I s k r i c e. Previdnost. Pameten, moder in previden človek more storiti vse, kar dolžnosti poklica od njega zahtevajo, — in to mu daje najslajšo zavest. Ce trdi, da mu je kaka reč nemogoča, s tem hoče le reči, da tega noče storiti. Kdor je previden, nikdar se ne spušča v reči, katerib izvršiti zmožen ni; on tudi nikdar in nikomur ne obeta in se ne zavezuje na dela, pod katerimi bi podlegel. Človek itna v sebi več moči za dobra in blaga poduzetja, kakor dobre volje taista tudi izvrševati, kar mu velja jedino le za lastni izgovor pri drugih, da te ali one reči izvesti ne more. Prilik in pripomočkov v pošteno in pravo kerščansko življenje ne manjka se nobenemu; a velika množica ljudi je pa, ki si prave prilike v pošteno življenje vkoristiti in prav porabiti ne ve in ne zna, ali pa tudi noče, kar pa ni krepostno in previdno, nego napačno in abotno. Pogostoma je duh človekov dosti bolj čmeren in čraerikav, nego njegovo truplo, a pri previdnem je pa to vselej ravno — nasprotno. Ne bodi podoben neprevidnežu, kateri čez plot skoči in pade v brezdno, katerega popred vidil ni, ter si ude svojega telesa polomi in se razbije, ali pa še celo na mestu mrtev obleži. — Previdnost naj povsod pred — a ne za taboj hodi! Vrednost in veljavo tvojim dejanjem in opravilom daje namen, iz katerega je izvršuješ in pa nazori, kaj prav za prav se svojimi dejanji doseči hočeš; le namen in nazori ,so, kateri tvojim dejanjem in opravilom veljavo ali neveljavo določujejo. Ako imaš dober namen in zdrave nazore, ter si vedno in povsod tudi previden, bodo tvoja dejanja in opravila ne le za te, nego tudi za celo družbo človeško koristna in hasljiva, to je: delal boš vedno le dobro, a slabega se pa povsod ogibal. Vedi pa tudi, da dobri namen slabega in hudobnega dejanja nikdar veljavno zagovarjati ne more; ako bi to mogoče bilo, dale bi se potem tudi največe hudobije s takim izgovorom (dobrim namenom) opravičevati. Ako so tvoja dejanja previdna, poštena in pravičua, sme celi svet zanje vediti, ako so pa nepoštena in neprevidna, nič ti ne pomaga, če tudi pred svetom skrivna ostanejo, kajti sam pred saboj in pa pred Bogom jih nikdar prikriti in v pozabljivost spraviti ne moreš. Delaj, živi in ravnaj vse vedno tako, da moreš se svojim izgledom drugim v posnemo biti; to dosegel bodeš pa, če je tvoje življenje, dejanje in nehanje vedno previdno in modro, ter nehlinjeno kerščansko. če tako ravnaš, postalo bode tvoje življenje vsem pametnim, modrim in previdnim postava, po kateri se bodo tudi prizadevali svoje življenje vravnati. Opreznost in previdnost pri vsakem tvojem opravilu in poduzetji varuje te površnosti in prenaglenja, a dalje pa tudi prizanašanja napram tvoji poželjivosti in spridenemu hrepenenju, kakor tudi pred tem, da ti ni vse jedno, če tvoja dejanja dobro ali slabo iztečejo, marveč da si sam svojim napakam največi nasprotnik in jih počasi popolnoma odpraviš. M. R