"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE
PROLETAREC
Offirml Organ Yugu«lav Federation, S. P. - - danilo Jugo«lovun»ke Socialistične Zveze
NO- 1691.
I.tan. u M IH« ah. h «. 1*07. M (M .Iti« M IIK«. IN.. M*r IM <M M CMfNH « ■ •>•» J. «71
CHICAGO, ILL., ». MARCA (March 9), 1938.
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
LETO—VOL. XXXIII.
sovjetska unija v kritični preiz
ZADNJI BOLJŠEVIŠKI VODJE NA POTI "LIKVIDACIJE" IN OBTOŽB PROTI SAMEMU SEBI
Veleizdajniški procesi v Moskvi olje na ogenj fašistov in reakcije vsepovsod
Zavezništvo Francije z Rusijo jako omajano. — Kdo v sovjetski Uniji je ie "zanesljiv
HITLER PRETI IN R02LJA
Dolgo obljubljanj nova "masna" obravnava proti enaindvajsetim bol j se viški m vodjem, ki se je pričela pred dobrim tednom, je likvidirala zadnjo važno četo pionirskih vodij ruskega komunizma in oktobrske revolucije, a ob e-nem je postavila novo Rusijo v okrajno slabo luč in ji moralno ogromno škodovala. Ko-minterna pod svojim imenom je postala brez vrednosti in komunisti si v večini dežel pomagajo naprej le še pod drugimi firmami, na primer ipod firmami za "nacionalno osvo-bojenje", "za mir in demokracijo", in: za demokracijo... Močno stranko pod pravim imenom imajo samo še v Franciji.
Izdajstva brez primere v zgodovini
Ljudje, ki so bili včeraj še vrhovni komisarji in načelniki sovjetskih industrij, šolstva, časnikarstva itd-, ki so poveljevali armadi, gradili to in ono, #o danes kar na mah razglašeni za največje judeže. Grehe rade volje kar sami priznajo, m to take, ki so jih storili, in tudi one, o katerih "ničesar ne vedo", kakor je rekel Bukharin.
Mussolini je k temu sovjetskemu debaklu napisal izzivalen članek, v katerem se norčuje, da je postal Stalin fašist, zato je dal pred strelce poslednje komunistične vodje. Zmerja ga z azijatskim barbarom, in svetu pa predočuje, češ, glejte, koliko vpitja je zoper fašizem, a ozrite se rajše v Rusijo, ako hočete videti, kaj je divjašrtvo!
Nihče, ki želi sovjetski Uniji dobro, ni vzradoščen nad ta-kjmi obravnavami. Med civiliziranim ljudstvom ji niso v kredit. Niti med fašisti, ne med nobenimi drugimi ljudmi razen med onimi, ki se vedno oprimejo "linije" kakor jim je narekovana. Danes naj vlečejo v eno stran jutri na drugo.
■ Komu v USSR se naj še .. zaupa?
Obtoženci v zadnji masni obravnavi so prav I a ko — kakor so bili v prvih sami bivši najodgovornejši funkcionarji sov je teke države. Nikjer v moderni zgodovini se še ni dogodilo, da bi bilo na najvažnejših mestih toliko izdajalcev, kakor jih našteva v sovjetski Uniji prosekutor Višinski v svojih obravnavah proti tovarišem Lenina.
Kako je to mogoče, se vprašuje povprečen komunist, po-
(emi; \ i: BI
VERJELI?
Naročnik iz Wyominga pi-*«: "Verjemite ali ne, Proletarec se mi izmed vseh listov, ki jih imam, najbolj dopade.
Ne strinjam se z vsem, kar P'*e, toda o razmerah iznaj-iz njega več kot v kateremkoli drugem časopisu."
H koncu svojega pisma do-Mavlaj: "Priporočam vsem, ki ** niso naročniki Proletarca, »i ga naroče."
\i?rečen socialist, povprečen liberalec in povprečen fašist. In koncem konca vsakdo zadvo-mi, da so moskovske tragedije opravičljive. Tako izgube zavedni delavci zaupanje v državo, ki jim je draga, fašisti pa se vesele. Višinski dokazuje, da so stari boljševiški voditelji v resnici le špijoni kapitalističnih držav, pred vsem Nemčije, Japonske, Italije, Poljske, Velike Britanije in njihnih trabantov.
Kdo ao "izdajalci"?
V	vsaki deželi v današnjem svetu dehije na odgovornih mestih veliko podkupljenih ljudi. Ampak to so v kapitalističnih državah le podrejeni uradniki, ki si hočejo vsled nizke plače prislužiti nekaj "ekstra".	^
V	Rusiji je narobe.
Ako so moskovske obravnave točno merilo, so tam največji špijoni in največji izdajalci oni, ki bo na najodgovornejših mestih, ki so krmarili sovjetski Uniji in vladali komunistično internacionalo.
Oglejmo si nekatere izmed obtožencev:
Aleksij I. Rikov je bil premier sovjetske Unije po Leninu skoro deset let. Bil je slav-ljen med komunisti po vsem svetu za Leninovega naslednika in nezmotljivega državnika. Zdaj je proglašen za špi-jona, izdajalca in za izobčenca iz komunističnega gibanja.
Nikolaj Bukharin je bil slav-Ijen za največjega genija v komunističnem žurnalizmu. Bil je glavni urednik glavnega dnevnika sovjetske Unije- Njegove teoretične razprave so bile upoštevane kakor med kristjani razlage svetega pisma. Bog ne daj, da bi kdo podvomil v njegovo iskrenost in nezmotljivost. A kar naenkrat ga isti časopis, katerega je u-rejeval, zmerja, da je "bandit z duhovniškim obrazom .. Ako je kak socialistični časopis v Nemčiji podvomil v "nezmotljivost" Bukharina pred prihodom Hitlerja na vlado Nemčije, to je dobil pisanih batin v povračilo! In marsikdo tudi fizične... In danes, kdo je v pravem? Bukharin, ki priznava* da je pomagal fašizmu, ali socialisti, ki so že ta-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Angleška delavska stranka podvzela ostro kampanjo proti torijski vladi
Premier Neville Ch&mberl&in v nevarni igri s fašističnimi diktatorji. — Liga narodov potisnjena v zadnjo klop in razpada
Angleški premier NeviLle Chamberlain je storil z odločitvijo, da se hoče na vsak način sporazumeti s Hitlerjem in Mussolinijem korak, ki je postavil vso dosedanjo angleško vnanjo politiko na glavo. Sicer torijska vlada tudi prej ni bila demokratična, oziroma za o-brambo demokracije, kakor so njeni propagandisti naglašali, zdaj pa je odprto izjavila, da potrebuje z Mussolinijem prijateljske od noša je in zato se mora napetost proti njemu nehati. Minister vnanjih zadev
ki sedanjega premierja in celo mnogi poslanci konservativne (torijske) stranke žele, da Chambetflain pade. Njihov ideal je kajpada Fiden, ki je tudi konservativec, toda je za ligo narodov in za taktiko ostrosti proti fašističnim diktatorjem. Chamberlain pa jih hoče gladiti z rokavicami in jih pridobiti v "spravo" z Anglijo in izolirati Rusijo.
Delavska stranka v Angliji nima lahkega stališča. Kajti Anglija je zveza domin j ene v in kolonij. Vse so povezane na
Anthony Eden, ki je bil za- temelju imperializma. Delav-topnik protifašistične smeri v ska stranka — če je delavska
"Firar" Hitler je česdalje bolj nadut. Pravi, da j« njegov tratji rajk dana« pripravljen govoriti s žal a so m in jeklom—to ja. da ja w stanju iavo-je vati svoja sakteve in se uveljaviti "na sonca" s pomočjo svoja oboroiane lila. Najbolj rokni proti sovjetski Rusiji in najaevaraejii pa ja dane« Če-koslovaški in Avstriji. Slednjo si ja deloma ie podjarmil in s procesom osvajanja nadaljuje. Na sliki na dasni ja "firar" Hitler, ali "nemiki Napoleon" (bo tudi enako končal), ia na lovi ajofov novi vrkovni armadni poveljnik general von Brauckitsck. (Njegovo ime ne sveni nič kaj "arij-ska"!)
vladi, je odstopil in Chamber-llain je dobil proste roke.
Delavska stranka v akciji
—ne sme biti za imperializem. Ako pa izjavi, da je proti njemu na vsi črti, in če pride v _ ,	^P^	'Angliji do absolutne moči, mo-
Delavska stranka je spozna- ra upr(>pastiti angleški imperializem in s tem tudi Anglija preneha biti to kar je.
Voditelji delavske stranke se tega zavedajo, zato grade
NARAŠČANJE ZLOČINOV MED MLADINO POSLEDICA RAZMER
Šola nič ne koristi, ako ne dobe otroci po izšola-nju prilike za preživljanje z delom, za kakršnega so se izučili in ga iščejo
Eden največjih škandalov kapitalistične družbe v Zed. državah je zanemarjenje mladine v njenih ambicijah, da si dobi delo po izšolanju. Že skozi skoro deset let je stotisoče izšolanih fantov in deklet vrženih po skončanju šole v temo brezposelnosti, iz katere vzidejo tisočeri kot zločinci.
V Chicagu in v drugih ameriških mestih in po vaseh je bilo poslednja leta izvršenih tisoče zločinov, v katerih so se udejstvili samo mladi ljudje od 14. do 22. leta.
Ali naj zmerjamo otroke radi tei^a, ali razmere?
Se nikdar ni bilo toliko otrok v tej deželi med morilci, kakor jih je vštetih baš v sedanji krizi, in to večinoma med 16. in 20. letom.
čemu? Sociologi se s tem vprašanjem veJiko ukvarjajo. Eni pravijo, da so največji vzrok razbrzdanosti med mladino krivi ignorantni tujerodci. V tem je lahko nekaj resnice.
Amipak temeljna resnica so razmere.
Dajte dekletom in fantom priliko, da si zasluzijo kruh z delom na podlagi svojih sposobnostih v poklicih, za katere so se učili, pa bo ves ta prob-
lem rešen in materam ne bo treba plakati za izgubljenimi otroci, in očetje bodo lahko svoje prihranke porabili za kaj dobrega, namesto da jih bi trošili advokatom v obrambo "izprijenih otrok".
Družba kot je je na obravnavi. Ampak na žalost ne legalno, kajti legalna družba je kriva, da se dogaja v družinah nič koliko tragedij samo zato, ker so odrasčeni otroci voljni delati, pa nimajo ne dela in ne denarja, ki si ga žele v svoje razvedrilo*
-i
la, da je prišel čas, ko naj ali vladno politiko le uradno kritizirati ali ji dopusti, da počne kar hoče ali pa se lotiti boja spet zares- Odločila se je za sJednje.
V prošlih dneh je delavska stranka sklicala nad tisoč shodov. Vsi govorniki so imeli navodilo apelirati na ljudstvo, da naj zahteva odstop sedanje vlade in s tem nove volitve v parlament.
Sploh je delavska stranka zdaj v položaju, da lahko iz-voj«uje nove volitve, Čc bo z ofenzivo proti Chamberlainu nadaljevala, kakor je pričela.
vzajemno delavsko gibanje v vseh krajih, nad katerimi vihra angleška zastava. To je praktično potrebno, ali v marsičem neprijetno. Kajti imperializem je imperializem.
Voditelji delavske stranice zdaj v glavnem poudarjajo, da je torijska vlada zabodla ligo narodov in kuje novo ligo, v kateri bi odločevale nad u-sodo Evrope in drugih delov sveta le Anglija, Nemčija, Ita*-lija in Francija.
traj toliko zamotana, da jI sovražna propaganda upravičeno očita stvari, kakršnim se bi spretna delavska vlada lahko izognila. (O tem več v Članku v 1. in 2. koloni na tej strani.)
Polom Chamberlainove politike je že zdaj očiten v Španiji. Oziroma že ves čas, od kar skuša biti z eno roko z lo-jalisti, z drugo pa se rokuje s fašisti in jim na razne načine pomaga.
Pozabljena liga narodov
Največji udarec je dal premier Chamberlain ligi narodov. Slednja se je oslanjala na Anglijo in Francijo- Kamor krene Anglija, tja gre Francija. Obe sta potegnili ligi narodov še tistih par zob, ki jih je imela, in treba bo izredno dobrega dentista, predno jo ozdravi.
Od angleške delavske stranke odvisi, da-li bo v stanju Veliko Britanijo ohraniti v tokih demokracije, ali pa postane zaveznica fašizma.
Liberalci v opoziciji	Za izoliranje Rusije
Delavska stranka ni o*am- Chamberlain je sovražnik ljena. Liberalci so proti takti- ^^ Rusije Ampak di_
plomatično ji je jako priliz-
Veleposestva v Italiji
V Italiji je 1,596 veleposestnikov, ki posedujejo 4,278,000 hektarov zemlje, ali do malega vse, kar je najboljšega v Mussoliniji. Obdelujejo jim jo najemniki.
Dva milijona 762,000 italijanskih kmetov pa ima samo tri milijone 44 tisoč hektarov zemlje. Ni čudno, ako so privatni interesi na celi črti navdušeni za fašizem Kajti v Italiji ima skoro Četrtina kmetov manj kot pol hektara zemlje vsaki.
2ida "zdravili" z rici-
novim oljem
Italija pravi, da ni bogzna kako navdušena za boj proti Židom. Vsega skupaj jih je v njenih mejah le kakih 40,000. To je malo za tako veliko državo. Vsi se ravnajo strogo po postavah. A včasi se kdo le pregreši. Na primer, neki Žid na Reki, rodom iz Poljske, po poklicu krojač, se je o itaili-janskem fašizmu "nepovoljno izrazil". Bil je obsojen, in za kazen je moral popiti tri unče ricinovega olja. Hočeš, nočeš* moral je piti...
Franco obdavčuje pisatelje
Vsak pisatelj na ozemlju Španije, kolikor jo je pod fašistično vlado, mora plačati generalu Francu 50 odstotkov od svojih tantijem (plače) fašistični vladi. Njihov denar pa se sme porabiti samo v vojne namene nacionalistične (fašistične) Španije.
Fiasko Vatikana vsled udinjanja fašizmu
Ko se je rimsko-katoliška cerkev udinjala Musaolin^ju in ga podprla v njegovi notranji in zunanji politiki, je pričakovala, da ji bo on .pomagal v cerkveni politiki s svojo državno silo. Zato mu je v Etiopiji bila na uslugo v čemerkoli in cerkev v Italiji je dala baš v tem slučaju Mussolini jeve-mu imperializmu teatralni zamah.
Dobila ni zdaj v povračilo Še ničesar, kajti Mussolini je zavraten, kakor je zavratna vsa italijanska politika — pa naj si bo fašistična ali cerkvena.
V Etiopiji ponuja Mussolini cerkvi privilegij državne cer-
kve, toda papež bi moral financirati misijone za "spreobrnitev" domačinov sam in pomagali jim bi le italijanski žandarji. Za "Širjenje luči v imenu edino zveličavne cerkve" pa bi moral papež kajpada investirati v novem italijanskem "cesarstvu" milijone lir, ki pa Jih sveta stolica nima, kajti Mussolinijeva politika ji dohodke sproti porabi.
Vatikan ni torej z Etiopijo še ničesar pridobil in italijanski misijonarji so med domačini obsovraženi enako kakor Mussolinijevi žandarji in vojaki.
Ko jr šel pred par meseci
Mussolini na obisk k Hitlerju, je »papežev državni tajnik kardinal Pacelli potipal dučeja, ako ne bi mogel ta kaj storiti pri firerju za katoliško cerkev v tretjem rajhu Mussolini je odvrnil, da bo to stvar omenil, ampak jamčiti ne more ničesar glede tega, kajti njegova misija v.Nemčijo je v interesu italijanske države, zato interesov katoliške cerkve ne more mešati zraven. „
Pri obisku k Hitlerju je Mussolini papeževe cerkvene interese pustil čisto v. nemar. še hujši udarec pa je dal Mussolini vatikanu zdaj, ko Hitler stega roke po Avstriji. Avstri-
ja ima klerikalni fašizem. Ako jo pograbi firer, bo cerkev v nji morala sesti v zadnjo klop in molčati in ubogati, kakor mora ubogati katoliška cerkev
v Nemčiji. Začeli se bodo procesi proti avstrijskim duhovnikom in odkrivani bodo škandali v kloštrih, kakor so bili v Nemčiji. Mussolini vse to dopusti, ker mu je za cerkev toliko kot Hitlerju. Oba jo izrabljata v svoje namene dokler in kolikor potrebno. Naci-jem je v^iapotje, zato gazijo po nji. Papež pa se lahko vpraša, kako je mogoče, da je bil toliko zmotljiv, da je dopustil vse v korist fašizma, za cerkev pa ničesar oosegel.
njen prijatelj. Ko hitro pa jo too mogel izolirati, bo Rusija izpostavljena nevarnostim, kakršne ji že dolgo prete od im-perialistov na vseh koncih in krajih. 2aJ, da je tudi na zno-
38 slovenskih fantov pristopilo v fašistično zvezo
"Istra" poroča: "V tržaško fašistično zvezo je bilo nedavno sprejetih nadaljnih 82 mJa-deničev, in sicer sami udeleženci abesinske vojne. Med sprejetimi je 38 slovenskih fantov iz Trsta in največ iz bližnje okolice ter dežele. Po poročilu tržaških listov je to že sedmi seznam mladeničev, ki so bili sprejeti v fašistično stranko kot bivši bojevniki."
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem!
ČISTKA V UINJI PROGRESIVNIH PREM0GARJEV V ILLIN0ISU
Unija Progresivnih premo-garjev (Progressive Miners of America) je dobila poslednje mesece precej udarcev. Bila je obsojena z njenimi obtoženimi člani vred zaradi bombnih napadov na vlake in druge sabotaž ne akcije na mnogo tisoč dolarjev in člani vrh tega še na zaporne kazni.
V par volilnih sporih za ju-risdikcijo je v nekaterih rudnikih, ki si jih je lastila PMA,
tudi dobila veČino, dasi le po kakih deset do dvajset glasov.
Uradno glasilo unije "The Progressive Miner" oznanja v svoji izdaji iz dne 4. marca, da •bo v bodoče namesto vsak teden izhajalo le dvakrat v mesecu. Oba prejšnja urednika sta bila odslovijena in najet je nov urednik. Odslovili so tudi prejšnjega igilavnega pravdnega zastopnika unije in najeli novega odvetnika.

MAJSKI GLAS

Napredna društva so te dni prejela vabila, da naroče našo prvomajsko revijo "Majski Glas" in jo pomagajo razpečavati. Zanašamo se nanje in na posamezne zavedne delavce, da bodo to delo vršili enako uspešno, kakor prošla leta, in da bodo "Majski Glas99 razširili v še več izvodih kakor doslej.
S to revijo se upravičeno ponašamo vsi ljubitelji delavskega tiska, kot smo na primer ponosni na Ameriški družinski koledar• IS a društva in posameznike af>eliramo, da naj pomagajo "Majskemu Glasu ' ohraniti ne le njegovo sedanjo višino in vretlnost, am/mk da mu jo s skupnimi močmi dvignemo še bolj v korist napredku med našim ljudstvom in v prid vsemu delavskemu gibanju.
'■m* > -
P R O L E TA R E C I TROSENJE mimjard dolarjev za morilne priprave
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaj« Ju|o»lov«n»ka Delavaka 1 ukoVna Druiba. Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driav:.h za celo leto $3.00; ta pol let* $1.75,
ta četrt leta $1.00. Inoftenutvo: sa celo leto $3.&0; aa pol leU $2.00.
V »i rokopis, in ojftaai morajo biti v naiven uradu ' poi><>Xib aa prioMitev ¥ Ittvilld tel
do purvdvljkc
proletarpjc
Publiahed every Wcdnesday by the Jugoelav Woi-km«n'» PublUhin« Co.
Inc. KaLabliaheil 1906.
Editor ... Bumnea* Matiajrtr
----------------.........._______Frank Zaiti.
—.........----------------Charleu Pogorelec.
Aaet Bditor and Asst. 3usinesa Manager......Joteph Urasler.
8UBSCRIPTION RATB6: , Ulited State«: One Yeer $3.00; Six Months $1.76; Three ljlonths $1.00. Foreign Couniriee, One Ye*r $3.60; Six Montha $2.00.
PKOLETAREC
1301 S. Lawndale Ava.	CHICAGO, ILL
ToUphono: ROCKWELL 2864.
Poglavje <» barikadah
Nekoliko misli k poslanici prostovoljcev v četi Ivana Cankarja
in v bataljonu "Dimitruv"
Prejeli smo nad Miri kolone dolg članek, ponlan iz Al«ba-cete v Španiji. To je »pTvi, ki smo ga resnično prejeli iz Španije. Vsi drugi so bili poslani iz Pariza. Tudi ta je ibil prCjkone napisan v Parizu, kjer je sedež propagande mednarodne brigade v Španiji. Vsakdo, ki je bil vojak, ve, da vojaki na frontah ne pišejo polemičnih člankov. Saj celo ča-snikarpki poročevalci, ki so na fronti samo zato, da jftšejo poročila, ne morejo čestokrat drugega kakor spraviti skozi le kratke notice, ki jih uredniki njihovih listov ogladijo vn povečajo ter jim dajo naslove.
Vzrok, da smo to stvar prejeli iz Albacete je, ker smo v Proletarcu dozdaj resnici na ljubo vedno omenili, da so dopisi, ki jih priobčujemo iz Španije, datirani in poslani s pošte v glavnem mestu Francije. Sedanji članek, "Na kateri strani barikade", je bil torej prav tako napisan v propagandističnem biroju mednarodne brigade in poslan v Španijo, kjer ga je vojna cenzura odobrila in tako smo ga prejeli kakor je bil napisan, članek sta podpisala v imenu Cankarjeve čete Jurij MaieŠič in Rafael Krojina; v imienu bataljona "Dimitrov" Dušan K veder in Viktor Jeriha.
Biti na fronti v Španiji — pa bilo na eni ali drugi — pomeni biti v vojni. Na obema so tudi prostovoljci. General Fran-co jih ima veliko več kakor lojalisti. Amjpak prostovoljci na fronti lojalistov so res PROSTOVOLJCI! Oni, ki jih ima general Franco, so regularni vojaki in tehniki Museolinijeve in Hitlerjeve armade in fo morali iti.
Vsem, ki se bore na strani lojalistov v mednarodni brigadi, Čast, kajti iti prostovoljno v vojno, kakor so šli oni, pomeni pogum. Sli so tvegati zdravje, ude in življenje vsled prepričanja, in to je, kar jim svet odobrava.
Članka, "Na kateri strani barikad" nismo objavili, kajti poslan je bil zaeno Prosveti, Enakopravnosti in Napreju. Vsi ti listi dosegajo domalega ene in iste čitatelje in ne bi imelo smisla, da bi še mi porabili do pet kolon za članek, ki ga je ali bi ga lahko vsakdo čital že v treh drugih slovenskih Ustih. če pa bi bil poslan samo "Proletarcu", pa magari ako bi bil spis še tako kritičen, bi ga priobčili in seveda, ako <bi smatrali za potrebno, z odgovorom na kritike.
V	svojem kritičnem članku "Na kateri strani barikade" se pritožujejo nad pisanjem slovenskih ameriških delavskih listov o Španiji in Rusiji, toda zaeno dostavljajo, da nočejo imenovati z innenom nobenega lista! Kateri list potemtakem je prizadet? In v kakšnem oziru?
Prizadeti so menda več ali mianj vsi slovenski delavski listi, razen "antifašističnega glasila", kajti članek, poslan iz Albacete, je skoz in skoz le propaganda za "stalinizem". O Španiji sami je v njemu nekaj stavkov le mimogrede.
Sovjetska Unija je pomagala Španiji. Vai, ki želimo zmago lojalistom, smo vzradosčeni vsled te njene pomoči in podpore, ki so jo dali Španiji delavci v USSR. Ampak civilne vojne v Španiji se ne bi smelo izrabljati za boj med trockijevci in stalinovci, toda izrabljajo jo oboji — kaj.pada lojalistični Španiji v kvar.
Trditev naših prijateljev v propagandnem biroju mednarodne brigade, da zamolčujejo slovenski delavski listi v Ameriki boje in napore slovenskih prostovoljcev v Španiji s tem, da ne priobčujejo njihovih dopisov, je vsaj, kar se Proletarca tiče, popolnoma neresnična. Razen članka "Na kateri strani barikade" smo priobčili vse njihove dopise, nekatere seveda s komentarji zato, ker jih niso pisali vojaki, anupak propagandisti v komunističnem biroju mednarodne brigade, ki so vojno slikali drugače, kot pa je v resnici. In priobčili jim bomo vse dopise v bodoče, ako bodo poslani nam, in ne vsem listom od kraja.
Mednarodni brigadi, 'bataljonu "Dimitrov", Cankarjevi četi in vsem akcijam v korist lojalistične Španije želimo uspehov in zmag. In dalje želimo, da je to res vojna za svertjodo Španije, ne *pa za njeno novo zasužnjen je pod masko "demokracije".
Glede sovjetske Unije opozarjamo naše prijatelje v Parizu in Albaceti ter čitatelje tukaj na Članek na prvi strani v tej številki.
Špijonaža v diktaturah
Nihče ne ve tako dobro, kaj je diktatura, kot oni, ki jo sam okusi. Izkusi pa jo v diktatorskih režimih vsakdo največ vsled špijonaže in denuncijacij.
"Ta in ta je trockist", tožijo drug drugega v Rusiji.
"Ta in ta je govoril zaničljivo o Hitlerju. Po vsem očitno je, da je komunist", je običajna formula tajnih denuncijacij v tretjem rajhn. ***
Nekdo v Italiji se je malo opil in se v gostilni pošalil na Musaolinijev račun. Cul ga je "prijatelj" in denunciral. Salji-vec je bil kaznovan na devet mesecev zapora vsled svoje šale.
V	diktaturah si starši ne upajo govoriti niti pred svojimi otroci, kajti Apijonski učitelji in učiteljice izvlečejo vse iz otrok, in otroke, ki denuncirajo svoje starte, hvalijo v vseh treh diktaturah.
Diktatura nad razumom) in svobodo človeka je mora, in vsled te more je svet strt in zbit, a kljub tertiu pripravljen bolj ko kdaj prej, da si svojo sedanjo takozvano civilizacijo do kraja uniči. Iz tega blaznega stanja nudi izhod samo socializem, ki temelji na kooperaciji vseh za vse, in s tem na resnični demokraciji.
ZADNJI BOLJŠEVIŠKI VODJE NA POTI "LIKVIDACIJE" IN OBTOŽD PROTI SAMEMU SEBI
(Nadaljevanje s i. strani.) [čijo, Japonsko, Italijo, Angli-
krat trdili, da igra s svojo tak-1 jo, Poljsko itd. Sabotirali so
tiko z vso komunistično intir-ivae, karto mogli, uničevali ži-
nacionalo vred v roke faši-jto, meso, blago in sploh vse
zmu?	kar so kontrolirali. Sploh jim
!"• .	je Višinski našteval vse mogo-
Same odgovorne osebe jče ^ nemogo,}e zJ0fiine — jn
Eden izmed naročnikov Pro- obtoženci so jih radovolge rpri-
lctarca je naš zavedni delavec Anton Blasich v Fontanf, CalSf.
Svoječasno je nas kritiziral, češ, obsojate obravnave proti izdajalcem v Rusiji, dad bi morali odobravati taktiko Stalinove vlade, ki jih trebi. Je prav, da se trebi izdajalce, ampak bas ti izdajalci, ki jih zdaj trebijo, so bili aparat so-
Angleika vlada jo omnanila, da je lani določana	meni nosnotno breme sa one, ki jo bodo morali pU-jvjetske vlade I bili SO oni, k j SO
vieta e ajenem proračunu ma oboroževanje nesadoetna	čati. In plačajo po tinti. ki dolajo na kmetijah in v in- ; iz vršMi oktobrsko revolucijo,
in je aab te vala, da »e ji dovoli potroiiti leto* okrog pol	duetriji. Na »liki jo ena ismed najnovejših angleških |n |}jjj w.()	^ j s:) uničili de-
milijarde dolarjev več. Vacga »kupaj bo porabila y »▼••	podmornic. Ako »e Mussoiini v kratkem * Anglijo ne niokracijo V Nemčiji
jem sedanjem načrtu mm oboroževanje v štirih letih do	pobota, ne bo tek podmornic nič kaj ve»el, ker so bolj-j	lrH<t nrovronri
o: en milijard dolarjev. To je ogromna vsota, ki po
ie, kakor njegove.
FRANK ZAITZ:
Torej kdo pravzaprav so izdajalci? Sov. Unija je napredovala v industriji na vseh drugih poljih, pod vodstvom ljudi, ki so morali klecniti pod puškami- Nedvomno bi lahko napre-
PETINTRIDESET LET KLUBA ŠT. 1 JSZ, ,k
__koliko svobode tiska, zborovanja in organizacije. Toda naj
(Nadaljevanje.)	|Petrič sta bila prva leta za- manu le formalno aktiven in (naštejemo še nekaj izmed o-
Klub it 1 v vojni dobi Utophika kluba v strankinih nedavno so ga razpustili.	nih nezmotljivih ljudi, ki so
Od leta 1915 do 1920 je šel lokalnih odborih.	Februarja 1933 je bil slo-, pomagali terorizirati sociali-
klub skozi težke Dreizkušnje. Od noša j i med stranko in venski kJlub JSZ na north skle stično gibanje po vsem svetu Že »prva leta vojne so se začeli klubom pa so se poostrili, ka- spet ustanovljen, veliko na pri- in odločevali o usodi sovjetske zaganjati vanj in v Slovenske kor že omenjeno, zaradi spo- zadevanje članov kluba št. 1, Unije.
socialiste ter njih glasilo razni ra z izdajateljem "GI. Svobo-,v prvi vrsti Antona Vičiča, V Nikolaj N. Kreštinski je bil posamezniki pod masko na- Martinom Kondom, ki je akciji je pomagal tudi klub podkomisar za vnanje zadeve rodnjaštva in sovražnikov A v- kil te<Jai nien aktiven	V srbskih članov JSZ—(6t. 20, te- in sovjetski poislanik v Berli-
znall. Čudež je, kako se more sovjetski Unija na eni strani postavljati z napredkom, na drugi pa obsojati v smrt tiste, ki so bili na čelu njenega napredka .
Leon Trocki
V tej kot v prejšnji obravnavi so bile izrečene najbolj strupene omembe proti Leonu Jrockemu. Trocki je v zgodovini sovjetske Unije (ne v šol-*ki, seveda) prvi oblikovalec sovjetske vnanje politike. Bil je iprvi komisar vmtnjih zadev in nato vojni komisar — prvi načelnik gradnje rdeče armade. Danes ga oglašajo za angleškega spijona. Obtoženci, ki so bili klicani pred dvema ted-
nu. Bil je eden glavnih graditeljev sovjetske Unije. Pristaš terorističnih metod proti so-
strije. Zato, ker se^cialisti klubu je začelo prevladovati daj na 2260 Cl.vbourn Ave.). niso navdušili za njihova g^e- j mnenje, da bo M. Konda s po- Novi klub na severni strani sla, so jih obdolžili zavezni-	svojih pristašev klub št. je imel par zelo uspelih prire-
štva s _ "Habsburžani" in o 1 Pri stranki z zvijačami iz- ditev, večinoma s sodelova- cialistom (*mertjševikomM)#
E. Kristanu so trdiii, da je — »Kral-	njem kluba št. 1 in njegovega danes pa ga je Višinski raz-
avstrijski špijon! Klub št.'l ni To Je nekatere člane jezilo pevskega zbora "Sava". Dasi fflasil za — Hitlerjevega agen-sodeloval v nikakih organiza- tak« da so zahtevali loči- je imel le malo članov, so bili ta.
cijah, katerih namen je bilo tev kluba od stranke- Predla- nekateri ze!o aktivni in je iz-! G. G. Jagoda jeyl5Tr^ačelnik podpiranje vojn*- Dokler je £ali 80 ce,0» nai se klub pri- gledalo, da dob! \elika aloven- »ovjatake tajne pol cijeAki ie bilo mogoče, >o klubovi agita-.dririi k Socialist I.al>or Party. ska naselbina na severni stra- v svetovni javnosti znanaV za-torji odprto slikali delavstvu Zmerni, preudarni člani, so mi- ni res vzorno delavsko organi- letnicami GPU. Poma«ga.l Njg v blaznost vojne. Ko so vstopile ri,J in pojasnjevali, da ne mo- zacijo, ki si bo znala priboriti	mnogim boljše vi kom, m
v vojni ples tudi Zed. države, re biti vsakemu intimno znA- vpliv in agitacijo za delavsko mučil tisoče socialistov — daje bilo delo socialističnih or- no' kako in vsled kakšnih vz- gibanje. Toda dobila je tajni- nes ga pa Višinski obtožuje
' * - — " ~ | zavezništva s fašističnimi silami in tirja njegovo življenje
ijanizacij zelo ovirano in v rokov je prišlo do spora med ka, nekega L. VVipotnika, ki marsičem onemogočeno. Klub i^trujo, ki je zahtevala, da naj j je klubu zapravil blagajno in št. 1 je v*!ed tega moral pre-	Svobode' skozinskoz nato 'odpotoval neznano kam\
nehati pod svojim imenom « načelno socialistični list, ali | Vsota, ki je šla z njim, je zna-
pa naj prizna, da mu je pred- šala kakih 80 dolarjev. Ta in-
ker	MJ?f?cd.,f?^anji!;Jn jadmirale zaradi veleizdaje?
vsem za gospodarski uspeh, in cident je člane poparrl in ker 1 aije' . f^' a? 33J pa med izdajatelji "G- S.", ki ni brlo nikogar ve" ki bi ho- ******. boljseviskih vodita
so zatrjevali, da je Zavertni-;tel prevzeti tajništvo, je bil ^ ^feT^
kulturnimi in drugimi prireditvami, njegovi člani pa so se potem toliko bolj udejstvovali v gibanju za jugoslovansko federativno republiko in se bo- kova-Petnčeva skupina raz- klub razpuščen.
rili z nasprotniki programa i^na le vsled osebnihi spo- Dalje je klub št 1 s svojimi JRT	Irov in se skuša zda.* maščeva-1 , , r J	.	svojimi
V zvezi (JSZ) ie nastal Sele	1906. in	P^redit-
frakcijskibo kiseje konča v ^07, .so zavladali v klu- ~ druitvom v Chicagu in v Kri,tijan Kakovskl, bivši po-
zod sto no mh rva tTk e se kefi e ^ <*« socialistične stranke ^ .?,CaRU' S^elcn-al je s slanik sovjetske Unije v Fran-z oosropom nrvatsKe seKcije	___predstavami ali pa z nastopi cii . eden na več ih intelekt.u-
dovala boljše in ^pešnejše,|noma na abravna,v0f FO trdili, ako M bi reh naklonila vsaj ne- fJa ^ mu iz vJadnih blagajen
nakazali milijon dolarjev v a-meriški vrednosti za protiso-vjetske aktivnosti. Trocki odgovarja, da je to iz trte izvita laž in zahteva, naj mu Stalin ta očitek dokaže z dokumenti, ali pa bo ostal v očeh zgodovine lažnik.
Borba v Rusiji ie torej med komunisti: med onimi, ki se smatrajo za staro gardo oktobrske revolucije in med Stalinom ter njegovimi sedanjimi pristaši.
Odmevi v inozemstvu
Najslabše vpliva notranja negotovost sovjetske Unije na Francijo. Ljudska fronta bi se rada cslonila nanjo povsebno zdjj), ko je začela angleška vMda trkati na Hitlerjeva in Mitssolinijeva vrata. Pa je nastala ta obravnava in vsi v Franciji, razen komunistov, ki so kajpada manjšina, vprašu~ jejo: "Na koga v Rusiji se je sploh mogoče zanesti? In kaj nam koristi zveza z državo, v kateri pobijajo 'maršale in
za kazen...
Same odgovorna osebe
Klub Št. 1 je storil kolikor je bilo v moči njegovih članov, da ni notranja borba postala katastrofalna za vso zvezo.
Klubovo delo v S. P.
Ze drugo leto svojega obstanka leta 1904 je stopil klub
pa z nastopi svojega pevskega zbora s klu-
Klub št. 1 se jc znašel začno ^iUvaufeeiu" Waukeganu in z drugimi klubi slovenske in a"Keeju.
spet iskreno »prijateljski odno-šaji.
srbske sekcije JSZ izven stranke ponovno po takozvani sprin&fieldski konvenciji leta 1918, na kateri je neuradna št. 1 v ožje stike š socialistično ,«kupina članov iz vseh krajev stranko. Klubove seje 14. fe- Amerike sklenila, da se JSZ bruarja 1904 so fe udeležili ^ od soc. stranke. Za ponov-©trankin govornik Eroest Un- no pridruženj« k stranki se je termann, tajnik socialistične zavzemal_v Chicagu 1. 1919-20 stranke države Illinois in njen organizator, da slovenske so-
Prcdavanja in »hodi
Kmalu po ustanovitvi je klub št. 1 začel z diskuzijami o dnevnih tprobleniih; aranži
Tudi komunistom v izven
... m w. . • * ruskih deželah je neprijetno, prej proglašeni za fašistične Vsc t k, ^ bffl| ^ bodoJobs<).
zaveznike še sledeči tovariš, jeni v smrt SQ d ^ za Mfie-
Unina in graditelji boljševi- !zmatljiv^o Zdaj ,pa morajo
ske Kusije:	...... dokazovati, da so bili "izda-
Knstijan Rakovski, bivš, po- jalci, Ako se moremo {z do.
god kov v današnji Rusiji kaj učiti, je temeljni nauk ta, da je njena diktatura polom in da je storila napako, ker ni vsaj trockistom dovolila nekoliko demokracije... Dokler so bili
ciji, eden največjih intelektu alcev komunističnega gibanja. zdaj kajpada izdajalec.
Fajsula Khodjalev, bivši I predsednik sovjetske republike Uzbek.
* r i j • * * t	. . »lednji na vrhu, so bili zoper
Vladimir t. Ivanov »lavni njo jn zatiralj oporicion,,{ce.
a\-natolj lc^ne .ndustrije in lZdaj pa bi radi _\akor je re.
gozdarstva v USSR.
kel Bukharin, svobodo zboro-
ral je predavanja in gojil pri- P. T. Zubarov. pod komisar \ ^ ti.ka' jn ^^^
posebno Fr. ZaUz in z njim
_______________________večina članstva kluba št. 1.
druge s strankinim deilom od Tudi večina eksekutive je 6ila blizu pouče. Fred Teče in Fr za ponovno združenje, ki je bi- ivon» deklamacije in petje. ^^^^^^^^^^^^^^^ lo izvršeno kmalu po detroit- Knialu po tej slavnosti se je mmmmmmmmiimm^mlt? ski konvenciji socialistične .vrAil Y Narodni dvorani klu-
K
I a rji
stranke leta 1921.
za agrikulturo.
To so nekateri izmed teh, ki so bili tirani po večmesečnem zaporu na "masno obravnavo".
Na prejšnjih so bili obsojeni v smrt in ustreljeni Gregorij Zinovjev, predsednik komunistične internacionale, I). V. bov shod, na keterem sta go- Bogomilov, sovjetski poslanik
redbe agitacijskega značaja. V drugem letu obstanja je priredil prvomajsko slavnost, ki je bila prva med Slovenci v tej deželi- Vršila se je v Narodni dvorani. Na .sporedu so bili go-
Vea čas potem jo klub št. 1 v'orila Hrvat Jura j Mamek in na Kitajskem, Konstantin Ju-a izmed najaktivnejših po- Fred	Frank Petrich pa renjev, ki je bil poslanik v
Ko so se slovenski socialisti i stoja n k socialisti&ne stranke v Je Reklamiral Etbin Kristanov Berlinu, pozvan v Moskvo in
ena
združevanja.
To. da so vsi ti stari boljše-viški glavarji le špijon i in da so ponujali Rusijo v razkosanje Nemčiji. Japonski. Angliji, Poljski in kdor bi jo sploh kaj hotel, pa ni verjetno, razen ako je komunistično gibanje docela degenerirano in brez vsakršne moralne vrednosti.
borili za osvoboditev sloven- jChicagu. »kih krajin na Primorskem, so
"Dobrovoljni pJes". Dne 25. junija 1904 je imel klub shod
nam komunisti motali polena K,ub 1 v organizacijskem v Narodni dvorani s temo "Kaj kjer in kolikor so mogli in nam^	de,u	Je socializem?" (iovornik je
očitali šovinizem. Zdaj se pri-1 Radi obsežnosti slovenske \ bH Jože Zavertnik. Udeležba
dušajo celo za osvoboditev Slovencev v S!o\eniji in varajo primorske rojake s svojim
naselbine v Chicagu so člani Je bila zelo dobra, in že 2. ju-kluba št. 1 že v prvih letih sku- lua J> »P^t sklical shod. šali ustanoviti v raznih delih Dne 18. marca 1905 je imel
"antifasizmom", kateremu so mesta podružne klube. Tako klub svojo prvo praznovanje
baš komunisti v Italiji s svojo zabito taktiko največ pomagali v sedlo. Tinti Primorci, ki
so dne 8. julija 1911 ustanovili	obletnice Pariške komune,
klub na severni strani mesta	Fred Peče in sodružica Mede-
(north side). Ta klub je v JSZ	nova sta deklamirala. Pela sta
se danes puste spet vleči za dobil številko 52. Ustanovne-	Češki zbor "Ferdinand l-asal-
nos takim "komunistom", ne mu sestanku je predsedoval	le" in slovenski zbor "Orel".
tyodo k bojem za osvoboditev tajnik kluba št. 1 Frank Pod-	Jože Zavertnik je govoril o
svojih rojakov v Primorju lipec. Novi klub je imel samo	Pariški komuni. Vprizorjena
prav nič doprinesli. — N. Ž. *
Na Primorskem je za Slovence danes največja pridobitev, kadar dobe gospoda, ki jim tu in tam malo popridiga
v materinem jeziku.
*
Nemška vlada je v interesu ekonomije ukazala, da morajo biti vžigalice en centimeter (dve petinki palca) krajše kakor dozdaj. Ampak topove daljŠar Četudi so veliko dražji, kakor užigalice.
dve seji in prenehal. Od nje- je bila živa slika "Revolucija", govih nekdanjih članov je v Te priredbe se je poleg Slo-klubu št. 1 zdaj samo še( Anton i vencev udeležilo tudi mnopo
Putz.
strankinih članov drugih na-
Takoj po vojni je klub št. 1 rodnosti, podvzel skupno s somišljeniki, Naslednja leta je klub »klina Pullmanu akcijo za usta- cal nešteto shodov in aigitacij-
od tedaj o njemu ni več glasu,' Konferenca JSZ in Pro-Gregorij Pjatakov, bivši pod-; svetne matice v za-komisar težke industrije ki je	padni penni
bil tudi obsojen v smrt. Mihael
N. Tukhačevski, maršal sovjetske armade in ala\fjen za enega najboljših vojaških strategov, admiral R. Orlov, maršal Jan Garmanik, ki je izvršil samomor predno ga je sodišče utegnilo obsoditi v smrt itd. itd.
Lahko bi naštevali imena naprej in naprej pred-sednikov sovjetskih republik, komisarjev in pod komisarjev, vojaških
V dvorani društva "Postojn-fka jama" SNPJ v naselbini Strabane se bo v nedeljo 27. marca vršila konferenca klubov JiSZ in društev Prosvetne matice. Važno je, da so na nji zastopana vsa društva Prosvetne matice in vsi klubi JSZ.
Konferenca JSZ in P, M. v Milwaukeeju
in mornaričnih poveljnikov L«?/1* J' T*1® bo v Milwau-
ravnateljev kolektivnih farm^^/;^^
industrij, šolstva itd., ki s< kl"b°	*T'
morali plačati z ž vljen em	u^n* *Lb°/ ^
K	1 ,J	Turner Hali. Konferenca se
novitev kluba na južni strani
skih sestankov, aranžiral veli-
mesta. Ril je ustanovljen in ko predavanj in izvršil mnogo dobil v JSZ številko 224. Klub drugega agitacijskega dela. L. Št. 1 je na njegovih priredit- i 1932 je prvič v svoji zgodovi-vah vprizoril nekaj iger in mu
ker so bili proglašeni za nezveste.
Je neverjetno in pravzaprav nihče ne verjame
Obtoženi so bili zvez z Nem-
pomagal z udeležbami, predavatelji in agitacijo. V sedanji depresiji je bil klub na Puli-
ni imel večje število uličnih (delu se je odlikoval posebno shodov, na katerih so govorili John Rak, ki živi zdaj v John-v angleščini člani kluba in dru- stownu, Pa. gi strankini govorniki. V tem	(Dalje prihodnjič.)
prične ob 10. dop. Popopldne pa se prične v veliki dvorani v istem poslopju veliko prvomajsko slavje, na katerem bo klub št. 1 JSZ ponovil Ivan Cankarjevo dramo "Jakob Ruda". Program bomo imeli popoldne in nekaj zvečer, potem pa bo prosta in plesna zabava. Več o pripravah »pozneje.
atr
		VALERUAN PIDMOCYLNYJs		
				
•	&	Iti 1 II It O M A IV	H	
	i—m i	Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR		
				
				
(Nadaljevanje.)
V svetlobi testih belih luči, ki so gorele pod stropom, si jo je lahko ogledal. Bila je vsa v dveh 'barvah brez odtenkov. Orno: lasje, oči, obleka ter lakasti solni. Kujavo: obraz, roke. rame in nogavice. Ta preprosta harmonija dveh barv jo je povzdigovala v ponosen čar. Nobenih kodrov, nobenih okraskov na njeni obleki, ki se je od pasu navzdol malce širila in kakor da bi bila od spodaj podrezana, prav tako kakor prema črta las nad čelom. Vse, kar je bilo črnega na njej, se je spreminjalo, kar pa je bilo ruja-vega je zamiralo. V obleki je bilo življenje, a v telesu sanje.
Pred njimla so se premikali pari, kakor da bi plavali v zraku in takoj je zagledal Zosj-ko, ki je plesala z gospodom ženskega obraza. Bil je zadovoljen. Se že zabava, si je mislil, in baš pravega soplesalca si je izbrala. Potem je objel svojo damo in se spustil z njo v plešoči vrvež. Silno lahko se je gibala. Vsa, od prsi pa do kolen se je prižela nanj, vsa se je udajala njegovim zgibom, on pa je je pogledoval v oči in njegov pogled je prosil in bil je ves užgan od strastnega objema. Njuna žgoča toplota se je spajala, pronicala skozi tkanino, v njuni krvi je vzplamtel val medlosti, mogočen, slasten val in ničesar ' drugega ni čutil kakor ritem in nase prižeto telo, ki ga je popolnoma obvladal.
—	K večerji, k večerji! je klicala gospodinja.
Klavir je utihnil in žal mu je bilo, ker je moral razkleniti roke. Silno nezadovoljstvo ga je zajelo, kajti ta ples duši, gnete strast in te pušča v neutešenih željah. Prijel jo je pod roko, da bi vsaj tako čutil njeno telo. Kakor da bi se mu hotela odzvati, mu je stisnila prste in ves oživljen ji je Šepnil:
—	Sedeva skupaj?
—	No, da!
Veselo vzklikajoč so rinili v jedilnico. V tej gneči je za hip srečal Zosjko in ko je njegova dama pogledala v drugo stran, ji je tiho, toda veselo dejal: • — Zbogom, Zosjka!
Pogledala ga je s svojim počasnim, prodir-ljivim pogedom, toda očitajočega ni bilo v njenih očeh. Tudi odgovorila mu je, pa je ni di*«!, ker je odšel.
Miza je bila izvlečena po vsej dolžini in obilno obložena s preprostimi toda okusnimi jedili: sir, slaniki, šunka, riba in raznovrstne klobase. Na sredi majhnih in velikih krožnikov so stale rože, narezan kruh v treh košaricah, zelene steklenice vina in bele z žganjem. Ko so posedli, so za nekaj časa vsi utihnili, dokler se ni spet razvil pogovor med posameznimi sosedi.
Stepan je sebi in Riki pridno nalival. Pila je počasi, vino je izbirala z okusom, toda leno. Gledal jo je in manj in manj jo je poznal. Nekaj tujega, nekaj strašno ravnodušnega je bilo v vseh teh njenih črtah, le če se je ozrl vanj, je čutil, da je ženska, s katero je pravkar plesal.
—	Rika, Rikočka ... je šepetal. Kako razkošno ime!
Ker je precej pil, je videl zdaj manj gostov okoli sebe krfkor preje. Brkati jurist, ki mu je sedel nasproti in veselo snubil plavo-laso dekle z bohotnimi prsi, ga je najprvo surovo pogledal, nato pa je prav nepričakovano požmrknil in se mu nasmejal, kakor da bi mu bil tovariš. Tudi Stepan je čutil v sebi brezmejno naklonjenost do vseh gostov. Kako je lepo! K vsakemu je lahko pristopil, z vsemi se je lahko razgovarjal kakor s starimi znanci, kajti vse ono, kar oddaljuje ljudi, se je raztopilo v čašah in vsi so si bili zdaj enaki — brezbrižne živali, ki bi se rade šalile in smejale.
Zosjka je sedela ob koncu mize in se Iju-beznjivo pogovarjala z ženskim mladcem, ki mu je obraz kar žarel od zadovoljstva. Pogosto ju je opazoval, hotel se je srečati z njenim pogledom, da bi jo osramotil. Toda Zosjka je vztrajno obračala oči od njega. Stepan je bil razočaran. In to naj. bi bila ljubezen? S prvim, ki ga je srečala, se zabava, kakor da bi ne bilo ničesar! Zal mu je bilo, ker še bolj ni užalil te pretkanke.
Potem pa ni maral nič več pogledati tjakaj. Glasovi so se dvigali in padali, razlivali
Iz Jugoslavije
so se v potočkih neskladnih ■ razgovorov, iz katerih so se čuli le pijani vzkliki in sm^h. Stepanu se je zdelo kakor da drsi na saneh z visoke gore. Dotaknil se je pod mizo njene noge in besno jo je stisnil.
—	Počasi, nogavico mi boste umazali! je dejala mirno.
—	Opral jo bom v svoji lastni krvi! je odgovoril.
—	Imate toliko krvi odveč!
—Dvakrat več, kolikor jo je treba!
Trudil se je povdariti prav te besede, da bi zalobile globlji smisel. Nato ji je pripovedoval smele, dvoumne smešnice, katerim je dama pridevala spretne pripombe, saj jih je večinoma tudi sama poznala.
Bil je pijan, pijan v onem stanju, ko se zdi človeku \se žalostno in mračno. Kakor da bi že zdrsel z one visoke gore in kakor da zdaj sam samcat stoji sredi sive ravni. In odtod je pogledal svojo sosedo z obupom in strahom. Mar se bo tudi pri nji pričela ona ljubezen, ta dolgočasna storija med možem in žensko? Ljubezen je dolga algebrična enačba, v katerih boš našel same ničle, pa če se še tako zelo trudil, da bi jo drugače rešil.	*
In naslednja označba je prav takšna. Venomer isto taisto. Menja sc množenec, mno-žitelj — zmnožek pa je vedno isti, nespremenljivo prazen. Brezupno je slutil, da se bo prav tako navdušil tudi za Riko, da jo bo iskal, da bo visel na nji kakor v rešilnem pasu. katerega bo moral vlačiti s seboj, čeprav bo dosegel obrežje in vse vrvi in vozli se mu bodo zajedli v telo: Dolgčas ga je zajel, prav tako kakor onega gledalca, ki mora iz neznanega vzroka gledati desetič isto predstavo.
Pogreznil se je v premišljevanje. V tem hipu mu je Rika položila roko na koleno.
—	Štefan ...
—	Kaj?
—	Dajte mi roko!
Dal ji je roko in takoj spet potegnil iz njene. Neusmiljeno ga je zbodla v dlan. Vzkipel je, prav tako se mu je zdelo, kakor da bi prebodla milnati balonček njegovih razmišljanj.
—	Pripravite se! je dejal s smehom. Ob priliki vas zbodem tudi jaz!
Njene oči so se spreminjale.
—	Ne bo se vam posrečilo! je odgovorila.
Nagnil se je k nji in ji povedal veselo bajko Katjula Mendesa o slepi babici in njeni vnukinji, ki jo je pripela k svojemu krilu, da bi jo varovala pred nesrečo. Toda babica je vseeno postala prababica, četudi je dovolila dekletu hoditi iz hiše prvikrat le za četrt ure, drugič le za pet minut. "Kako ti je uspelo, najti v četrt uri ljubimca?" jo je razkačena vprašala. Toda grešnica je skromno odgovorila: "Ne babica, to se je zgodilo drugič."
—	Neumna babica, ki je silila vnukinjo zgrabiti za kar je bilo! je dejala Rika.
—	Upam, da vi nimate babice?
—	Da, ampak tu je vlak.
Pripovedovala mu je, da je tu le slučajno,
da je prišla obiskat starše a stalno da živi v Harkovu, kjer nastopa v baletu. Zjutraj bo odpotovala.
Nikdar ni čutil Stepan toliko hvaležnosti do nikogar kakor ta hip do te ženske. Odpeljala se bo! Torej ne bo ljubezni med njima! Kolikšna sreča! Rad bi pokleknil pred njo in ji zapel hvalnico odrešenja. Moj Bog, kako lepo je vendar živeti na svetu!
—	Dve je ura, je dejala. Iti moram. Ali me hočete spremiti?
—	Zelo rad.
Počakal jo je v predsobi, da se je poslovila. Ko je prišla, jo je zgrabil za roko in pritegnil k sebi.
—	Poljubi me! je dejal.
Nasmejala se je in tiho zapela:
Dekle je pralo nogo, fantje so pili vodo, tralal, tralala .. .
Nato se je privila k njemu kakor popreje pri plesu in za hip je občutil slasten dotik njenega jezika.
—	Ogenj ljubezni plamti samo trenutek! je vzkliknil. Potem se boršč kuha na njem.
(Dalje prihodnjič.)
Hru^iom in Kliilmm
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
PROLETARCU
Eden največjih pro^emov | Jugoslavije je "hrvatsko vprašanje". Brez iskrenega sodelovanja in pristanja Hrvatov k državni tvorbi Jugoslavija ;ne more biti trdna ne znotraj ne na vzunaj. Predsednik vlade dr. Stoj ad i novic je nedavno obljubil, da se bo vlada hrvatskega vprašanja resno lotila in ga rešila v korist celokup-|nostl države. Ni verjetno in je le ena obljuba več, kajti enako so obetali prejšnji predsedniki vlade.
•
Kdo lastuje prirodne zaklade in industrijo v Jugoslaviji? Domačini samo 30 odstotkov, ostalih 70 odstotkov bogastev Jugoslavije pa lastuje v na nji ■ kapital. Donašajo mu okoli I sto milijonov dinarjev obresti na leto. To je davek, ki ga Vplačuje. ljudstvo Jugoslavije 'od svojih bogastev in za svoje
garanje inozemstvu.
*
Posledice boja pravoslavne cerkve proti konkordatu (pogodbi med jugoslovansko vlado in papežem) se še vedno čutijo. Pravoslavna duhovščina se je maščevala nad mnogimi pravoslavnimi poslanci, ki so glasovali za konkordat, z izobčenjem iz cerkve in odrekla jim je cerkveni pogreb. Zdaj, ko je vlada izjavila, da konkordata ne bo, je pravoslavna cerkev sprejela "izgubljene ovce" nazaj in jim greh odpustila. Ob enem si je 'pravoslavna cerkev priborila v vladi izmed vseh treh glavnih konfesij v državi spet prvo mesto upoštevanja, Četudi je notranji minister katoliki duhovnik.
V	vsi Sloveniji je samo sedem banovinskih bolnišnic s 1860 posteljami. Hiralnici pa sta samo dve, namreč ena v Vojniku in druga v Ptuju. Zdravilišča so na Golniku, v
Dobrni in v Rogaški Slatini. «
Davki za gradnjo cest »o v Jugoslaviji zelo neenakomerno razdeljeni. Slovenija prispeva za ceste 13 do 14 odstotkov vseh dohodkov državnega centralnega fonda, dobi pa povrnjenih za ceste v svoji
banovini le 3 odstotke. »
V	Dravski banovini (v Sloveniji) je 120,000 koles, 2289 •potniških in 856 tovornih avtomobilov. — Tujih državljanov je v banovini 18,805 in sicer 9664 italijanskih, 4300 avstrijskih, 2606 čehoslovaških in drugi. — Ciganov je 2200 (od teh 600 iz drugih banovin.) ~ Glede javne varnosti pravi poročilo banovine, da je bilo umorov in ubojev 82, de-tomorov 21, težkih poškodb 700, požigov 200, tatvin 6500. — Samomorov je bilo v banovini 234.
*
Toča in poplave v Sloveniji
'ho v lainkem Urtu povzročile
170 milijonov dinarjev škode. *
"Delavska Politika" poroča j iz Kranja: "Ena večjih tukajšnjih tekstilnih tovaren ifcce potom Borze dela samo pod 18 let stare delavce. Kam pa z delavci nad 18 let starosti? To ostaja seveda odprto vprašanje. Oblast naj bi tak način iskanja delovne moči prepovedala, kajti to je nov način izigravanje uredbe o minimalnih mezdah. — V nekem domačem tekstilnem podjetju se še vedno zaposljuje nekatere delavce po 12 ur dnevno, dočim je 10-urnik običajen za vse zaposleno delavstvo, ne da bi gospod šef imel dovoljenje oblasti in pristanek delavstva.
IZ KANSASA
i Ko grem po opravkih po sosednih majnarskih naselbinah, lopazujem, kako se je v 15 ali 20 letih vse stpremenilo. Na slabše, kar se tiče delavskih razmer, v mnogih ozirih pa tudi na boljše. Prej v vsaki naselbini kup hišic in živahno življenje vsepovsod. Zdaj še tu in tam par stanovanj in naselbina zapuščena in mrtva. Prej vsake pol milje premogovnik, kjer si delo lahko vedno dobil. Ce si se skregal z bossom, ali če se ti je kako • drugače zamerilo delo, si prepeljal svoje orodje k drugemu rovu in prihodnji dan pričel delati v njemu. Kup rdečega kamenja je edino znamenje, da je bil tukaj nekoč rov. Toda tudi ti kupi kamenja počasi izginjajo, ker delavci WPA posi pijejo z njim na&e nekdaj strahovito blatne ceste. Ko smo pred leti šli na socialistične konference, smo navadno najeli farmarski voz s par konji, ki so gazili blato do kolen, in je vzelo dve ali tri ure, da smo prišli v nekaj milj oddaljeno naselbino. Danes so vsepovsod -lepe trde ceste, da prideš z avtom v tako naselbino v desetih minutah. In pa elektrika je skoraj v vseh hišicah, ki so ostanki nekdanjih naselbin. Koliko 'prijetnejše življenje je bilo takrat, ko so bile še vse naselbine kot mravljišča, če bi imeli vse te ugodnosti. o katerih mislimo, da bi zdaj brez njih sploh ne mogli živeti.
Sel sem v nekdaj zelo napredno naselbino Gross- Pa me je, poleg drugih stvari, zanimala ondotna šola, kjer sem pred leti imel sedem let dvomljivo čast biti tajnik šolskega odbora. V tej šoli podučuje zdaj bratova hči Mary. Na vprašanje, koliko otrok še obiskuje šolo, pravi da 10.
Ko sem prvo leto mojega "uradovanja" "inšpiciral" šolo, kot je zahtevala "uradna ; dolžnost", sem se najprvo o-|glasil, kjer je bila brhka uči-iteljica podučevala višje raz-
rede osnovne šole. "Vse »pre-natrpano", je pojamrala. "O-krog 50 otrok imam v sobi, da* si je prostora komaj za polovico tega števila."
Potrka! sem na vrata sobe z nižjimi razredi. Dasi je bila soba precej velika, je vendar v nji mrgolelo kot v panju- Na sedežu za enega olroka, so se stiskali po dva ali trije. Po kotih majhni zaboji in zasilni sedeti, vse polno in natlačeno.
Koliko imate vseh otrok, Ne vem natančno, pravi učiteljica, vem pa da jih je okrog sto!
Prizidali smo še eno sobo in uposlili novo učiteljico. Sheri-dan Coal Co., ki je Jastovala v šolskem distriktu dva rova in pa Taylor, bogat lastnik šestih farm, ki so mu jih obdelovali podnajemniki, so zaradi predelave šole protestirali zaradi "nepotrebnih" stroškov, ker so se bali nekoliko večjih davkov. Toda protestiranje ni zaleglo nič.
V drugem, pol milje oddaljenem šolskem poslopju, kamor *o zahajali izključno-o-troci farmarjev, pa v 50 letih ni nikdar bilo več kot ducat otrok. Zaradi ekonomskih in učnih ozirov, smo skušali združiti obe šoli, toda larmarji so se temu krčevito upirali. In tak neekonomski sistem je še vedno v mnogih distriktih
Učiteljske plače v našem distriktu so bile od 110 do 135 dolarjev na mesec. V zadnjih desetih letih pa so učiteljske plače v Kansasu »padle sramotno nizko. V podeželskih distriktih plačujejo v:- osnovnih šolah od 40 do 60 dolarjev na mesec. V raznih mestecih in srednjih šolah so plače nekoliko višje, navadno 75 do 100 dolarjev mesečno. Vzrokov, da so plače tako nizke, je več. Vedno več izučenih moči in pa krčenje števila šolskih distrik-tov potom konsolidacije, zaradi manjšanja števila prebivalstva, koder »o namreč izginile majnarske naselbine, in pa vse preveč konkurence med učitelji samimi, pomanjkanje stanovske zavesti, trdne unije itd. Imajo sicer svojo organizacijo, ki se pa bolj briga za razne akademične probleme, kot pa za vsakdanjo eksistenco svojih članov.
A. Shular.
t O pokojnem rojaku Frank Sedminku
Osage, W V«. — Ker fte nI
nihče, poročal v tem listu o smrti našega somišljenika • in bivšega naročnika Proletarca, bom jaz to storil. Frank Sed-minek je bolehal precej časa na naduhi, ki stare marsikake-ga premogarja. Dne 22. februarja smo ga poslali v bolnišnico in štiri dni pozneje je ipre-minul-
Pokojnik je bil rojen v Dobravi, okraj Celje na Štajerskem. Star je bil 63 let. Delal je v premogovnikih že v starem kraju na Gornjem Štajerskem in v Nemčiji in potem tukaj, dokler je mogel. Zapušča sestro v Gradcu. Bil je o-ženjen toda že pred leti raz-poročen in njegova bivša družica se je od tu izselila- Znan ,je bil v mnogih tukajšnjih naselbinah. Bil je zaveden delavec in pomagal v delavskem gibanju ter v bojih za naše pravice po svojih najboljših močeh. Bil je član SNPJ in SSPZ ter kluba št. 228 na Pursglove, W. Va. Vse organizacije so mu položile h krsti vence v poslednji pozdrav. Bil je zapisnikar v obema omenjenima društvoma. Dne 20-februarja je zapisniško delo zadnjič vršil.
Pokojnega Sedminka bomo ohranili v častnem spominu.
Joseph Železnik.
Social Study klub vabi na domačo zabavo
Chicago. — Prihodnjo soboto 12. marca priredi angleški odsek kluba št. 1 (Social Study Club) v Slov. del. centru domačo zabavo. Vsi člani in prijatelji so vabljeni in vsi so naši mladini dobrodošli.
Kluba JSZ v Detroitu priredita prvomajsko slavje
Detroit, Mich — Letošnji prvi maj bomo slovenski delavci v Detroitu praznovali v 'Slovenskem, delavskem domu. Predvajan bo fin, k temu dnevu primeren spored, ki ga bosta oskrbela kluba št. 114 in 115 JSZ.,To prireditev aranžirata oba kluba skupaj in vršila se bo v nedeljo 1. maja. Druge organizacije prosimo, da naj ne prirejajo zabav tega dne, nego da pride njih članstvo na to prvomajsko slavje, ki naj bo skupno za vse slovenske napredne delavce v Item mestu. Zborovodja John Berlisg in režiser frank Česen bosta poskrbela, da bo .spored proslave vreden pomena prvega maja. Podrobnosti o "pripravah in sporedu objavimo pozneje- — Janko Zornik.
Tudi Židi se smejo kopati
Židje v Nemčiji se smejo v javnih kopališčih prati samo od 1. do 3. popoldne. Ako žele po kopanju v hotel, smejo iti samo v židovske hotele.
Prihranila
DELAVSKI RAZRED JE EDEN
tlelo
i n denar!
z avtomatično ELEKTRIČNO pečjo
Kateri delavec, kateri nameščenec tega ne ve? Najpreprostejši delavec in nameščenec ima toliko soli v glavi, da logiko, pravilnost te trditve spozna. Koliko bolj mora to spoznanje zajeti delavce in nameščence, ki so obiskavali več šol, mnogo čitali, poslušali predavanja ter mislili sami.ali sodelujejo v razrednem delavskem gibanju!
To spoznanje je prva stop*-nja delavske kulture. Kdor spozna to dejstvo, je pošten in zvest svojemu načelu, dela tudi v življenju, v delavski organizaciji nesebično, preklinjajoč vse postranske pojave, ki ovirajo temeljno načelo: delavski razred je c*en.
Mnogo imamo danes pojavov, ki imajo namen to najsvetejše načelo delavstva sabotirati in smešiti, ga korumpirati in izigravati. Mnogo je tudi delavcev, ki nasedajo prevaram in spletkam proti delavskemu razredu, ki morajo imeti le dva namena: podkupovati delavce z obljubami ali pa sejati med njimi prepire, da se ne bi zedi-nili v načelu, da je delavski razred umo eden.
Eni si skušajo z obljubami delavstvu zasigurati politično oblast in vabijo delavce v svoje (
tabore, drugi pa s prepiri hočejo doseči nesoglasje med delavstvom, da jim ne bi bilo politično nevarno. Tretji zanašajo v delavske vrste prepire in spore, ki jim skušajo dati načelno obeležje, ki bi dejansko v obliki sodružnih debat delavsko gibanje le krepili, ne ga pa slabili. V tem ravno, ker zanašanje sporov v delavske vrste rahlja solidarnost delavstva, je dokaz, da vsi ti viplivi prihajajo iz tabora delavskih nasprotnikov, ki to razkrajajoče delo tudi pridno podpirajo v svojem časopisju.
Za delavsko gibanje so strup zunanji vplivi, ki pod krinko in videzom dobrohotne kritike u-stvarjajo spore in nerazpolo-ženje v delavskih organizacijah, ki ruši zaupanje v enotnost. Ti pojavi, naj prihajajo od koderkoli, če niso sodružni, so podtaknjeno zlo, ki ga hote ali nehote, najeti ali nerazsodni ljudje širijo med delavstvom, da bolj in bolj pozablja na to, da je delavstvo en sam razred in da zaradi tega med njimi ne sme biti nesoglasja.
Mi §imo en sam razred. Naša naloga in dolžnost je, da enotnost tega razreda &čit»mo in negujemo kakor svojo najsvetejšo svetinjo. Tedaj smo šele pra vi'in zavedni delavci!—"D. P."
• Kuhajte na moderni način — z elektriko. Sprevideli boste kot stotine drugih gospodinj v Chicagu, da je kuhanje z elektriko najlažje, najbolj udobno in najcenejše.
Poučite se o udobnostih električnega kuhanja takoj. Oglejte si te mične peči na izložbi v trgovinah za električne potrebščine, dalje v trgovinah z železnino, pohištvom ter v trgovinah z modnim blagom v vaši soseščini ali pa v električnih lokalih Common-vveallth Edison družbe. Različne velikosti in modeli po poljubnih cenah.
I x rv<1 n ii |»oii ii <1 Im
1.	V zameno vzamemo vašo staro peč.
2.	liberalni pogoji za instaliranje v skoro vseh soseščinah.
C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY

KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• •
Moje pojasnilo cleve- venski dom, oziroma njegova lana metati »pod ntje drugim, |čimprej skonča in nato sledi Barbič pripoveduje 1 «/ <4Ov ft pivnica, je bila, mislim, dele- pa ni moiato.	predavanje. Tako bodo seje
landskemu Uccsu žna ppectjinjega skupička. Demokratična Španija po- zanimive in vsem v korist. Va- Cleveland, O. — Vreme v
Ni
Collinwcod, o. _ V Prode- Da-li bo res res iprebitek, na-	trebuje pomoči nas vseh.
tarcu z dne 23. feb. piše neko reje n pri tem filmu, šel v prid	vse finančna pomoč, kar šteje, "Oko" med drugim: "Žal, da Cankarjeve Čete, kakor ao o- morala je ona stvaf, ki bo
dvorana SDD na tej predstavi Oglaševali v reklami, ne vem."	zmagala nad fašizmom Kaj
ni bila toliko polna kot bi mo-i Drago "Oko", kje je bilo o-	pomaga če izgubijo junaški
rala biti, oziroma kot taka glasano, da bo promet bare v	demokratični Spanci in med-|točno, kajti klub ima skupno
bimo na naiie seje tudi nečlane.! Ohiu je ne tanovitno kakor i Ntduvno .sem v dopi-u iz demokratska administracija v Detrolta s podpisom "Mimo-gredoč" čital, da ima naš klub samo 20 dobrih članov. To ni
predstava in trud "Verovška za-luži. Nekaj vzroka temu menda je b;!a akcija "Napre-jevcev", ki so večer prej spon-sirali v isti dvorani film "Španija v plamenih". Dobro in lepo je, da so to storili, ampak čemu na tak dan, da škodujejo drugi, enako važni delavski prireditvi?"
Kot članu dramr.kega društva "VerovSek", naj mi bo dovoljeno to •"mizerijo" pojasniti, ker teh razdiralnih akcij je že vie preveč, in to po večini od onih, ki jim je "Verov-šek" in vse slično Španska vas. Da so collinwoodski Naprejev-ci na prejšnji večer soonsirali film "Španija v plamenih" je bil vzrok ta: Naš odbor "Prijatelji lojalistične Španije" je imel aranžmo za prireditev v načrtu še predno sa je dramsko društvo "Verovšek" pripravilo za igro "Kamnolom", toda vre dvorane so bile oddane pred in po datumu igre. Slučaj pa je nanese), da je neki mladinski klub odpovedal dvorano za ples, ki jo je imel naieto za 12. feb. in odbor, o-ziroma "united frontarji" so to dvorano porabili v namen kazanja filma. Mr. Oko nima nobenega tehtnega in ne gen-tlemamkega vzroka se jokati nad nepovoljno udeležbo na igri "Verovška". Ako nimamo zato pritožb mi člani, počemu naj si on greni svoje življenje? Saj "Verovsok" ni imel s to igro prve skušnje. Po našem mnenju je bila udeležba naravnost dobra, ako vzame-
klubovih prostorih SDD imel narodna brigada svojo moral-■ z mladinskim odsekom vred kaj opravka ali stika s kaza- no silo? Puška ne velja nič, še zmeraj nad 50 Članov in
njem fiilma? Ako je kdo prišel piti v naš klub room, ni prišel z namenom, da s tem pomauu Španiji, pač »pa SDD. Kes, da je bilo na prireditvi veliko tujcev. Za to gre priznanje "united frontarjem"; namreč med našo skupino so tudi madžarski fantje in dva izmed teh sta
ako nimaš več volje do boja. Z otroškimi kikanji drug nad drugim ne bomo prišli daleč, prej ali sJej bomo vsi skupaj utihnili. In kdo bo temu vsaj delno kriv? Oni, ki danes ubijate moralo drugim, a za resno dolo jim ni. Zakaj se niso zdramili ob času klubi sociali-
prodaia, reci in beri, tristo pet stične stranke? Zakaj ni glav-
insedemdeset vstopnic. Vzrok res velikemu navalu je bil po našem mnenju tale: Vstopnice smo imeli »v prodaji več tednov pred prireditvijo in v odboru je delovalo štiriintrideset članov, kateri smo različnih političnih naziranj in prepričanj. Sodelovali so člani društev SNPJ, SSPZ, SDZ, dram. dr.
ni odbor SNPJ dal vsaj moralno podporo elevelandski federaciji SNPJ, pa bi morda vsega tega danes ne bilo. Toda ni še prepozno. Ako se hočemo razumeti, lahko rekaj dosežemo, kar je namen nas vseh.
Dobro je, da odbor "Prijatelji lojalistične Španije" v Collin^voodu ne vzame kikov
"Vehovšek", soc. kluba št. 49, preveč za resne. Nekateri tej Youn#men's demokratičnega akciji nasprotujejo poradi mo-kluba št. 32. W. demokratične- robknih političnih vzrokov, ga kluba, komunisti in člani drugi ker ta ali oni njegov pri-
UAWU local št. 45, ter dva ameriskso-madiarska mladeniča, torej cela mešanica, ali po tvojem mnenju "united frontarji".
jatelj ali simpatičar tako misli, a vse skupaj je prazen bav-bav. Nekomu se je sanjalo o cfoljinvvoodskem komunizmu. A ta-le bav-bav je v resnici
Dalje pišeš: "Nobena taj- tak-le: člani UAW lokal 45, nost ni, da so bili ljudje s fil-'s0 organizirali poradi ipri-mom večinoma nezadovoljni, hodnjih volftev v upravni in
kajti promoterji so obljubili preveč. Vstopnino so računali 35c za osebo. Cul sem neštete:
vodilni odbor naše unije iz vzrokov, ker se je reakcija že preveč razvila, pa je nekdo
♦Ja — saj ni bilo nič tistega, n j a 1 o našem komunizmu in kakor so oglaševali..'" Torej P" tem ** znajdemo danes v
javnosti taki, kot se hoče nas naslikati. K temu pa je ume-
ti in ljudje so bili nezadovoljni s filmom. Morda gredo ljudje raje v show, kjer se kaie|8tm> vprašati: Kam s tem pri-v povečanje vtisa filme s kra- demo? V razdor, in zakaj?
Samo poradi čudnih homatij
povečanje vtisa filme s kra sno scenerijo. Kes, tega v filmu "Spajn in Flame" ni. k.t
mo v upoštev, da smo že par-j ni bil produciran v Holly-krat poskusili z resnimi dra- *opdu, pa na frontah lo-ma;ni, pa jih je prišlo manj jalistične Španije, kjer dane« ljudi gledati kakor zadnjo, preliva proletarska
Temu pa nko brli krivi "Na-prejevci", vsaj tpri prejšnjih predstavah ne, pač pa nezavednost publike. Ako naši ljudje radi vidijo "komedijo", mi jih ne moremo reformirati, ako se ne znajo sami navzlic obstoječih razmer.
Drugič, tifln to oporeka tvoji kritiki: V odboru "Prijatelji Jr>jalističrve Španije" ?mo delovali trije člani "Verovška" ter itfto tako igrali drugi dan v igri, pa se nismo
armada
svojo kri za svobodo demokratične Španije in za svo"bodo
nekaterih.
Vincent Coff.
Res, kaj je narobe z našim Detroitom?
Mich. — Zadnie
članic". Nekateri sicer zaCvta-nejo s članarino in jo plačujejo za nazaj, in nekateri v naprej. Torej ni vzroka, da se bi kdo jokal radi kluba št. 114, ker smo še zmerom na zemljevidu. Klub št- 115 s svojimi 12 člani nas torej ne bo še prekosil, vsaj zdaj še ne.
V klubu št. 114 je odbor isti, kakor lani, z izjemo organizatorja. Ta je zdaj Frank Smerdu.
Sodrugi in somišljeniki, pridite v soboto 19. marca vsi na «?ejo. — John Zornik, tajnik-
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O.—Zadnja seja kluba št. 11 ni bila dobro obiskana. Menda je bilo vzrok slabo vreme. Sklepali smo med drugim o pripravah za naše majsko slavje, ki ga priredimo v .soboto 30. aprila. Vprizor-jena bo angleška igra "The Second Story Man", poleg tega pa bo na sporedu več drugih točk, katere bomo navedli enkrat pozneje. Sporočiti pa moram, da je na to slavje povabljen Barbičev orkester iz Glevelanda. Pred par leti so že dvakrat igrali pri nas, v veliko zadovoljstvo občinstva. Mogoče nas pride ob tej priliki zaeno z godbeniki obiskati tudi sam France BarbiČ. Saj ga poznate! To je tisti, ki tako pili v "Proletarcu" in "Pro-sveti." Ako pride, bo tudi nas
Cankarjeva ustanova Program in plesna za-vprizori dramo	bava čitalnice SDD
"Gospodar"	Cleveland, O. —- Ponovno
CUveland, O — V nedeljo opozarjamo na upored in ple-Co!umbusu. Se spreminja na|20. marca ob 3- pop, vprizori ^no zabavo, ki jo priredi to ne-• lubše, in enako tudi držav na j Cankarjeva uranova v Narod- Jeljo ob 3. pop čitalnica Slov. blagajna, ki se vidoma prazni.! nem domu na St. Clair Ave so- del. doma, 15335 VVaterloo Državni senat je uvedel pre- cialno dramo v štirih dejanjih Road. Prebitek se porabi za iskavo, a. bila je larsa. Nihče!"Go-pciar", ki io je spisal nabavo nadaljnega štiva. Vs-ni kriv izpraznjenja blagajne,|Etbin Kristan, urednik Can- top ni na za popoldne in zvečer kajti demokrati morajo sku-jkarjevega Glasnika. Zvečer je le 35c, samo za plesno za-paj držati. Mogoče verjamejo bo ples in prosta zabava v av- bavo zvečer pa 25c. tudi v pregovor, da vrana vra- ditoriju in prizidku Narodne- pod vodstvom Vinko Coffa ni oči ne izkljuje.	ga doma. Za ples bo igral zna-fbo vprizorjena . živa slika s
Naši demokrat-komunisti so ni Yankovichev orkester. -premijevanjem petja, ki ga tudi zelo zainteresirani, am-; Drama "Gospodar" ni bila bosta predvajala Zaitz-Jer-pak ne v graft v svoji državi, dosedaj še nikjer vprizorjena. *ich. Sodelovali bodo v spore-
kajti graft je le "manjše zlo". Zato so rajše okupirali nalogo pobirati prispevke za lojaliste v Španiji. To delo so prej vršili tukaj socialisti. Posebno naš tajnik kluba št. 49 je bil jako zainteresiran. Sedaj so pa vae okupirali demokrat-komunisti, kajti le oni imajo pravico pobirati take prispevke, ker imajo V PitNburghu anti-fašistični list. Pravijo, da je list slovenski, ampak vodijo ga bratje Hrvati, ker med Slovenci primanjkuje urednikov in vodij!
Zdaj pride prvič na slovenski du pevski zbor "Slovan", so-oder. Je noviteta, ki ji bo da- list Peter Dujmovich, pevsko la ameriška Slovenija svoj društvo "Jadran", duet soc. dramski krst —• kar si lahko pevskega zbora "Zarja" (Jo-štejemo v ponos in čast, da.sephine Turk in Sophie Turk-imamo ameriški Slovenci v man), Vadnalov kvartet, so-svoji sredi ljudi, ki so zmožni ILst Frank Plut, Anton Epich, v literarni obliki doprinesti kuplet, in John Stebla i v igri nam večja umetnišKa dramska "Ribenčan Urban". Naša čital-dela-	niča je kraj, v kateri si lahko
Drugo posrečeno naključje sleherni delavec zajema vire
je pa to, da imamo v svoji sredi avtorja drame "Gospodar", ki je obenem režiser iste in v kateri bo igral glavno vlogo. Biti avtor, režiser in obenem
za izobraževanje. Vzdržujejo jo delavci. Torej delavci, pridite vsi, da se ne samo zabavate, ampak ob enem tudi podprete to izobraževalno u-
Kadar si hoče delavstvo pri- igrati glavno vlogo, je nekaj jstanovo. — Frank Barbič. boriti kaj boljšega, mora po izrednega in nepričakovanega	-
evangelije razodetij itak v Pittsburgh. Saj se še spominjate, kako je tam katoliški "father" James H. Cox reševal vprašanje brezposelnosti! Govoril je po radiu in si dobil tisoče in tisoče pristašev, kakor pozneje še bolj žlobudra-vi "father" Coughlin. Rev. Cox
na našem ljudakfem odru. Dramatik in pisatelj Etbin Kristan si je nadel to težko nalogo in lahko se zanesemo, da bo drama "Gospodar" po svoji lite-
Člani kluba št. 114 za obdržavanje zbora JSZ letos
Detroit, Mich.—Kaj je bolj-
rami, režijski in igralski vrednosti zadela višek gledališke še: redni zbor JSZ in Prosvet-umetnosti.	•	ne matice odložiti z letos na
Vprizoritev drame "Gospo- 1940, ali pa ga obdržavati v je organiziral veliko karavano'dar" je precej teška. Zahteva tem letu, kakor nalagajo pra-b rez posel nih v \Vashington. se dobre igralce. Režiserje po- vila? V klubu št. 114 smo raz-
M nogi so mu med potoma zboleli vsled mraza in nekateri so podlegli pljučnici. Veliko se jih je vrnilo še predno so prišli do Bele hiše v VVashing-tonu. Nazaj grede so vsi stradali in trpeli vsled mraza. Tako se je ponorčeval Rev. Cox
lahko, saj smo potrebni. Salo . . , JV D Uu , . ,
na stran, želimo, da res pride ti fl ^Vo ^ J* C6l°
sem. in da prfnese tudi har-	ra^a,en Kak,or4
moniko s sabo. 1	ZDato
gulil. Rev. Cox je bil vsled
... «	r, . • i	1	KUHI. IVtJV. LOX je Oll VSieO	II^!	A ......i
Mtch. — Zadnje!	*	: j ji . nnar. Miliva liabniA, August .... . .. x „
•m v* « * t	.	.... svoje ljubezni do delavstva v	»»-i	j - , T ah kakorkoli že se
?')a 1 l rr.;Wtarcu Brezposelnost se-	tudi iez- pred ftdonilllo p<iroto.	Komar. M.bn Medve,ek. Jo-	potrcbno, d
,,oy. v kutenh p^; Ida,je bujie pczne.	Na dnev- ja|& jc 0 njegovem loterijakem f Ph Terb.žan Joe Seme. An-,^ q ^ razp,.av)j
Detroit.
ise smo
tebe in mene. Praviš: Promo-lnekai dopi terji so obljubili preveč. Kaj jamrajo. Ha v naši naselbini ni j nem redu zdaj je odkrivanje l^dVzetju^kf »aTe vodilTn^ smo obljubljali? Nič drugegaN-se kot bi moralo biti, oziroma korupcije in senatna preUka- Lv^ -k onn r ^ll kakor slike iz lojalistične Spa-ikakor oni žele, da bi bilo. Ce-|va administracije ohijskegay reklami 7a to lot r
lagal veliko važnost pri dolo-	pravi iali o tem vprašanju. Na-
čanju igralcev. Da je spravil	še članstvo je mnenja, da je
odgovarjajoče karakterje sku-	zbor zdaj potreben in to iz
paj, so mu priskočili na uslugo	raznih razlogov. Na primer,
igralci in igralke vodilnih	'stranka in zveza sta izgubile
dramskih društev širom Cleve-	»a članstvu, in potrebno je, da
landa, ki so včlanjena pri Can-	preudarimo in sklenemo, kaj
karjevi ustanovi. Vloge imajo:	troba 8toriti« da »Pet pndo-
Etbin Kristan, Joseph Skuk,	bimo in naš pokret boljše po-
Vatro G rili, Olga Mam, john	fivimo In drugič, ako se pred
Steblav. Anna Grill. Anton Do-	!,ctom 1^0 ustanovi delavska,
Milka Babnik, Avu^*™*^**??1** . -anka'
ah kakorkoli že se bo lmeno-
da bi zbor
ljal zdaj in
nije — kakšne so te slike in o mu toliko mlačnosti? vprašu njenih scenah nisi ne ti in tri-?jejo.'Kje so 6ni, ki so včasi to-
hče drugi nikjer čital, in nihče o tem oglaševal. Toda slike, po mojem mnenju, so bile več kakor smo promoterji obljubljali. Videl si v njih lahko umirajoče starce in starke, o-
liko pcudarjali svoje prepričanje? Ali jim je bilo prepričanje le prazna beseda, kakor
zjokali nad nehvaležno publi-itro^e» dojenčke na prsih mater ko do naših pihletarskih j2 razmesarjenimi obrazi, stažiram. Naj pripomnim, da smo(novarJa delavcev v plamenih, trije člani MVerovika"prodali uni<čei3e in razdiranje meš in
v	pndprodaji sto trideset vas* Po krvoločnih fašistih itd. vstopnic za ta "rompompom"	naši skupini nasproten, "Naprejevcev". Nadalje pra- ne želiš sodelovati z dru-
vi	Oko: "Saj bi jim človek ne	v pomoč demokratični zameril, ampak kje so bile ti- jSpaniji, vsaj drugim, ki so pri-ste osebe naslednji dan itd." pravljenj delovati, ni treba je-
governerja Očitajo ji, da je slal>o. oziroma ne|>ošteno gospodarila. Zato je ona še posebno preiskovana.
Na konvenciji unij CIO 26.
je bila prazna tista, češ, "mi feb. v glavnem mestu Colum-smo bili socialisti še ko ste vi busu je v otvoritvenem »govo-
Povem ti, da si človek brez o-česa, ako jih nisi videl ene na
odru in druge pa v dvorani kritiko, ako se ti to ali ono ne
mati poguma. Nihče ti ne bo oporekal taktično in dostojno
kot gledalce. Zdi se mi pa, da jc "Oko" mižalo. Nadalje o-
dopade. Drugič, ko bode ta ali ona skupina ali organiza-
v starem kraju krave pasli?" Zdij pa so tako obcagali, da bi klube najrajše razpustili. |tev proti governerju Daveyju, To je ena stran slike. Toda|o katerih poročajo listi, resni-
ru John Owens dejal, da tudi ako je samo polovica obdolži-
menja: "Na svoji prireditvi vjcija nekaj sličnega priredila, foboto so imeli velik naval, j pridi na dan s tvojo dobro vo-ker so prišli film gledati tudi.Uo in idejo, povej jim, to ni ljudje drugih narodnosti. Slo-1 zanič, jaz vem za boljše. Po-
koncem konca le lahko kon-statiramo, da še nismo na koncu, samo aktivnosti bi bilo treba več, pa bo šlo vse po starem tiru.
V klubu št- 114 bo v namen povečanja aktivnosti po vsaki seji predavanje in razprava o dnevnih političnih vprašanjih in drugih problemih, ki se tičejo delovnega ljudstva.
Seje kluba št. 114 se odslej vrse vsako tretjo soboto v mesecu ob 4. pop. na John R. v Slov. narodnem domu. Aranžirano je, da se dnevni red
ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DriUŽBE
SOlO f.\ H 1.2.»
1.)	KOLEDAR, ki obsega nail sto strani gradiva in slik,
2.)	ŽENIN IZ AMERIKE. Povest. Spisal Anton Tanc.
3.)	FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Petelin.
4.)	SINOVI PREDMESTJA. Povest. Spisala Mimlra Konie.
Vse štiri knjige Cankarjeve dmžbe dobite za $1.25.
Pošljite naročilo čimprej. Naslovite: PROLETAREC, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, lil. "
R ■ ■ ■
čnih, bi moral biti odpoklican.
"Vajste, lidji božji", to je tisti dobri prijatelj delavcev, ki je v lanski stavki jeklarskih delavcev poslal kompanijam v pomoč dva tisoč mož državne milice, da so lahko obnovile o-brat pod zaščito bajonetov. Se še spominjate, kako so ga demokratski politiki v zadnji volilni kamtpanji opevali za prijatelja delavcev? kitajte danes poročila preiskovalne komisije, kako so tudi velike glave velekorporacij zapletene v korupcijske afere državne administracije. Ali se boste prebudili in pričeli z delom, kakor ga je omenil John Owens, predsednik šestega distrikta UMW in voditelj CIO v Ohiu? "Dolžnost delavstva je pomesti koruptne politike iz vladnih uradov in izvoliti zastopnike delavcev na njihova mesta," je dejal.
je oznanjal, da bo prebitek porabljen za vrt samostanskih -ester pri cerkvi St. Patricka. Nune pri veliki fari morajo biti, in nune rabijo vrt, da se po njemu sprehajajo. •
Prizadet v loteriji je poleg župnika Coxa tudi Cleveland-čan 15. J. Clifford in Thomas Harkins iz Pasadene, Calif. Tako je izjavil v obtožnici pomožni pravnik J. R Spe igel. Trdijo, da se je te takozvane nagrade v Rev. Coxovi loteriji delilo samo njegovim sorodnikom. Pa je prišel "father" v kašo. Herkinsov osebni zdravnik in prijatelj je dobil ;la?om obtožnice prvo ragrr.do v v*o-ti $10.000. P r > TI. F. Wallker in nje^:v s :>n jc Hol-lywood, Cclif. šk« la, da ni "Big Tony" v sorodu z Rev. Coxom. Bi tudi on prejel par tisočakov dobitka in potem bi se spomnil morda "Proletarca" ter mu poslal "bakšiš", češ, po krivem nabrani denar naj gre v namen«1, ki ljudstvu odpirajo oči, in za take namene deluje Proletarec.
Frank Barbič.
Anton Medved se zabava v Coloradu
Anton Medved, ki je imel
ton Eppich in Louis Zorko.
določil giede novih političnih
Značilno }e d* osem od teh\komhin9Lcii ^ktiko na$o igralcev je rež,ralosiimostojno 17vezo Ako ^ za zbor v tem vec ah manj v preteklosti in >]ctu finančne potežkoče, naj sedaj boste; imeli priliko videti bi ^ vzeJo iz druKih vir0V| ako
v nastopih kar osem režiserjev ,VSQtM v konvenčnem skladu ne v eni igri. To se ne dogodi vsak jbi zadostovala. Uverjeni smo,-
Dne 20. feb. se je v bližnjem do ne<iavno gostilno v' Chica-Bellairu vršil velik shod za
i bojkotiranje jaiponskega blaga. Shod je bil dobro obiskan. Ustanovljena je bila organiza-jcija v ta nam*n in izvoljen od-(bor. Sprejeli .so resolucijo, katera ljudstvo urgira, da naj i bojkotira vse produkte, ki jih pošiljajo sem fašistične dežele. Sprejeta je bila tudi resolucija. ki določa, da se pred-
gu, je zdaj nastanjen v Pueb-lu. Colo., kjer živi njegova sestra. šel je tja. da preudari, če bi mu kazalo obratovati tam gasolinsko postajo. Potu-] je po okolici, bil je v "vrtu bogov" pri Colorado Springsu. in piše, da se mu ti kraji pri-rodnih krasot, jako dopadejo Na zapadli je zdaj prvič. Ako si ne ho našel primernega po-
dan.
To bo tretja prireditev Cankarjeve ustanove. Prve dve prireditve so vsebovale večinoma pevske točke in zato smo se odločili posvetiti sedanjo naši drami, čisti preostanek gre v podporo Cankarjevemu glasniku, mesečniku za leposlovje in pouk, katerega izdaje Cankarjeva ustanova v Cle-velandu.
Zato je naša dolžnost, da posetim-o to zanimivo predstavo in s tem pokažemo, da nam! je do dramske umetnosti in za obstoj revije Cankarjev glasnik, kateri nam nudi izobrazbo, je luč, ki kaže svetlejše dneve našega življenja, kaže pot do resnične svobode, kjer bo upravičen do dostojnega življenja vsak zemljan. Pojdimo po ravni črti za dobro stvar in pokažimo resnično solidarnost v naših vrstah, ker le v tem pravcu bomo uspešni.
Vabljeni ste vsi na to znamenito predstavo. Ker se bo predstava vršila popoldne, se vabijo Slovenci iz bližnjih mest kot iz Akrona, Barberto-na, I^oraina, Warrena, Girar-da, Fireporta itd., da pridete in pomagate "boterčkati" krstni predstavi nove drame "Gospodar". Zato v nedeljo 20. marca vsi v Slovenski narodni dom, na veliko kulturno slav-nost Cankarjeve ustanove!
Louit Kaferle,
da bo eksekutiva JSZ ukrenila giede tega kot najboljše
mogoče.
Janko Zornik, tajnik.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON
OFFICE H(H*RS: 2:00—4:00; 7:00—R:30 I)aily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Pailjr Tel. Canal 1100
W<'tlm\"«day an-d Sundiy by appointments only
R.tidenc« Tel.: Crawford 8440 |f no an»wer-—Call
Austin 5700

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOll
NAROČITE SI DNEVNIK
» »t
i:t\" i
Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. Denct članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov zu list in zn tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave.-CHICAGO, ILL.

sednika Roosevelta pozove iz_, la ^ yrf|e na v?h(>d Njegovo P^lovati zakon, k. bo prepo- bivAo R(Hstiino v Chicagu sta redal izvažanje municije in prevzela John Hulaii ler nje-:drugega blag« v dežele, ki so	sopro)ra Theresa.
zapletene v vojne za fašistične	____
namene. — J<v»*»ph Snoy
■ -1----Države, ki to prišle iz xad-
Kadar naročate knjige, po* nje vojne najmočnejše, so da-•luiite ae Proletarceve knji- nea prešibke, da si bi upale sa-gsrne.	! plesti te v drugo. — "A. G."
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO. .
Adria Printing Co«
1838 N. HALSTEf) STREET, CHICAGO; ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

(IAPADI NA AZILSKO PRAVO POLITIČNIH EMIGRANTOV
B«*p[iiii<*i, ki ko utekli Hitlerjevemu in MuftHolinije-venui terorju povsod šikaniram
Po prihodu llitlerj^ na via- v besedi in slikah kot je naj-do Nemčije in po fašističnem boljše mogel. Vlada v Rimu puču v Avstriji se je mnogo je poslala če*ki vladi neuradni političnih beguncev iz teh de- ultimatum, da naj poskrbi za žel zateklo v Prago in druga odpravo norčij proti Italiji češka mesta, kjer so jih čeiki (Mussoliniju), aH pa naj ne soc.-demokrat i sodružno, *pre- pripravi na posledice. Sme^e-jeli in jim pomagali k življen- nje Mussolinija na češkem je ski eksistenci. Ti politični eni i* prenehalo. Tudi v Beogcpd je granti so pričeli izdajati svoje priAel MiMsolinijev zastopnik liste in jih utihotapljali v — to se je dogodilo lani — in Nemčijo in Avstrijo. Vlada na je predlagal: Poskrbite, da 11-Dunaju je protestirala in na- sti v Jugoslaviji ne bodo pisali slavljala note £eški vladi, da žaljivo o Italiji, ampak le res-dovoljuje proti svoji sosedi nfco (namreč tako "resnico", (Avstriji) neprijateljske akci- kot jo smatra Mussolini za je. Se veliko glasnejši pa je resnico), pa bo časopisje v bil Hitler. Pod temi pritiski so Italiji "prijateljsko razumeva-bili protinacijski listi nemških nje jugoslovanskega tiska e-
! ven ji. članek je seveda napisan tako, da nikogar ne "žali", kajti drugače bi ga cenzor zavrgel. O lasi se: 1 ""Mednarodno načelo zaačf-te političnih emigrantov je bilo dolgo let sveto. Priznavale so ga skoraj vse države. Dane i nI več tako. Avtoritativne države so to načelo prelomile in za njim ga kršijo tudi nekatere demokratične države. Podlegle ho hujskanju in ire-denti^tičnemiu rovarjenju v
KLAUS HKIINKICIl-T. M.:
ŽIV POKOPAN
(Odlomek i* knjige "Konten trationlager VII", ki j« 1*1« v založbi Malik, v kateri pisec, biv*i Jetnik koncentracijske?« tabora v Nemčiji, opi
dveh ostarelih deklet, ki sklonjeni naprej, s preplašenimi obrazi, gledata k njemu v jamo. Saj je vendar njun brat, ttuje Mtrahoaite prUore v teh njun zaščitnik! Ne razumeta, laborittih, ki jim je bil nam zakaj se jima je moglo kaj ta-
prič a.)
"Vzemi lopato, mrha, in iz
njih Notranjosti, hoteč se og-	kopiji tu v zemljo luknjo. Mo-
niti temu navideznemu povo-	goče te bo pogled na svoj lastni
du za vmešavanje v notranje	grob izpametoval." Izak je o-
razmere posameznih držav,	trpnil, a surova Geyerjeva brca
Zato to začele preganjati in	mu je dokazala, da se Zim-
še preganjajo |>olitične emi-	mermann ni šalil. "Tukaj 1 Za-
grante kakor — zločince.	čni!" Geyer mu je pokazal rav-
Demokratične države kaže-	na tla v kotlini. S palico je po-jo s tem svojo slabost, ker podlegajo navideznim vzro-
političnih emigrantov na češkem ustavljeni. Svoje glavno glasilo so nato prese4t4i v Pariz.
Pariz je danes svetovno zatočišče ■ političnih -hv.guuce-v
nako vljudno vračalo z resničnim (?) poročanjem o Jugoslaviji."
Danes ne sme v Jugoslaviji noben list "napadati" Hitlerja, -m* MuFsoirnijH, ne avstftj-
vseh vrst. V njemiu je velika <kega kanclerja Sušnika.
kolonija belih Rufov, ki se navdušujejo za povrnitev eari-zma in intrigirajo proti sedanji Rusiji. V Parizu je tudi nekaj komunističnih beguncev iz Rusije, pristašev Trockega in
Bili so časi, ko so bile Zed. države glavni azil političnih in verskih beguncev iz vseh krajev sveta. Danes jih baš te najbolj odganjajo in kar jih je tu, so takorekoč stalno pod
onih sovjetskih bivših vodite- policijskim nadzorstvom, ozi-
ljev, ki so bili v tekoči čistki "likvidirani". V Parizu je mnogo komunističnih beguncev iz Nemčije in Italije. V Parizu je stotine socialistov rt Nemčije, Avstrije. Italije in tudi drugih dežel, iz katerih so utekli, ker so kršili zakone "za zaščito države".
V Parizu izdajajo italijanski politični emigranti svoje protifašistične liste, izdajajo jih nemiki begunci proti hitle-rizmu.izdajajo jih avstrijski proti avstrijskemu klerofašiz-mu, izdajajo jih beli ru^ki politični begunci proti sovjetski Rusiji itd.
Na drugem mestu je. London, toda glavni centrum političnih beguncev vseh vrst je
ion a pod nadzorstvom agentov justičnega departmenta zvezne vlade.
Italija pod Mussolinijem je dala zavetje političnim emigrantom' iz Hrvatske in je pomagala celo tinancirati njihovo gibanje za ločitev od Srbije. Enako Madžarska. Posledica je bila umor kralja Aleksandra. Zdaj je jugoslovanska vlada v prijateljstvu z državo, ki ji je delala največ zgage. In jo bo še, kadar bo veter pihal za Italijo v ugodnejšo smer.
O vprašanju skrunitve emigracijskega prava in za azil-rko zaščito političnih beguncev se danes mnogo razpravlja, kajti tisoče ljudi — intelektualcev in borcev — kmalu
kom širjenja iredentizma v svojih zemljah po nasprotnih silah. Razlog jim je dobrodošel tin če tega ne bi bilo ali ga ne bo, bodo našli sto drugih pretvez, ker se avtoritativne drla ve hočejo uveljaviti tako ali tako v dosego svojih politi-čnoimperialističnih ciljev. . Imeli smo emigrante ia lta~ li jo. Nemčije, Avstrije in tudi iz drugih držav po raznih še demokratičnih deželah. Opažamo pa zlasti v srednjeevropskih deželah, da se ravna s temi političnimi emigranti kakor z neljubimi gosti ter se jim namiguje, da odidejo ali pa molče, ker hujska proti
vršno zarisal pravokotni prostor v velikosti običajnega groba.
"Dva moža od prvega voza sem! Kopijite! Takoj!"
Erich Rieger in VVilli Kneif, ki ja je Geyer z okretom glave označil, sta pritekla. Izak in oba tovariša so začeti kopati jamo.
Vlažna in trdo oteptana zeth-Ua je bila zelo odporna. Vendar je troje kopačev že po kratkem času stalo do kolen v
kega storiti. In naenkrat zagleda med padajočo zemeljsko gmoto globoko vdrte, tople oči in starikavo, izbrazdano lice svoje matere. Spet se zdi sam sebi čisto majhen, nebogljen, varstva potreben. Mati preigib-Ije ustnice, zapeti mu hoče uspavanko. Poteze njenega obraza pa naenkrat otrpnejo. Njene oči se razširijo in iz n^ih sije strah. Vidi, da je Izak odrasel mož, ki se že stara, da je ves pobit, v raztrgani obleki, v laseh se mu drži kurje perje, leži na barju, na dnu črne jame. Vidi, da ga hočejo živega zagrebsti. Izaku je, da bi kričal. A on ne kričL Upa, da bo izgubil zavest. Vendar ne ve, je li to zavest, ki ga zapušča... Zdaj se ne bo več upiral. Dovolj lF7~t?rude padajo. To je, kakor da bi se potapljal. Naj-prvo dosežejo valovi usta. Po-
jami. Kmalu so se pogreznili	tem gredo preko nosu. Končno
do bokov. Potem do prsi. To	pokrijejo obraz. Vse ...
se j* zdelo Zimmermannu do-	Zgoraj je nastal prepir Zem-volJ- | Ija več ne pada. Kako strašno
"Ven vidra!" je zapovedal.	prestati, ko je njegov obraz bil
Kneif in Rieger sta se zavihte-	že napol pokrit. Zdai je samo
la na obrobek in sta se vsa	še vprašanje minut. Glasovi
njim — sosed in dela nemir v zmetana uvrstila med ostalo	mučiteljev tulijo. Slišijo se u-
deželi — zaradi njih. Vse to moštvo. Izak je oprt na svojo	darci. Tovariši so se branili, da
lopato ostal sam v jami. Zim-	bi mu zasipali glavo. To je le-1
mermann je pogledal svojo žr-	po od njih. Sploh so tovariši |
i \uo\ <oit\i:it
Editor: Mitzi Oven
Life of Kari Mars
Kari Marx, a German Socialist, wa* bom in Trfer, Prua«iu, May 5, 1818. His parentp were prosperoua JewM, vtfho embrace I Chriatianity when he vraa a child. When he waa i young he wti deterrr.itird to be a poet but aoon the Idea wan abumlon-t»d and he deckied to follow hii father'* footstapa and atudy law.
In 1842 he took over the editor-»hip of the Reiniache Zeitung and in aix month« rained the circulation from 885 to 3,200. Jn 184M the paper waa nuppre.uiedt and Marx moved to Paria, wherc he became the editor of a ycar book. In the *anie year he married Jenny Wost-f/halen his childhood aweetheart.
Two ycars later a group of com-munists meeting in London asked Marx and Frfcdrich Engeli to -varite the Communiat Manifeito which they did. Thia document outlines the foundationa of inlernational aocial-inm.
Duriru? the Gcrmnn revolution of 1848 Marx returned to Germany and beeame editor of the Nfue Rcin-
»che Zeitun- Colongne-____After
the |>aper eeased publicatipn he returned to London where he tried to
GanaraU—On Your Kneea
Generala—on your knaes, You who acheine against Bpain; Vou—who thougiit of feen, VVhile our young were alain. In the coloniea you lej Our people to defeat— Men by th<*u*arw's bled— You »aw revenue aa aaeet.
Generala—on your kneea, You were beaten by the Moora (They were not your vietoriea— Pat the medal«-—they were youra.) Riffraff, you have brought The Moora to win our land— You flel who ahould have foi4ght~-But caih you underjtand.
Generala—on your kneea, The thinjf you want U piain; We know that this would pleue: Your boota on a worker'i Spain!. But our g-lowing Spain is »tronj Too stronj for your decrlea; She'11 win—thouifh the fight is lonjc Generala—on your kneea.
Angel Lazaro.
Our Social
Don't forgat our aocial on March 27, 1038. There will be refresh-HBBBilBi	dance
jfupport his family and children on and a Kmall exhibit. The entire af-
his meagre and which earned
»ncertain Halar> ,fHir W»H be hetd by tile falcon*. We fnom writing ur- hope to Increase our treasury with ticles for the New York Tribune. this aocial.
Marx's chief work is Da* Kapital. We have been having quite a good Marx wrote many volunve« on Ma jattcndanc« at our meeting*. But we phik>aophy and theoriea. Kari Marx [gtill need new members Come demn uied March 14, 1883.
"Workingmen of aH unite!
"You have your chains. "You have a
countries, nothing to lose but
world to win."
Kari Marx.
to 2301 So. I^aw;xiale Ave. and aee ua conduct our meeting. Don't forget March 27!
Elaine Turpin, Falcon Quill.
se vrši kljub temAi, da so razni politični svetovni ali družabni nazori naravni efekt duha in razvoja in da zaslužijo popolno svobodo, v kolikor ne pomenijo reakcionarnega razkroja.
tev.
"Vlezi se, Izak!" je zapovedal četovodja. Iz njegovega jasnega glasu je zvenela neizprosna volja po ponižanju člo-
Fight Wa» ism!
"You may
by fighting for Social-
*
kil] me;
you will not
Bolezen preganjanja emi-|vek». po njegovem uničenju, grantov in političnih naziranj	^e je zdrznil in ga pre-
se navadno pričenja s prega- plašen pogledal: njanjem Židov ali komunistov. "Da bi se vlegel?" je jecljal.
To je parola, ki ima namen odvrniti javno mnenje od pra-
2e je Geyer skočil k njemu v jamo, pograbil je za ra-
Notes from the Red Falcon meeting of March 5, 1938. The Falcon* had a well atten-ded meeting with 14 members present. Evtry thing in general was discussed but eapecially on the Spanish Civil War more tirne was apent. The Falcons are learning a new aong this month, it ia a Rus-
bili dobri k njemu. Ampak, tO kil1 the SoHallat ideal. My children ______ ___________________
zdaj nima več nobenega pome- win, be proud of the,r father- The »ian folk <Zng entitled, Dubini.ka or - -	*	1 " the Cudgel Song. Many of the Fal-
cona are making posters which are very artistic and ever.vone will be
while bein? tortured to Muasolini's fasciat bri-
Sing;
we
vega namena, ki je zasužnje- mena >n W je potisnil k tlom. nje naroda. Oprijemlje se U !	boi. da! Ti pes
. .	...	n . I riHm-ftlr i
Pariz. Hitler je v svojem zad njem govoru pred "parlamen-; ne bo imelo več otoka, kamor tom" zapretil, da bo odslej dr-j bi se umaknili pred mučitelji, žal vlade dotičnih dežel od- ako bodo demokratične dežele govornim za vse napade v ča- popuf^ale fašizmu s tako na-sopisju proti "tretjemu raj- glico, kakor sedaj, hu". Enako je žc nred leti za-! O tem velevažnem vpraša-pretil Mussolini. Neki humo-lnju azilskega prava političnih Tistični češki list v Pragi je beguncev je priobčila znači-imel Mussolinija posebno na [len članek 4'Delav.-ka Politi-piki in se je iz njega norčeval ka", glasilo socialistov v Slo-
PEOPLES GAS
voditeljica vrednosti v marcu
bolezen sedaj že Poljske, Ru munije, Bolgarije in morda Še katere države. To je navadno zastrupljanje narodov. Politična, gospodarska ali druga zla bi se lahko reševala s pametno zakonodajo, Če je rešitev potrebna v duhu napredka in ob spoštovanju političnih in svetovnih naziranj, ki jih je prinesel razvoj. To se pa ne godi. Z golidami fraz in z go-Hdami blatenja novih naziranj se hoče zadušiti razvoi, kar je pa naravno nemogoče.
V takih razmerah trpe največ emigranti in svoboda njih naziranj. Trpe pa tudi narodi, ker se pogrezajo v barbarstvo.
Svetost političnega prepričanja, svetost napredka in razvoja mora zopet dobiti vso mednarodno moralno zafrčito. To pa bomo dobili zopet le v mednarodni demokraciji in v demokracijah v posameznih deželah.
$109.50 Eton Universal
avtomatična plinska peč
Zdaj samo
$98.55
« Seznanite je s prijetnostjo avtomatičnega plinskega kuhanja in v njega popolnoatl —-1 novo Rtoft Universal plinsko pečjo. .Ie HITRA... BREZ BRIGE... SNAfcNA! Popolnoma modema oprema vam daje novo udobnont v kuhinji a kuhinjskim uapahom VSAK ČAS. Točnoatna peč ra ppko je popolnoma insulirana, da ostane kuhinja hladna. Avtomatična kontrola na peči * avon-Čkom vam pove, kdaj je pec v naprej razgreta do zaželjene vročine. Ima 4 gorilnike za lahno vrenje—premikalni praiMec t mre-io za okua—2 predala za uporabo—pripravo za zabelo—2 balancirana dvigljiva pokrova - in mnogo drugih priprav za prihranitev dela <yv4£a*a. Posluiite se te velike prilike za nabavo nove Eton Universal plin-ake peči. Pridite In oglejte si ta krrfsni izdelek ie DANES!
n vaio tiaro
P** jo
(Prodajni davek posebej)
Mali prrnoani Ktrniki za / tlačila na obrok«
im
»oo««N COOMIV comr*MT not watm .. $h«nt ttratpcaATiO* Qa»
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE C OM PA N Y
O zmedi, "enotni fronti" itd.
Kemmerer, Wyo.	Ker
ravno pošiljam naročnino, pa naj bo še nekoliko dopisa zraven. Zmede je po svetu toliko, da ji niti wyomingski viharji niso ko«s. Človek opazuje to cincanje dežel sem in tja, strank tu in tam, pa se mu zdi, da se obnašajo vsi kakor razposajeni otroci.
Namesto da bi se tucfi politično organizirali, se delavci med seboj rajše prerekajo kdo izmed kapitalističnih kandidatov naj bo izvoljen. Ako se ne organiziramo zdaj, bo ob 12. uri že prepozno. Varujmo pa se hinavskflgia klica za e-notno fronto, kar ponavadi pomeni razbijanje socialLstičnega in unijskega gibanja ter ri-barenje v kalnem na račun delavskih množic. Delavstvo se iz tega zamotanja ne bo moglo osvoboditi, razen ako se bo učilo Iz listov, kakršna sta med nami Proletarec in Pro-sveta. Vredna sta. da ju širimo kolikor največ kdo zmore.
Delavsike razmere pri na« so skrajno slabe tudi na najboljšem koncu. To se pravi, da so čisto zanič. Radi tega z agitacijo za naš delavski tisk zdaj ne moremo uspevati Anton Tratnik.
* H O N I W * • * I
Socialist ae ne spozna po be-aedah, ampak po delu in r zvestobi do tvojega gibanja.
židovski!
Izak je pokleknil. Njegove roke so se proseče dvignile. ("Pod drugačnimi okolščinami bi se zdelo to teatralično." ie pomislil Martin, ki je bil pristopil k Tobiju in mu nehote krčevito stisnil roko. V tem trenutku se obupna Izakova gesta ni zdela nikomur teatra-lična.)
"Ne, prosim, ne, ne..."
"Krik sivolasega moža ni vzbudil v SS-srcih sočutja, pač pa nestrpnost.
"Se boš končno vlegel!" je zarjul Geyer in je vrgel ihte-Čega moža na vlažna tla v jami. Izak ni več kričal, ko mu je rjavoerajčnik s pestjo potisnil glavo k tlom.
"Sem zdaj, vidva!' je zapovedal Zimmermann.
Počasi sta stopila Kneif in Rieger naprej. Geyer je zlezel iz jame. Skupina okrog Gobe-la je molče stala gori nad strmino.
"Zasrrebite ga!"
To je zapovedal Zimmermann.
Oba ujetnika sta držala lo pati v rokah in se nista ganila. Stala sta tam, bleda, neodločna, kakor da nista razumela. Tedaj je široko in krakajoče zadonel od zgoraj Gobelov glas: "Ali naj vama pomorem. falota?"
Geyer je vrgel palico od sebe. Z eno kretnjo je snel puško z rame. Cev je uameril proti jetnikoma.
"Tempo!" je siknil skozi zobe.
"Tempo, ali...'1,
Jetnika nista pogledala drug drugega. Kakor dva automata sta naenkrat začela gibati s svojima lopatama. Srebrno le-skeča se kovinasta rez lopat se je zagrizla v riasiip zemlje, ki je ležal pred njunimi nofami. Prva gruda, prhka, črna iq mokra, s* je zrušila v jamo. Sledila je tretja, četrta, de*$ta.
Visoko nad barjem je viselo julijsko solnce- Nebo, ki ni oilo na njem nobenega oblačka, je
r% . • i x •	workers will bles«a my dead bodv."_
na. rroii ooorozenim zverem , Theae
were Giacomo Matteotti's ne morejo neoboroženi nič o- last words
praviti.	death by
Novi udarci, krik in stok.
Aha! Spet so začele grude pa- From «.An/Spfcsn
dati. In zdaj se vaipava, kakor have taken thia poem: hudournik, zemlja od vseh strani, po nogah, po prsih in — po — obrazu.
Nehote je začel Izak vleči svoje roke iz močvirske zemlje, ki ga je vedno tesneje ob-
able to see them at the social on March 27. They are very effective with pietures and draw!ngs of the horroni of war, and strikes.
Lntil next week, Fiiendship!
Priprave za koncert "Svobode"
Detrcit, Mich. "—- Kakor, o-
bičajno v iprvi polovici leta
vijala. Osvobodil si je nos in je	"Svoboda" tudi letos
_________»at* t v i b /\ A M4 !•« ma	_ ..^111 __
svoj koncert, ki se bo vršil v nedeljo 13. marca v Slovenskem delavskem domu na zs-padni strani (LivernoLs).
Na svojih mnogih prejšnjih koncertih je "Svoboda" vpri-zarjala operete. Na tem pa bodo predvajane razne klasi-
knčevito ruvajo sem in tja. Od|?ne in n«rcdne peemi s sprem-rcrnr«,' i.	tiAain panjem velikega orkestra,
da bo letošnji koncert res ne-
kakor izredno IePef?» in bo pre-• ks*al tudi naše prejšnje oipe-
-Se več remije!" je rjul Zim-if.^.^nlT' 'T* P^em
mermann. "Ve«, več!"	LHh^ vT S,mlfon,Ja.' Je
Oever ip «am 7»čp1 7 Innaf ^Fedna V"toPmne- k' JO "Svo-L»eyer je sam začel z lopato boda.. f	, koncert.
veTmoteVa^^mlieVrr ERa fenled dru^ih	"on-
Z Tba v^^ Doh v jamf^ CPrta je
polotil redko mrežo svojih prstov čez zaslepljen obraz. Težko je, se mirno pred s ti smrti, tudi če vemo, da je vsak gib obrambe brez smisla. On hoče zdaj umreti. A roke in noge se ne pokoravajo njegovi utrujeni volji. Venomer podrhtavajo in
o sem in zgoraj se je razločno videlo, kako se v nakupičeni zemlji Irm. TJ^^i1 nv,H: nekaj giblje in melje,	kaj lzredno
krt pod krtino.
Piknik v korist "Proletarca'
ft
kup zemljo vedno bolj mrzli-
I^otem se je zasflšal slaboten, kašljajo« gJas, ni bil krik, samo poskus kričanja, ki je mahoma zamrl. S tem glasom je prenehal v zemlji tudi nemir.
"Dovolj ima," je zarenčal Geyer.
Kneif in Rieger sta kakor na povelje spustila lopati in sta se obrnila proč. Gledati to podrhtavanje, pod naraščajočim kupom zemlje, je bilo strašno. Mir in tiAina, ki sta temu sledila, sta brla neznosna ...
"Svoboda".
hann Straussova skladba "Po
» ' t a '	. . . * lepi, modri Donavi". Sloven-
cno in intenzivno podrhtavaj. sko bese(liI() zanj,> je
Anton šubelj. Naši "Savani" v Chicagu so jo že mnogokrat peli. To skladbo s slovenskim besedilom daje pridruženim zborom na razpolago Prosvetna matica. Poleg teh dveh vsebuje spored celo vrsto drugih lepih »pesmi, vse nove. Nastopi mešan zbor "Svobode", ženski in moški zbor, kvarteti, oktet, dueti itd. "Svoboda" ima zdaj izredno dobre moči, najsi bo v moškem ali ženskem zboru, zato pričakujemo, da bo koncert v nedeljo 13. marca višek vseh drugih prireditev. Pridi te, ne bo vam žal. Vstopnice so v pred prodaj i po 50c in 60c pri blagajni. Na svidenje v nedeljo v Slov. delavskem domu.
Janko Zornik
Rdeči sokoliči se bodo postavili
Chicago. — V nedeljo 27. marca bo v Slov. del. centru zabava, ki jo priredi mladinski odsek kluba št. 1 Red Fal-cons. Vabljeni vsi. Naša mladina nam obeta dati obilo razvedrila in prilik za smeh.
Chicago. — Klub št. 1 priredi piknik v korist "Proletarca" v nedeljo 12. junija pri Keglu v Willow Sprinjsu. Druge organizacije prosimo, da ne prirejajo svojih izletov na ta dan, pa* pa pomagajo, da bo ta čimbeljše uspel.
Pomota v poročilu o "družinskih razmerah"
Alvtn, III. — V poročilu o ločitvi Jacob Kraintza od svoje življenske družice, priobče-no 23. februarja je omenjeno, da sta se ločila sodnijsko. Raz-
Mjalo v bledi modrini. Tam za- P*"«	prijatel j,ko brez
daj nekje v borovju .o peli jet-Mncga odloka. Torej kot člo-- ' ■ ■ • veka, ki smatrata, da lahko
niki. A tam spodaj v jami je le-	narazen brez tožbe
žal otrpel, brez vsakega upa- gresta narazen brez tozoe.
nja, štirlinitiridesetletni 4 varstveni" jetnik. Izak pierbaum in je čakal svojega konca.
Prvi lučaji zemlje so ga zadeli na noge, na trebuh, odska-k oval i od sten, razpršili se po
Subelj pride v Cleve-land
Vežbalni krožki Slovenske ženske zveze prirede 20. apri-
lM»»lMttllftMIMtH>Mt
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Cr«wford 1382
Pristna in okum« domača jedila Can« smerne. Poatreiba točna
:

njegovem obrazu. V štiriogla- la v SND v Clevelandu koncert.
tem koščku neba se mu je naenkrat zazdelo, da vidi postave
na katerem belj.
bo pel Anton šu-
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinirn v*ak dan razen »rede od 9. ijutraj do 9. ive*er.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Boji za politične mandate v Illinoisu
Meseca aprila bodo v Illinoisu primarne volitve Glavni boj je med demokrati, ki »o razdeljeni v dve politični ma-čini. Eni, ki je bila do zadnjih volitev najjačja, načeljujeta čikaški župan Kelly in pa demokratski politični boss Pa«-trick Nash. Driryo vodita go-verner Horner in čikaški o-krajni pravnik Courtney.
Glavni boj v držaVi je za n-ominacijo kandidata v zvezni senat. Kajti skoro gotovo je, da kdor izmed demokratov jo dobi, bo v jeseni tudi izvoljen, ker je republikanska stranka skoro docela izgubila vpliv. V Chicagu se demokratski a^piranti tepejo za službo okrajnega sodnika, za šerifa in razne druge. Dosedanji o-krajni sodnik demokrat Ed-mund K. Jarecki je bil od Kel-lyjeve-Nashove niašine zavržen in postavila v ospredje namesto njega nekega drugega sodnika (poljskega pokole-nja. Jarecki kandidira vseeno in podpira ga Hornerjeva organizacija Mandat okrajnega sodnika je zelo važen, kajti okrajni tednik načeljuje volilnemu aparatu in njegova dolžnost je skrbeti, da se voli pošteno in glasove šteje pošteno. Jarecki pravi, da se je maši-ni zameril zato, ker je svoj urad z ozirom na štetje glasov in glasovanja pravilno in pošteno vršil. Njegov demokratski protikandidat pa seveda našteva napake sedanjega o-krainu.za sodnika in da je volilnemu aparatu slabo napeljeval. Boj je torej za službe, kot je običaj med kandidati demokratske in republikanske stranke.
■	•■■•ttamt«
■BARETINCIC & SON j
l POGREBNI ZAVOD "
m	Tel. 1476	g
■	424 Broad Street . I i JOHNSTOWN, PA. •
j	_I
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORG A NIZ A TI ON CO-OPKRATIVE
/
/
C O M M O N \ V E AI /l'i i
NO. 1591.
Publuhad Wcekly at 2301 So. Lawndal« Ah.
CHICAGO, ILL , March 9, 1938.
VOL. XXXIII
NO ENTANGLING ALLIANCES?!800"1 STUDr CLUB
--------------------, llARD.TIMJ<: PARTY, Sat. March
So Lhe United States ha* no agree- hour for action arrive*.	12. Members of the Social Study
ment, or* understanding, with Great A fine example ia to be found in Club of Branch No. 1 have aH ar-Britain. or any other countrjr, "re- the expericnce of Great Britain.' rangements completed for a Jo!ly lating to war or the possibility of Sometime before 1911, the »tates- party this Saturday nite ar the Slovar." Secretary of State Hull makes men then in power at VVestminster; vene L»*>or Centar. There will b« that atatement, without qualifica- entered into a "gentlemen'* agree- »nusic, dancing, refreshments, gamet. tion, in a latter to Senator Pittman,1 ment" vvith France by vvhich France ®n»i » general "good time" in store and President Roosevelt publiely de- covenanted to keep it* fleet in the *or *U who attend. We cordially in-
clares that Secretary Hull has pre- Mediterranean and maintain watch sented the facts accurately.	over Italy and Auatria.
■ The American people were be- In return, Britain promised, in
coming seriously alarmed. The nevvs-papera have been full of the most diaturbing reports, and the country ia alive with propagandists intent on pushing us into an alliance vvith Great Britain and France, on the theory that we must again sacrifice
the event of war betvveen France and Gemvany, to uae its fleet to guard the northern ports of France.
The state&men vvho made that "gentlemen's agreement" dki not take the people of Britain into their confidence. They even uvent so far as
our sons "in order to save demo- to deny that such an understanding cracy."
The American people were not particularly impressed by what the propagandists said, but they were genuinely anxious concerninng what
existed.
In the »ommer of 1914, when the j European situation became tcprise, asi a result of the assassination of an; Austrian archduke, France detnand-
vite you and you aH of your friends, in other vvords, ali of you.
MEETING, Friday, March 11. The regular meeting of the Club takes plače this Friday at the Center. Something that will interest us ali has been arranged by the Educa-tional Commitee for that night. ■— Don't misa it.
UNCLE SAMTS ROLE
Women and War
(From "Women and War")
By OLIVE SCHREINER
Jn supplying the men for the car-nage of a battlefield, women have not merely lo.at actua!ly more blood, and gone through a more acirte an-
field eovered vvith slain,1 but the thought wou)d rise in her, "So many mothera' sons! So many young bo-dies brought into the world to lie there! So many months of vvearineas
guiah and wearine»s, in the months and pain vvhile bona« and muscles
responsible leaders in VVaahington; ed that Britain redeem its promise. had in mind. Frankly. they feared Of course, that .neant that Eng-thoae leaders were headed for war, land must become France's ally in and that they had entered into some a war vvith Germany, and soon Brit-sort. of an "understanding" with »sh "Tommies" were marohing off Great Britain and France by vvhich to the Fields of Flanders. we were to assume the task of dis- If the British people had been »iplining Japan, and thus make Asia eonsulted vvhen the ' gentlemen's safe for the European interests agreement" vvas made. they vvould vvhich have been exploiting that have rejeeted it. Had Gvrmany
region for centuries.
Now that President Roosevelt and Secretary Hull have given these sol-emn as.*urances, the American people may breathe a little more free-ly, but it is hoped they will remain on the alert, and, considering past * performances, they had better. They were caught napping in 1917, vvith the result that America vvas svvept into the World war. They are, we believe, determirved that catastrophe »hali not be repeated.
Right here is a good plače to note that - "gentlemen's agreements" among the nations are extremely
known that Britain was oblige>d to
Our country's contribution to vvorld peace begins at home. Our immediate task is to defeat the May bili, formerly the llill-Sheppard bili, vvhich vvould give the president, in time of war, powers iio less opprea-sive and dietatorial than those now enjoyed by Hitler and Mu*aolini.
Our people can giv« moral and t financial support to the people of | any nation or colony sirugglirig against Fascist or imperialiat rule. S They can refuse to buy goods from
of bearing and in the final agony of child-birth, than has been ex-perienced by the men vvho cover it; but, in the months of rearing that follow, the women of the race go through a long, patiently endured strain which no knapsacked aoldier on his longest march has ever more than equalled; vvhile, even in the matter of death, in aH chriliaed m-cieties, the probability that the aver-age women will die in child-birth is immeasurably greater than the prob-ubility that the average male will die in battle.
There is, perhapa, no women, uhether ahe have borne children, or be merely potentially a child-bearer, who could look down upon a battle-
were shaped vvrthin! So many hours of anguish and struggle that breath might be! So many bal>y mouths drawlng life at won%en's breasts;— ali this, that men might lie vvith glazed eyeballs, and svvollen face«, ami fixed, blue, unclosed mouths, and great limbs tossed—this, that an aere of ground might be manur-od with human flesh, that n«xt year'§ grasx or poppies or karoo bushes may spring up greener and redder, where they have lain, or that the sand of a plain may have the gliat of white bones!" And we cry, "Without an inexorable cause, this must not be!" No vvoman who a
ira«v As A IB^cl-llti|j»
BY LOUIS JARTZ
Now, i want to dtil with political smart aleckn, \vho cannot be called intelligentaia, but they are high-clas« according to their own valuation. For they know guy«, who know guys, vvho can get ticketa fixed, and «o on.
In a praticular čase, here, one of these knew higher-up people in the Democratic party. H!« father-in-law wu out of w»ork and ill, and ab»olutely needed adequate relief. After ali contacts for succor were made and having failed, the father-in-law committed suicide. This high-clas« man then told a radical about aH this.
The radical ansvvered him, "Why the devil didn't you go to the reliet offices yourself and demand relief?"
MBut, would they give?" asked the high-class man.
4*Why, it's up to you to fight like hell for it. Kick up a stink!"
"Suppose they throw me out?"
"Let them!" thundered the radical. "Then just go back in again."
"Ves, but one might not get any relief that \vay." To whieh the radical laughed, "What the h» ll—you didn't
WORKERS' LEISURE AND CULTURE
go to France s aid, the kai»er m»ght j Ja f Germany arvd Iuly, and thus have restra.ned hw legions, and the j C4>ntribuU. to the downfall of Fas-World war might have been averted. cism and aut(Hracy. They can atrive The American people, says U- to preft€rve official ' neutrality. bor, the ratlwaymen's weekly, "want America as an examp!e of a nation nothing that remotely suggeMs a min(jinif it, OWn business — like
Svveden, Denmark or Norway—will be far more helpful to world peace than America assuming the role of
military alliance with any foreign power. They are prepared to make any sacrifice to safeguard their own shores, or to resist intrusion by a World polkeman. Asiatic or European powers into the affairs of the nations of North and South America. But they are unal-terably opposed to becoming invol-j ved in the conflict betvveen China
dan^erous, principaly because they and Japan, or any other foreign are never made public until the vvar."	— Milvvaukee I>ea.ler.
BRANCH ACTIVITIES
DONT KN0W THEIR HISTORV
The follovving activities are sched-uled for the vvintar season by JbF Branches, Fraternal and Cultural Groups affiliated vvith the Education-al Bureau, JSF:
tr
--MARCH
By C. W. ERVIN obligatory on ali members of Con-	Chicago, 111. — "Hard Ttmc party The congressional ignoramuses gre« to Uke a course in the history j »ponsored by the members of the So-
who are forever prating about the of their own country? I haven't the	cja| Study Club at the Slovene Labor
"subversive doctrines" of those they least doubt that such eminent schol-	Center on March 12th. Gradishek's
call our "alien" population knovjars and historians as Dr. Charles	Orchestra. nothing of the real hUtor> of ihis B^ard and our lora^r anibtUoMdor
country. To them, subversive doc-Ito Germany, Dr. Dodd, vvould be	Chicago, lik — Red Falcons partjr
The Organization Of Labor
trines mean anythir>g that might up-	gla-d to offer their services free to
set the rule of the fevv over the	enlighten our national legislators on
many. They want to stay on top and	the true history of the United
they <k>n't care how many million	States. — (American Guardian.)
stay at the bottom.	,	_
They appear to be in utter ignorante of the fact that the most ao-	OUR HARD-TIME PARTY
called subversive principles ever giv-, en voice to vrere uttered by Jeffer
son and Lincoln. Almost at the be-ginning of our hiatory Jeffer?on
Everybo<ly likes to come to the Slovene Labor Certter because
March 27th, Slovene Labor Center.
StrabAia, Pa.—District Conference of JSF Branches and other organizations affiliated vvith the Educa-t iona! Bureau of the Federation. March 27th.
Clcveland, Ohio. — Program of 5inging and an evening of dancing, Saturday, March 5, in the lower hali of the Slovene National Home, spon-so red by the Socialist Singing Chorus "Zarja".
APRIL
Chicago, lil.—Slava 's Spring Con-cert, Sunday, April 10, to be held in
conjunction with the Program being sponsored by the members of Branch
wanted to upset the povver of thejthere's always plenty of fun and judges wiho he claimed had usurped friends. That's the reason the Social the funetion of passing on legisla- Study Club decided to entertain it's tion, and the said Thomas Jefferson friends Saturday evening, March didn't uae very gentle vvords in ut- 12. But we didn't want only a plain tering his "subversive" principles. 'or'nery dance, no sir! We're going He called the Supreme Court the to have a good old-fashioned hard-"thieves of jurisdiction" and de- time party, because we want you Jo nounced its most eminent member,jhave n grand time in a comfortable Chief Justice Marjvhall, for "twist- way. This is a special treat for the ing the law to his ovvn bias." ' boys since they won't have to vvear *	neek-ties or suit-coats. 'Hain't that
somethin* boys?)
As for Lincoln, he went a good i T ,	- „
deal further than Jeffeison. In 1847 . 1 K"°w ?°.u fe,owa °"en rnder he attacked the whole economic ba-!how th<' *u ? ^ ,n l^lrll hou-u,t
sia on which our industrial, finan-	or ^ clothas V\ell, you 11	MAY
cial and political life was built. He	"" °n 'J*1™**? n«ht
called the attention of his fellow	J} ^'ems as though the boy*
countrymen to the fact that, w,t*i are gett,n>f ttl1 the brvaks ) the exception of air and light, al- 0n that night, we'd like to have most every good thing we enjoy vvas with UH everybody, the young and made by labor and that therefore tho 0,d- Thtire will be loads of fun the worthy object of any good gov-1for everybody. Gradisek and Omer-emment vvas to give to the laborer za wil1 provide the musical enter-the full return of hU product, or as tainment, We'U play many games of nearly as possible. If this wasn't an »H. kind«. I can't teli you which, be-appcal for governmental interfer- !,atise . . . well because it's a secret. ence vvith business, please let somo- Come, and find out. There will also body teli me vvhat it was. The profit be pk*nty to eat and drink, every-system vvould certainly have to be thin^r for a P^rfectly grand party. interfered vvith if any government i	lov« to have you come.^ Bring
tried to do what Lincoln suggested., y°ur friends too. The admission is
And as for aH this talk about only 25 centa. And don't forget to "class antagonism," etc., etc., vvhich Put on y°ur ol<1 clothes, it'll be more iVivernois Avenue. both Tory Republicans and Tory De-! fun for everybody. mocrats are indulging in, we call the If you stili think you're liable to attention of our educated ignorant forget March 12, put n ring around "statesmen" in Congress to the fact that date on'your calendar. We'll be that James Madison and Alexander seeing you!	M<*ry« Omahen.
Hamilton, betvveen October 1787
No. 1 for the benefit of the Spanish Loyalists; — SNPJ Auditorium. Mu-sic in both halls afteT the program.
Bridgeport, O. — May Day Ce-
lebration of Branch No. 11, JSF, Sa-turday, April 30.
Milwauk«e, Wi». — District Conference of JSF Branchen and organizations affiliated vvith the Educa-tional Bureau of the Federation at the S. S. Turn Hali on May lst.
Milwaukaa, Wi». — May I)ay Program sponsored by the JSF Branches 37 and 180, Sunday, May lst at the S. S. Turn Hali.
The Dram a tie Group of Branch No. 1, JSF will present the play, "Ja-cob Ruda."
Detroit, Mich. — May Day Ce-lebration sponsored by the J. S. F. Branches 114 and 115, Sunday, May
1, in the Slovene Workers' Home on
and May 1788 vvrote a rather famil-iar series of articles knovvn as the Federalbt Press. In these papers these two very conservative statesmen set forth the fact that government was practically founded on class antagonisms and that the business of skilled governors vvas to reconcile as far as posnible the in
Co-operation and llalitiiialitfT
ANTOINETTE FUSS
New factora in the relation of leiaure to culture may be summed up as follovvs:
Firtt: Workers' leisure is inereas-ing today at a swift and unintrr-rupted pace.
^econd: Chiefly hecause of the eonimercial organization of most leisure-time activities and the un-«H|ual diatribution of culturv, this leisur« haa not yet brought equivaj-ent material or intellectual enfran-chiaement.
However, ideas are changmg con-ceming the traditional funetion of leisure in the Jives of the people. Leisure u coming to mean not only reat and i-elaxation, but also cultural and social opportunitie« hkherto re strieted to the upper claases.
The cultural funetion: As the in-ereasing »mpersonality of nrofeaaion-al work demands the opportunity for exercising during one'» leiaure the faculties of independence and originality, ao do Ue vigilance and the intelligence eaacted by the machine demand and ever-deepening genaial culture.
The aocial funetion: Leisure per-nuU vvorkers, alon« vvith other members of aociety, to participate more and more in the funetions of public life, so that they may fulfill their duties as cititens m other waya be-aides marelv going to the polls.
Fourth: In reaponse to the new cultural needs of leisure, modem in-strtution« are being created and are developin« under our very eyes: vvorkers' colleges, public Irbraries, youth movementa. These touch as yet but a small minority, but when one considers how great is the pro-portion of vvorkers to the total population, their posibilities are enor-rnoua. Leisure must be safeguarded frotn enslavement to economic and commercial interests or from subjec-tion to political design«. The most effective leisure-time activities are the outgrovvth of people's own interests	every other day, and his priče will
Fifth: AU this tends to tranaform mn tJ™n	: ,hert> wiU bt'
the traditional colfcctive culture. For I Outcast, perhaps a new recruit
vvoman say§ of a human body, 4*It have any to lose." ia nothing!"	1 "But suppose they'd maybe cut off ali relief, if there vvas
too much kicking?"
"O. K., boy. That's just the thing. Just let them do it. You see, I'm natural: like a smokestack to a factory, a plougn to a farmer, and a shovel to a W. P. A. job; but youf you're just like a louse on a dog. When you search for something to eat you get seratehed. Why don't you be like Uncle Jake! He says, 4Worker\s Alliance dami good thing. He fight like hell for me. I join heem up!' "
living experienced by certain youth groups influence this cultural evolu-tion.
Finally, leisure ia far from being the aole or even the principal casual factor in human culture. The work-ing life might perhap* be equally fruitful, if not more so. But a croas-fertilization of the values of vvork vvith those of leisure should result in an unforeaeen creative contribution to human culture by vvorkers.
Neither the slave nor the small tradesman can become artisans. They experience an increasingly in-tolerable tension betvveen the con-»Unt humiliations of exi»ting ao-|ciety and the grandiose promiaes of socialism. To achieve the necesuary change« in the social order, it is not enough for man to feel oppreaaed; he mu$t also face his own power to effect change. To this, education contributes.
Bakers' Journal.
B!|i
ARCHLICHT
llllliitii...
Donald Lotrich
lllh........
By LOU1SA BLANC
WUl i« competition, from the point of view of the vvorkman? It is vvork put up to auetion. A contractor wants a vvorkman; three present themselves.
"How much for your work?"
"Half a crown; I have a vvife and childreti."
"We41; and how much for yours?"
. "Two shillings; 1 have no children, but I have a vvife."
"Very vvell; and now how much for yours?"
"One and eight pence are enough for me; I am single."
"Then you shall have the vvork."
It is done; the hargain is struck. And what are the other two work-men to do? It is to be hoped they vvill die quietly of hunger. But vvhat if they take to thieving? Never fear; wc have the police. To imjrder? We have the hangman. As for the lucky one, hi* triumph is only tenvporary. Let a fourth vvorkman nvake his ap-peaiance, strong enough to fa.*t
(The follovving corre^pondence be tween the editor of the SEARCH LIGHT and Pierrepont Moffat, Chief, Division of European Affairs, j NVashington, D. C., on the stand of President Roosevelt and his Admin-istration in regards to. the Fascisfs bombordment of innocent men, wo-men and children behind the battle lin^s in Spain, will prove of interest to our readers.
Hundreds of thousands of , innocent men, women and children have already been sacrificed in this Fas-cist orgy of butchery in Spain vvhich may tomorrow begin in some other country. But, so lar, our Government has turned a deaf ear to the cause of the Spanish Loyalists.)
—Editor.
this subject vvas never carried into effect. In any event, occur-rences of this kind are to be de-plored by every civilized country and it can only be hoped that ways may be found to bring about a cessation of it."
Yours very truly,
Pierrepont Moffat Chief, Division of European Affairs.
March 4, 1&38. Mr. Pierrepont Moffat, Chief Division of European Affairs ■ Department of State Wa.-hington, D. C.
one thing, it results in a fairer dis-tribution of vvork and leisure, and likevvise in a more just diatribution of irdividual eulture. Labo*- unionism, cooperatives, and the new mo<les of
for the prison.
I never wonder to see men wicked, but I often vvonder to see them not a.-<hamed.—Swift.
MEDICINE" WHICH IS POISON TO EUROPE AND THE REST OF THE VVORLD
JUNE
Chicago, lil. — Proletarec Picnic, Sunday June 12, Kegel's Grove.
Newburgh, O. — Picnic of Branch No. 28, JSF Sunday, June 5th at Jo-seph Zorn's farm, Bra»lley Road, Brooklyn.
cieveland, O. — Picnic of Branch No. 27, JSIF and the Socialist Singing Group "Zarja" Sunday. Jwne 19th at Pintar's Farm.
NOVEMBER
Clevaland, O. — "Zarja s" Concert
Wherever there is mutual aid, terests of the variouš classes in the ^herever there is constant give and country. Naturally, b<>th of these	wherever the prosperity of the
gentlemen believed that the fevv individual depends dirrctly and ob-1 jn the main auditorium of the Sk>-
should rule the many. Nevertheless, vioualy on the prosperity of the	Vene National Home on Thanksgiving
neither of them vvere mental os conimunity about him, there the so-	payt November 24th. trlchs. They saw clearly the forces cial or*ler tends to produce fine
vvith vvhich they had to deal tjrpes of character, with a devotion	Branch secreUnes and secretaries
, to public ideas; and this is the real	of a11 organizations affiliated w.th
I object of ali government. The vvorst	the Educational Bureau »f th« Fe-
Many people do not know that thing vvhich can happen to a social	deration are requested to keep us in-
the boy pagen in Congress are com-, community is to have no social or-	forme<* (l»tes of their affairs
pelle<l to go to school ir addition to der at ali, vvhere every man is for	thereby enabling us to keep this
serving as pages. Would it not be a him*e1f and the devil may take the	calender up to date.
most effective step to set apart the hindmost. Generally in such a com-	*---------
<aucus rooms in both Senate and munity he takes the front rank as	A precedent embalms a principle.
House office buildings and make it vvell an the stragglers.	Disraeli.
Feb. 7, 1938. Hon. Franklin D. Roosevek President of The United States The White House Washington, D. C.
Dear Mr. President:
The killing of innocent women and children behind the battle lines in the Spanish Civil War is an out-rage which every civilized human being condemns. I too, wish to raise my voice in bc^half of those poor souls vvho have been sacrificed on the alter of greed and • piracy. I therefore beseech you to use evcry povver and influence at your disposal to stop or at least to prevent the bombarding of innocent children by the Spanish Rebels.
At the same time, I urge you to assist Democracy in general by per-mitting the legally elected and con-stituted Government of iSpain to purchase the needs for comducting its defensive war which is no more than we would expect from any other Democratic nation.
The American people have trust
in you and you can use this trust for the betterment of civilization as a \vhole.
Yours very truly,
Donald J. Lotrich.
Dear Sir:
Thank you for your letter of March 2nd and your explanation re-garding the bombing of non-combat-ants.
It is of the utmost importance for the administrator« of the United States Government and particularly for President Roosevelt to assert his demands more emphatically, and certainly to make a more aggressive stand against such daring pirates \vho would kili off innocent children, vvomen and men, just simply for the «ake of adventure.
You have completely overlooked my request for a more definite po-licy which -would help Democratic Govemmenta thwart ali Fascist and Dictatorship forccs. It is our sacred duty to assist the legally con-stituted Democratic Governments to secure those means whicn are re-quired to carry on their struggle against the agressors.
In this too, vve ask that our Government be less prejudiced and more helpful.
Yours very truly,
Donald J. Lotrich.
Department of State VVashington
In reply refer to
Eu 8S2.00—Lotrich, Donald J.
PRE-CONVENTION DIfCUSSIONS
Mj*. Donald J. Lotrich,
2634 »South Lawndalc Avenue, Chicago, Illinois.
Sir:	, ^	^ . . , ^
The receipt is acknovvledged, by1 Lst Party mpets in Kenosha on Apnl reference f.om the White House, ofi 21-24. Important decisions wlll have
Four pre-convention discussion mee^ings of importance to ali members of the Socialist movement are being held fhis nionth at the Nation-aJ Headquarters of the Socialist Party, 541» Weat Randolph Street, Chicago, 111,
Basic issues are at stake. World events are crystalizing rapidly. The National Convention of the Social-
your letter of February 7, 1938 concernlng the bombing of civilian populat.ions in Spain.
The follo\ving statement vvas made by the Secretary of State at a re-cent presa conference in respon.se to an inquiry whether this Government had taken any stand on the question of the bombing of non-combatants and of centers of population:
to be made.
The following meetings are sched-uled:
March 3rd (already held), International Situation and War. — John Mili, Maynard Krueger, Judah Drob.
March lOth, Labor Uniont and the Unemplojred. — Arthur M«Dowell, Ed Adams, Ina Whito.
March 17th, Labor Party and tha Roy E. Burt,
"This Government has fre-quently stated and reiterated its
People«' Front. —
Arthur McDowell.
March 24th, Organization and Pre««, Carrying out Partjr Program.
position with respect to the bomb- _ (j<>rry Allard, Roy E. Burt, Al ing of civilian populations from Hamilton
the air. This Governmenfs posi-; Every Party member »hould at-tion is baatd tsm on imiliro tend th#,e meeliBgB. tions of humanity and secondly on the consideration that no the-ory of war activities can justify such cnnduct. Four or five years ago the General Disarmament Conference, with virtual unanim-ity, agreed that bombing of civilian populations from the air should be prohibited everywhere, but the propoaed resolution on
The exercise of equity for one day is equal to sixty years spent in prayer.
FALCON CORNER ON PAGE 5.