41. številka
Delavec izhaja vaak petek s datumom naslednjega «Jpe. — Naročnina u celo leto K 32'—, za pol leta K16-. m četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 60 vin. naročnina v inozemstvo sommerao več. Poii]]ajrve na uredništvo ln npravništvo Ljubljana, Šelsnbargov« «nea Štev. 6. H. nadstr. Telefon št 225.
Papisti frsnko v drilnvl S8SS.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1920.
m Iets*.
Rokoplni ao ne rračajo. —.; inserati se aaračanavajo.
milimeter vrstica in si* cer pri enkratni objav-! po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celo-! letnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica KI'— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pi#ma se ne sprejemajo.
II
Prav pogostoma čujemo trditev, da Se v organizaciji glavna stvar disciplina. To je v toliko res, da Je zavedna disciplina res podlaga delavske solidarnosti, ni oa terorizem tista sila, ki bi utrdila soli* darno postopanje in delo v tei ali oni organizaciji. Marsikje sem že čul grožnje, da delavec mora biti organiziran. če ne Pa ne sme delati med organiziranimi delava,
Ce so vsi delavci organizirani, je le-:WX Toda organizirani moralo biti radi, zavedati se morajo, da je to njih dolžnost. ker sicer niso stanovitni, niso zanesljivi. Taki prisiljeni člani imajo tudi navado, da vedno vznemirjajo organizacijo. jo kritizirajo in ji škodujejo s svojim postopanjem. Zaradi tega je dolžnost vsake organizacije, da svoje člane dovolj temeljito pouči o nalogah organizacije in tudi o nalogah članov.
Nevarni člani vsake organizacije so *5i taki, ki ne upoštevajo sklepov in nahodil svoje organizacije in svojih odborov. član. ki skuša omajati zaupanje v izvoljene odbore zahrbtno, je najnevarnejši tovariš, ker s tem ne škoduje dotič-ntm osebam, ampak organizacij^ Tudi je znak slabega članstva, če to dopušča, da Posamezne organizacije ali nje funkcijo-narfl oškoduieio to ali ono bratsko orea-nizacijo z raznimi spletkami, ki imajo posebne sebične namene. Vzemimo na primer. Belgrajska strokovna komisija ie naznanila, da. če se naše organizacije brezpogojno ne podvržejo komunistom, bodo iztirali vse slovenske delavce Iz služb. Tak sfclep pač ne more napraviti dobra delavska organizacija, zlasti ne, ker so naše organizacije že stavile mnogo Predlogov za zedinjene. Estotako tudi ni
pravi član tisti, ki za hrbtom svo!e*orga-nizaclje sklepa, kako bo razdvojil to ali ono organizacijo, posebno če ne dela tega iz prepričanja, ampak je podkupljen v take namene. Ce to navajamo, ne storimo zaradi tega, da bi hoteli komu kaj očitati, povemo pa to. ker vemo. da je tako in ker ve vsak .delavec, da ie tako delo proti organizaciji nepošteno. Ce imamo organizacije, potem jih imamo zato. da sl z njimi poboljšamo svoi položaj, da gojimo v njih bratstvo, tovarištvo, ne pa, da sejemo v njih razkol in bratomorni boj. Organizacija kot celota sklepa o važnih vprašanjih, ne posamezni Itudle. ne člani in tudi ne posamezne podružnice, ker morajo vedeti, če so zavedne in disciplinirane, da je vprašanje zedinjenja in drugih važnih ukrepov stvar občnih zborov.
To povemo zaradi tega, ker prihaja med organizirano delavstvo vedno več takih ljudi, ki niso še nič dobreea ustvarili in se je njih ime morda slučajno kie či-talo. in pospešujejo bratomorni boi med delavstvom. Funkcijonariem in članom strokovnih organizacij zaradi tega naj-iskreneje priporočamo, da se ne daio zavesti po sladkih besedah zapeljivcev ali zapeljancev, ne po njih lepih očeh. So-drugi vseh organizacij naj si zapomnijo le eno: kdor pride k tebi, pa obrekuje funkcijonarje tvoje organizacije, nima dobrih namenov, kdor pride in hoče rušiti tvojo organizacijo, ni tvoj prijatelj, ampak sovražnik delavstva; kdor ruši razredno zavedne organizacije. )e sovražnik proletariata.
Ml ne smemo pustiti razdirati svojih na razrednem stališču slonečih organizacij. ker so te organizacije naše delo in naša zaščita, edina, ki jo imamo. Komuni,, zem, ki razdira te naše organizacfje, je navadna sleparija.
•mm
LISTEK.
Alb. Lajovic:	rr" ■“
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje.)
Ne imenujemo io svetovno zato. ker >o pozna ves svet. zakai včasih zaslove ijo svetu tudi d«4a. ki nimaio niti malo lastne četne. K svetovni literaturi! prištevamo le talca dela. ki so obogatila duševni zaklad vseira človeštva na zemlii in ki so iih spisale resnične osebnosti. Tako Prištevamo k svetovni literaturi dela ve-likesra učitelia Jana Amosa Komenskeea. kf oomenfaio mejnik v vzeroii narodov na zemlii. dela ki zamišliafa> oreobnovo Evrope gplo in mirom. Tu so oostala dela Seške, iednote svetovne ..literature. Prav tako lahko imenujemo svetovne nekal oe-5nn! našesra nesmrtnega pesnika Fr. Prešerna. ki so si našle not v vse žive jezike
evropdslce. Torej smo ttudi mi Slovenci jbe bogatiji svetovno literatura In dela onih naših pisateljev, ki so korakali po sledu svetovne literature, imajo pravico, da se tih uvrsti v svetovno literaturo. Da se to ni zgodilo do danes, so krive le flkolnosti. ki so povzročile, da se tulcu ni bilo potreba zanimati za naše literarne razmere, a tudi mi nismo imeli sredstev. da bi velikim narodom Dodali v dostojni obliki to. kar smo ustvarili zasužnjeni in razbičani v notu. v krvavem potu svpieera obraza. Resnica Da fe. da se biseri naše literature lahka kosajo s svete vnimi deli drueih narodov. Naš Cankar nrav lahko vzdrži poletr ruskih, francoskih. andešklh ali nemških nisateliev svetovnega imena.
Čitanie »na debelo *. kakor se pravi, ni samo sebi namen ip tudi ne Prinese oneca notramiesra okrenčila naši duši. ki ca nričakuiemo- od dobre kniice. Zato si jzbiraimo dobre krrttee. se v n!e poglobi-
Kongres kovinarjev.
Dno 2., 3. in 4. oktobra 1920 se ie vrši! v tivolskem hotelu v Ljubljani koa-' gres kovinarjev, katerega so se udeležili .delegati iz Srbije, Bosne in Vojvodine kot zastopniki tamošnjega „Saveza metalskih radnika“ iz Hrvatske in Slavonije kot zastopniki „Saveza kovinara Hrvatske i Slavonije" ter zastopniki iz Slovenije v.a. »Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani*.
Za danes omenjamo le na kratko, da' se ja Osrednje društvo kovinarjev za Slovenijo priključilo v federativnem smislu kot celota k * Zvezi kovinarjev Jugoslavije". Prej ko slej imajo kovinarji v Sloveniji svoje središče v Ljubljani. To središče pa je v zvezi s središčem vseh kovinarjev Jugoslavije.
Glede »Saveza kovinara Hrvatske i Slavonije* zadeva še ni rešena in več kakor gotovo je, da ne bo popolnosti, ako; se vprašanje te organizacije ne reši V onem smislu, v kojem je bil kongres sklican. Treba je v tem oziru premagati še veliko težav. Naravno, da se bomo še pečali s tem vprašanjem.
Podrobnejše poročilo prinesemo v prihodnjih številkah. Za danes priobčujemo enega izmed sklepov kongresa, \ to so smernico za delo strokovne organizacije kovinarjev — resolucijo o taktiki in akciji, ki pa je vse kaj drugega kakor pa ono, kar so si glede pokreta strokovnih organizacij predstavljali nekateri naši biper radikalni tovariši. Resolucija je vredna, da ge jo pazljivo prečita. Glasi se:~
O akciji in taktild.
Po dokončanem referatu, s. MIrkota Obradoviča iz Sarajeva „0 akciji in taktiki V sprejme kongres »Zedinjenja kovi-
mo in skušaimo razbrati Dravilm po*
slednio besedo, le dobre kniiisre nam mo reto kai povedati, moreto Dred našimi duševnimi očmi naneti novo obzorie. le dobre krciiee obogatijo naše duševno živlie-nie. Nastane na teonečno vorašanie. kako naj iih čitamo? Nikdar hitro in z naglico, to si? razume, zakai nima smisla mirosro naenkrat orečitatj. Za vsakim stavkom si moramo oostaviti vorašanie. srno Ii razumeli. kar smo sliišali čutili moramo ood notrami vedno skalna tla razuma na ra način, da smo t>isajelia do oosled. ničlce doumeli. Ce smo orenitali kniiigo enkrat, na ie ne razumemo, tedai io vzemimo •/nova v roko >n še in še. 1 dokler se ko-nečao ne razerne nred nami v vsei svolt krasoti pooolna sMka. Nikdar ne pripuš-čaimo. da bi nas vodili Dri 'čitanki kmiie: sodbe tulih liudi v taki meri. da naša sod-< ha da naši lastni možcani soloh ne pridejo do veliave. Čutimo-lj. da nas kake deta posebno vleče, nevem zakaj? bi rao~
narjev Jugoslavije', ki se je sestal 2. X. 1820. v Ljubljani, naslednjo
Resolucijo:
1. Taktika sindikatov ne more biti šablona, po kateri bi se kretal ves aparat zveze. Ona odvisi od stopnujoeega so razvoja ekonomskih in političnih razmer, kakor tudi od mentalitete proletariata, ki je produkt omenjenih razmer.
2. Tvorniško proizvajanje enega kraja ustvarja ene razmero in eno mentaliteto razreda. Rokodelsko proizvajanje drugih krajev ustvarja druge razmere in drugo : mentaliteto. Industrijsko neoškodovani kraji se ne morejo v taktiki strinjati z industrijsko uničenimi kraji. Ozemlja, ker se svet po zedinjenju osvobojuje tujega — kolonialnega kapitalizma, kjer podjetja bolj propadajo kot se razvijajo, morajo imeti svojo taktiko.
Vso to ni mogoče že v naprej uvideti in odrediti. Taktika je praksa; način dela in akcije, metoda borbe z .raznimi družabnimi formami in niansami buržo-azijske družbe. To je račun, po katerem smo prepuščeni neštevilnim, spremenljivim in nestalnim manifestacijam življenja. Taktika se ne da odrediti v naprej. Ona je posledica okolnosti razmer in časov. Njo ustvarja organizacija za vsak slučaj posebej. V naprej urediti, bi pomenilo: odrediti razvoj vseh družbenih enot okoino-sti in odnošajev, ki iz tega nastanejo, a to je nemogoče: Zato jo Liebknecht ob neki lepi priliki dejal: „Če razmere zahtevajo, spremenim jaz svojo taktiko v 24 ih urah 24 krat*
Z zgodovinskim umevanjem družbi* naga razvoja materialističnem razlaganjem Egodovine na podlagi statističnih rezultatov vzrokov postajanja življenja nase borbe in njene organizacije, njenih uspehov t manrizmom, dospemo do splošnih principov naše taktike, postavljamo meje, v katerih se ima kretati.
Naša prva akcija po zedinjenju mora biti upoznavanje širokih proletarskih mas g temi principi, In kadar bodo člani naše zveze obenem tudi nositelji teh pricipov, bo enkrat za vselej rešeno tudi vprašanje Zvezine taktike. Tedaj se bo vsak poedi-nec »poznal v vsakem okolišu in tedaj bo tudi vsaka podvzeta akcija kovinarjev j ■7nugr«U- Tedaj se bo vsakdo revolucio- J narno udejstvoval, po čemur mora prole- i tariat težitii.
Z ozirom tudi na skorajšnje zedinjenje ne smemo dajati direktnih zaključkov o taktiki, ker bi bilo zelo škodljivo, da
rali potem poslušati Klas tistih, ki iim to delo ni všeč? Seveda ie stvar orecel 'dmračna. 6e beremo le radi te^a. da nas spanec obiame. da nam fcnfiea pada sama iz rok. Tako čitanle sramoti io ooiiižule kntieo m Disatelia naiboli Da našo dušo sama kteri nalagamo mesto živesra kruha kruh iz pepela in žaeania. Kmiiee či-tatoo pozorno, da razumemo oopoLnoma ne samo smisel posameznih noelavii temveč tudi celote, čitaiimo tako. da se nam raziasni. zakai >e pisateli ali pesnik tratno zidal svoio stavbo haš tako in ne 'drueače. da se nam razreši vprašanje, zakai le ptsateli zbral ta in ne drueesra načina. da nam nove. kar misli. Pri čitaniu moramo postati s oisateliem eno. naša duša mora biti napolniena s pesnikovo, navdušiti nas mora- oriteeniti k sebi in nas povzdigniti na višino, kfer on sam sto«. '	,
(Dalie prih.)
pridemo že v prvih dnevih združenega de* fovanja Zveze do neizvedljivih zaključkov. To bi nas od cilja oddaljilo.
Zato kongres zaključuje, da se ima zvezina taktika, kakor tudi vse akcije kretati po teh principih:
1. Izboljšanje delavskega položaja v današnjih razmerah se da izvesti samo, če se z borbo pripravlja končno osvobo-jenjo od eksploatacije v bodočnosti. Zato vodijo člani naše zveze danes in jo bodo tudi vodili v bodoče na ekonomskem in političnem polju.
2. Uspevati moremo z borbo, organizacijo in zedinjenjem vseh delavcev in strok. Zato je Zveza kovinarjev Jugoslavije
, sestavni del C. R. S. V. — Protivna je vsaki j delitvi in cepitvi delavskih organizacij. Nasprotniki so žolti, nacionalistični kakor tudi vse organizacije, ki ne stoje na stališču nepomirljivega razrednega boja.
3. Kongres smatra, da se dado interesi delavstva braniti samo razredno. In da se zato vsaka akcija Zveze mora poudarjati, dopolnjevati in izvesti v polnem soglasju in z razredno akcijo proletarijata tu in zunaj naših mej. Osvobojenje delavstva se izvede, kadar si je večina svesta svojega razrednega interesa in kadar pojmuje, da je^ boj proletarijata formulacija tistega, po čemer družbeni razvoj stremi.
4. Boj zveze samo na ekonomskem polju za izboljšanje položaja, danes brez politične akcije proletarijata ne velja, ker bi bilo telo brez glave. Borba zveze mora biti popolna v dobi politične reakcije in surove diktature buržoazije„ To pomeni; na vseh poljih. Buržoazija s politično oblastjo vzdržuje svoj sistem eksploatacije. Ker če bi ne bilo žandarjev, vojakov, cerkve in političnega sistema buržoaznega načina vladanja, tedaj bi proletarijat vrlo lahko mogel izvesti eksproprijacijo sredstev proizvajanja in tako ukinil privatno lastnino.
Borba proletarijata je torej tudi politična, gibanje, katero z neodvrnljivo silo objema celo družbo, to je revolucijo po vseh pravicah na vseh poljih. Umstvena in moralna v prvo, nato politična in nazadnje socijalna.
Vsak socijalni polcret je političen. Zato se zveza protivi vsaki poizkušnji nevtrali-ziranja sindikatov.
5. Pridigarji nevtralnosti sindikatov pravijo, da je politika nemoralna stvar. Buržoazno in proletarsko politiko treba ločiti! Buržoazija brani zastarelo stvar. Ona je zbirka brutalnosti, sistem nasilja, mreža laži in potvorb. Pa tudi kadar njena politika svojevoljno daje izvestne reforme proletarijatu, ima to nemoralno tendenco. Reforme mora proletarijat reševati. Proletarska politika je moralna stvar. Ona zastopa osvobojenje bednih delavskih in tlačenih najširših ljudskih mas.^ Njeni cilji niso drugega kot razvoj družbe v obliki zavestne akcije, ki jo je odkrila znanost. Ona je socijalizem. To je zdrava in čista kri, ki mora s pomočjo sindikalnega in političnega pokreta stalno krožiti in braniti telo pred gnilobo.
Nevtraliziran}« sindikatov odvaja proletarijat od socijalizma. Zadeva borbo proletariata v srce, zastruplja kri in vodi v smrt proletarske organizacije. Zato bo Zveza delovala za socialistično zrevolucijoniranje mas za socijalizem.
6. Navedeni principi, življenje in potreba proletarijata, njegovega današnjega, jutrijšnega in končnega osvobojenja, razvoj dosedanjih odnošajev v družbi nas uče, nas vodijo k osvobojenju delavcev in vseh izkoriščanih, v skrajne meje potom revolucijo. Samo je treba povedati, kaj je revolucij«. To ni spreinemha družbe, ki se
izvede s polno intervencijo. To je globoka organska transformacija družbe, ki se vrši po njenih zakonih. To ni prevrat, to je popolna izprememba v vsakem pogledu. Izum novih strojev in drugih dovršenosti kapitalističnega načina produciranja je revolucionarni akt prvega dela. Revolucija je dovršena faza ene perijode družbine transformacije. Upori in puči, zlasti predčasni, so vedno kontrarevolucionarni.
Verujoč v gornje principe, uvideč cilje buržoazne reakcije in političnega terorja in pomneč vso težo ekonomskega položaja svojih članov, smatra Zveza za potrebno, da v njihov spas danes in osvobojenje v bodočnosti vodi svojo taktiko in akcije za ciljem.
Združevanje, organiziranje in prosvet* Ijevanje delavstva, učvrščuje medsebojno organizacijo kovinarjev kot sestavni del obce ekonomske in politične borbe proletarijata. To leto smatra kot obrambni napad buržoazije in njene reakcije. Z obrambo in učvrščenjem svojih organizacij bodo kovinarji Jugoslavije najbolje izvršili svojo za danes najsvetejšo internacijonalno-re-volucijonarno dolžnost.
Taktika in akcija: Umstveno in moralno, nato politično in nazadnje socijalno osvobojenje kovinarjev vzajemno z revolucionarnim razredom proletarijata.
Eno gibanje, a dva pravca. S sindikalno in politično akcijo, zedinjeno v gibanju kovinarjev in proletarcev.'
Proletarci vseh dežel, pomagajte!
Odkar je žalostno končala sovjetska Madžarska, beži Us Madžarske ueštevUno mnogo ljudi, ki jih zasledulo beli teror. So to možje ta
žene z otroci vred, ki so kakorkoli bili v zvezi s proletarskimi organizacijami na Madžarskem. Zatekalo se večinoma na Dunaj kot najbiižje mesto, kjer jim je zaslgurana vsaj varnost pred preganjanjem. Vsakovrstne rane na njihovih Izstradanih telesih pričajo o njihovem velike« trpljenju, ki so ga morali prenašati. Ko Je prenehal svetovni bojkot proti Madžarski, prihaja pa Se čimdalje več poliUčnlh preganjancev na Dunaj. Po večini so tl ljudje brez vsakršnih sredstev: brez denarja, brez živil In obleke. Ker prihajajo v tako velikem Številu, se jim more nuditi le neznatna pomoč kljub največji požrtvovalnosti avstrijskega proletarijata.
Dobrodelna pomožna akcija na Dtaaiu Je pribegUm socijalistom in komunistom brez ras. like politične struje razdelila preko pol milijona kron podpor. Ker pa se sredstva te akcije manjšajo in bodo komaj Se sa štirinajst dni zadostovala, bodo pribežniki Iz Madžarske prepuščeni največji bedi In revSCln!, ako mednarodni proletarijat takoj to Izdatno ne priskoči na pomoč. Proletarski begunci potrebujejo vsega:	obleke,
živil, obutve In denarnih podpor. Ker so najrazličnejših poklicev in strok, so pripravljanj Iti kamorkoli, da se v sporazumu z delavskimi strokovnimi organizacijami, poprimejo kakršnegakoli dela.
,Vs!ed tega proshno, vse delovne sloje vseh političnih in strokovnih organizacij proletarijata, kakor tudi strokovne posredovalnice za delo, da zbirajo prispveke v denarju, v živilih, oblek!, perilu ali obutvi, ter da eventuelno sporoče tudi prosta delovna mesta na spodnji naslov:
Dunaj, september 1920.
Za odbor avstrijske pomožne akcijo ea ubcZ-nike iz Madžarske: Ferd. Skaret, tajnik.
(Vse po5il|atve naj se pošiljajo na naslov: »Wohlfartsaktion fiir FlUchtlinge aus Ungarn, Wlen V. Recbt« VVIenzeile 97. — PoSUJatve v Sloveniji sprejema uprava »Napreja« v Uub*
ljanl.)
Gospodarska stranka.
Govori se o novi stranki na Slovenskem. Ime na3 JI bo »Gospodarska*. Dela Jo predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar — za njim stoje ljudje okros Impeksa, gospod Suklje, njegov sin, ki je tajnik pri Zvezi Industrijcev, ter oni, Jd odločajo v Industriji.
Mogoče, da pride ta nova stranka Dragotina Hribarja, ki se jc povzpel od siromašnega malega človeka do bogatega fabrtkanta, ki je postal kot tak predsednik »Kranjske hranilnice« in član ■pravnega sveta jnžne železnice Itd. — s programom, da hoče skrbeti za povzdlgo Industrije, sa obrambo industrijalnlh Interesov — ali kdor ve, kaj dela v resnici sedaj Zveza industrijcev, Ve, da so okrog nje ljudje majhnega obzorja. Boj 2? delavskimi organizacijami proti zboljšanju Plač, proti ureditvi nezdravih razmer v industriji ... ali ne delo za ustvarjanje Industrije za njeno razširitev . . . Zveza industrijcev Je razdiralna, ne ustvarjalna.
Gospodarska zveza naj bo njena politična stranka?
Bomo videli!
Denar imajo gospodje kapitalisti. Vojna Je bila za nje eldorado. Se sedaj jim cveto dobičkonosna podjetja. Delavstvo, skleni svoje vrste.
Iz strokovne organizacije.
Pozor člani, Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo. Dne 23, oktobra 1920 veljajo za vse člane sledeči prispevki: v I. razredu (kvalificirani delavci) po K 8’60. v 1L razredu (delavci) po K 2'80 in v III. razredu (mladostni delavci, vajenci in delavke) pa po K 2’50 tedensko. Posamezne podružnice pa morajo odračunavati na okrožno tajništvo v Celju in Maribor po 20 vin. od prispevka. Vse podružnice na Kranjskem pa bodo odraSunavale na lastno tajništvo v Ljubljani tudi po 20 vin. od vsakega prispevka.
Tajništvo osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju prosi vse krajevne funkcijonarje, da se blagovolijo natančno ravnati po društvenemu pravilniku. Nekateri se še sedaj ne ravnajo po pravilniku in ga zanemarjajo ; pošiljajo poljubno mesečne obračune aa dva, tri in štiri mesece ob enem; nadalje opominjamo, da pripada vse društveno imetje centrali, ki so ga dolžni v ■vsakem mesečnem obračunu navesti, ako *avno ostano pri podružnici.
Shod krajevne skupine usnjarjev za-P°*Uettih v tovarni Indus" preje Karol p°Jak ee vrši v nedeljo dne 10. t m. ob p5* 10. uri dopoldne v salonu gostilne Kolodvorska ulica. Ker bo zborovanj* važno za vse delavce in delavke v	naj	nihče	ne	izostane.
.	Tajništva
* sn V nedeljo 19. septembra 1920 se je vršil shod lesnih delavcev pri gosp. Svetin, na katerem je poročal sodr. Hrast-nik. Vidi se, ^a so tudi lesni delavci iz-prevideu potrebo in moč organizacije, zlasti pa delavci tvrdke čater. Nova podružnica napreduje vzlic temu, da se nekateri mizarski pomočniki po kavarnah bahačijo v Celju, da ne potrebujejo organizacijo, ker radi delajo nadure in zasluzijo dovolj denarja. Izvajanja sodr. Hrast-dikfi 80 žela splosno odobravanje.
Podružnica živilskih delavcev v Ptuln. Obračune prejeli, zneska po čeku in tudi mesečne razvidnice pa še ne.
Mezdna gibanja.
Ljubljanski pekovski pomočniki stoje v mezdnem gibanju, nobeden naj ne Išče dela v Ljubljani dokler niso pogajanja končana.
PlvovarniSki delavci In mlinarji cele Slovenije stoje tudi v mezdnem gibanju, noben delavec obeh teh strok naj ne išče dela v Sloveniji, dokler niso pogajanja končana.
Celje. Poročamo, da imamo mezdno gibanje pri naslednjih tvrdkuh: 1. Bergli. HlUlenvverke Store v Storjah; 2. stav-binski delavci CeJje (se bodo vršila pogajanja) ; a. opekarna Celje Schmid Wam-brechtsamer; 4. tvrdka Ivo Tea oater, lesna industrija v Sp. Hudinji; 5. Kemična tovarna aostanj v Šoštanju; 6. tvrdka Perunač, Štorje, Šamotua tovarna. S tvrdko pod točko 1. se bodo vršila pogajanja z našim posredovanjem, ravnotako s tvrdko pod točko 2. Točko 3. in 4. smo odstopili Obrtnemu nadzorništvu v Celju. Za tvrdko pod točko 5. poirebujemo pogodbo Ljubljanske kemične tovarne, ker je tvrdka ondotnim delavcem vsako regulacijo plač odklonda in so se šele na našo vlogo in osebno posredovanje gospodje izrazili, da so pripravljeni se pogajati na podiagi pogodbe te ali one podobne tovarne in to je Ljubljanska tovarna. Mi smo io dne 23. septembra sporočili centrali kemične organizacije in zahtevali omenjeni dokument, ker ga neobhodno potrebujemo. Ker ceutrala kemičnih delavcev naši želji še ni ugodila, vložimo pritožbo, ki naj pride v plenarno sejo; stvar je namreč nujna.
Mlinarjem, pekoča in mesarjem smo to številko »Delavca« vposiali na ogled ki obenem priložili čeke. Sodruge po deželi pa prosimo, da nam sporoče naslove pomočnikov ln njih mojstrov ali podjetnikov, kjer delajo. Naslove je poslati na »Osrednjo društvo živilskih delavcev In sorodnih strok za Slovenijo«, Ljubljana, Selen-burgova ulica 6/11.
Raz^o.
Pobrigajte se za svojo volilno pravico! Te
dni so razpoloženi volilni imeniki za volitev v konstituanto pri županstvih. Poglejte, če ste vpisani. Konstituanta Je važen parlament, ki bo odločal, kakšna naj bo Jugoslavija. Ce hoče delavstvo fzvojevati vpliv nanj*, se mora pobrigati sa svojo pravico ln tudi voditi na dan volitve, to je 28. novembra delavske kandidate. Volilec je vsak moški, ki je 21 let star ta biva šest mesecev v državi
Plebiscit na Koroškem se vrši v coni A v nedeljo, dne 10. 1 m. Delavci, z ozirom na uašo kulturno bodočnost, če smo v eni državi, In proti nemškemu hujskanju, ki so ga vprlzorili veleposestniki in labrlkantl, da bi to ljudstvo obdržali še dalje v svojih pesteh, glasujte po svojem prepričanju. Mislimo pa, da ima Jugoslavija lepšo gospodarsko bodočnost kakor Avstrija. Sedaj se tudi pri nas ne cedi mleko in med, tudi bomo imeli še boje, ali pogoji so taki, da se bo v Jugoslaviji lepo razvijala Industrija, ki se rabi doma ta na drugi strani pa Imamo živil več kot preveč, ki jih dosedanja Kranjska in Koroška nimata dovelj. Ob dobri upravi se bo Jugoslavija naprej Izkopala iz mizerije, ki jo Je povzročila vojna.
Ljubljana. Na vsak način se moramo enkrat tudi nekoliko poozreti po tovarni za klej. da ne bodo čitdtelji mislili, da živi delavstvo v ti tovarni kakor Bog na Francoskem. Predvsem Je delavstvo te tovarne tako srečno, da ima pole« sebe poleg drugih »dobrotnikov** tudi nekega dunajskega monterja, ki s pomočjo mojstra J. in še nekim takim svojim pajdašem. neprestano preganja in šikanira do-moČe. organizirano delavstvo. Ta dunajski ..veliki** gospod kaže svojo posebno olikanost tudi s tem. da delavce zmerja z „jugosIaviše Tep“ itd. Surovega Nemca prav resno svarimo pred takimi izbruhi svoje kulture in si naj zapomni, da so
minul! oni časi. k"o so ljudje Ebenwa!dove srrte vihteli nad našimi delavci bič. Tem elementom še to ne zadostuje; tudi ravnateljstvo izigravajo proti delavstvu. Tako, da izgleda, kakor bi se proti delavstvu bilo vse zaklelo. Ali je potem čudno, če prihaja v tovarni do kontradikcij?. Vsekakor pa ie potrebno konštatirati, da; zadržanje ravnateljstva v mnogem oziru ni na mestu, ker bi drugače zabranik» obsojanja vredno postopanje raznih mojstrov in zloglasnega Ebenwalda napram delavstvu. Zlasti bi zatrlo Šovinistične izbruhe tega doraišljavca, Opozarjamo tudi mojstra Toneta in še „nekoga“, da je njihova dolžnost, skrbeti v tovarni za red in mir, ne pa delati zgago in zahrbtno ter na priliznjeno hinavski način črniti in obrekovati delavstvo napram ravnateljstvu. Niihovo ravnanie ie tem ža-lostnejše. ako uvažujemo, da sta oba prišla iz delavskih vrst do mojstrskega kruha. Tone in njegov vredni kompanjon si naj zapišeta za ušesa, da se z vrčem hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. Ako ne bodo te vrstice zadostovale, pridemo prihodniič še z drugimi stvarmi na dan.
Konsumno društvo za Slovenilo ?e spreielo za svoie uslužbence nov »Služ-i beni red«. Ta službeni red te prežet mts dernega sociialneea duha in daie usluž-benstvit čim naiširše garancite za slučaj bolezni starosti in onemoglosti. Konsumno društvo upa s tem. da ho pridobilo pošteno in požrtvovalno sotrudnJStvo.
Uredba o pobijanju draginje. Ministrski svet je sklenil pospešiti razglasitev uredbe o pobijanju draginje, ki se izdeluje v ministrstvu prehrane. Glavna določba te uredbe bo, da »e cene, ki so bile na trgu običajne koncem meseca avgusta t l ne smejo prekoračiti. Proti prestopkom so določene jako stroge kazni.
Iz Celja. V soboto, dne 25. septembra se ja odigralo zadnje dejanje »burka« Zasledovanja zaupnikov strokovnih organizacij v času železničarske in splošne stavke prod tukajšnjim okrožnim sodiščem. Trem sodrugom, katerim je državnipr avdnlk naprtil vrhu »prestopkov« pa srbski zakonodaji, zaradi katerih so bili že anme-stirani, tudi nekaj avstrijskih paragrafov ta to, da bi bilo malo več senzacije v Javnosti. — KeH pa ni bilo pravih stvarnih razlogov v ovadbah ki Je botj »na slepo« skoval državni pravdiUk X Celju obtožnico — je bilo sodišče primorano izreči nad obtoženci Strokovnem tajniku Lesko« šek Alojzij ta železničarji Filip Pečovnik, Antott Velngust oprostilno razsodbo. Tako sc je končan la zgodovinska komedija, katero Je taacenirais meščanska peščica s pomočjo raznih setrudnk kov, špicellnov, (profeslonlstov in nepirafesloat* stov). In vse to so vprizorili, ne zaradi stvarno-« stl, temveč s hudobnim namenom, da razkroji)« delavske organizacije hi nje solidarnost v eef)* skem okrožju. A vsa hudobnost ni nič zalegla.
Dr. Koroščeve kupčije z jajci, V »Taboru« s dne 5. t m. je pristaš klerikalne stranke objavil dopis, v katerem javno sumi, da je dr. Korošec kupčeval oziroma tihotapil t JaJd kar na vašo« ne. Poziva dr. Korošca: »Gospod mtaister, zdaj ste primorani podati ne samo svojim pristašem, ampak celi javnosti pojasnilo: Ste kupčevali, ozir. tihotapili tudi z jajci ali niste?«
Sprememba voznega reda na progi Grobelno-Rogatec. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja*. Z današnjim dnem izostaneta na progi Grobelno-Rogatec m obratno vlaka štev. 2903* lci je doslej odhajal iz Orobeinega ob 13.50, in štev. 2904, ki je doslej odhajal iz Rogatca ob 10.17. Vlak štev. 1905 odpelje Iz Orobeinega dve url kasneje kakor dosedaj, t J. toreij ob 21.10, tako da ima zvezo z vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane ob 17.55. Drugi vlaki štev. 2901, 2902 in 2906 ostanejo nelzpremcnjenl.
BrairMa.
Andelko ministrstvo dela priobčuje zanimivo Statistiko n naraščaniu dradnie med volno.
Številke nam kažeio, za koliko odstotkov sa ie vse podražilo od leta 1914,
pa do leta 1920,
Andtia	133%
Avstallia	60%
Kanada	106%
Indila (Kalkuta)	53%
Nova 7e:andiia	58%
lužna Afrika	77%
Belcrifa (Brusefi)	2597°
Dansko	151%
Franciia (Pariz)	190%
Franciia (druca mesta)	201%
Nizozemska (Amsterdam)	99%
(talila (Riin)	175%
Italila (Milan)	318%
Norveška	199%
Šoar.iia	57%
Švica	137%
Združene države (Amerika)	93%
Da ie v JueoslavUi stvar še boli tragična nam pove že deistvo. da ie pole? naraščajoče dracrime prišlo nri nas še do poloma naše valute. »Gospodarski vestnik« (fflasilo naših konsumnih zadru?) prinaša zanimivo tabelo cen živil 1. 1914. in leta 1920. Na Dodlavi razlike v cenah ie po tei tabeli dovnano da ie vredna naša krona 5.23 vinariev. to se nravi ena seda-rda krona ni vredna ni 6..predvoinih vinarjev.
Električna železnica ie ztrraiena v Voivodini s kapitalom sladkorne tovarne v Crvenki. ki veže Bački Brestovac s prekopom Regenta Aleksandra. Proza ie dolva net in pol kilometrov, in bo služi? tovarni za prevažanie sladkorne nese In driigfih potrebščin. Posamezni tnotorti morejo vleči 8—-10 polnih voz.
20.009 Hudi se mesečno izseli h Italije v prekomorske kra?e radi desorvanizaciie gospodarskih prilik. Zato ie italijanska vlada votirala 300 milijonov lir za iavna dela. da odstrani nezaposlenost, in ie odredila obvezno zavarovanje zoper nezaposlenost.
Vojn! vjetclki v Rpsij'. Pred kratkim je prispel neki večji transport vojnih vjetnikov v Ljubljano. Pritožujejo se zelo nad razmerami, v katerih so živeli Sprejem na kolodvoru Je bil škandalozen. Nihče jih ni sprejel, nihče* pogostil, prišli so kakor bi nam bili tujek Naše oblasti imajo menda preveč dela z volitvami.
Nemci kupujejo premog v Ameriki. »Berliner Tageblatt« poroča: vsled dogovora v Spaa morajo Nemci oddajati tolike množine premoga, da ga morajo sami kupovati v Ameriki. Tako je tovarna celuloze v Waldhofu kupila velike množine premoga po 30 dolarjev tona cif. Rotterdam. S tovornimi stroški do tovarne velja 15-16.000 mark železniških voz. Tako gospodarstvo bo imelo zelo žalostne posledice.
200 lokomotiv je naročila Rusija v Heutsch-lovi tovarni za lokomotive v Bazlu.
V	Češkoslovaški so rudarji organizirani v troh strokovnih organizacijah Najstarejša izmed teh organizacij je bivAa Unija avstrijskih rudarjev, -katera tvori sedaj strokovno organizacijo nemških rudarjev v češkoslovaški republiki. Druga v organizacija rudarjev je organizacija čeških rudarjev in sloni na mednarodnih, razrednih načelih, tretja je narodno soc"-'« p Ta je nafmanjša. Vse tri organizacije postopajo v gospodarskih zadevah rudarjev v republiki skupno.
Unija nemških rudarjev je imela 30 avgusta do 2. septembra 1920 svoj občni zbor, ki se vrši vsako tretje leto enkrat.
Zanfmfvo Je, kako Je občn! zbor ttredh
vprašanje prispevkov. Določena sta dva razreda. V prvem razredu je tedenski prispevek določen na K 3.50, v drugem pa znaša K 2.50. Razdelitev tedenskega prispevka je sledeča:
Tedenski prispevek se deli v:
I. razreda:		H. razr.	
Rezervni sklad K	1.20	K	—.70
podružnicam „	—.10	n	—.10
strokovni list M	—.60	%•	—.60
blaca mikom 10 in 5 v ..	—.15	M	T-^10
strok, komisili	—.10	♦te	—.10
U nilski blagami	1.35	M	—.85
K 3.50 K 2.50
Vpisnino je občni zbor določil na 5 K. Ako kdo izmed članov odstopi in pozneje vnovič pristopi, inora plačati 10 K vpisnine. Za duplikate Izgubljenih članskih knjižic je določen znesek 2 K.
Kako vehka je paša država? Jugoslavija meri skupaj 270.000 km* ter šteje ped 13 milijonov prebivalcev. N Nemška Avstrija meri le 70.000 km*, torej je štirikrat manjša kot naša država. Madžarska bo merila 87.000 km*. torej trikrat manj kot Jugoslavija. Italija je samo 17.090 km* večja kot naša država.
V	sklad za podpiranje ostalih po žrtvah z dne 24. aprila 192U je prispeval g. Š. J. K 241—.
Nadaljno podporo iz sklada za podpiranje ostalih po žrtvah z dne 24. aprila 1920 so od strokovne komisije prejeli: Černe Cecilija K 500'—, Josipina Gorenje K lOOO’—, Angela Pangerc K 1000'—, Marija Sagadin K 1200'—, Ivanka Kuhar K 800—, Vrhunc Peter K 1000'— in Matevž Ježek K 500’—.
Zahvale,
Podpisani se vsem t.ourugom organizacije stavbinskih delavcev, podružnica Ptuj, Iskreno zahvaljujem za podeljeno brezposelno podporo v znesku 100 kron.
Anton Horvatič.
Egidl Tlujavec se zahvaljuje vsem tovarišem v tovarni Indus, kateri so mi v času moje bolezni darovali znesek 299 kron 80 vin.
Podpisani sem prejel K 147'85 kot podporo, katero so mi podarili moji tovariši usnjarne g. Pollaka v Ljubljani. Vsem prijateljem, ki so k temu znesku prispevali, se najtopleje zahvaljujem.
Florjan Firšt * 1 < "       <
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tlaka »Učiteljska tiskarna* ▼ Ljubljani.
Izjava.
Podpisani obžalujem vse psovke, katere sem izustil zoper Ferdinanda Valenmka v Velenjem, ter se mu zahvaljujem, da odstopa od tožbe.
Vekoslav Zajc. W®JL& MJ&M
r  -------------------------------—^
UČITELJSKA TISKARNA
tt&ttegMaBBKeavcBaaBHPCMUHaaaaanaiaBa ■»
IMUl, Futlitah ata n. S.
_B rtjiihaiasi zalmsE z omsjano ima.
Tiskovine za šole, inpan-stva hi orade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode ln veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
m
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Sur Itd. itd. - V
*" -i’.............
C STEREO TIP MA LITOGRAFIJA. H         ..................
COSUUCH-LINi
= TRST-AMERIK A as Na« - Jork — Buenos — Ayres — Rio di Janeiro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodajo voznih listkov u potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
Okrajna Potniška blagajna sr——j v Unifrgjani, j——«
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne t re so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob nedeljah in praznikih ■    je blag jna zaprta. iJ
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	tepst pipi.	
Dr. Mm Peter j splošno zdravljenje	»11 -Val	Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Or. liaa Im	/jIO—»/lit	ivjitt ag 8.4.
splošno zdravljenje	l 2-8	ftutAarti e! L
Or. VlktBi Mii	«/«12	rmm~J14, BUhnmt.12.
•plodno zdravljenje	[ t—2	Tajnfti trp h 4.
Dr. Mi iiralolitr	8—9	TnrjaSki trg B. L
splošno zdravljenje	1-8	Priimki mil it.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da so jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo); brez te ordinirajo zdravniki ie v nujnih slučajih. Troško v, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po« zove druge zdravnike, da ga ločijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni’ bolniški list so mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinlM le v nujnih slučajih, jja vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdruvila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščuina se izplačuje vsako soboto, če jo ta d2n praznik, pa dan prej od 8. zjutraj d« 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
' '