L*lo III. • Lir, 15.—, Jugolif 10.—, Din 5.—.	Poitalu
Trst 20. maj 1948
Hpedlzionu In abbon. postale II. o gruppo
Slov. 181
Stara praksa grofa Sforzo
ne more koristiti zboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo
Italijanski tisk reakcionarne koalicije že dalj časa vodi gonjo proti’ Jugoslaviji. Tega dejstva ni mogoče več prikazovati kot neko podtalno delovanje fašističnih ostankov, ker je nešteto dokazov, da je ta protijugoslovanska gonja načrtno delo italijanske vlade, ki je zopet načrtno vključena v vojho-hujskaški plan ameriškega imperializma. ''
Vendar se gonja proti Jugoslaviji ne omejuje samo na tisk. Ameriški imperializem potrebuje tovrstnih dejanj in italijanska vlada je poskrbela tudi za ta. Jugoslovanska vlada je bila tako letos ramo v marcu in aprilu prisiljena protestirati pri italijanski vladi zaradi 26 obmejnih incidentov in sedem kršitev jugoslovanskega zračnega prostpra s strani italijanskih letal. Prav v preteklih dnevih sta italijanski vojni ladji «Granatiere» in «Carabiniere» kršili jugoslovanske teritorialne vode ob istrski obaii. Visoki funkcionarji italijanske via de in italijanske vojske si prizadevajo ustvariti in vzdrževati predvsem v predelih ob začasni meji z Jugoslavijo protijugoslovansko vzdušje, poslužujoč se metod in izrazov bivših fašističnih ministrov in generalov. Tako je 9. t. m. pri Palmanovi ob komemoraciji 152. obletnice bitke pri Brichettu major italijanske vojske Tolomeo, poveljnik IV. skupine divizije «Mantova», ob prisotnosti komandanta divizije generala Montezemola, generala Glorie in civilnih predstavnikov v svojem govoru primerjal
bitke vojakov sardinjskega kralja proti «francoskemu zavojevalcu» z bitkami, «ki jih morajo sedaj vzdrževati proti prihodnjemu napadalcu: slovanski vojski». Major Tolomeo je govoril še o «slovanskem barbarstvu» in «totalitarizmu» in o premeščanju obmejnih kolov itd.
General Cappa, komandant V. ozemeljskega poveljstva v Vidmu, pa je,poslal vsem obmejnim poveljstvom okrožnico, v kateri najprej hvali obmejno vojaško službo ter ostro graja navado vojakov, da nosijo zaprto puško, potem pa poziva vsa poveljstva, da strogo zahtevajo od vojakov, da morajo hoditi vedno s puško, pripravljeno za streljanje in ukazuje stroge kazni za vsakogar, kdor bi te ukaze prekršil. Istočasno govori tržaški list «Giornale di Trieste», glasilo italijanske vladne koalicije za Trst, da imajo Jugoslovani na meji 15 do zob oboroženih divizij, medtem ko imajo Italijani le 2 diviziji in podtika Jugoslaviji ofenzivne namene.
Po drugi strani organi italijanske vlade vedno huje terorizirajo slovensko manjšino v Italiji, zapirajo njene voditelje in s podpiranjem šovinistične gonje trikolori-stičnih band oživljajo rasno mržnjo, s katero se je tako dobro okoriščal Mussolinijev režim.
V takem, za vsako ceno in po željah ameriških in italijanskih imperialistov ustvarjenem vzdušju je končno prišlo do znanega incidenta pri Livških Ravnah nad Kobaridom, kjer je italijanska vojaška Patrola namenoma izzivalno prekoračila začasno mejno črto z Jugoslavijo. Ker se kljub opozorilu jugoslovanske straže patrola ni u-hiaknila, ampak nadaljevala z naperjenimi puškami svojo pot po jugoslovanskem ozemlju, je jugoslovanska straža oddala nekaj strelov in pri tem do smrti zadela italijanskega vojaka, ki je obležal globoko na jugoslovanski strani.
Ta namerno izzvan incident je •tudil italijanskim imperialistom in
fašistom novo priložnost za diplomatsko in razbojniško ofenzivo proti Jugoslaviji, česar so se poslužili oboji, tako italijanski vladni krogi kot fašistične in neofašistične bande v obmejnih pokrajinah. Italijanska vlada je v diplomatski noti obtožila Jugoslavijo za odgovorno, opirajoč se na neresnične trditve in sklicujoč se na neugotovlje-nost začasne mejne črte. Delo komisije, ki je bila ustanovljena na predlog Jugoslavije in ki naj bi dognala odgovornost in mirno odstranila spor, ni moglo uspešno končati, ker so italijanski zastopniki v komisiji vztrajali na neresničnih trditvah svoje vlade. Ko niso na kraju incidenta samega mogli več zagovarjati svoje absurdne teze, so prekinili nadaljnje razgovore kljub prizadevanju jugoslovanskih delegatov, da bi ugotovili materialno resnico.
Tako postopanje italijanskih oblasti spričo jasnosti, kdo je za incident odgovoren, je jugoslovanska vlada objavila v noti in istočasno kategorično izjavila, da odklanja sleherno odgovornost za vse incidente, ki bi se mogli v bodoče pripetiti zaradi kršitve meje, kakor je začasno postavljena, s strani italijanskih obmejnih organov in da bo to smatrala kot nedovoljen poskus kršitve suverenosti FLRJ.
Spričo točnosti jugoslovanskih navedb v noti in spričo odločnosti v obrambi svoje suverenosti, ki jo je pokazala jugoslovanska vlada, so se italijanski imperialisti morali (Nadaljevanje na 2. strani.)
Marshallov miroljubni plan
- P
DOKLER NE BODO AMERICANI V PRAKSI DOKAZALI, DA ŽELE MIR, DO TAKRAT SI BODO LJUDJE TOLMAČILI NJIHOVO POLITIKO TAKO, KOT SI JO JE TOLMAČIL NAS KARIKATURIST.
LJUDSKA A Olì JA
MORA PRITI »O VE A JAVE
Tržaško ozemlje pod anglo-ameriško vojaško upravo je edino v Evropi, kjer ni bilo po vojni še nikakršnih volitev v upravne organe.
Ne glede na to, da je to ozemlje pod začasno vojaško upravo, ima njegovo prebivalstvo neoporečno pravico, da dobi po svobodnih in demokratičnih volitvah take upravne organe, ki bodo zastopali in branili interese večine prebivalstva. Toda do te neoporečne pravice še danes, tri le.a po osvoboditvi, velika večina tržaškega prebivalstva ni prišla. Odgovornost za to nosi v prvi vrsti okupacijska vojaška uprava, ki je poklicala v svoje upravne organe ljudi iz krogov, ki po svojem socialnem položaju kot velekapitalisti in predstavniki klerofašiz-ma nimajo ničesar skupnega z veliko večino prebivalstva in ki zastopajo zato, v okviru ozemlja, le svoje razredne, politične in osebne koristi, v mednarodnem merilu pa interese- mednarodnega velekapitala in ameriškega imperializma. Anglo-ameriška vojaška uprava in tržaški reakcionarji okrog italijanskih nacionalističnih krogov se še vedno upirajo pritegnitvi zastopnikov širokih ljudskih množic v te upravne organe, sklicujoč se na, iz trte izvite trditve, da že dosedanji upravni organi predstavljajo večino prebivalstva in posebno italijanske nacionalistične stranke, ki imajo vso upiavo mesta v zakupu, rade zavračajo ljudske zahteve po soudeležbi v upravi z že naravnost smešnim ponavljanjem svojega «večinstva».
Medtem v conskem in mestnem svetu razpravljajo in razpravljajo in marljivo pošiljajo resolucije in podpise na desno in levo (pardon — samo na desno) enkrat za madrepatrialno zvestobo, drugič za Marshallov plan,
tretjič za «uboge istrske Italijane» itd. Mimogrede se mogoče še odločijo, da posade novih cvetlic v mestnem parku ali da okrase sodno poslopje in s tem se neha vsa njihova skrb za dobrobit prebivalstva. O perečih problemih življenja na Tržaškem ozemlju, kadar gre za male ljudi, ne razpravljajo, ali pa se jih dotikajo le v toliko, da pridejo lahko v zapisnik in petem v arhiv. Kadar pa gre za interese tržaških kapitalistov, to je za njih lastne interese, takrat naredijo, kot jim bolje kaže. Tržaško prebivalstvo ima pri vsem tem kvečjemu pravico kritizirati in protestirati, kadar pa je gospodiom tudi kritike preveč, takrat nastopita po navadi policija in vojaška uprava z drakonskimi odredbami.
Posledice takega paševanja privilegirane kapitalistične in klerolašistič-ne klike so obupne in njih teža pada vsa na najširše plasti tržaškega delovnega ljudstva od delavcev in kmetov do obrtnikovin malih trgovcev.
30.000 tržaških delavcev je brezposelnih in njih število narašča. Vsa tržaška industrija izrablja povprečno le 30 do 40 odst. svoje zmogljivosti in za njeno obnovo, v kolikor je bila porušena v vojni, ni bilo storjenega ničesar pomembnega. Zaposleni delavci so prisiljeni stalno boriti se za izboljšanje svojih prejemkov, kakor tudi za svoje demokratične pravice v tovarnah, tako v pogledu sklepanja delovnih pogodb kot tovarniških odborov itd, pri čemer jim delajo delodajalci s pomočjo izdajalskega sindikata stalne ovire.
Nezaposlenost in delna zaposlenost večine tržaškega delavstva ima obupne posledice za stanje delavskih družin, ki trpe strahovito pomanjkanje.
Tržaški upravni organi niso za izboljšanje teh ljudi storili ničesar, razen da so jim postregli s propagandnimi zavitki iz Amerike. Glede obnove tovarn in zaposlitve delavstva, kot edine uspešne rešitve, pa sekundirajo organizatorjem Marshallovega plana, ki seveda stremi, da uniči tržaško industrijo v kolikor konkurira z ameriško. Stvarni predlogi Jugoslavije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske itd, dokazujejo da bi imela tržaška industrija mnogo odjemalcev, toda proti Marshallovemu planu kimavci v conskem in mestnem svetu ne store ničesar, pa čeprav zaradi njega delovno ljudstvo že sedaj trpi strašno pomanjkanje.
Položaj kmečkega prebivalstva je prav tako težaven. Ker jih v upravnih svetih nihče ne ščiti, so zvišali našim kmetovalcem davke za 28 krat v primeri z letom 1946, kar pomeni, da je vsota dajatev naših kmetovalcev dosegla tako višino, da je noben kmetovalec ne doseže s celoletnimi dohodki. Njihova polja uničuje okupacijska vojska z vojaškimi vajami in vojaška uprava z gradnjo strateških cest. Vsi obupni protesti kmetov se ustavljajo pred vrati vojaške uprave ali pa pred vrati upravnih organov, za katerimi medtem razpravljajo, kdo od slavnih svetnikov bo nesel pozdrave temu ali onemu demokristjanskemu poglavarju v Rim.
Mali in srednji trgovci so v stiskalnici, pod katero so se že mnogi zdrobili, mnogi pa ne bodo mogli več dolgo vzdržati nje pritiska. Malim trgovcem so zvišali davke za 50 odst. od leta 1946., srednjim za 30 odst., grosistom pa niti za 20. Medtem pa stal-(Nadaljevanje na 4. strani.)
RESEN KORAK
pametnega Amerikanca
Zdi se, da prihajamo v novo obdobje reševanja političnih odnosov v svetu. V zadnjem času so bili v ta namen storjeni resni in pomembni koraki.
V zadnji številki našega lista smo že poročali o izjavi ameriškega poslanika v Moskvi g. Smitha Molotovu in tudi o odgovoru, ki ga je dal Molotov na predlog vlade ZDA za izboljšanje medsebojnih odnosov. Nadaljnja izmenjava misli, posebno pa takojšnja pripravljenost Sovjetske zveze, da se prično načeta vprašanja reševati konkretno, je našla ameriško vlado nepripravljeno, oziroma jo je tako nepričakovano postavila pred odločitev da ali ne, da je pričela popravljati svojo prvotno izjavo na način, ki je takoj vzbudil dvom v iskrenost ameriških predlogov.	,
V nadaljnjem razvoju je nastopil nov moment z objavo odprtega pisma, ki ga je poslal kandidat tretje stranke Henry Wallace ge-neralisimu Stalinu. V svojem pismu pravi Wallace, da se more medvojno sodelovanje med dvema velikima državama obnoviti in okrepiti v miru. Po izmenjavi not, ki so odprla vrata za pogajanja, morajo slediti javni razgovori med predstavniki ZDA in SZ. ZDA in SZ morajo takoj ukreniti vse potrebno, pravi Wallace, da se nar pravi konec hladni vojni. Med ukrepe, ki bi privedli do tega, predlaga Wallace takojšnjo in odločno delavnost za dosego naslednjih smotrov:
1.	Splošno znižanje oboroževanja, vsa sredstva za množično uničevanje pa naj se postavijo izven zakona.
2.	Prepoved vsakega izvoza orožja iz katere koli v katero koli državo.
3.	Vzpostavitev neomejene trgovine med obema državama, razen vojnega materiala.
4.	Svobodno gibanje državljanov, predstavnikov znanosti, dopisnikov listov med obema državama in v okviru njihovih mej.
5.	Obnovitev svobodne izmenjave znanstvenega obveščanja in gradiva med obema državama.
6.	Vzpostavitev še krepkejše organizacije Unre ali ustanovitev kakršnega koli drugega organa Združenih narodov za razdeljevanje mednarodne pomoči.
Niti Združene države Amerike, niti Sovjetska zveza se naj ne vmešavajo v notranje stvari drugih držav.
Wallaceovo odprto pismo Stalinu je sovjetska kakor tudi ameriška in vsa svetovna javnost, ki je globoko zainteresirana na izboljšanju medsebojnih odnosov med obema vodilnima svetovnima državama sprejela z velikim zanimanjem in pozornostjo.
«Izvestja» pišejo, da zasluži pismo pozornost že zaradi tega, ker zajema Wallaceove nazore o sov-jetsko-ameriških odnosih, druga zasluga Wallaceovega pisma pa je njegova konkretna vsebina.
Kljub temu da se tako sovjetska javnost kot sovjetska vlada ne strinjata popolnoma z načinom, kako Wallace postavlja nekatera vprašanja, vendar poudarjajo, da vsebuje pismo osnovo za resno razpravljanje o sporazumu. V želji da bi se izognil ostri, toda pravični kritiki proti tej ali oni ameriški stranki, postavlja Wallace sicer na isto osnovo ZDA in Sovjetsko zvezo. «Izvestja» poudarjajo, da na tak način olepšati nasprotja in se jim izogniti ni vedno najboljša pot ter da včasih lahko privede do popolnoma nasprotnih rezultatov. Cisto pravilno pa Wallace trdi, da ideološko tekmovanje med komunizmom in kapitalizmom nima nobenega opravka v nesoglasju med ZDA in Sovjetsko zvezo, saj je sam Stalin že ponovno poudaril možnost miroljubnega sodelovanja med socializmom in kapitalizmom. «Izvestja» zaključujejo z ugotovitvijo, • da lahko sovjetska javnost kljub nekaterim Wallaceovim zmotam, Wallaceovo naziranje v celoti takoj podpiše in da ga bo prav gotovo podpisala tudi pretežna večina ameriške javnosti.
Na Wallaceovo pismo je končno odgovoril tudi Stalin, ki je poudaril, da je od vseh političnih dokumentov v naši dobi Wallaceovo pismo najvažnejši dokument, ker predlaga konkreten program za rešitev nasprotstev med Sovjetsko zvezo in ZDA. Sovjetski predlogi so znani: splošno znižanje oboroževanja, prepoved uporabe atomskega orožja, sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko, umik zavezniških čet iz vseh držav, spoštovanje neodvisnosti držav in politika nevmešavanja v njihove notranje (Nadaljevanje na 4. strani.).

Pb širokem s weiu
KRONIKA
*	PODONAVSKA KONFERENCA za mednarodno plovbo po Donavi skladno s sklepi zunanjih ministrov štirih velesil bo prihodnji mesec. Medtem ko vzhodne države zagovarjajo načelo, da mora biti mednarodna uprava plovbe izključno v rokah podonavskih držav, si lastijo upravna mesta tudi zapadne velesile.
*	V POKRAJINI MANTOVI stavka lOd.O&O poljeaeiskih deta* cev. Delavci sami opravljajo ladjedelnico v Palermu, v Ragusi pa so zasedli rudnike.
*	V ZDA bo v prihodnjih 19 letih < do 12 milijonov brezposelnih, Trenutno je v ZDA 2 milijona brezposelnih ali 4 odst. vsega ameriškega delavstva.
*	JUGOSLOVANSKA VLADA je izročila Rimu spomenico, s katero dokazuje, da je obmejni incident pri Livku le člen v verigi sistematičnega izzivanja na meji FLRJ, za katerega je odgovorna italijanska vlada. V marcu in a-prila so italijanske straže povzročile 26 incidentov, italijanska letala pa so sedemkrat letela nad jugoslovanskim ozemljem.
*	GROF SFORZA je v zvezi z
jugoslovansko spomenico dal izzivalne izjave, da se «ne namerava odpovedati italijanskim pravicam, v kolikor gre za italijansko ozemlje.»	'
*	V GRČIJI se nadaljujejo aretacije in usmrtitve demokratov. Številnim protestom se je pridružil tudi protest romunskih pravoslavnih popov, kar spravlja mo-narholašiste v veliko zadrego.
*	SOVJETSKA VLADA je odločno protestirala pri atenski vladi zaradi množičnih usmrtitev grških demokratov in pričakuje takojšnje prenehanje teh zločinov.
*	PREDSEDNIK BENES in predsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ sta izmenjala čestitke ob drugi obletnici jugoslovansko-češke zevezniške pogodbe.
*	KITAJSKA ljudska vojska zmagovito prodira in je prekinila važno železniško progo. Peking-Mukden. Skoraj vsa Mandžurija je pod nadzorstvom osvobodilne vojske.
*	ELIZABETA, angleška presto^ lonaslednica, je s svojim možem princem Filipom uradno obiskala Pariz, kar naj bi utrdilo zapad-no-evropsko vojaško zvezo. Zadnji uradni obisk angleških vladarjev v Parizu je bil tik pred drugo svetovno vojno.
*	V RIMU so aretirali 12 ustašev, ki so izvršili atentat na jugoslovansko raztavo.
*	V RIMU zaseda izvršilni odbor Svetovne zveze demokratičnih žena, ki poudarja zlasti potrebo pomoči kolonialnim narodom kot osnovni element v borbi za mir. Govorila je tudi Vida Tomšičeva, predsednica AF2 Jugoslavije.
*	CSR IN POLJSKA sta poglobili gospodarsko sodelovanje tako, da bo poljsko pristanišče Sčečin (bivši Stettinj služilo zunanji trgovini CSR.
*	WALLACE je naslovil Stvarne predloge sovjetski vladi za izboljšanje sovjetsko-ameriških odnosov. Stalin je sprejel te predloge, medtem ko jih Trnman odkla, nja, zaradi česar ameriško javno mnenje protestira.
■* ANGLEŠKA vojska in oblast sta se umaknili iz Palestine 14. t. m. opolnoči, ko jim je potekel mandat za upravo te dežele. Malo prej je bila proglašena židovska država Izrael, istočasno pa so vdrle v Sveto deželo vojske vseh sosednih arabskih držav. Varnostni svet pretresa možnosti premirja. Novo državo je priznalo do sedaj 6 držav, med njimi ZDA in SZ.
*	GROMIKO, sovjetski delegat pri OZN je bil odpoklican, na njegovo mesto pa je bil imenovan Malik, strokovnjak za vprašanja Daljnega vzhoda, kar naj bi pomenilo, da je vprašanje Kitajske in Japonske v ospredju.
Kdo so vojni tnujslc^ci
da bi se zadržali na oblasti. In. prav zaradi tega ni pri imperialistih in njihovih hlapcih prav nobene doslednosti, vsa diplomatska akcija je prežeta z lažjo in prevaro. To velja v polni meri tudi za njihove hlapce. Tudi njim je laž zelo važno sredstvo ,celo najvažnejše. Poglejte le na fotografijo prvomajske proslave, ki jo je priredila Lega nazionale in jo prinesla «La Voce liberasi
Zelo značilen je primer Palestine. Tu so Angleži sicer izgubili svoje gospodarske pozicije (petrolejski vrelci so postali last ameriških imperialistov, kakor deloma tudi v Egiptu, Savdijski Arabiji, Iraku ter Iranu), toda Churchill smatra vendar EDA (ne ljudstvo, ampak lastnike kartelov!) za svoje najvažnejše zaveznike, priznava jih v vedno večji meri za svoje gospodarje in zaradi tega so na Bližnjem vzhodu vse akcije stvar sporazuma ZDA in Velike Britanije. Neštetokrat so angleški imperialisti že hujskali Žide na borbo proti Arabcem in jim v ta namen tudi dobavljali orožje (n. pr. Haganahu), enako pa so že večkrat postopali tudi z Arabci. Ta dvolična in skrajno verolomna politika je privedla do tega, da je zagazila tudi Panarabska zveza, ki so jo ustanovili samo an-
gleški imperialisti v tako zagato, da ne morejo angleški kolonizatorji iztisniti iz nje tega, kar so nameravali Palestini grozi vojna invazija, novi državi Izrael grozi uničenje po orožju, ki so ga sosednim reakcionarnim arabskim glavarjem nabavili angleški ter ameriški imperialisti! Tako se zdaj stvari vedno bolj zapletajo! Temu področju grozi krvava vojna, ki so jo na docela spletkarski način organizirali sami imperialisti! Bliža pa se čas, ko bodo narodi iz teh področij nastopili z vso silo in z vso svojo voljo v obrambo svoje nacionalne neodvisnosti!
Kdor je za imperialistično vojno, ta je sovražnik ljudstva. Danes postaja še jasneje, da so se ameriško-angleški imperialisti v drugi svetovni vojni borili le proti svojini konkurentom, ne pa proti fašizmu. Ce so bili njihovi konkurenti izločeni, gre zasluga predvsem SZ. Toda ti imperialisti iščejo zdaj neke nove konkurente», iščejo «komunizem», da bi opravičili svoje vojne nakane. Ta igra pa je zelo ; nevarna, ker si je ljudstvo nabralo dragocenih izkustev in se že marsikje naučilo voditi samostojno svoje posle in odločati brez «nasvetov» imperialistov o svoji lastni usodi.
Srečko Vilhar
M®VA» IjJITĐSKA USTAVA CSR
i.	*■-<> iz druge svetovne vojne se niso niti še zacelile in že prihaja preko oceana šem v Evropo glasan žvenket orožja: grožnja z atomsko bombo! Znano je, da so z vojno neprestano grozili Hitler, Mussolini ter mikadovi generali, toda te grožnje vendarle nišo bile niti tako odkrite, omejevale so se delj časa n. pr. na Lebensraum (faš. Nemčija), «na kotiček pod soncem» (faš. Italija), na fraze kakor «Azija Aziatom» (japonski imperialistični ideolog Tanaka). Zdaj pa se govori že o uničevanju sveta z atomsko bombo, govori se o velikih vojaških eksperimentih s to bombo, prišepetuje se ameriškim vojakom, da bo zdaj za ZDA vojna kaj lahka zadeva in dokazuje (ameriški ter angleški imperialistični sociologi), da so vojne v družbi neizbežen pojav. Ne bomo se zmotili, če trdimo, da ni do sedaj še nihče tako odkrito in tako brutalno grozil z novimi pokolji, kakor delajo to ameriški in angleški imperialisti. In prav zaradi tega postaja tudi «razumljivo», zakaj ameriške ter angleške okupacijske oblasti na zasedenih področjih prav za prav ne epurirajo fašizma, mu dajejo potuho ter ga več ali manj odkrito podpirajo.
Ko sta Truman in Churchill v svojih govorih poveličevala zapadno dolarsko demokracijo, ko je Marshall iznašel svoj načrt, je ves svetovni fašistični in reakcionarni tisk odkrito kazal svoje zadovoljstvo; Franco si je mel roke in za njih se je muzala še cela vrsta hlapcev ameriškega in angleškega imperializma. Tisti, ki so se pred L zgražali (Lasky) zaradi sodelovanja Nennijeve socialistične stranke s .KPI, tisti, ki so v Franciji razbili sodelovanje med KPFr. ter francoskimi socialističnimi strankami (Blum itd) in vsi tisti tako imenovani zapadni socialisti ^.ki so do zdaj izrabili še vsakor priliko za razbijanje delavske enotnosti (sem spadajo tudi tržaški socialisti), za blatènje ljudske demokracije ter ljudske oblasti, 3Z in dolžili totali tarizma ravno najdoslednejše pristaše demokracije, so se znašli v skupnem objemu. Vsi imperialistični gospodarji ter njihovi hlapci so si edini v tem, da je treba udariti proti ljudski demokraciji, proti enotnosti delovnega ljudstva, vsi ti hočejo na ta ali oni način zanetiti nov svetovni požar. Za volivno bombo (predlog o priključitvi Trsta k Italiji) je padla pred tednom dni nova bomba: Truman je najprej pozval SZ na razgovore, ki naj bi odstranili vse večje nesporazume v ZN ter pripomogli k izboljšanju odnosov med dvema državama; ko pa je SZ odgovorila pozitivno na predlog ZDA, so se imperialisti potegnili nazaj ter izjavili, da ne mislijo spremeniti svoje zunanje politike ter nè želijo nobenih dvostranskih razgovorov. Ameriški imperialisti so verjetno mislili, da bo odgovor SZ negativen, toda SZ, ki je bila vedno dosledna v svoji miroljubni politiki, je tudi to pot pokazala, da je odločna braniteljica miru ter prijateljica sodelovanja med vsemi fiarodi. Vsi pošteni ljudje v svetu so pozdravili z veseljem in zadovoljstvom predlog, ki je prišel iz ZDA, toda na vse to je kmalu padlo nekaj kakor krop na mrzlo vodo in ves svet se je začudil «mojstrski diplomatski potezi», ki je ponovno potrdila, kje so doma in kdo So vojni hujskači. Veselje, ki je zavladalo v svetu, ko je prišlo med ZDA ter £tš do izmenjave not, nazorno kaže, da si narodi želijo miru ter' konstruktivnega dela!
V trenutku, ko se je razširila vest o predlogu ZDA, so tako imenovani «federalisti» zaključevali svoj kongres v Haagu .Tam je nastopil sam, Churchill, novi vodja teh federali-, stov, ki hočejo, kakor pravijo, združiti Evropo v eno samo državo. Se nedavno so isti federalisti nastopali pod imenom framazoni (prostozidarji) in iznašali prav podoben program. Toda v teh framazonih ni prav ničesar od nekdanjega frama-zonstva, vodstvo je trdno v rokah ameriške ter angleške finančne oligarhije. Kaj se je na tem kongresu pokazalo? Nova «federalna Evropa» naj bi bila predvsem vojaška povezava nekaterih evropskih držav, bila bi naj le delec zapadnega bloka;
čim so voditelji kongresa v Haagu odkrito hvalili bruseljski vojni dogovor ter soglašali z Marshallovim načrtom, je postala stvar takoj jasna. Taktika razdvajanja narodov in hujskanja na novo vojno ni ravno enostavna zadeva; oblike so lahko najrazličnejše, enkrat se imperialisti sklicujejo na edino ustrezajočo katoliško vero, drugič na potrebo utrjevanja moralne vrline pri človeku (v taki liniji prvači pri nas «L’ora socialista», glasilo zapadnega «socializma» v Trstu), pobude in nameni s'o pa vendarle eni in isti!
Toda, ali se bo ljudstvo še vedno pustilo varati? Prav gotovo ne! Večji del ljudstva v svetu je danes odločno na liniji obrambe miru in se zaradi tega bori v protiimperia-listični fronti, to je proti vsem tistim, ki hočejo zanetiti nov požar. Ostali del, tisti del, ki ni še spregledal, pa je danes brez nadaljnjega na dobri poti. Zadnja imperialistična bomba je zopet pokazala, kdo živi od miru in kdo od vojne ter od kaosa in bede. Varanje ima svoje meje in nekega dne se bodo imperialistom računi temeljito zmešali. Tako se dogaja vsem tistim, ki nočejo ,da bi ljudstvo samo odločalo o svoji usodi in se poslužujejo vseh mogočih sleparij, groženj in nasilja,
Dne 9. t. m., na dan tretje -obletnice zmage nad hitlerjevsko Nemčijo, je češkoslovaška ustavodajna skupščina soglasno sprejela novo ustavo, ki odpira češkemu in slovaškemu ljudstvu pot v višjo obliko družbenega življenja, v socializem .
Pred dvema letoma je bila izvoljena ustavodajna skupščina, katere naloga je bila, izdelati novo ustavo in jo predložiti zastopnikom ljudstva v potrdilo. Zdelo se je, da se bo razšla, ne da bi izvršila, kar bi morala. In vse to samo zaradi tega, ker je reakcija z vsemi sredstvi poizkušala zavreti razvoj in v o-brambo svojih interesov izigrati voljo ljudstva.
Pri zadnjih volitvah je postala komunistična partija številčno najmočnejša stranka v državi, kar je povzročilo poplah med bankirji, industrijskimi magnati in veleposestniki. Ti sloji so na videz vključeni v Ljudsko fronto Cehov in Slovakov vedno očitneje izdajali njen program, kar jih je privedlo do tega, da so začeli pripravljati državni udar. Toda letos februarja jih je budno ljudstvo prehitelo in opravilo z njimi obračun. Maja 1945. leta začeto revolucionarno gibanje je -sedaj dokončno doseglo svoj cilj.
Nova ustava proglaša češkoslovaško državo za ljudsko demokratično republiko. V slovesni uvodni izjavi je izrecno rečeno, da bo ta ustava omogočila »zgraditi osvobojeno državo kot ljudsko demokracijo, ki naj zagotovi mirni razvoj v socializem.» Vsa oblast torej izhaja iz ljudstva in ljudstvo je edina resnična oblast. Ta bistvena ustavna določba pomeni zgodovinsko p-ftlomnico za češki in slovaški narod in odločen korak v nov nadaljnji napredek.
. O tem se prepričamo, če primerjamo sedanjo ustavo s prejšnjo iz
1.	1920. «Velika razlika — je dejal ministrski predsednik Gotwald — med prejšnjo formalno demokratično in sedanjo ijudsko-demokratično ustavo je v tem, da ta ustava jamči ljudstvu pravice in dejansko moč, ne pa samo navidezne.» Medtem ko je torej stara ustava omogočila- politično demokracijo, jamči sedanja ustava tudi gospodarsko. demokracijo.
Ta trditev se opira na stvarno osnovo, na uzakonitev odločilnih' mer, kot sta na primer podržavljenje proizvodnih sredstev in razlastitev veleposestev. Ustava jamči, da ostanejo zasebna lastnina sa-; mo posestva do 50 hektarjev in obrati, ki ■ ne zaposlujejo več kot 50 delavcev. Zgoraj omenjena načela so stvarno izražena tudi v določbah o ljudskih odborih itd.
Nadalje določa ustava, da je češkoslovaška republika enotna narodna država, domovina dveh enakopravnih narodov. S tem je končno za vselej rešen eden najtežjih
notranjepolitičnih problemov CSK, tako imenovano slovaško vprašanje, ki mu prva republika nikakor ni bila kos. Češka buržoazija, ki je imela oblast v CSR med obema vojnama, je podobno postopala s Slovaki kot velikosrbska šovinistična, čaršija s Hrvati in Slovenci. Slovaški narod ni bil niti omenjen v ustavi iz leta 1920. Razmerje med Cehi in Slovaki je bilo tako, da je odločno slabilo moč države na znotraj in na zunaj, kar se je dokončno pokazalo ob monakovski krizi 1. 1939. in pozneje med okupacijo.
Formalna buržoazna demokracija ,izraz kapitalističnega reda, je sicer po prvi svetovni vojni vrgla v svet geslo o samoodločbi narodov. Toda skladno s kapitalistično miselnostjo je to geslo obveljalo samo za večje, gospodujoče narode. Pravice malih narodov niso prihajale v poštev kakor ne pravice kolonialnih narodov. Sele ruska oktobrska
revolucija je uveljavila glede nacionalnega vprašanja enako mero pravičnosti za vse narode, velike in male. To pridobitev oktobrske revolucije je sprejela tudi nova ustava CSR, ki jamči svobodo slovaškega naroda in srečno ureditev razmerja med obema, narodoma v državi.
Poljske . in. Jugoslavije. Y. češkem in slovaškem tisku so se od časa do časa ponavljali članki, ki so blatili sovjetski družbeni red in ljudske demokracije. Tamošnji izkoriščevalci so imeli živ interes, prebuditi nezaupanje in zrahljati zvezo med resnično demokratičnimi deželami. Z novo češkoslovaško ustavo so se trdno strnile vrste slovanskih narodov v boju za iste cilje Zdaj šele je slovanska družina postala zares strnjena, borbena enota, ne-zrušljivo poroštvo za mir, nosilka napredka in nove kulture za vse narode sveta.
Stara praksa grofa Sferze
(Nadaljevanje s 1. strani.) umakniti. Umik je kot star diplomat izvedel grof Sforza, ki je «rešil čast» italijanske vlade z izjavo, da se z jugoslovansko noto italijanska vlada ne misli resno baviti in da tam, kjer gre za njene narodne interese, ne misli odstopati od svojih pravic.
Odstop italijanskih delegatov komisije za ugotavljanje materialne resnice v zvezi z incidentom in umik italijanske vlade po objavi jugoslovanske note dokazujeta, da italijanski vladi ni do tega, da se spor z utrditvijo resnice reši in da se z direktnim sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo v bodoče za vedno . onemogoči ponovitev slehernih incidentov. Način, kako je italijanska vlada incidente pripravljala in kakšno je bilo njene stališče pri reševanju nastalih incidentov, dokazuje, da so bili ti an-glo-ameriškim in italijanskim imperialistom potrebni zato, da ožive svojo imperialistično . delavnost na mejah Jugoslavije, -da vprašanje revizije italijanskih meja na škodo zmagovalke Jugoslavije spravijo pred svoj glasovalni stroj v združenih narodih. To skrito željo je izrekel tudi «Giornale di Trieste », ki, domišljav v svoji dvatisočletni civilizaciji, pravi: Materialna resnica, ki jo iščejo jugoslovanski delegati, nas ne zanima. Bolj nas zanima dejstvo, da so Jugoslovani pripravili 15 divizij in da si upajo trditi, da bodo v bodoče smatrali podobne incidente za kršitev svoje suverenosti. Kaj bomo razpravljali z Beogradom, pravi še «Giornale di Trieste», saj imamo med Združenimi narodi dovolj na
ših prijateljev, ki bodo upoštevali naše trditve in proglasili Jugoslavijo za odgovorno.
To brez dvoma niso pota, po katerih naj bi italijanska vlada še nadalje hodila, če hoče resnično, kot zatrjuje, doseči zboljšanje od-nošajev z Jugoslavijo. Grof Sforza, ki je že enkrat obljubljal;Slovanom v Italiji nebesa, pa jih je sam spremenil v pekel, česar Slovani ne bodo pozabili, isti grof Sforza — veliki prijatelj Jugoslavije, bo moral že drugače dokazati svojo dobro voljo glede odnosov z -Jugoslavijo, kot pa je dokazal tokrat, ko se je pred konkretno možnostjo baje diplomatsko umaknil. V času, ko se vsi ljudje borijo za ohranitev miru, vsekakor in modro, da italijanska vlada govori, da je tudi ona za ohranitev miru, na drugi strani pa dela na povratek rapalskih meja z incidenti in v službi na j večjih sovražnikov demokratičnega miru — ameriških imperialistov.
Prepričani smemo biti, ker poznamo težnje in potrebe jugoslovanskih narodov in jugoslovanske vlade ter njeno dosedanje konkretno prizadevanje za zboljšanje odnosov z Italijo, da bo ta z veseljem sprejela vsak resnični in stvarni poizkus katere koli italijanske vlade za zboljšanje odnosov, da pa bo, kar je tudi že dokazala, znala vedno braniti interese svojih in ostalih miroljubnih narodov pred vsakršnimi poizkusi krčitve svojih narodnih in državnih interesov in poiskuse imperialističnega razbijanja obstoječega miru.

Zadnji dan vojne proti Japonski so se sovjetske in ameriške čete srečale v Koreji ter začrtale mejo med obema zasedbenima področjema: severno od 38. vzporednika SZ in južno od te črte Američani. Tako je prišlo dve petini korejskega ozemlja pod ameriško nadzorstvo in tri petine pod sovjetsko.
Čeprav je ameriško zasedbeno področje manjše, je bolj gosto naseljeno in na njem živita dve tretjini prebivalstva Koreje; tu je tudi korejska prestolnica Seul. Medtem ko je južna Koreja skoro izključno poljedelska, so severni predeli dežele bogati s premogom tako da so Japonci postavili tu ogromne električne centrale in razvili industrijo.
Ko je sovjetska armada osvobodila severno Korejo japonskega jarma, je vzelo ljudstvo oblast v svoje roke, proglasilo severno Korejo za ljudsko republiko in izvedlo demokratične reforme: industrijska podjetja so podržavili in veleposestva razdelili med kmete. Ljudski oblasti so priskočili na pomoč številni
korejski intelektualci, ki so zaradi svojega protifašističnega mišljenja morali bežati iz dežele prred japonskim imperializmom.
Popolnoma drugačno podobo nam nudi južna Koreja, kjer je ameriški imperializem nastopil z isto politiko kakor v ostalih azijskih deželah, kot so Kitajska, Indokitajska in Malezija. In kakor v vseh deželah, tako tudi v južni Koreji Američani niso uspeli pridobiti ljudstvo na svojo stran. Predvsem jim je šlo za protikomunistično in protisovjetsko propagando, pri čemer so se naslonili na veleposestnike, bivše kolaboracioniste z Japonci in na kompromitirane begunce iz severne Koreje. Zato ni čudno, če
so se upirali vsaki demokratični reformi, zlasti pa razdelitvi zemlje med kmete. Naklonjenost korejskega ljudstva so si Američani zapravili tudi s tem, ker so zaradi svojih predsodkov gledali na rumenokožce kot na manjvredno raso.
Toda delovne množice zlasti pa siromašni kmetje so z vedno večjo simpatijo spremljali demokratični razvoj v severni Koreji in zahtevali demokratizacijo javnega življenja. Reakcionarne klike na oblasti so odgovorile s terorjem, napolnile so ječe z demokrati in postavile komunistično stranko izven zakona, smrtne obsodbe so se množile. Tako je prišlo do množičnih protestov in demonstracij, pri katerih je razjarjeno ljudstvo v predvolivni dobi razdejalo uredništva šestih reakcionarnih listov, ki so bruhali klevete proti demokratom in pozivali na fašistični teror.
Sami ameriški dopisniki so ožigosali nezaslišano korupcijo v juž-
npkorejski upravi in neznosne socialne razmere, ko mora še danes kmet oddajati večino svojih pridelkov veleposestnikom.
Vsako zahtevo po demokratiza ejji označi policija kot «komunistično» in jo v kali zaduši. Politično življenje zastrupljajo fašistične tolpe, ki so organizirane po vzorcu ameriškega Ku-Klux-Klana in ki
terorizirajo ob podpori policije podeželsko ljudstvo.
V takih razmerah so se Američani po treh letih zasedbe te dežela odločili za volitve (izvedene V. 'njaja), ki jih je sam ameriški tisk označil kot navadno komedijo. Med najbolj protidemokratičnimi določili votivnega zakona naj omenimo samo dve.
C e kandidat med votivno kampanjo izreče kako «neresnično trditev», ga kaznujejo z zaporom do Petih let in z globo do 10.000 jenov Ri potrebno posebej poudarjati, kako močno orožje ima s tem dolo Čilom policija proti vsakemu svobodnemu političnemu razpravljanju.
Drugo protidemokratično določi lo so volivni listki, ki niso vsebovali znakov različnih strank, za katere bi se volivec lahko enostavno odločil n. pr. s prečrtanjem znaka stranke, za katero glasuje. Vsak volivec je moral na volivni listek napisati ime kandidata, za katerega se je odločil. Ker pa 80 % prebivalstva ne zna ne brati ne pisati, je bila tako stvarno odvzeta votivna prravica širokim ljudskim množicam. Volivnim komisijam je bilo Potemtakem lahko na debelo po-tvoritj votivne izide. Tako ni čudno, če je oblast ostala tl rokah reakcio-
narne vlade, ki je po «uspešno» organiziranih volitvah izjavila, da edini zakoniti predstavnik Koreje, z utemeljitvijo, da gospodari nad dvemd tretjinama vsega korejskega prebivalstva.
Jasno je, da se desničarski režim v Južni Koreji drži na oblasti samo zaradi podpore ameriških čet. Zato so se ZDA vedno protivile sovjetskim predlogom, da bi obe velesili umaknili svoje čete iz Koreje. Kakor priznava list Yorkshire Post, bi se z odhodom Američanov zrušil tudi reakcionarni režim južne Koreje.
Ameriški umik s tega. polotoka bi še pospešil popolno razsulo Čang-kajšekove Kitajske in pripravil mperialiste do dokončnega odhoda z azijskega kontinenta, ker bi njihove zadnje postojanke ostale samo še na Japonskem in na Filipinskem otočju. Hkrati se general Mac Arthur, gospodar Japonske, boji, da bi Koreja bila v. celoti vključena v ljudsko republiko, kar
bi utegnilo zaradi njene neposredne bližine prebuditi japonske delovne množice.
Dejstvo, da Američani tako trdovratno vztrajajo na zasedbi južne Koreje, pa prikazuje v vsej luči napadalnost njihovega imperializma, ki jo potrjujejo zgoraj omenjene izjave južno-korejske vlade po volitvah.
RUtjZNO MORJE«,!
kok«:
OBE PODROČJI KOREJE SKUPNO 221.000 KV. KM Z 20 MILIJONI PREBIVALCEV.
Znano je, da sò japonski imperialisti v svojih preteklih podvigih, da bi premagali Kitajsko in carsko Rusijo, začeli najprej z osvajanjem Koreje. Koreja je torej mostišče in odskočna deska, ki jo potrebuje vsak osvajalec z vzhoda za prodiranje proti zapadu. Ameriški monopolisti, ki vneto podpirajo japonski imperializem, si želijo, da bi Japonci ponovili ta pxoskus, to pot pod ameriškim vodstvom in z ameriško pomočjo.
Bajka o „bliskoviti” vojni
Pierre Cot, ki je bil pred vojno 15 odst. nemških vojakov ob času francoski minister letalstva in pri- nemškega razsula, padnik Daladierove likalne c	M se vojni odki raz_
stranke je napisal zanimiv članek vijaU najugodneje 2a Američane, v svarilo svojim rojakom, ki se vne-bi vendar bi[a ysa E a zasede_ majo za vojno proti SZ.	na dve leti pQ SZj preden bi se mo_
Cot pravi da samo evropski re- gli izdrcati v Evropi in začeti s akcionarji verjamejo v kratko voj-ponovnim osvajanjem kontinenta, no, ker istovetijo svoje pobožne že- In Cot zakljueuje: lje s stvarnostjo. Atomska bomba
namreč ne omogoča «bliskovite «Menda ni treba posebej dokazo-vojne», o kateri je sanjal Hitler, vati, da bi vojna med ZDA in SZ Američani se dobro zavedajo, da Pornenila ukinitev Marshallovega bi z bombardiranjem z atomskimi načrta. Opomnil bi še na to, da bi bombami povzročili ogromna opu- tudi v primeru ameriške zmage, stošenja in množično ubijanje, kar ZDA ne mogle po novi vojni popa jim še ne bi omogočilo, da za- magati pri obnovi Francije zaradi sedejo prostrana ozemlja.	tega, ker bi nova vojna povzro-
„	, . ............. čila taka opustošenja v Evropi,
Ce bi tako Americani sprožili Aziji jn Amerikl jda ne bi mogla
vojno, bi SZ zasedla vso Evropo, yeč nobena držaya pomagati dru_
ker bi se 30 zapadnoevropskih di- .	, . .	,	, .	,
^	.	..	^	.... gi. Pripomnil bi se, da bi v svetu,
n ril v L «	tire 0	*■
vizij ne moglo upirati sovietski
ki bi izšel iz nove vojne, ne bilo
armadi ,ki je že 1. 1944. štela 300 ved mesta za svobodno zasebno moderno opremljenih divizij. podjetništvo in za stare vrednote, Odločilen činitelj, ki ne dopušča ki jih pobudniki nove vojne zago-Američanom «bliskovite vojne, je varjajo.
velika oddaljenost Amerike od Ev- Tisti, ki jih je politična strast rope. To se je najbolje videlo med zaslepila, si lahko delajo utvare o drugo svetovno vojno, ko so se an- tem, kdo bo zmagovalec morebit-gloameriške čete izkrcavale v Ex-ne nove vojne. Vendar pa samo ropi. Pri tem je treba upoštevati, človek, ki je popolnoma ob pamet, da se je 80 odst. nemške vojske še lahko upa, da ne bo sedanja erborilo proti sovietski armadi, med ganizacija zapadne Evrope in Fran-tem ko je na ostalih frontah proti cije ter predvsem evropski kapita-zapadnim zaveznikom bilo samo ližem med premaganci».
V PALESTINI IZBRUHNILA VOJNA
Po skoraj 1.900 letih se je končno uresničil sen vseh Zidov: dne 14. t. m., tik preden je potekel angleški mandat nad Palestino, je bila v Tel Avivu slovesno proglašena neodvisna židovska država skladno sklepom OZN od 29. novembra 1947. in po 1. 70. po Kr., ko je rimski cesar Tit uničil Jeruzalem in židovsko država je sedaj prvič zaplapolala v Sveti dežel; belo-mo-dra židovska zastava z Davidovo šestokrako zvezdo.
Toda nova država se poraja v krvi in solzah. Tuji imperializem, ki je dopuščal in podpihoval notranje spore med Arabci in Židi, da se je lahko držal na površju, je zanetil pravo vojno. Medtem ko se je bila do polovice maja samo notranja vojna, ko je šlo samo za spopade med samimi prebivalci, se je 14. t. m. začela prava zunanja vojna z vdorom armad sosednih a-rabskih držav v Svteo deželo.
Cim je bila namreč proglašena židovska država, je egiptsko letalstvo začelo z bombardiranjem Tel Aviva in drugih židovskih mest, medtem ko je egiptska vojska zavzela mesto Gazo na jugu. Trans-jordanski kralj Abdulah je pognal
DELITEV PALESTINE PO SKLEPU OZN NA 1. ZIDOVSKO IN 2. ARABSKO DRŽAVO 3. MEDNARODNO MESTO JERUZALEM. 4. PETROLEJSKI cevovodi s. železnice e. MEJE PALESTINE,
svojo arabsko legijo preko Jordana in zavzel mesto Jeriho, medtem ko skušajo sirijske in libanonske čete prodreti preko severne meje Palestine.
Zidovska narodna vojska Haga-nah, kateri sta se pridružili obe podtalni vojaški organizaciji Ir-gun in Štern, je v prvem zaletu zasedla mesto Jeruzalem, ki so ga izpraznile angleške čete. Arabski domači odredi so s pomočjo Abdu-lahove legije prisilili sicer židovsko vojsko v Jerualemu k delnemu umiku, vendar so Židje začeli s protinapadom, tako da je sedaj položaj v tem mestu nejasen.
Na severni fronti so Židje z odločnim napadom porinili sirijsko in libanonsko vojsko nazaj ter zavzeli mesto Akri. Vsa zapadna Galileja je v židovskih rokah. Na vzhodni fronti pa so Zidie razstrelili jez ob Tiberijskem jezeru, tako da je v vodi utonilo mnogo Ab-dulahovih vojakov in tankov. Na južni fronti je židovska vojska u-stavila egiptsko vojsko, ki skuša po osvojitvi Gaze zaman prodreti proti Tel Avivu.
Tak je trenuten položaj na palestinskih bojiščih. Kri, ki se preliva v Palestini, meče težko odgovornost na anglosaške imperialiste, ki niso ničesar ukrenili, da bi se vojna preprečila, čeprav bi to lahko storili.
Ze na lanskem zasedanju skupščine OZN, so vse države razen Anglije uvidele, da bi samo ustanovitev dveh neodvisnih držav, arabske in židovske, lahko omogočila sožitje med obema narodoma. SZ je v svoji politični doslednosti pri obrambi miru in mednarodnega sodelovania odločno podprla predlog o delitvi Palestine na dve državi. Pravično is namreč, da Židje po tolikih preganjanjih in trpljenju dobijo svoje mirno ognjišče v lastni domovini. Do tega bi tudi prišlo, če bi Anglija vplivala na arabske države, da sprejmejo to rešitev. Toda s svojim odklonilnim stališčem do take rešitve, je Velika Britanija podžga’a arabski nacionalizem in šovinizem ter tako ustvarila pogoje za židovsko-arabsko vojno.
Ameriški petrolejski trust!, ki so spodrivali angleške truste na Srednjem vzgodu, so se znašli v neugodnem položaju spričo dejstva, da so ZDA skupno s SZ pristale na delitev Palestine, medtem ko si je Anglija zaradi svojega odklonilnega stališča pridobila simpatije Arabcev, večinskega naroda na Srednjem vzhodu, kjer se pretaka petrolej.
Tako je vlada ZDA pojedla dano besedo in se nekaj mesecev kasneje izrekla proti sklepu OZN o delitvi Palestine. Toda s tem ni bila zaključena vrtoglavost brezna-
čelne ameriške politike. Deset minut po proglasitvi neodvisne židovske države je predsednik Truman podpisal ukaz, s katerim ZDA
KRALJ ABDULAH.
uradno priznavajo židovsko državo. Kakor so ameriški komentatorji napisali, so ZDA hotele prehiteti SZ. o kateri se je vedelo, da bo v svoji doslednosti priznala židovsko državo, kar je tudi storila. Ta Trumanova naglica, razkrinku-je volivne spletke, kakršne so A-
VEHRMACHT
v arabski vojski
Poročila iz Palestine večkrat omenjajo, da se v vrstah arabske vojske borijo tudi bivši nemški oficirji, ki imajo po zlomu Hitlerja tako priliko, da nadaljujejo s praktičnim izvajanjem nacističnih rasnih teorij in pobijajo Žide.
Sam duhovni in politični voditelj palestinskih Arabcev, jeruzalemski muftì (muslimanski verski poglavar) Husein je bil osebni Hitlerjev prijatelj in je med vojno rekrutiral bosanske muslimane za nemško vojsko v borbi proti SZ.
Med vidnejšimi lokalnimi arabskimi poveljniki omenjajo dva, ki imata »nemško šolo.« Šejk Hasan Salameh, poveljnik področja Gaze, je služil pod Hitlerjem kot major
v bosanskih muslimanskih odredih na vzhodni fronti. Na severnem področju ob libanonski meji pa poveljuje Favzi el Kavakji, ki se je v nemški vojski med vojno povzpel celo do stopnje polkovnika.
meričani že s pridom uporabili vi Italiji s Trstom in ki naj bi danes služile za varanje židovskih volivcev pri bližnjih ameriških volitvah v korist finančne skupine, ki vztraja na tem, da bi bil Truman ponovno izvoljen za predsednika ZDA.
Do sgdaj ie priznalo židovsko državo že šest držav, kar postavlja OZN, ki ima nalogo skrbeti za mir med njenimi članicami, v težak položaj. Varnostni svet pretresa sedaj vprašanje »posredovanja« in »premirja« v palestinski vojni medtem ko teče kri! Neučinkovitost OZN, do katere je prišlo zaradi namernega obotavljanja An-gloameričanov. nas močno spominja na pokojno predvojno Društvo narodov.
Kakšni so potemtakem cilji angloameričke politike v Palestini? Najnovejši razvoj položaia osvetljuje nekoliko spletke zapadnih velesil.
Dokazano je, da angleški in a-meriški imperialisti kljub medsebojnemu tekmovanju sodelujejo tesno povezani proti osvobodilnemu gibanju kolonialnih narodov, in po svojih vojaških in političnih načrtih tudi Proti miru. Katero koli »rešitev« bodo iznašli v palestinskem sporu, angloameriški u-radni krogi bodo skušali doseči naslednje: 1. Desničarski sionistični voditelji naj bi okrepili novo židovsko državo, toda hkrati dopustili. da bo odvisna od ZDA, samo da ji bodo te zagotovile njen obstoj. 2. V arabskih deželah naj bi se skrajna desnica okrepila, medtem ko naj se ljudske množice izčrpavajo v vojni proti Zidom. 3. Skušali bodo konsolidirati položaj angloameriških imperialistov. Anglija pa bo stremila še za tem, da bodo tudi ZDA soodgovorne za do-godke v Palestini.
Staariiniašislitiia .Jaslica"
Sodišče v Sparti je obsodilo tri patriote na smrt zaradi umora iste ose-be Ta umor naj bi se izvršil v treh različnih krajih in v treh različnih obdobjih!
Omenjeno sodišče je obsodilo S sodbo št. 33 z dne 9.1.194S Cantasa zaradi umora monarhofašističnega kapetana Argitisa, ki je padel 3.2.1943. Isto sodišče je s sodbo št. 90 z dne 5.2.1946 izreklo smrtno kazen proti Bazakosu zaradi umora istega kapetana Argitisa, ki je pa bil to pot ubit v Metohi novembra 1943. In s tretjo sodbo št. 183 z dne 7.2.1946. je isto sodišče obsodilo na smrt Manikisa zaradi umora istega Argitisa, ki je pa bil po «ugotovitvi» sodišča ubit 3.9.1943, v Monenvasi.
k
Po tržaškem
ozemlju
KRONIKA
*	DfcLOVNA MLADINA se jri-pravlja na okrajnib sestankih na svoj kongres, ki bo obravnaval vsa pereča vprašanja, kot n. pr. spoštovanje delovnega urnika, ureditev plač in predvsem izenačenje plač mladim delavcem in delavkam (za enako delo enaka plača) ter vprašanje trgovskih, obrtniških in kmetijskih strokovnih tečajev.
*	PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA KONGRES DELOVNE MLADINE je povabil na sodelovanje socialistično republikansko akcijsko mladino in mladinsko komisijo Delavske zbornice. Republikanska akcijska stranka je odbila poziv tega odbora, čes da ne more sodelovati s takšno organizacijo, ki kritizira mestno upravo, v kateri ima ona svoje predstavnike.
*	OB TRETJI OBLETNICI OSVOBODITVE REPUBLIKE ČEŠKOSLOVAŠKE izpod nacizma je poslal v nedeljo 9. maja gospod Bohumil Bartoš, predsednik češkoslovaškega narodnega odbora, predsedniku češkoslovaške republike in ministrskemu predsedniku tudi v imenu tukajšnje češkoslovaške kolonije brzojavne čestitke ra voščila za rai' in napredek domovine. Tržaška radijska postaja je v počastitev te obletnice oddajala poseben spored.
«/ENOTNI SINDIKATI so zahtevali, da oddelek za delo pri ZVU prekliče odpustitve treh uradnic iz službe pri tvrdki Stock. Imenovani urad je to zahtevo odbil, češ da je to odpustitev potrdilo notranje arbitražno razsodišče in da je postala pravomočna na podlagi ukaza št. 199. Vemo pa, da so vsa notranja arbitražna razsodišča sestavljena le iz zastopnikov oblasti in delodajalcev.
*	GORIŠKI NEOFASISTI so vdrli 11. maja v vežo goriške federacije KPI. Tovariši so poklicali po telefonu orožnike in policijo, ki pa so prišli šele čez nekaj časa, kljub temu da je orožniška postaja oddaljena le nekaj korakov. Policijski organi so aretirali H napadenih tovarišev in blokirali prostore federacije, medtem ko niso proti teroristom ničesar pod-vzeli.
*	NA VELESEJEM V ZAGREB je odšlo pod pokroviteljstvom Enotnih sindikatov več stotin kmetov in delavcev s področja A in B Tržaškega ozemlja. Kljub kratka odmerjenemu času so oduesli lepe vtise in nepozabne spomine iz življenja nove Jugoslavije.
*	CESTA	ŠMARJE - NOVA
VAS na Koprščini se gradi s pospešenim zagonom, da bi se čim prej izročila promelu. Pri gradnji 9 km dolge ceste sodelujejo mladina istrskega	okrožja, okoliški
kmetje in delovna brigada iz Trsta.
*	O TATVINAH ZABOJEV ŽIVIL IN OBLEKE, ki jih pošiljajo Jugoslovani iz Kanade, oziroma iz ZDA svojcem v Jugoslavijo, so prinesli zadnje dni tržaški napredni listi podrobne podatke.
*	V TRŽAŠKEM ARZENALU so
temeljito predelali ladjo «Nereide», ki je v nedeljo K.	odplula
iz naše luke s tovorom papirja in lesu iz Avstrije v Buenos Aires.
*	«STABILIMENTO TIPOGRAFICO TRIESTINO», kjer se tiskajo «Primorski dnevnik» in vsi ostali tržaški dnevniki, je pod pritiskom polurne bele stavke po treh urah pogajanj sprejel delavske zahteve o ureditvi mezd.
*	VUJA je dne 11 t. m. poslala anglo-ameriški vojni upravi novo noto kot odgovor na noto ZVU. S to noto zahteva VUJA ukinitev oviranja prometa. *
*	MEZDNI SPORAZUM ZA NAMEŠČENCE GRADBENE STROKE je bil podpisan dne 17. t. m. Delodajalci so pristali na upravičeno zahtevo sindikatov, da izplačajo odpravnino ob odpustitvi iz službe tudi onim uradnikom, ki so zaposleni manj kot eno leto v podjetju.
Težka borba delovne mladine
«Vojne posledice» so zelo dobrodošla pretveza za vse tiste ljudi, ki nosijo odgovornost za življenjsko stanje stotisočev, pa mislijo, da izza teh «vojnih posledic» nihče ne vidi njihovega sovražnega razpoloženja do ljudstva. Za to pretvezo se skrivajo vsi tisti, katerih skrb bi ravno bila, da bi vojne posledice čim prej odpravili. Da je na tisoče ljudi ostalo brez strehe, to je pač posledica vojne. Toda ni posledica vojne, da so brez strehe še danes, da so njih hiše še prav lahko porušene kakor 1. 1945 in namesto da bi popravili njihove hiše, izkopavajo v starem mestu ostanke hiš iz rimskih časov in olepšujejo miramarski drevored. Med lajšanje posledic vojne tudi ne spada gradnja raznih strateških cest, ki je požrla težke milijarde, katerih pametna uporaba bi ljudstvu lahko ogromno koristila. Ako bi namreč te milijarde uporabili za obnovo porušenih hiš pri Sv. Jakobu, bi tisoči- ljudi imeli delo in zopet bi lahko stanovali v stanovanjih za ljudi. Tako pa naj le še naprej čutijo «posledice vojne».
Kajti «posledica vojne» je tudi brezposelnost. Ko je še vedno pol sveta porušenega in ko je potreba po industrijskih izdelkih tako velika, da bi niti ne bilo mogoče sproti ugoditi naročilom, a pri vsem tem gospodje tovarnarji trde, da «ni dela», to pač ni posledica vojne.
Vsa beda, brezposelnost in načrtno zaviranje obnove je «vojna posledica» za isto politiko, zaradi katere v Trstu ne pride do uveljavljenja mirovne pogodbe in zaradi katere še danes nimamo guvernerja in še nimamo — kot edini košček Evrope po vojni — volitev, na katerih bi si ljudstvo izbralo svoje predstavnike.
Vso težo takega načrtno-oviranega življenja še prav posebno čuti mladina. Pri mladini je položaj še toliko obupnejši, v kolikor je v tistih letih, ko mora najti osnovo in si utrditi temelje za vse nadaljnje življenje. Zaradi takega položaja v tržaški industriji in obrti, kakršnega načrtno ustvarjajo tisti, ki jim je cilj uničenje tukajšnje industrije in obrtništva, je mladini onemogočeno usposobiti se za kakršen koli poklic. Namesto delo v tovarni, ker bi se mladinci usposobili za specializirane industrijske delavce, jim ostane le še kramp in lopata na .strateški cesti. In ko bo jutri ta cesta dokončana, lahko gredo ti mladinci z ostalimi delavci vred naprej... mogoče bo še kdo za kak dan potreboval delavca z lopato in samokolnico. In to naj se imenuje skrb za mladino! Tako st naj mladina zagotovi svoje bodoče življenje, ira taka peščena tla naj si postavi temelje
Tisti mladinci, ki so tako srečni (1), da so vsaj vajenci, pa stoje pred kopico problemov, katerih pravilna rešitev je važna ne le zanje v tem trenutku, temveč zadeva še vse tiste, ki bodo mogoče še postali vajenci. Tukaj gre za problem strokovnih šol, ki bi naj vajence usposobile in izpopolnile v poklicu. Nadalje je nerešeno vprašanje-vajeniške dobe. Rešiti je nadalje treba vprašanje plač in delovnih ur. Enotni sindikati so o vsem tem predložili združenju obrtnikov načrt» kako naj se ta vprašanja rešijo, toda doslej združenje še ni odgovorilo. Mladi obrtniški delavci se bodo morali še trdo boriti.
Tudi mladi trgovski delavci stoje pred podobnimi problemi. Krivične
pogodbe in razne kršitve zakonov gredo vse na škodo vajencev in pomočnikov. Premajhen trgovski promet je med glavnimi ovirami za izbolj/mje položaja mladih trgovskih delavcev.
Gotovo pa se nahaja v najobupnej-šem položaju kmečka mladina. Namesto da bi preskrbeli, da bi se ta mladina strokovno izobrazila, pa se z uničevanjem kmečkega gospodarstva upjopašča tudi kmečka mladina.
Da so vzroki takšnega položaja mladine pri tistih, ki so odgovorni za ■/so zmedo v tržaškem življenju sploh, niti ni treba poudarjati. Da se tisti, ki uničujejo tržaško industrijo in trgovino, ne bedo zmenili za industrijske, obrtniške in. trgovske vajence, je več kot jasno. In da se Ust, ki s tanki
uničujejo še tisto malo pridelka našega kmeta, katerega so že davki tako strahovito zadrgnili, ne bodo posebno zavzeli za kmečko mladino, to pa tudi vsakdo ve.
Toda mladina vendar ne more vsega tega nemogočega stanja mirno prenašati, ne more na vse udarce molčati, ne more in ne sme čakati, da jo bo val, ki jo grozi uničiti, zagrnil čez glavo. Treba je, da vsak mladinec spozna, kaj je njegova dolžnost in kako jo mora opraviti. O vseh teh stvareh bo delovna mladine razpravljala na svojem kongresu, ki bo 30. tega meseca. Kongres bo pokazal pot iz neznosnega stanja, ki ga ustvarja po svojih hlapcih imperializem. Jasno je, da ni druge poti kot POT BORBE.
Dinka stamfa za - ezule
V kratkem bodo dozidali nekaj hiš pri Sv. Ivanu na Elizijskih poljih. Te hiše je postavila mestna občina in ne-spadajo v načrt obnove porušenih hiš. (Tega načrta itak ni in zato tudi obnove ni). Toda ljudje, ki stanujejo v nemogočih stanovanjih, bi morali imeti prvenstveno pravico do novih stanovanj. Razen tega je š&toliko družin, ki jim sicer bombe niso zrušile strehe nad glavo, a njih stanovanjske razmere niso mnogo boljše. Gre dostikrat za nekake luknje ali barake, ki sploh ne zaslužijo imena stanovanje.
Razumljivo je, da ti ljudje upravičeno računajo, da jih bodo pri delitvi stanovanj prve upoštevali. Toda tudi tukaj ne manjka bridkih izkušenj. Ko so namreč dodeljevali stanovanja pri Sv. Soboti,. se je izkazalo, da pri sprejemu v nove hiše ni bila toliko odločilna potreba tistih Tržačanov, ki so brez stanovanja. V nove hiše so prišli ljudje, ki so bili sicer brez stanovanja, toda taki, ki niso od tu;
ljudje, ki so imeli najbrž lepa stanovanja drugod, a so jih zapustili in prišli v Trst. Pri tem mislimo na zloglasno prikazen v tržaškem življenju, na ezule. Ti ljudje, katerih večina bi zaradi svoje fašistične preteklosti (in nič manj sedanjosti) zaslužila stanovanje v ulici Coroneo, dobe od tržaške mestne občine stanovanja v novih hišah, medtem ko morajo Tržačani, ki so jim bombe uničile stanovanja, še dalje ždeti v raznih luknjah.
Niso nam znani razlogi, zaradi katerih gospodje od mestne občine dodeljujejo stanovanja ezulom in še drugim ljudjem, ki niso iz Trsta. Kot je znano stoje te hiše v predmestjih, torej v predelih, kjer «italianità» ni tako gotova stvar, nasprotno, kjer italijanstva do nedavni bilo. Toda to še ni vse, kajti ni vseeno, kateri Italijani pridejo v take predele. Paziti je treba, da se ne pomnoži tista nevarna vrsta ljudi, ki so jc fašisti imenovali in [ jo imenujejo še danes «slavo-komu-
BEDNI OBČNI ZBOB SLOVENSKO HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
NASA CENTRALNA KULTURNO PROSVETNA ORGANIZACIJA ZA . VSE TRŽAŠKO OZEMLJE BO IMELA V NEDELJO 23. V. SVOJ REDNI r bETNI OBČNI ZBOR PRI SV. IVANU V DRUŠTVU «ŠKAMPERLE».
V	SOBOTO 22. V. BO OB 16 URI ISTOTAM PREDKONFERENCA, NA KATERO SO VABLJENI DELEGATI VSEH PROSVETNIH DRUŠTEV IN USTANOV.
V	NEDELJO, 23. V. PA BO OB 8.30 ZAČETEK OBČNEGA ZBORA S POROČILI TAJNIŠTVA IN POSAMEZNIH ODSEKOV IN VOLITVE; NOVEGA ODBORA.
KAR KAPRE J K&GEJO ODPUSGATI
Koliko se je že delavstvo po svojih predstavnikih v Enotnih sindikatih borilo za ukinitev odredbe 109! Prav ta odredba je izzvala celo veliko stavko, v kateri je delavstvo tržaške konopljarne ob podpori vsega zavednega tržaškega delavstva zmagalo. Toda kljub odporu, ki ga je takrat delavstvo pokazalo, pa danes gospodarji nadaljujejo z odpustitvami. To je možno zaradi tega, ker omenjena odredba ni bila nikoli ukinjena, temveč le — odložena. Tukajšnja oblast se namreč rada z delovnim ljudstvom nekoliko poigra — kakor mačka z mišjo. Ce bo delavec en dan pozneje na cesti, to pri njihovi velikodušnosti ne igra take vloge.
In tako se je sedaj zopet začela uveljavljati «odložena» odredba. Pri tem so pa šle oblasti že korak naprej —proti delavstvu seveda. Krivična odredba 109 predvideva tako imenovano arbitražno razsodišče, v katerem so tudi predstavniki sindikatov. Ko so v nekem podjetju Enotni sindikati odklonili, da bi imenovali v to razsodišče svoje predstavnike, tedaj je oblast kar sama imenovala člane tega razsodišča. To razsodišče je izreklo svoje privoljenje za določeno število odpustov, kakor ga je zahtevalo podjetje (čudno, kaj?>.
Seveda, imajo delodajalci kot vedno tudi pri uveljavljanju odredbe 109
DELAVCE
zvestega zaveznika v Delavski zbornici. Namesto da bi ta zahtevala zaporo odpustov, kakor je to zahteva Enotnih sindikatov, podpira to neslavno odredbo, govoreč pri tem le o nekaterih (malenkostnih) spremembah. Toda delavstvo bo kljub izdajalski Delavski zbornici vodilo naprej borbo za zaporo odpustov.
V torek so bila na uradu za delo zopet pogajanja u volitvah v tovarniške odbore in o zahtevi sindikatov, da naj bedo člani tovarniških odborov izven produkcije. Sindikati so predlagali volitve enotnega tovarniškega odbora ob predložitvi enotne liste. Delo-
dajalci pa so si na prejšnjih sestankih s predstavniki oblasti zagotovili vso njihovo podporo za predlog, da naj si volijo uradniki svoj odbor, delavci pa svojega. Čudno bi bilo, če bi tam, kjer so oblast in delodajalci, ne bila tudi Delavska zbornica, posebno pa še, če gre za to, da se kakor koli uradniki odcepijo od delavcev.
Delodajalci so tudi nepopustljivi do zahteve sindikatov, da naj bodo člani tovarniških odborov izven produkcije, kot je to bilo doslej. Edini sporazum ki so ga na seji dosegli je ta, da se v petek ponovno sestanejo, da bodo pogajanja nadaljevalk
Resen korak pametnega Amerikanca
(Nadaljevanje. s 1. strani.) zadeve, prepoved ustvarj’anja vojaških oporišč v državah, ki so članice ZN, razvoj mednarodne trgovine in sodelovanje med narodi. Wallaceov program lahko služi za rešitev vseh teh vprašanj.
Ko je Wallace zvedel za Stalinov odgovor, je izjavil: «To je prava in točno opredeljena ponudba Sovjetske zveze za razpravljanje o naših sporih in za prenehanje živčne vojne. Ce se mi je posrečilo nekaj napraviti za mir, je zaključil Wallace, mislim, da je moja kampanja dosegla velikanski uspeh.
Po izmenjavi takih misli ve lahko sedaj ves svet, da se mir da doseči, če imajo državniki pogum lojalno izreči, «da» in odkritosrčno zastopati interese ljudskih množic in opustiti vsakršno gonjo za svetovno nadoblast.
Ameriški imperialisti imajo lepo priliko zavrniti obtožbe, ki padajo po njih. Ce pa tega ne bodo storili, bo vsa tudi doslej še zaslepljena javnost spoznala, od kod prihaja nevarnost za mir in proti komu je treba z vsemi silami nastopati, da se mir ohrani.
nisti». Novi prebivalci naj torej opazujejo in polagoma tudi zavirajo premikanje teh slavo-komuni-stov. Na vsak način si je treba ustvariti močne centre sredi sovražnikovih postojank.
Toda tržaškim vojnim oškodovancem — pa naj bodo že tega ali onega prepričanja — je tega dovolj. Ne bodo dopustili, da bi gospodje od mestne občine in še drugi gospodje, na račun njihove bede uganjali umazane politične špekulacije. Nove hiše pripadajo Tržačanom, drugim pa šele tedaj, ko bo za Tržačane že dovolj prostora. Tako delajo povsod po svetu, tudi v Italiji, n. pr. v Genovi, Rimu, Firencah, Neaplju. Samo v Trstu je tako, da so Tržačani, zahvaljujoč se modri politiki conskega sveta, zadnji na vrsti, kadar gre za okoriščanje s tistimi stvarmi, ki so bile narejene zanje.
Tega pa se bodo Tržačani v najkrajšem času naveličali!
Ljudska volja
mora priti do veljave
(Nadaljevanje s 1. strani.) no pada kupna moč širokih slojev potrošnikov zaradi naraščanja cen.
Kako je z obnovo in javnimi gradnjami? O obnovi industrije smo že povedali. Stopimo še v Sv. Jakob ali Sv. Andrej, v najbolj porušena mestna predela, kjer je še vse tako kot je bilo prvi dan po vojni. Tudi središče mesta še kaže sledove vojne. Z manjšimi sredstvi in kljub pomanjkanju delovnih moči so v deželah z ljudsko oblastjo že skoraj popolnoma obnovili svoja mesta.
Pri nas pa je na razpolago \tliko število delovnih rok in tudi denarnih sredstev ne manjka, saj jih z neverjetno lahkoto zabijajo v gradnjo nepotrebnih strateških cest in v olepševalne namene. Za stanovanja ljudi brez strehe ne skrbijo, bolj podjetni pa so pri produkciji civilnih policajev.
To je le del «zaslug» postavljenih upravnih organov, da ne govorimo potem o ignoriranju slovenskega dela prebivalstva in njegovih socialnih in kulturnih potreb. «Italijanskim» organom so slovenski prebivalci trn v peti prav tako, kot jim je to italijansko demokratično ljudstvo, ki nastopa v svojih zahtevah skupno z zapostavljenim slovanskim življem. Združeni v SIAU predstavljajo ti večino prebivalstva Tržaškega ozemlja anglo ameriške cone.
Toad kljub svoji večini nimajo v nobenih upravnih organih svojega zastopstva.
V naši hiši manjka zdravo in pošteno gospodarstvo- Dokler bo tako ostalo, ne more naše delovno ljudstvo pričakovati nikakega izboljšanja svojega položaja. Da naredi temu konec, zahteva v vseh upravnih organih prisotnost svojih zastopnikov, ki bodo lahko branili interese najširših slojev prebivalstva in preprečili, če ne že odstranili nadaljnji razmah korupcije, ki je dobila že škandalozen obseg. Do vstopa predstavnikov ljudstva v upravne organe pa naj privedejo svobodne in demokratične volitve, kot se je to že zgodilo povsod, samo na Tržaškem ozemlju 5e ne.

«ffl
m SU). MWM M B @ 3) 1M (D
DEVINSKI GRAD
Konec TržaSkega zaliva oklepa na severozapadni strani furlansko ravnino, na severovzhodu po mrke stene kraškoga masiva. Dvoje spomenikov iz preteklosti stoji na tem divjem obrežju tik nad morjem: razvaline prastarega gradu iz rimljanske dobe jn devinski grad kot prida srednjeveškega gospodstva.
Ta redka in svojevrstna slika je dvigala ljudsko domišljijo, ki je prepletla nekdanje življenje v teh gradovih s pravljicami.
Razvaline so ostanki grada, kjer so nekoč pod cesarjem Uiukleciju-nom (vladal od 1. 284.—305.) Rimljani sezidali rimsko trdnjavo. V 1. 452. po Kr. je hunski kralj Atila prihrumel s svojimi divjimi tolpami z ogrske ravnine v Italijo. Ob vhodu vanjo pa je moral napasti «ključ Italije» Akvilejo (Oglej), katerega močno obzidje je ščitilo četrt milijonsko mesto. Tedaj je napadel ta I grad in ga razrušil.
Devinski grad je od morja zavarovan s strmim skalovjem, od kopnega pa s starim obzidjem, ki zapira tudi malo naselbino — prvotno naselje grajske služinčadi :	valpta,
biričev, hlapcev.
Pod gradom moli iz morja nizka čer. Semkaj se je baje nekoč rešil slavni italijanski pesnik Dante Alighieri, ki se mu je na poti v Trst razbila ladja. Naš - pesnik Anton Aškerc je temu posvetil pesem «Scoglio di Dante», kjer pravi med drugim, kako ga je ribič Mohor prepeljal v Trst in dobil od njega v dar cekin.
V skali, na kateri stoji Devinski grad, so obrisi orjaške človeške postave — ženske. Skala se loči od svoje sive okolice po svetlobeli barvi. Ni čuda, če ji je človeška domišljija vdahnila posebno vsebino. Kaj naj bi bila ta skala drugo kot okamenela žena ! Ko se je neki devinski grof nekoč besen vrnil z lova, je svojo ženo pretepel. Pestunja njegovih otrok se je zavzela za grofico. Razjarjeni grof pa jo je vrgel v prepad nad morjem. Ker je obvisela na skalnati steni in okamenela, je vrgel nanjo rjuho, ki je tudi okamenela.
Mogočni Devinski so se nekoč sprehajali po trdnem obzidju, po orjaškem stolpu in visečih hodnikih ter prirejal zabave v krasni viteški
dvorani. Lov po lepih takratnih gozdovih, ki so pokrivali Kras, in viteške igre so bile njih edino opravilo. Za polne žitnice, kleti in hleve so skrbeli podložni kmetje, ki so se zanje znojili in jim poleg tlake dajali desetino in druge dajatve za najeto zemljo. Za branje in pisanje se gospodje niso zmenili. Grajski pisar ali kaplan je vršil vse upravne posle. Plemiči so se radi samo zabavali. V zimskem času so jih poseča-li potujoči pevci in jih zabavali s pesmimi o junaštvih slavnih vitezov. Devinski gospodje so bili zelo upoštevani. Hugon Devinski je bil v XIV. stol. tržaški glavar. Po njegovi smrti je bil grad zanemarjen in Sele kasneje so ga obnovili.
Pravijo, da je bil grad zvezan po podzemeljskem rovu z Repentaborom' in tržiškim gradom. Rovi so se stekali v globokih grajskih kleteh.
Gb Devinu je bil gaj (Cmičje), ki je v rimski dobi segal od Ravene in je bil posvečen bogovom. Slovelo je tudi vino iz devinske okolice in tja do Proseka. Rimljani so mu dali ime «pucinum» in so trdili, da podaljša človeku življenje do visoke Starosti.
Tudi Stivan ima svojo pestro preteklost. Ob Timavu je bil nekdaj samostan Sv. Ivan Devinski in ob njem božja pot, kamor so se zatekali romarji, a tudi trgovci z raznim blagom. V okrilju samostana so bili varni pred roparji. Glavni shod je bil o kresu (24. junija). S shodom je trajal semeni teden dni. Velika je bila kupčija s konji. Devinski gospodje, ki so bili pokrovitelji božje Poti, so imeli posebno žrebčarno, ki se jim je dobro izplačala. Iz Istre to Benetk so prevažale sol, olje, vino in okraske, iz slovanskih krajev celo iz Štajerske, Prekmurja in
Hrvaške — tovorili žito, platno, volno in rude (železo in jantar). Trstu to ni bilo po volji in so napadali istrske in beneške ladje, natovorjene' z blagom.
Ta sejem se je kasneje prenesel v Devin in se je vršil do predzadnje svetovne vojne.
lltiìhv tjjfoce
Turk Jože
iz Šsmpolaja
TURK SKRBI ZA NOVO TRGA-T£V
še vedno mizari in sodari. Trden mojster, trdno njegovo delo.
«83 let imam in še bi rad živel. Dokler delam, nisem nikomur v napolje. Imam apetit, svoj kozarec lastnega vina, spim dobro. Zvečer se mi ne mudi k počitku in pre-čitam časopise, da izvem novosti, ki me zanimajo in tudi jezijo. Kaj iščejo tod Angleži in Amerikanci? Njih nameni niso pošteni. Zasužnjili bi nas radi, kot nas je fašizem. Pravim, da dokler bo komandiral kapitalizem, ne bo na svetu dobro, ne bo poštenega življenja, ne bo miru. Vedno sem bil proti temu duhu in sem tudi danes. Vsi se moramo boriti proti njemu, ker sicer mu bomo vedno hlapčevali. Zadnja leta se častno borimo in v tem ne smemo popustiti, da ne bomo še ob to, kar smo si priborili s krvjo tolikih naših mladih. Tudi jaz sem dal sina in zeta. Složni moramo biti in si med sabo pomagati. Ne vem dosti, a zdi se mi, da se prav sedaj bije ostra borba med zlom in dobrim ali med izkoriščevalci kapitalisti in delovnim svetom. Močnejši smo mi kot pa oni. Ce imajo kapital, smo ga jim ustvarili mi. Oni so pa ustvarili milijone in milijone večjih ali manjših siromakov, ki ne marajo več prodajati svojih moči za siromaštvo. Pošteno delo zasluži mnogo več. Tega pa nam ne bo dal kapitalizem, ampak si bodo morali delavci sami priboriti. Takšno je moje mnenje».
Turk je veren in rad hodi v cerkev. Obsoja pa ono duhovščino, ki rovari proti naprednim silam in podpira sovražnike delovnega ljudstva. On pravi: «Kristus je učil ljubezen in farizeje izgnal iz templja. Dokler pa bo duhovščina podpirala take, ki so proti nam, ne deluje za ljubezen in mir.»
Turkov sin je dal med borbo svoje življenje za napredno idejo, hčerka vdova je v vrstah naših bork za uresničenje naše pravice, kar bi tudi njen oče tako rad učakal.	j_ jr,
Učeni menihi so hranili mnoge dragocene rokopise. Pozneje so jih prenesi; deloma v Čedad, deloma v Prago, deloma v Benetke. Ob robu rokopisa stoji mnogo imen slovanskih romarjev, ki so obiskali samostan ob Timavu. Vpisali so jih sve-toivanski menihi. Tako beremo imena: Nepokor, Braslav, Strego-mil, Hotmar, Trudapoik, Sebidrag, Boleslav ; Radoslav, Kocel (panonski knez, ki je stanoval ob Blatnem jezeru), Milena, Zalislava in druga. Vpisi so iz dobe med Vili, in X. stol. V IX. stoletju je obiskal samostan bolgarski kralj Mihael s svojo družino.
Pa primerjajmo, kako je danes po teh krajih !
Vse se spreminja — vse teče. Cim bolj je nenaravno, tem prej zgine. Prišle so med nas fašistične tolpe z juga in severa, ropale in požigale, pobijale in rušile bolj kot Atila. Tudi sužnjev lačni z onkraj oceana imajo velike skomine po tej naši izčrpani in s trpljenjem prepojeni zemlji. A prej ali kasneje bodo odšli tudi oni, a mi bomo ostali na svoji grudi in si uredili sožitje po zakonih delovnega ljudstva.
Po zgodovinskih virih
Posestnik Škrk Jožef iz Trnovice, po domače iz „Bajte" piše:
M .^đrsiž^t&mss gospodarstvu
Povpraševali smo posameznike, skupine, predstavnike organizacij in stanov po njihovih željah, nasvetih, predlogih itd, da jih naslovimo javnosti v pretres in jih moremo upoštevati pri našem delovnem programu. Zbrali smo nekatere najbolj značilne misli, izražene nam ustno ali
«Večkrat razmišljam, kako bi si mogli kmetje postaviti svoje gospodar- j stvo na bolj trdne temelje. Tako | ugibamo tudi, ko se srečamo ali sestanemo s tem in onim iz sosednjih | vasi. Vsi smo mnenja, da bo treba 1 naše gospodarjenje temeljito preokretati in ga prilagoditi novim prilikam. Sicer je vsakemu pametnemu gospodarja jasno, čemu se bomo morali najbolj posvetiti. Treba bo prijeti tamkaj, kjer bomo z enim mahom rešili več vprašanj. Mislim v prvi vrsti živinorejo, predvsem govedorejo. Račun je enostaven: govedo — vprežna živina — mleko — gnoj. Skoro bi rekel, da je tukaj vprašanje gnoja najvažnejše. Brez njega bodo pešale njive, vinogradi in travniki. Vsa zemlja ga je lačna.
Kar se tiče ostale živine, zaslužita večjo _ pozornost prašičereja in reja
, drobnih živali:	perutninarstvo in
; da bo treba nehati s sedanjim nači-i nom pridelovanja in začeti gojiti to, ; kar podpira živinorejo. Na naše nji-j ve krmske rastline: deteljo, pitnik, pe-| so, krompir in nič več! To bodi na-i domestilo za naše slabe travnike in pašnike.
VINOGRADNIŠTVO:	Izkušnje so
večkrat pokazale, da najbolj kljubuje suši trta. V največji suši pade pridelek največ za 1 tretjino. Zato pa bo treba to kmetijsko vejo spopolni-ti. Kar je za teran — teranu, kar za belo vino — -belemu! Ne smemo slepomišiti. Priznajmo, da nismo še dobri vinogradniki. Dosti nam še manjka, kuncereja, čebelarstvo. To pa pomeni,
Ce nam je za večji dohodek, bomo morali upoštevati načela: 1. kvalitetne vrste, 2. pravilna vzgoja in nega, 3. pravilno gnojenje
Naj onienim še to: pri živinoreji bomo morali polagati vso skrb plemenski živini, hlevom, gnojiščnfrh Jamam. Vse tp je skrajno zanemarjeno, in za nas naravnost strahovita škoda.
Nismo še napredni kletarji. Zato se dogaja, da v isti osebi kletar zapravi trud vinogradnika. Manjka nam strokovni pouk in še nekaj: posnemanje koristnih navodil namesto sklepanja starih navad.
Vseh teh in drugih visečih vprašanj pa ne bomo nikoli rešili, če bo skrbel vsak gospodar zase. Vsako kmečko vprašanje je skupno vprašanje. Le vsi Skupaj bomo pogodili pravo rešitev. Tudi bc treba rešiti vprašanje nakupa in prodaje. Cimprej bo treba resno pretresti možnosti za. družnega gospodarstva in vprašanje našega osnovnega in kmetijskega šolstva.
Pegan Just iz Saleža pravi:
Naša berba še ni kenčataJ
Pegan Just iz Saleša pravi:
«Po poročilu dedov je bilo v načrtu, da bi našo vas sez.dali pri glavni cesti — v Bajti. Toda zbali so se burje in se odločili za naselje pod griči. Ko se približaš vasici, opaziš skrbno obdelane njive, vinograde in precej negovane travnike. Ne da bi se prevzeli, moramo priznati, da so vaščani pridni in spretni kmetovalci. Naš glavni pridelek je vino.
Vojni val ni prizanesel niti nam in tudi naša vasica je s svojimi zavednimi mladeniči polnila ječe in internacije. Le malokaterim je bila sreča mila ,da so mogli zbežati med svoje —
STARA KMETIJA V SEMPOLAJU
v jugoslovansko vojsko. Starčki, žene in tudi otroci so storili svojo dolžnost: polje je bilo obdelano, prispevki za domovino pravočasno in v polni meri nabrani, partizanska zavetišča oskrbljena. Partizani imajo naše zavedne, odločne in napredne vaščanke v prijetnem spominu.
Zavedamo se, da ni še borba končana. Nadaljujemo jo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V SIAU so vpisani 2«3 člani, v Euotoili sindikatih 139, v ASIZZ 82, v ZAM $8, v ZPP 113, v prosvetnem društvu 11#, r Rdečem križu ISO, pionirjev je 25,
Vse te organizacije delujejo po svoji moči in zmožnosti. Ovira nas, ker nimamo električne napeljave. Koliko prošenj smo vložili na VU, d| bi nam pomagala pri tej luči in sezidala novo šolsko poslopje, ki ga tudi nimamo. VU je na to lepo pristala, a beseda ni postala meso. Mi pa sodimo svoje prijatelje in neprijatelje po delih.
Kako zelo pogrešamo tudi vodovod, kot ga pogrešajo vse vasi našega okraja. Dobra pitna voda spada v prvo postavko kmečkega gospodarstva. Ali naj bi za vodovod prosili pri VU in — čakali? Vodovod bi nam morala vojaška uprava že davno zgraditi. Ce bi bila oblast v naših rokah, bi po naših hišah že bila napeljana voda.
Saj smo si sami zgradili prosvetno dvorano. Dali smo 40.C00 lir v denarju in 1000 delovnih ur — in dom Je tukaj! Skromen je, a za enkrat dovoljen. Cast našim mladincem!
Žene imajo polne roke dela, opravki jih preganjajo. A na dolžnosti kot članice AS12Z-a ne pozabijo.
6
h
■ . — •
Po slovanskem svetu
KRONIKA
*	VLADA LRS je na svoji seji pod vodstvom predsednika tov. Mibe Marinka dne 7. maja 1948 razpravljala na osnovi poročila ministra za finance o zakonskem prediogu proračuna LRS za leto 1948 in o zaključnem računu za 1-1946. Oba predloga je soglasno sprejela. Zakonska osnutka sta bila predložena ljudski skupščini LRS.
*	NA SEJI VLADE LRS dne 13. t. m. pod vodstvom tov. Mihe Marinka so bili soglasno sprejeti predlogi osnutkov zakonov: 1. za-k«a o slovenski akademiji znanosti in umetnosti; 2. zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v LRS; 3. zakon o prostovoljnih gasilskih društvih; 4. zakon o varstvu spomenikov in prirodnih znamenitosti v LRS. Ti zakonski predlogi so predloženi Ljudski skupščini LRS v pretres in sklepanje.
*	FINANČNI MINISTER LRS je podal 17. t. m. na peti seji uru-gega rednega zasedanja Ljudske skupščine svoje poročilo. Proračun za leto 1948 je za 49 odst. višji od lanskega, davki so znižani za 40 odst. Vse potrebe se v glavnem
.krijejo iz dohodkov gospodarske proizvodnje. Izdatki za kulturo in za šolstvo so zvišani za 67 odst.
*	PREZIDU VELIKEGA BOLGARSKEGA SOBRANJA je odlikoval z redom dela 309 bolgarskih poljedelskih delavcev, ki so se izkazali na delu.
*	«RUDE PRAVO» poroča, da šteje češkoslovaška komunistična stranka sedaj 2.048.000 članov. Lanskega avgusta je imela stranka 1.153.000 članov,
*	V POSTONJSKI JAMI je bil 16. maja tradicionalni glasbeni testivai. V jamski koncertni dvorani, ki slovi zaradi svoje čudovite akustike, so nastopili pevski zbori in orkester Ljubljanske tilharmo-nije.
*	III OBLETNICO OSVOBODITVE so proslavili v reški ladjedelnici s splovitvijo ladje «Zagreb».
*	V DOLENJI VASI pri Postojni so na dan zmage na mestu, kjer so tašisti ubili 8 vaščanov, dogradili prvi zadružni dom v postojnskem okraju, ki bo trajen spomin tem žrtvam za svobodo.
*	SRBSKI KNJIŽEVNIKI so prispeli v petek 14. maja v Ljubljano. Na književnih večerih v Ljubljani in v Mariboru so ti književniki brali iz svojih del. Pred tem so tudi že slovenski književniki obiskali Srbijo. S tem se uresničujejo želje po neposrednem spoznavanju in sodelovanju tudi v kulturi.
*	GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE se je sestal 16. maja k svoji III. redni skupščini. Rdeči križ Slovenije ne bo reševal v prvem petletnem planu samo socialnih problemov, temveč bo intenzivno prešel k reševanju zdravstvenih vprašanj množičnega značaja.
*	NA REKI je pred kratk m izšla knjiga v italijanščini «Italijani v Ljudski republiki Jugoslaviji», ki s preko 29 članki podaja pregled življenja Italijanov v Jugoslaviji od časa borbe proti fašizmu do danes. Knjiga ima številne slike znanih Italijanov, ki so se borili za osvoboditev.
*	OB III OBLETNICI OSVOBODITVE PULJA je gostovalo reško narodno gledališče v Pulju Opera Je uprizorila po dve predstavi ■Prodane nevste» in Toske».
*	PULJ pripravlja ustanovitev stalne hrvatske in italijanske gledališke družine, pevskega zbora in orkestra.
Republika neizčrpnih prirodnih bogastev
Neizčrpna so bogastva sovjetske Ukrajine. V notranjosti nje zemlje — od Donca do Tise — so veliki podzemeljski zaklsdi. Stalinske petletke so spremenile republiko v veliko industrijsko državo.
Sovjetski geolog;, ki jih lahko srečamo v Karpatih in na Volinji, v Pollavi in v rudnih okrajih Krivorož-ja, na bregovih Desne in Dnjepra ter na vseh krajih ZSSR, so ugotovili, da je Ukrajina mnogo bolj bogata s premogovnimi rudniki kakor so prvotno mislili in da ima še mnogo ležišč koristnih rud, ki jih doslej niso cenili ali sploh ne poznali.
Vladimir Ivanovič Vasiljev je dopisniku «Ggonjka» pripovedoval o proučevanju bogastva podzemeljskih zakladov sovjetske Ukrajine naslednje:
Kako veliki so energetični viri Ukrajine' Kaj pomeni «Veliki Don-bas»?
Naši geologi so ugotovili, da je v Ukrajini mnogo več premoga kot so prvotno mislili. Do.bas (donska premogovna kotlina) se ne omejuje samo na ozemlje, kjer pridobivajo premog; sedaj raziskujejo namreč ležišča, ki se razprostirajo daleč na severozapad, jugozapad in na vzhod tega okraja.
Ves kraj kjer so premogovna ležišča, se imenuje Veliki Donbas.
Pri raziskovanju sc našli nove predele, kjer bodo v velikih množinah pridobivali visoko kvalitetne premoge, antracit in premog za pridobivanje tekočega goriva. Ta premog so odkrili in proučili v institutu geoloških ved akademije znanosti v ZSSR.
Kakšni so zakladi nafte in gorilnih plinov?
Do revolucije so menili, da v vzhod-nin ukrajinskih pokrajinah ni nafte. Z raziskovalcem Satskim pa sva ugotovila pogoje za ležišča nafte v Poltav-ščini, v okraju Romen in drugih krajih. Globoko vrtanje v zemljo v krajih Luben in Romen je domnevo potrdilo. Ležišča nafte so odkrili tudi v Dnjeprovsko-donski kotlini in v zapadnih predelih Donbasa.
Raziskovanja v Karpatih so pokazala, da ne leži nafta samo v okraju Borislava, kjer jo že zdavnaj pridobivajo, temveč tudi okrog Lvova in še proti jugovzhodu tja do Podkarpatov. V teh okrajih so tudi bogati viri pri-rodnega gorilnega plina, ki ga ne izkoriščajo ne le za oskrbovanje Lvova, temveč tudi Kijeva, Vinice in drugih mest. Nahajališča gorilnega plina so odkrili tudi na jugu Ukrajine ter jih lahko delno izrabljajo za Odeso. Povedati moram tudi o rjavem premogu v Ukrajini. Vsestranska raziskovanja so pokazala, da so ta ležišča premoga velike važnosti za razvoj ukrajinske kemične industrije.
Ukrajina razpolaga z mogočno ener-getično bazo glede na premog, antracit, gorilni plin in nafto, kateremu se pridružujejo še velike energetične sile Dnjepra.
Ali zadostujejo koristni podzemeljski zakladi za vse panoge rastoče industrije?
Brezpogojno. Na kratko ni mogoče govoriti o vseh prirodnih bogastvih naše republike, dotaknil se bom samo najvažnejših.
Oglejmo si n. pr. kovinsko industrijo. To preskrbujejo velike zaloge železnih rud izborne kakovosti. Na ozemlju krivoroške kotline so našli železno rudo v globini reč kilometrov. Geologi so izdelali načrte za izkoriščanje rudnih ležišč še v večji globini. Največja ležišča manganove rude na svetu.so v Nikopoljskem okraju.
Posrečilo se nam je rešiti najvažnejše vprašanje, kako izkoriščati negorljive kremenjake, ki so nujno potrebni za kovinsko industrijo Ukrajine. Kremenjak pridobivajo v Volinju, po zaslugi geologov pa je kovinska industrija Ukrajine dobro preskrbljena z dolomiti in apnenci, katerih ležišča so v Donbasu.
Kamena sol Donbasa, fosforiti v Crnigovščini, razne soli in ozokerit Karpatov so zelo dragoceni za našo kemično industrijo in poljedelstvo.
Ukrajina razpolaga z najbogatejšimi nahajališči najboljšega kaolina. Mnogo naporov smo vložili za njega proučevanje. Posebno se razvijajo prosja-
novski in pološki rudniki. Kaolin je dragocena surovina za porcelansko, papirno in nekatere druge industrijske panoge.
Ukrajina je izredno bogata z gradbenim materialom. Na obsenih ozemljih republik so našli različne granite, labradorite, kremenjake, bazalte, volkauske hribine, skril in gline, tako da imamo v vsej Ukrajini dovolj materiala za gradnjo cest in poslopij.
Velik razmah geoloških raziskovanj je tesno povezan z velikimi nalogami mogočnega razvoja gospodarstva na-
še domovine, ki izvaja Stalinov petletni plan.
Sovjetska vlada močno podpira geologe in raziskovanja koristnih podzemeljskih zakladov. Pri nas so ustanovili kadre mladih kvalificiranih geologov, po vsej deželi je razprostrta mreža znanstveno-raziskovalnih inštitutov in visokih šol ter geoloških zavodov. Partija in vlada sta ustvarili vse pogoje za to, da bi geologi mogli sistematično izvesti svoje plodonosno delo — da bi raziskali in preučili ležišča koristnih podzemskih zakladov.
Razvoj sovjetske industrije v prvem tromesečju leta 1948
Zvišanje industrijske proizvodnje Proizvodnja glavnih industrijskih panog se je v prvem tromesečju leta 1948. zvišala v primeri s prvim tromesečjem leta 1847. za naslednje število %:
Lito železo	36
Jeklo	41
Baker	36
Cink	58
Premog	20
Nafta	24
Bencin	33
Električna energija	18
Parni stroji	m
Tovorni avtomobili	33
Traktorji	137
Mlatilnice	328
Umetna gnojila	48
Cement	53
Bambaževe tkanine	44
Volnene tkanine	32
Maslo	142
Sladkor	770
Milo	54
V splošnem je za prvo tromesečje leta 1948. proizvodnja vse industrije narastla glede na prvo tromesečje 1947. za 32%.
Zvišanje blagovnega prometa
Povprečno se je na dan natovorilo na železnicah v prvem tromesečju leta 1948, za 34% več blaga kot v prvem tromesečju 1947. leta. Povprečno tovor nafte se je na dan zvišal za 24%, mineralov za 60%, črnih kovin za 46%; žita za 51%, soli za 81%, lesa 53%, cementa za 32%. Blagovni promet po morju se je v prvem tromesečju leta 1948. zvišal za 60% v primeri s prvim tromesečjem v letu
1947.
Trgovina po odpravi živilskih kart
Prodaja kruha v prvem tromesečju
1948.	leta se je zvišala v primeri s prvim tromesečjem leta 1947. za 72%, sladkorja za 270%, proizvodov ribolova za 25%, živalske masti za 13%, slaščic za 57%, testenin za 52%, bom-
bažnih tkanin za 44% in svile za 44%.
Zaradi znižanja cen v trgovinah na drobno, zaradi odprave živilskih kart in zaradi denarne reforme so tržne cene kolhozov in zadrug padle v primeri s prvim tromesečjem 1947. leta najmanj za tretjino.
Zvišanje stvarne plače
Zaradi znižanja cen se je kupna vrednost rublja zvišala za 41% v primeri s prvim tromesečjem v letu 1947, Stvarna vrednost plač delavcev in uradnikov se je glede na znižanje cen, glede na povečano vrednost rublja in zaradi zvišanja mezd in plač povečala v prvem tromesečju 1948. leta v primeru s prvim tromesečjem 1947. za 51%.
V navedenih številkah ni upoštevano znižanje cen z dne 10. aprila 1948 in po prvem tromesečju t. 1.
Povečanje števila delavcev in uradnikov
d V prvem tromesečju 1948. leta je število delavcev in uradnikov, ki so zaposleni pri ljudskem gospodarstvu, naraslo v primeri s prvim tromesečjem leta 1947. za 2 milijona.
*	DELEGATI Srbske akademije znanosti, Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se zbrali 11. in 12. maja t. I. v Ljubljani.
*	PO VSEJ SLOVENSKI KOROŠKI so . maja praznovali partizanski teden. V Železni Kapli so igralci prosvetnega društva «Stefan Singer» uprizorili igro «Zelena vrvica», ki prikazuje, kako so se vse napredne in miroljubne sile uprle napadalcem.
Posvojitev otrok v Jugoslaviji
Nova Jugoslavija je že v prvem letu svojega obstoja pričela izgrajevati svoj novi pravni red. Med številnimi novimi zakoni pa so posebno pomembni oni, ki tvorijo novo zasebno pravo. V nasprotju z javnim pravom, ki ureja taka vprašanja, na katerih je poleg državljanov močno zainteresirana tudi država, (kazensko pravo je n.pr. javno pravo, ker je predvsem država zainteresirana na redu in miru), se kot zasebno pravo označuje tisto pravo, ki ureja odnošaje med privatnimi osebami, torej predvsem taka vprašanja, katerih rešitev zanima samo prizadete posameznike. Tako ureja zasebno pravo'razmerje med starši in otroki, določa, kako se sklene ali razveže zakonska
skupnost med možem in ženo, ureja dedovanje, predpisuje, kako se sklepajo razne pogodbe itd. - Od vseh teh številnih in obsežnih vprašanj je nova Jugoslavija po osvoboditvi uredila z novimi zakoni rodbinsko pravo, t.j. tisti del zasebnega prava, ki ureja vprašanja, ki nastanejo med člani iste družine. O ureditvi zakonske skupnosti med
možem in ženo, o razmerju med starši in otroki ter o skrbništvu je «Ljudski tednik» že priobčil krajše sestavke. Preostane nam še, da si ogledamo glavne določbe zakona o posvojitvi, pa bomo v glavnih obrisih poznali del novega zasebnega prava Jugoslavije, o katerem lahko trdimo, da je res moderno in napredno.
Kaj je posvojitev? Posvojitev ali adopcija je akt, s katerim nekdo tujo, mladoletno, (t.j. pod 18 let staro osebo) vzame za svojo, tako da nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje kot med starši in otroki. To je popolnoma razumljivo, važno pa je, da pri tem ločimo posvojitev od po-zakonitev. Pozakonitev se izvrši navadno na ta način, da postanejo dotedanji nezakonski otroci z naknadno poroko staršev zakonski; a-(1 opcija pa pomeni, d« vzame nek-
do docela tujega, in ne lastnega otroka za svojega.
V nasprotju s staro jugoslovansko zakonodajo pa 'Uidi zakonodajami drugih držav, je novi zakon o posvojitvi, ki je bil lani izglasovan v ljudski skupščini FLRJ, precej poenostavljen ter poudarja le skrb za koristi posvojenca. Posvoji lahko vsakdo, da je le najmanj 18 let starejši od posvojenca. Omejitve, ki so jih poznale stare zakonodaje, da je posvojitelj moral biti najmanj 50 let star ter da niso mogli adoptirati redovniki in duhovniki, so odprravljene. Seveda pa tudi po novem jugoslovanskem zakonu ne morejo adoptirati otroke obsojeni, tisti, ki so izgubili roditeljske pravice, nadalje oni, ki ne
nudijo dovolj jamstva, da bodo posvojenca vzgojili v zavednega in
koristnega državljana in siti, pri katerih se v adopciji domneva kak špekulativen namen ter duševno ali težko telesno bolne osebe. Strožji pa so pogoji, ki se tičejo posvojenca. Tako je možno danes posvojiti samo pod 18 let stare osebe, kajti posvojitev polnoletnih oseb,
se gotovo ne bi izvršila v korist posvojenca, kar pa predstavlja osnovo vsega zakona o posvojitvi; nemogoče je tudi posvojiti bUžnje krvne sorodnike. Tako ne more oče adoptirati lastnega nezakonskega otroka, lahko pa stori to mož gle de nezakonskega otpoka svoje žene. Slednjič tudi skrbnik ne more posvojiti svojega varovo.nca.
Oblastvo, ki danes opravlja vse posle v zveži s posvojitvami, mso več sodišča, temveč okrajni ljudski odbori. Zaradi tega se tudi posvojit-vena pogodba sklepa pred okrajnim odborom, v katerega območju biva posvojenec. Predpisan pa je zanjo poseben postopek. Tisti, ki namerava koga adoptirati, mura najprej vložiti prijavo na okrajni ljudski odbor, ki preišče, ati so za posvojitev izpolnjeni vsi pogoji; šele če so, se s formalnim svečanim aktom sklene posvojitvena pogodba. Pri tem je potrebna navzočnost
in soglasje posvojitelja, njegovegn zakonskega druga, posvojenčevih
staršev oz. skrbnika ter tudi posvojenca, če je nad 10 let star. Ce se ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji in je posvojitev v korist posvojenca, potem navzoči predstavnik o-krajnega odbora, ki sodeluje pri sklepanju pogodbe, raztolmači najvažnejše določbe zakona in proglasi pogodbo za sklenjeno. Vsebina zapisnika o pogodbi ni predpisana, določa pa zakon, da mora v zapisniku biti izpričan sporazum o po-svojenčevem priimku in njegovi dedni pravici po posvojitelju. Posvojenec dobi namreč priimek svojega posvojitelja, razen če se v pogodbi izrecno drugače ne določi. Načeloma ima posvojenec po posvojitelju enako dedno pravico kot pravi rodni otroci; le če ima posvojitelj še prave otroke, se dedna pravica posvojenca lahko omeji a-li celo popolnoma izključi.
V glavnem je razmerje med posvojencem in posvojiteljem enako razmerju med starši in otroki. Po tem načelu so posvojeni otroci v raznih zakonih, ki urejajo razmerje
med starši in otroki, docela izenačeni s pravimi otroki in imajo npr. posvojitelji pravico do otroške doklade pri plači tudi za posvojence, ti pa pravico do pokojnine, invalidnine in drugih koristi po posvojitelju. Seveda obdrži osale po-svojen otrok kljub temu še nadalje vse pravice, ki jih ima do pravih rodnih staršev in krvnih sorodnikov.
Slednjič še o prenehanju posvojit-venegn razmerja. Po sporazumu med posvojiteljem in posvojencem se posvojitev lahko vedno razveze. Skrbstveni organ pa posvojitvena pogodbo razdere, če se ugotovi, da
prinaša posvojencu samo škodo.
Iz vsega navedenega izhaja, da je celotno vprašanje posvojitve urejeno izključno s stališča koristi mladoletnih otrok, ki uživajo v državi posebno zaščito.
SLAVKO RUPEL
Umetnost - Prosveta
Tri predstave v gledališču Verdi
Luigi Pirandello: Henrik IV
Renzo Ricci nosi s to vlogo vso te- 1 na miselnost ne more najti izhoda, žo igre sam. Živo je ponazoril lik na- Uporablja še vedno nekatere rekvizi-
Koncertno - recitacijski večer «Puškin v besedi in glasbili
V torek II. t. m. je priredilo prosvetno društvo «Simon Janko» koncertno recitacijski večer pod naslovom «Puškin v besedi in glasbi». Slišali smo izbor iz Puškinovih pesmi v prevodih Mileta Klopčiča, v katere so se poglobili člani Slovenskega narodnega gledališča Lea Pertotova, Jožko Lukeš in Stane Raztresen. Samospeve vseh večjih ruskih skladateljev od Glinke do Grečaninove je občuteno izvaJSl baritonist Dušan Pertot. Pri klavirju je odlično spremljala prof. Mirca Sancinova. Pesmi In samospevi so bili smiselno izbrani, tako da je spored v tem pogledu rasteh Pri samospevih smo pogrešali glas liričnega soprana zaradi Puškinove mehke lirike.
Menjava med baritonom in sopranom bi bila zelo poživela ves večer. Napovedovanja naj bi bila manj odsekana. Poslušalec je imel mestoma vtis, da še ni prišel prav do sape, ko je že sledila naslednja točka. Bolje je, da se takim majhnim režijskim napakam, ki pa sicer niso bistveno motile skladnosti prireditve, izognemo. Ves večer je bil umetniško na dostojni višini. To društvo se zelo trudi, da bi svojemu članstvu in svojim prijateljem smotrno posredovalo lepoto' umetnosti tér da bi bilo v svojem okraju pravo kulturno žarišče. Od svoje ustanovitve do danes je že zbralo okoli sebe koncertno publiko. Vprav zaradi tega prizadevanja, zaradi teh uspehov in zaradi tega lepega večera se nam je zdelo vredno posvetiti tej prireditvi nekoliko več pozornosti/ Večer Sam pà jé to pozornost tudi zaslužil.
Prosvetna društva
Lep uspeh je doživela v soboto 15. t. m. dramska družina «Ivana Cankarja» z gostovanjem pri prosvetnem društvu «Pisonis» v Koloniji. Nastopila je s prizoroma «Na Tičnici» in «V ječi» iz Cankarjevega «Hlapca Jerneja» v Skrbinškov! odrski predelavi in s Cehovljevim «Snubačem». Člana te družine Ema Kerševanova in Josip Fišer sta recitirala Radošev «Otok Rab» in Gregorčičevo «Delavcem», Ernest Zega, član SNG, pa je podal Borovo «Našo besedo».
Igralci so se znašli v svojih vlogah, ki so jih skušali podati naravno, kar se jim je tudi v precejšnji meri posrečilo. Iz te dramske družine bi se lahko razvilo stalno diletansko gledališče zaradi naravne igre in zaradi še precejšnjega naštudiranega sporeda.
Trojna številka (1-3) za leto 194$
Izšla je bogata, pestra in zanimiva trojna številka mesečne revije «Razgledi». Ta revija je za nas pomembna, ker je vzrastla iz tukajšnjih kulturnih potreb, ker črpa iz tukajšnjih domačih tal svoje življenjske sokove in ker povezuje tukajšnje kulturno življenje, ki jé bilo desetletja odtrgano od svoje matice, z obče slovensko kulturo pa tudi, ker seznanja svoje bralce s slovanskimi kulturnimi vprašanji.
Sestavki te trojne številke so smiselno združeni in ustrezajo našim željam in potrebam. Branko Babič razčlenjuje v članku «Slovenci na Tržaškem ozemlju» politične smeri med Slovenci na Primorskem pred drugo svetovno vojno, v kolikor so Seveda te smeri mogle priti do izraza. Pojasnjuje nam tudi v kratkih obrisih politični razvoj Slovencev v Jugoslaviji, saj je razumljivo, da se is življenje teh Slovencev moralo odražati tudi na Primorskem. Iz tega izvaja zaključke o postanku narodno osvobodilnega gibanja in o današnjih dnevih. Razumljivo je, da ne more mimo razmer, ki so danes na tem ozemlju. Branko Babič je zelo razgledan v političnih razmerah v naši domovini. Potrebno pa bi bilo, da bi izšel tudi obširnejši pregled političnega razvoja na Slovenskem z vredno-ienjem politične in literarne ter znan-sivene literature, v kateri so prihajale
Predstava je domačinom zelo ugajala. In sicer tudi zaradi slovenske besede, ki so jo tam dolgo pogrešali in ki jo še danes na odru poredkoma ču-jejo.
Požrtvovalnost in vnema članov SNG bosta kmalu zašli v pregovor. Teden za tednom hodijo nekateri igralci, ki jim ležita humor in grotesknost, gostovat z «Veselo sceno» k temu ali onemu društvu, da ponesejo ljudem zdravega raz-edrila in zabave. V soboto 15. t. m. so izdatno doprinesli k «Večeru smeha», ki ga je priredilo prosvètno društvo «Bazovica».
Prosvetno društvo v Skednju se zelo zaveda pomena knjižnic za slovensko ljudstvo in je zato v nedeljo dopoldne proslavilo otvoritev knjižnice po več kot 20 letnem premora, z majhno svečanostjo.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Kaj pa za kolaboracionizem, bomo li našli dobro domačo besedo? Beseda je romanska tujka in pomeni delo, delovanje s kom-, ker vemo, s kom je to delo bilo, lahko prevajamo . kolaboracionizem v slovenski jezik: delo ali delovanje s sovražnikom in bomo vsem ra. zumljivi. Del stavka: . . . celo svoi kolaboracionizem spravljajo v sklad z demokratičnostjo . . . bomo lepše napisali: celo svoje delo s sovražnikom spravljajo . . . Ne smemo rabiti besede sodelovanje, kakor večkrat Slišimo in beremo, ker predpona so ni slovenska in je nastala po tujem vplivu.
Tudi ta stavek je zanimiv: . . . pobegli nacistični in fašistični sluge .. . so polni pridigarskih naukov in razlag o pravi demokraciji, kbnaj bi bila takšna kot so jo uzakonili in kanonizirali gospodje velekapitalisti. Vse bi še nekam zadovoljilo naše uho, če ne upoštevamo besede pridigarski, ki je popačena tujka za cerkveno o-pravilo, samo kanonizirali me kar zbode v oči. Ce je pisec mislil na kanon, potem je kanonizirali odveč, ker pomeni isto, kar uzakonili; če pa je mislih na kanonizirali, ki prihaja od romanske besede in se rabi samo v cerkvi, tedaj ni pravega zadel. Kanonizirati pomeni v cerkvi oklicati koga za svet-
preokrea ter smer, kamor je šlo naše življenje.
Ze dalj časa smo pogrešali izčrpen pregled političnega življenja na Tržaškem ozemlju. V tej številki nam ga je podal Rudi Uršič v članku «Politični razgled po Tržaškem ozemlju». Oba članka se dopolnjujeta in prav da sta priobčena v isti številki.
Andrej Budal nam občuteno prikazuje misli Otona Zupančiča iz dobe še pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in za narodno osvobodilne vojne o Primorski, o morju, o obmorskem življenju. Ravno v tej povezavi pesnika z našim življenjem vidim pomen tega stilistično in vsebinsko dobrega ter tehtnega članka.
Zelo poglobljen in utemeljen s citati iz Karla Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina, ki podkrepljujejo marksistična načela in s katerimi tolmači in utemeljuje pisatelj ideologijo in doslednost njene stvarne Izvedbe v življenju, je članek Borisa Ziherla «Ob stoletnici Komunističnega manifesta».
V članku je res znanstvena metoda.
Zelo prisrčen ter miselno povezan s preteklostjo in z današnjimi dnevi je esej Miroslava Ravbarja «Od Prešerna do Cankarja in Zupančiča».
• Prepričljivo izvaja svoje misli Srečko. Vilhar, v svojem članku «Nekaj misli o vojni, ob 30-letnici Rdeče armade?).
Leposlovje je zastopano s krajšimi epizodnimi sestavki Borisa Pahorja,
V	torek 11. t. m. je priredilo Prona Ricci-Magni uprizorila Pirandello-vega «Henrika IV». Pirandello gleda na človeško družbo, na njeno življenje in na njene konvencionalizme in spletke z neko porogljivostjo in skepso. Njegova odrska dela zastavljajo probleme, ki jih pisatelj ne rešuje in ki dopuščajo razne rešitve.
V	«Henriku IV» simulira nek plemič nekje iz Umbrije po padcu s konja da se mu je omračil duh ter se izdaja za nemškega cesarja Henrika IV. Pirandello zna s svojo fino dialektiko in s svojevrstnim prikazovanjem pritegniti gledalca, da se često nehote vpraša, kdo je bolj duševno omejen, ali Henrik IV, ali vsa moderna spletkarska družba, ki ga
| obdaja.
nika. V tem primeru ie pisec mislil na neko slovesnost; mnogo bolje bi napravil, ko bi tujko izpustil ali pa takole rekel .. . kot so jo uzakonili in slovesno potrdili gospodje velekapitalisti . . . Besedo tako redko slišimo, da je gotovo bralci niso razumeli.
Kaj je pisec hotel povedati z besedami:	Pišejo o nečloveškem
postopanju s črnimi prebivalci kontinenta, ne vem. Kontinent pomeni v zemljepisu celino; tako bi ti črni prebivalci lahko živeli na kateri koli celini, h katerim štejemo Evropo, Azijo, Afriko, Ameriko, Avstralijo z Oceanijo in zemlji okoli severnega in južnega tečaja.. Jz vse vsebine sklepam, da je mislil na Ameriko. Vsi bi ga razumeli, ko bi bil napisal: Pišejo o nečloveškem ravnanju z ameriškim črnci. Tudi postopanje in postopati nista slovenski besedi, temveč izposojenki iz srbskohrvat-skega jezika; namesto teh bomo rabili ravnanje in ravnati.
Dnevno prihajajo vesti o ogromnih stavkah -delavcev — berem dalje. Dnevno ni lepo slovensko, namesto ; tega vabimo vsak dan, dan na dan; ogromen je srbskohr-vatska beseda s slovensko pripono (namesto-an je -en); zanjo .imamo domačo besedo velikanski ali kratko velik. Slovenski bomo torej pisali: . Vsak dan prihajajo vesti o velikih stavkah delavcev.
Tudi za revir, za agenta, saboterja in špekulanta imamo domače besede, ki niso nič manj vredne od onih; pisali bomo področje; poslanec;, pooblaščenec, zastoimik, izzi-vač; škodljivec na delu; prevajan računar.
Ekonomija in ekonomski beremo in slišimo tako pogosto, da se človeku zdi, kakor da ne bi imeli domače besede. Med ljudstvom jih ne najdemo, ker ima ljudstvo za njih tepi domači besedi gospodarstvo in gospodarski. Ne vem, če s tema dvema manj povemo kakor z onima. Ce se le komu zdi, da z gospodarstvom premalo pove, naj reče umno, pametno, preudarno gospodarstvo. Kakor pišemo gospodar-
Jovana Popoviča, pogrešamo pa povest ali novelo večjega formata. Skoda, da se Bogomir Magajna to pot ni bolj poglobil v človeka, kot smo bili vajeni v njegovih prejšnjih pripovednih spisih. Iz svojega blestečega potopisa «Leteča preproga» bi lahko ustvaril zaželeno novelo. Občutene so pesmi Andreja Budala, Dore Grudnove in Maričke Žnidaršičeve. Revija nam tudi prikazuje nekatere sedanje kulturne dogodke po slovenskem in slovanskem svetu, in sicer po večini iz književnosti. Dobro bi bilo, da bi nas ta revija seznanjala tudi z dogodki z drugih, področij umetnosti in znanosti. Zelo prav nam pridejo «Poročila» in «Zapiski» z o-čenami knjig in ž jezikovnimi pri-•pombàmi k tem knjigam in z'drugimi poročili.
Zunanja oblika tc revije nas ni popolnoma zadovoljila. Pripominjamo tudi, da je v tekstu polno tiskarskih
mišljenega Henrika IV in znal prikazati tudi najfinejše odtenke subtilne Pirandellove umetnosti. Poleg Riccija so se odlikovali tudi vsi ostali igralci. Režija in celotna igra sta bili kos težkemu Pirandeliovemu delu.
Jean Anouiih: «Potopaik brez prtljage»
Gledališka skupina Renzo Ricci, ki ima na sporedu večinoma klasično dramo, je uprizorila prejšnji četrtek zanimivo sodobno francosko komedijo Jeana Anouilha «Potopnik brez prtljage». Jean Anouiih spada po svojem svetovnem nazoru med «eksistencialiste», ki imajo svoje vzornike v francoskih pisateljih Camusu in Sar-tru. V svojem bistvu je za nas ta filozofija «iraz zagate, iz katere zapad-
sko poslopje (doslej še nihče ni pisal ekonomsko poslopje!), tako pišimo gospodarske razmere in podobno.	Umek Jože
V OCENO SMO PREJELI
Založba Tiskarne Družbe Sv. Mohorja v Celju:
Ivan Drev «Talci», dramska kronika v petih dejanjih.
Anton Ingolič «Mlatilnica», «Lovorjev venec» ,dve gledališki igri.
Zoran Hudales «Korak s poti», drama.
Cvetko - Knaflič - Tomažič «Težki časi».
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD; Filip Kalan «Otrok», novela.
Vitomil Zupan «Stvar Jurija Trajba-sa», drama.
Martin Andersen Nexo «V božji deželi», roman.
MAKSIM GORKI: MAKAR CUDRA
Cankarjeva založba si je med dru ■ gim zadala tudi nalogo seznaniti slovensko ljudstvo z najznačilnejšimi deli velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega. Od zbirke, ki je predvidena na ca. 10 knjig, sta pravkar izšli 3. in 4. knjiga: zbirka novel Makar Cudra in roman Trije ljudje.
MAKÀR CUDRA je zbirka no/el in povesti, ki so večinoma nastale na za-; četku Gorkijeve literarne poti, venda> jih kljub temu štejemo med najtepše novele svetovne literature. V novelah te zbirke opisuje Gorki predvsem preproste ljudi iz ljudstva, ki se brez vsakega zaslužka in imetja kot brezdomci vlačijo po Rusiji ter bore za življenje. Zgodbe teh brezdomcev, žrtev kapitalistične ureditve, ki žive zavrženo življenje ljudi -zven za-coo* in družbenega življenja, so sicer pied Gorkim že popisovali iazni ruski pisatelji, toda samo Gorki, ki je sam prepotoval vso Rusijo, se družil z brezdomci in pri tem spoznaval življenje teh ljudi, je vemo upodobil in realistično prikazal usodo teh brezdomcev. Te Gorkijeve novele, polne človeške topline in nekake tovariške solidarnosti, pa predstavljajo obtožbo družbene ureditve carske Rusije, kajti vsi ti siromaki — polni prirodnega poštenja in plemenitosti, — so v Gor-kije^vih novelah prikazani kot žrtev naglo rastočega kapitalizma 19. stoletja, ki se čeprav zavrženi in prikrajšani za urejeno življenje, bore za golo življenje in hrepene po malo .sreče.
Četrta knjiga Gorkijevega dela je roman TRIJE LJUDJE, v katerem slika pisatelj usodo treh . preprostih ljudi, mladih fantov, ki tudi hrepene po lepšem in boljšem .življenju. Dva pod-ležeta, že kmalu, tretji, ki je najbolj odporen, pa se z zločinom dokoplje do boljšega, meščanskega življenja, ki mu pa ne izpolni njegovih sanj; zats
te krščanske dogmatike, katere bi se sicer hotela otresti, kot je n. pr. življenje po smrti. Človeka pojmuje skrajno individualistično, tako da zaide celo v ekstrem in sicer v beg v solipsizem.
Junak komedije, Gaston je v prvi svetovni vojni izgubil spomin in je postal povsem nov drugačen človek, ki se ne spominja več svoje črne in viharne preteklosti. Je «popotnik, ki se je iznebil prtljage svoje preteklosti».
Renzo Ricci je zrežiral to komedijo ter ji ustvaril naslovno vlogo s solidnim odrskim znanjem in zelo natančno razčlembo teksta. Soigralci so bili dobro vigrani in na dostojni umet* niški ravni.
Shakespeare: Macbeth
Ta drama je v svojem naglem razvoju in stopnjevanju zelo dinamična in posega v najgloblje človeške duše, ki hlepi po veličini in moči. Mojstrsko je umel podati Shakespeare nasprotje med šibkostjo moškega, ko se ima odločiti ra strašen zločin, ter cinično močjo demonske žene, ki ga pahne vanj, ter združiti najtežja razglabljanja o smislu in pomenu človeških dejanj in nehanj z naglim stopnjevanjem dramatičnih situacij.
Renzo Ricci je monumentalno preprosto zrežiral to delo. V začetku je bil ta igralec umerjen, skoraj medel, na koncu pa prešel za naš okus že preveč v patos. Bolj bi bil ustregel vlogi, če bi bil podal to sceno z ledenim hladom človeka, ki ve, da ne more ubežati usodi. Eva Magni kot Lady Macbeth je poudarila zlobo kot demonstvo, kljub temu pa je z Ric-cijem vzbudila v nekaterih scenah vtis grozotne veličine. Tudi ostali igralci so skladno s tema dvema igralcema odigrali svojo vlogo. V celoti je drama močno učinkovala.
ponovno pobegniti, a ga pri tem ubijejo. Tudi ta Gorkijev roman, v katerem slika pisatelj ostro nasprotja med svetom izkoriščevalcev in svetom izkoriščevancev, izzveni v obtožbo tedanje ruske družbeno-sočialne ureditve.
Slovenski prevod je mojstrsko oskrbel Josip Vidmar, tako dà predstavlja tudi lepo opremljena knjiga lep doprinos k slovenskim izdajam tega velikega pisatelja.
KATJA SPUROVA: 50.000 HEKTAROV
Melioracije spadajo v vrsto ukrepov, ki jih izvaja ljudska oblast Jugoslavije zato, da bi čim bolj dvignila kmetijsko proizvodnjo ter zboljšala prebivalstvu preskrbo z vsemi življenjskimi potrebščinami. V Sloveniji je to vprašanje še posebno važno, ker je plodne zemlje malo; zato tudi določa petletni gospodarski načrt Slovenije, da morajo do leta 1951 biti izvršena cbsežna melioracijska $’e!a. Tako bodo 20.000 ha zemlje izsušili. 6000 ha zaščitili pred poplavami, 3000 hektarov pa umetno namakali. Razen tega bodo še za 10.000 ha planinskih pašnikov pa izboljšali. Na ta način bo skupno 50.600 ha novo pridobljene ali izboljšane zemlje uspešno pripomoglo k dvigu slovenskega kmetijstva.
O vsem tem je založba mladinske knjige pravkar izdala brošuro Katje Spurove pod naslovom 50.000 hektarov, v kateri avtorica na kratko obravnava vprašanje melioracij v Sloveniji. Tako nam knjiga govori o krajih, kjer se bodo ta dela izvajala, prikaže nam že opravljena dela ter koristi, ki jih bo od melioracij imelo slovensko ljudstvo.
Brošura je pisana jasno in preprosto, vsakomur razumljivo in v lepem, gladko tekočem jeziku. Namenjena je mladini, z zanimanjem pa jo bo prebral vsakdo, saj obravnava aktualna probleme našega petletnega plana.
- -...- ......... ........^	..	- _o O .
Literarna in kulturna revija “Razgledi"
J. K.
Čistimc naše gcvcrice
b.
Berimo nove knjige
MIEIIISKI lUCll tanji
Vsi vedo kakšno hrupno propagando izvajata okrog tako imenova nega ameriškega načina Življenja tisk in radio Zedinjenih držav. Generali in pridigarii, bančniki in industrialci, organizatorji linčanj in Pa razuzdanci Ku-Klux-K!ana, vsi se po svojih »najboljših« močeh trudijo pri tej propagandi. Toda hinavske himne svečenikov ameriškega imperializma so v odkritem protisloviu z resnico.
Vzemimo na primer ljudsko izobrazbo in skrb za ljudsko zdravje v Združenih državah.
V	tej najbogatejši kapitalistični državi na . milijone otrok nima možnosti izobraževati se v šolah, analfabeti med odraslimi dosegalo znatno število, večina ljudstva pa ne more plačevati zdravniške pomoči. ki jo potrebuje.
Ljudska izobrazba v Združenih državah
Kritičen položaj na področju ljudske izobrazbe ne postal zlasti opazen v drugi svetovni vojni. Kot po-- roča John Ganter v svoji knjigi Drugo lice Amerike, je bilo med tistimi, ki so 1. 1943 prišli na vojaški nabor, 13,9 odst. analfabetov.
Ameriška srednja šola slovi po želo slabem poučevanju. V mnogih srednjih šolah taki predmeti, kot so fizika, kemija, živalstvo niso obvezni in tečaje teh predmetov obiskuje le 12 odstot. učencev.
V	nekem članku pedagoške revije Sola in družba tjunij 1947) pravi člankar, da »znanje na področ-iu branja in aritmetike pri mnogih učencih, ki so dokončali srednjo šolo, ne prekaša znanja učencev, ki obiskujejo 4. ali 5. razred osnovne šole«. Pisec dostavlja, da je »neznanje brania eden izmed glavnih vzrokov za tako neznatno korist kolegijev«.
Zanimivo snov vsebuje knjižica, ki jo je nedavno objavila komisija imenovana po Trumanu 1. 1947, da bj proučila probleme višjega s'ol-stva. V tej knjižici vzbuja pozornost med drugim izredno visoko število odklonienih med učenci srednjih šol in kolegijev. Komisija navaja, da stane študenta pouk v kolegijih v tečajih po 10 mesecev 700 do 1000 dolarjev, letni dohodki <8,4 odstot. ameriških družin 1. 1945 pa so znašali pod 2000 dolariev.
Skrb za zdravje
Kakor je znano, v Združenih državah ne zadostuje državni prispevek niti za 15 odstotno kritje stroškov za zdravniško pomoč prebivalstvu; ostalih 85 odst. plača prebivalstvo samo. Zaradi tega delavci v primeru bolezni izgube ne le plačo, temveč često tudi delo.
V	Združenih državah ni obveznega bolniškega zavarovanja. To zavarovanje je monopolizirano po o-
gromnih ameriških zavarovalnih družbah, ki zahtevaio tako visoke zavarovalne premije, da si lahko samo 3 odst. prebivalstva zagotovi popolno zdravniško oskrbo: 22 odst. prebivalstva se lahko posluži le delne zdravniške pomoči. Okrog 75 odstot. ameriškega prebivalstva pa je popolnoma, izven zavarovanja za primer bolezni.
Vse državne in privatne bolnice so pod kontrolo monopo’a zavarovalnih družb, trustov za proizvodnjo zdravil in lekarniških predmetov ter za proizvodnjo zdravniških instrumentov in so tudi tesw povezane z »Udruženjem ameriške medicine«, ki so v njem včlanieni zdravniki Združenih držav.
Po uradnih podatkih 1. 1945 se ie število ležišč v bolnicah Združenih držav zmanjšalo za 15.5 odstot. Po podatkih, ki jih je objavil imeniten ameriški kirurg Tomas Parsen, so mnoge bolnice, ki ima-io 25 odstot. vseh ležišč v Združenih državah, v takem staniu, ,da niso več uporabne. V zadnjih 20 letih se je število zdravnikov znižalo za 8000, medtem ko je število rojstev silno naraslo (20 milijonov).
V zasebnih bolnicah in pri zasebnih zdravnikih (med katerimi ie mnogo tako imenovanih »praktičnih zdravnikov, to se pravi zdravnikov brez redne zdravniške izobrazbe in često pravih šarlatanov) je zdravljenje zalo drago. Zadnja leta pred vojno dohodki 75 odst.
prebivalstva niso bi'i dovolj veliki za kritje stroškov za zdravniško oskrbo v primeru resne bolezni. Rezultati take »zdravniške pomoči« prebivastvu so se tudi posebno očitno pokazali v drugi svetovni vojni. 80 odst. odraslih Američanov, ki so bili' poklicani na nabor, je imelo znake najrazličnejših slabosti. Tako izjavlja Chester Boyes, odličen državni funkcionar za časa Roosevelta v neki knjigi, da je bilo 40 odst. nabornikov odklonjenih pri zdravniškem pregledu, ker so bilv za. vojaško službo nesposobni. Med tistimi, ki so priš i na zdravniški pregled, je bpo še 12 odst duševno bolnih. Carl Malmberg, bivši referent za ljudsko izobrazbo in zdravje v ameriškem senatu, poroča v svoji knjigi »140 milijonov pacientov«, ki je izšla pred nedavnim, da je 25 milijonov državljanov Združenih držav kronično bolnih in da ima od teh neznaten del možnost zdraviti se pri. kva’ificiranih zdravnikih.
Izdatki Združenih držav za voj-rko prekašajo po iproračunu za leto 1947/48 zà okrog 11 krat celotne izdatke za vojsko v zadnjem proračunu pred vojno. Državni izdatki za socia’ne in kulturne namene v letu 1947/48 pa so za 2,2 krat nižji kot odgovarjajoči izdatki pred vojno. To dejstvo se more žt» samo nad vse uspešno postaviti nasproti desetinam govorov o »rajskih krasotah« dežele ameriškega monopola.
Ce bi n. pr. obnovili škeden; ne bi lahko temu*.obratu Poljska'dobavljala pr« mog in Jugoslavija železno rudo v zameno za polizdelke tržaške industrije? Ali je izključeno, da bi jugoslovanska trgovinska mornarica, ki bo do 1. 1951 narasla za 251.00(1 ton, sklenila naročila s tržaško pomorsko industrijo, kot jih je že z nizozemsko in norveško? Sicer se govori o ukrepih za oživitev tržaške trgovine in- industrije, toda čemu naj take pobude: služijo, če he bodo hkrati zagotovljeni viri potrebnih surovih. Pravilno usmerjena trgovina bo morala povezati. Trst ,z zunanjim svetom brez tujih posredovalcev in gospodarskih diktatorjev.
Ni mogoče v dveh vrstah povedati, kaj vse smo videli na Zagrebškem velesejmu, kar nas je zanimalo kot Tržačane. Pri tem smo mislili na potrebe naše industrije in našega mesta sploh. Dovolj bi bilo, da bi tisti, ki tožijo, da v našem zaledju ni surovin za tržaško industrijo, obiskali paviljon za rudarsko industrijo. Videli bi celo vrsto kovinskih rud, od železa pa do zlata — da omenimo samo najbolj poznane. Potem so tu industrijski izdelki, doma izdelani radio aparati, električne žarnice, telefonski aparati. Po svoji eleganci silno privlačujejo usnjeni izdelki, ki prekašajo take izdelke iz inozemstva. In še sto drugih stvari bi Trst lahko kupoval iz Jugoslavije, toda gospodje, ki jih ne skrbi tržaško prebivalstvo, so odločili drugače.
Prestol šahovskega prvaJmsvèta je spet zaseden
1946. smo nekoč brali, da se je Ze mnogo pred njih so živeli veliki ka. Steinitz je tudi dvakrat (1. 1889 in ” tatom 9:8 nolee 11 remiiev osvniil sve- res in c™;«.!,.,. ,cvy\ c   . -, ,   ;  __
L.
svetovni šahovski prvak dr. Aljehin odločil spustiti se v dvoboj z Botvin-nikom, kateremu je hotel dati priložnost, da si osvoji visoki naslov. S tem je silni šahovski lev nekako priznal, da je Botvinnik najvrednejši kandidat, da mu sledi na slavnem prestolu. Toda Aljehina je kmalu zadela kap. Do dvoboja ni prišlo in Aljehin je umrl kot prvi nepremagani svetovni prvak. Prestol se je izpraznil, a naslednika ni bilo.
Kdo naj zasede izpraznjeni prestol? Kako so se izmenjave na prestolu izvršile vsakikrat doslej?
Pred sto leti še ni bilo mednarodne šahovske organizacije in tudi svetovnih prvakov ne. Šahisti so pač imeli za prvaka tistega, o katerem so vedeli, da dosega najboljše uspehe.. Tako so po velikem mednarodnem turnirju v Londonu 1851. leta smatrali za najboljšega šahista Angleža Stawntona.
šahisti. Italijan Greco (v 16. stol.) ter Francoza Philidor (v 18. stol.) in De-labourdonnais (v prvi polovici 19, st.). Stauntona je v dvoboju premagal Nemec Andersen. Potem se je pojavil Američan Morphy, ki se je odlikoval z izrazito kombinacijsko igro in je takrat navdušil s svojimi zmagami šahiste po vsej Evropi. Za šahiste je še danes pravi užitek preigravanje njegovih partij. Za Morphijem je prišel Viljem Steinitz. Ker se je Morphy že umaknil iz šahovskega življenja, je Steinitz v dvoboju premagal Andersena z rezultatom 8 proti 6 6.
Toda uradni nasl«v svetovnega prvaka si je pridobil šele 1. 1886, ko je v dvoboju premagal Nemca Zucker-torta, ki je zmagal na največjem mednarodnem turnirju tistih časov 1. 1383 v Londonu. Ta dvoboj so organizirali v Ameriki in od tedaj naprej obstaja uradni naslov svetovnega prva-
FesUvdl nerodnih noš v Lonjerju
Vsakemu kulturno-prosvetnemu dogodku, prireditvi ,pojavu na našem ozemlju skušamo Slovenci poiskati pravi pomen. Čutimo v sebi to potrebo, ker se živo zavedamo, da smo na tem ,da izoblikujemo svojo narodno osebnost in da so vsi taki dogodki za nas pripomoček in sredstvo za dosego tega cilja. Zaradi obupnih prilik, v katerih je živelo naše ljudstvo med obema vojnama, se naša kultura ni mogla razvijati v skladu z obče-slovansko kulturo, dasi smo vedno čutili, da smo del slovenskega naroda. Ifaše ljudstvo ni moglo prispevati v tej dobi k razvoju slovenske kulture. V današnjih dneh pa skušamo vse to nadomestiti in vsa naša prizadevanja so popolnoma naravna, ker so samohotna.
Danes bomo ugotovili pomen festivala narodnih noš, ki ga z vso memo pripravlja Donjer za 13. junij. Med pretežno kulturne prireditve spada prav gotovo ta festival. Poleg Lonjercev obetajo po dosedanjih poročilih tudi škedenj-ci posebno presenečenje. Narodne noše se razlikujejo od enega predmestja do drugega. Skedenj in Ko-tonkovec mejita že na slovenski del Istre in zato je noša iz teh dveh krajev podobna severno istrski narodni noši. Od noše pri Sv. Ivanu
in v Barkovljah se razlikuje po različni izdelavi čipk in po drugačni obliki krila.
V narodni noši se zrcalijo značaj,. temperament naroda in njegova rodna gruda. Dandanes noš ne nosimo več stalno, toda predvsem ženske čutijo do tega tradicionalnega oblačila veliko spoštovanje Ob posebnih praznikih še vedno oblečejo po materah in babicah po-
dedovane noše. Naše ženske si niti v dobi najhujšega zatiranja niso dale vzeti tega in so se oblačile v svoje noše, ker drugače niso mogle, vsaj ob velikih .domačih cerkvenih praznikih. Fašizem tega ni mogel preprečiti, toda skušal je prikazati te noše kot pokrajinske italijanske noše.
Od festivala narodnih noš si prav mnogo obetamo.
je tudi dvakrat (1. 1889 in 1892) premagal slavnega ruskega šahista Cigorina,
Osem let je Steinitz nosil in hrabro branil naslov svetovnega prvaka. Tedaj (1. 1894) ga je pa izzval komaj 26 letni dr. Emanuel Lasker. Malokdo je tedaj mislil, da bo ta mladenič premagal izkušenega mojstra. In vendar Steinitz je mlademu Laskerju moral čestitati ne-le zaradi zmage, ampak tur di zaradi stila, ki ga je mladenič pokazal. Rezultat je bil 10:5 za Lasker-ja in 4 remiji.
Kdor mlad zasede prestol, lahko dolgo vlada.
«Vlada» dr. Laskerja je trajala celih 27 let. V tej dobi je zmagal na mnogih turnirjih in ubranil se je tudi napadalcev svojega naslova. Odbiti so bili ■ Marshall, Tarasch in Janov-ski, ne da bi pri tem Lasker izgubil kako partijo.
Po prvi svetovni vojni 1’ 1921., je mladi Kubanec Jose Capablanca igral z Laskerjem v Havani. Pri desetih remijih je Capablanca že vodil s 4:0 (dogovorjena sta bila za 24 partij) in Lasker je tedaj opustil nadaljevanje. Izjavil je, da ne more prenašati tropske vročine. Capablanca je postal svetovni prvak, a Lasker je še pri 68 letih na izredno močno zasedenem turnirju 1. 1935 v Moskvi dosegel tretjo nagrado. (Prvo in drugo sta si delila Botvinnik in Flohr.).
Naslov svetovnega prvaka je v dvoboju branil le enkrat: 1’ 1927 v Buenos Airesu. Tedaj ga je v dva meseca trajajočem dvoboju premagal Rus dr. Aleksander Aljehin. (Rezultat je' bil 6:3 za Aljehina in 25 remijev).
Od tedaj je dr. Aljehin dosegel uspehe, ki so res bili vredni svetovnega prvaka. Saj je na mednarodnih turnirjih, kjer so se zbrali največji velemojstri vsega sveta zmagoval z razliko več točk pred drugim. Ti Aljehinov! uspehi prekašajo vse turnirske rezultate vseh velemojstrov pred njim in za njim,
L. 1929 in 1934 je branil svoj naslov pred Bogoljubovim. Toda 1. 1935. se je dogodilo nekaj, kar je ves šahovski svet neprijetno presenetilo. Ne mogoče toliko zaradi tega, ker je Aljehin izgubil dvoboj s Holandcem dr. Maksom Euwejem, temveč bolj zaradi načina, kako ga je izgubil. Brez dvoma je bil dr. Euwe na dvoboj dobro pripravljen. Teda; je bil še tudi dovolj mlad (34 let) in igral je brez dvoma 5°Šroi. Toda ko si je s tesnim rezul-
tatom 9:8 poleg 11 remijev osvojil svetovno prvenstvo, vendar nismo mogli prav verjeti, da je on svetovni prvak in ne premagani Aljehin. ,Ta se za turnir ni pripravil in sploh ni.živeli kot bi moral, kdor hoče imeti tiste zbranost in svežino (iuha, ki je potrebna, v tako resni in važni igri. O Aljehinu smo pa takrat brali, da je Pogosto prihajal k igri neprespan in nit* ne preveč trezen. Čeprav se je zdetei da se je Aljehin že nekako zapustil in da je njegove šahovske slave koneCi pa premagani prvak poraza ni mogel prenesti. Najprej je s silno voljo spr^" menil svoj neurejeni način življenja-Tedaj so časniki pisali, da se je umaknil nekam na deželo, si kupil krav0; katere mleko je užival in čez dve lei* se je zares počutil zopet dovolj krepek, da napove Euvveju dvoboj.
Ves svet je tedaj napeto pričakoval rezultatov. Ali je res bilo neurejeno življenje krivo Aljehinovega poraza aii zgolj Euvvejeva boljša igra?
No in Aljehin je dal odgovor, je težko kdo pričakoval takega. Z lO^ in 11 remiji si je ponovno osvojil Pr' venstvo, potem ko je ne le temeljit0 premagal Euvveja, temveč ko je tud’ odigral vrsto partij v takem stilu, da. so ga imenovali pesnika šaha. Kajti nad znanstvenim šahom matematik3 (dr. Euwe je profesor matematike) ie, zmagal genij, ki je pokazal, da je su'> hoparno znanje šaha že davno ^ njim; prikazal se je kot vrhunski vir-; tuoz. Prvič se je zgodilo, da si ie bivši svetovni prvak spet priboril Pr' venstvo ki mu ga nihče ni več od'-vzel. Umri je kot svetovni prvak.
Po Aljehinovi smrti je torej ostat šahovski svet brez «vladarja». Na t®' kongresu Mednarodne šahovske zveze lani v Haagu so določili točen spored tekmovanja za sve.ovno prvenstvo. Tega kongresa so se udeleži’* predstavniki 16 držav. Prvič so bili i>a takem kongresu tudi predstavnik’ Vsezvezne šahovske organizacije S0" vjetske zveze, ki je največja šahovska organizacija sveta. Ker se je sovjetska delegacija zakasnila, so pred njenim prihodom Američani predlagali, naj se vprašanje prvaka reši v dvoboju med Euwejem in ReshevskiM' a Holandci so hoteli, da bi se* dr. EdW6 kar proglasil za prvaka (Danes se lahko takim predlogom po pravici smejemo.) Po odločnem nastopu sovjetske delegacije je kongres te predloge odbil in sklenil, da se podeli naslov prvaka zmagovalcu match-turnirja, na katerega bodo povzani Botvinniik Ke-«
. ’n Smislov (SZ), Euwe (Holandi-lo? ter Iteshevski in Fine (ÀZDA).Do-s so tudi, da se bo turnir odigral ^ tolikimi udeleženci od te šestorice, ča *<0r bo prišlo v določenem
Popularni Miša se je rodil 1. 1911 v Petrogradu. L. 1927 je postal mojster in petkrat si je osvojil prvenstvo ZSSR.
Na match-turnirju šestorice najmočnejših sovjetskih šahovskih velemoj-
°a I^AJSTO KOLO SE JE PRIČELO...» (Karikatura iz «OGONEKA».
na desno dr. Vidmar, Restievski, Smislov, Keres, dr. Euwe.)
šanje f Se ie zgodilo, da je bilo vpra-stv0 ehniovanja za svetovno prven-0rgjnjeser,° z avtoriteto saine?y.ac'j
«*nih
Je in ne zgolj
mednarodne po volji po-
"“gres Br’zadetih oseb. Prihodnji 'Kani*-.. .DE (mednarodne šah. or-hlu, b0lJe^’ ki bo še letos v Stockhol-nje na».tudi končno rešil vpraša-Vedla n'03 tekmovanj, ki se bodo iz-Svet0v„ređ džJ’m tekmovanjem za Prv " Prvenstvo.
Sahistova marca je Petorica najboljših aokegj _I)r”’ela borbo za osvojitev vi-
’ ^rPrt5el’ .
:S’a, ce Kaliforniji ni dobil dopu-P° z «v, ' Se javil, da bo šel v Evro-‘hiel p,.®.1 Prija: eljstva», da bo VCm Plan an<Jne govore « Marshallo-6raii Sq u’ b’ sa gotovo dobil!). Odi-•e 2 Vsai,V Ha^su 10 kol; vsak igralec i® bii0 'm igral dve partiji. Ker jih ^‘vai. y ’ je v vsakem kolu eden po-JUg05’0Va OVni.sodn’k turnirja je bil ^dfesor n’ ljub’janski univerzitetni jatioYS^j r', *ng' Milan Vidmar, sam sko Prete^je*etrnoister s s’jajno šahov-
IUrnir turnirja — pozneje se je folj ostr ljeVal v Moskvi - je do-lurnir r° oakazal. v kaki smeri se bo itio(;naZv'jal. Bivši svetovni prvak zaostal, a na čelo je stopil
. osvojite-
haslova. (Sesti, Američan Fi-ker kot univerzitetni.
strov je prejel naslov absolutnega prvaka ZSSR. Na mnogih turnirjih, kjer so igrali tudi Euwe, Lasker, Capablanca, Flohr, Spielmann in drugi, je dosegel prvo ali prvo in drugo mesto.
Za ostale tri udeležence je bilo težko reči, kdo se bo najbolj oddvojil od skupine, kjer so se drug drugega prehitevali. Prvotno se je zdelo, da bo najresnejši Botvinnikov nasprotnik Keres, a Reshevski se je pokazal nevarnejši.
Reshevski se je rodil na Poljskem 1. 1911. Bil je tako imenovani «čudežni otrok», ki je že s petimi leti po Evropi igral simultanke. L. 1935 je premagal v Margatu Capablanco in si osvojil prvo mesto. Dosegel je še sijajne rezultate, premagal Aljehina, osvojil si prvenstvo Združenih držav in še mnogo sijajnih zmag.
Keres je mlajši (rojen 1. 1916. v Narvi na Estonskem), a njegovi uspehi ga še bolj opravičujejo za kandidata za svetovno prvenstvo. Med raznimi njegovimi zmagami je zlasti pomembna zmaga v match-turnirju leta 1938 in pa drugo mesto na turnirju za absolutno prvenstvo ZSSR 1. 1941.
Najnilajši je Vasilij Smislov, ki se je rodil 1. 1921 v Moskvi. On ni še imel tako pomembnih uspehov na mednarodnih tekmovanjih, a v turnir-
stri je pokazal tako igro, da so popolnoma upravičeno določili za udeleženca turnirja.
Drugi del turnirja, ki še je nadaljeval v Moskvi, je potrdil predvidevanja iz prvega dela turnirja, pa čeprav se je enkrat Reshevskemu posrečilo Botvinnika premagati. Tedaj je številno občinstvo, ki se je zbiralo v dvorani in na ulici v takem številu, da je pogosto zastal ves cestni promet, pozdravilo zmago Reshevskega s takim burnim ploskanjem, da je ta kar strmel. In potem se ni mogel res ti cblegoval-cev, ki so od njega želeli podpis. Zanimivo je, da je Keres prej 4 partije z Botvnnikom izgubil, a prav v zadnjem kolu ga je premagal. Presenetil je Smislov, ki si je priboril drugo mesto.
Tako se je torej turnir za svetovno prvenstvo končal takole:
I.	mesto in svetovno prvenstvo si je s 14 točkami osvojil MILAIL BOT-VINNIK, absolutni prvak SZ.
II.	mesto z 11 točkami je zasedel VASILIJ SMISLOV, sovjetski velemojster.
HI. in IV. mesto si delita PAVEL KERES, prvak SZ in SAMUEL RE-SHEVSKI, prvak ZDA z 10 in pol točke.
Na V. mestu pa je daleč zadaj ostal dr. MAKS EUWE, ki je nabral le 4 točke.
* * «i
Kakšna bo nadaljnja pot svetovnega prvaka? Ali bo vsak njegov nastop nova potrditev njegovega visokega naslova? In koliko časa bo branil ta naslov pred napadi; ali mu ga bo iztrgal kateri od dosedanjih tekmecev, ali pa se bo nova zvezda, ki bo Botvini-kovo zasenčila, šele pojavila?
Na vsa ta vprašanja bo čas sam prinesel odgovor.
_Kako so odkrilL
morske pot okrog sveti
V starih časih so ljudje verovali, da je zemlja velikanska plošča. Kdor pride na rob te plošče, lahko strmoglavi globoko v vesoljstvo in se seveda ne more več povrniti. Zato je popolnoma razumljivo, da so se mornarji v najstarejših časih med plovbo najrajši držali obale, kjer so se čutili še najbolj varne bodisi zaradi strahu, da
■	ne bi po nesreči zajadrali na rob zemlje bodisi zaradi tega, ker so imeli dokaj preproste navtične naprave, ki že same po sebi niso dovoljevale, da bi se spustile bolj na odprto morje. Toda človek je radoveden in tako so tu-
■	di ladje od stoletja do stoletja plule vedno bolj na široko. 2c o Feničanih vemo, da so objadrali Afriko, prav tako pa smo čuli tudi o Normanih, ki so davno pred Krištofom Kolumbom vedeli, kje in kod je mogoče priti v Severno Ameriko. Pa še neka druga ovira je bila, ki je tudi precej zavirala razmah daljne plovbe v pravem pomenu besede. Cim so namreč mornarji odkrili kako novo zemljo, oziroma bolje rečeno, deželo, so se hitro potrudili, da so jo zavarovali pred drugimi radovedneži na ta način, da so o njej in nevarnostih, ki prete ladjam na poti, razširili najbolj neverjetne in strahotne pravljice. Ako berete pravljice iz Tisoč in ene noči, boste tam na primer brali precej takih izmišljotin, zaradi katerih se še dandanes malim otrokom ježijo lasje!
Toda v petnajstem stoletju, tej burni dobi evropske zgodovine, je naenkrat nastal velik preobrat. Učeni astronomi in zemljepisci so vsem ljudem dokazali, seveda teoretsko, da zemlja ni plošča; temveč ogromna krogla. Ljudem se je to sicer zdelo zanimivo, toda staro naziranje je bilo v njih še vedno prev«»: zakoreninjeno, da bi kar tako verjeli tej novici in rekli: «No, pa sedimo v ladjo in odpeljimo se na potovanje okrog zemlje, da vidimo, če je zares okrogla!» Strah, da ne bi nazadnje ugotovili, da imajo prav stari in bi potem seveda ladje zdrknile v neskončni prepad na robu zemeljske plošče, je bil še vedno močnejši od človeku prirojene radovednosti. Zato je pač morala posredovati neka višja sila, ki je ljudi prisilila, da so se iz čisto življenjskih in gmotnih zahtev odpravili na pot. Tako so nazadnje odkrili Ameriko v dobri veri, da njeni bregovi predstavljajo zapadne indijske obale. Krivi pa so bili vsemu temu — Turki.
Po zasedbi Carigrada so namreč Turki napravili nekako gospodarsko blokado in onemogočili evropskim trgovcem trgovanje z Indijo, ki je dotlej predstavljalo največjo glavnico njih mastnih zaslužkov. Sila kola lomi, pravi pregovor in tedaj so tudi začeli resno razmišljati o tem, kako bi se dalo priti v Indijo. Ena pot je sicer že bila znana, namreč okrog Afrike, toda ker naši takratni predniki še niso imeli točnih pojmov o velikosti zemlje, so pričeli domnevati, da bi bi:0 mogoče priti v Indijo tako da bi za_ pluli v Atlantski ocean, jadrajoč vedno proti zapadu. Nedvomno je bilo mnogo ljudi, ki so se ogrevali za ro idejo. Toda trdno vero v pravilnost trditve, da je zemlja okrogla in pa predvsem potrebno junaštvo in smelost je imel le Krištof Kolumb. Pomisliti moramo predvsem na to, da je odplul Koiumb na neznano pot, ne vedoč, kdaj in kje bo spet zagledal kopno, na treh ladjah,- od katerih je- bilo največji ime Santa Maria in je imela celih sto ton, bila je dolga 38 in pol metra ter imela posjdko kar 52 mož. Ostali dve ladji pa sta imeli posadki po 18 mož, in sicer Pinta ter Nina. Prva je imela komaj petdeset ton, druga pa 40 ton. In na teh treh ladjicah je Ko urrb ou-kril nov vset.- Ako premislimo vsa ta dejstva, potem .moramo priznati, da je
bil Kolumb res junak, čeprav so svojem odkritju zmotil in niti sam m vedel, da je odkril novo zemljino in da je še dolga pot po morjih onstran te zemljine, preden je mogoče priti v ono Indijo, ki jo fe tako verno iskal. Kljub temu priznavamo Kolumbu, da je bil eden največjih raziskovalcev.
Kako pa je mogoče priti po zapadni poti v Indijo, je ugotovil šele Magellan, ki je po triletnem jadranju v letih 1519—1522 dokazal/ da je zemlja res okrogla, kajti na svojem potovanju je prepiul Atlantski ocean in ker takrat še ni bilo Panamskega prekopa, ki so ga zgradili mnogo pozneje, je jadral ob obalah Južne Amerike, da bi našel prehod v morje, ki nhj bi bilo onstran te velike celine. Po' brezmejnih naporih in borbah z lastno posadko, k: se je upirala, je končno prijadral do skrajnih delov Južne Amerike in med otočji Ognjene zemlje zaplul v morje, ki je bilo tako mirno, da ga je nazval Pacifik ali po naše Tihi ocean. In spet so jadrali dolge mesece, umirali skoro od žeje in: lakote, znova prepluli ekvator in nazadnje res dospeli v toliko iskano Zapaci-no Indijo. Tu je Magellan stopil takoj v stille z domačim prebivalstvom, in ker mu je uspelo, da je takoj s. prv m kraljem sklenil pn’ateljsko pogodbo, je menil, da bo lahko tako napravil tudi z ostalimi. Tod.* tu je doživel polom. Lepega dne so ga domačini napadli v zasedi, ko „e je najmanj nadejal in v neenaki c*, rbi je padel na čelu precejšnjega dela posadke. Tistim, ki so napad pi eživeli, ni preostalo nič drugega, ko' da so se spet ukrcali in se napotili v domovino, do katere so imeli še skoro polovico pota. In spet st je peščica pogumnih in hrabrih mornarjev borila z lakoto in žejo in silnimi viharji, zaplula skozi Malajski arhipelag in mimo Avstralije, pocem ko je znova plula, to pot že tretjič, preko ekvatorja. In spet so pluli po širnem Indijskem oceanu/ dokler niso po dolgih mesecih vožnje dosegli najskrajnejšega rta Južne Afrike. Od tod so zapluli spec'proti severu, znova prepluli.ekvator in po nekaj dneh manj kot treh letih, se je komaj nekaj mož vrnilo z dolgotrajnega potovanja,,za katero so bm že .vsi prepričani, da je propadlo in da se pogumni raziskovalci ne bodo nikdar več vrnili. Toda vrnili so se, čeprav le majhen odstotek in dokazali veliko resnico, ki je dandanes znana vsakemu otroku, to je, da je zemlja res okrogla. Tem raziskovalcem so sledili še mnogi drugi. Pričeli so odkrivati razne dele sveta drugega za drugim, toda novim ljudem, ki so j.h našli na novih zemljah niso prinesli kulture in omike, temveč le ono, kar je bilo v oni dobi cvet evropske civilizacije: strahovito zatiranje in nato dokončno iztrebljenje. Kot velik madež v zgodovini Evrope bo ostalo početje španskih couquistadorjev v Mehiki, ki so z cgiijem in mečem zatrli kulturne Azteke in Inke, ki so bili baje tako bogati, da so imeli večino predmetov iz zlata. Tudi Polinezija, ena oci zadnjih dežel, ki so prišle na krožnik evropskih gurmanov, je videla v kratkem času ■ tako temeljito iztrebljeno svoje prebivalstvo, da danes nedvomno vemo mnogo več o luni kot pa o šegah in navadah tega preprostega naroda.
Toda vsemu lc.iu niurje tu krivo in ne nosi niti najmanjše odgovornosti. Pokazalo ie le človeku pot do novih zemljin, ki, j.Ti je potem pograbil v svojem ne-”em pohlepu za denarjem in bogastvom. In zato nam je potem tudi jasno, zakaj so morje prej preiskali kot pa zemljine, ki imajo še dandanes na svojih zemljevidih nekatera bela v -sta.
Stran naših kmetovalcev
K občnemu zboru
kmetijske zadruge v Trstu
CEPUEIME V ZELENO
V nedeljo 25. preteklega meseca, je imela Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o.j. v Trstu svoj redni letni občni zbor.
Kmetje zadružniki so zborovali v dvorani Prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu, kakor je bilo to prej razglašeno v zadružnih prostorih in v časopisju.
Kljub temu da predstavlja Kmetijska zadruga v Trstu najvažnejšo gospodarsko ustanovo kmetov sploh na Tržaškem ozemlju, vendar je po kazala razmeroma majhna udeležba, da je še mnogo naših kmetov bodisi vrtnarjev kot vinogradnikov in živinorejcev, ki se še danes tega ne zavedajo. Res je sicer, da se tukajšnji gospodarji in gospodinje na splošno že pridno poslužujejo zadruge pri nakupu svojih kmetijskih potrebščin. Bilo bi pa vsekakor še bolj hvalevredno, ako bi si vzeli nekaj ur časa in prišli na tako važno zborovanje, kjer se razpravljajo tudi njihove gospodarske koristi.
Danes je na dnevnem redu gospodarska borba, ki se prikazuje v vsej sižoji ostrosti posebno na tukajšnjem ozemlju, za katerega se je bila in se v resnici še nadaljuje politična borba ,čepi'av je naše ljudstvo izvojevalo najbolj junaško zmago nad fašizmom.
Kakor se je naš človek, katerega predstavlja v prvi vrsti ravno slovenski kmet, udeležil polnoštevilno — z redkimi odpadniki — vojaške borbe ,da ohrani sebe in svojce pred zverinskim sovražnikom, kakor je sprremljal in še spremlja — složno brez izjeme — vsak korak, vsako manifestacijo in vsak protest, ki so namenjeni za dosego politične in kulturne svobode našemu po krivici zapostavljenemu ljudstvu, tako je nujno potrebno, da se vztrajno bori za svojo gospodarsko svobodo in blagostanje, zedinjen s svojimi poklicnimi tovariši in sporazumno z ostal'm delovnim ljudstvom.
Gospodarsko boroo morejo naši kmetovalci voditi s trajnim uspehom samo, če bodo tesno povezani med seboj tudi pri svojih gospodarsko trgovskih poslih, to je, bodisi pri nakupu 'svojih kmetijskih potrebščin, ali pri prodaji svojih pridelkov. Zh pravilno in koristno u-dejsivovanje te povezave so si tukajšnji kmetje ustanovili kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo. Kako ta posluje in v kakšni meri opravlja naloge, za katere je bila ustanovljena, je odvisno predvsem od kmetov, ki zadrugo sestavljajo. Poleg tega je seveda zelo važen tudi odnos tistih kmetov do zadruge, . ki še niso člani te zadruge, ki se pa kljub temu lahko poslužujejo prednosti, ki jih more ta nuditi pri njihovem gospodarskem udejstvovanju.
Na občnem zboru je upravni odbor zadruge podal precej podrobno poročilo o poslovanju zadruge in o njenem razmahu v minulem poslovnem letu. Zadružniki so ob tej priliki tahko slišali, kakšne gospodarske koristi je prinesla našim kmetom ta domača ustanova, čeprav je še mlada in ji stojijo na poti še razne ovire in teikoče, kakor pač vsem novim domačim ustanovam.	%
Kljub temu da je imela kmetijska zadruga znatne stroške za opremo lokalov in so izdatki za osebje veliki, je vendarle dosegla že v začetku svojega delovanja svojo glavno nalogo, da je nudila tukajšnjim kmetovalcem, članom in tudi nečlanom skoraj vse kmetijske potrebščine po nižjih cenah in boljše kakovosti kot bivše fašistične tvrdke in kot zasebna trgovina. Upoštevali so samo najvažnješe blago, kot sla modra galica in žveplo. Galico je kmetijska zadruga prodajala za celih 10 do 15 lir 'pri kg . ceneje kot so jo prodajale druge trgovine in žveplo najboljše kakovosti po enaki in celò po nižji ceni, kakor so drugod prodajali navadno ali samo ventilirano žveplo.
Zadruga pa s tem ,da je pritiskala cene kmetijskim potrebščinam
n nas-y/lnl l#n v à art ri i 't'ol'-f-ys n Irrtvi vti til-
K namenom kmetijske zadruge spada tudi vnovčenje kmetijskih pridelkov, da ne bodo kmetje prisiljeni ponujati in prodajati svoje pridelke na- milost in nemilost raznim, več ali manj brezvestnim prekupčevalcem. Te naloge pa se ne more lotiti .dokler se vsaj večina tukajšnjih zavednih kmetov ne strne tesno okrog svoje kmetijske zadruge v Trstu, ki predstavlja njihovo najvažnejšo gospodarsko u-stanovo. Zanjo se morajo zanimati, njej morajo zaupati pri nakupu vseh svojih kmetijskih potrebščin, da jo s tem podprejo v njenem razvoju in razmahu, ker bo to v njihovo lastno korist. Tudi. za borbo v gospodarstvu velja staro pravilo,' «v skupnosti je moč».
P S.: Pri razpravljanju o slučajnostih, ki zadevajo kmetijstvo, so zborovalci sklenili poslati na tukajšnje odgovorne oblasti VU spomenico, prati krivični odmeri dav-
Kot smo že omenili, je naloga antipercnosporične obveščevalne službe, da vinogradnike po časo-pfsju in radiu poziva na pravočasno škropi jenle proti strupeni rosi.
Uspeh škropljenja pa bo seveda zagotovljen le, če bo škropilo pravilno pripravlieno. Posebno pri pripravi modrogalično - apnene brozge delajo naši vinogradniki še vedno napake. Posebno v brozgi ne sme primanjkovati apna, ker nam brozga lahko povzroči hude opekline. V splošnem računamo za pripravo modrogalično apnene brozge vna en del modre galice in ne prav toliko ali nekaj več dobrega gašenega Cšpehastega) apna. Brozgo sestavljamo vselej tako, da vlivamo raztopino modre galice v tankem curku me'd neprestanim mešanjem v apneno mleko. Će namreč vlivamo apneno mleko v modro galico, dobimo manj vredno brozgo z manišo lepljivostjo, pri kateri, se apneno mleko kina^u sesede na dno. Dobro je preizkušati s tako imenovanim fenolftalei-novim papirjem, kako je brozga pripravljena. Papir omočimo s kapljico brozge, ki jo. poprej dobro premešamo. Ako papir pordeči, ie to znak, da ie v brozgi dovolj apna: pravimo, da je brozga bazična a’i alkalna. Ce pa feneotftaleinov .papir ostane bel, je brozga še kisla. Na vsak način je treba dodati še nekaj apnenega mleka, in sicer teliko, da se papir obarva rožnato-rdeče (nevtralna barva). — Podobno preizkušnjo neapraviino tudi lahko z rdečim lakmusovim papirjem, ki v pravilno pripravljeni brozgi pomodri. Sicer pa strokov-
Ni dovolj, da sadno drevje samo zasadimo in se potem zanj več ne brigamo; moramo ga še stalno oskrbovati, negovati in braniti pred škodljivci, katerih ima sadno drevje obilo.
SLIVODER: Spada k rilčkarjem kot jabolčni in hruškov cvetoder, ki delata škodo z uničevanjem popkov. Na drevesu viseče male češplje, ki imajo napol pregrizen pecelj, da se ne morejo razviti, so delo njegove samice. V teh nerazvitih češpljah, ki. kmalu pordečijo, oziroma . porjavijo in odpadejo predčasno z drevesa je majhen črviček, rilčkarjev zarod za bodoče leto.	.
Slivodera- uničujemo tako,' da otresemo večkrat na lahko vsa češpljeva drevesa. Kar ie bolnih, nagrizenih če-
kov kmetom na STO-ju in za takojšnje povračilo vseh škod, ki so jih tukaj kmetje utrpeli od vseh strani. V tej spomenici navajajo zborovalci ,da povzroča po letih fašističnega izkoriščanja, vojnega uničevanja in končno še po zadnjih, slabih letinah ukaz št. 4, po katerem se davki ogromno zvišujejo, med kmetskim stanom silno zaskrbljenost. Saj ta ukaz grozi uničiti marsikaterega gospodarja in omajati sploh nse kmetijstvo tega ozemlja. Zato zborovalci zahtevajo, da vojaška uprava razveljavi ukaz št. 4, objavljen 1. oktobra 1947, nakar naj izda drugo odredbo, ki bo predpisovala datrek na osnovi resničnih dohodkov. Nadalje naj se odloži vplačilo prvega obroka, dokler ne stopi v veljavo nova odredba. Oproste pa se naj plačevanja vsakega davka tisti davkoplačevalci, ki imajo pravico do povračila vojne škode — vštevši škodo, ki so jo utrpeli pri izvajanju javnih del ali pa jim jo je prizadejalo vojaštvo — vse dotlej, dokler jim ta škoda ne bo popolnoma povrnjena. Te zahteve so silno važne ne le za posamezne družine kmetovalcev, temveč tudi za vse kmetijstvo ozemlja.
njak lahko oceni kakovost brozge po njeni barvi: brozga, ki ji manjka apna (kisla reakcija), je zelene barve, nevtralna je zelenkasto plave, medtem ko je bazična izrazito plava.
Modrogalično-apneno brozgo je treba čimprej uporabiti, ker je sveže priravljena najučinkovitejša. Zato vsele pripravi, le toliko brozge, kot je v enem dnevu lahko porabiš. V izjemnih primerih, če smo recimo zaradi deževia primorani škropljen:e prekiniti,, lahko trpež-nost brozge podaljšamo, če. dodamo en liter posnetega mleka, ali pa 5 do 10 dkg sladkorja na 100 litrov brozge. Da povišamo lepljivost brozge, ji lahko dodamo 5 do 10 dkg surovega govejega žolča; tudi milo, želatina, me’asa in nekatere druge snovi povišajo lepljivost brozge.
Za škropljenje vinske trte proti peronospori navadno uporabljamo modrogalično-apneno brozgo. V splošnem zadostuje za škropljenje enoodstotna modrogalično-apnena brozga, v. pretežnem vlažnem vremenu pa 1.5 do 2 odstotna. Ce pa je toča oplazila vinograd, takoj škropimo z 2 odstotno bakrenc-galično-apneno brozgo. Tako preprečimo močne okužbe po peronospori na ranjenem listju in na ostalih poškodovanih delih trsov.
V normalnih vremenskih razmerah (bolj sušno poletje) zadostuje trikratno škropljenje. Vendar si moramo v naprej zagotoviti dovolj modre galice. Ce ie vreme, manj ugodno, računajmo s porabo 60 do 80 kg modre galice za; štiri do pet ali večkratno škropljenje enega hektarja vinograda.
Pravilno škropljenje je v borbi proti peronospori izredno važno.
ha jo prašičem. Tudi to je dobro, glavno pa je, da jih ne pustimo ležati pod drevjem.
Sploh se držimo pravila: vse prerano odpadlo sadje, bodisi nedozorelo, bodisi, gnilo, poberimo izpod drevesa! To sadje je zalega mnogih najrazličnejših živalskih in glivičnih bolezni.
JABOLČNI MOLJ: Gosenice jabolčnega molja, ki se izvalijo iz metuljčkovih jajčec že jeseni, prezimijo v razpokah vej in -debla. Spomladi, ko začne dtévo poganjati, pridejo Iz zimskih skrivališč in razjedajo mlade liste. Navadno se naselijo na vejah v toliki meri,da ostanejo od listov sama gola Tehta (žile), vse drugò požrb.
Na njih škodljivo delo nas opozo-
Izmed vseh načinov cepljenja vinske trte je pri nas cepljenje v zeleno najbolj razširjeno. Ta način cepljenja ima svoje dobre in slabe strani. Dobra stran cepljenja v zeleno je ta, da zahteva obnovitev vinograda mnogo manj osnovne glavnice in da se aprirne cepič s podlago mnogo bolj tesno in popolneje kakor pri cepljenju v suho.
Slabe strani zelenega cepljenja pa so;
L Uspeh cepljenja v zeleno je zelo odvisen od vremena, ker dolgotrajno deževje, vetrovi in večkrat tudi toča zelo škodijo cepičem.
2.	Cepljenje in iskanje potrebnih cepičev je zamudno; cepljenje pade namreč ravno v dobo, ko je na polju in v vinogradu obilo dela.
3.	S cepljenkami obnovljeni vinogradi začnejo najmanj eno leto prej roditi kakor oni, ki so cepljeni v zeleno.
Najugodnejši čas za cepljenje v zeleno je mesec maj, in sicer v jutranjih in popoldanskih urah, ob lepih,
vinograde
Opravljajmo ga z dobrimi škropilnicami; orositi ie treba predvsem spodnje strani listov ter kabrnke v notranjosti trsa. Pazimo posebno na to, da se listje s škropivom v obliki megle temeljito orosi s ■ .dni; s'<ani, kjer ie velika večina listnih rež, ki so tako rekoč: odprta vrata za okuženje. Z modio-galično-apneno brozgo modro pobarvati le zgornjo površino Ustja, ne koristi mnogo in je le potrata škropiva.
Da pa bo borba proti peronospori in raznim drugim boleznim vinske trte čim uspešnejša, ie treba upoštevati še naslednje:
1.	Plevel v vinogradu je treba temeljito zatirati, ker zadržuje v njem vlago, kar pospešuje bolezni, posebno peronosporo.
2.	Zalistnilce ali roparje je treba čimprej odstraniti, a mladice pravočasno povezati.
3.	Prekomerno gnojenje vinograda z dušičnimi gnojili pospešuje bolezni.
4.	Razdalje med vrstami v novih nasadih naj bodo široke (1 do 1.20 metra); pregosti nasadi se namreč po deževju teže posušijo, a vlaga zelo pospešuje bolezni. Kolje v vinogradih nadomestimo z žičnimi oporami.
5.	Jeseni je treba odpadlo Ustje in trsne odpadke iz vinograda odstraniti in sežgati, ker bolezen v njih prezimi
Le če bomo upoštevali vsa načela pravilne obrambe vinske trte proti raznim zajedaveem, lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo dober vinski pridelek.
Vinogradniki! Pripravite pravočasno vse potrebno za uspešno obrambo naših vinogradov.
pajčevini, v kateri je celo gnezdo gosenic. Jabolčnega molja uničujemo najlaže na ta način, da odstranimo iz napadenih vej prejo in jih zažgemo.
Mnogo kmetovalcev gre mimo teh goseničnih gnezd, toda malokdo se zanje zmeni. Kolikor bo drevje rodilo, toliko sadja bo, to je odgovor mnogih naših sadjarjev. Sadne škodljivce pa n^j uničuje zimski mraz in ptice. Res je, da ima kmet mnogo dela z oranjem, gnojenjem in setvijo, oziroma saditvijo in da ostane za negovanje sadnega drevja je malo časa na razpolago, res je pa tudi, da sadnih škodljivcev ne Uničuje večinoma zaradi tega, ker rii na to navajen. Toda današnji čas: ni več tak kot' je bil pred desetimi, dvajsetimi leti. Danes
mirnih in ne prevročih dneh. Najslabše vreme za cepljenje je mrzlo in vetrovno deževje. Dober cepilec cepi dnevno 250 da 350 trt.
Cepiče režemo in pripravimo v vinogradu. Pri izbiri cepičev moramo paziti na vrsto, zdravje, rodovitnost in plemenitost trte. Nikakor ne režimo cepičev od onih trt, ki sicer mnogo rodijo, a dajejo slabo vino. Paziti je tudi na zdravje trt, zlasti na to, da nista listje napadla peronospora in grozdna plesnoba. Za cepiče najbolj sposobni so poganjki, ki niso preveč zreli, niti preveč mladi in mehki, tudi ne sme biti še viden beli stržen.
Izbrane poganjke odrežemo, jih nato takoj skrajšamo, kolikor je njih mladika prezrela in premehka. Ko smo to storili, porežemo liste in pustimo na cepiču % cm peclja. Morebitne prav majhne zakotne poganjke pa pustimo take kakor so. Nabrane cepiče hranimo do uporabe zavite v mokro cunjo.	*
Za cepljenje je nujno potreben dober In oster cepilni nož in dobri trakci iz gumija za obvezovanje. Trakci morajo biti sveži, elastični, 10 do 12 cm dolgi ter iz finega gumija, ki ob deževju ne popoka. Vsak cepilec naj ima s seboj cunjo, da po Vsakem cepljenju obriše nož kakor tudi , dober brusiim kamen.
Poleg pravočasne nabave potrebnih nožev in trakcev moramo tudi skrbeti, da trte, ki jih nameravamo cepiti v želeno kakih 10 do 14 dni prej očistimo nepotrebnih in preobilnih poganjkov. Pri tem delu odlomimo vse šibkejše poganjke In puščamo, le 2 do 3 njih rasti.
Cepljenje izvršimo tako-le: Za cepljenje izbrani poganjek prerežemo rià gladkem mestu med dvema Členoma s poševnim, gladkim 1 in pol cm dolgim prerezom kolikor mogoče nizko v bližini zemlje. Lista na divjem poganjku med cepičem in starim lesom pa ne smemo porezati, kakor mnogi pogrešno delajo. Po prerezu na divjaku poiščimo med cepiči primerno debel cepič L nnapravimo na njem enak prerez kakor na podlagi, in sicer 2 do 3 cm pod členom. Nad členom pa ga prerežemo kake 3 do 4 cm nad očesom. Nekateri puščajo na cepiču 2 očesi, vendar pa to ni priporočljivo, ker take cepiče rad odlomi veter. Ko' smo napravili oba prereza, položimo prerez cepiča na prerez podlage in začnemo obvezovati z gumijevim trakcem. Pri tem moramo paziti, da bo trakec primerno nategnjen in obveza dovolj trdna, vendar ne pretesna. Povežemo tako, da se omotani trakec križema krije. Kabo to napravimo, je težko ’opisati, treba je videti.
Navadno cepimo na vsakem divjaku 1 do 2 poganjka. Cez 14 dni slabši poganjek odlomimo In. pustimo rasti samo en cepič. Od vsakih 100 dobro napravljenih cepičev se jih ob lepem in ugodnem vremenu prime 80 do 90. Ko se cepiči primejo, moramo nujno večkrat škropiti z modro galico, žveplati, večkrat mandrati divje poganjke in pravočasno privezati plemeniti poganjek h kolu, da ga veter ne odlomi.
ki nam jih nudi današnja tehnika, če hočemo povečati naše pridelke bodisi na sadju ali pa na ostalih poljedelskih pridelkih.
Jabolčni zavijač
Jabolčni zavijač alj kakor mu navadno pravimo jabolčni črv, dela pri nas veliko . škodo, ker napravlja sadje črvivo ali piškavo, da predčasno zori in zgodaj odpade. Ta črv je gosenica malega, vešči podobnega metuljčka modro-rjavkaste barve. Težko ga opazimo, ker je iste barve kakor luk-Od maja do julija leta ponoči ter se plodi, podnevi pa se skriva.' P-plojeria samica poleže posamezno v nezrela jabolka in hruške po e-no jajčece, iz katerega se v osmin
PMIIILM BIRBA PRHI PEROIISPBII
ho lahko obvarovala naše
Materi lineisi sWIjiici sadnega drevja
Stran naših gospodinj
VZROKI SLEPOTE
MODA
Beseda slep vsakogar presune, težko jo slišimo. Kakšen revež je slepec, ve samo on sam.
Kaj vodi do oslepitve? Kdaj pravimo, da je nekdo slep? Razlikujemo dva pojma slepote.
1. Bolnik je praktično slep če je nekako navezan na tujo pomoč, pa čeprav še nekaj vidi. Kakšen, vid še zadošča, da sam hodi naokrog? Ce vidi toliko, da lahko prešteje prste na roki v razdalji enega metra; s takšnim vidom se za silo še znajde v znanih krajih in ne potrebuje spremstva.
2) Kdaj pa je nekdo slep v znanstvenem pomenu? Kadar sicer še lahko loči sij v temi, pa ne more točno povedati, v kateri smeri je svetloba.
> Sredi med slepci in zdravimi so slabovidni. Slaboviden je tisti, komur slabega vida z nobenim steklom (očali) ne moremo izboljšati, oziroma popraviti.
“ Ce je'nekdo kratkoviden, v daljavo res ne vidi, če mu pS^predpišemo pravilna stekla, mu vid lahko popravimo na normalo. Za takšnega bolnika ne moremo reči, da je slaboviden.
Katera obolenja lahko vodijo do oslepitve? 1. Obolenja prozornih medijev očesa: roženica, leča, steklovina;
2.	bolezenske okvare globljih delov očesa: mrežnice in žilnice; 3. bolezni vidnega živca in vidnih centrov v možganih.
Slepota je lahao i. prirojena ali podedovana, 2. pridobljena.
Prirojeno siep je tisti, ki se je že slep rodil. In vzroki prirojene slepote? Lahko se rodi otrok sploh brez oči (to je sicer zelo redko), ali je oko nepravilno razvito in slepo; lahko pa je novorojenček prebolel težko očesno vnetje še pred rojstvom in zaradi tega oslepel.
Podedovano slep je tisti, ki oslepi Sele po rojstvu; vendar na posledicah podedovane boiezni (lues, tuberkuloza).
Pri pridobljeni slepoti ločimo oslepitve nastale 1. zaradi očesnih obolenj; 2. zaradi obolenja celega organizma, 3. zaradi poškodb.
Očesna obolenja, ki zeio pogosto vodijo do oslepitve so: visoka kratkovidnost s kvarnimi posledicami (odstop mrežnice, krvavitve), gonoreja novorojenčkov in odraslih (če pravočasno, oziroma sploh ne ozdravimo); zanemarjen trahcm; zelena mrena (glavkom) in še drugo.
Za oči nevarna splošna obolenja so:
a)	Infekcijske bolezni, ledvična obolenja, sladkorna bolezen, bolezni ožilja — predvsem zvišan krvni pritisk; bolezen jeter.
b)	Bolezni zaradi slabe prehrane (predvsem novorojenčkov), pomanjkanje vitamina A v hrani, oziroma, če novorojenček zaradi prebavnih motenj ne more hrane pravilno izkoristiti.
c)	Nalezljive (infekcijske) bolezni: akutne in kronične:
akutne: daviva, škrlatinka, ošpice, koze, tifus.
kronične: tuberkuloza in lues.
JaMšiii mvmš
(Nadalic/mnje z 10. strani.)
v plod in prerije do srede. Tu se hrani s pečkami in mesom ploda. ^ petih tednih doraste gosenica. ^"e sad odpade, se spusti gosenica Pj5 pajčevini na veje a'i deblo in poišče primerno skrivališče, kjer Prezimi pod skorjo v razpoklinah. fele maja se zabubi. Metuljček izleti v nekaj dneh.
Zatiranje: 1. Vse odpadlo, nezre-*0 sadje moramo vsak dan pobirati,
hničitj ali takoj uporabiti.
2. Snažiti moramo deb'o mahu ih stare skorje, to pa sežgati.
3- Nastavljajmo umetna skrivališča ali lepilne pasove mesec po jjpvetju do septembra. Pasove je j	večkrat preiskati in očistiti
skritega mrčesa.
Tudi sadne shrambe spomladi obro osnažimo in žveplajmo, okna P® zamrežimo, ker pride mnogo k”1 škodljivcev s sadjem y shram-
Naj omenim še zastrupljenja: predvsem obrtna: z nikotinom (delavci v tobačnih tovarnah, hudi kadilci) svincem, kininom, alkoholom.
In najvažnejše: poškodbe.
1.	Lahko je poškodba že sama po sebi težka, da vodi do izgube očesa in oslepitve.
2.	Lahko opeša vid popolnoma zaradi akutnega gnojnega vnetja po poškodbi.
3.	Oko lahko o^jepi zaradi dolgotrajnega vnetja po poškodbi.
4.	Do oslepitve lahko vodi simpatično obolenje na zdravem očesu.
22% slepcev je prirojeno slepih, 69% slepcev je oslepelo na pridobljenih boleznih: gonoreja, lues, ledvična obolenja in drugo.
8% jih je oslepelo Iz neznanega vzroka.
Slepo oko je lahko že na zunaj moč-
no spremenjeno, lahko pa je videz očesa popolnoma zdrav in vendar ne vidi (n. pr. če je opešal vidni živec).
Kako zmanjšati število slepih?
Število prirojenih slepih zmanjšamo s preiskavami pred poroko: preiskujemo na tuberkulozo, gonorejo, visoko kratkovidnost. Vse te bolezni zdravimo, oziroma skušamo preprečiti zakone bolnih in visoko kratkovidnih.
Obolenje po rojstvu skušamo preprečiti s čim večjo higieno novorojenčka; že takoj po rojstvu mu kapnemo zaščitne kapljice v oko. Kratkovidnim in slabovidnim odsvetujemo dolgotrajno in naporno delo iz bližine. Skrbimo za dobro razsvetljavo v šolah in obrtnih prostorih.
Pri določenih obrtih (ključavničarji, kovači) zaščitimo .oči s posebnimi zaščitnimi očali. Poškodovano oko takoj zdravimo.
Dr. CARMEN DEREANI.
iisškc mBs$foimpg§esm* mmiese
MADEŽI ŽELEZNE tJE
Ko zamažemo tkanino, jo moramo takoj omočiti s hladno milnico ali pa z vodo, v kateri je nekaj kisa. Zatem obdelujemo madež z 10 odstotno ei-'tronovo kislino, oziroma 3 odstotno vročo solno kislino ali pa z 13 odsiot-no raztopino oksalne kisline. To večkrat ponovimo. Ko je madež odstranjen, izperemo tkanine z mnogo vode ali pa z razredčeno raztopino sode. Dobro sredstvo za odstranjevanje rjastih madežev se sestoji iz 4 delo\ oksalne kisline, 16 delov solne kisline in 80 delov vode.
MADEŽE CRNILA
namočimo z raztopino permanganata, zatem pa izpiramo z raztopino bisul-fita.
Pomagamo si lahko tudi tako, da z žveplenko razmažemo po madežu malo klorovega apna, ki ga nato omočimo z nekaj kapljicami kisa aii pa razredčene ocetne kisline. Ko je madež izginil, odstranimo klorovo apno in osušimo s filtrirnim papirjem.
Za brisanje črnila služi tudi teko čina, ki se sestoji iz 75 delov oksalne kisline in 25 delov fiksirne soli (sol, ki jo uporabljajo fotografi) razstop-ijenih v 900 delih vode.
MADEŽI RAZVIJALCA ZA FOTOGRAFIJE
Rjave madeže, ki jih povzročijo fotografski razvijalci odstranimo takole:
Madež omočimo z 2 odstotno raztopino kalijevega permaganata (v 100 gramih vode raztopimo 2 grama per-manganafa). Po 10 minutah kanemo na madež raztopino natrijevega bi-sulfita, kateri smo dodali malo solne kisline. Na ta način lahko popolnoma
odstranimo tudi več dni stare madeže fotografskega razvijalca.
MADEŽE KISLIN, KISA, KISLEGA
BOSTA, KISLEGA VINA, SADJA odstranimo lahko z močnim izpiranjem. Ako so tekočine obarvane, tedaj uporabimo razredčeno klorovo vodo.
Sveže madeže močnih kislin (žveplene, solne in podobnih) moramo takoj izprati s salmijakovcem. Na mesto, ki je omočeno s kislino lahko sipamo \ prah zdrobljeno sodo toliko časa, ds se ne tvorijo več mehurčki. Zatem izperemo z vodo.
ENOBARVNA POLETNA OBLEKA, KI JO KRASIJO GUBE, GUMBI IN OVRATNIK IZ SVETLEJŠEGA BLAGA.
Thàaiìka luihmpa
ČETRTEK: Fižolova juha z rižem; kruhovi cmoki z maslom; solata. — Večerja: zrezki z ocvrtimi jajci, solata, kavina krema
PETEK:	Mineštra iz testenin in
krompirja; ocvrte riževe kepe (1). — Večerja: Kuhane ribe z rumeno omako (2), radič.
SOBOTA. Zdrobovi cmoki na goveji juhi, kuhana govedina; krompir; beluši z belo omako. — Večerja: Rižot z grahom; solata.
NEDELJA: Grahova juha; nadevana telečja pečenka; krompirček; solata; torta. — Večerja: Prežganka; narezek (gnjat, salama, sir, jajca).
PONEDELJEK: Krompirjevi cmoki z dušenim mesom; pesa; sadje. — Večerja: Polenovka; solata, krompir; češnjev kompot.
TOREK: Zelenjadna juha; polenta s
fela! n človeškem Illese
Človeško telo ima pri 40 letih naslednji sestav: 64 odst. vode. 20 odst. beljakovine (albumina), 10 odst. tolšč, 5 odst. rudninskih (mineralnih) snovi in 1 odst. sladkorja.
Vse te snovi vsebujejo C (ogljik) H (vodik) in O (kisik) v različnem sestavu, le beljakovini je dodan še N (dušik). Torej se sestoji iz samih plinov, rudninske snovi pa prihajajo v poštev le v okostju.
Okostje se sestoji iz 208 kosti, število mišic je različno, približno jih je 501, ki so porazdeljene takole: v prsni duplini jih imamo 190, v glavi 63, v rokah 98, v spodnjih okončinah 104, prebavnih vrtanih 46.
Moški možgani imajo srednjo težo 1500 gr, ženski pa nekoliko manj. Človek, ki diha mirno, zadiha 16—19 krat (vdih in izdih) na minuto in izdihne 500 cm3 zraka (1/2 litra). V zraku, ki ga vdihavamo, ki je nujno potreben živalstvu in človeku' izgorevanje vseh razpadi in in stare, ropotije, ki
in krvno ožilje pobira po telesu, pripelje po desni strani v srce in nato v pljuča. V izdihanem zraku je pa 100 krat več .ogljikovega dvo-kisa (CO2) kot v vdihanem. Produkt gorenja v pljučih je isti kol pri gorenju drv v peči, in sicer ogljikov dvokis, ki odhaja pr' dimnikih na prosto, nato ca služi rastlinam kot nepogrešljiva hrana. V zraku je v velikih količinah in če bi ga ne vsrkavale rastline v listne luknjice in se ž njim hranile, bi ne mogli obstajati.
Skozi obisti (ledvice) se s filtracijo prečisti dnevno okoli 500 litrov krvi. Obisti z obema sečnima cevkama (desno in levo) in sečnim mehurjem tvorijo izločevalni organ.
Črevesje je dolgo 10—12 metrov. Ploskovna površina telesa znaša okoli 15 tisoč cm2. Las imamo na cm2 250—270. Pri 'svetlolascih je to število še večje. Dolžina las pri ženi se ceni na preko 80 cm. Telesna temperatura zdravega človeka znaša 36° C — 370 C, zjutraj je manjša, proti v.ečeru se nekoliko dvigne.
paradižnikovo omako. — Večerja: Testenine z guljažem; cvetača; sir.
SREDA: Zdrob na juhi; mesne pogačice; krompirjev pire; radič. — Večerja: ribe; fižol; radič; kompot.
Ocvrte riževe kepe
100 gf. riž» skuhamo v pol litra mleka, kateremu dodamo nekoliko masla, malo soli, žličko sladkorja in naribane limone. Ko se shladi, vmešamo žlivO ruma, tri rumenjake in 50 gr. moke. Vse dobro premešamo, nato pa pustimo nekaj ur počivati. Preden cvremo, dodamo sneg ti eh beljakov. Kepe riža zajemamo z žlico in jih devamo na vroče maslo. Ocvrte kepe potresemo s sladkorjem.
Rumena omaka
Na 20 gr. masla zarumenimo žiico moke ter zalijemo z dvema zajemalkama vode, v kateri se je kuhala riba. Ko moka dobro prevre jo potegnemo z ognja in zamešamo vanjo d\e žlici olja, jajčni rumenjak na koncu pa dodamo še sok pol limone in poper; omako vlijemo na rioo, ki jo okrasimo s peteršiljem. Ta omaka ne sme biti preveč tekoča in zadostuje za ribo ali del ribe, ki tehta 300 do 400 gr.
Testenine z gnjatjo
Kuhane testenine stresi v vrelo maslo, ko so vroče, primešaj malo kisle smetane, fino narezane gnjati t-er pusti, da se vkuha. Ko se ohladi, primešaj naribanega parmezana in peci v pekaču, potresenem z drobtinami.
Nadaljevanje recepta, Češnjev štrukelj iz prejšnje številke.
NADEV: 1 in pol kg češenj, 70 gr krušnih drobtin, 50 gr krušnih drobtin, ocvrtih na 50 gr masla, 150 gr sladkorja, 50 gr masla v koščkih, s ok pol limone in naribana limonova lupina.
Ko odvzamemo češnjam kosti, jih vmešamo s 70 gr krušnih drobtin ter jih potresemo po testu, vrh tega pa ocvrte krušne drobtine, sladkor, maslo, limono.
TULIPANI
JEMLJEJO SLOVO
Počasi jemljejo za letos tulipan, slovo; še nedavno so bili skoraj edini gospodarji cvetličnega trga, toda konec aprila in začetek maja sta jima vzela moč in dala oblast drugemu cvetju. Vendar pa ne premore tako pestrega in lepega cvetja cvetlični trg vse leto kako, prav tedaj, ko cveto tulipani.
Tulipan je cvetlica, ki je pred nekaj stoletji razburjala duhove. Razsajala je prava bolezen tulipo-manija. Središče te "bolezni je bilo na Holandskem in nekaj časa tudi v Parizu; ljudje so tekmoval:, kdo bo imel lepše tulipane in sicer tu. lipane čudovitejše barve ali cvetnimi listi več vrst, cvete različno pisane itd. Takoj so se pojavili špekulant je, ki so prodajali ali posredovali prodajo. Bdi si primeri, da je nekdo kupil čebulico ču dovitega tulipana, ali vsaj menil in verjel je, da je čudovit, za 2500 holandskih goldinarjev, kolikor je veljalo tedaj 600 stotov pšenice. Zgodilo se je, da je kdo kupil pol unče semena neke posebno lepe vrste za 4400 goldinarjev ali pa četrt unče semena za 5500 goldinarjev. Vse to je bilo pred dobrimi tri sto leti.
Dandanes dobiš čebulčke in seme po zmerni ceni, pa četudi jih naročiš iz Holandije, kjer še vedno cenijo tulipane. Holandci so pravi mojstri v gojenju tulipanov: tam je tudi tulipanom primerna zemlja in podnebje. In še danes pošiljajo seme in čebulčke po vsem svetu.
Vendar niso tulipani že od nekdaj na Holandskem. Holandci so Prišli z njimi v stik šele v začetku -Xt II stoletja, ko so bili že bogati in se jim je dobro godilo.
Različno pripovedujejo, kako so prišli tulipani v Evr jpo in se tu razširili.
Ime je turško m pomeni turban. 2e ime kaže, da so jim Turki kazali yoi v Evropo, da so jih oni prenesli izpod stepnega azijskega conca v vrtove svojih palač in haremov, od koder so jih zapadnjaki, ki so prišli v stik z vzhodnim svetom, presadili v svoje dežele. Prenesli so čebulice, ki so docela podobne naši čebuli. Pravijo, da je šele leta 1559 nek evropski profesor prvi opisal tulipan in ga tudi krstil.
Čebulo potaknejo jeseni v zemljo, iz nje pa poženejo spomladi listi in cvet. Pri tem se stara čebula izrabi, vendar poleg stare izsušene in izsesane čebule pozen o še male čebulice, ena, dve ali več. In ko odmre cvet, ostanejo še listi, ki zbirajo hrano za te nove čebulice, iz katerih bodo prihodnjo pomlad pognali tulipani. Listi delajo hrano, ki se gromadi v čebulici za naslednje leto. Ko ugasne listu življenje in moč, ugasne tudi čebulicam dotok hrane. Tedaj vzame vrtnar čebulice iz zemlje in jih spravi do jeseni. Čebulice lepo loči po barvi in obliki cvetov in uniči tiste, katerih rastline nimajo levih cvetov; zavaruje jih tudi, da se preveč ne izsuše ali segnijejo in da ih ne požro miši ali podgane. Jeseni pa jih posadi v posebne grede po nekaj centimetrov narazen. Predvsem jim je všeč peščena zemlja, ki ni preveč gnojena in niii gnojena s svežim gnc-'em. Mojstri Holandci gnoje peščeno zemljo s svežim kravjim gno-iem in sade krompir, naslednje leto ne gnoje in sadijo hijacinte, tretje leto tudi ne gnoje in sade tulipane.
Razmnožuje se pa tudi tulipan s semeni, toda od semena do cveta ,e več let. Potem je pa še križ, da •le zraste iz semena cvetlica, ki bi bila podobna materi; lahko ce pojavijo plemenitejše, lahko pa tudi prav z'anikrne vrste. Prvo leto •tastane majhna čebulica in vsako leto večja, z njimi moramo ravnati tako kot z onimi, ki so že imele ■cvete.
Tulipane gojimo tudi v lončkih, vendar je treba izbrati pravo zemljo in shranjevati čebulice za prihodnje leto.
Jl, Jlaqu/i

Ltì^^TJ
Ko so začeli zakopavati neznanega otroka so ugotovili, da je plavolas, Pedo Gargo pa je bil kostanjevih las. In zopet so padale psovke na račun bakbuškega direktorja, ki ni bil navzoč. Toda ni bilo misliti, da bi znova začela iskati. Pokopali so mrliča in o tem nista več govorila. Za vsak primer pa sta ukazala, naj bo mali grob negovan.
In v teh trenutkih, ko so predstavniki proku-rature odkopavali malo gomilo na trati, ki jo je oblivala mesečina, so se v Vandcrhuntovcm srcu borile najbolj protislovne strasti. Kako dobro je bilo, da je tedaj prisilil Ali d ruba da se je odpeljal k znanemu zdravniku! »Vid;te, predragi Midrub, kakšne prazne marnje so to!« Na drugi strani pa mu je srce zastajalo pri misli, da bi utegnili odkriti goljufivo zameno. Na Vanderhuntovo srečo in na nesrečo mnogih stotisočev ljudi nista bila navzoča pri odkopu ne gospa Gargo ne Magaraf. In tako nd imel kdo odkriti zameno.
Bilo je že po polnoči, ko sta oba avtomobila, ki sta čakala pri vratih zavetišča, obrnila nazaj. Ekspedicija v mesto Lomm se je končala brez u-špeha: gospod Alfred Vanderhunt je ukanil svoje nasprotnike
Takoj potem, ko je bil v časopisih objavljen poslednji govor doktorja Popfa, je gospod Vanderhunt s svojstveno mu natančnostjo' in preudarnostjo sestavil načrt, v katerem je preračunal vsa mogoča naključja. Predvsem se je bal, da se ne bi njegovega priimka spomnila gospa Gargo. Pri tej p ril'ki so se tretjič usule kletve na glavo nesposobnega ravnatelja bakbuškega zavetišča. Pozneje, po Magaraf ovom odhodu, se je pridružila še skrb, da ne bi Magaraf spravi1, v zvezo Pop-fovih besed s tem. čemur je bil priča v Vzornem zavetišču. Toda čas je mineval in nobeden od Vanderhuntovih poročevalcev ni poročal o znakih kakšne nevarnosti. Ali zgodba o izjavi Buka Susa je pokazala, da se ne sme del j obotavljati. V dveh dneh so bili gojenci in oprema zavetišča preseljen- v drug, še bolj oddaljen in odljuden kraj. Semkaj pa so pripeljali nove gojence in novo opremo
Prenaporna bi bila za potnike takojšnja vrnitev v avtomoblu v Mesto velikih žab. Zato je Magaraf predlagal svojim sopotnikom, naj si odpočijejo dan ali dva v Pelepu pri njegovem prijatelju Evgenu Cimmaronu Z veseljem so sprejeli to povabilo.
Bivši šampion jih je sprejel z očitnim rn iskrenim veseljem dobrega in gostoljubnega človeka. Za časa stavke se je njegova restavracija izpre-menila v klub. Vsake dve uri so napolnili prostore pelepskj meščani, ki so prihajali poslušat redno oddajo biltena po rad'u. Zdaj, ko se je začel drugi bakbuški proces, je bil bilten dvakrat tolikšen kakor prej Namesto petnajst minut ie oddaja trajala pol ure. Poleg poročil o stavki je radio poročal tudi o razvijanju procesa.
Kje je bila razvpita počasnost sodnika Ursu-sa? Obtožn;ca, postavljena na pesek, se je nagto rušila pod pritiskom nespornih izpovedb prič obrambe. Novi tožilec (gospodu Pappulu se je zdelo najbolj pametno, da je nenadoma obolel) ni mogel vztrajati in tudi ni resno vztrajaj pri nesmiselnih in smešnih izpovedbah prič obtožbe spričo navzočnosti predstavnikov tiska iz vsega sveta. Glavno pričo obtožbe Buka Susa so pripeljali pod stražo na proces. Pri soočenju z doktorjem Astro-Ijabom in njegovima dvema sodelavcema ni vzdržal. Ko mu je Kornelij Edui stavil nekaj nenadnih vprašanj, se je razjokal. Po opisu, ki ga je prinesel radijski bilten, je bil to kaj zoprn prizor. Ko so mu prinesli vode, je začel dolžiti Dana Pappu-ia, ki ni bil navzoč v dvorani Če bi ne bilo Dana dappula, c^a bi bil takoj priznal krivdo. Toda go-'n;ul -'an Pappala mu ie svetoval, naj v nobenem •metu ne prizna napada na Manhetna Beroime-marveč naj prizna samo to. da je oropal trgov-,v mestu Žužaru. Nastal je nezaslišan škandal, ;v! ie Pomen’] za »bolnega« prokurorja kup neprijetnosti, iz katerih se bo težko izvlekel.
Dvajsetega aprila, na četrti dan procesa, so porotniki soglasno ugotovili, da sta Stifen Popf in Sanbo Anejro nedolžna krivde v smislu obtožnice.
Besede staroste porotnikov je vsa dvorana pozdravila z burnim ploskanjem. Celo Teku Ur-susu se je zdelo potrebno, da upodobi na svojem polnem obrazu nekaj, kar naj bi bilo podobno nasmehu, in je na splošno začudenje pokazal svoje sijajne bele umetne zobe
Oproščena pripornika so nesli na ramenih iz dvorane. Na ulici, pred sodnijskim poslopjem, jih je pričakovala ogromna množica. Začel se je miting, poslednji, zaključni miting, ki ga je sklical Komite za obrambo Popfa ie Anejra.
Ob šesti uri trideset minut zvečer se je sestal V Mestu, velikih žab Centralni stavkovni komite. Pol ure nato je imel njegov predsednik govor po rad’u. Čestital je delovnemu ljudstvu Aržanteje in vsega sveta na zmagi, se mu zahvalil v imenu komiteja za vztrajnost in proletarsko sordarnost ter sporočil, da se ob dvanajstih ponoči konča stavka v Aržanteji. Vsi stavkajoči naj gredo na delo.
Osemindvajseto in zadnje poglavje
Minilo je leto dni.
Doktor Popf se je že davno preselil v Mesto velikih žab. Vztrajno, a brezuspešno se bori za svojo pravico na »Berenikin lek.« Čas, ki mu preostaja od hoje po neštetih sodnih instancah, porablja za iskanje dela Morda se bo to komu čudno zdelo, pa je tako. Nikakor ne more priti v noben znanstven zavod Aržanteje. In ne morda zato, ker ga ne bi priznavali za znanstvenika. VsaE zavod bi ga imel rad za svojega sotrudnika, toda doktor Popf :ma nezaslišane zahteve. Imeti hoče popolno svobodo pri raziskovalnem delu. A kar je glavno, zahteva poroštvo, da njegovi izumi ne smejo postati predmet kupčijskih kombinacij, temveč da se morajo izročiti v izdelovanje za blaginjo ljudstva.
Nobena znanstvena ustanova seveda ne more sprejeti takih pogojev.
Utrujen, toda v upapolni vedrosti, poln prelepih stvariteljskih zamisli se vrača zvečer domov v malo stanovanje, kjer ga čakata Berenika in dobra vdova Gargo, ki pomaga v skromnem -gospodinjstvu.
Buka Susa so že davno obsodili na tajni obravnavi bakbuškega sodišča in ga usmrtili s tako naglico, da bi se utegnila zdeti komu čudna, če ne bi upoštevali, da je Sus mnogo vedel. Za Buka Susa pa se ni nihče potegoval. Sicer pa ni za njim nihče žaloval razen njegove žene in hčerke.
Gospod Dan Pappula je hitro ozdravel od bolezni, zaradi katere nd mogel sodelovati na bakbuškem procesu. Slej ko prej je živahen, vesel in celo šaljiv, zlasti pri zasliševanjih. Izvrstno se počuti, mnogo dela in je pri višjem oblastvu dobro zap:san. Računa na premestitev k vrhovni prokuraturi, kjer si je že izbral toplo mestece, samo mora še nekoliko počakati, da se poležejo odmevi s procesa zoper Popfa im Anejra, Če bi mu tam izpodletelo, ne bo kdo ve kako nejevoljen. Po petih, šestih letih se bo dal izvoliti za guvernerja Battoške pokrajine: v tukajšnjih poslovnih krogih ima dobre zveze.
Sindiraka Cfardeja so iz razumljivih razlogov poslali na delo v inozemstvo za daljšo dobo. Vzide zatrjevanjem' doktorja Popfa je uprava akcijske družbe »Zavora« z blagajniškimi dokumenti v rokah dokazala predstavnikom prokurature, da v staležu družbe ni in tudi ni bilo nikakega Sindiraka Cfardeja. Tu je treba pohvalno omeniti preudarnost gospoda Prokrusta, ki je vodil vse sodelavce Cfardej-evega tipa. v staležu, podrejenem gospodu Padreleju, a ni bil v sestavu »Zavore.« Gospod Cfardeja preživlja svoje izgnan-
stvo sebi in delniški družbi »Zavora« v korist. Kopiči bogastvo in misli na ženitev.
Oče Frančišk slej ko prej pase svojo čredo.
rij ivo pridiguje ob nedeljah in praznikih, bere mašo in uživa neomajen ugled pri župljanih, zlasti pa pri župljankah. Še danes si šteje v zaslugo pridigo, ki jo je imel tretjega septembra. Seveda, »Berenikin lek« bi se moral imenovati prav za prav »hudičev luk.« Po besedah očeta Frančiška so vsi nadaljnji dogodki dokazali, da je imel on prav »hudičev lek.« Po besedah očeta Frančiška žabnik, a sam tega ni vedel. Takšnih primerov navaja cerkvena zgodovma več. In ker je neprostovoljni satanov sluga hotel obrniti svoj izum v blagor sirotam in revežem, ga je hudič obložil z vsemi mogočnimi in nemogočimi nesrečami. Le bogaboječemu in nesebičnemu usmiljenju milijonov vernikov se je zahvaliti, da je Gospod uničil spletke hudiča in kralja teme.
Taka razlaga obeh bakbuških procesov pa seveda ne more opravičiti sodnika Teka Ursusa. Spričo tega pa, da so sodniki v interesu neodvisnosti sodstva stalni, vrši sodnik Tek Ursus svoj pravosodni poklic še danes. Pač pa je postal previdnejši in se izogiblje grobim prekrškom zakona celo tedaj, kadar mora razsojati v sporih med delavci in njihovimi delodajalci.
Lekarnar Bamboli, njegova neugnana soproga in vsa njuna deca so živi in zdravi. Njihov gmotni položaj bi bil slab, če bi ne bilo steklenice z lekom, ki jo je gospod Bamboli hotel pošteno vrniti doktorju Popfu tisti dan, ko je bil oproščen. Toda Popf si je odlil iz steklenice samo kakih petdeset gramov tekočine, drugo pa je pustil lekarnarju. Pri tem je izpregovoril nekaj stavkov, ki so ganili Bambolija do solz. V zvezi s temi besedami je začasno, izročil vso skrb za lekarno ženi, sam pa si je izposodil znesek denarja pri znancih in v banki in se odpravil v oddaljeno stepno mestece, kjer je zbudil pravcati preplah, ko je nakupil devet sto petdeset prav mladih junčkov, ki so še skoraj sesali. A še večji preplah je zbudil, ko je po dvanajstih dneh prodal krajevnemu veletrgovcu z živino devet sto petdeset vzrejenih bikov po ceni, ki je docela zadovoljila prodajalca in kupca.
Polovico dobička od te čudovite operacije je vzel Popf za svoje opremljenjc, zakaj požar mu je uničil vse, kar sta imela z Bereniko. Drugo polovico je moral obdržati Bamboli zase, čeprav se je branil. To je zadostovalo za poravnavo dolgov, ki so požirali skoraj vse dohodke lekarne, in poštena družina je bila zdaj preskrbljena vsaj do prihodnje krize.
Gospod Primo Padre-Ie vodi tvrdkine posle s prejšnjo spretnostjo in srečo. Postal je dobrodelnik. V vsej deželi zida vzorna otroška zavetišča z imenom Avrelija Padreleja. Vanje sprejemajo samo dečke. Čudna muhavost!
Vsa ta zavetišča upravlja gospod Ogastes Karb, glavni pomočnik tvrdkinega poglavarja to upravni vodja njegovega sekretariata za dobrodelnost. Še vedno je tako belorožnatih lic. Marsikatero dekle premožnih družin vzdihne skrivaj po zalem, dobro vzgojenem, skromnem Ogastesu Karbu, ki ga čakajo vse sreče. Njemu pa se ne mudi z ženitvijo. Čas dela zanj.
Gospa Gargo telefonira natanko vsakega dvajsetega dne v mesecu na uredništvo » Delavskega lista,« da bi jih tam opomnila na dogovor z njo. Enkrat v mesecu, zdaj že sedemnajstič, je v oglasnem oddelku natisnjena fotografija njenega rajnega moža, pod njo pa prošnja na vse, ki bi vedeli, kje je na tej sliki upodobljeni Pedro Cargo, da to sporoče na naslov: Mesto velikih žab, stodvainštirideseta ulica, 17.
Nihče ni vedel, kam je izginilo dva in šestdc' set odraslih podobnih otrok, ki sta jih vzredila in izurila Alfred Vanderhunt in Sim Midrub. Zakotni listič, ki izhaja na Silimakuju, malem otočka na brezmejnem prostranstvu oceana, ležečefl1 vstran od glavnih trgovskih poti, je prinesel ne' koč neko nejasno vest, da je nekaj vojakov kra* jevne garnizije izvršilo grd zverinski napad a® mlekarno ter ubilo gospodarja in vso njegov0 družino. V prodajalni so vojaki vse preobrnili, o6 da bi se dotaknili blagajne, pač pa so odnesli a0" kaj pločevinastih škatel s cenenimi sladkorčki-
Če bi to vest prebrala Tomazo Magaraf a . Kornelij Eduf, bi bila našla v njej morda nekaj več kakor navadno poročilo o grdem ravnanja kolonialnih vojakov. Toda ta listič izhaja nekaj tisoč milj daleč od aržantejske obale, v prestolnici pa ni bil nihče naročen nanj.
Pred pol leta so ves svet preletele vesti o P0' skusih s torpedi posebnega Upa. Nekje v bližto,l otoka Šilima,kuja, so s čudovito točnostjo torpedirali zastarelo bojno ladjo, ki so, jo vodili po r*-din, in sicer s torpedom, ki jo je preganjal, ko o® bi. bil živ. Nič ni pomagalo, da je ladja švigal® sem in tja, niti njene ostre, sto osemdeset stf> pinj znašajoče izpremembe smeri. Torpedo je zadel v ladjo in predrl njen debeli oklep. V tri dvajsetih minutah se je preobrnila in ootopila-
MARIE MAjEUovÀ
KOMAN
»Iz tega bo bržčas še velik gospod. Trikratni doktor hoče biti.«
»Kakšne skrbi si delajo danes ljudje«, je rekla Kozačka iz cukrarne, «ne grmadijo samo denarja, ampak tudi časti. Mar se ne bi mogel sleherni zadovoljiti s tem, kar utegne en človek porabiti zase?«
»To je slabo razdeljeno na svetu«, je izpre-govorila gostačka iz Hradčank. (Njen mož je delal pri zidarjih v Pragi in prihajal domov enkrat v tednu). Nekateri imajo toliko, da ne morejo nikoli vsega použiti, drugi pa se vse življenje ne najedo.«
»Naš Anton je tudi pravil«, je pristavila mlinarica, »da ni nobene pravice na svetu. Ko je prh šel v mesto, se je jezil- Od česa žive ti pohajači? Kdo dela zanje? Nihče vendar ne živi brez dela, če ga pa sam ne opravlja, tedaj ga mora gotovo nekdo drug zanj opraviti.
»No«, je iz pregovorila Ana ostro ko britev, »ta bo trikrat doktor, a naši fantje trikrat nič .. o nas dekletih niti ne govorim. Vlečemo to delo kot zvrhano naloženi težki lestvični voz, da bi nam kmalu žile v telesu popokale.
Mlinske skubilje niso bile vesele. Tu so sedele same starejše, najete ženske, in to pa.č ni 2abava. Dekleta, ki so bila po svetu, prostovoljne skubilje in dekleta s kmetij so se rajši izogibale ndinu. Čeprav se je gospod oče pokazal samo enkrat v vsem večeru, vendar ni njegov prihod nikogar izpodbudil. In tako so večinoma samo vzdihovali.
Ana je hotela še nekaj pristaviti, toda pri tem je zardela ko mak in umolknila. V veži so se ^glasili težki koraki, odločno trkanje, iri v vratih ie stal Jaruš. Kuhinja se je razsvetlila, ko da je okno odprl Ženske so začele šušljati, a gospa ma-
je pozdravila gosta.
Marija je bila ganjena, ko je spet zagledala Svojega plesalca. Ni imel rjave suknje, ampak lesarski suknjič iz karirane volne. Vendar pa mu K podala roko šele poslednja, ker jo je bilo sram Vstati iz svojega kotička Saj je bila oblečena za forna, v zakrpanem krilu, ki ga je imela po materi!
Ves ^večer je le malo govorila, samo posluša-^ je živahno govorjenie ostal;h, ki se je le tu pa v^tt> zaiskrilo. Jaruš je sedel v kotu in kadil, dra dekleta, metal vanje krušne kroglice, a dekle-a so se smejala, da se je perje razletavalo in Padalo nanj, ki je bil v poltemi. Prinesel je nekaj rAievnih novic in vse lepo razložil, kakor se spo-('0hi sveta veščemu rokodelskemu pomočniku. N’ Posojal stvari in dogodkov kot fant, ki misli sa-^1°v na potrato in zabavo, marveč s stališča borečega obrtnika in moža, ki mu gre po glavi korist.
, v Takoj prvi večer si je pridobil ugled vrlega ecka in resnega snubca, le da ženske niso mo-uganiti, zavoljo katere Bilanskove prav za Prav Prihaja.
j2 . hla Lenko kajpak pri tem niso mislili. Ta je Pr'u*8' na peè’ ko »e- je pokazal Jaruš, in strpela Slo	do prihoda gospoda očeta, ko jo je na-
ta ?aPrka 'n skrila v senco. Prehod gospoda oče-Po, S^°?t kuhinjo v zadnjo sobo, kjer je spal, je Ž6n^I konec pukanja za tisti večer. Najete Pu v 2,0 Pokazale posebno pridnost prav v hi-Pov k- 80 ™ele nehati. Čakale so na mlinarično So AA0, ki ga je mogla nekajkrat ponoviti, da Pile ..kle peresce, pometle peresne reclje in Iz-so s,?aj nekam površno in naglo, zlasti tedaj, če _ al© v sosedni sobi korakati gospoda očeta.
^Pod oče je bil trdne korenike. Sledov zad-
njega krvavenja se je naglo otresel, bil je pa še mračneiši, govoril bolj zadirčno in še manj. Jedi mu niso več dišale in tudi domačega gospodarstva ni več nadziral tako strogo in vztrajno kot sicer. Obdobja površnega nadziranja so se menjavala z obdobji pretiranega dlakocepstva, ko se je obregnil ob sleherno smet na dvorišču in prelezel hišo od podstrežja do kleti. Skozi kuhinjo je šel vselej kot zli duh. Mrak pred njim, mrak za njim. Iz mraka so švigali bliskajoči pogledi na vse strani. Ko je zagledal Jaruša, ki je vpričo njega vstal in spet udaril s petami po vojaško, je samo rekel:
»Aha, aha!«
Ne Ana né Marija nista pospremili Jaruša. Skubilje so imele kaj govoriti vso pot.
»Danes je zunaj tema ko v rogu«, je rekla mlinarica, ko je zapirala vratca v vežo.
»Kje pa je Anton, da bi naju spremljal?« je vzdihnila Kaftanka in jezno dregnila Betino pod rebra.
Ti dve se po poti nista ukvarjali z Jarušem.j
Pa tudi v mlinu niso ženske govorile o njej. Sestri se nista niti pogledali, skoraj se je zdelo, da se izogibata druga druge. Mlinarica je spravila prevleke s perjem na peč, Marija je postiljala. Ana je pripravljala v nečkah kvas za kruh. Roke je imela gole preko komolcev, lica so ji gorela: od napora ali razburjenja?
»Gospa mama, kam so šli tsi peharji?« .je vprašala.
Mlinarica se je ustrašila, ker jo je zalotita pri dejanju, zavoljo katerega jo je hčerka že danes grajala.
»Peharji? Kaftanki sem jih nekaj posodila, se mi zdi.«
Ana je nerada posojala, še bolj nerada pa dajala.
»Vidite, gospa mama«, se je hudovala Ana, »kam naj grem jaz ponje?« Preveč ste na uslugo nevesti.«
»Kaj vendar govoriš, Ana?« je osupnila mlinarica.
»Čudim se vam, gospa mama, da ne vidite sonca na nebu. Vsakdo ve, zakaj je bab ca vodila sem Betino. In jo še vodi.«
Mlinarica je nepremično obstala, kar je bil znak velike osuplosti.
»Je to mogoče? Kaj pa, gospod oče to ve?«
»Ne morem več glodati, k:iko jima vedno potuho dajete. Gospod oče! Ta bi ju oštell Betina nič nima, s čim pa nas lo oče odplačal? N:koli ne pojdemo iz hiše«, je dostavila jezno.
Mati je iztegnila roko, kakor bi se hotela braniti.
»Kakšen križ je z vami, moj bog! Vsi bi kar zbežali od doma. Nimate trohice srca.«
»Kaj pa dom«, je rekla ogorčeno Ana, »ali je imel srce za nas, kaj! Najbolje je naredil Jožef, ki se ni niti vrnil iz Nemčije, čeprav mu je hudo v svetu. Večno ne moremo tu biti. Anto-n bi se nam lepo zahvalil. Brž ko pride iz vojne, sc bo hotel oženiti. Za nas je najbolje ... ven!«
Mlinarica je še na postelji vzdihovala in se, obračala. Ana je zaspala kakor hitro je legia. Naposled je v mlinu vse ut'hnilo. Brž ko je Marija, ki je spala v sobi z njo, zaslišala dihanje njenega spanja, je vzela iz žepa ogorek lojene sveče in hip na to je medla svetloba pokrila strop s senčnato obrisno podobo ogromne šivajoče roke. Marija je prižgala ogorek za ogorkom, kakor so prasketaje dogorevali, in si v nj:hovi migljajoči svetlobi skrivaj prišivala na jopico okrasni trak.	1
Mislila je nanj, zavoljo katerega je delala ta okrasek. Ali stvar se je vlekla. Na zaključek skubljenja pa Jaruša ni mio, nato se je začelo naglo tajati. Obe sestri sta se vdajali spominom, Marija, nežno im plaho, Ana z jezo in razdraženo obe zaman.
Pomladna dela so zaposlila količkanj sposobne roke in marsikaj se je zgodilo, kar je navidezno obrnilo drugam misli sester. Njihova rodna občina je bila katoliška, odkar so pomnil ljudje; toda ta cerkev je komaj životarila, ni bila niti malo vneta ne vojskujoča. Sladkorna im nekatere druge tovarne v Brodu, ki so izvlekle vaške reveže iz deputatne revščine zato, da so jim nadele na vrat mezdni komat, so spuščale z dimom iz svojih dimnikov neprestano naraščajočo versko mlačnost in ljudje iz Hradčank so nehali hoditi v cerkev. A tudi kočarji in bajtarji so se dali najemati za mezdo, ki jim je prav prišla v gospodarstvu, zakaj razen zidov niso imel' toliko, da. bi spodobno živeli. Ko so pa ves teden garali, so se v nedeljo udobno pretegovali na klopi, ali pa so se zbrali sredi ceste v spodnjih hlačah in copatah ter glasno polit:zirali NazP'1 nje je tudi žena napadla tovarniška mrzlica, pomanjkanje denarja in naraščajoča draginja j:h je silila iskati nove in nove vire dohodkov Dekleta in poročene žene pa so v nedeljo pospravljale ali prale, stari predsodki o gospodovem dnevu so ginevali, nravna načela so se izpreminjala in samo uvele ženice so hod’le v prazne cerkve.
Škofija se ni več menila za boga. cerkev in božji hram in treba je b:lo na nek način podne-titi ugašajoči verski ogenj. Od pomladi so v šolah brali okrožnico, da bo o binkoštih birma, h kateri pride sam škof. Takoj so bila vsa društva na delu, od pogrebne bratovšč ne do Sokola, v šoli so se z otroki vneto pripravljali.
Ko se je približal čas bezga, kalin in potonik, so postavili pred postajo slavolok s smrekovim mlaji. Na dan škofovega prihoda S o stali pred gostdno tuji pleteni vozovi postlani s slamo. Otroci so imeli s svežo mastjo namazane in s krtačo poglajene lase. Mali otroci' na pragih so se smehljali z obrazi, umazanimi s češpljevo mezgo.
Malo pokopališče pri cerkvi je dišalo po meti. Živi in mrtvi se tondi v visoki travi, ki je cerkovnik ni utegnil pokositi spričo nujnih priprav Sorodniki in znanci so čakali na b'rmance. Pr' vratch na pokopališču so stali mestni študentje in prežali na lepa dekleta
»Njegova škofovska prevzvišenost je storila prav čudež. Zgnala je vsa dekleta v cerk-jv.«
»In psi iz vse občine se zbirajo pri župnišču Priprave za pojedino so prevabljive.«
»Za časa svetega Frančiška Asiškega svet ni bil tako požrešen.«
»Človekoljubi in prosvetljene:	so pokvari^
vse stvarstvo.«
Na maslu cvrta nema trska potolaži danes to drhal bolje kakor nek Mirabo in govornik, kot sam je Cicero.
Rdečelični, s prvim mahom porasli študentje so stresali s svojimi grivami. Vsakdo je bil iskreno vase zaljubljen.
»Naše device prihajajo iz cerkve,« je izpre-govoril mladenič, ki je bil sam obrnjen k cerkvi, medtem ko so drugi z gizdavo malomarnostjo obračali hrbet božjemu hramu.
Zdaj pa jih je premagala radovednost in ozrli so se ko na ukaz.
\k
O novejših ruskih Filmih
) iiajnovejš.ii ruskih filmih jovOjih aržavljanov, ki se bore Sovjetska filmska umetnost•; za resnico in poštenost v odno-doživlja zlasti po vojni izred-jsih med narodi. Drama kot ao velik razmah in danes že j film, prikazuje namreč usodo ✓si nai'di Sovjetske zveze z-j ameriškega časnikarja, ki per delujejo filme v domačem je-1 potovanju v Sovjetski zvezi ziku. Med vsemi pa je naj- noče napisati tako knjigo koi pomembnejša ruska filmska to zahtevajo njegovi kapitali-jicizvodnja, ki je zadnje casej stični gospodarji, iast..iki čas^ •stvarila vrsto novih, za.umi- pisov, da namreč Sovjetska m in umetniško dognanih fil-; zveza hoče in pripravlja voj-
! no. Časnikar napiše knjigo po !àvoji vesti in prikaže Sovjet-UXV1U.ADA GAHDA»	| sko zvezo tako kot je, kot de-
' mokratično urejeno državo, roina“ Aleksandra Fa-|kl se oorl 2a mir na svetU-.ejeva, Mlaaa garda, ki W»o!Zato izgubl sicer služb0i nedavno dobili v slover.-
'JOHN STEI^IBECIC
^ *3S
B S ustrinà B. GROM
stanovanje in je
ženo, popolnoma
skem prevoda, bomo kmalu videli tudi v (umu. Velik uspeh prj SVOJern stališču in borbi za romana, ki je danes met? naj-j poštenost in mlr med narodl_
bolj čitanim, deli v Sovjetski; Aktualnost snovi, dobri igral-zvezi, je dal namreč povod, da;ci in režija enega najsp030b. je bil roman najprej dramati- ejših m,adih sovjetskih reži. z.ran, nedavne so po njem pri-|serjev Mihaila Romma> 0pra-redili scenarij za film, ki se,viCujej0 nad že snen.«.
r imi ov puce.» »--o . v- j-
moskovskih ateljejih, kjer je r'OviiaST O LJUDSKI DEŽELI znani rež.ser Gerasimov zbral1
za film skupino mladih igral- Med najnovejšimi filmi, ki jih cev in režiserjev, s katerimi predvajajo, je glasbeno je najprej temeljito in kritič-;umetl)1^^ film v barvah, Po-
__________ Sredi noč. je Oannyjeve prijatelje nenadoma prebudil ropot. Vedeli So, da je Danny, toda
onemogočen, vendar vstraja j čim so vstali, ga že ni bilo več. Klicali so ga, prosili, naj se vrne, toda v odgovor je priletel kamen in.
zvrn 1 Joa na tla. 176. Malo koristi so imeli od hiše, kajti Danny jim je odnesel vse: stole, živež m tudi železno peč, ki jo je odvrgel na trati. Ko pa j e ukradel še Piratov voziček niso mogli nič več zaslužiti. »Smo mar kaj zagrešdi, da nas Bog tak o kaznuje?« je stokal Fabio.
vse velik uspeh
že
1 umetniški
no obdelal scenarij, da bi bil ves‘: 0 Sibirski deželi, film čim bolj veren prikaz ju-j To je film, v katerem zia, našiva m tragične usode so- pisatelj in režiser prikazala ^ vjetskih mladincev • in mladink | preoobi azbo Sibirije, ki je v domcjvinski vojni. Režiser si la nekdaj dežela izgnancev, v je zaaal nalogo, čim bolj rea-1 teku petlet.ee pa se je spre-listično prikazati brezkompro- menila v moderno deželo. Ra-misni odpor sovjetske mladine zen tega pa sta ustvarjalca fil-v industrijskem bazenu Donba-|ma prikazala povezanost sosa proti nemškim okupatorjem, ! vjetskega umetnika z ljud- opustili nje požrtvovalnost in priprav-'stvom in veliko ljubezen Ijud-ijenost žrtvovati tudi življe-1 ofva do umetnosti, nje za domovino. Ze zaradi | FRni nam pripoveduje o velikega uspeha Fadejevega | mja(iem umetrnku-pianistu, ki romana pričakuje sovjetska ; ?t. jZ vojne povrne s pohablje-javnost, da bo tudi film v ce- rj0 r0ko, kar
at.
loti uspel, zlasti še, film delo izkušenega in nega režiserja.
mu
onemogoča
ker k0 i nadaljnje glasbeno umetniško Prizna- delovanje. Ves obupan odide svojo ožjo domovino Sibiri-Po prvih posnetkih v mo- kJer v dotiku z doma-skovskih Se nedavno pričeli jčiml	‘n ljudmi premaga
snemati v .Donbasu, kjer so!°kup in postane znova umet-živeli in umirali junaki Mlade !“'**• E tem napiše slavospev garde, in prav pred kratkim s voi: đoipotini, simfonijo: Po-
Sibirski deželi.
Prijatelji so žalovali za svojo ueJcdanjo srečo in niso- nič več razpravljali o Korneliji Ruiz; so vsako moraliziranje in slišati je bilo le: Danny je oropal, ukradel, se stepel itd. Neke no-fi se je Danny zopet priplazil in odnesel Pilonu čevlje. »To je prav zločin,« so se razburjali tovariši. Moramo ga ujeti, zvezati na posteljo in poskrbeti za njegovo zdravje. 178 Torellijev obraz je redko kdaj izražal kaj drugega kot jezo ali sum. Torelli ni nikdar hodil na obiske, zato je bilo nekaj izrednega , ko je nekega jutra zavil proti Dannyjevi hiši. Otroci so se umikali njegovemu zlobnemu nasmehu, psi so stisnili rep med noge in se boječe ozirali. Nebo je pokrivala megla in tudi ljudje so h V	mrki
so končali snemati, tako da bo 1 vest •^mlera filma že kmalu.
.lUčjJtvO VPRaSANjti
Glavno v ego igra znani so-✓jetski igralec Vladimir Druž-.likov, posebnost filma pa so tsa platnu bomo videli tudi njesa barve in glasba. Film je iiusko vprašanje, znamenito j *3arvan» vendar njega barve politično dramo Konstantina niso nenaravne in ostre, tem-Simonova, ki jo z velikim |veC mnogo boi j mehke kot uspehom uprizarjajo mnoga i ^ičajno, a obenem sočne. Zla-gledališča Evrope, med njimi slike naravnih lepot Sibiri-tudi slovensko gledališče v:Je ustvarjajo gledalcu močne Trstu. Scenarij za film je po ' vtisc Tudi filmska glasba je
romanu napisal pisatelj sam,inekaJ posebnega; odlomke sim- .	1 UjGii je bil srečen, ker je nosil v žepu dragoceno Ijstaio. Ou casa uo casa se je potipal, če
ki je zgodbo razširil in jo tu-'‘onij in drugih umetnin Caj- Je M izgubil. »Gadje gnezdo, vas bom že razgnal; o kako jih bom vrgel na cesto, je ponavljal in vzde-
pkovskega, Chopina, Rahmanino-
di sicer priredil za film. Na način bo ta aktualna igra iz, v* in drugih preletajo obred-1 življenja v sodobni Ameriki, ' ne in ljudske pesmi in tvori- j ki je vzbudila pozornost po -1°	2 njimi zlito muzikalno
vsem svetu, postala še bolj po- enoto.
pularna in bo najširšim mno- Po sovjetskih kritikah je to žicam prikazala, kako postopa eden izredno uspelih najnovej-
val Dannyjev'm prijateljem najgrše priimke. »Mislili so, da me bodo uničili, odnesli hišo, ženo. Bodo v deli, kaj zmore Torelli.« Z dreves je kapljalo in galebi so žalostno grulili in Torelli se je bližal Dannyjevi hiši kot zla usoda. 180. V Dannyjevi hiši je bilo zelo žalostno. Prijatelji so sd pr neslj ukradeno peč s trate, jo zakurili in sedli okrog nje, Jonny Pom Pom pa jim je pripovedaJ zadnje novice iz Tortiljskega predmestja.
kapitalistična
Amerika do filmov.

i SAH
7. d2—d4, e5—c4, 8. Sf3—g5, -------
Slabše so poteze 8. Lg5 in 8. d5, e4—e3! Crni žrtvuje kmeta. Slabo je
To je še najboljši odgovor.
8.-------, d6—d5, 9. f2—f3,
efxlO. Df3 pa tudi h6, 10.
SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST II (val. dolžina 203.6) od 23-5-1948 do 29 5-1948
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 13.00 Glasba po željah; A-.IS Dvorak: Slovanski ple-
Ijah; 13.45 Chopinove etude; 18.15 Klavirski koncert pianista Gabrijela Devetaka; 20.00 Glasba raznih narodov; 20.45, Iz opernega sveta; 22.30 Zabavni orkester.
Četrtek:	12.10 Pesmi jugoslo-
16.30 Slovenske popevke;! vanskih narodov; 19.00 Sloven-.00 To kar vsakdo rad poslu-jščina za Slovence; 19.15 ICon-
,n nn ..-----cert komornega zbora; 20.00
Češka lahka glasba; 21.00 Radijski der; 22.30 Vaški kvintet. Petek: 12.20 Operne uverture in fantazije; 13.00 Glasba pc željah; 18.15 Slovenske pesmi pojejo fantje s Krasa; 18.30 Gershvvin:	Klavirski koncert;
20.10 Na saksofon igra Dražil;
; 20.00 Musorgski: Slike zstave; 21.00 Vesela oddaja; 0 Verdi: Othello, opera v dejanjih.
redeljek: 12.10 Ruske pesmi; '.30 Iz čeških oper; 19.00 Slo-nščina za Slovence; 20.10 ach:	Violinski koncert v
■ - molu; 21.15 Simfonični oncert.
fexhgxll. ker bi itd. kakor govore analize. To močno potezo, ki po-Partije s svetovnega ša P°lnoma poživi to skoraj izumrlo varianto, so iznašli sovjetski
bovškega turnirja so za teorijo otvoritev zelo važne. Skoro vsaka partija prinaša nekaj novega. Otvoritve,
analitiki. 10. f3—f4, -------. Beli ne sme vzeti kmeta na e3 z 10-
Le3x ker bi močno oslabil kraljeve pozicijo, 10. ----------- h6, 11. Sh3
Lh3x 12. ghx. Z igrano potezo beli pripravi mesto za svojeg3 konja z namenom, da kmeta e3 kasneje vzame. 10. ----------------, LfB—d6.
ki so skoraj popolnoma iz-
I 11.
Ddl—f3, Dd8—f6, 12. Dfxe3 + , Sg8—e7, 13. La4xc6y,
ginile iz turnirske prakse, se ponovno pojavljajo z novimi ojačitvami. Posebno je v tem turnirju priljubljena španska otvoritev. Čeprav je ta otvoritev stara že nekaj stoletij, ima še vedno neizmerne možnosti novih
poti, ki so še neraziskane dovati glavnega udarca. 18. Tfl—el, Te8xel, 19. Df2xel, Ld«xf4!! in bodo analitiki imeli še1 (8'ej diagram!) Ta žrtev lovca popolnoma razruši belo kraljev0 mnogo dela.	| pozicijo. Beli mora žrtev sprejeti, ker n. pr. 20. De6+De6x 21.
IT ko!u Je sovjetski velemojster Keres z novo potezo v «Sie-; Se6xLe3+ 22. Khl, Tfl+i 23. Sflx sledi Le4 mat. 20. g3xf4, Sg6xf4. sta» variant, španske otvoritve kot črni spravil svojega holand-j21. Sd2—f3, ---------. Na Sgf3 takoj dobi partijo. 21.----- Dg6x 22.
Skoda močnega lovca, , ki bi bil za obrambo kraljevega krila
preko dl jako potreben. 13.-----------, b7xc6, 14. 0—0, 0—0, l5-
Sbl d2, -------. Beli ima že težko igro. Ima težave z razvejeni
svojih figur. Za žrtvovanega kmeta ima črni dva sijajno postavljena lovca in močan napad na slabo kraljevo krilo. 15.------------
Se7—g6, 16. g2—g3?, -------. To je slabo ter vodi v izgubljeno P°*
zicijo. Dobre poteze je pa že težko najti. 16. -------, Ta8—e8, 17.
De3—f2, Lf5—d3. Vse figure so v akcij, in beli mora samo pl'*"
! Srečko; j cert.
rek: 13.30 Španska narodna Sobota: sba; 18.15 Odlomki iz del j 13.40 Partizanske ..annesa Brahmsa; 20.00 ski koncert: 21.00 slušna. opernega sveta;
koncert; 21.00 Slušna
-—da: l^.oo Glasba
21.00 Simfonični kon-!meroma kratki
21.25
skega nasprotnika dr. Euweja v hudo zadrego in zmagal po

že- /
Dg3, Se2+ in šah. 21. -------, Sf4—62+, 22. Kgl—g2, h7—h6, 23.
in ostri borbi.	jDel—d2, Df6—f5, 24. Dd2—e3, h6xg5, 25. Lel—d2, Ld3—e4. To
Španska otvoritev: Beli: dr. Euvve, črni Keres. 1. e2—e4, e7—.takoj odloči. Crni dobi še eno figuro. Dr. Euvve se takoj vda. pesmi- 18 15 e5’ 2 SSl	c6, 3- Lsl To, a7—a6, L. Lb5—a4, d7—d6, Ta kratka partija nazorno prikazuje, kako ogromna je premoč
fantazija; 20.45 Izi5! c:i—c3, f7 f5- Ta ostra poteza je bila pred 20 leti zelo pri-|sovjetskih velemojstrov nad ostalimi velemojstri po znanju otvo-Pisan !	.nosi_ naslov <<siesta» varianta po turnirju v Budim-j ritev. Dr. Euwe, ki je poznan kot eden najboljših poznavalcev
pe-
spored slovenskih narodnik pe-1028. leta. Pozneje se je pa v turnirjih redko pojavljala,]šahovski otvoritev, je tudi v tej kratki partiji moral kapitulirati smi.	..............-
j ker je teorija trdila, da je za belega ugodna. 6. e4x£5. Lc8 x 15,1 preti sijajnim ruskim igralcem Keresom. Ing. Sikošek Boris
g f> O KT
Izdatne zmage vodečih
. To nedeljo je bilo le pet tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Nič nepričakovanega se ni zgodilo, samo nekateri rezultati so nekoliko nenavadno visoki. Tako je Skedenj premagal Costalungo s 6:0. Pa tudi Magdalena je imela s Tovarno dokaj «srečno nogo»; rezultat 4:1 ima lepo vrednost. Nabrežmcem to pot ni šlo dobro kot žadnjlč in prepustiti so morali obe točki Sv. Ani (3:1). Zanimiv je bil potek igre med Mitjami in Umagom. V prvem polčasu je vodil Umag z 2:0. V drugem pa so Miljčani zaigrali s tako voljo ,da je končna zmaga s 3:2 pripadla njim. Igralci iz Izole so igrali na Proseku proti Rojančanom. Pokazali so boljšo igro kot Rojančani in .tudi postavili čist rezultat 2:0.
Skedenj
Magdalena
Dreher
Sv. Ana
Izola
Piran
Aurora
Milje
Tov. strojev
CostaJunga-
Ponzianà --
Pristaniščniki
Nabrežina
tóontébello
Rojan
Lesi-vlca
25 16 6 3 87 29 38
25	14	8	3	56	28	36
25	14	7	4	46	23	35
24154 5402034
25	13.8 4 44 36 34 24134 7422530
24	13	4	7	37	38	30
26	»	9	9523725
25	9	4	12	41	46	22
24	77 10 24 35 31
25	8 .3 15 37 57 19 24 7 4 13 43 40 18 24 : 6 5 13 21 40 .17 26. 6 4 H» 23 63 16
24	44 16 28 54 12
25	3 6 16 16 60 12
Fumala si Je spomegla
j ■ Prejšnji teden sta odigrali prvenstveno tekmo v Splitu domači Hajduk in beograjska Crvena zvezda. Pred
7000 igralci je v lepi in zanimivi igri zmagal Hajduk, ki je bil stalno v premoči, s 4:0. Po tej tekmi je moštvo Hajduka odpotovalo na turnejo po Češkoslovaški, Crvena zvezda pa proti Trstu.
V nedeljo je bila samo ena igra v tekmovanju za jugoslovansko držav, no prvenstvo in sicer v Trstu med Ponziano in beograjsko Crveno zvezdo. Ponziani so bile točke nujno potrebne, da se pomakne nekoliko naprej v lestvici, čeprav bi Crveni zvezdi tudi ne škodile. Gostje so imeli sicer med sabo odličnega Mitiča, kar pa ni zadostovalo za zmago. Ponzia-na je zaigrala bolj zagrizeno in končno uspela zabiti gol, ki ji je prinesel zmago {.1:0}. S tem uspehom je Ponziana pustila za seboj Metalca, Vardar, Spartaka in Sarajevo.
ILcstvIcži
tali letoÉii HÉgeipl
; Naš prvomajski nastop je uspel 'zelo dobro. To je vaša zasluga; le s sodelovanjem vas vseh smo mo-: gli tako lepo izvesti proslavo praznika dela in. mladosti. Kljub vsem oviram ste vztrajno vadili in tudi nastopili tako, da ste želi splošno priznanje.
Zveza društev za telesno vzgojo se vam zahvaljuje za vaše požrtvovalno sodelovanje. Vadite vaje še dalje, da bodo tudi okrajni nastopi čim boljši. Ze sedaj pa sklenite, da mora biti prvomajska proslava v 1949. letu še lepša in mogočnejša. To je odvisno od vas samih in vaše trdne volje.
V TENISU JE ITALIJA ZMAGALA NAD JUGOSLAVIJO
V petek, soboto in nedeljo so se borili na igrišču zagrebškega Dinama predstavniki Jugoslavije in Italije v tekmovanju za Davisov pokal. Znano jè bilo, da je imel letos odlične uspehe zlasti Cuccili, ki je premagal na raznih turnirjih Ceha Drobnya in Madžara Asbotha, medtem ko se jugoslovanski igralci niso mogli posebno pohvaliti. Vendar je že prvi dan nekoliko presenetil. Pokazalo se je namreč, da je Mitič ponovno v formi in je Cucellija z odlično igro premagal v štirih setih 5:7, 8:6, 6:1 In 6:2. Toda drugi jugoslovanski igralec je tudi v štirih setih izgubil proti drugemu Italijanu M. Del Bellu 6:2, 6:3, 6:8 in 9:7. Iz rezultata prvega dne je bilo
Dinamo	17	13 1	3	51	19	27
Hajduk	16	10 2	4 36		13	22
Partizan	16	8 4	4	36	21	20
Lokomotiva	17	6 5	6	20	18	17
Crv. zvezda	15	5 6	4	23	18	16
Metalac	17	3 8	6	14	23	14
L j. Ponziane	15	5 4	6	17	32	.14
Vardar	17	4 4	9	.20	.38	12
Spariak	16	5 1	10	18	33	11
Sarajevo	17	2 7	8	18	35	11
Ljubljanska Enotnost je gostovala na Reki. Dasi njeni igralci niso Igrali slabo, razen obrambe, je vendar Kvarner z odlično igro napada zmagal, s 5:3. Budućnost iz Titograda, ki je imela v gosteh Rabotničkega iz Skoplja, je pa zmagala kar za 10:0!
■ Siateti! prisili, ki i« Alp ae lede najboljši na svetu
Anglija ; Italija 4:0
'V Italiji je bil nastop angleške enaj. storice napovedan za 16. maj, dogodek, ki je že dolgo prej zasenčil vse ostalo športno dogajanje. Italijani si-cer niso v naprej razglašali, da bodo zmagali, kajti to bi bilo glede na nasprotnika ne .samo zelo nespametno, ampak tudi smešno; vendar je marsikje gorel krepak plamenček upanja.
Italijani so pripravili moštvo prvaka Torina, ojačeno s tremi Igralci iz Juventus, Milana in Fiorentine. An-Eieži pa so prišli s postavo, ki je bila sestavljena iz raznih klubov, le dva igralca sta bila iz istega moštva.
Angleški športni novinarji niso prikrivali, da računajo z zmago lastnega moštva in medtem ko je ©range Poročevalec «Evening-: News-a» pogodil število angleških golov in mflost-n° dovolil Italijanom še častni gol (4il), pa je Peskett od «Daily Mail-a» kar odločno napovedal: 4;0 za Angle-že bo. Malokdo je verjel, da bo prav i-s rezultat točen, saj v dosedanjih treh srečanjih Italija nikoli ni tako strahovito izgubila niti v Londonu ne ^3:2); dvakrat pa je'igrala neodločeno,;
V 6imu IM, v Milanu pa 1. 1939. 2:2. takrat so prišli Angleži tudi v Beo- ; grad in izgubili z 2:1!).
Angleži so si postavili ;za nalogo za-ki čiinprej gol, češ to bo Italijane ^moraliziralo. To se jim je posrečilo, ploviti Mortensen, desna zveza, je j,e v tretji minuti tako presenetil ita-Uanskega vratarja, da se še ganil ni. Ptem je v 25. minuti zabil drugi gol
Srem,"	-	- •
sicer
šport tam sredstvo politike. Tako je odločil lord Vansitart, čisti športnik...).
Tako se je torej končala zadeva s to, tako nestrpno pričakovano tekmo. «Svetovni prvaki», ki so si to prvenstvo osvojili, ne da bi kdaj za ta naslov tekmovali tudi Angleži, so sedaj, prejeli krepko lekcijo. Tako menda vendar ne bodo mislili, da so res najboljši na svetu. Toda mi nismo pozabili, da je gostoval pred dvema dobrima letoma v Angliji moskovski Dinamo, ki je premagoval najboljše angleške klube s takimi rezultati, da so ostrmeli Angleži in ves svet.
Kdo je torej po vsem tem svetovni prvak?
li RIU PROfmOMCIV „Ml IITAIM'
Nogometna ' tekma AagUj.a-It.aHja;. je imela pri zanimanju športnega občinstva močno konkurenco v dirki «Giro d'Italia. Kakor podobne dirke, n. pr. «Tour de France», tako tudi ta dirka ni tekmovanje posameznikov in športnih klubov, temveč je bolj tekma med tovarnami koles. Vsaka tovarna se udeleži dirke s skupino 7 mož. Tako n. pr. je znani dirkač Banali načelnik moštva tovarne Legnano, Coppi vodi moštvo tovarne Bianchi, potem je tu Wilier-Triostina, ki jo vodi Tržačan Cottur, dalje Cimatti, Benot-to, Atala, Arbos in še belgijska Lygie in francoska Peugeot; nekaj Švicarjev so pa sprejele v svoja moštva nekatere italijanske tovarne .Vsega skupaj torej 77 tekmovalcev .samih profesionalcev, ki morajo ed 15. maja dt» -6. junija v 19 etapah prevoziti 3974.km. Te etape so različne: kratke in lahke, kjer se lahko bolj izkažejo tisti, ki so predvsem hitri, po-tenj, dolge, da tekmovalci pokažejo poleg hitrosti tudi' izdržljivost, nekatere • gredo ■ po sami ravnini,- druge spet dosegajo visoke alpske prelaze. Najdaljša je etapa Pescara-Bari (347) km), najkrajša pa Auronzo-Cortina v Dolomitih (90 km). Prevozi se dnevno po ena etapa; za poBtek so določeni štirje dnevi.
Dirka se je pričela v soboto 15. maja. Na prvi cilj v Turinu (190 km) je prispel prvi Tržačan Cottur s poldrugo minuto pred drugim in naslednjimi ter z 9 minutami prednosti pred glavno skupino, v kateri so bili taki prvaki kot Bartali in Coppi. Ta prednost mu je zadostovala, da je še po drugi etapi (Genova- 226 km), kamor je kot deseti prispel dobro minuto za zmagovalcem,-še vedno ohranil prvo mesto v skupni oceni, za kar je zunanji znak roza majica. V tretji etapi so že odstopili Belgijci, ko sc spoznali, da ho mogoče nekoliko prehudo vzdržati, tak napor. Tudi po tretij etapi (Parma 243 km) je Cottur še vedno prvi, kajti na cilj je prispel v veliki skupini, ki je prispela
istočasno. Ker so tudi drugi tekmovalci Wilier-Triestine med prvimi (sem spada tudi zmagovalec) tretje etape L. Maggini), je po tretji etapi ta znamka v vodstvu daleč pred drugimi.
gimi. Cottur vodi v skupni oceni tudi po 4. etapi.
torej razvidno, da bo odločilne važnosti igra v dvoje v soboto. Zopet je prva dva seta odločil v svoje korist italijanski par s 6:0 in 6:3. Jugoslovana sta zaigrala kot treba šele v tretjem setu in ga odločila z 6:1 v svojo korist, a četrti set se je spet končal z zmago Italijanov (7:5), ki sta se pokazala kot mnogo bolj vigrana dvojica. V jugoslovanskem paru je marsikaj upropasti! Palada, medtem ko se je Mitič silno boril. S tem je bila zmaga Italije že skoraj zagotovljena. Gotova se je zdela zmaga Cucellija nad Palado in Mitiča nad Del .Bellom, Končna zmaga je s 3:2 res pripadla Italiji, a ne tako kot se je mislilo, kajti zmagala sta Palada in Del Bello, poražena sta pa bila Cuccili in Mitič.
Pomembna zmaga Italije pa v Italiji sami ni našla posebnega odziva. Tam so se vsi zagledali v nogometno tekmo med Anglijo in Italijo in pa v tako imenovani «Giro dTtalla» in tako lastne zmage skoraj opazili niso. Človek bi pričakoval, da se bodo vsaj s to zmago nekoliko potolažili ob hudem porazu y nogometu — a to se ni zgodilo.
Ilspelt lig-oiSoviesMli,. ■ no§@iiiefašev v tnozanstvii
V okviru mednarodnega športnega tedna so odigrali v raznilj mestih Francije še preostale nogometne tekme sindikalnih reprezentanc raznih držav. Tako je 13. t. m, Italija v Nici premagala Češkoslovaško z 2:1, v soboto pa je Jugoslavija v Ronbaixu premagala močno madžarsko moštvo z; 2:1. Romuni so premagali Italijane s: 5:0 in bodo igrali finalno tekmo z Jugoslavijo. Cehi, ki so j rema gali Avstrijo s 4:2, so zasedli tretje mesto, V finalni tekmi v ponedeljek pa je jugoslovansko moštvo premagalo Romune z visokim rezultatom: 3:0. Gole so zabili: Woelfl 2 in kaei-jan 1. Predsednik francoske športne telovadne federacije dela je čestital jugoslovanskim igralcem in jim izročil pokal.
Hajduk zmaguje v CSR
Češki klub «Zilina» je za svojo 40 letnico priredil velik nogometni turnir, na kaferem sodelujejo prvak Poljske «Krakowia», «Viktorija» iz Plzna, «Zilina» in splitski «Hajduk». V soboto sta se sestala v medsebojni tekmi Hajduk in Krakowia. Hajduk je v lepi igri zmagal z 2:0 Naslednjega dne pa je dosegel še lepšo zmago proti plzenski Viktoriji s 3:0.
Potem ko je reprezentanca Prage v Beogradu izgubila s tesnim rezultatom (1:0) z reprezentanco Beograda, kot smo že poročali, je igrala še
v Sofiji proti tamkajšnji reprezentanci. Tekma se je končala neodločeno 2:2.
ielÉe Milila i ligoslsilll
V	Beogradu sta nastopili v polfinalu za kvalitativni pokal FLRJ moštvi Zagreba in Crvene zvezde. Atleti so med drugim dosegli naslednje rezultate: 1®# m: Vanič 11.0; 400 m: Bulič 51.8; 1588 m: Djurič 4.11; 3000 m: Djurlč 9.27; krogla: 1. . Jevtovič 14.25 (najboljši jugoslovanski rezultat letošnjega leta), 2. Jellsijevič 12.89 m; kopje: Miloš 55.25 m; daljina: Bulič 6.21 m; višina: Zivkovič 175; 4xl®0 m: Zagreb 44.4. Zmagal je Zagreb v razmerju 6.1:53 točkami.
V	tekmovanju med zagrebško Mladostjo in Partizanom je zmagal Partizan z rezultatom 70:44. V posameznih disciplinah so dosegli: na 100 m: Stefanovič 11.3; 40® m: Račič 50.7;8 1:500 m: Segedin 4:11.8; 3000 m: Mihalič 9:02.6; 4x100: Mladost '44,3; višina: Vukovič 180; daljina: 1. Serčič 6.81, 2. Rebula 6.75, 3. Marčelja 6.52; krogla: 1. Skoko 13.63, 2. Sarčevič 12.95, 3. Žerjal 12.93; disk: Žerjal 45.82; kopje: 1. Vujačič 56,60, 2. Urbič 54.68.
ženske so tekmovale v Subotici in Zagrebu. V Subotici so članice Spartaka premagale ljubljansko Enotnost s 45:35, v Zagrebu pa Mladost nad cel iškim Kladivarjem s 43:37.
Z A. RSSTME €s X A V E
KRIZA N
5 c £> ero
K A
_v je v zri., rainuu z.auu uru, fednji napadalec Lawton,. dasi ga je slCer skoraj onemogočil . italijanski ■ Jčdnji krilec Parola, edini italijan-: L 1 . “gralec, ki je — poleg desnega s^anilca Ballarina — dobro opravil , oJ0 nalogo. V drugem polčasu pa je, «ney v treh màjjutah (V 24. in 27.) 411 ava.gola in postavil končni re-j a*-- Pa Italijanom sodnik treh go-jL 2aradi raznih nepravilnosti ni pri-a -(nekateri trde, da teh nepravil-,j0 .' ni bilo), to ne bo prišlo v zgo-4:0Vlri?’ ostal bo samo čisti rezultat: tj4 ■	Italijanov ni zadovoljil,
vSžn	povzan, da sodi tako
V° me(Inarodno tekmo, je bil goto-
žasf;nan k°t sposoben sodnik. (Stvar c le
r°<ino
seveda, da sodi tako medna-
hije ' tekrno človek iz Francove Spato j n soc|i jo tistim Angležem, ki ^klorpr*6”'1^ Sv0'* Prvotni načrt ter mli nastop v Pragi, češ da je
VODORAVNO: 1. pesem — del obleke; 2. mesto na Hrvatskem — kuhinjska priprava; 3. gàj — neobut — kratica dobrodelne ustanove; 4. šport — sladka jed — žensko ime; 5. mesto v Franciji, znano iz zgodovine zaradi kapitulacije Francije — prepreka; 6. rimski hišni bog — vzklik ob bolečini; 7. nemško koncentracijsko tabo-
rišče — mornarica; 8. ogorki’ — zunanji izraz žalosti — ljudski odbor, kratica; 9. glej 3. dobrodelna ustanova — državno podjetje za. proizvodnjo elektrike — po kosilu;. 10. žensko ime
—	plin; 11. del rimskih amfiteatrov
—	gora ob Rdečem, morju, znana iz sv. pisma.
NAVPIČNO: A. skladišče za žito —
mesto v Severni Afriki; B. dvS slovenska pesnika; C. brez obleke — dih — osebni zaimek dvojine; Dr tovarna zdravil v Ljubljani — ime, del naslova Gogoljevega romana — žensko ime; E. nakaznica — vojaška enota. F. rastlina — surovina; G. državica v Evropi — fizkulturna organizacija Slovenije; H. zemeljski tečaj — hrib pri Beogradu — živalice; I. pevski zbor — moško ime — sanje; J. dva slovenska pisatelja; K. pomlad — pogorje v ZSSR.
. Šlfrirajia aiiekilota
Filip 1 2 3 4 5 ó 7 8 3 9 je
8	10 6 11 6 12, 9 13 — 13 2 3 4 5 4 1 6 7 14 4 1 : »Ko 10 11
9	5 4 1 — 3 — 1.5 2 1, vam 10
6 16 17 4 1 — 8 18 11 4 19 4 — 7.2.5 — 17 13 2 15 2 1 9.« 13 2 3 4 5 4 1 6 7 14 9 — 8 6 — 1 20 odgo vorili 13 4 z 21 4 8 4 5 9 14 6: »Ko......«
Eešlteu ugank šl.,85
Razcepijene besede; 1. sedež, setev; .2. polje, polip; Kotor, kosti; 4. nalom, naboj; 5. potop, pošta; 6. misli, miraz; 7- senik, sence; 8. posel, poziv; 9. namen, namig; 10. lista, lišaj; 11. Taitu, Taras; 12. karat, kašča, živel prvi maj, praznik delovnega ljudstva.
Šifrirana anekdota. Nekdo je predstavil Napoleonu častnika, ki je bil znan strahopetec in dejal o njem, da ima kroglo v telesu. «Ta kroglo v telesu?» se je smejal Napoleon, «Edino, če jo je požrl».
Besednica. Zima—miza, Ante—Etna, botra—torba, sloga—oglas, teloh—hotel, liga—igla, reja—Jera, Mura—Amur Metohija.
Md žrelianfa
I. SIK CVETKA, Cepki 5, Dekani.	'
TI. POVSIC MILAN, Domžale, Taborska 43.
III. KLINKON MARIJA, Tolmin.
M-upon št. US za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
Prispevek „Krmite Inirje’9
za nasiradtse iekmevanje za himne reskih begunk
Poje se ta himna po napevu naše. poskočne «Jaz pa pojdem na Gorenjsko»; besedilo pa je sledeče:
Kdo bo kuhal, kdo pomival?
Kdo bo likal, kdo bo pral?
To zahtevajo na Reki
zdaj od mene. — Tak škandal!
Hočejo, da k stroju sedem, šivam, tipkam brzih rok, in otroke da negujem...
To naj bo življenja tok!
Urezali so se pošteno, ker Rečanka ne gard.
Mene kliče preko meje moja madre-patria.
Če me ta ne bo redila, me pa čaka aleat.
«Senjorina» bom postala, mu skočila bom na vrat.
Puder, kreme in parfemi, lišp, obleke so moj vzor.
Moja, sreča je le v senci italijanskih trikolor.
Prava «esula» Rečanka truda, dela ne pozna...
Bog ohrani vlado v Rimu, eia, eia, alala!
2ANIMW0STI
Nekdo je te dni zamenjal okno za vrata. Po vsej sili je želel priti skozi zamreženo okno v svoje stanovanje. Čudna zamenjava, kaj ! No, so na svetu Se bolj Čudne zamenjave. Amerikanci so na primer zamenjali Trst za kolonijo. V Trstu so, pa mislijo, da so v koloniji. Zamenjali so Slovence za zamorce. Pride Slovenec k Amerikancu, a Ame-rikanec misli, da ima Crnca pred seboj: — Mož, kj je hotel skozi okno domov, se je konCno streznil in ugotovil napako. Upajmo, da bo z Amerikanci tudi tako.
Kakor javljajo nedeljski tržaški listi, je Odbor za Reko (Comitato prò Fiume) razpisal nagradno tekmovanje za himno reških beguncev. Poslati je treba besedilo in napev. »Kraška buria« je uvidela plemenitost in res nujno potrebo tega tekmovanja in je sklenila, da se ga tudi ona udeleži. Evo naš prispevek za himno reških begunk!
DogoM v tramali
Stopii sem mu na kurje oko. Vi, ki vas je mati narava obdarila s tem previ^kom, veste kaj je to. Tudi jaz vem. Imam ga in preklinjam ga večkrat. Posebno, kadar so na vidiku spremembe vremena. Imam hčer, deset mesecev bo na zemlji te dni, in če me le poboža z nežno ročico po kurjem očesu, zardim od sramu, ker bi se skoraj spozabil in jo na-šeškal. A jaz sem oni dan stopil nekomu nanje, na kurje oko 1 V tramvaju je bilo to. Imel je kurje oko, vam rečem, da ga ie bilo veselje gledati. Molelo mu je skozi usnje kot majhen hrib. On pa niC ! Se pogledal me ni ! Pričakoval sem sunek pod rebra ali zaušnico. Pa nič i Čakam minuto. Mislil sem: mož se koncentrira, zbira moči, da bo močneje dregnil. Nič, vam rečem. Počakam, da opravi formalnosti z listom. Nič ! Verjemite mi, zjezila me je ta mirnodušnost. Kar zarjul sem nanj : «Ali me ne boste?» Tedaj se je obrnil: «Kaj vam pa je?» «Meni nič» sem dejal, «a vam sem stopil na kurje oko in pričakujem običajnega plačila za to.» Zasmejal se je, zakrohotai: «Ho, ho ! Človek božji i Kaj je to meni. Le gazite po meni1 Niti ne čutim tega. Vedite, da sem tržaški delavec. Vsi zakoni, vse oblasti so proti meni, vse tegobe me tarejo, zato pritiska na kurje oko niti ne občutim !»
J O C A
Draga Pepa!
Zadnje dneve v našem mestu nastopila je sopara, ki te prav pošteno utruja in človeku Uvee para. Pravijo prerokovalci, da nevihte se bojijo, drugi spet, da tako vreme zna prinesti epidemijo.
Jaz v prerokbe ne verjamem, pa naj bo ie kakor hoče , res pa je, da tudi meni je postalo kar prevroče.
V Jugoslaviji z vremenom so pa letos zadovoljni in, kot kale, iitni hrami na jesen bodo prepolni.
To, seveda, bo jezilo tistega, ki jezo kuha na sosedno nam drlavo ;
PIŠE P Ig P J
ta ji ne privošči kruha.
Tak bi hotel, da tam gori mnolica naj kruha strada, kajti to mu nade daje, da bo tamkaj padla vlada.
A vseh teh pobolne lelje se ne bodo izpolnile pa če še tako zavzele so za to se višje sile.
Brala sem, da v Bazovici tri molake so prijeli, ki dinarjev prav veliko v svoijh listnicah so imeli.
Ti v Sloveniji livino so poceni kupovali in na črno preko meje semkaj so jo pripeljali. Tukajšnji mesar je vole
„ lì ©Bil A AKRA”
ofot®že«tca in sodnika
Pred tržaškim sodiščem se je moral zagovarjati Carlo Chelli zaradi tega, ker so pri njem našli 3 (tri) pištole. Sodnik je Chelli-ja oprostil, ker je le-ta dokazal svojo dobro vero (buona fede). Tako se glasi kratko poročilo tržaških listov z dne 14. t. m.
Resnično nam je žal, da nismo prej vedeli za to razpravo. Tu bi se bili naučili nekaj novega in bi željnim bralcem lahko postregli s podrobnostmi. Tako pa smo navezani samo na ugibanja. V dobri veri je n. pr. človek, ki misli, da ima prazen žep, pa najde v njem ukraden bankovec. Glede bankovca bi taka «dobra vera» že šla, šla bi mogoče še celò zaradi ene pištole. Ampak tri pištole!! Te so namreč nekoliko težje in večje nego skromen bankovec. Ne verujemo, da bi bil kje Kak sodnik, ki bi se dal prepričati, da imaš pri sebi tri pištole in da ne veš zanje. «Dobra vera» obtoženca je morala torej biti drugačna. Najbrže je sodniku dopovedal, da ni vedel, kakšnim koristnim namenom služijo pištole, odnosno, da je mislil, da so to nalivna peresa, vžigalniki za cigarete, priprave za izdelavo makaronov in špagetov ali kaj podobnega. To je seveda nekaj drugega.
če najdejo pri tebi kanon, moraš reči, da je to pihalnik za ogenj v peči, ali pa, da se baviš z astronomijo in potrebuješ daljnogled. Naše prisrčne čestitke pa naj veljajo Karlu Chelli-ju, specialist za »dobro vero». In tudi sodniku, ki je najbrže imel še večjo «dobro vero» nego on.
Tudi io je Itfka
(Rim, v maju 1948. Uradno poročilo. Denarni obtok, ki je konec decembra 1947 znašal 788.1 milijard je konec januarja 1948 padel na 783 milijard in konec februarja 1948 celò na 776.6 milijard. Konec marca 1948 pa je narastel na 797.9 milijard, torej se je povečal za 21.3 milijard).
Mož, ki misli s svojo glavo: Evo to so uspehi vla*dne politike: Denarni obtok je v marcu zopet občutno narastel.
Demokristjan: Naravno! Ce hočemo, da življenje napreduje, če hočemo, da raste promet in produkcija, narod in država, moramo vendar nekje začeti. In res ne uvidim, zakaj ne bi kot prvi začel rasti denarni obtok. Živel De Gasperi!
Čudeži sicer dandanes niso več moderni, toda v Trstu je pa kaj 'akega le mogoče, kakor je v Trstu še marsikaj mogoče.
In tisti naši napredni ljudje, ki : n bili obsojeni na več mesecev zapo h ker so našli pri njih v podstreš-. zarjavelo pištolo, se lahko zdaj ■izejo od jeze. Prav jim je! Za-iaj pa niso imeli «dobre vere»? Naj jim bo to šola za bodočnost. Tudi
IMrnisH Sia
Švica je dala zatočišče vojnemu zločincu škofu Rožmanu. Dovolili so mu naselitev s pogojem, da se bo držal nevtralne politike. Škof je pristal .dejal je: «Prav! Jaz sem bil vedno nevtralen! Delal bom še naprej v fašističnem duhu».
kupoval od teh možakov, zdaj v zaporu s prodajalci na obsodbo bo počakal.
Vol je pametna Uvina, če ga vlečeš, gre čez mejo, osli pa, ker so pač osli, sami ti čez mejo grejo.
Takšen osel, včasih berem, se na oni strani odloči, da bo šel iz domovine, in obmejni trak preskoči.
Ko pa malo se razgleda in spozna demokracijo, se zave, da je kot osel pač napravil oslarijo.
A za takega begunca papci bo svoj glas povzdignil, le za grške rodoljube ne bo niti s prstom mignil. Sploh sedanji sveti oče, socialna je pojava, ki fašistične metode prav izredno odobrava.
Tisti pa, ki o fašistih ima svoje grdo mnenje, bo na papelevo prošnjo prišel v večno pogubljenje. Kakor vemo, pa bog oče se drugače je odločil, rekel je, da nepoštene v večni ogenj bo izročil, nikdar pa ni bog izjavil, da pekel za to je ustvaril, da poštene proletarce v njem bi v večnem ognju paril To si papel je izmislil, in zato ne bo drlalo, če pa je nebo pravično papela bo tja poslalo!
Te pozdravlja
Tvoja Juca

ttaliia ima novega predsednika
STE MSSSA EST!
Ciciban in Pasiirčeb
Ciciban Pastirčka sreča, radovedno ga povpraša:
«A kako veroučitelj napram tebi se ponaša ?
In Pastirček se vohvali.
«Zame sladke ima besede in učenec, ki me bere, prejme same dobre rede«. «Mene pa,» de Cicibanček, «niti videti ne mara, če me najde pri učencu, mene, njega, strašno kara.»
«/4 zakaj ta dvojna mera?» zdaj Pastirčku v glavo noče, Ciciban pa ga pogleda, in tako se zakrohoče:
«He, he, he, si ti neumen I Kje le pustil si možgane I Jaz pa dobro ga razumem, saj ~ begunec je iz Ljubljane.
'TtUiec uijtakec
Mihec: Dragi Jakec, radoveden sem, če mi boš znal odgovoriti na vprašanje, ki ti ga danes mislim zastaviti.	,
Jakec: Kar govori! Videli bomo.
Mihec: Kako si napraviš v najprometnejši četrti velikega, evropskega mesta otroško igrišče, čeprav nimaš ne dvorišča ne vrta?
Jakec: Tega pa res ne vem.
Mihec: Cisto enostavno. Ulico pregradiš z zidom ob obeh vogalih hiše.
Jakec: Kaj? V Evropi hočeš delati kaj takega? To bi šlo kvečjemu v kaki afriški koloniji.
Mihec: O, prosim! Pojdi pogledat v ulico Fabio Filzi ali pa v ulico Giustiniano!
Vestnost v službi
TRŽAŠKI POLICAJ: KAJ NOSITE V VREČI?
TAT: NEKAJ JUGOSLOVANSKIH PAKETOV, TODA SEM CLAN «LEGE NAZIONALE».
DOPISNIK KRAŠKE BURJE ZATRJUJE, DA STA SLA POTEM OBA« POLICAJ IN TAT VSAK SVOJO POT NEMOTENO DALJE,