Rekonstrukclja obrata za proizvodnjo caluloze v medvoikem Aeru
Odslej 23.000 ton celuloze letno
V obdobju, ko vse bolj prodira spoznanje, da le dobro delo In umno gospodarjenje prinašata na-predek, Aerova tovarna celuloze in papirja v Goričanah pri Medvodah ni bila naključno izbrana za pri-zoriftče osrednje proslave ob letošnjem iišenskem prazniku. Ta 550-članski kolektiv dosega dobre poslovne rezultate, novoustvarjeno vrednost pa vlaga vposodobitev in razširitev proizvodnje. Tako bodo 22. junija letos slovesno odprli rekonstruirani obrat za proizvodnjo celuloze, *e dobro pa nam je v spominu otvoritev nove papirnice, energetske postaje in čistilne naprave pred osmimi leti.
Kar25letsosimedvoškicelulozarjiprizadevaliza                                                                                    :¦;:.;:«>«:,««
izgradnjo nove kuharije v njihovi tovarni. Že leta 1959 so namreč sodelovali na takratnem jugoslo-vanskem natečaju za izgradnjo tovam celuloze in papirja, šele sedaj pa se bo njihova želja izpolnila. Pa še to ne z novo kuharijo, temveč s preneseno iz Zagrebačke tvornice papira, ki je zaradi svoje lege v ¦ središču Zagreba in onesnaževanja okolja morala' prenehati poslovati.
Iz Zagreba so prepeljali potrebno opremo v Gori-čane, jo tu servisirali in izrabljene dele zamenjali z novimi. Povsem nov del je le pralnica celuloze, kjer bo proizvodni postopek potekal po načelu difuzer-skega pranja.
Čeprav bodo na prenešeni opremi še vedno izde-lovali celulozo po kalcijevem postopku, pa v tovarni zagotavljajo, da je postavljena dovolj sodobna in av-tomatizirana kuharija, v kateri bo možno dosegati ugodne tehnološke rezultate s kar največjo regene-racijo žveplovega dioksida in toplote, z ugodnimi energetskimi izkoristki in prav tako dobro izkorlšče-nostjo lesrte mase.
S posodobitvijo proizvodnje, ki je sedaj potekala v restežavnih razmerah pozastarelih postopkih, bodo povečali svoje zmogljivosti za proizvodnjo celuloze za 4.500 ton letno — namesto sedanjih 18.500 ton bodo letno izdelali 23.000 ton celuloze. Poleg pove-
čanja proizvodnih zmogljivosti pa pomeni posodobi-tev proizvodnje tudi izboljšanje delovnih razmer. Pogoji-dela se bodo bistveno izboljšali, poleg tega pa se bo lahko zmanjšalo število zaposlenih v kuha-rijl od 25 na 15. Zaradi tega nihčfe ni izgubil dela, pač pa so nekatere delavce premestili v druge oddelke.
Nova kuharija pa poleg tega zagotavlja tudi či-stejše okolje. Odpadne vode sedaj ne bodo več ne-posredno spuščali v Soro, kot so to dolali doslej — v tovarni pravijo, da sicer ni bila strupena, a ribiči so se vseeno pritoževali, da neugodno vpliva na ribe — temveč jih bodo speljali skozi lastno čistilno napra-vo.
Prenovljena kuharija je bila najpomembnejši del posodobitve proizvodnje, zaradi normalnega poteka
Novi transportni trakovi od deponije sekancev do nove kuharije (v ozadju).
proizvodnega postopka pa so morali povečati tudi nekatere druge zmogljivosti. Tako so razširili linijo sortiranja nebeljene celuloze, na kateri so postavili dodatne naprave, ki so jih tudi dobili iz zagrebške tovarne. Zgradili so tudi novo fino sortacijo celuloze, medtem ko belilniee celuloze niso povečali, ker oce-njujejo, da bodo v sedanji lahko opravili tudi posto-pek pri povečanem obsegu proizvodnje. Pripravo lesa so dopolnili z novimi napravami za transport se-kancev na deponijo in iz deponije v kuharijo. Vse transportne trakove in dozirne polže je izdelala in montirala Strojna tovarna Trbovlje. Ne smemo po-
zabiti tudi delavcev Industrijskega biroja Ljubljana, ki so izdelali vse potrebne načrte, mariborske Hidro-montaže, ki so montirali opremo in SGP Tehnika iz Škofje Loke, ki so izvedli potrebna gradbena dela.
Celotna naložba je Tovarno celuloze in papirja v Goričanah veljala okrog 300 milijonov dinarjev, ki so jih zagotovili iz lastnih sredstev, del pa so jih združili kupci njihove celuloze, če pa bi želeli vgraditi novo opremo, bi morali odšteti med 700 in 800 milijoni dinarjev, težave pri zagotovitvi deviznih sredstev in uvoznih dovoljenj pa seveda niso upoštevane.
A v Goričanah se ne nameravajo zadovoljiti z do-seženim, temveč načrtujejo nadaljnji razvoj. Nova kuharija in pralnica namreč omOgočata posodobitev in povečanje proizvodnje pinotana oziroma izdelkov na bazi lignosulfanatov. Tako nameravajo v prihod-nosti letno izdelati kar 20.000 ton suhih izdelkov in s tem praktično koristno porabiti vso lužino, s čimer bodo še dodatno pripomogli k čistejšemu okolju. Kdaj bodo lahko uresničili to zamisel, še ni natančno določeno. Sprva so predvidevali, da bodo to lahko storili še v tem srednjeročnem obdobju, a sedaj je že očitno, da bodo ti načrti uresničljivi šele v prihodnjem srednjeročnem obdobju — do leta 1990 torej. Pred-videvali so tudi izgradnjo drugega papirnega stroja, a je natožba v zaostrenih gospodarskih razmerah prehudo breme, da bi ga zmogli. Zato pa bo vseka-kor treba zgraditi nove vzdrževalne delavnice, predvsem kovinarsko in elektro, s čimer bodo omo-gočili sodobno vzdrževanje naprav.
Čv-prav je tudi po zadnji posodobitvi goričanska .tovarna še vedno najmanjša tovarna celuloze v Ju-goslaviji, pa ji na dolgoletni tradiciji — prvi začetki ročnega izdelovanja papirja segajo v Goričanah 220 let nazaj, na industrijski način pa so papir v Goriča-nah začeli izdelovati pred 120 Ieti, najprej \z cunj, od leta 1890 naprej pa po tehničnem postopku iz lesa — temelječa kakovost njenih izdelkov zagotavlja tudi vnaprej uspešno poslovanje. Beljene celuloze iglavcev, ki jo izdelujejo v Goričanah, namreč zelo primanjkuje na jugoslovanskem trgu, zato bi z lah-koto prodali tudi mnogo večje količine celuloze, pri proizvodnji papirja pa so se usmerili na izdelavo specialnih tehničnih papirjev, ki jih tudi primanjkuje na našem trgu.
Goričanski celulozarji in papirničarji tako s svojim delom, vztrajnostjo, zagnanostjo in racionalnim go-spodarjenjem dokazujejo, kaj vse se da s prizadev-nostjo doseči. Občinska proslava v njihovi tovarni pa bo nova priložnost, da tudi ostali spoznamo njihove napore in uspehe.
F. K.