List 49. Vrw f 5- jri LX. .j* i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub-(inserate) vzprejemlje npravništvo, in se se pošiljajo nredništvn „Novic". V Ljubljani 5. decembra 1902. Politični oddelek. mm^m m m fr Mej Potujčenje južnih Slovanov. tem, bo se v državnem zboru bije neprestano boj za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem, kjer gre za to, da se v mejah avstrijskih zakonov pribori najprimitivnejša pravica severnim Slovanom, rabe maternega jezika javnega življenja na vseh ra vica postojankah vico uživai se prav dosledno m preračunjeno vrši ujčevanje slovanskega juga v monarhiji. Glede neuspešnosti pogajanj v češkem jezikovnem m vprašanju so se izrazili ostro že vsi pošteni listi, tudi mi smo povedali že svoje mnenje. Dgn.es pa^iaj temu še dodamo sledeče: komedija, ki se vrši v zadevi rešitve češkega jezikovnega vprašanja od strani naših političnih nasprotnikov, v zvezi s komedijo, katero uganjajo naši nasprotniki na avstrijskem jugu, % spominja prav živo na taktiko tatov, ki motijo na enem koncu trga ljudi z raznimi burkami, da morejo tem uspešneje krasti na dragem koncu. In res, družba političnih dolgoprstnikov prav pridno vrši svoj posel na avstrijskem jugu ter krepko izkorišča ugodni hip, ki si ga prireja s hrupom na — severu. Oči avstrijske javnosti so obrnjene na sever; okoli „češkega vprašanja" se suče skoro vsa politična pozornost merodajnih krogov; mej tem pa ti „merodajni krogi" popolnoma pozabljajo stvari, ki se dogajajo v domovini Jugoslovanov, ki niso nič manj važne za obstanek Avstrije, kot one na severu. v državi ustvarja na našem jugu, daje mnogo avstrijske „merodajne kroge" narodni boritelji našega i ronijo^ čuje j o vedno jeden potem slovanskega juga. isti odgovor: „ storijo najmanjega ko- zadovoljili potem » na vrsto u prišli mi; marveč čakati morajo Čehi in čakati mo ramo naravno potem tudi mi. Ali mej tem čakanjem prav živahno dela nasprotna politična propaganda, da bi potujčila naš jug. Naravnost vznemirljive so vesti, ki jih čitamo v hrvatskih listih o tej propagandi v Hrvatski in Dalmaciji, katera postala v političnem pogledu druga Češka, in to v očigled italijanski in še bolj nemški iredenti. dnevnik „Narodna Obrana". Hrvatski in Slavoniji je zavzela nemščina oholo, prepotentno stališče, kafje dovedlo zlasti v Slavoniji nekatere hrvatske rodoljube do odločne proti« obrambe s tem, da so ustanovili v Osjeku hrvatski Vse javno in družinsko življenje je tu okuženo po nemštvu, v hrvatskih zvenečih društvih se nahaja več nemških nego hrvatskih listov, in nemški hujskajoči časopisi prihajajo celo v rodbine takih mož, ki se odlikujejo v hrvatski narodni pravici poudarjajo prvi hrvatski listi, da, borbi. Po ako se hrvatski narod kmalu ne zave svojega narodnega ponosa, bode prepozen vsak boj proti vse po-plavljajočemu nemštvu. Znane so težnje italijanske iredente v Dalmaciji; znano je prizadevanje italijanskih političnih krogov za priklopljenje te dežele ; vse to so nam pojasnili zlasti dogodki zadnjih časov, ki so priča resnične nevarnosti, katera preti hrvatski Dalmaciji s potujčevanjem. To nevarnost je prav živo naslikal odličen dalmatinski Hrvat v zagrebškem aObzorutt, ki pravi mej PjOlp^aj, ki se v sj^d «atn o f^i^notranj ep olit i č n i h drugim: » Govorilo se je, da s prihodom novega namest- misliti, in so nanj že opetovano ih resno opozarjali nika se izvršijo korenite spremembe ne samo v osebah NOVICE Letnik LX. marveč tudi v sistemu. Listi so poročali, da odstopijo vsi glavni uradniki pri deželni upravi, ter da se na-domeete z dalmatinskimi Hrvati. Od starega namestništva sta zares odstopila dolgoletni namestnik David in podnamestnik doslu-ženi Pavić, a imeli bi odstopiti tudi mnogi, mnogi drugi . . . toda o obljubljeni spremembi osobja in sistema ni ne duha ne sluha. Na_čelu cel^JDaLcnacije stoji baron Handl — gristen Nerpec. Na_čeJu^edatva-je G erts c h e Nemec; na čelu financ Hočevar — ponemčen Slovenec, na čelu šolstva Zavadlal, % a Slovenec, ki pa je nemški pionir (?Ur ); na čelu pošt in brzojavov Pattay — zopetj#$emec. In tako sestavljajo vso oblast v Dalmaciji ljudje, katerih nijeden se ni rodil v Dalmpciji in katerh nijeden (?) ne čuti z narodom. V deželnem zboru je namestnik nastopil s samimi obljubami za gospodarski preporod Dalmacije; ta „preporod" se zares kaže, ali le v prilog tujcem, Nemcem. Baron Handel je odsvetoval Hrvatom, pečati se s politiko, dopušča pa, da delajo najživahnejšo bolitično propagando Nemci in Italijani na škodo hrvatskemu narodu. In tako je baron Handel v Dalmaciji upeljal isto politiko, katero je v tej deželi od nekdaj vodila Avstrija : divede et impera. Na jedni strani vse obljubiti, a na drugi ničesar izpolniti. Pred njegovimi očmi pobija zadrška fakinaža na javni cesti odlične Hrvate in pred njegovimi očmi razvija nemška politična propaganda najživahnejšo delavnost. Najslabše pa je v jezikovnem pogledu. Nemščina se šopiri po uradih Sodnijam se nalaga, da sestavljajo statistična izvestja v nemškem jeziku. Našel se je sodnik, ki je skupaj s svojimi pristavi odbil zahtevo po izveščanju v nemškem jeziku Ali kaj se je zgodilo? Pristavi so dobili ukor, a sodniku se je zagrozilo z ostro kaznijo. V sodnijsko službo jemljo najrajše ljudi, ki so zmožni nemškega jezika, osobito ako so rojeni Nemci itd. itd. itd." Pri takih odnošajih si nikdo ne more misliti druzega, nego da hočejo slovanski jug na vrat na nos potujčiti, germanizovati, in da na tem delujejo celo činitelji, od katerih bi v državnem interesu smeli pričakovati nepristranosti; to je značilno nad vse. „Najprej uredimo jezikovno vprašanje za Cehe, potem pridete na vrsto Jugoslovani". Ali niso take besede modrih državnikov skeleča ironija, — vrelo olje na naše pekoče narodne rane ? Oni, katerim je dana v roke oblast in moč, urediti čim prej češko jezikovno vprašanje, zavlačujejo njegovo rešitev; a mej tem se uprav pred njihovimi očmi izvršuje germanizaciia južnih Slovanov na vseh koncih in krajih. Ali naj nas pri vsem tem ne naudaja slutnja, kakor da se to oviranje v rešitvi jezikovnega vprašanja tako severnih, kakor južnih Slovanov vrši v nekaki tajni zvezi onih elementov, ki bi radi, da bi ta vprašanja dozorela v tak štadij, da bi njihova rešitev sploh postala nemogoča? «Gorica". Politični pregled. Notranji položaj. — Vladni krogi goje upanje, da se morda vender-ie posreči porazumljenje mej Čehi in Nemci. Nemški p>slanci iz Češke — izvzemši Vsenemce — so for-muiirali svoje zahte?e, oziroma povedali pogoje, pod katerimi so pripravljeni, privoliti v to, da se v čeških okrajih uvede č-ški notranji uradni jezik Neko približanje mej Nemci in C-hi je oči^idno, saj so na pr Nemci pri razpravi o posojil-ništvu celo zamolčali vso afero posojilnice sv. Vaclava. To govori dovolj jasno. Čehi so vzeli nemške zahteve v pretres. Ako privolijo Čehi v to, da se ustanove okrožja po narodnosti, potem je mogoče, da privolijo Nemci v uvedenje češkega notranjega uradnega jezika Državni zbor. — Poslanska zbornica razpravlja še ve ino o samih nujn h predlogih, katerih je še 65 rešiti, predno pride zbornica na dnevni red Sedaj je na razpravi predlog proti krošnjarstvu. V razpravo o tem predlogu je posegel tudi poslanec P 1 a>Lt a,n , ki se je kr^pkü-a^v^el _7a frrnftpjarje \z kočevskega, Črnomaljskega in novomeškega ok^ja. Po dosedanjih dispozicijah zboroval bode državni zbor do 19 decembra. Ves ta čas se potrati z nujnimi predlogi. Ako se do 19. decembra ne doseže mej Čehi in mej Nemci porazumljenje tako, da bi se mogel budgetni provizorij parlamentarno rešiti, potem si bo vlada vse kar potrebuje dovolila s. sloveČim § 14. Avstrija in trgovinske pogodbe. — Poluradna „Wiener Allgeneine Zeitung" je priobčila te dni iz dobro poučenega vira neke zanimivosti glede trgovinskih pogodb mej ^■HKEHBHH^^^&S^flMl JMhBK^-^ ^Hjfc^JL. . . . ^ j* - . ^ , JH __BVL • '-40 * v^t Avstrijo, Nemčijo in Italijo Ta list piše, da bi Nemčija takoj odpovedala Avstriji "trgovinsko pogodbo, ako bi bil v nemškem parlamentu sprejet carinski tarif in bi tako bila Avstrija prisiljena, skleniti z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo Po postavi iz 1. 1899. pa Avstrija ne sme sklepati z drugimi državami toliko časa novih pogodb, dokler nista Avstrija in Ogrska sklenili in sprejeli novega avtonomnega carinskega tarifa. Oni vir, iz katerega dobiva to poročilo „Wieuer Allgemeine Zeitung", pravi, da bo Nemčija tudi zaradi tega koj odpovedala dosedanjo pogodbo, ker bi se nemški kancelar Bülov nikakor ne mogel ustavljati pritisku konservativcev in agrararcev. Z*to je za Avstrijo neobhodno potrebno, da se čim prej dogovori z Ogrsko glede avtonomnega carinskega tarifa, ker bi sicer bila brez brambe proti noremu nemškemu carinskemu tarifu. Vinska klavzula v pogodbi z Italijo se tudi ne odstrani, daži je to Szell v državnem zboru v Pešti obljubil. Zakonski načrt gledć terminske kupčije z žitom. — Odsek gospodske zbornice, ki je bil voljen za posvetovanje o zakonu zastran odprave terminske kupčije, je imel v soboto sejo in je sklenil nasvetovati, naj ostane gospodska zbornica pri prvotnem svojem sklepu. Nemčija. — V nemškem državnem zboru so začele postajati razmere slične on;m v našem državnem zboru na Dunaju. — Obstrukcija bode uganjala, kakor se vidi, tudi v nemškem državnem zboru svoje burke. Nemška vlada je pridobila za se konservativce io agrarce s tem. da je vsprejela povišanje uvozne carine na ječmen in kmetijske stroje za gra-ščake in veleposestnike. S pomočjo konservativcev, agrarcev in drugih vladnih strank pa hoče, četudi z nasiljem, udušiti obstrukcijo, s katero menijo socijalni demokratje, če ne popolnoma preprečiti, pa vsaj za mnogo časa zavleči vsprejem novih carinskih tarifov, ki bi bili po njih mnenju na veliko kvar delavcem in ephh onim, ki si morajo vsakdanji živež kupovati. Ti novi carinski tarifi, katere predlaga vlada, sestoje iz 938 točk Ako bi torej državni zbor o vsaki teh točk hotel posebe Letnik LX. NOVICE Stran 483. razpravljati, dana bi bila socijalnim demokratom prilika, da bi z dolgimi govori in z drugimi obsfrukcijskimi sredstvi zavlekli konec debate na Bog ve koliko časa. Ker se pa nemški vladi mudi da bili ti novi carinski tarifi vsprejeti prej ko prej, hotela je obstrukcijo udušiti z nasiljem. Proti vsem določilom opravilnikom dogovorila se ie vlada z večino, da se glede Letos je „Trgovsko-obrtna zadruga" zopet čudovito lepo napredovala. V 10 mesecih je že dosegla in tudi presegla lansko poslovanje v vseh poglavitnih postavkah. November in december pa sta najboljša meseca, in do konca leta vse delovanje torej mnogo carinskih tarifov opusti podrobna razprava, ter da se preseže 1. 1901. Kratka prispodoba števil za letošnjih novih bo o vseh 938 točkah hkratu glasovalo. To se je imelo zgoditi v petek; ali socijalni demokratje so začeli v državnem zboru tako razsajati in razbijati ter okolo sebe mahati, da je moral predsednik sejo zaključiti. prvih 10 mesecev z onimi celega lanskega leta nam najbolje pokaže veliki napredek in razvoj tega denarnega zavoda. Rusija. Zadnjič so poročali listi, da prav za gotovo odstopi predsednik sv. sinode Pobjedonoscev, ker so proti njemu vsi liberalni in neodvisni elementje v Rusiji. Zdaj pa se ta vest preklicuje in Pobjedonoscev ostane. Ž njim je namreč veČina \plivnih velikih knezov in drugih ruskih odličnjakov, i so odločno nasprotni vsakemu preobratu Ker je prestolonaslednik veliki knez Mihael jetičen, a car po zdravniških izjavah ne , Vladimir, dobi potomca, pride v poštev še veliki knez pa je že tako star, da skoraj gotovo ne preživi carja. Zato se zadnji čas mnogo razpravlja o prestolo-nesledništvu ter se določa Vladimirov sin, veliki knez Ciril za prestolonaslednika. Macedonski ustanek. prihajajo Čedalje resneja poročila V dogodkih v Macedoniji dež-li je vse v največji Dohodki: Deležne vloge . . Obresti . Vloge 1901. Vpisnina..... Vrnjena posojila . , 3 004 68 165 335 30 61.968 98 432 643 30 220 847 13 V prvih 10 me secih 1. 1902. 3 429*55 157 45410 69.20447 520.728 63 228 256 60 razburjenosti. Prebivalstvo bt-ži v velikih masah čez mejo na bolgarska tla ; danes je že nad pol milijona macedonskih ubežnikov v Bolgariji. Kdor se ne more udeležiti ustanka, beži, in to so ženske, starčki in otroci. Minoli teden je bilo burno bolgarsko sobranje, v katerem se je razpravljalo vprašanje macedonske emigracije". Minister dr. Danev je poudarjal pomen tega naseljevanja za Bolgarijo v kateri utegne vsled tega priti do gospodarske in politične krize Med prebivalstvom vlada največje sočutje za nesrečne begune, katerim so Turki požgali vasi in poropali vse. Ljudje darujejo denar in obleko, da obvarujejo nesrečnike pred posledicami zime in lakote. A teh nesrečnikov pribeži vsak dan od 300 — 500 na Bolgarsko. Razmere, silijo to nesrečno ljudstvo v beg, so nepopisne Denarno stanje pa je bilo tako: Deležne vloge Posojila Vloge Promet 31. dec 1901. 494 083 92 359.413 15 1,047.029 70 1 361.785 33 568.105-78 2 524 473*79 2,945 679 74 m Obrtnija. Dostaviti je še, da zavod posluje tudi z eskom-ptom in lombardom ter je v živahni zvezi z večjimi denarnimi zavodi in bankami. — Eskompta je bilo lani 361.576 18. letos že 348 634 56. — Lombarda lani Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici. tem velevažnem zavodu poroča „Soča na slednje: Čitateljem našim je gotovo v živem spominu, kakošne nade so spremljale „Trgovsko obrtno zadrugo" od rojstva dalje do današnjih dni j. In s ponosom smemo kazati na ta mogočni denarni zavod vsi Slo-venci ter govoriti: V takem delu je bodočnost slovenskega naroda v Gorici in na Goriškem sploh. 25.923 05, letos že 32.660 34. Posebno to poslovanje je velike važnosti za razvoj naše trgovine in obrti. Slovensko ime in kredit gresta s tem daleč po svetu, kjer smo bili doslej še malo ali nič znani. Ta števila pač najbolje pričajo o rastoči moči zavoda na vse strani in kažejo: koliko zaupanja uživa zavod in kako znamenito zna porabiti zaupanje in podana mu sredstva v blagor, čast in ponos naroda. Slovenci smo še daleč od moderne trgovine in Ob sklepu leta 1901. smo objavili števila o po- obrti, ne poznamo še dovolj ali prav malo onih potij, slovanju in napredku tega znamenitega zavoda, in ta katere dela pri drugih narodih blago in posebno denar. števila so bila tako vesel pojav o rastoči gospodarski O izkoriščanju denarnih sredstev ali tudi le kreditov moči naši, da smo videli v njih najkrasnejše izpol- nimamo niti pojma, v primeri z onimi sosedi, ki nas njevanje vseh onih nad, katere smo stavili v ta de- gospodarski podjarmujejo, ali vsaj mogočno ovirajo narni zavod od prvega početka. Marsikateri rodoljub v našem gospodarskem in s tem tudi narodnem na- se je Čudom poprašal zavodov tudi v tem Odkod poleg tolikih denarnih predku. Le polagoma se nam odpirajo oči in pose-tako znamenito poslovanje? gamo po pripomočkih modernega obrtovanja. Vsi za- Odkod toliko denarja? Kam ga zadruga oddaja tako pored se moramo šele učiti, učiti in učiti, in ko smo plodonosno ? se naučili nekaj, kar drugi že davno znajo, posežemo * Stran 484. Letnik LX. po pripomočkih, ki nam jih lahko v obilni meri nudi moderna trgovina z blagom in denarjem. „Trgovsko-obrtna zadruga" je v tem po- Naša gledu najboljša šola našim ljudem. Tu se polagoma drug za drugim uče slovenski trgovci in uporabljati kredit v svrho svojih podjetij, pridobivati in nad dvakrat pokrita s podpisanim. Poleg vsega tega pa je še neomejeno jamstvo. Kje je zavod, ki nudi podobno varnost? To v premislek onim, ki imajo denar naložen obrtniki za manjše obresti v tujih zavodih, in vender bi ga lahko naložili na boljše obresti in veliko bolj varno denarna sredstva, ki bi sicer ostala mrtva, v točneje v tem znamenito delujočem domačem zavodu v blagor izvrševanje svojih obveznostij nasproti svojim zala m čast slovenskega naroda. Le potem, ako se slo- gateljem, in poslužujejo se čedalje v večji meri venski denar, ki je danes še v tujih denarnih zavodih vseh dobrot, ki jih nudi zadruga svojim članom Ze preloži v slovenske, in pri nas tudi pod tako ugod danes moremo reči, da je veliko slovenskih trgovcev nimi pogoji v „Trgovsko-obrtno zadrugo", bomo mogli in obrtnikov, ki bi nikdar ne bili to, kar so. ako bi uspešneje delovati in napredovati na gospodarskem ne bilo zadruge in njenega tako obsežnega poslovanja, s kakoršnim se navadne posojilnice niti ne pečajo in se po pravilih in odmerjenem delokrogu niti ne smejo pečati. tem pogledu naša zadruga največja dobrotnica slovenskega naroda, za našega trgovca in obrtnika pa še posebej. tem na narodnem polju. Zaključujemo z vsklikom takem delovanju naša bodočnost! jftt i' A žA A4 A ^ A A/ 4 ^ i^it i ■ W • ' w * w m " ' V 1 T w 1 i ' t t 4 T r 'it' Tr ^ ^ i n o ti V Xo iO Ot Kmetijstvo „Trgovsko obrtna zadruga" pa postaja tudi agre- siven činitelj v gospodarskem razvoju, posega že čez slovenske meje ter objemlje v prav izdatni meri tuje sloje v krog slovenskega vpliva. O tem ne govorimo dalje, dovolj, da smo od daleč namignili. Kolike zemlje izkoristi. drevju na polju. Ne bilo bi ravno pametno, ako se hotelo iz vajati do skrajnega pravilo, da se naj zadnja pedenj se tikalo vzgajanja sadja na To pa je to važnosti, bo vedel ceniti vsakdo, ki je doslej takih kosih zemljišča, ki niso pripravni za drugo kul- opazoval in čutil slovensko mizerijo v ekspanzivnosti. Treba je pa naglašati, da je zadruga dokončala turo. Nekateri so mnenja, naj bi se na takih pro- storih sadilo vedno z novembrom šele 5. leto svojega delovanja. Gotovo je, da bo še napredovala in se razvijala, in po petih meje sadno drevje. To velja do neke katere pa se ne sme prekoračiti. Pri vsem pa . da treba gledati tudi na polepšanje okolice, letih bomo mogli govoriti še o veliko lepših uspehih, se z nasajanjem polja s sadnim drevjem ne spremeni Ves nadaljni razvoj zadruge je do ene same točke že začrtan v sedanjih številih, ki so najlepša podlaga za veliko ugodnejše bodoče petletje. Na eno stran pa je v rokah naših rojakov še veliko lepši polj Tudi v nekak gozd, kjer rasto drevesa brez pravila. se mora upoštevati okolnost, kake vrste sadje sadimo na polju in je gotovo, da ne bomo sadili razvoj tega zavoda. To so hranilne vloge, vlog (ki dajejo hranilnim ulogam varnost) je danes vplačanih že okroglo 630 000 kron, in to je glavnica, ki sama skrbi za naravno rast zavoda, toliko bolj, prav plemenitih vrst jabolk in hrušek, ker polje Deležnih tako zavarovano proti poželjenju uzmovičev, nego baš domači vrt ki je navadno dobro ograjen. Na polje sadimo take sadne vrste, ki so za splošno porabo največ za mošt in katere provzročajo ako pomislimo, da je podpisanih deležev do danes malo stroškov. Tudi je gledati na to, da se ne porabi nad 1,200.000 kron, in te krone morajo redno prihajati za to preveč zemlje. Tako sadno drevje je potem od v izogib izgube v zadružno blagajno. In s tem denarjem velike koristi na gospodarstvu. Dasi je v naših krajih se da že lepo napredovati!! Hranilne vloge pa so malo takih prostorov, kjer bi ne rastlo tudi žito dobrovoljni prinosi vlagateljev, da zadruga more svoje ali drugi poljski pridelki, vender nahajamo tudi take delovanje še veliko lepše razširiti. Res da ima zadruga prostore, kjer se ne da ničesar druzega gojiti, ko vlog že blizu 600.000 kron, ali to je z ozirom na drevje. Taki prostori so na pr. strmi obrenki bregov, velikost zavoda še veliko premalo, v primeri mnogo meje in groblje na polju, obali potokov, prodišča, paš- manj, nego jih ima katerikoli drugi zavod, dasi je niki in drugi taki pusti kraji. Na takih prostorih se varnost tolika, kakor pri redko katerem drugem de- prav izborno da vzgajati sadje in je treba pomisliti, narnem zavodu. Treba namreč pomisliti, da najbrže da je drevje najboljša bran proti vetru in nevihtam daleč po svetu nimajo takega zavoda, ki ima več ki škodujejo, in brani, da vpliva preveč suša. lastnega denarja nego tujega ali vlog. In to je pri Nasadi sadnega drevja na polju pa po drugi naši vlog zadrugi, ki po pravilih niti nego ma svojega denarja ne ali sme imeti več strani ne smejo ovirati poljskega gospodarstva in ni deležnih vlog kakor ne gre na pr. da bi nasajali na polju cele dre Danes n. pr. ima podpisanih deležev nad 1,200.000, vorede, ako ni potrebno, ker s tem se pobere vplačanih v gotovini okroglo 630 000 kron, a vseh mnogo zemlje njivam. Ali v kolikor opravičuje nasa- vlog komaj 568.105 kron, torej vsaka krona janje vloge več kot pokrita z vplačanim lastnim denarjem na pr. da se sestavljajo, kjer prostor dopušča sadnega drevja, treba tudi gledati na lepoto, HHHHHj^HHH lepe Letnik LX. Stran 485. skupine drevja, ki kinčajo kraj. Za te nasade pa se ter spravi marsikaterega razposajenega fantalina v mnogo bolj priporoča hruške nego jablana, ker po- hipni strah, a s seboj vender nikogar ne vzame. Vrag slednja preveč razprostre korenine, ki segajo v njive, v spremstvu sv. Miklavža namestuje in predstavlja katoliške cerkve paganstvo pred Kristom, dočim Miklavž pekel. Nikakor pa ni dobro saditi vrst drevja, ki visoko princip zlega, v čigar oblasti je bilo po naukih zraste, ker je nevarno zaradi strele. Ako hočejo gospodarji posebno gledati na lepoto, predočuje zmago krščanstva, ki je prevladalo lahko si uraislijo na pr. v posameznih skupinah drevje, Kaj pa je pri tem dogodku najčudnejše, je to, da je da postavijo med nje klopi in mize, kar je v poletnem moč krščanstva prisilila celo peklenske moči, da mo- času jako ugodno, le da ne sme podpirati lenobe. rajo služiti njegovemu smotru m sicer s tem, da Posebno koristno je pa, nasajati z drevjem obal vzbujajo strah in grozo pri ljudeh ter potemtakem potočkov in strug, to pa ne samo s sadjem, marveč odvračajo ljudi od zlega. Tak pomen ima Miklavževo tudi z drugim drevjem, najbolje z vrbo, pa z vrbo pohajkovanje iz krščanskega smatrališča. Vrag pa, ki one plemenite vrste, ki je posebno porabna za ple- je kot Miklavžev spremljevalec navadno zvezan ali tarstvo. Drevje ob potokih varuje bregovje, da je ne prepasan z verigami, pomeni poraz in popolno uni- raztrga voda in ako nese še posebnih koristi, kakor čenje paganstva. Pagani so v strahu častili svoje sadje in pletarska vrba, je to dvojnega pomena. Se malike kot krute bogove ter provzročevatelje elemen veda ni pozabiti potokov, ob katerih raste sadje, pre- tarnih nesreč, a tisti bogovi, ki jih je izmislil graditi tu in tam z „rakami a strah ali mrežami iz lesa ali ljudi pred neznanskimi silami narave, so se morali žice, da voda ne odnaša sadja, ko dozoreva. končno toliko ponižati, da so postali pokorni služabniki Menimo, da nasvet, zasajati s sadnim drevjem Miklavževi (namreč kristijanstva). razna taka tla, ki dosedaj ne prinašajo nobene koristi, sprejmo mnogi gospodarji z veseljem. Naj slijo, koliko je še takih krajev, ki bi se dali izborno izkoristiti, kakor na pr. s trnjevjem in drugo tako šaro preprežene livade. Ali ni razumneje tako šaro izklestiti, pa nasaditi sadno drevje, če tudi najnižje vrste, gotovo donaša več koristi ko robida! Vedeti pa treba, da se stroški bolj in bolj mno- žijo na gospodarstvu, da treba tudi skrbno gledati na to, kako se bodo pomnožili dohodki. Kmetijske raznoterosti. Razpis daril iz cesarja Franca Josefa I zaklada za stare in zveste kmetijske posle. tega zaklada, bil različnih deželah in krajih nastopa vrag v pomi- raznih podobah in z raznimi šegami. V pruski Šleziji se imenuje v obče „ta hudi u ter je oblečen v narobe obrnjen kožuh. Slovenci so ga nazvali pa rt Inom in svoje dni bila šega v mariborskem semenišču, da so ta dan domači strežniki obdarovali vsakega bogoslovca, ter mu dali pri večerji pod prtič na okrož- niku medenega partlna. Prav imenitnega „Miklavža « z nebrojnim spremstvom partlnov pa prirejajo po samostanih, kjer se spremstva udeleži malodane ves samostanski naraščaj in edino ta večer smejo hoditi vragovi med posvečenim zidovjem ter slobodno obiskovati samostanske prebivalce, drugoč baje obletu- jejo meniške celice samo nebeški angeljčki če je res. ustanovljen l. 1898. v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letcs odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele meaeca decembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki ima vile in na hrbtu koš. Še sedaj služijo in se izkažejo, da, so nravnega vedenja in da Na Štajerskem hodi partl v ovčji koži, v roki Dalmaciji in kjekod po služijo hiši, mnogo (najmanj 30 let) neprenehoma pri eni in isti se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdaro- Hrvatskem hodi Miklavž brez hudiča, in kod hodi, vani. Prošnje je vložiti do 1 0 decembra t. 1. pri podpi- ne pretepava otrok, temveč jih le straši Nasprotno pa je ogrski partl, zlasti med Slovaki, pravi surovež. eanem odboru. Vsaka prošnja (ki je ni treba kolekovati) mora Tam je namreč Miklavž učiteljeva žena, a vraga pred biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva, stavlja Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, ki so jim taki posli znani, naj jim cpozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede na mfsto njih Glavni odbo £ c kr kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. no vembra 1902 učitelj. Miklavž deli otrokom svete podo- bice, rožne vence in razne svetinjice, vrag pa marljivo vihti v roki palico, s katero prideta včasi v neljubo dotiko tudi gospodar in gospodinja, če sta bila med letom preveč trdosrčna in gluha za učiteljeve zahteve. Parti Miklavževem spremstvu (Spisal A. Zavadilj. (Konec.) Vrag, ki hodi uprav ob tem času v Miklavževem Tam na Ogrskem, zlasti med Slovaki, se je namreč še ohranila ona, malo hvalevredna šega, kakor je bila tudi pri nas še pred kakimi 60 leti, da dobiva učitelj svojo plačo kar od faranov, ter hodi večkrat v letu po okolici, da si nabere kaj krompirja, fižola itd. da z otroci in z ženo doma ne pogine gladu. Blaženo učiteljsko življenje! Ako pa je kateri gospodar med letom kaj malo ali nerad dajal, ga na Miklavževo sme kaznovati — vrag-učitelj. Pri tem ganljivem ob- spremstvu po hišah, sicer rožlja z verigami v vreči hodu na Miklavževo nosi tudi vrag-učitelj na hrbtu NOVICE Letnik LX. koš, kamor mu gospodinje dajejo maslo, jajca, moko, vrečo in po obrazu je počrnjen s sajami. Vstopivši v slanino, denar — in hudič, kakor že pregovor pravi, sobo zarožlja z verigo ter vpraša otroke, kako so se vzame vse. Veliko hujša prikazen je vrag v nemški državi, obnašale. Če se zatoži kak porednež, mu zažuga, da ga vtakne v vrečo ter vrže v jamo, kjer bo baje kjer mu dajejo razna imena, kakor: Krampus, Ruprecht, oglodaval suhe kosti. In enakih šeg po drugih krajih Pelzebub. Pelznikel, Pelzmarke, Butzebok, Rumpreken, je dolga vrsta. Butzenan, Stumpelz, Sparmundi, Schruntzli, Klabauf ali Hans Muff. Zanimivo pa je, da je vrag nemškega izvira, kajti v krajih, oddaljenih od Nemčije, ga že ne sre- Pri Nemcih na Češkem ima Krampus tesno črno čujemo, Miklavž hodi sam. Paganski Nemci so imeli obleko, dolgo brado, žareče oči, zavite rogove na glavi neznanski strah pred svojim gromovladnim bogom dolga neokretna ušesa, konjska kopita ter dolgi rep. D o narom (slovanski Perun), ki so si ga predstav- Iz gobca mu visi dolg rdeči jezik in v roki ima tako Hali na vozu, ki ga peljejo kozli Kozel je bil tudi imenovano žilo t. j. korobač, spleten iz brezja, s kojim njegovo znamenje. tej grozi, ki so jo imeli pred šviga okoli sebe. Drugače pa je popolnoma pod Mi- Donarom, so jim predočitili krščanski oznanjevalci klavževo oblastjo ter se ne sme ganiti iz tal, kjer vere princip vsega zlega — hudiča. In odtod možno ždi sključen, kakor bi bil v okove uklenjen, dokler raztolmačiti, pkaj se pošasten, strašen in grd sprem- mu Miklavž ne dovoli. Sv. Miklavž povprašuje tudi ljevalec Miklavžev (Butzebock) večkrat kaže v ko- odrastle ter ukaže vragu, naj jih ošeška, če ne znajo zlovski podobi, z rogovi in kopiti. ali nočejo mu odgovoriti, ali če je na nje tožila go spodinja. Zavoljo tega se dekle poskrivajo. Toda Končno pa še tu vzamem v misel, kako obhajajo Čehi Miklavževo, ki nam morejo biti v marsičemur Krampus jih navadno izvoha ter pripelje k Miklavžu, uzor, bavarskem gorovju v berchtengadenski okolici je večjem obsegu še, nego družba sv. Cirila in a in pa Klabauf grozno grda pošast. Ima črno krinko na Metoda na Slovenskem, deluje „Ustredm Matice obrazu, dolgo brado, dolga špičasta ušesa in na glavi češke narodne dame, združujoč prijetno s koristnim, visoko špičasto avbo. Okoli trupla mu visi veriga in prirejajo vsako leto miklavški sejem na žofinskem v roki ima korobač. Vzadaj ima kratek debeli rep. otoku na Vltavi. Žoflnski sv. Miklavž ima obdarovati Na hrbtu nosi koš (Buckelkorb), iz kojega štrle noge ter rešiti uboge, od oholih in grabežljivih Nemcev napaženega fantiča. Razdeljuje tudi darove. zatirane otroka ob narodnih mejah, ima poskrbeti, Švediji hodi vrag (Paesk) v kožuhovini ali v da se ne odtujijo svojemu narodu. Letos se koži severnega jelena. Žuga neposlušnim in porednim vršil miklavški sejem, torej ga približno opišem. že otrokom, da jih odnese na Fjelde (v ledeno gorovje v Skandinaviji) med volke in medvede. Pod zarjo električnih lestencev, v prijetnem, toplem ozračju žofinske dvorane, je napravljeno fan- Toda Krampus ni le spremljevalec Miklavžev, tastično nebo, pekel, predpekel z medeno hišico kakor temveč je na več krajih o božiču tudi v Jezuščekovem v basni, s hišico velikanskega simboličnega srca in spremstvu. Prihaja vprašat, kako se otroci uče, ter s hišico „Pri metli vedejo in ali si zaslužijo Jezuščekovih daril. Na ba- Ko ste stopili v žofinsko dvorano, zagledate varski meji na Češkem hodi v kožuhu, ovit s slamo, predvsem velikega sv. Miklavža belih las in dolge sive brade, s škofovsko palico in mitro, kakor vam živi z verigo in korabačem. Na obrazu ima krinko. seboj nosi vrečo z jabolki, ki jih razdeljuje pridnim v vaših otroških spominih. Miklavž vas blagohotno otrokom. pozdravlja raz visokega trona, ki je obložen z zalogo V Lužici hodi o božiču z Jezuščekom in nemški vsakojake miklavške industrije. Resnobni Miklavž se otroci, ki ga zovejo „Ruprecht", se ga strašansko pozneje sprehaja med občinstvom in tu seveda ne boje. Tudi na Bavarskem (v Altöttingu in v algavskem sme manjkati v njegovi bližini angeljev in vragov. kraju) hodi na biljo sv. Miklavža sam vrag („der In mični angelji! Kdo bi jim pač odrekel, kadar böse Klas", „Klabauf"). luteranskih krajih imajo ponujajo svojo robo na prodaj in v prid osirotelih Krampusa za Miklavža ter ga zovejo » ru rauhe) šolskih otrok! Ali v tem se odprejo peklenska vrata « i Klas s pepelom, ki ali tudi „Aschenklas", ker nosi s seboj vrečico in pekel je izbruhnil vse svoje strašanske pošasti, in njo pretepava otroke. Temu „suro med občinstvom se migetajo skupine hudičev, vragov ) vemu a Miklavžu pa po svetem Miklavžu ni ostalo škratov in vražic Angelji so mirni in pohlevni, vra drugo, kakor šiba in dolga brada. Tudi njim včasi govi pa gola razposajenost, In te vražice! Kdo bi hodi ženska, oblečena v cunjah, s počrnelim obrazom domneval, da ima pekel tako mične prebivalke! Na m razkuštranimi lasmi. Imenujejo jo » Perchta" ali glavi imajo rudeče avbe s črnimi rožički, obleka je „Buzebrecht". V Švici, kjer so navadno Miklavževe iz rudeče svile, okoli vratu jim vise rudeči trakovi obhode jako živahne in hrupne, hodi vrag („Schmutzli" kakor plameneči jeziki, lasulja je iz rudečih las, široki ali „Ruprecht") nekaj dni pred Miklavževim sam v rob krila je okičen s postavami plesajočih škratov, raztrgani m razcapani obleki, oprtano ima veliko črne rokavice in nogavice kaj mično pristojajo peklen * Letnik LX Stran 487. skemu prebivalcu. Na verižici nosi vražica zlato od- priznanje njegovih obilih zaslug, ki se jih je pridobil v svojem prto srce. glasom. , » Čemu? popraša jo marsikedo s tresočim „Da vanje duše zapisujem", odgovori nam gibčen rudeči jeziček, seveda primerno kratek. Kosmati vragovi imajo precejšnjo zalogo peklenskih dovtipov ter sipljejo žgeči humor rred vrste Zemljanov. Pri- j 38 letnem službovanju na polju izomike in vzgoje šentpavelske mladine in kot izvrsten gojitelj sadjarstva. Poročila se je v Pragi gdč Marija Hilbertova, bivša naivka slovenskega gledališča, z gosp. Arturjem grofom Ai chelbu rgom. Županom v Idriji je izvoljen zopet zaslužni gosp. bližamo se peklu, kjer je v pošastnorudeči razsvetljavi Dragotin Lapajne in sicer s 14 proti 8 glasom, peklenski buffet pripravljen, v kotu gori pod kotlom Nova ustanova. V Gorici umrli finančni komisar ogenj, sova in kače blišče tam z očmi. Končno: ci- v Pok°iu S0SP Fran Povše le »apustil 5000 kron za ustanovo link! cilink! in takoj se začne premikati veličastni miklavški sprevod. Na čelu sprevoda gre revno dete, ter nese blagajnico „Ustredm Matice", za njim pa koraka Miklavž z vsem svojim nebeškim in peklen za vzgojo dečkov in deklet najprej iz sorodstva v Vrdunu pri Novem mestu, a Če teh ni, za kakega šolarja iz topliške fare. Desettedenski praktični kurs o mlekarstvu, ma-slarstvu in sirarstvu, ki se bo vršil v Selcih pri Škofji Loki, se prične januvarja 1903. Mladeniči, ki žele udeležiti se skim spremstvom. Angelji sipljejo cvetlice ter razme- tega pouka, naj se zglaae do 2 0. decembra t. 1. pri de- tavajo slaščice med občinstvom, satanica se resnobno naslanja na vile in kosmat vrag s kozlovsko brado divoko poskakuje zadnji v sprevodu. vsega tega, kar je bilo videti na žo- želnem odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem katerim naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imajo oni, ki so v stroki že delovali Znatni Obrtni shod bo in t. m v Ljubljani. Za finskem sejmu, so češke dame same ali dale izvršiti za svoj denar. Njihov dovoli udeležbo se je zglasiti pri brivcu gosp. Franchettiju. »Glasbena Matica« je v sredo priredila koncert, ako se vse razpeča, Matičina blagajnica se napolni, ter se pri katerem se je pel „Zlatorog", uspeh. Koncert imel znamenit Letošnje dolenjsko vino in vinska pokusnja . In sedaj se malo poozrimo po v Krškem. Da so letošnja dolenjska vina v obče boljša od slovenskih krajih. Tudi slovenski otroci nam narodno lanskih, o tem so se lahko prepričali vsi obiskovalci vinske umirajo tam na laški meji, v Trstu, na Koroškem, pokušnje, se je vršila v nedeljo, v ponedeljek ter deloma na Južnem Štajerskem in na Medžimurskem, zato si vzemimo v izgled požrtvovalni češki narod, ter tudi v torek v Krškem. Splošno mnenje je bilo, da so letošnja dolenjska vina jako kisla kar pa nikakor ni res. Nekatera so res slabotna in prav kisla, toda večinoma le od takih po- pirajmo po svojih razmerah in možnostih slovensko sestnikov, ki imajo svoje vinograde v slabih legah in s sla-Ciril-Metodovo družbo, ki ^ma^iatc-^ bimi vrstami zasajene in ki s trgatvijo prezgodaj pričnejo. In ~~ ' ravno z omejeno pokušnjo se je hotelo pokazati značaj letoš- njega vinskega pridelka iz raznih leg in krajev krškega poli- n Us |če£i^Mc Maticea. Kdor se umika svojim narodnim dolžnostim m narodnemu davku, ni značajen človek. Dal Bog tudi letos slovenskim sirotam ob mejah veliko dobrih in radodarnih sv. Miklavžev! Jfe Jfe Ä " V W W w Novice. -»fr tiČnega okraja Nadaljna dobra lastnost letošnjega splošno pravilno pripravljenega vina je tudi ta, da se kaj rado Či3ti, kar je znamenje, da se bode tudi pozneje dobro držalo, osobito po leti. Priporočamo torej vsem kupcem in drugim ljubi-teljem dolenjskega vina, naj n* zamude ugodne prilike in naj se po možnosti preskrbe tem pridelkom, dokler ga je še dosti in dokler ima še tako nizko ceno. Cene so se sicer nastavile od 28 — 38 vin liter, toda povprečna cena je 30 — 32 vin. liter Glede vinske pr-kušnje same pa moramo priznati, da se Osebne vesti. Okrajni komisar v Ljubljani, gosp. je ista popolnoma posrečila. Če ravno je bila ta razstava jako Žiga baron Gussich, je poklican na službovanje v trgovinsko omejena, je prišlo mnogo gostilničarjev, vinskih trgovcev in ministrstvo. Deželnovladni koncipist, gospod Karol baron v drugih interesentov iz Koroškega, Zagreba, btajerskega, Gorenj- Schlosser, je prideljen okrajnemu glavarstvu v službovanje, skega, Dolenjskega osobito pa iz Ljubljane; vabilu kmetijske Finančni koncipist v Ljubljani, gosp dr. Erih Müh leisen podružnice pa se je odzvalo nepričakovano veliko vinogradnikov je imenovan davčnim inšpektorjem, finančni konceptni prakti- krškega političnega okraja. Trumoma so romali v soboto in v kant, gosp Aleksander G u zel j, pa finančnim koncipistom. nedeljo iz 2 —4 ure oddaljenih krajev v Krško, nesoč v svojih Poštni oficijal in absolvirani pravnik v Gradcu, gospod cekerjih razne uzorce Ker se je sproti zapisovalo ime in biva-Matevž Vrbnjak, je imenovan poštnim koncipistom ravnotam. lišče dotičnega razstavljalca ter kraj in lega kakor tudi cena Odvetnik dr. Fran Piki je naznanil odvetniški zbornici, in množina razstavljenega, oziroma za prodajo namenjenega da se preseli po treh mesecih iz Marenberga v Maribor, vina, je bilo iz zapisnika posneti, da je razstavilo 435 viuo- Zivinozdravnik gosp. Anton Slivnik je imenovan veteri- gradnikov 538 vzorcev raznega vina. Ob 1/a2. uri popoludne se je pričela oficijelna pokušnja in sicer proti vstopnini 1 krono, ovec, pravni za katero je pa dotičnik dobil kupon z 20 listki za pokušnjo narskim asistentom za Koroško. Promocija praktikant pri deželni Gospod sodni j i Vekoslav Kuk v Gradcu, je bil dne 28, vembra na graški univerzi promoviran doktorjem prava no- bil 21 Na vseučilišču na Dunaju ktorjem vsega zdravilstva gosp. Otmar Lavt sorja L. Lavtarja v Mariboru, čestitamo! m. m promoviran do- 20 kozarcev raznih vin. Kmalu se je nabralo toliko obiskovalcev, da se niti več ganiti ni bilo mogoče. Krške in leskovške gospodične, so iz prijaznosti prevzele točenje teh vin, so sin profe- imele kmalu toliko posla, da so komaj zmagovale. Za njihovo Častnim občanom požrtvovalnost, spretnost in prijaznost napram gostom bodi soglasno imenovala občina jim izrečena še tem potom najiskrenejša zahvala, kajti ne da sedaj Pavel pri Preboldu svojega dolgoletnega, mnogozaslužnega, se utajiti, da so ravno one poleg čašic „rujnega" mnogo pri- že upokojenega nadučitelja gosp. Josipa Vid v pomogle, da je nastalo v celi dvorani tako živahno in veselo 9 Stran 488. Letnik LX. vrvenje do pozne noči. V ponedeljek in torek je bila pokušnja se še taki mladoletni ljudje s kaznijo pokvarijo. Vsled tega prosta in brezplačna, ker so Še vedno prihajali kupci iz bliž- naj se, dopušč razni taki zločinci ne zapirajo pa njih in daljnih kraiev. Sklenile so se takoj nekatere prav tudi ne oddajajo prisilnim odom. To velja posebno za ob dobre kupčije, in razun tega so si tujci zabeleževali razne na- tožence od 10 do 14 let. Pa tudi glede b med 14. in slove. Ob jednem se pripomni, da daje razne naslove zanes- 16 letom naj se postopa tako pomilcščevalno, ako kazen ne Ijivih vinogradnikov ter vsakojaka druga tozadevna pojasnila presega treh mesecev ali 500 kron. Seveda odločuje pri tem brezplačno tudi kmetijska podružnica v Krškem, oziroma po- v prvi vrsti prejšnje nravno in pošteno življenje. Pod takimi tovalni učitelj za vinstvo Fr. Grombač v Ljubljani. V nedeljo pogoji je tudi 16 do 18!etne zločince priporočati pomi dopoludne je bil pcučni govor o vinstvu, katerega se je ude- ščenju, posebno, če so zaostali v duševnem razvoju V vseh ležilo toliko posestnikov, da je bila sicer prostorna šolska soba takih slučajih je počakati z izvršitvij kazn dokler se ne reši mnogo pretesna. Predavanju je sledila razdelitev diplom ki pomilošČevalna prošnja. Naredba stopi v veljavo z dnem raz- ter velja tudi za one mladoletne so že bili dosedaj a še niso nastopili kazni tem smo tudi v Avstriji so se priznale razstavljalcem pred mestcem dni v Krškem-povodom vršivše se grozdne, sadne in vinske razstave. Kakor ob se je sedaj dvakrat zaporedoma pokazalo, fco umestno, ako se take razstave večkrat prirede, ker zanimanje raste in uspeh psiholog že davno prorokova!, da pridemo do tega, ko ne bo pravili velik korak v modernem pravosodju Saj je velik postane vedno bolji. Take prireditve dajo sicer mnogo posla, več ječ, temuč še blazn;ce in korekcijski zavodi a podružnice smejo v takih slučajih z gotovostjo računati na podporo v to poklicanih deželnih in državnih organov. Izpred sodišča. soboto je bila obravnava proti Čudna prirodna prikazen. Iz Baranya-Vorosinarta se javlja o čudni prirodni prikazni, ki so jo ondi videli dne ob petih v jutro na nebesnem svodu. V tem času 23 m m sodnemu oficijalu gosp. V. Somu. Tisti je bil svoj čas ob- se je pokazal izpod mesf je stal visoko na nebu ognjen dolžen, da je poneveril 11 000 ion. Izkazal se je pač pri- steber, mnogo svetlejši kakor mesec. Prikazen je v treh mi manjkljaj, a izkazalo se je tudi, da ga ni kriv obdolženec, nutah izginila. Bil je najbrže meteor Smrt in kardinal. Državno pravdništvo je tožilo gosp. Soma samo, ker je od- — Smrt in kardinal. O praških kardinalih se trdi, potuje v Zagreb vzel 200 kron uradnega denarja seboj, dasi da nobeden ne umre v Pragi, o pariških pa, da nobeden ne je njegovo pohištvo vredno dosti več in dasi je imel dobiti umre 300 kron remuneracije Sodišče je gosp postelj Ta pregovor bo morda spravil ob rna popolnoma star pariški kardinal Richard. ki je v svoji palači v Pari oprostilo, ker je prišlo do spoznanja, da ni imel narmna si na smrt bolan. Njegovi predniki pa so se držali pregovora, rečenih 200 kron nepravilno prilastiti. Nadškof Affre je umrl 1 1818 na barikadah njegov naslednik Shod občinskih tajnikov iz vseh slovenskih dežel Sibour je bil v cerkvi Saint Etienne du Mont zavratno umorjen bo t m v Celju od nekega duhovnika ga pa pozneje niso mogli najti, nad sprejel Zmaga štajerskega učiteljstva. Kakor znano, je škof Deibovy je bil ob času komune 1. 1871 ustreljen svoječasno štajerski deželni šolski svet v učiteljstvu Brezvesten luksus. Zgradba novega ogrskega par- službene tabele novo rubriko o „političnem službovanju". Vsled lamenta je doslej veljala 32,542 578 kron 79 vin, ter se bo odločnega protesta vsega učiteljstva se je sedaj opustila ta izdalo še najmanj poldrugi milijon. Tako velikansko svoto raz- rubrika, pa tudi ona o „nravnem vedenju", zato pa se napravi skupno ena o „izvenslužbenem vedenju". sipljejo za luksurijozno zgradbo v deželi, v kateri izganjata lakota in revščina cele vasi v Ameriko. Sicer pa je zgradba Zgradba železnice Grobelno-Slatina-Rogatec tudi arhitektično ponesrečena. se menda zopet zavleče, ker Celje neČe izplačati obljubljenega prispevka, češ, to stori le tedaj, če pojde železnica iz Celja Vprašanje je: pod kakimi pogoji je Celje obljubilo prispevek? Če se prav spominjamo, ni bilo tedaj govora, da mora železnica iti iz Celja. V tem slučaju se Celjani ne ubranijo obljubljenega prispevka. Umor. 28letni rudar v Trbovljah, Primož Debelak, doma iz Oselice na Kranjskem, je dne 1. t m s sekiro ubil Aforizmi o ženskah. Žena je najboljši dokaz bcžje ljubezni do moža, kajti, kogar Bog ljubi, tega obiskuje z nad- logami. Ženska je rožni grm: ima več trnov kakor .cvetov. Žena je kakor cvetlice na njivi in ptice pod nebom, tudi ne seje, ne zinje zato ji je dal nebeški Oče moža. Žena ti vse daruje, le svoje nečimernosti ne — Za mednimi ustnami zaročeuke skriva se pogosto strupen jezik in tašča. Ženske za možitev so kakor dragi kameni; dandanes je svojega gospodarja Franca Zupančiča, ker mu je odpovedal težko razsoditi, kateri kamen je pristen in kateri ponarejen stanovanje. Celjski poiotniki so ga spoznali krivega na kar je bil obsojen v 7 letno težko ječo. uboja, Kako srečno bilo materstvo. ako bi angel varuh, čigar skrbi se pogosto dete prepušča, mogel in znal tudi dojiti ali Kravo za osem vinarjev. Radgoni se je neki prati plenice slepar pogodil na sejmu z jako kratkovidno kmetico, da ji Zimsko spanje je za mnoge živali rešilno sredstvo, plača za njeno kravo 80 kron. Kmetica je bila zadovoljna in da ne poginejo lakote po zimi. Zimski zaspanci med živalimi kupec je naštel štiri zlate. Kmetica je v s?oji kratkovidnosti se poskrijejo v zemeljske luknje ali v dupline dreves ter tam mislila, da so ti zlati po 20 kron in je šele v bližnji gostilni spe 2 3 mesece, nekateri še več Medved, jazbec, hrček, jež, spoznala, da ji je kupec dal na roke le štiri svetle novce po netopir in svizec so med sesalkami najbolj znani zimski spalci. 2 vinarja, tako da je kravo prodala za osem vinarjev. Slepar Izmed ptičev prespijo zimo tukaj zapoznole lastavice kjekod bil mej tem že odkuril in ga niso mogli dobiti. Pomiloščenje mladoletnih obsojencev. Cesar pod streho si poiščejo svoje zavetje. Izmed dvoživk prežive zimo v luknjah kače, Želve in žabe; ribe se drže pri dnu rek in ribnjakov, zalezejo k površju, da si naberejo sape Kdo je napravil v Kolumbiji mir? Ko so se dne 24. m. m. pooblastil pravosodno ministrstvo, da zapove začeli letos spomladi nemiri v Kolumbiji, je izdal nadškof v sodiščem, naj v slučajih obsodbe mladoletnih hudodelnikov Bogoti, Bernhard Restropo, pastirski list, v katerem vabi Ko vložijo predlog za pomiloščenje. V odredbi pravosodnega lumbijance, naj napravijo narodno obljubo ter si izprosijo mir ministrstva se pravi, da se gre pri obsodbah mladoletnih za- s tem, da brž dozidajo pričeto cerkev Jezusovega srca. za kar radi različnih deliktov bolj zaradi nepremišljenosti, zapeljanja jih bo nadškcf priporočil najsvetejšemu Srcu Prebivalci so in pomanjkanja zrelosti, kakor pa za spridenje nravnosti. Pri ubogali, dogradili cerkev, potem pa se znova zgrabili z ustaši. takih zločincih je tudi dvomljivo, da se doseže s kaznijo pravi No, in sedaj, ko so opešale moči na obeh straneh, se namen. Prečesto se ne doseže pričakovani ugodni upliv, temuč škofova priprošnja res uresničila. nad Letnik LX. Stran 489 Gobe v Parizu. Kakor javljajo „Daily News je naznanil prvi zdravnik v pariški bolnišnici „Charite da je v pariških bolnišnicah nad 200 gobavih bolnikov in še večje Število pa se zdravi doma. Bolezen je napadla tudi več dam in gospodo* iz boljših rodbin obiskuj gledališča in ve- selice ? da pozabijo na svojo grozno bolezen. Na razne načine se lepotičijo, da se na njih ne spozna gobavost. In ta bolezen se baje po Parizu grozno razširja. Tovarnar Krupp umrl. Minoli teden je umrl v dobi 49 let od kapi zadet, po celi Evropi znani veliki tovarnar in izdelovalec topov v Essenu, tajni svetnik, Član pruske gosposke zbornice in državnega sveta. Friderik Alfred Krupp. Pred kratkim je bival v Capri je prišel v konflikt z ob Öinskimi oblastvi zaradi ondotnega bivanja, kar je dalo povod demokratičnemu „Vorwärtsu za razne pade Kruppovo tovarno je kot malo podjetje ustanovil 1. 1818 njegov je odila podjetje njegova udova ded Alfred Krupp Pozneje Tereza z najstarejšim sinom Alfredom, ki jo je pozneje znatno povzdignil. Po njegovi smrti 1. 1887, mu je sledil edini sin, sedaj umrli Friderik Alfred ki podjetje dvignil na tako iO CO njegovi tovarni pre stopinjo, da je največje na svetu skrbuje več let malone vse evropske države s topovi ter gradi železnice in mostove, je bilo I. 1892 uslužbenih 22.300 delavcev. V nemškem državnem zboru je provzročila vest o nenadni Kruppovi smrti veliko presenečenje, posebno še radi tožbe, ki jo je Krupp vložil umakne. proti Voiwärteu in se sedaj bržkone polov Kitajci in kolera Ako Kitaj uporabili tistega denarja, ki ga izdajejo za daritve svojim hudim malikom, za snaženje ulic, bi ne bilo pri njih kolere. Daily News" pripoveduje, kako so se prebivalci mesta VenČan v šenkitangski provinciji iznebili kolere. Hude malike, o katerih domnevajo, da provzročujejo kolero, so najpoprej postavili rt v tempelj, prigovarjali, er so kra naj so jim mandarini (kitajski duhovniki) z lepj prostovoljno preselijo v sosednje mesto se hiše bogatejši možj in lepš ženske Ko pa teh želj niso izpolnili, naložili so njihove papirnate figure na voz ter izpeljali iz mesta ven reki so jih sežgali Potem so zbežali v mesto, a skozi druga vrata, ter se bahali Zdaj smo prevarali hude duhove, naj nas iščejo Kitajska basen Kitaj si pripovedujejo dovtipno basen ta izborna satira na evropske vojaške instruktorj ki so izučili Kitajce vojaških znanosti. Tiger je spoznal, da je mačka jako spretna, kadar lovi manjše živali ter se je zapisal Po nekem Času je dejala mačka, da mu je si me je po- pri njej v šolo že vse povedala, več da nima ga čemur učiti torej naučila tudi vseh vojnih zvijač trdila mačka z Tako Vseh „Torej te več ne potrebujem ter te požrem" je dejal tiger in pokazal mački dobro brušene zobe. Ali mačka je takoj splezala na vrh blizkega drevesa ter se rogala tigiu, ki ni mogel za njo. Mačka namreč ni razodela tigru vseh svojih znanosti. Loterijske srečke. V Lincu dne 29. novembra t. 1. V Trstu dne 29. novembra t. 1. V Pragi dne 3. decembra t. 84, 51, 63. 48, 16. 81, 88, 55, 90, 72. 17, 40, 13, 53, 66. Tržne cene. V Ljubljani dne 5 decembra 1902. Pšenica K 8 Ravnokar je izšla v zalogi J, BlasnikoYih naslednikov y Ljubljani Velika In Mala za navadno leto ki ima 865 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba <3 <2 V* t^ ^ -; - tT> j f \ i*- \ r *. / > - I r i / V % 4 o n • O • _ • * i . » . • o r> J. Blasnikova „Velika Pratika" m Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pratika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta v Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Prati ko" vsako zavrnite, kot nepravo drugo rž 6 50 h, ječmen K 6 50 h K 6-50 h, ajda K proso K 750 h, turšica K 8'- h, leča K 9 - h, fižol K 11 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. J! Velika Pratika" stane 24 vin., „Mala Pratika" vin. Stran 490. Letnik LX, i priporoča se kuyertoY firmo lično izvršitev yizitnic, 5 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah. 000,0o 00^0 000 o O O ^ o o u o o o ° o 0 o oo^o OXO o OOO000 O 000 0°00°0n0 °°o o*» ° °00C20o0°o0 00 0 o o o O . _ ^TO.n o - o n 0 O 0 O OO Ow o o,°oo00o0 0 o o u 0 o?o%oo0oo o 0 o PPo° 0 ^ ~ O n n o o J o o o o o 00000O o o °ooooo °0oo0o0o O 2 ono°ooo °Oo 0 o 0^0 O n OO 0%° oO O o 000 o Oq 0o O OCX ° °Ć oooq * * IV t« :i» • o o On °o°o000 oou o n o O o"oOQo°o o o°o oö Ooo öjpogoo uo 0 o^^n^ n nO irOP_Oo - 0 O o Q o o o o"o 00 o O nnOOOoO o jO On o 0 n O O O OrV O P O 0 o Po 9£o o 0 n ° 0 0 O ^ o ■m O n o?o0 O o lü^ i. ^ .1 I fl^ • T ÄTT* BŠsai On (Y00Ö o o o O O 0 o ^ pO Q O O °o O ° 0~0 Q o O 0ooO0qO o ° ^ 00 OOOOn O O §0 0 ooou O ° °o°oo "00 OOO O OO l\ i J oO O o o O00o°o0-Oo Oo°o 0.000 o o OoO 0Ć0 ooo o o°0o OO o 00 O OO o O000 nP oo °g 00 000 ooooo OOo bo O 0o 0000o0 oooOQ o OCO b°0°o0 Po® 00 o Kot prava dobrota in potreba za vsako družino se izkazujevsakdanbolj uporaba Kathreiner •v. Kneippove kave. Nobena skrbna gospodinja pomišlja daije uvesti sladne tečno zdravo pijačo, čistejše primesi boljšega domestila za zrnato Kavo, Kjer je ta zdravnišKo prepovedana. : s Kathreiner- Kneippova sladna Kava dobiva pristna samo v izvirnih zavojčkih varstveno znamKo župnik Kneipp«. Odprto odtehtana drugače zavita Kava ni niKoli Kathreinerjeva. m Jnm O 00. o ooo _ OOo O OOO n OOOO 0°o0°o o0o °0 °o o O o O o 1 t OOo o O OO o - O o o o0 On°oO° 00 O r , 00°o°o0 °o°go00 iMoSo 0 •'• it [V ^ v. m{ V v. -i' 1 u»V. 500 Jrj O o°0o j* * K. Vf> o o Ooo p 00 n 00 o o 0 o" o o o wOqOO 0 So.00 " 00 »■ i ooQo, 00p. Oo w O o0oopd proo°oWo»p __ O O OTTo . o o o o Q Q O O °0°0 °oögo 00 OOO^OO Odgovorni urednik Rajko Pirkovič. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.