Požtntns plačana v gotovini
Maribor, sreda 21. februarja 1954
Ril DRSKI
Štev. 42 Leto Vili. (XV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Orednlitvo bi nprM: Maribor, Gosposka akti/ Teleto« uredništva 2440, uprav« 34« Izhaja razen nedelj« la praznikov vsak dan ob 16. url / Velja ncaeiae prejema« v upravi al po p »iti 10 Dta, dostavljen na doai 1* Oln / Oglasi po oeitika / Oglase aprejcaM tudi oglasa! oddelek »Infra* v LJuMiaal $ PofcM oikovtsl raCua « 11.400
JUTRA”
GL"'
Poljska v boju za položaj velesile
Doslej ga ji priznavajo Francija, Nemčija in Rusija
PoljsKi zunanji minister general Beck se je te dni vrnil z obiska v Moskvi, kjer je razpravljal s sovjetskimi državniki o važnih vprašanjih, tičočih se obeh sosednih slovanskih držav. V prvi vrsti je razpravljal Beck v Moskvi o ohranitvi ravnotežja na Baltiku in je tudi res dosegel sporazum, po katerem garantirati tako Poljska kakor Rusija status cino. Najvažnejše, kar je dosegel na svojem obisku, je pa to, da je Rusija priznala poljskemu diplomatskemu predstavništvu v Moskvi položaj in naslov veleposlaništva, zastopniku pa naslov veleposlanika. Ker je Francija priznala že pred leti isti naslov in značaj poljskemu diplomatskemu zastopništvu v Parizu, Nentči-j a .pa nedavno onemu v Berlinu in naro-|ie .svojemu v Varšavi, pomeni to dejansko, da upoštevajo Francija, Nemčija in Rusija, kakor tudi Vatikan in Turčija, PoPsko kot velesilo. To pa je bil ves čas od nastanka 1. 1918. doslej prvi cilj Var-?ave, kateremu je žrtvovala veliko svojih diplomatskih prizadevanj.
O tem, katera država doseže lahko poln'.,i velesile, ni prav za prav nobenih pisanih določb. Dejansko gre le za priznan j e, da je katera država po svojem površinske-n obsegu, številu prebivalstva ter vojaški !.n finančni moči sposobna voditi samostojno mednarodno politiko. Danes imamo na svetu sedem držav, ki imajo splošno priznanje položaja in pra-vic velesil, to so Francija, Anglija, Itali-{8> Nemčija, Rusija, Japonska in Združene države Severne Amerike. Nekdanja velesila Avstro-Cgrška je razpadla. Kitajska je pa postala kljub svojemu ogromnemu površinskemu obsegu in številu prebivalstva kaotična, anarhična gmota, in je njen priznani položaj velesile tiho zopet u g a s n i 1. Če si ogledamo naštete velesile, vidimo, da so po površini, številu prebivalstva, vojaški in finančni moči, kakor tudi po političnem uplivu v svetu siino različne. Italija se n. pr. ne i,n or e meriti z nobeno ostalih velesil, pa je vendar velesila in je imela ta položaj tudi že tedaj, ko je štela komaj 32 milijonov prebivalcev in še ni imela svojih sedanjih severnoafriških kolonij! Brazilija, ki meri ogromnih C,511.190 km1 (torej priš Mno toliko kot cela Avstralija in malo manj kot Evropa) in »na istoto-Hko prebivalcev kot Italija, pa ni velesila.
Za priznanimi velesilami je Poljska (za Brazilijo) dejansko po obsegu, prebivalstvu in vsem naj večja država na svetu. Poljska meri 388.390 knr (Italija samo 312.500 knr) in šteje 32 milijonov (sbbbdhhbhhhmbm
prebivalcev (le 10 milijonov manj ko Italija). Poleg tega predstavlja že danes prvovrstno vojaško silo in veliko finančno moč. Šibka je zaenkrat le njena mornarica, bojna in trgovinska, ki šele nastaja. Zaenkrat ima njena trgovinska mornarica le okoli 50X00 brutto reg. ton. Če jo primerjamo z Italijo v času, ko je dobila položaj velesile, vidimo, da ima Poljska vso pravico boriti se za tako mesto. Med male in srednje države gotovo ne spada. Toda Poljski pri tem ne gre morda za naslov, ki je v bistvu vedno brezpomemben in dejansko ničesar ne spreminja, temveč za praktične koristi, ki bi ji jih dal položaj velesile. Prvič bi bila kot velesila stalno zastopana v svetu Društva narodov, drugič bi se odtegnila vsakemu uplivu pakta štirih velesil, in tretjič se brez njenega sodelovanja in brez njene volie ne bi moglo zgoditi nič, kar bi bilo kakorkoli v zvezi z njenimi interesi. Do boja za priznanje položaja velesile jo je pa posebno vzpodbudil prav posebno pakt štirih velesi!, zato je tudi nastopila proti njemu tako odločno. Bolelo jo je najbolj to. da jo je Francija, ki ji nevezano že priznava položaj velesile, pri sklepanju pakta štirih pustila ob strani in je postopala ž njo kot z državo druge ali celo tretje vrste! Od tod njena velika diplomatska a k t i v n o s t zadnjega časa. njene pogodbe z Rusijo, Nemčijo in baltskimi državami.
S strani treh velesil Francije, Nemčije in Rusije, zlasti pa s strani zadnjih dveh, je Poljska torej že dosegla prvo priznanje položaja velesile. Nieni poslaniki v Parizu, Berlinu in Moskvi so sedaj veleposlaniki, kakor so veleposlaniki tudi diplomatski zastopniki teh treh držav v Varšavi, ki je postala veliko milijonsko mesto. Gre torej samo še za enako priznanje s strani Italije, Anglije, Japonske in ameriških Združenih držav. Verjetno je, da bo agilni zunanji minister Beck poizkusil v kratkem svojo srečo tudi v Rimu, Londonu. Tokiju in Wa-shingtonu. Tako bomo dobili v doglednem času osmo velesilo, drugo slovansko (poleg Rusije). Kdaj se bo to zgodilo, ni mogoče prerokovati, ker je verjetno, da v navedenih prestolnicah velesil ne bo šlo vse tako lahko kot je šlo v Parizu, Berlinu in Moskvi, toda eno je že sedaj gotovo: prej ali slej bo Poljska morala doseči v mednarodni družbi narodov in držav tisto odločujoče mesto, ki ji pripada po obsegu njenega državnega ozemlja, številu prebivalstva ter vojaški in finančni moči!	—r.
Zaradi avstrijskega vprašanja sta si skočili Nemčija in Italija v lase — Drugi drugim očitajo nepošteni revizionizem, teror in ogražanie sosedov
BERLIN, 21. februarja. Iniciativa Italije za izjavo Italije, Francije in Anglije o avstrijski neodvisnosti je končno porsišila trhle temelje italijan-sko-nemškega prijateljstva in zavezništva. Med nemškim in italijanskim tiskom se je vnel srdit boj, ki je za ostalo Evropo zelo zanimiv in poučen. Italijanski tisk napada Nemčijo in pravi, da Italiji njeno zavezništvo ni potrebno, isto pa izjavlja tudi nemški tisk glede Italije. Mimo tega je zanimi vo to, da očita italijanski tisk Nemčiji in zlasti Hitlerju terorizem, ko je znano, da so ga v Evropi za ruskimi boljševiki prvi uvedli italijanski fašisti. Tudi nastopa odločno proti revizionizmu nemških stremljenj, ko je ’ bila doslej Italija voditeljica vsega revizionizma. Pokazalo se je tudi to, da Italija ne pozna načel, temveč samo lastne interese. Tam, kjer ji ti interesi narekujejo politiko revizionizma, je zanio, tam, kier bi revizionizem nalagal tudi njej žrtve, je pa proti njemu.
Tista Italija, ki reklamira zase Dalmacijo in pokrajine, kjer se Italijani kar izgubljajo, pravi sedaj, da nimajo Avstrijci nič skurmega z Nemci in hoče napraviti iz njih poseben »narod«, kakor ga je delala Avstrija nekoč iz Bosancev, Črnogorcev itd. Nemški tisk odgovarja italijanskemu tudi s tem, da obljublja podporo balkanskim državam, ki jih Italija ograža, dočim nima Nemčija v srednji Evropi in na Balkanu nobenih sovražnih ali kakršnihkoli agresivnih namenov. Vse kaže, da se bo boj med Rimom in Berlinom razvil v dokončni prelom, in to tembolj, ker so s tiskom enakega mnenja tudi vodilni nemški državniki. Proti Italiii je tudi vsa ostala nemška javnost, ki zahteva tesno naslonitev na Anglijo, ki edina misli pošteno in je napram Nemčiji pravična. Tako se je zgodilo, da so si glavni revizionisti skočili v lase še prej kakor smo pričakovali.
Haimverovci za sporazum s Hitlerjeve!
VELIKA AVSTRIJSKA SENZACIJA. PRED KONČNIM SPOPADOM MED DR. DOLLFUSSOM IN HEIMWEROVCI.
DUNAJ, 21, februarja. Sinoči je podal podkaneelar Fey v krogu svojih najožjih izjavo, ki je vzbudila največjo senzacijo. Fey je dejal, da ni izključeno, da bo dosežen z narodnimi socialisti popoln sporazum. Po njegovem mnenju je Ha» bichtov poziv lahko podlaga za sporazum med narodnimi socialisti in hajm-verovci. Hajmver je takoj pripravljena za sporazum, če narodni socialisti zagotove neodvisnost Avstrije. Splošno se zato sodi. da pakirajo liajmverovci za hrbtom Dollfussa z narodnimi socialisti. Prva posledica sporazuma bi bila odstavitev dr. Dollfussa, odstranitev krščanskih socialcev iz vlade in uvedba faši-
stičnega režima. V vrstah krščanskih socialistov razpravljajo o tem vsestransko. Zdi se, da je razdor med konservativnimi klerikalci in liajmverovci popoln in lahko vsak trenutek nastopi prelom. Z manjšim zanimanjem je bila zato sprejeta izjava dunajskega komisarja doktor Schmitza, da se bodo vse stranke same razšle in se pridružile Domovinski zvezi dr. Dollfussa. Pa tudi iz tega sledi, da se razdor med Dollfussom in liajmverovci ne da več odstraniti. Dollfnss skuša zato okrepiti Domovinsko zvezo, da bi se lahko uspešno uprl hajmverovcem, ki pa iščejo spet pomoči pri narodnih socialistih.
Poljsko predavanje o italijanski Dalmaciji
Škandalozen dogodek v Krakovu — Odgovor Nike Bar-
tuioviča v beograjski „Pravdi“
ničesar proti temu, da obstoja na Poli skem združenje »Dante Alighieri« in dijaški klub »Prijatelji Italije« in če se v Krakovu organizirajo predavanja o italijanski slavi in kulturi. Toda če se v dvorani krakovske univerze ob navzočnosti akademskih in konzularnih oblasti predava poljskim dijakom o italijanski Dalmaciji in slavi italijanske kulture v Dalmaciji, smatram, da smo upravičeni zahtevati od bratske poljske javnosti pojasnilo, prav tako, kakor bi ga imeli pravico zahtevati Poljaki od nas, če bi bilo na beograj skem vseučilišču predavanje o nem škem Poznanju in slavi nemške kultu
BEOGRAD, 21. februarja. »II resto Jel Carli no« objavlja naslednjo vest o Poljski: »Na iniciativo krakovskega združenja »Dante Alighieri« in dijaškega kluba » Prijatelji Italije« sta bili v dvorani krakovskega vseučilišča dve konferenci o italijanski Dalmaciji.
V	navzočnosti akademskih in konzularnih oblasti, italijanske kolonije in večjega števila dijakov je govoril pro fesor Dokuowski o slavi italijanske kulture v Dalmaciji. Za njim je govo-rfl prof. Neli Nucijeva o italijanski umetnosti v Dalmaciji. Njeno predavanje je bilo spremljano s skioptlčnimi slikami.« Povodom te vesti je znani književnik Niku Hartulovič napisal v »Pravdi« sledečo,: »Ne moremo imeti
re v njem
Intervencija za Avstrijo
LONDON, 21. februarja. Habiehtov govor v monakovskem radiu, v katerem je ponudil avstrijski vladi premirje in vstop narodnih socialistov vanjo, sicer pa oboroženo ofenzivo, je vzbudil tu veliko vznemirjenje. Splošno se zahteva, naj Anglija stopi v stik s Francijo in Italijo zaradi skupne protiakcije. Če Doll-fuss sprejme Habichtovo ponudbo, pomeni to zavladanje narodnih socialistov v Avstriji in toliko kot konec njene samostojnosti. še bolj nujna bi pa bila intervencija, če bi narodni socialisti začeli dejansko oboroženo ofenzivo proti Avstriji.
»Koroška Domovina* prepovedana
CELOVEC. 21. februarja. Novi vladni komisar za Koroško je prepovedal nadaljnje izhajanje nemčurskega slovenskega lista, »Koroška Domovina«. Pričakuje se, da bo enaka usoda doletela tudi »Koroškega Slovenca«, ki pa izhaja na Dunaju.
CAR BORIS OBIŠČE PARIZ.
PARIZ, 21. februarja. Po pogrebu belgijskega kralja Alberta I. v Bruslju, se bo bolgarski krali Boris podal v Pariz, kjer bo ostal nekaj dni in bo konferiral z raznimi francoskimi politiki.
IZ NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 21. februarja. Na današnji seji je narodna skupščina sprejela soglasno skrep, da se izroči sodišču poslanec Husein Kadič, ki je zapleten v znano sarajevsko korupcijsko afero. Nato je skupščina pričela razpravo o noveli zakona o državljanstvu.
AVSTRIJSKA DVOJNA MERA.
DUNAJ. 21. februarja. O priliki včerajšnjega pompoznega pogreba žrtev, ki so padle na strani vlade, se je močno komentirala okolnost. da so bile žrtve socialistov pokopane tiho, tako da njih svojci v mnogih primerih niti ne vejo, kje njihovi grobovi.
POLJSKE INVESTICIJE.
VARŠAVA, 21. februarja. Poljska vlada je izdelala velik načrt za javna dela, ki določa skoraj 3 milijarde investicij. Prvi namen teh del je odprava brezposelnosti. Letos bo zaposlenih na ta način okoli 200.000 brezposelnih.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ŠPANIJI.
SEVILLA. 21. februarja. Blizu Villa Neueva dela Reina v provinci Cordova sta trčila včeraj zjutraj dva osebna vlaka. Železniška katastrofa .ie zahtevala več smrtnih žrtev, večje število potnikov pa je bilo težje in lažje ranjenih.
Dnevne vesti
Samomor Mariborčana
v Slovenski Bistrici
Preteklo noč se je v Slovenski Bistrici v hotelu Neuhold zastrupil Mariborčan Anton Butolen, stanujoč v Dravski ulici. Butolen se je pripeljal sinoči z večernim vlakom v Slovensko Bistrico in najel soho v hotelu Neuhold. Ob pol 10. uri je odšel* v svojo sobo in se tam zastrupil z lizolom. Rano zjutraj je hotelir zaduhal smrad po lizolu in vdrl v sobo, kjer je našel mladeniča mrtvega. Butolen je vse svoje dokumente raztrgal in jih vrgel v peč, kjer pa niso zgoreli. O tragičnem dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so sestavili dokumente in dognali njegovo . indentiteto. Poklican je bil tudi zdravnik, ki je mogel ugotoviti samo smrt in je odredil prevoiz trupla v mrtvašnico na tamkajšnje pokopališče.
Iz poštne službe. Premeščena sta: Anton Sitar, poštni uradnik iz Maribora v Rajhenburg in poštna uradnica Danica Gostinčarjeva s pošte Maribor I. na pošto Maribor II.
Smrt odličnega javnega delavca. V noči na torek je umrl v Čakovcu v starosti 50 let odlični hrvatski publicist in javni delavec, odvetnik dr. Ivan Novak.
Za zaščito zgodovinskih spominov v našem mestu. Po novem gradbenem zakonu mora imeti vsako mesto pravilnik za zaščito in očuvanje zgodovinskih znamenitosti. Tak pravilnik je izdelalo mariborsko Muzejsko društvo in je o njem razpravljal mestni gradbeni odbor na svoji ponedeljkovi seji. Pravilnik je odbor v celoti sprejel in bo končnoveljavno besedo izrekel še občinski svet na svoji prihodnji seji. V pravilnik so vnešene vse zgodovinske znamenitosti, ki se morajo v Mariboru ohraniti in je vsaka odstranitev ali sprememba prepovedana. Tako je na primer zaščitena Vetrinjska ulica od Oreškega dvora do Tattenbachove ulice, stari del Glavnega trga, Koroška cesta med Glavnim in Vodnikovim trgom ter nekatere ulice na Pristanu.
Samaritanski tečaj. Okrajni Rdeči križ v Mariboru je včeraj zvečer v dvorani rešilne postaje otvoril četrti samaritanski tečaj za člane gasilske čete iti OUZD. Tečaj je otvoril mestni fizik g. dr. Novak, ki je uvodoma v imenu predsednika Rdečega križa g. 'dr. Jančiča, šefa zdravnika rešilne postaje g. dr. VVank-mullerja in upravitelja ekspoziture OUZD g. Stenoveca pozdravil vse navzoče. Tečaj, ki bo trajal 8 tednov, bodo vodili gg. dr. Novak, dr. Sekula in dr. Wankmiiller. Predavalo se bo o anatomiji, o boleznih in o prvi pomoči, vsak torek, sredo iti četrtek od 18.30 do 19.30 zvečer. Dvorana je bila nabito polna, kar priča, da je bilo preko sto udeležencev. S tem so pokazali veliko zanimanje za tečaj naši in-dustrijci, tovarnarji in ostali delodajalci, kakor tudi njih uslužbenci, zakar jim gre vse priznanje.
Rekrutacija mladeničev tujcev, ki bivajo v Mariboru. Naborni obvezniki rojstnih letnikov 1907—1914, ki stanujejo v Mariboru, niso pa v Maribor pristojni, vendar želijo udeležiti se nabora v Mariboru, se pozivajo, da se po spodaj označenem redu zglase v mestnem vojaškem ■uradu, Slomškov trg 11, desno, soba št. 4 med uradnim časom: r. I. 1907 in 1908 dne 23., 24. in 26.	februarja,	r.	1.	1909 in
1910 dne	27., 28.	februarja	in	1.	marca,
r. 1. 1911	in 1912	dne 2., 3.	in	5.	marca,
r. 1. 1913	in 1914	dne 6., 7.	in	8.	marca.
S seboj morajo prinesti krstni list, domovinski list ali potrdilo o začasni nesposobnosti ter 5 in 20 Din kolek za prošnjo, da se od pristojnih vojaških okrožij dobi dovoljenje. Naborni obvezniki, ki stanujejo v Mariboru in so pristojni v naj-bližnje okoliške občine, naj teh prošenj ne vlagajo,_ ker se morajo udeležiti nabora s pristojnimi občinami, za katere bo reknitna komisija tudi poslovala v Mariboru.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 22. februarja ob 19. uri predava g. Franjo Pivka »O dogodivščinah letalcev«.
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
GRAJSKIKINO
Sinla luž Dolomitov
Vetefilm —Leni Petek 23. ftbr.
Rlcfsnstihl
Velezanimivo predavanje o Durmitorju bo drevi ob 20. v prostorih Ljudske univerze. Predaval bo znani ljubljanski alpinist g. Leon Pipan o svojih turah na Durmitorju^. Predavanje, ki ga priredi smuški odsek SPD Maribor, bodo spremljale številne skioptične slike.
»Jadranska noč«. Opaža se obče zanimanje za prireditev Jadranske straže 3. marca. Izgleda, da bodo prišle naše narodne noše do veljave. Že sedaj se prijavljajo razne skupine, tako celo iz Ljubljane, zlasti pa od raznih bližnjih krajevnih odborov. Odbor Jadranske straže se je obrnil tudi na Žensko društvo v Beogradu, da dobi na razpolago več srbskih narodnih noš. Dame, ki bi se želele udeležiti prireditve v teh nošah, naj se zglase v pisarni tuk. krajevnega odbora v Gregorčičevi ulici 26. • Izposojnina bo predvidoma za vsako nošo po Din 100. Prijave se sprejemajo do 27. t. m. One naše dame pa, ki imajo noše, a se prireditve iz kateregakoli razloga ne morejo udeležiti, prosimo, da jih dajo odboru za ta večer na razpolago ev. tudi proti odškodnini.
Ljudska univerza v Mariboru. V četrtek in petek se nadaljuje politično-social-ni ciklus, ki ga je sprejelo naše občinstvo z zelo velikim zanimanjem. Tokrat sta na sporedu dva zelo aktualna problema. Oba je spravil na površje in jim dal odločno, kruto rešitev Hitlerjev pokret. V obeh primerih gre za dosego čistosti krvi in plemena kot najvišjega cilja narod' ne higiene. Na eni strani naj se doseže ta čistost z onemogočenjem mešanja s tujerodnimi plemeni, na drugi strani pa z izločitvijo bolnih in manjvrednih-članov lastnega naroda. S tem so postali biolo ški problemi — velevažni politično-so-cialni problemi. O obeh predmetih bo razpravljal znameniti biolog in naš rojak g. univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba, in sicer v četrtek 22. ob 20.15 o arijskih in semitskih problemih, (odgovoril bo na vprašanje, če obstoja posebna arijska rasa?). v petek 2.3. t. im. pa bo razprav Ijal o pomenu sterilizacije, t. j. o uničenju plodnih zmožnosti manjvrednih iti bolnih
Letošnji redni občni zbor Prctituber-kulozne lige v Mariboru bo v petek 2. marca ob 20. uri v dvorani palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev z običajnim dnevnim redom. Volitev letos ne bo, ker je bil odbor v smislu pravil lani izvoljen za dobo dveh let.
Občni zbor krajevne organizacije JNS za I. mestni okraj bo v soboto, dne 24. t. m. v restavraciji Narodnega doma z začetkom ob 20. uri. Politično poročilo bodo podali domači gg. poslanci in g-senator dr. Ploj. Vsi člani in somišljeniki so vabljeni, da se občnega zbora sigurno udeležijo. Odbor.
Ljubljana dobi posojilo. Mestna občina ljubljanska je najela posojilo v znesku 6 milijonov 700.000 Din za regulacijo Ljubljanice pri Poštni hranilnici. Finančno ministrstvo je te dni podpisalo odlok in odobrilo posojilo, ki bo imelo velik pomen za napredek naše slovenske prestolnice.
Židje v Zagrebu. V Zagrebu živi 9-553 Židov; od teh je 745 trgovcev, 290 trgovskih potnikov in zastopnikov, 104 obrtniki, 94 zdravnikov, 73 odvetnikov, 97 inženjerjev in arhitektov, 983 državnih in privatnih uradnikov, ostanek pa pripada drugim poklicem. Na zagrebški univerzi je bilo lani 396 židovskih dijakov. Židje v Zagrebu izdajajo svoje cionistično glasilo »Židov«, ki je objavilo te zanimive podatke.
Nenavadna stavka. Trgovci in obrtniki v Osijeku so že pred mesecem dni sklenili, da bodo zapirali svoje obrate ■uro prej, da bi na ta način vsaj nekaj prihranili na porabi električnega toka, ki je v Osijeku zelo drag. Zaprosili so te dni električno centralo za znižanje cene toka od 12 na 8 Din pri kilovatu in je to zahtevo podpisalo nad 400 trgovcev in obrtnikov. Ker pa vodstvo centrale ni dalo trgovcem in obrtnikom nobenega odgovora, so se odločili, da ne bodo odslej naprej razsvetljevali svojih izložb. Tako je Osijek zavit v temo in le na 'ulicah brle električne žarnice.
Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru sklicuje na temelju obrt. zak. §§ 372, 373, 312 in 283 in v smislu združ-nih pravil čl. 12 in 13 v ponedeljek 26. februarja 1934 ob 19. uri v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru svoj redni letni občni zbor, na katerega se cenj. članstvo vabi polnoštevilno.
Avtobusni promet naše banovine v krizi. Te dni so zborovali v Ljubljani lastniki avtobusnih podjetij in razpravljali o krizi, ki je zajela avtobusni promet v naši banovini. Avtomobilska podjetja so investirala 30 milijonov dinarjev za napredek avtobusnega prometa, toda novi davki in takse odjedajo podjetnikom ves dobiček in ogražajo celo investirani kapital. Sklenili so ustaviti za osem dni ves avtobusni promet, da zamore oblast proučiti položaj in ugotoviti visoko pasivnost avtobusnih podjetij v naši banovini.
Aretirani ponarejevalec stotakov. Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki objavili vest, da je mariborska policija aretirala 361etnega trgovskega pomočnika Hugona Perka, stanujočega v Linhartovi ulici. Ta vest pa je bila v toliko netočna, ker ga policija ni zalotila pri ponarejanju in mu ni zaplenila kakšnih priprav ali kemikalij, ki se jih poslužujejo ponarejevalci bankovcev. Tudi se je danes dopoldne ziglasila v našem uredništvu njegova žena, ki je izpovedala, da
tla*: odst© giedal[$2e
REPEcT.r*-*
Sreda, 21. februarja. Zaprto.
Četrtek, 22. februarja ob 20. uri: »Go spodična«, red B.
Petek, 23. iebruarja. Zaprto.
Sobota, 24. februarja ob 20. uri: »Scarn-polo«. Zadnjič. Najnižje cene. (Od 12.— Din navzdol.)
Nedelja, 25. februarja ob 15. uri: »Trniul-čica«, najnižje cene (od 12 Din navzdol). Ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra« Premijera. Izven.
Erika Druzovičeva, znana pevka v Zagrebu, poje naslovno partijo v Kalmanovi opereti »Vijolica z Montmartra«, ki bo njena premijera to nedeljo, 25. t. m. Go-stinja zavzema kljub svoji mladosti v zagrebškem gledališču odličen položaj, k1 ga popolnoma zasluži, saj so njene glavne odlike: lep, probojen glas, kultivirano petje in temperamentna igra. Zanimanje za to premiero je po Mariboru tem večje, ker gdč. Druzovičeva v ' mariborskem gledališču doslej še ni nastopila. Rezervirajte si pravočasno vstopnice!
Trnjulčica« po najnižjih cenah od Din
se njen mož ni bavil s ponarejanjem sto- 1 navzdol. Da si priljubljeno pravljično
takov, marveč so napol ponarejeni bankovci, ki jih je policija pri njem našla, iz-
jro s petjem, plesom in godbo »Trnjul-
virair že izpred dveh let, ko se je njen' čieo« lahko vsakdo ogleda, veljajo pri mož takrat šalil in je poskusil tudi le za prihodnji uprizoritvi tega dela najnižjs šalo uveljaviti svoje spretnosti kot dober | cene, in sicer od 12 Din navzdol.
risar. Vse skupaj je že pred dvema leto ma spravil v kovčeg, nič hudega sluteč.
Ta kovčeg, * ki je bil zaprašen na neki omari, je našla policija pri njem pri hišni preiskavi. Zaplenila pa mu je le stekle-ničico kemičnega črnila, ki ga rabi pri svojem poklicu in akvarelne barve, ki jih je rabil njegov sinček v šoli. Perko je bil zaposlen pri neki mariborski tiskarni in je pri svojem zaslužku živel v dobrih razmerah. Torej ni bil brez posla. Tudi ni imel nobenih pomagačev in se ni bavil s ponarejanjem stotakov in tudi ni pri zaslišanju na policiji ničesar priznal, ker ni imel ničesar priznati.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 22. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila;
13: plošče, čas; 18: predavanje o pri-, • Tr	,	,	,	.
mnreki knhinii nre-rlava Žnidaršičeva- zaroko«. V glavnih	VlOgall	Liana
morski kuhinji, piedava ga. Žnideršič.va,	_n	dn(gi_ Rot	,dodatek ufir
Pri odebslelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne Franc-Jožetove "renčice jako delovanje črevesja in dela Telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franc-Jožefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. Franc-jožeiova voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Piui
Kino. V mestnem gledališču se predvaja danes 21. t. m. in jutri v četrtek 22-t. in., obakrat ob 20. uri, film »Noč pred
Kaid.
18.30: srbohrvaščina, poučuje g. dr. Rupel; 19: pogovor s poslušalci; 19.30: plošče po željah; 20: radio-orkester; 20.45: vokalni koncert gdč. Lapajnetove; 21.15: koncert; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Današnji trg je bil bolj slabo založen. Okoliški kmetje so pripeljali samo 3 voze krompirja, čebule, zeljnih glav in 2 voza jabolk. Srednja je bila izbira tudi na kokošjem trgu. Cene tržnemu blagu so ostale nespremenjene, pač pa je ne- j koliko poskočila italijanska solata, ki so jo prodajali po 12 do 16 Din kilogram, j Nekoliko jc poskočila cena tudi jajcem, j Prodajali so jih po 0.75 do 1.25 Din. Cena jabolk pa je še vedno čvrsta in jih • prodajajo kilogram po 4 do 8 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.6 stopinje C nad ničlo; mini-; malna temperatura je znašala 1.6 stopinjo ; C nad ničlo; barometer je kazal pri 13 , stopinjah 739, reduciran na ničlo pa 737.4; j relativna vlaga 67; vreme je jasno in ti- j ho; vremenska napoved napoveduje j spremenljivo vreme
tednik.
Okraini odbor Rdečega križa v Ptuju
ima svoj redni občni zbor v nedelio 2n. t. m. ob 11. uri na mestnem magistratu.
Nabavljalna zadruga državr/Ji uslužbencev v Ptuju ima svoj redni oboi v ponedeljek 26. t. m. ob 19.30 v Narodnega doma.
z bor
Grajski kino. Samo do vključno četrtka izborna vesela opereta »Življenje je lepo«. Alfred Piccaver poje sijajno, Szoke Szakall pa zabava kakor še nikdar. Ljubka je Nora Gregor. Pripravlja se »Sinja luč Dolomitov«, eden naj-lepših alpskih filmov z Leni Riefen-stahlovo v glavni vlogi.
Kiro Union. Do vključno srede najboljše mojstrsko delo »Grand hotel« po ro-
Umor v učiinici akaden c
V pariški akademiji upodabljajočih umetnosti se je odigrala te dni pretresljiva tragedija. Med poukom sta se sprla dva Armenca, Bedikian in Nalbantian. 30 slušateljev zadnjega letnika, med njimi tudi omenjena Armenca, je portretiralo model. Naenkrat sta se Armenca sprla Nalbantian je planil pokonci in zgrabil svojega soseda za vrat. Bedikian se je branil in ker se je bal, da bi ga prijatelj utegnil zadaviti, je potegnil iz žepa dolg n.ož in ga zasadil nasprotniku v prsa. Prvemu zamahu je hitro sledil drugi in- tretji, dokler se ni Nalbantian ves okrvavljen zgrudil. Bedikian je mislil, da misli njegov prijatelj samo sesti, ko je pa opazil, da pada, se je od groze onesvestil. Še izredno je prišel zdravnik, je bil Nalbantian mrtev. Tako je mogel zdravnik pomagati samo ubijalcu, ki je bil še vedno onesvešcen. Ko je prišel k sebi, se ie dal mirno aretirati. S tem je bila’ končana ljubavna tragedija. Med poklicnimi eiodelkaml v akademiji je bila lani tudi Nalbantianova sestra Sergi-
manti Wicky Baumove »Menschen im	'Vj.	.	•	niri	Prnf;
Hotel.. Greta Garbo in ta Crawford.	»"“i'1	„S P„™ I
Od četrtka dalje zabavna muzikalna veseloigra »Zaljubljeni hotel« (Vesela naslednica) z šarmantno Anny Ondro.
Motnje v želodcu In črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajali je v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franc-Jožefove« grenčice.
koncu lanskega leta je pa otvoril Nal bantian graversko delavnico, ki je šla zelo dobro in tako njegovi sestri ni bilo treba več služiti. Nalbantian je začel kazati odpor proti razmerju svoje sestre. Ker se je Bedikian bal, da bi se mu utegnila ljubica pod bratovim uplivom odtujiti, jo je pregovoril, da se je pr-. !a k njemu. In to je dalo Nnibantn i , -vod, da ie napadel svojega tovariša.
Proračun občine Studenci
Proračun, ki ie bil sprejet z 28 proti 2 glasovoma, izkazuje 715.289 Din izdatkov in istotoliko dohodkov
V	petek se je vršila v občinski posvetovalnici pod predsedstvom župana g. K a 1 o h a proračunska seja, za katero je vladalo veliko zanimanje med prebivalstvom združene občine Studenci-Radva-nje. Saj je to prvi proračun velike komasirane občine, ki nudi novo sliko obč. gospodarstva zlasti z ozirom na predmestne potrebe, katerim splošna gospodarska kriza ne sme onemogočiti razmaha. Vzlic težkim časom hoče okoliška občina dokazati, da je življenja zmožna in da se loti tudi najtežjih problemov resno in stvarno. V proračunu prihaja predvsem do izraza skrb za brezposelne, katerih število se vsak dan veča, beračenje pa postaja v predmestjih vedno bolj nasilno. V posamezne hiše prihaja vsak dan po 10 in več beračev, tako da prebivalstvo žrtvuje na leto nad 100.009 Din, ne da bi se denar ekonomsko usmeril v prid celokupnemu prebivalstvu in kot sistematična pomoč v obliki dela 250 brezposelnim.
Iz teh vidikov je poseben odsek napravil načrt za lasten »bednostni fond občine Studenci«, na kar je že pristala ' tudi banska uprava. V fond bi se stekali dohodki iz davščine na mesečne dohodke, in sicer za mesečni dohodek 700 Din mesečni prispevek v bednostni fond 1 Din, za vsakih 100 Din višjih dohodkov tudi po 1 Din. Ta socialni davek bi se porabil za javna dela, istočasno pa bi se najstrožje zatiralo vsako beračenje po hišah in lokalih po vsej občini. Efekt teh prispevkov bi po proračunu pokazal vsoto 100.000 Din in bi občina edino s to postavko mogla ustreči zahtevam socialnega skrbstva, ki je v delavskih občinah najbolj v ospredju. Edino z lastno iniciativo in požrtvovalnostjo se da napram največjemu krajevnemu problemu zavzeti konstruktivno stališče, ne da bi se prebivalstvo preveč obremenilo! Občinski odbor ie akcijo pozdravil in izglasoval prepotrebno uvedbo bednostnega fonda za eno leto. S tem je proračun Postal reelen in ostane doklada na direktne davke pri 50%, osovraženi kuluk pa zaradi neenotnega izvajanja odpade.
Občinski proračun (skupno s šolskima prorač. in ubožnim skladom) izkazuje Din 715.289 izdatkov in prav toliko dohodkov. Zaradi novega bednostnega fonda je povišan od lanskih še ločenih obč. proračunov za 24 odstotkov, kar je z ozirom na reorganizacijo po novem obč. zakonu potrebno. Saj so posli komasira-ne občine ogromno narasli, kar z znos-Ijivostjo preobremenjenega prebivalstva ni v skladu. Zato so postavke rezultat neštetih sej vseh odsekov, ki so vedno imeli pred seboj padajočo plačilno tendenco in vstavili le najpotrebnejše, kar občini s 7000 prebivalci v predmestju pripada.
Osebni izdatki znašajo Din 64.400, kar je v primeri z drugimi občinami minimalno. Med materialnimi izdatki izkazujejo: javna razsvetljava 16.000, poleg tega je določenih za elektrifikacijo Radvanja in podaljšanja omrežja za cestno razsvetljavo v Sp. in Zg. Radvanju in Novi vasi, deloma tudi v Studencih, skupno Din 30.000. 'S tem dobi letos cestno razsvetljavo edina do sedaj »temna postojanka« v okolici — Radvanje! Šolska postavka je razmeroma visoka: Studenci (deška, dekliška in otroški vrtec) 114.107 Din, Radvanje (mešana) 104.722 Din. Za sokolsko in šolsko igrališče v Radvanju je votiranih 5000 Din, za Sokolsko društvo 2200 Din, za gasilce 4000 Din, Ljudsko univerzo 2000 Din, Proti tuberkulozno ligo 500 Din, Rdeči križ 1500 Din, Olepševalno društvo 500 Din, vzdrževanje cest 73.000 Din, kmetijstvo 4670 Din, socialno skrbstvo 116.647 Din (ubožni sklad Din 41.700), trgovino in obrt 3000 Din; odplačilo dolga (t. j. 285.000) znaša 78.000 dinarjev.
Med dohodki je na prvem mestu 50od-stotna doklada na davke, kar da 179.235 Din, dalje se bo pobirala obč. trošarina v Studencih kakor dosedaj, v Radvanju Pa se nekatere trošarine in takse izenačijo s Studenci. Užitnina za goveda 24 Din, pod 1 letom 12 Din, za prašiče 14 Din. Za zagotovitev sprejema v Članstvo ■občine znaša taksa 750 Din, za plesne
prireditve 50 Din, za gledališke predstave 20 Din, za dirke 100 Din, za stavbena dovoljenja od vsake pridobljene stanovanjske sobe 50 Din. Za izdajo živ. potnega lista se plača 3 Din, za živinoogled, manjše živine 3 Din, večje 8 Din, za živinski mesni ogled 4 Din. Taksa za pse znaša enotno za čuvaja 50 Din. za druge 100 Din. Dohodek od posestev je preračunan skupno za dohodke hiš in gramoznic z 102.712 Din.
Proračun je bil sprejet z 28 glasovi proti 2. Pritožbe zoper proračun v zakonitem roku ni bilo vložene nobene. Proračun bo podlaga za konstruktivno vsestransko delo in je — po izjavi fin. referenta obč. odb. g. Vranca — dokument življenjske sposobnosti velike komasirane predmestne občine, kateri je pri najmanjši obremenitvi zasiguran go-spodarsko-kulturni razmah. Naloga pristojnih činiteljev pa je, da prizadevanja okolice čimbolj podprejo.
Majhna prehlajenja, ki jih dobite pri Vašem dnevnem delu na prostem, lahko povzročajo razne bolezni. Vzemite tedaj že po prvih znakih svetovnoznane ASPIRIN tablete
z Bayerjevim križem 0
1
V. s.; *)UG£FA» k. d, Zagret*. Gajeva 32 Oglas ie »Cgist/. pod S. br. 437 od 10 I. *9H
608
Podpirale Prolituberkuiazno liso!
„Vsš za enega, eden za vse!“
Občnt zbor okrajnega odbora Rdečega križa v Maii-Razveseijiva in uspešna bilanca. Novi načrti
boru.
Sinoči je bil v lovski sobi pri »Orlu« občni zbor okrajnega odbora Rdečega križa pod predsedstvom požrtvovalnega prvega državnega pravdnika g. dr. Jančiča. Uvodoma je predsednik pozdravil zborovalce, posebej pa okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča in zastopnike sosednih organizacij Rdečega križa ter podal izčrpno poročilo.
Predsednik g. dr. Jančič je omenil, da je stopil v veljavo že lan! za organizacijo Rdečega križa nov zakon in pravilnik, ki ga je odobrila vlada. Po tem pravilniku se je spremenila mariborska mestna organizacija v okrajni odbor. Delo Rdečega križa v Mariboru je obstojalo lani v glavnem v prirejanju samaritanskih tečajev, ki jih je vodil podpredsednik te humanitarne organizacije g. dr. Vrečko. Uspeh tečajev je bil nad vse zadovoljiv. Na pobudo vodje se je skoraj vsem udeležencem višjega samaritanskega tečaja preiskala kri v tukajšnji bolnišnici po primariju g. dr. Lavriču ter se je tako določila njih krvna skupina in zdravstveno stanje. Namen te preiskave je bil že vnaprej določiti dajalce kr.vi za morebitne krvne transfuzije v primeru hujših nesreč. Ker take nesreče dolete češče avtomobiliste, je odbor Rdečega križa ponudil sekciji Avtokluba v Mariboru, da bo preskrbel brezplačno preiskavo in določitev krvne skupine za vse njihove člane. Ponudbe pa sekcija zaenkrat ni sprejela, niti se ni odzvala vabilu. Tudi je odbor priredil lani več teoretičnih predavanj in praktičnih vaj za obrambo proti plinskim napadom in je v ta namen sodeloval z odborom za obrambo mesta pred napadi iz zraka. Ker iz neznanih razlogov v novembru napovedanega napada iz zraka na mesto Maribor ni bilo, je društvo organiziralo nov nižji samaritanski tečaj takoj po novem letu. Doslej so bili pod okriljem mariborskega R. K. trije taki tečaji, trije pa se še vrše. Prvega obiskujejo brezposelni učitelji in učiteljice, drugega pa taki, ki imajo veselje do reševalne službe in so v službi tukajšnje reševalne in gasilske čete. Tečaje vodi g. dr. Wankmuller. K drugemu tečaju so dogovorno z vodstvom OUZD pritegnili iz vsake tovarne po enega do tri delavce, da se izvežbajo za prvo pomoč pri nezgodah in nesrečah po tovarnah.
Poseben nižji samaritanski tečaj pa je na učiteljišču šolskih sester, ki ga vodi zdravnik g. dr. Marinič. Odbor je že lani uvedel hvalevredno akcijo za nabiranje ponošene obleke, perila in obutve. Nabrane darove deli pomoči najpotrebnejšim. Uvedel pa je tudi že lani nov način podpiranja siromakov. Revne bolnike je dal brezplačno preiskati v splošni bolnišnici. V primerih potrebe so se ti bolniki zdravili brezplačno v bolnišnici, zakar ima največjo zaslugo ravnatelj g. dr. Vrečko.
Iz tajniškega poročila sodnega izvedenca in policijskega zdravnika g. dr. Zorjana posnemamo, da je štelo društvo
lani 108 rednih in 134 podpornih članov. Število članstva nikakor ni v čast prebivalstvu Maribora, ki je znano, da sicer rado pomaga bližnjemu. Društvena blagajna izkazuje 34.779 Din dohodkov in izdatkov. Da je društvo nabralo tako lep znesek, so pripomogle razne nabiralne akcije. Na predlog predsednika nadzornega odbora, šolskega upravitelja g. Grčarja, je bila odboru soglasno izrečena razrešnica. Sledile so nato volitve, pri katerih je bil ponovno z velikim odobravanjem in soglasno izvoljen za predsednika prvi državni • pravdnih g. dr. Jančič, za podpredsednika, pa ponovno ravnatelj bolnišnice g. dr. Vrečko.
Sledilo je poročilo o delovanju naraščaja Rdečega križa, ki ga je podal g. Ravter. Iz njegovega poročila posnemamo. da so bile v lanskem šolskem letu v naraščaju organizirane skoro vse mariborske šole, ki so izvolile svoje razredne in ,šolske odbore. Vse šole so de- i
lovale v smislu idej R. K., skrbele za zdravje svojih članov ter vzbujale pri njih altruistično čuvstvo:	»Ljubi brata,
dvigni ga, odpri mu vrata!« Tudi je naraščaj v letošnjem šolskem letu priredil trboveljskim slavčkom, ki so nastopili v Mariboru, lep sprejem in jih pogostil. Kot naraščajev dan se je proslavil 1. december z akademijo, pri kateri so sodelovale skoro vse mariborske šole in se je čisti dobiček, 4000 Din, porabil za božičnico revnim učencem mariborskih šol.
V	novembru so naraščajniki proslavili dan miru, drugo nedeljo v lanskem maju pa materinski dan. V juniju je priredil naraščaj javno tombolo, ki je vrgla blagajni nad 16.000 Din. Ta znesek se je porabil za počitniški koloniji, ki ju je organiziral naraščaj s pomočjo mestne občine in R. K. v Kaštel Lukšiču za dečke, za deklice pa v Bakarcu. Iskrena želja vseh naraščajnikov pa je, tako je zaključil predsednik g. Ravter svoje poročilo, da bi imeli ob morju lasten dom.
Lepo uspeli občni zbor naše humanitarne organizacije je zaključil ponovno izvoljeni predsednik g. dr. Jančič, ko je bila že pozna ura.
Sokolstvo
Sokol Maribor II Pobrežje priredi v Mariboru svojo tombolo dne 20. maja 1934, nakar opozarja že vnaprej vsa društva in cenj. občinstvo. Zdravo!
Iz Sokola Križevci pri Ljutomeru. Na
pustno nedeljo je igral tukajšnji Sokol »Rodoljuba iz Amerike«; burka je izpadla še dovelj dobro, kar je pričalo burno odobravanje občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Glavne vloge so imeli igralsko sposobni diletan-tje. Najbolj so se odlikovali s. Belčeva, s. Sabadinova, s. Repova, br. Belec, br. Golar, br. Kosi in br. Novak. Tudi ostali igralci so pokazali dovolj sposobnosti in zmožnosti kot igralci na odru, kar bodo dokazali še v bodoče. Gotovo bi bil u-speh še večji, če bi bil oder primernejši in dvorana večja. Po igri se je razvila prijetna zabava in maškerada, ki so jo obiskale nad vse posrečene maske. Pa še večkrat tako in pokažite se nam zopet kmalu na odru!
Slovenska Bisirica
Božičnica, katero je priredilo tukajšnje osnovnošolsko učiteljstvo revnim otrokom šolskega okraja, je izredno uspela. Hvala gre v prvi vrsti učiteljstvu, ki je požrtvovalno pobiralo pri naših meščanih in še iz svojega po možnostih prispevalo. Hvala gre seveda tudi vsem onim, ki so žrtvovali po svojih -močeh. V imenu vseh revnih otrok in njih staršev se na tem mestu vsem najtopleje zahvaljujemo. Darovali so po tisoč Din: Društvo Rdeči križ in tvornica Gruber. Sokol, sirotišnica in posojilnica so prispevali po 600 Din, mestna občina 497.50 Din, Posojilno podporno društvo 200 Din, po sto Din gdč. Fisolič Ela, g. Kolenc Ivan, učiteljstvo deške osnovne šole 118, učiteljstvo dekliške osnovne šole 104, 60 Din g. župnik
Soline Ivan in nastavljenci davčne uprave, po 50 Din, g. Miha Rastaiger, gospa Marija Žuraj, g. Albert Stiger, g. Vodišek Štefan, g. Briisser Josip, 40 Din je darovala gospa Josipina Zrulc: 30 Din g. dr. Anton Žnideršič in g. Ramor Maks. Po 20 Din so prispevali kaplan g. Mihelič Leopold, dr. Simon Jagodič, mag. ph. Branislav Mondini, g. Marčič Anton, g. Rat, g. Stucl, g. Ratej Ivan. Po 10 Din g. Topolšek Ludvik, g. Ivan Walland, g. Vihar Leopold, gdč. Roza Pitschl, gosp. Oroslav Fludritz, dr. Schaubach Boštjan, g. Konig Herman, g. Remec Angel, gosp. Povalec Joško, gdč. Pajdaš, g. Sakalšek, g. Vidmajer, g. Oskar Lang, g. Ferenčak Fr., g. Kajbe Franc, g. Scherf Edmund, g. dr. Zemljič Ivan, Ozimič Franc, gosp. Csurnsky, g. Dragičevič Irma, Sirk Mimika, Leščak Ferdo, dr. Dobravšek Josip, Fric Drago in gospa Pihler Roza. Nadalje so še mnogi drugi prispevali manjše denarne zneske. Mnogo se je nabralo tudi blaga in so nekateri darovali prav izdatno. Tako je prispevala Nabavljalna zadruga držav. nam. v Mariboru blaga v vrednosti 2000 Din, g. Pristovnik Karel 150 Din, ga. Attemsova 130 Din, g. Maček Viktor 180 Din, g. Marinšek Anton 120 Din in mnogi drugi. Vsega je bilo nabrano 5.986.50 Din v denarju in 2.000 Din vrednosti v blagu. Upamo da nam ostanejo darovalci tudi v prihodnje tako naklonjeni in pomagajo lajšati gorje tam. kjetr je najhuje. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Letošnji pust je minil tudi pri nas v znamenju krize in je bilo le prav malo prireditev. Najboljši uspeh so še imeH naši planinci s svojim plesom, ki jim je prineslo 7.600 Din kosmatih dohodkov.
V
(d
Branko Mašlč:
PERUNIKA
Legenda.
Niti glasnika niso poslali, če se jim je kaj zgodilo... in sedel je na trdo bambusovo klop, da bi zbral svoje misli.
Vendar se je kmalu zopet dvignil, pogledal proti puščavi in zašepetal tiho, obupno:
»Ni jih... ni jih!«
Jata plahutajočih belih senc je prihajala od dvora in se mu približevala. Bile so dvorne plesalke in faraonove odali-•ske, med njimi tudi Židinja Abijojla. Faraon jih ni videl; ni jih opazil niti tedaj, ko se je moglo že slišati škripanje peska pod njihovimi nogami in šumenje peplo-nov. Šele tedaj, ko so ga obkrožile, ko se je Abijojla ločila od ostalih ter se z rokami doteknila njegovih nog, se je faraon zdrznil, zaklel in jezno zakričal nanje.
»Milost!... milost! Gospodar!« so zaprosile vse hkrati.
»O, ti nesramnica... Ti ni dovelj, da 1« nisem malo prej zadavil? Še vedno si upaš priti mi pred oči?«
»Odpusti!... Užalila sem te, slavni in silni faraon,« je spregovorila z jokajočim
Soort
Smuška tekma za prvenstvo dravske banovine in prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze bo v nedeljo 25. t. m. na Pohorju. Start za tek na daljavo 18 km bo ob 8. uri pri koči na Klopnem vrhu, cilj pa bo pri Winterjevi koči na Pesku.
Otvoritev skakalnice na Pesku, ki dovoljuje skoke do 20 m, bo v nedeljo 25. t. m. Ob tej priliki priredi SPD Konjice propagandno skakanje.
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Redni letni občni zbor MZSP bo 8. aprila ob 9.30 v lovski sobi hotela »Orel«. Dnevni red: poročilo upravnega in nadzornega odbora, določitev sedeža podzveze, volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišče, predlogi upravnega odbora in članov, določitev službenega glasila in podzveznega prispevka, raznoterosti. Predlogi članov se morajo poslati najkesneje 8 dni pred občnim zborom upravnemu odboru. Vsak član lahko pošlje po dva delegata s poverilnico, na kateri mora biti označeno ime onega, ki ima glasovalno pravico, člani, ld niso poravnali svojih denarnih obveznosti napram podizvezi, nimajo glasovalne pravice na občnem zboru.
Klubska smuška tekma ISSK Maribora. ISSK Maribor priredi v nedeljo 25. t. m. smuško tekmo na daljavo 10 km za prvenstvo kluba in za prvenstvo mariborske garnizije. Start in cilj sta pri ko^i na Pesku. Tekmovalo se bo na progi Pesek—Rogla—iPlaninka—-Pesek. Žrebanje 25. t m. ob 7. na Pesku, start ob 9. Za klubsko prvenstvo lahko tekmujejo vsi člani kluba ne glede na verifikacijo. Za prvenstvo garnizije pa lahko tekmujejo vsi poklicni vojaki. Izven konkurence tekmujejo člani drugih klubov. V vsaki kategoriji prejmejo prvi trije častna in praktična darila. Tekmuje se po pravilih JZS&, Odhod tekmovalcev iz Maribora v soboto 24. t. m. ob 13.10 do Fale, od tam preko Klopnega vrha na Pesek. Tekmovalci prenočujejo v koči na Pesku. Vrnitev v nedeljo 25. t. m. iz Ruš v Maribor. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril v nedeljo 25. t. m. ob 20.30 v hotelu »Orel«. Prijave sprejema trgovina Sport-Roglič.
Plng-pong turnir za prvenstvo Maribora bo v nedeljo 4. marca, in ne kot smo včeraj poročali, v nedeljo 25. t. m.
Pričetek nogometne sezone v Mariboru. V nedeljo 25. t. m. se bo v Mariboru odigrala prva nogometna tekma v letošnji sezoni, in sicer se bosta srečala na igrišču SK Železničarja SK Slavija iz Varaždina in SK Železničar.
SK Svoboda v Celju. Mariborska »Svo boda« bo v nedeljo 25. t. m. gostovala v Celju ter odigrala proti SK Celju prija teljskotekmo,_______
fnomln'alte CM*
glasom. »Odpusti mi, ali pa me ubij...«
Njemu so se zasmilile te slabotne, mehkužne in strašljive ženske in njegov obraz je spreletel mil izraz.
In Abijojla je s presunljivim izumetničenim glasom nadaljevala:
»Rotim te pri ljubezni tvoji, orožju, moči in nesmrtni slavi, zakaj mučiš samega sebe in nas s seboj! Čemu zmage, triumfi in veselje, čemu vse uživanje, ko tebe ni med nami? Prevzela te je žalost, zla slutnja, ali kaj, in ti, namesto da .jo odpodiš od sebe s pesmijo, plesom in veseljem, se še bolj vdajaš svojim mračnim mislim. Veruj, faraon, veruj Židinji Abi-jojli, ki umeje pogoditi usodo človeško, to ne vodi k dobremu.«
Faraona, ki je verjel v vraže, so te besede globoko prevzele.
»Pojdite... Pustite me,« je dejal nežnejše in zaupnejše kakor kdajkoli poprej, »brez prerokove Perunike ni zame pravega veselja.«
»Prišla bo, ne skrbi, gospodar. Čim bo samo mesec zašel za one platane, bo že na tvojih kolenih. In tedaj bo zopet nastalo veselje. Mi bomo njene sužnje, ona pa bo naša mati in kraljica. Pazile bomo nanjo, negovale jo bomo in jo nosile na rokah...«
»Hvala, Abijojla! Vzemite kar vam
srce želi in veselite se, dokler se ne vtraem k vam!«
Vsa dekleta so se tedaj prevzeta od strasti in hrepenenja naenkrat spremenila. Še bolj so se zdrznila in zatrepetala, kakor da bi od tega trenutka bilo odvisno vse njihovo življenje. Komaj slišno in nekako sramežljivo je tedaj zatrepetal proseči glas Židinje:
»Nas pustiš, dobri gospodar, k svetim labudom?«
»Dobro ... Pojdite samo,« je dejal naglo, komaj čakajoč, da ga puste samega.
Mlada vroča srca so močneje zabila. Od nenadnega razburjenja so jim zadrhtele grudi in oči so se jim zasvetile ter povlažile. Potem so se tiho obrnile ter neslišno, hitro kakor kune odhitele k ribniku.
Tedaj se je faraon spomnil, kaj jim je dovolil.
»Abijojla!«
Beli široki peploni so zatrepetali in vse so se naenkrat obrnile.
»Ti si mi odgovorna s svojo glavo za labuda Erosa! Nobena izmed vas, če vam je življenje drago, se ga ne sme do-tekniti! Sedaj pojdite.«
In med tem, ko so se zazibale vitke barke, ko so se vesela dekleta odpeljala na jezero, ko so se vzbudili dremajoči
labudi ter razpetih kril pohiteli k dekletom in se pomešali med nje — se je faraon že vrnil v dvor in ukazal sužnjem, naj mu osedlajo svečanega konja iti prinesejo najdragocenejšo obleko ter orožje.
Hotel je tako pojezditi Peruniki nasproti.
Zavrteli so se sužnji, vznemirili zakladniki, perjaniki in konjarji. Pripeljali so mu kakor gavran črnega žrebca s sve tlo dlako in nemirnimi očmi. Njegova o-prema je bila vsa iz suhega zlata, močne veprove kože, kovanega srebra, biserov in dragega kamenja.
Pokrit s kalpakom iz kunine kože, o-det v oblačila iz tigrovine in oborožen z dragocenimi blestečimi meči je skočil faraon konju v sedlo. Namestili so mu dolgo kopje iz trdega abonosa, dasi mu še z zlatom okovano buksino*) iz antilopine-ga roga in velik kožnat ščit iz bivolove kože. Prijel je v roko uzde ter zaklical visokim, močnim konjenikom v bronenih oklopih, ki so se zbrali okoli njega:
»Spremstva ne rabim.«
Besno je vzpodbodel konja in kakor strela izginil v mraku...
*) rog, trompeta.
(Se nadaljuje.)
Dvatisočletnica prve stenografije
Izumil jo je 1. 66. pred Kristom suženj Tiro
Tiro umrl v častitljivi
Mnogi se bodo začudili, ko bodo izvedeli, da doživlja stenografija, eden najmodernejših pojavov v sodobnem življenju, svojo dvatisočletnico. Pred dvema tisočletjema — bilo je nekako okrog leta 66. pred Kristusom — je presenetil rimskega senatorja Cicerona njegov opro ščeni suženj Marcus Tullhis Tiro s svojo izredno zmožnostjo v pisanju. Tiro je bil namreč zmožen na voščeni ploščici zapisovati vsako posamezno besedo, kakor hitro jo je njegov gospodar izprego-voril.
Cicero je bil naravfiost navdušen nad iznajdbo svojega sužnja in je sklenil praktično preizkusiti njegov sistem. Ti-ron je prejel nalogo, da izuči v svoji umetnosti še nekaj drugih učencev. Tako je prišlo do prvega javnega poskusa v stenografiji v rimskem senatu. Znameniti govor Cicerona proti Katilini in njegovi zaroti je bil prav za prav v zgodovini prvi stenogram. Ker se je prvi poskus sijajno posrečil, je število Tiro-vih učencev stalno in naglo raslo.
Ti prvi stenografi so se imenovali »notarji« z ozirom na to, ker so Rimljani imenovali nove Tirove znake: note. V znak zahvale za ta izum je Cicero podelil svojemu sužnju Tiru popolno prostost in svoboščino. Vse svoje ostalo življenje je prebil Tiro v neprestanen izpopolnjevanju svojega izuma. Čeprav je skoraj stalno bolehal, je izumitelj pr-
ve stenografije starosti 100 let.
Antični stenogrami so bili pisani na ploščah, prevlečenih z voskom. Kot pisalno orodje je služil »stylus« (pisalnik), prirejen iz kosti ali kovine, črke so bile vdolbene v vosek. Poudariti pa je treba, da Tirov sistem ni bil enak načelom moderne stenografije, ker je imela v njegovem sistemu vsaka posamezna beseda svoj poseben samoznak. Razume se, da se je bilo zelo težko naučiti tega br-zopisa, vendar so imeli stari Rimljani dovolj časa in je bil uspeh nove iznajdbe za takratne čase izredno velik in pomemben.
Zelo ugledne osebnosti so se pričele učiti novega sistema brzopisa. Cesar Avguštin je bil znan kot izvrsten stenograf in je sam poučeval svoje otroke pisati stenografijo. S posebnim zakonom je uvedel v rimske šole stenografijo. Prav tako navdušen stenograf pa je bil tudi cesar Tit, ki je celo tekmoval z najboljšim stenografom tedanje dobe.
Zanimivo pa je dejstvo, da so se skoro vsi sužnji posluževali stenografije. Znani filozof Seneka je imenoval stenografijo za najtežji suženjski izum. Po najno-vejših zapiskih je bilo v starem Rimu mnogo več spretnejših stenografov, kakor jih ima Rim dandanes. Tudi je dokazano, da so se stenografije posluževali skoro vsi uradniki, ki so opravljali državne posle.
Mali oglasi
Ramo
VABILO
na redni občni zbor Zadružne elektrarne v Ormožu, r. z. z o. z., ki bo v torek, dne 6. marca 1934 ob 'A8. uri zvečer (19.30 uri) in .sicer v gostilni gospe Marije Horvatove v Ormožu. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Ci-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o računskem zaključku za leto 1933. 4. Sklepanje o tem poročilu. 5. Sprememba pravil § 34. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. ?. Slučajnosti. — Pripomba: V slučaju, da občni zbor ob 19.30 uri ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu § 26 pravil ob 20. ur! v istih prostorih in po istem dnevnem redu 2. občni ,zbor; ki je. sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev- Načelstvo 662
PRVOVRSTNE KRAJNIKE.
4 m dolge sohe, letve za ograjo, remelje in vsakovrstne suhe deske dobite zopet v les ni trgovini Albir Cen, Bet-navska cesta 4.	663
Kupim
kupim Zensko kolo.
Zorko, Krčevina 10 (Ribniško selo), Maribor.	661
Prodam
APNENI PRAH
za gnojenje na prodaj. Prijave sprejema Kmetijska družba, Meljska cesta 12, telefon št. 20-83.	648
Samo nekaj mesecev rabljen
Šivalni stroj
ceneno na prodaj. Ussar, Trubarjeva til. 9/1.	658
VEC starih vozov
vsled pomanjkanja prostora ceneno na prodaj ori Pickelu C., Koroščeva ul. 39.	660
GOSTILN 4
blizu kolodvora 380.000 Din, trgovska liiša s tremi lokali 220.000 Din. na prodaj. Pisar na »Rapid«, Gosposka 28. 666
Zgubljeno
BRILJANTNI PRSTAN
sem izgubil v vestibulu kolodvora. Poštenega najditelja naprošam, da ga odda proti nagradi v upravi »Večernika« 668
Službo dobi
UČENKO
sprejme atelje za perilo Rupnik Slovenska ul. 20.	659
Slanovanie
Oddam trisobno, solnčno STANOVANJE
s kabinetom in pritiklinami v bližini okrožnega sodišča. — Vprašati v pisarni dr. Lasiča. 665
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
■/. dvema posteljama oddam bo'jšim osebam. Dravska ulica 10, pri Lahu.	643
Nemčija stremi
po osamosvojitvi
Nemčija je bila doslej navezana glede tobaka izključno le na uvoz, to pa zaradi svoje severne lege. V želji po samo-svojitvi in neodvisnosti tudi v tem pogledu so Nemci pričeli saditi tobak sistematično tudi v svojih pokrajinah, in sicer s prav zadovoljivim uspehom. Sedaj se bavi s saditvijo tobaka v Nemčiji že okrog 70.000 kmetov v kakih 4000 občinah, in sicer na ozemlju 10.000 juter. Tako krije danes Nemčija že petino svoje celotne tobačne potrebe, navezana pa je še vedno na uvoz tobaka iz tujine v skupni vrednosti nad 100 milijonov tnark. Uvažajo se izključno le boljše vrste tobaka, ki uspeva le v toplejšem podnebju. Sedaj se skuša v Nemčiji z izboljšanje«1.1 obstoječih tobačnih vrst obenem tudi razširiti produkcijska baza.'Izboljšuje se ne le kakovost tobaka v rasti, temveč tudi način sušenja, predelave in termen-tiranja. Nemški gospodarstveniki napovedujejo, da se bo Nemčija popolnomn osvobodila uvažanja tujega tobaka.
Napoleonov spomenik v Varšavi
Na Napoleonovem trgu v Varšavi stoji zaenkrat samo provizoričen doprsen kip velikega Francoza. Nedavno pa je bila zopet oživljena akcija, da se postavi velikemu pokojniku dostojen spomenik, in sicer bo to delo izgotovil znani poljski kipar Mihael Kamienski, ki izdeluje mogočen Napoleonov spomenik že od leta 1926. dalje in obljublja, da bo s svojo veličastno umetnino gotov prihodnje dni. Spomenik sam bo visok 3 in pol metra, stal bo pa na 4 in pol metra visokem postavku. Baje ne zahteva Kamienski za spomenik nobenega denarja. Spomenik bo svečano odkrit dne 14. julija na francoski narodni praznik zavzetja Bastilje.
Kako iščejo radijevo rudo?
Znanost je ugotovila, da obstojajo na naši zemlji takoimenovana gnezda strel, to so kraji, kjer udarjajo strele relativno zelo pogosto. To dejstvo je sedaj že statistično dokazano, kar je izrabil znani raziskovalec dr. Bogojavljenski in podal neizpodbitne dokaze, da je na takih krajih iskati radioaktivne materije. Z izžarevanjem teh materij so zračne plasti nad temi kraji ionizirane in je električna odpornost zraka tako zmanjšana, da najdejo strele mnogo lažjo pot v zemljo. Ker so žarki radioaktivnih materij zelo prodorni, izžarevajo tudi skozi debelejšo zemeljsko skorjo in je torej njihovo ležišče lahko prav globoko pod zemeljsko površino. Prav gotovo pa je dognano, da bomo našli na krajih, kjer strele udarjajo v zemljo, izredno pogosto radii vsebujočo rudo.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.