali željo, da bi motili shod. V gostilno se niso upali, zato so pač nekoliko požvižgali zunaj, no, pa se ni bilo treba truditi našim ljudem, da bi napravili mir in red, kajti par stražnikov je hitro razkropilo fantiče. Ko so pa zborovale! odhajali iz zborovališča, je bilo le tu-patam še videti kako gručico zelo zelo mirnih „šetalcev".
Sirenski glasovi. Pišejo nam: Ker ima mnogo sprevodnikov državne železnice danes, dne 13. junija, službo na progi izven Trsta ter se vsled tega ne bodo mogli udeležiti volitev, so jih neki poduradniki (socijalisti) skušali pridobiti za to, da bi izročili svoje legitimacije z glasovnicami vred svojim predstojnikom, ki bodo ukrenili potrebno, da bodo glasovnice tudi pravilno oddane. Dotičniki so skušali prepričati sprevodnike, da so njih višji predstojniki osebno intervenirali pri namestniku, in da je isti izjemoma dovolil volitev potom pooblaščencev, za katere bodo oni (predstojniki) poskrbeli.
Celo to počenjanje se nam dozdeva tako čudno, da pač smemo domnevati, da ta „prijazna" vabila ne bodo našla zaželje-nega odmeva, temveč da ne bo niti enega kalina, ki bi tem zvodnikom sedel na li-manice. Vsekakor pa bi vsak sličen čin značil kršenje volilnega zakona in zato bodo
V Tratn, dne 13. junija 1911.
naši zaupniki strogo pazili, da pridejo d* zasluženega plačila vsi oni, ki tako drzmo iščejo konflikt z zakonom.
Ali je tudi to — internacijalno ? Le premogokrat smo že morali konstatirati, kako čudno umevajo naši slovenski socijalni demokratje pojm internacionalizma. Dočim si mi tega pojma ne moremo tolmačiti drugače nego v smislu enakopravnosti in jednakega spoštovanja do vseh jezikov, pa so naši socijalni demokratje tolmačijo stvar povsem drugače, nasprotno. Nekaj tacega značilnega smo tudi doživeli v nedeljo na slavnosti v Trebčah.
V gostilni je godba svirala narodne pesmi. Bilo je navzočih tudi nekaj socijalistov. Da so se ti odzvali in markirali svoje socijalistično stališče s kako protina-cijonalistično pesmijo na slovenskem jeziku, naj bi že bilo, da-si tudi to ne bi kazalo na preveč takta nasproti prirediteljem slavnosti. Ali ne! Prepevati so začeli vmes razne pesmi v italijanskem jeziku! A pri tem ne smemo pozabiti, da so bili to slovenski socijalisti!!
Ne torej jednakost, marveč zanje je internacijonalno, če je — laško! In to na slovenskih tleh in iz slovenskih ust!! Res čudno se mota po glavah izvestnih slovenskih socijalnih demokratov pojm — internacionalizma !!
Ali je možno ? ! Iz zanesljivega vira nam poročajo, da so se v nekaterih državnih uradih italijanski uradniki trudili, da bi svoje drugorodne tovariše pridobili, da bi sploh ne volili, ali pa da bi oddali vsaj prazne glasovnice, češ, da tudi oni nameravajo tako storiti.
Tupatam so baje nekateri mlačneži res privolili v ta „kompromis" in obljubili z vso resnostjo, da se bodo ravnali po tej obljubi. Ali so dotičniki res tako — naivni, da verjamejo, da bi se italijanski uradniki držali tega. Taka vera bi bila jednostavno najsmešnejša, ker je vendar dovolj jasno, da se hoče s takimi hinavskimi vabili le oslabiti naše slovenske vrste. Zato se nam zdi naravnost neverjetno, da bi se kak državni uradnik-Slovenec, (torej inteligent) dajal v tako važnem momentu zavesti od takih ma-hinacij. Sicer mora biti število takih mlačne-žev zelo malo, ali za nas pomenja izguba vsacega glasu — izgubo na namenu, ki ga hočemo doseči.
Zato poživljamo v tem momentu vse naše uradnike, naj gredo vsi na volišče ia naj brez vsacega ozira oddajo svoje glasove za naše kandidate !
Volilni karneval. — Napotili smo se včeraj opoludne po mestu, da bi videli, kako izgleda mesto tikoma pred odločilno volilno bitko. Po zidovih hiš lepaki vseh strank, v vseh možnih barvah, pozivi, v katerih itali-jansko-liberalna stranka roti meščane, naj za božjo voljo odbijejo slovanski naval, ki grozi italijanstvu Trsta, pozive do volilcev, naj ne oddajajo svojih glasov socijalistom, ako nočejo, da se jim rode otroci v treh jezikih, pozivi, v katerih se očita dr. Puecherju, da dobiva neopravičeno pokojnino, da ima v gledališču Verdi svojo ložo, v kateri ga morajo delavci občudovati doli z galerije itd. Socijalisti od svoje strani zopet ne ostajajo dolžni odgovora; največe veselje pa imajo s karikaturami. Posebno se jim je posrečila karikatura na trgu Goldoni. Na eni stra*i Dunaj, na drugi Rim. Pitacco sili na Dunaj, a iz groba je vstal Venezian, ki vleče Pi-tacca za uho proč od Dunaja ter mu kaže pot v — Rim. Ves dan je bila karikatura oblegana, od stotin ljudi, a liberalci so v onemogli jezi hiteli mimo. Nekdo je vrgel v karikaturo steklenico črnila, ki se je sicer razlilo po zidu, a „slike" same vendar-le ni zakrila.
Drugi, prvi in četrti volilni okraj so dobro prelepljeni s slovenskimi lepaki dočim so v tretjem okraju slovenski lepaki zelo redki. Socijalisti so si dovolili včeraj tudi na Slovence slab dovtip s še slabšo karikaturo, ki je pa bila kmalo prelepljena z lepaki naših narodnih kandidatov.
Okoli poludne pa so imeli meščani priliko občudovati pravi pustni korzo, ki ga je priredil v svrho volilne reklame dražestmi Dreja Stolfa. Mož je najel omnibus, v katerega sta bila vprežena dva konja in na katerega je obesil dve zastavi tržaškega mesta, ter pozive volilcev, naj volijo njega — Drejeta. Iz voza so delili tudi Drejčeve volilie proglase, z njegovim programom, ki bi se ga dalo povedati na kratko z besedami, ki so bile napisane na lepakih, s katerimi je bil odičen njegov voz: „Evviva Trieste, citta latina!"
In da bi bil ravno Dreja najbolj poklican zastopati to latinstvo na Dunaju, znamo mi vsi, ki poznamo njega, Drejeta. Vendar, kdor bi mislil, da je z vozom, ki smo ga opisali ravnokar, že končala Drejetova volilna reklama, ta bi se motil.
Za reklamnim vozom Drejeta je namreč šla zaprta kočija; kaj je pač bilo v tej skrivnostni kočiji, je pač Drejetova tajnost Tej zaprti kočiji pa je sledila druga, v kateri je sedel ponosno, kakor pravi rimski triumfator — On, slavni avtokandldat — Dreja Stolfa. Ves ta sprevod bi bil napravil na nepoučenega gledalca utis reklame za kak cirkus, to še posebno, ker je poleg slavnega latinskega kandidata sedel v vozu neki mladenič, ki je izgledal kakor pravi pravcati k!own. In gledalec bi se tudi ne bil moti.
V Trstu, dne 13. junija 1911.
»EDINOST« St. 162.
Stran JU
VOLILNI URADI
za pouk in pomoč v volilnih stvareh:
Centrala
v „Narodnem domu". — Telefon št 11-57.
Posebej za I. in IV. okraj: „Konsumno
društvo" pri Sv. Jakobu. Posebej za II., III. in V. okraj (okolica: Centrala v „Narodnem domu".
Shajališča
slovenskih volilcev v vseh znanih narodnih lokalih mesta in okolice. — Kadar ni najti nasveta ali pomoči pri zaupnikih, na shajališčih, zatecite se takoj v volilne urade, posebno v centralo v „Narodni dom".
Bila je to res reklama za cirkus, v katerem nastopa kakor klown, avtokandidat latinskega Trsta — Dreja Štolfa !
Členi volilnih komisij pomnite, da imate kot taki vse pravice in dolžnosti javnih funkcijonarijev, bodite natančni, marljivi in vstrajni, predvsem pa neustrašni neupogljivi v zastopanju svojega prepričanja v prašanjib, katera ima rešiti volilna komisija.
Po volilne legitimacije s kakim dokumentom k namestništvenemu svetniku v Vojašniško ulico (via Caserma) 7.
Javna produkcija gojencev „Glasbene šole trž. podružnice ,Glasb. Matice" bo v soboto 17. t. m. ob 8. uri zv. v gledaški dvorani „Nar. doma".
Gojenci imenovane Glasbene šole nastopijo z raznimi točkami na klavirju in vi-jolini, da osvedočijo vspeh, ki so ga dosegli v glasbenih naukih na tej šoli tekom šolskega leta.
Vabljeni so stariši in sorodniki gojencev ter sploh prijatelji tega glasbenega društva, da se udeleže te produkcije ter da se prepričajo, kako resno in zistematično se goje glasbeni nauki na mladi šoli trž. podružnice „Glas. Matice".
Na koncu nastopi tudi društveni mešani zbor, ki bo, združeno z deklamacijami, proizvajal ciklus pesmi jugoslovanskega značaja Podrobnosti tekom tedna.
Kdor bo nalepil na glasovnico ime našega kandidata, naj se dobro prepriča, da listek res drži!
Členi volilnih komisij, bodite vstrajni, od jutra do večera, vstrajajte v narodni službi, narod pričakuje od Vas, da mu boste zvesto in srčno služili, narod Vam bo hvaležen.
Velika Ciril-Metodova slavnost in volitve. Enajsta je že ura; zato je dragocen vsaki trenotek, do usodnega dne boja; koliko razočaranj doživi marsikdo današnjega dne in koliko nad bo danes strtih v prah! A razočaranja in strte nadeje naj ne zadenejo vrst naših slovenskih volilcev v Trstu, temveč one, ki nas teptajo in rasuž-nujejo.
Danes naj visoko plapola slovenski prapor čist in neomadeževan v Trstu in okolici!
Tudi Vas Slovenke poživljamo še enkrat v tej zadnji uri, da pripomorete kakor koli do sijajne zmage naši pravični slovenski stvari, kajti le po zmagi se spodobi slavje, ki je pripravljamo za nedeljo dne 18. t. m. Pridite ta dan vsi, da se odpočijete po roči bitki v hladni senci vrta „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Plemeniti namen te veselice naj vspodbudi vsacega, da se je vdeleži! Saj je čisti dohodek namenjen za šole, kjer se vzgaja v narodnem duhu naša mladina, naš up in naša bodočnost!
Slavna pevska društva prosimo ponovno, da bi blagovolila sodelovati ter poslati svoj program vsaj do srede v slov. Šolo na Acqudottu g. Adamiču.
Cenjene Slovenke tudi prosimo, da blagovolijo kaj poslati za „Kolo sreče" g. Biček v „Narodni dom" v Trstu.
Trst v slovenskih barvah! Pišejo nam: Kakova sprememba od lanskega leta do danes! Ko so mednarodni žurnalisti prišli v Trst, se je „Piccolo" kaj košatil in bahatil s pretveznim italijanstyom Trsta. A kakor v poseben dokaz za to italijanstvo se je „Piccolo" skliceval na lepake in napise, ki da so vsi italijanski. A kaj vidiš danes v trenotku boj po vseh tržaških ulicah? Vidiš tudi obilico naših oklicev v sestavi naših barv; vidiš lepakov, ki govore, da Trst ni izključno italijanski, ampak da je tudi slovenski. Vidiš pozive v slovenskem jeziku, ki jih je izdajala socijalno demokratična stranka na naslov volilcev, naj glasujejo za soci-jalno-demokratične kandidate. Vidiš manifeste laško-Iiberalne stranke, v katerih reagirajo na razne izjave v slovenskem taboru, kar priča, da gospoda razumejo slovenski in da smatrajo za potrebno braniti se pred slovenskimi napadi. In s tem priznavajo le sloveasko domaćinstvo v Trstu.
Ce so se celo naši Veleitalijani morali začeti učiti slovenski, je to dokaz, da SRo-venstvo tu živi in se uveljavlja. To pa mora nas Slovence vspodbujati in nas siliti, da se tem živeje zavedamo tega domačinstva, da
smo pono ni nanje ter da je tudi branimo z zobmi in nokti. Še v tem zadnjem trenotku rotimo našince: vsi do zadnjega na volišče, kjer naj oddajo svoje glasove za narodne naše kandidate...! Ce storite tako, bo nocoj visoko valovilo zadovoljstvo in veselje med množico, ki bo pred našim „Narodnim domom" nestrpno pričakovala sporočil z volišč!
Odločbe o Vaših reklamacijah, ki Vam Se niso bile vročene, najdete v mestnem statističnem-anagrafičnem uradu, v ulici Sv. Mučenikov št. 4 I. nadstr. Z rešeno reklamacijo in s priloženimi listinami pojdite k namestništvenemu svetniku, v Vojašniško ulico (via Caserma) 7 po svojo legitimacijo.
Če Vas volilna komisija ne pripusti
k volitvi s kateregakoli razloga ne odnehajte! Oglasite se takoj v volilni centrali v „Nar. domu".
V Skorklji se je vršil včeraj zvečer zelo lepo obisknn volilni shod pod predsedstvom g. Dragotina Štolfe. Govorila sta dr. Gabršč ek in dr. Reka r. Prvi je pozdravil navzoče v imenu polit, vodstva in priporočal kandidaturo dr. Ryba*a, ne samo kot osebno najbolj sposobnega med kandidati, ki se potegujejo za glasove II. volilnega okraja, marveč tudi kot narodnega kandidata, za katerega mora glasovati vsak zaveden Slovenec. Drugi govornik pa je pobijal raznarodovalne in našemu narodu sovražne tendence laške kamore, internaci-jonalizem socijalistov in navduševal volilce za veliko borbo, da bo tudi adrijansko morje zopet slovansko, kakor je bilo nekdaj. Končno je še pozival dr. Gabršček volilce, naj se na dan volitve z vso vnemo posvetijo agitaciji za slovenskega kandidata.
Občinstva je bilo toliko, da je bila dvorana popolnoma nabita in so morali ljudje stati zunaj ter poslušati pri odprtih oknih. Samozavest se jim je čitala z obrazov — glasnica bodoče zmage. Prepričani smo, da naredijo naši zavedni škorkeljski somišljeniki tudi danes svojo popolno dolžnost in pripomorejo do častnega vspeha!
Slovenskim knjigarnam in založnikom. „Društvo Tolstovskega Muzeja", ki mu je predsednik najboljši biograf Tolstega, Iv. Pavel Birjukov, zbira prevode del velikega pokojnika, spise in članke o njem. Preko dr. Dušana Makevickega, zdravnika in zadnjega spremljevalca Leva Tolstega, se obrača tudi do slovenskih knjigarn in založnikov, naj bi za imenovani Muzej darovali po en eksemplar v slovenščino prevedenih del Tolstega, oziroma po en eksemplar listov in Časnikov, kjer se je pisalo o Tolstem, zlasti ob njegovi smrti (novembra 1910). „Matica. Slo venska" prosi p. n. slov. knjigarne in založnike, da bi blagovolili ugoditi tej želji in dotične eksemplarje svojih založnic poslati njej v Ljubljano.
Spopad ihed socijalističnimi plaka-terji in kamorističnimi gospemi. Vest pod tem naslovom v „Edinosti" od minulega četrtka, dne 8. t. m. nam, je popraviti toliko, da lastnik hiše nasproti kavarne „Union" v ulici Caserma št. 6 ni g. Santo Angeli, ampak g. Ivan Angeli.
Birma. V nedeljo je bilo v župni cerkvi Sv. Vicenca birmanih 630 deklic in 537 dečkov. — V sredo bo zadnji dan birmanja v cerkvi Sv. Marije Velike (pri Jezuitih).
Razpisano je mesto jetniškega čuvaja pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
W PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST . VIA M Al rAKITOM - TDQT
4500 glasov ste oddali leta 1907 za dr. Rvbara.
__	^	m/
Zatorej skrbite in požurite se okoličani; da ne zaostanete jutri za tem častnim številom.
Črnogorski prestolonaslednik v Trstu.
Včeraj zjutraj ob 9 35 je z vlakom državne železnice prišel v Trst črnogorski prestolonaslednik princ Danilo s soprogo, ki sta ob 5. uri nadaljevala svojo pot preko Mona-kovega in Berolina v London, kjer bosta prisostvovala kronanju kralja Jurija V.
Nadvojvodinja Marija Josipa. Včeraj popoludne sta prišla z Lloydovim parnikom „Princ Hohenlohe" iz Pule v Trst nadvojvodinja Marija Josipa in njen sin nadvojvoda Kari Fran Josip, ki sta zvečer odpotovala na Dunaj.
rnilicht
milo ie res ~
Čudovito !
„Jaz operem z njim svoje perilo v polovici časa, s polovico truda"* in s polovico množine mila!" — —
Opustite kuhanje in drgnjenje, ker milo :: Sunlight:: popolnoma samo odpravi : nesnago.
Komadi po SO
ta 1« TiUljtT.
i M^^s&Zi
Mnenje gosp. dra. Z. Tkalčič-a
Zagreb
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
%
Rad Vam potrjujem, da sem dosegel z ŽELEZNATIM KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) dobre uspehe v raznih slučajih malokrvnosti. Vaš izdelek ima poleg drugih prednosti pred drugimi železnatimi vini tudi to, da se rado jemlje, ker ima okus prijetnega likerja.
ZAGREB, 5. marca 1906.	Dr. Z. Tkalčič.
£ čistilni izvleče1
jijJ^iisfjio za kovine nasv

0
Kmecla psojil. in ton v IMi
(Reg. zadruga z neom. zavezo.)
VABI
na
II. obCni zbor
ki se vrši
dne 29. junija, 1.1. ob 4 uri popoludne
v uradnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1910.
5.	Slučajnosti.
NAČELSTVO.
Iščem družabnika
s 6—8.000 K za razširjenje dobro upelja-nega podjetja v Ljubljani. Ker se denar rabi za investicije, ni treba vsega takoj, temveč le nekaj sedaj, a nekaj pozneje. Ponudnik se lahko pri podjetju aktivno soudeleži, vendar to ni neobhodno potrebno ter je lahko tudi privatnik ali pen-zijonist. Za denar popolna varnost in lepi dohodki zajamčeni. — Ponudba pod :
„Sigurna eksistenca".
Ljubljana, poštne ležeče.
Hrani niča in uisojK t Spodnjih ŠMjai
reg I str. zad. z neom zavezo.
VABI
na
111. redni občni zlor
ki se vrši
ine 29. um 1911 ? jjjhto in i Antona Mm
v Sp. Škofijah
e sledečim dnevnim redom :
1.	Čitanje in odobravanje zapianika zad. obč. zbora.
2.	Čitanje revizi skega poročila.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Poroč'lo nadzorstva in odobrenje računa za leto 1910.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Začetek občnega zbora točno ob 91/« zjutraj. V slučaju pa, da se do te ure ne snide zadostno število članov, zboruje se v smislm drust. pravil pol ure kasneje na ravno istem prostoru, ter tudi z ravno istim dnevnim redom in sicer ne oziraje se na Število prisotnih članov.
NAČELSTVO.
De Vecchi S L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga * ovsa
klaje in otrobov.
SENO prve vrste po 8 K. Oves Ben po 20 K. Slama po K 9. Koruzna slama po K 12. Rastlinska tima po K 2o- Otrobi „V" po
14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Uelik Izbor daril za birmo
v prodaj alnici zlatanine in ur
Michele Morsa
Trst, Corso 37- j| Prodaja. - Popravki, - Zamenjava.
ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd.
Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči. -
Na obroke I JAKOB OUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli' Olmo Stev. I, a nadstropje — Trst
Telita izbira izptorU oblet za pspSe in laMaRmia blaga
HT Ur moške In žensko suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Čevljarska zadruga v jffirnu
- — pri Gorici
Pradololnlcn Čevljev o Trsta via Bnrlera vecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdelale čevlje tudi za c. Kr, fojno armado y popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	79
Stran IV.
»EDINOST« št. 162.
V Trstu, dne 13. junija 1911.
Tržaška mala kronika.
Francoz ustrelil proti Francozu. V
nedeljo oziroma ponedeljek po noči ob 2. uri je pred vhodom chantanta „Gambrinus" na Acquedottu stal neki Aleksander Morix iz Bordeaxa, ki je — po njegovi navedbi — artist. Približal se mu je tedaj nekdo, s katerim se je pričel glasno prepirati. Oni poslednji je na enkrat potegnil revolver in ustrelil proti prvemu, na kar je zbežal. Mo-jix je skupaj z redarjem tekel za napadalcem. Oba sta mu bila do trga pred bolnišnico za petami. Tu je napadalec, ki je Še vedno držal v rokah revolver vrgel orožje strani in je kmalu zginil izpred oči. Redar je spremil Morixa v bolnišnico; kroglja mu je prodrla levo ramo. Iz bolnišnice se je Morix podal na policijo. Ranitelj je bil Louis Maurice Rostaingt iz Lille, tudi artist. Včeraj zjutraj je bil poslednji aretiran v ul. Solitario, kjer se je nahajal pri neki prostitutki, ki ga je skrila v stranišče. Prostitutka Tereza Gior-dani je bila tudi aretirana. Rostaingt je na policiji odločno zanikal, da bi bil on ranil Morixa. Odvedli so ga v ul. Tigor. Zdi se, da je prepir nastal radi kake ženske.
Slovenski volilci v mestu!
Vedite da končni izid držattnozbor-shm uollteo ]e u onSIli rokah 1 -
Trije zlikovci v mreži. V ponedeljek ob 2. uri po polnoči je policijski agent za-čul sumljiv šum v pekarni Josipa Fabjan v ul. Istria 18. Približal se je in skozi špranjo zagledal trojico tatov, ki so prišli v štacuno s pomočjo vetrihov. Brž jih je zaprl notri s ključem in Šel iskat pomoči. Prihitela sta dva druga redarja in sta kar komodno aretirala tičke v kletki. Isti so trije v kriminalnih kronikah jako znani individuji: 40-letni kotlar Just Serbo, 28-letni dninar Roman Lipiz-zer in 20-letni pek Anton Covacich.
Poskus samomora. PredsinoČnjem ob 10. uri je 20-letna Milena Mirković iz Mostara, prostitutka v ul. Fortino št. 4, hotela storiti konec svojemu življenju. Izpila je dozo potašnega hipermanganata. Igea je ne-srečnico odpeljala v bolnišnico.
Vojak, ki ekscedira. V nedeljo večer okoli devete je vojak 97. pešpolka, Atilij Meliz šel pijan po Aquedotu, ter ko je prišel do kavarne Chiozza, začel mahati na vse strani z bajoneto. Ljudje, posebno ženske, so prestrašeni bežali na vse strani. Tam službujoči 25-letni redar Rudolf Pahor mu se je približal, ter zahteval od vojaka, naj dene bajoneto v nožnico. Vojak pa je mesto tega začel groziti tudi redarju. Tedaj je redar Pahor potegnil sabljo, ter udaril z isto 4>o bajoneti, da je padla torej ha tla. Nato se je vrgel vojak na redarja, ki je pa s svojo spretnostjo vojaka spodbil in ga vrgel na tla. Pahorju so prileteli na pomoč takoj trije drugi redar*i ki so bili izven službe, ter so pomagali svojemu tovarišu, da je pobesnelega aretiral in od vedel na policijo. Komisar je telefoniral v vojašnico, od kjer je prišel vojaški zdravnik, ki jc konstatiral, da je Meliz popolnoma pijan, ter odredil, da ga je odvedla vojaška patrola v garnizijski zapor.
Redar Pahor je pri aretaciji vojaka dobil več prask in rano na podbratku, da se je moral zateči na zdravniško postajo, vendar so rane le neznatne.
Koledar In vreme. — Danes : Anton Pad., sp. — Jutri: Bazilij, cerkv. uč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne •+- 21° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, po-poludne dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno, dež. Temperatura malo spremenjena. Vetrovi od severovzhoda.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Zvon" na Opčinah priredi izlet v Bane v četrtek dne 15. junija na ustanovni občni zbor tamošnjega ■ovoustavljenega društva „Gaj". — Prijatelji petja in zabave dobrodošli.
Pevsko društvo „Gaj" v Banah ima svoj ustanovni občni zbor v četrtek dne 15. junija ob 5. uri popoludne v prostorih Konsumnega društva v Banah z dnevnim redom : Pozdrav predsednika pripravljenega odbora, volitev novega odbora in slučajnosti.
Za CM slavnost. Slavna pev. društva v Trstu in okolici so naprošena, da bi blagovolila sodelovati na veliki Ciril-Metodovi slavnosti ter poslati svoj program vsaj do srede gosp. Adamiču v slov. šolo na Acquedottu.
P. n. odbornice in poverjenice ženske podr. sv. Cirila in Metoda, so pa napro-šene. da pridejo prav gotovo na sejo jutri v sredo ob 5. uri pop. v slov. šolo na Acque-dottu. Na dnevnem redu je važen pogovor radi CM slavnosti.
Vse zavedne Slovenke prosimo, da blagovolijo kaj poslati za kolo sreče, ki bo o priliki CM slavnosti.
Slovensko akad. društvo „Ilirija- v Pragi bo imelo svoj drugi redni občni zbor dne 16. t. m. ob 8. uri z v. v prostorih »U Kettneru, Purkynovo namesti. — Slovanski gostje dobrodošli.
Vesti iz Goriške.
Volilno gibanje na Krasu. Iz Temnice: Tudi nas je obiskal kandidat g. dr. Gregorin. Jasno in prijazno nam je obrazložil vzroke razpusta drž. zbora, krivično vodstvo vlade, kako, kam in zakaj izginja toliko milijonov, kako odpomoči posameznim krivicam, izkratka: g. dr. je svoj program razvijal tako, da so ga tudi pol. nasprotniki (okrog 50) pozorno poslušali. G. kandidat ni sicer rabil puhlih fraz in obljub, katerih se drugi tako radi poslužujejo. Ni hotel slepiti ljudstva s zlatimi gradovi, ker ve, da to ostane v dolgu. Končno nam je pojasnil, kako hinavski uporabljajo izvestni ljudje vero kot bojno orožje proti nam, kako ščuvajo ljudstvo in mu natvezajo, da smo brezverci. — „Ako se bojujemo ptoti njim (in ne proti veri)- — je dejal g. kandidat — „ni Še s tem dokazano, da smo krivoverci. Ako izlorabljajo oni vero in ž njo ščuvajo ljudstvo proti nam, ni Še rečeno, da so svetniki !M
Vidite torej, da naš kandidat gosp. dr. Gregorin ni tako „hud*, kakor ga slikajo! Spoznali ste tudi, da se ne usiljuje. „Volite po svojem prepričanju!" je dejal. Tak mož zasluži, da bi ga enoglasno izvolili državnim poslancem.
♦ * *
Dalje je priredil dr. Gregorin volilne shode: v Kazi j ah v soboto popoludne, v Avberju v soboto, zvečer, v T o m a j u v nedeljo zjutraj, v Škofijah v nedeljo ob 1. uri, v Barki pa ob 4. uri popoludne. Včeraj popoludne pa je dr. Gregorin na veličastnem shodu v Sežani — bilo je navzočih nad 300 volilcev od raznih strani Krasa — razvijal svoj program, ki so mu zborovale! navdušeno pritrjevali. Predsedoval je nadučitelj Berginec. — Zadnji shod pa je priredil dr. Gregorin sinoči v Po v i rj u.
Ml	LillHWWWl1 ■ ■ M I Ml I—UMITI III---" '
Slovenski volilci naj se podajo na svoje volišče takoj zjutraj, da bodo potem na razpolaganje za agitacijo.
šal njen kredit podaljšati ter k temu priliko dajal, na 2 leti samotnega zapora s 24 urnim postom vsakega četrt leta. Jošt se je po razglasu obsodbe razjokal. Dr. Hudnik je resignirano vsprejel obsodbo. Drugi so obtoženci bili oproščeni.
Obsojeni dr. Hudnik je predvčeraj nastopil svojo kazen. Bržkone ostane še dlje časa pri deželnem sodišču v Ljubljani, ker ima „Glavna posojilnica" mnogo procesov, pri katerih bo moral dr. Matej Hudnik pričevati.
Hrvatsko-srbski
trgovskem kentoara eno ali dve uti na dan proti primerni odškodnini. — Naslov naj ee pasti pri inseiatnem oddelku lista pod St. 1032.	1132
Farmah nemški, kratkodlaki, samec, ves rcrillal/, temnorjav, 10 mesecev star, neverjetno dobro dr.diran, na prodaj pri čuvaju Štoko-viČa, Sv. Anton, poŠta Dekani.	1042
VQt Pafrll na ^ra9Q Be oddajo B.-be leto-Ol. » OliU rišČarjem. Na razpolago je tudi kuhinja. Natančneje poizvedbe pri Ferdo Šri-lar-ju v Št. Petru na Krasu.	1043
v	J
Poifliorclfnno vajenci in čevljarskega po-UUVIjal OKcya močnika iščem takoj. Jožef
Tence »v. Križ St 45.
1046
|XApm staro žensko Slovenko ali Hrvatico, po-IdliCIll štenega obnašanja, ki bi vodila deco na sprehod od 3. do 7. populudne. — Ulica Coroneo 5, I.	'	^	1047
Osi tanci m tanke r.0^
botri na dan birme pri edinemu našemu fotog afu JERK1ĆU, Trst, ul Post« 10, - Gorica, gosposka al. 7. — CENE ZNIŽANE	315
One gospodične, Sm^IZ^pE
sov (brezplačno), bo nsprošene, da blagovolijo poslati svoje na-dove pod .Slovenka" na inB. oddelek „Edinosti".	10331
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu^ da je prevzel dobro znano
Gostilno „M Telejrnfo"
v Trstu, via Squero nuovo 15
(nasproti glavni pošti)
Točil bode vino: vipavsko belo, istrsko Črno, kraški teran, dalmatinski opolo.
Pivo Puntigamsko. — Kuhinja po domače,
udani Jožef Gruden.
ZALOGA DALMATINSKEM ™
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355
Filip Ivanišević - Trst
ulica Vcldirivo št. 17. — Telefon št. 14 05.
--Prodaja na drobno in na debelo. -j
5 O STILNE: „AlPAdria", ulica Nuova št. 11 in »Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. 3, v katerih -	toči svoja vina I. vrste. —
prodajalna
manufaktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
Razpisano je mesto uradnega sluge pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici.
Živinski semenj. — V četrtek je bil v Gorici jako živahen živinski semenj. Posebno živahna je bila kupčija s prašički. Cena tudi ni bila previsoka. Živine je bilo Še precej, samo s Krasa ni bilo videti živine.
Druge slovenske dežele
Polom „glavne posojilnice v Ljubljani**. Minoli teden se je vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem kazenska razprava proti dr. Matiji Hudniku kakor načelniku Glavne posojilnice, proti Franu Joštu uradniku „Zadružne zveze" ter členom upravnega sveta Josipu Maček, Josipu Čad, Josipu Turek in Antonu Putrihu, Leonu Roglju kakor tajniku in blagajniku „Glavne posojilnice". Porotnikom je bilo stavljenih 15 vprašanj. V soboto ob 10*45 po noči je predsednik sodišča razglasil razsodbo: 1) Dr. Hudnik je kriv konkurza „Glavne posojilnice" ; 2) je kriv, da je tudi sam prišel v konkurz; 3) je kriv, da je po zvijači skušal zavleči konkurz. — Sodišče je obsodilo dr. Hudnika na 3 leta težke ječe, poostrene v&kega četrt leta s temnico in postom. Frana Jošt je obsodil sodni dvor zaradi tega, ker je od leta 1906, ko mu je bila preza-dolženost „Glavne" znana, z zvijačami sku-
deber bo proda radi selitve po jako
rosso 9.
nizki ceni. Trgovina Sager, Ponte-
1024
Prinnrnra Ca mizar M. Majcen, u1. Bel- } ril|jUtiUUG OC vedere 28. vogal Torquato j TasBO. Izdeluje Bpalne sobe in vsakovrstno pohištvo. <
899
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet" (Mi'lefiorl)
Cisti kri ter je iznretDO sreil'tvo proti onim sluč-Jim, če peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju r^if in hemoroidam. - Jeden omot za «dra»ljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikoTani lekarni
PRAXfc!ARER - „Al DUE &0RI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
PoStne pošiljatve se izrrSujejo takoj in franko, ako se dopoSlje Eron 1 10.
Pozor!
Prevzame se stara, dobro npeljana
mešana trgovina
v večjem kraju na Slovenskem. — Natančni podatki kolikor prometa, toliko zaloge in plačilni pogoji naj se pošljejo na Inseratni oddelek „Edinosti" pod = „Trgovec št. 1000". =
0'
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica Ssn francesco 5'^ssisi 2*
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo ee menjajo pasovi in zmeti. Jamči za popolno delo in se ne boji koiikuresce.
m
DOBRA MOČ
ll
0.
za pisarno in potovanje se sprejme takoj
v večjem tovarniškem podjetju.
ZAHTEVE: kristjan, 24—28 let, neomožeo, znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in praktično trgovsko znanje.
Ponudbe pod šifro „Bureau und Reise 2000" na naslov:
flnnonzen E^pedifion uon fleinrich Scbalek, Wein L,
- Wollzeite št. 11. -
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV:
vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica 2S^pM2?SS
ščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
StngarsM oiielet M Tse t stnigarsto stroto spaiajcče izlelte. • JAMSTVO!
Vsa dela »o solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen. --329

Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
Alla Sartorella", Trst
iT. 19 (MAgFBOTI HPĆlOlBlE OATTT)
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske In otroke. — Blago iz-77 vrstno in B^T" cene zmerne. "^N