Erjavecia 39
Kot je zapisano v predstavitvi, bodo otroci v tej knjigi spoznali, kako živijo, se prehranjujejo
in razmnožujejo drobne živali, kot so žuželke, pajkovci, mali glodavci, polži in nekatere 
morske živali. Med žuželkami lahko mladi bralci na sistematičen, pa vendar zelo poljuden
način spoznajo veliko zanimivosti in podrobnosti iz življenja čebel, čmrljev, os in mravelj,
pa seveda hroščev, metuljev, kobilic, muh in še bi lahko naštevali. Seveda avtorji niso
pozabili niti na polže, žabe in številne male sesalce, ter na mikroskopsko majhen plankton in
na pršice.
(M. BEDJANIČ)
KAČJI PASTIRJI V LITERATURI
TISOČERI OBRAZI SLADKE VODE
Marjan Rejic
***
Kačji pastirji (Odonata)
Ločimo male kačje pastirje in velike. Mali imajo tanek in dolg zadek, oba para
kril sta približno enaka, ko počivajo, jih zložijo nad hrbtom. Razmik med očesoma
je opazno večji, kot je širina enega očesa. Veliki kačji pastirji imajo močnejši zadek. 
Krila se razlikujejo med seboj, pri mirovanju leže vodoravno in so razprostrta. Oči
se na temenu stikajo ali pa je razmik med njimi manjši, kot je širina očesa.
Samica odloži jajčeca prosto v vodo ali jih pritrdi na podvodne rastline ali pa jih
vloži v dele podvodnih rastlin. Ličinke, ki pridejo iz jajčec, se najkasneje po nekaj
minutah levijo in tako preidejo v prave ličinke. Sprva se hranijo z enoceličnimi
organizmi, kasneje pa z večjimi vodnimi živalmi. Za lov uporabljajo lovilno krinko,
ki jo bliskovito sprožijo. Ličinke kačjih pastirjev so roparji. Zasnove kril se 
pokažejo šele kasneje. Da ličinka doraste, se levi 10-15-krat. Ves razvoj od prve
ličinke do odraslega kačjega pastirja traja nekaj mesecev do pet let. Bube kačji
pastirji nimajo. Ko pride njen čas, zleze ličinka iz vode, navadno na steblo močvirne 
rastline. Na hrbtni strani oprsja poči ličinkina koža in najkasneje po dveh urah zleze
kačji pastir na dan. Približno dve uri pa sta še potrebni, da telo in krila otrdijo. Barva 
telesa in kril pa se v celoti razvije šele po nekaj dneh (priloga 15, sl. 8-10).
61
  
 
 
 
          
         
     
     
    
  
Erjavecia 39
PRILOGA 15. 1 = Hydrous piceus 2 = Hydrous piceus, ličinka 3 = ličinka obrobljenega kozaka
4 = Helmis maugei in 5 = njegova ličinka 6 = Culex sp. ličinka 7 = Culex sp. buba 8 = Agrion
(Calopteryx) sp., ličinka 9 = Cordulia sp., ličinka 10 = Anax sp., ličinka 11 = Hydropsyche 
sp., ličinka 12 = Agapetus sp., tulec z ličinko 13 = Hydroptyla sp., tulec z ličinko 14 =
Anabolia sp., ličinka 15 = Stenophylax sp., ličinka 16 = Phryganea sp. ličinka 17 =
Sericostoma sp., ličinka.
62
  
 
 
    
       
            
     
   
          
      
       
   
    
  
          
   
   
    
       
  
       
     
       
      
     
     
    
        
  
  
 
 
  
 
  
Erjavecia 39
***
Kratek odlomek o kačjih pastirjih je povzet iz zelo zanimivega dela slovenskega biologa, 
zoologa in limnologa Marjana Rejica z naslovom »Tisočeri obrazi sladke vode«. Knjiga je 
izšla pred 60 leti, davnega leta 1963, pod okriljem Cankarjeve založbe, v drugi seriji zbirke
»Planet«. Vsebinsko je zelo bogata in šteje preko 260 strani. Kačji pastirji so omenjeni na
strani 79, risbe ličink kačjih pastirjev pa najdemo kot del Priloge 15 na strani 251. 
Napovednik na ovitku nagovarja k branju z naslednjimi besedami: »Ne gre podcenjevati
pomena morja, o katerem imamo že precej del. Za vsakdanje življenje pa sladke vode niso
manj pomembne. Koristi sladkih voda so neprecenljive, vsakdanja raba vode to potrjuje. Ne
moremo si zamisliti takega razvoja mest in industrije, kakršnemu smo priča, če ne bi imeli
na voljo potrebnih količin sladke vode. Podtalnica, podzemne ter površinske tekoče in stoječe
vode so zakladi prvega reda.
Mimo koristnosti so sladke vode okras pokrajin. Človeku sedanjosti, ki ga razvoj znanosti in 
tehnike trga od prirode, je v veselje in sprostitev pogled na igrivi potok, valujoče jezero, tiho 
mlako, na živi svet, ki ga najde v teh vodah. Neprecenljivemu zakladu sladkih voda grozi 
danes uničevalni pohod odpadnih voda in snovi. Še je čas, da se upremo zlu in uresničimo 
poznan izrek, da so preventivni ukrepi najboljši in najcenejši.
Knjiga, ki jo dajemo bralcu, je prva knjiga v slovenščini, ki opisuje sladke vode kot življenjski
prostor, njih rabo in zlorabo.«
Kratka pohvalna ocena knjige je bila objavljena tudi v reviji Varstvo narave (PETERLIN, S., 
1965. Varstvo narave 2-3: 230).
Še nekaj besed o avtorju. Marjan Rejic je pod mentorstvom prof. Jovana Hadžija diplomiral
leta 1949 z delom »Metode biološke preiskave sladke vode«. Doktoriral je leta 1956 na
takratni Prirodoslovno matematični flozofski fakulteti v Ljubljani z delom »Problem 
razširjenosti kopenskih in amfipodnih rakov po Ljubljanskem barju, predvsem v velikih in
majhnih izvirih«. Njegova bogata bibliografija šteje krepko preko 150 del. Objavljal je tudi 
v revijah Proteus in Biološki vestnik, pod njegovim mentorstvom je bilo zaključenih nekaj
doktorskih disertacij in magistrskih del ter številna diplomska dela, ki povečini obravnavajo
metodološke in druge vidike biološke ocene kakovosti vodotokov ter vplive onesnaženja na
vodne biocenoze.
(M. BEDJANIČ)
63