avli Krke dolenjski ki v razstavni vli novomeš] Iravil Krka so v poned aja, po nastopu mešane ibor.-«,v, odprli drug »jan! sejem, posvečen d 3stl m 60-letnicam KPJ. 'POnati. ;snosti. tja eno št. 21(1554) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 24. maja 1979 Cena: 6 din '3. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom zasluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 V Novo mesto pride „Danica” ^ soboto v Domu JLA uPni koncert Krkinega in 0r°škega pevskega zbora t>evski zbor novomeške Mne zdravil „Krka“ in slovensko urno društvo Danica (oz. njegov pevski zbor) iz Šentvida v Podjuni že več let ter si izmenju-in nastope. Tokrat bo zborov na njunem skupnem »astopu v Novem mestu. Koncert pevskega zbora Krke, na .. erem bodo sodelovali pevci s Q, . '—o“> bo v soboto, 26. maja, 19.30 v veliki dvorani novome-^D°ma JLA. Na sporedu bodo j e> revolucionarne, umetne in ^raovinske pesmi. Na prireditvi, P°wečeni 60-letnicam KPJ, SKOJ li sindikatov, bodo počasti- Bevn* živbeniska jubileja skladate-^ kovana Gobca in Matije Tom- koncerti in z vso svojo vnostjo pevski zbor Krke v celo-teil v “je .naročilo, ki je zajeto v nezadrf de®ev‘ misli: „Pesem je drzna emocionalna moč pove-le)?nja med ljudmi". V zadnjih . j* Pevci to poslanstvo še posebno očutno izpolnjujejo. Praznik knjige odprt drugi knjižni sejem novomeške tovarne Krka so v ponedeljek, 21. nastopu mešanega pevske-dolenjski mla-SKOJ in nvirioi —““ sindikatom. Na sejmu so-U/t dvajset slovenskih založb, njimi tudi Založništvo tržaške-Prodajni del obsega več kot Zaokrožen del predstav-ela Edvarda Kardelja. Družbo-literatura je obogatena z ki jih je posodila Studij-:njižnica Mirana Jarca. Na raz-- odprta bo še jutri - so vsa ki so izšla zadnje leto. seim POmenu dolenjskega knjižnjega s eovr^i ki P°staJa tradicionalen, je S in n , "r^nik Cankarjeve založbe ,4 skeor^Sednik Slovenskega pisatelj-' sk^ro ^ 3-Tone Pavček, dolenj- J Njegovemu pesniškemu je bil namenjen recital v otvoritvene sejemske Pesnika, ki je že četrt . "osilnih imen sodobne obisk-, e °rnosti na Slovenskem, je črtah*1?"1 v nekaj značilnih noVOmeS-uStaVl1 prof' Jože Sevel z Dramil, n gimnazije. To je bil avtor ne£?k°Ve1,POezije: najprej je vedaL Jlh P65*1"' ^ P°' ni rem pa mu jih je ob glasbe- IZ. akcija tabornikov ob dnevu mladosti Danes, nekaj minut pred 18. uro, Po posebnem pozivu ra dru-Programu ljubljanskega radia nski taborniki z akcijo „Tabor-pra 7 naš pozdrav Titu" začeli Akcij,^*' tolcratni dan mladosti, dino i’ klu“iruiuje tabornike, mla-leto ™ občane se odvija že tretje 27 r* ,Vsej Jugoslaviji. Od jutri do tiadirt-^, pa h° v Cerknici tudi paitj- "fmi slovenski tabomiško-bo soj”?"' mnogoboj, na katerem *kin, e*ovalo blizu sto taborniških * vseh koncev Slovenije. Ki nrX(*5ugi polovici tedna bo Z^o sončno vreme, o,.-.1 Koncu tedna so možne v popoldanskem krajevne nevihte. Titovih sedeminosemdeset let Tito pooseblja vse vrednote, iz katerih je stkana samoupravna socialistična stvarnost jugoslovanskih narodov in narodnosti Tito je pojem miru, svobode, bratstva in enotnosti, varnosti in vsega, kar je in še zmeraj nastaja na njegovi revolucionarni poti Sledijo mu pokolenja, ki jih oplaja njegov človečanski duh. Radi ga imamo! „ Takega možakarja ni med vsemi bivšimi in sedanjimi velikimi osebnostmi na svetu Zame bi bila največja sreča, če bi mu lahko plačal Štefan vina in katero rekel z njim. “Iskrenejših besed, kot jih je izrekel Jože Papež iz Dolenjega Boštanja pri Sevnici, očanec Titovih let, bi stežka našli Pa tudi polnejših, kot so pokojnega Edvarda Kardelja besede o Titu, ni: „ Titovo itpe je že zdavnaj prestopilo tudi meje naše države in postalo lastnina vseh tistih, ki jim je mir eksistenčna potreba, ki nastopajo v obrambi svoje nacionalne biti in obstoja, neodvisnosti, graditve enakopravne skupnosti narodov, osvoboditve izpod vseh oblik izkoriščanja, podrejanja in zatiranja, odstranjevanja sile v odnosih med državami in narodi. Titovo ime je postalo simbol borca v vojni in miru in izraz humanistične vizije novega sveta, rešenega strahu pred uničenjem človeka po človeku in naroda po narodu, sveta, ki bo rodil rodove, ki ne bodo poznali vojnih strahot in pustošenja, živalskosti v človeku ter med ljudmi in narodi “ In besede iz pesniškega dnevnika deklice Malči iz Mokronoga so besede vsakega od nas: „Ob dnevu mladosti želim mu, naj dolgo, še dolgo živi." Bolj zaostriti odgovornost S seminarja v Dolenjskih Toplicah: prepočasi se spreminja položaj delavca, izobraževanje ne dohaja potreb, posebej o velikih investicijah IM V Novo mesto_ Na tridnevnem seminaiju za sekretaija občinskih komitejev ZK Dolenjske in Posavja, ki je bil v Dolenjskih Toplicah od 16. do 18. maja in na katerem so sodelovali tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, član predsedstva Lojze Briški ter izvršni sekretarji Majda Gaspari, Bojan Klemenčič, Martin Mlinar, Roman Ogrin, Franc Šali in Peter Toš, so preučili delovanje Zveze komunistov ter analizirali nekatere slabosti. nosti, pa tudi objektivne težave in V praksi se namreč pojavljajo <,t„hn«ti zlasti ko ere za razkoraki med politično aktivnostjo in njenimi rezultati, zlasti ko gre za spremembo položaja delavca. Razmer ni moč le ugotavljati, t ob tem pa še naprej puščati takšne kakršne so bile, to je neustrezne stopnji družbeno ekonomskega razvoja. Slabosti se pojavljajo tudi v idejnopolitičnem usposabljanju in kadrovanju Izobraževanje kadrov še vedno ne sledi dovolj političnim potrebam. Težave se pojavljajo zlasti pri številčno šibkih osnovnih organizacijah, ki velikokrat niso kos nalogam in postajajo „zlepljenke“ z vodstvenimi strukturami. Če pa se pojavljajo slabosti, to so v Dolenjskih Toplicah posebej poudarili, potem je potrebno tudi zaostriti odgovornost komunistov. Pri tem se moramo zavedati, da je pasivnost tudi rezultat slabih metod dela, zaprtost^ odločanja v ozkih krogih, slabo pripravljenih sestankov in podobno in se jih mora ZK čimprej otresti. Izredno zanimiva je bila tudi razprava o investicijskem načrtu Industrije motornih vozil. Kaže, da tu obstajajo še nekatere ovire in nejas- nadaljnje investiranje. Zato so v Dolenjskih Toplicah sklenili, da bodo o tem spregovorili na prihodnji skupni seji medobčinskih svetov ZK Posavja in Dolenjske, na kateri bodo razpravljali tudi o gradnji šol v obeh regjjah ter o drugih skupnih vprašanjih. IVAN KRAŠKO PRETRES DELA — Vztrajno je treba odpravljati slabosti, ki hromijo delo komunistov, so ugotavljali v Dolenjskih Toplicah V Gabru bogatejša šola V Velikem Gabru je bila tudi osrednja proslava jubilejev KPJ in SKOJ - Podelili priznanja sindikatov in ZK V BREŽICAH SPET RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V brežiškem Domu JLA bo do 27. maja odprta fotografska razstava „Mladi fotografirajo 79“. Na njej sodeluje dvajset mladih posavskih avtorjev (iz Brežic in Krškega) s 102 fotografijama. Največ fotografij obdeluje temo „Narava - zdravje -lepota", večje število pa jih je z motivi iz življenja in dejavnosti otrok. Na otvoritvi 19. maja je pokrovitelj polkovnik Rade Japun-džič poudaril, da je fotografiranje zelo pomembno tudi za SLO, zato bi morali v to dejavnost pritegniti še več mladih. V. S. V okviru počastitve 60-letni-ce KPJ, SKOJ in združenih revolucionarnih sindikatov je bila 18. maja v Šoli dr. Petra Držaja v Velikem Gabru slavnostna skupna seja občinske konference ZK in ZSMS ter občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje. Na slavnostni seji, ki je bila v novi dvorani gaberške šole, so med drugim podelili knjižne nagrade vsem članom Zveze komunistov v trebanjski občini, ki delujejo v njej že 30 in več let. Na seji, katere se je kot gost udeležil tudi Roman Ogrin, izvršni sekretar ZKS, so podelili srebrne znake sindikatov in priznanja ZSMS. V kulturnem programu so sodelovali kulturniki trebanjske občine in domači pevski zbor. ci je še istega dne gostovalo Šentjakobsko gledališče, kije pred prepolno dvorano uprizorilo Županovo Micko. Večina „ZA” Referendum v novomeški občini uspel — z 69,07 odstotki — Izglasovan je tudi samoprispevek za 27 krajevnih skupnosti, o čemer poročamo na novomeški strani Ce en člen odpove, veriga poči Z zasedanja skupščine poslovne skupnosti za sadje krompir in vrtnine v Krškem Sporazum o združitvi v Poslovno skupnost za sadje, krompir in vrtine Slovenije je gotovo najučinkovitejša pot do trajnejše • ' ' -------- - kateri bodo našli povezave v celotno reprodukcijsko verigo, v --------------- skupen jezik pridelovalci, trgovci in predelovalci. Udeleženci nedavne skupščine skupnosti v Krškem so to nekajkrat poudarili. Do zdaj so edinole v sadjarstvu že poskušali ugotavljati vsak svoj dinar od maloprodajne cene, vendar so tudi tu naleteli na odpor dveh največjih slovenskih blagovnih hiš, ki sta tak način odklonili. Za trgovino je namreč administrativno določanje marž še vedno bolj dobrodošlo kot dohodkovna povezava. Sporazum obeta v prihodnje več uspehov, toda če ga ne bodo vsi disciplinirano upoštevali, se bodo ponovile težave v novi obleki. Pri povezavi torej ne sme odpovedati noben člen in vključevati je treba še nove, če bo potrebno. Transport je že zraven, saj morajo biti pridelki čimprej na tržišču. V sadjarstvu so pa hujše druge težave, saj plan do zdaj ni bil dosežen. Pred vrati so že priprave na drugo srednjeročno obdobje. Realno lahko planira samo družbeni sektor, so pa tudi v kooperaciji velike možnosti. Razen tega je problematična obnova. Pogoji za kreditiranje za večino niso sprejemljivi, zato sadjarstvo počasneje napreduje kot vinogradništvo. Tam, kjer je pozeba spet uničila pridelek, imajo tudi naprej možnost, da obnavljajo brez lastne udeležbe. Potem so tu še hude administrativne ovire pri uvozu mehanizacije. Ti mlini se vedno zelo počasi meljejo. Sadjaiji so se sklenili organizirati tudi proti pozebam. Nekateri se namreč že dokaj učinkovito varujejo pred njimi, kar pa je spet povezano z investicijami. Kljub temu so se sadjaiji odločili ugrizniti še v to kislo jabolko. JOŽICA TEPPEY KNJIŽNA DARILA - Sekretar občinskega komiteja ZK v Trebnjem Janez Zajc je komunistom, ki so že 30 in več let člani ZK, podelili knjižna darila. Naslednji dan so v Velikem Gabru slavnostno predali namenu nove prostore, ki jih je pridobila Sola dr. Petra Držaja. Poleg telovadnice in dveh učilnic so zdaj na tej šoli bogatejši še za večnamenski prostor, v katerem bodo lahko prirejali tudi kulturne prireditve. V novi dvorani- Mladi dobro pripravljeni 34 ekip iz dolenjskih in posavskih občin se je v Novem mestu pomerilo na orientacijskem pohodu POMISLEK PRED STARTOM — Prek dvesto mladih seje pomerilo na območnem tekmovanju mladih iz dolenjske in posavske regije ob 30-letnici obrambne vzgoje mladih v SLO. V kasarni Milana Majcna v Bišljinu je bilo 18. maja področno tekmovanje osnovnošolskih, srednješolskih in mladinskih ekip v orientacijskem pohodu, posvečenemu 30-letnici organizirane vzgoje mladih za SLO. Tekmovanje je pripravil Medobčinski svet za pripravo proslave v počastitev jubileja vzgoje mladine za SLO in se ga je udeležilo 34 ekip s po petimi člani iz vseh dolenjskih in posavskih občin. Osnovnošolske ekipe so se na orientacijskem pohodu pomerile v streljanju z zračno puško, prvi pomoči, reševale so naloge iz NOB, topografije in orientacije, srednješolci in delavsko-kmečka mladina pa so se pomerili tudi v streljanju s pravo puško in v metu bombe. Največ točk med ekipami iz osnovnih šol so dosegle ekipe: o. š. Mirana Jarca Črnomelj, o. š. Katja Rupena I Novo mesto, o. š. Bratov Ribarjev 1 Brežice. Med srednjimi šolami je največ točk dobila ekipa gimnazije Brežice I, za njo pa so se uvrstile: ekipa Krško II in gimnazija Brežice 11. Slabše so bile pripravljene ekipe izvenšolske mladine. Med petimi ekipami je največ točk zbrala skupina D KM Sevnica. Imenovane ekipe se bodo 27. maja pomerile pri IJrhu pri Ljubljani z najboljšimi slovenskimi ekipami. J. P. Po podatkih občinske volilne komisije je na referendumu za 1-odstotni krajevni samoprispevek v korist gradnje šol glasovalo 33,691 volkcev ali 91,66 odstotkov vseh upravičencev. Za se je odločilo 25.388 občanov, proti je bilo 7275 glasov, neveljavnih pa je bilo 1028. V četrtek, 17. maja, ko je bil referendum v delovnih organizacijah za zaposlene, je ob 92,20-odstotni udeležbi na voliščih glasovalo za samoprispevek 13.307 občanov ali 69,24 odst. vseh volilcev. Proti je bilo 3973 glasov, neveljavnih pa 441. V vsej občini ni niti ene delovne organizacije kot celote, kjer referendum ne bi uspel. Kar stoodstotni uspeh je bil na referendumu dosežen v več šolah, in sicer v Stopičah, Mirni peči, na Prevolah, v Šentjerneju, Šmarje ti, Vavti vasi, Žužemberku, na šoli ..Dragotin Kette", v Dol Toplicah, na ESS v Novem mestu ter na Glasbeni in zdravstveni šoli. Prav tako je bil 100-odstotni uspeh zabeležen še v nekaterih drugih kolektivih, medtem ko so v IMV, kot največjem kolektivu dosegli v Teh-noservisu smo 49 odstotkov glasov ZA, v nekaterih tozdih IMV pa preko 90 odstotkov ZA V „Krki“ je bilo najboljši rezultat v tozdu ISIS (97 odstotkov ZA), najslabši pa v Tehnoservisu (55 odst). Novoles ni imel ne bleščečih ne slabih rezultatov, gibljejo pa se med 52 in 79 odstotki v posameznih tozdih. V Labodu se poprečni rezultat ZA giblje okrog 80 odstotkov, v Novo-teksu pa je v posameznih tozdih med 66 in 81 odstotki. Na nedeljskem glasovanju v krajevnih skupnostih je bil najboljši rezultat dosežen v Brusnicah, kjer se je za samoprispevek za šolstvo izreklo 86,39 odstotka volilcev, v mestu pa je bila glede tega najboljša Žabja vas s 84,77 odstotki glasov za gradnjo šol ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Obisk predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita v Sovjetski zvezi pravzaprav samo potrjuje nadaljevanje dosedanje prakse v medsebojnih odnosih, za katere moramo reči, da so izredno bogati ter da praktično ni področja, na katerem ne bi v takšni ali drugačni obliki sodelovali obe državi oziroma ZKJ in KP SZ. Predsednik Tito na obisku v SZ Predolg bi bil spisek vseh vezi, ki jih med seboj vzpostavljajo tudi posamezne republike, mesta, gospodarske, kulturne, znanstveno-tehnične in še mnogo druge organizacije. Poseben pečat medsebojnim stikom pa dajeta prav predsednika Tito in Brežnjev s srečanji in pogovori Naj samo omenimo, da je tokratni dialog našega predsednika s sovjetskim voditeljem že šesti po vrsti, kar samo dokazuje zanimanje obeh držav za razvijanje in krepitev sodelovanja. Sovjetsko-jugoslovanski odnosi so, kot vemo, zasnovani na načelih beograjske in moskovske deklaracije ter na mnogih drugih skupnih dokumentih, v katerih je poudarjeno spoštovanje neodvisnosti, enakopravnosti, ne-vmešavanja, spoštovanje različnih poti To se je znova potrdilo tudi v slednjih pogovorih, na koncu katerih je bilo poudarjeno, da so bili plodni in konstruktivni ter da predstavljajo nov korak k še stabilnejšim odnosom med obema državama Prijateljski obisk jugoslovanskega predsednika v Moskvi poteka tudi v času, ko svet doživlja pretrese zaradi številnih nevarnih žarišč, ko je svetovni mir ogrožen spričo dogodkov na Indokitajskem, Bližnjem vzhodu, na jugu Afrike pa tudi drugod. Torej tudi ni čudno, če sta gost in gostitelj pretresla tudi mednarodni položaj, da sta se lotevala tem, kot so splošni napori za krepitev miru in varnosti, popuščanje napetosti, razorožitev, odpravljanje kriznih žarišč itd., pa ima zavoljo tega njuno srečanje tudi širši pomen. Predsednika seveda nista obšla tudi tiste teme pogovorov, ki govore o razlikah med državama. Podobno, kot že mnogokrat prej, sta tudi tokrat potrdila, da nekatere razlike, ki so glede na neenak mednarodni položaj Jugoslavije in Sovjetske zveze razumljive, nikakor ne bi smele biti ovira za poglabljanje vsestranskega sodelovanja ter prizadevanj za mir, varnost, stabilnost in mednarodno sodelovanje. Poudariti bi še veljalo, da je bil pogovor med Titom in Brežnjevim dialog enakopravnih sogovornikov, predsednikov držav, katerih ena je veselila, druga pa aktivna članica velike družine neuvrščenih držav. S tako oblikovano oceno naj še zapišemo, da Jugoslavija sodi med tiste redke države na svetu, ki imajo razvite odnose s skoraj vsemi deželami sveta, predvsem pa tudi z velesilami, kot so Sovjetska zveza. Združene države Amerike in Kitajska. VASO GASAR TITOVO SREČANJE Z VESOLJCI — Po pogovorih z Leonidom Brežnjevim je predsednik Tito ostal še krajši čas na oddihu. V tem času si je tovariš Tito ogledal znamenito konjušnico v Uspenskem, v zvezdnem mestu pa je obiskal vesoljce. Tamkaj se je Tito tudi poklonil spominu prvega vesoljca Jurija Gagarina. Na sliki: prisrčno srečanje z vesoljci. (Telefoto: Tanjug) Polje, kdo bo tebe ljubil? Kdo bo prevzel neobdelano zemljo: družbena posestva ali kmetje sosedje? Naše kmetije se starajo. Ne le kmetje, Id so na starost ostali sami, tudi gospodarska poslopja, ki jih ne obnavljajo. Celo zemlja, ki jo preraščata plevel in grmovje, je videti starejša ko takrat, ko je bila dobro obdelana. Kaže, da tegp ne znamo zaustaviti. Ali je sploh možno? Gotovo je. Mora biti, sicer bo veliko kmetijske zemlje šlo v izgubo, čeprav bo treba nahraniti vsak dan več ust. Na preostali izboljšani zemlji bo sicer moč pridelati več — a tudi tam imajo visoki hektarski pridelki svoje meje. Potrebno bo veliko obdelane zemlje. V sOZ dolenjka ■ n w w ■ B obiščite DOLENJKO Bilo je že veliko predlogov in poskusov, kako kmečke otroke zadržati na kmetijah. Pred dvema desetletjema so kmetje zatrjevali, da bi sin ali hči ostala doma, če bi imeli traktor. Zdaj imajo že veliko kmetijskih strojev - a tudi na nekaterih moderniziranih, sodobno urejenih kmetijah ni mladih, ki bi se posvetili kmetijstvu. Nekateri sicer še pomagajo staršem, a kako bo pozneje, se ne ve. Kmetje iščejo nove vzroke za to. Menijo, da bi mlade zadržalo na kmetijah tako pokojninsko zavarovanje, kot ga imajo delavci, letni dopusti in druge ugodnosti. Vse to je pomembno za mlade — toda večina predla- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED S I Na skupni seji obeh zborov skupščine SFRJ so objavili sestavo novega predsedstva Jugoslavije. Predsednik predsedstva je tovariš Tito, člani pa so: Sergej Kraigher, Vladimir Bakarič, Stevan Doronjski, Fadil Hodja, Lazar Koliševski, Cvijetan Mijatovič, Petar Stambolič in Vidoje Žarkovič. Za podpredsednika predsedstva so izbrali Lazarja Koli-ševskega. Razumljivo pa je, da je treba zagotoviti ustrezno stopnjo gospodarske rasti, saj brez tega ne moremo uspešno reševati problemov, ki jih imamo kot država v razvoju. Ta stopnja rasti pa ne sme biti takšna, da povzroča resnejše težave v družbeni reprodukciji in še posebej v gospodarskih odnosih s tujino. To je zdaj ključna točka našega razvoja. Le v mejah možnosti DOGOVOR ! I ■ S Na seji skupščine je podal delegatom obširen ekspoze tovariš Tito, ki je med drugim dejal: ,.Zahvaljujoč dinamičnemu razvoju v celotnem povojnem obdobju, vključno tudi v zadnjih letih, je naša država dosegla visoko raven družbenoekonomskega razvoja. Družbeni proizvod je skoraj 2.000 dolarjev na prebiralca. Zagotovili smo zelo pomembno materialno podlago na nadaljnji socialistični samoupravni razvoj. Stopnja industrijske rasti je med najvišjimi v svetu, dosegamo pa tudi visoko stopnjo zaposlovanja. V prvih treh letih tekočega srednjeročnega obdobja se je na novo zaposlilo 940.000 ljudi. Od tega, če izvzamemo delovna mesta, ki se izpraznijo z odhodom v pokoj ali podobno, predstavlja resničen porast števila zaposlenih 630.000 ljudi. Močno se je dvignila tudi življenjska raven prebivalcev. Realni osebni dohodki so v prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja rasli po stopnji okoli 4 odstotke, samo lani pa so narasli za 6 odstotkov... Na kongresu sindikatov, je nadaljeval tovariš Tito, sem dejal, da te politike ne bomo uresničili brez določenega odpovedovanja. Dodal sem tudi, da nimam v mislih nekdanjega »zategovanja pasu“. Gre za to, da moramo živeti v mejah naših možnosti. V Sloveniji so potekli seminarji, ki so jih organizirali v CK ZKS, v Postojni pa se je končalo posvetovanje najodgovornejših delavcev Socialistične zveze. V ospredju dogovorov je bil aktualni gospodarski trenutek ter nekatera organizacijska vprašanja delovanja ZK in SZDL, posebej po pobudi tovariša Tita o nadaljnji demokratizaciji političnega vodenja in odločanja. PRAZNIK LETALSTVA ■ ■ ■ 21. maj je bil praznik vojnega letalstva. Slavili smo ga v počastitev dneva, ko je 21. maja 1942 KPJ izdala direktivo, da pilota Franc Kluz in Rudi Čajevec ugrabita sovražnikovo letalo in priletita na osvobojeno ozemlje. Dva dni nato sta nalogo izpolnila. Do osvoboditve je partizansko letalstvo opravilo 9000 borbenih poletov. SLOVENŠČINA V Portorožu je sklenilo delo posvetovanje uglednih družbenopolitičnih, kulturnih in javnih delavcev, ki so spregovorili o rabi slovenščine. Posvetovanje je organizirala RK SZDL, ki se že nekaj let zavzema za pravilno rabo slovenskega jezika kot pomembnega dejavnika slovenske kulturnopolitične, ekonomske ter socialne samobitnosti in osvoboditve. MILAN MEDEN gatdjev ne pride do jedra, kako urediti. Pokojninsko in invalidsko se lahko zavaruje vsak združeni kmet, ki ima dovolj veliko proizvodnjo. Večina kmetijskih del: setev, žetev, spravilb krme, sadja, trgatev, je sezonska in bi med njimi bil možen tudi nekajdnevni dopust, če bi si delo ustrezno uredili, če ne za vse družinske člane naenkrat, pa ločeno. Poglavitni vzrok tiči drugod, kar se kaže zlasti na moderniziranih kmetijah. Tudi na večji modernizirani kmetiji običajno ni dovolj dela in dohodka za očeta, ki je star šele okrog 50 let, in sina, ki bi se rad poročil, ter za dve ženski. Oče je prestar, da bi šel iskat drugo delo, torej mora sin. Toda ali se bo sin vrnil na kmetijo, ko bo oče ostarel in oslabel? Morda bo ostal v očetovi hiši, za obdelavo kmetije pa ne bo imel dovolj časa in z leti tudi volje ne. Zato kaže resno razmišljati, kako usmerjati to kmetijstvo in TELEGRAMI SINGAPUR - Predsednik singapurske republike Benjamin Sheares je sprejel člana predsedstva SFRJ Vidoja Žarkoviča, ki je na uradnem obisku v Singapuru. V prijateljskem pogovoru je Vidoje Žarkovič sporočil predsedniku Shearesu pozdrave predsednika Tita. Predsednik Sheares je poudaril, da singapurska vlada pripisuje velik pomen bližnjim konferencam neuvrščenih. Sobesednika sta ugotovila, da se stališča obeh vlad glede mesta in vloge gibanja neuvrščenih v današnjem svetu ujemajo. PEKING - Kitajska je izpustila 120 vietnamskih ujetnikov, prvo skupino od 1600 ujetnikov, ki jih nameravajo osvoboditi To je doslej edini rezultat kitajsko-vietnamskih pogajanj, ki so bila po petih plenarnih sejah v Hanoiu prekinjena in ki naj bi se nadaljevala v Pekingu. razvoj podeželja. Ali postaviti še več tovarn, da bodo vse kmečke družine hkrati delavske, ali nam bodo potrebni tudi taki kmetje, ki se bodo posvetili kmetijstvu? Poleg socialne plati podeželskih ljudi bo namreč treba skrbeti tudi za pridelovanje hrane. Mnoge kmečko-delavske družine menijo, da je dovolj, če pridelajo le za lastno gospodinjstvo. Ali bodo neobdelano zemljo lahko prevzemala družbena po- sestva ali bo treba zanjo navdušiti kmete sosede? Začeti bo treba seveda pri mladih, že takrat, ko se odločajo za poklic. Na kmetiji bodo ostdi le, ko bodo imeli dovolj zemlje za polno zaposlitev in ustrezen dohodek. JOŽE PETEK ..GRADBIŠČE STOLETJA" SO V SOVJETSKI ZVEZI poimenovali dela na bajkalsko-amurski železniški magistrali-Dolga bo kar 3.000 kilometrov, do zdaj pa so položili okoli 1.000 kilometrov tirov. Nova železniška proga bo povezala Bajkalsko jezero s Tihim oceanom, speljana pa bo skozi ogromna sibirska prostranstva, ki se ponašajo z velikimi naravnimi bogastvi. Nova proga bo povezana tudi z znano sibirsko železnico ... Za 160.000 graditeljev je ena tretjina dela že za njimi. DVE AMERIŠKI MESTI TEKMUJETA med seboj, katero bo dobilo prvo atomsko podmornico „Nautilus“. Tako Gro-ton v Connesticutu kot Annapo-lis v Marylandu bi rada imela ta zgodovinski spomenik. „Nauti-lus“ praznuje »četrt stoletja" in je nedavno zaključil plovbo kot sestavni del ameriške vojne mornarice. Znamenita podmornica je zdaj v vojaški ladjedelnici v Kaliforniji, kjer bodo odstranili radioaktivno jedro iz reaktorja ... Razstavljeni atomi... NENAVADEN REKORD POSKUŠA POSTAVITI 25-letni Peter Snyman iz okolice Johannesburga. V družbi z najbolj strupenimi kačami namerava izboljšati rekord svojega rojaka, ki je s strupenjačami živel 36 dni-Peter je doslej preživel v kletki že več kot štirideset dni, a vztraja .. .Brrrr .. . OSEMDESET ODSTOTKOV DOLARJEV, ki nezakonito zapuščajo ZDA, pripada tihotapcem mamil, ki na vseh možnih koncih sveta kupujejo nove količine najrazličnejših drog. To je ugotovila carinska služba po večletnih izkušnjah. V zvezi s tem je ameriški kongres sprejel ustrezne zakone .. . Razigrani predpisi? ... SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI—STROKOVNA SLUŽBA OBMOČNA DELOVNA ENOTA NOVO MESTO 4i objavlja naslednja prosta deta in naloge: 1. 2. SOCIALNEGA DELAVCA REFERENTA ZA SAMOUPRAVNO DEJAVNOST ADMINISTRATORJA V MATIČNI EVIDENCI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1. točko: višja šola za socialne delavce in 2 leti delovnih izkušenj Pod 2. točko višja šola pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Pod 3. točko: srednješolska izobrazba (administrativna, gimnazija) in 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili na naslov: SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI—STROKOVNA SLUŽBA -OBMOČNA DELOVNA ENOTA NOVO MESTO, Prešernov trg 9, Novo mesto. Prijavni rok je 15 dni po objavi. MADRID - Osemindvajseti kon- fres socialistične delavske stranke panije se je končal tako, kot ni nihče pričakovaL Delegatom ni uspelo izvoliti novega centralnega izvršnega komiteja stranke. V takšnem položaju, ki je bil videti tu in tam že skoraj brezizhoden, je kongres sklenil da izvoli začasno izvršno komisijo sedmih članov. Vodila naj bi stranko v naslednjih petih mesecih z nalogo, da v tem času skličejo nov izredni kongres stranke. SAN SALVADOR - Venezuelski veleposlanik v San Salvadoru Santia-go Ochoa Antich je s petimi uslužbenci veleposlaništva pobegnil iz ambasade, v kateri so že deset dni zabarikadirani pripadniki gverilskega gibanja »Ljudski revolucionarni blok". Veleposlanika in osem uslužbencev veleposlaništva so imeli gverilci za talce in so v zamenjavo za njihovo izpustitev zahtevali, da oblasti izpustijo tri voditelje gibanja, o katerih trdijo, da so zaprti. Komisija za delovna razmerja pri PROMETNI SEKCIJI ZIDANI MOST objavlja — prosta dela in naloge VEC TRANSPORTNIH DELAVCEV — prosta dela in naloge 3 ČISTILK P OGOJI: Zaželena končana osnovna šola Poskusno delo traja 1 mesec. za Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih delitev sredstev za OD Prometne sekcije Zidani most. Prošnje dostavite v roku 15 dni po dnevu objave na ŽZP Ljubljana, Prometna sekcija Zidani most, 61432 Zidani most. Kandidati bodo o izbili obveščeni v roku 30 dni po poteku objavljenega roka. I K PRIZNANJA kulturnim sodelavcem - ^ P°Bedeljek zvečer so se v Domu JLA z Jooljšiini kultumo-zabavnimi točkami predsta-• vojaki kasarne „Milana Majcna“ in mladina v®ga mesta. Ob tej priložnosti so kulturnim rjavcem podelili priznanja. Priznale je prejel 1 ravnatelj Glasbene šole Zdravko Hribar. STISKA ZA VODO - Minulo soboto v delu Kočevja ni bilo vode od 16. do 22. ure. Težave so bile s kuhanjem, uporabo stranišč in celo zob si občani pred spanjem niso mogli umiti. Nekateri so se znašli in šli po vodo na najnižjo točko v Kočevju, na tržnico. (Foto: Primc) _ t•” * ■ M OGENJ TAHITIJA - Pesmi in plesi plesalcev z daljnega Tahitija so v sredo zvečer navdušili številne obiskovalce v novomeški športni dvorani. Polegplesalkbrez zgornjega dela je bila še posebna paša za oči nastop plesalcev z gorečimi baklami. (Foto: Janez Pavlin) OČISTILI BREGOVE KOLPE - Kočevski ribiči so pred kratkim izvedli prvo letošnjo očiščevalno akcijo na Kolpi od Fare do Dola. Bregovi so bili predvsem v bližini vasi precej onesnaženi s polivinilom, plastičnimi steklenicami in drugim. Na fotografiji: „ulov“ (Foto: Primc) VIKENDARSTVO PROTI vinogradništvu v 5tnomaljski občini je nekaj * kot 800 hektarov možnih "nogtadniških površin, vseh pogradov pa je 617 ha. Vinogradništvo pa je precej manj *cot v sosednji metliški Dcuii, kar pove tudi podatek, a Je obnovljenih le nekaj več . 200 ha vinogradov. Vendar v Zadnjem času čutiti tudi v rn°maljski občini vedno večje ^nimanje vinogradnikov za ob-nov°> saj metliška Vinska klet Za®°tavlja odkup vsega ponuje-nf8a grozdja tudi iz sosednje Opčine. Vendar se vinogradništvo v črnomaljski občini srenje z večjimi težavami, proizvodnja je otežena predvsem zaradi razdrobljenosti parcel, kamnitih površin in vikendarstva. V vsakem tozdu drugačen vatel Podpora kolektiva naj velja samo nadaljevanju študija v stroki 'jmisca MESTO: Cene pujskom so at izjemoma popustile, saj je Ponudba precej presegla povpraševa-nJe- Naprodaj je bilo 343 prašičev, ° tega 42 starih od tri do šest esecev. Kupčija je bila sklenjena dn V« repov; puJski 50 biU P° 750 1 n/ din- starejši prašiči pa po ‘•060 do 1.750 din. - BREŽICE: Omejitev vožnje vozil * "eParnimi številkami je prizadela u®i brežiško sejmišče, saj je bilo “kat naprodaj le 439 prašičev, Podanih pa le 292. Pujski so bili po 2, f0 42 din, starejši prašiči pa od “° 27 din kilogram žive teže. Program usmeijenega izobraževanja predvideva v novomeški občini 60 študijskih smeri na srednji in višji stopnji ter 15 novih poklicev na zahtevo združenega dela. Tako je zagotovljeno, da bosta šolstvo in gospodarstvo stopala z roko v roki, medtem ko so se v preteklosti šole razvijale neodvisno od potreb in želja gospodarstva. S programom izgradnje šol bo v naslednjem petletnem obdobju tudi zagotovljen prostor, medtem ko ostaja odprto vprašanje učiteljskega kadra. Najteže je dobiti na sredi\jih in višjih šolah predavatelje za tehnične poklice. Gospodarstvo ima premalo teh strokovnjakov, dogaja pa se, da posamezne šole nagovarjajo k temu, da bi si službo prebrali ali pa posamič sklepajo pogodbe o honorarnem delu z inženirji in ekonomisti Kot se je pokazalo nedavno na pogovoru, v katerem so sodelovali direktoiji največjih delovnih organizacij v občini, bi lahko tudi ta problem uredili z boljšim sodelovanjem in dogovorom, ki pa bi moral trdno obveljati. Predlagali so, naj med šolami in gospodarstvom posreduje glede kadrov Komisija za usmerjeno izobraževanje pri medobčinski gospodarski zbornici, da bo prelivanje kadrov in tudi honorarno delo posameznikov potekalo organizirano. Z dogovorom med delovnimi organizacijami pa nameravajo narediti tudi več reda in enotne politike pri študiju ob delu. V novomeški občini se te oblike študija poslužuje okrog 450 ljudi, v vsakem kolektivu pa imajo zanje različna merila in usmeritve. Na vsak način bodo skušali preprečiti, da bi se nadaljevala praksa, po kateri so iz dobrih tehnikov nastajali pravniki ali iz trgovcev administrativa in inženirji. Predlagano je, naj bi delovne organizacije podpirale in omogočale študij samo tistim dobrim delavcem, ki želijo nadaljevati študij v svoji stroki ali pa v poklicu, ki je za kolektiv koristen. R. B. Kmetijski nasveti Kemija čisti koruzno njivo Jžgj* ve*ja več> kar je veljalo pred desetletji, ko je takrat c*r a, mot^ rodila". Celo troje okopavanj so priporočale plitveišp °,e ^ji8e> vsako kasnejše okopavanje naj bi bilo okopainji. • preJžn-)eSa> da ne bi poškodovali korenin. Motiko ali 2jd, lahko J6* f* nadomestila uporaba kemičnih sredstev, ki, ga učinka k? i plevele’ne morej° Pa nadomestiti blagodejne-veliko no , anja- K njihovemu zmagovitemu pohodu je obdelovanji tUcii račun, saj s0 herbicidi cenejši kot težaško PriporoetH;^?ruzeJe frenutek, ko je uporaba herbicidov najbolj fastlina nek l-" • • To je takrat, ko ima posamezna visoka Čpim? št*r* l'ste ® je približno deset centimetrov dež> ki bo hJi°:,lkratk,e") času po škropljenju pričakujemo še 06 more i» f .c^ ^P1-3* globlje v zemljo, h koreninam, uspeh Vsaj 8 mm dej|a ^*casne-*e v ^ dneh po uporabi naj bi padlo koru-j^3^0. P°lj.ec*elci mislili, da bo najbolj znani herbicid za treba ču<*eže- Kmalu pa se je pokazalo, daje ^^seboini u V• .^.ru8e vrste pripravkov, posamič ali v IWok , hočemo obdržati koruzno njivo prosaste tr °,ve^° težav lahko naredijo tako imenovane razmnoži31? (™uhvič, srakonja, kostreba), ki se nenavadno slak J°> ce nismo uporabili njim nevarnega herbicida. Tudi ^ je li P^krn« : ■—vijvmu uuuvidiiia nauiuga, iti uooeseano zaduši koruzo. priPOfočlI?pfosastih trav in pirnice ter drugih plevelov je kazina U . ratiu “poraba Iassa (4 I/ha) in atrapina ali Pošastih *n to takoj po setvi oz. pred vznikom Uporab, J*’- razrasti le-teh ne pričakujemo, zadošča že ben uginTraP,na> ki zatre običajne širokolistne plevele, podo-fa2rast pa 'm*ta tudi atrazin in dapin. Če pričakujemo deheiban a’ “Porabimo poleg atrazinskih pripravkov tudi °Pozorii0 h • ^e*le*an forte (2 kg/ha). Nikoli ni odveč >aa je treba biti s herbicidi nadvse pazljiv. i.*ž. M. L. KRITIČNO O DELITVI - Na posvetovanju zastopnikov CK ZKJ in Iskre. Kaj manjša uspeh Z delovno skupino CK ZKJ o žužemberški Iskri 11. maja je delovna skupina CK ZKJ obiskala Iskro — Industrijo elementov za elektroniko v Ljubljani. V to delovno organizacijo spada tudi TOZD Iskra Žužemberk. Na pogovoru so ugotovili, da se je Iskra zelo dobro konstituirala po zakonu o združenem delu. Samoupravna organiziranost omogoča slehernemu članu tega 28000-članske-ga kolektiva, da dejansko odloča o svojem delu in sadovih tega dela. Seveda pa Iskra kot renomirana proizvajalka elektronike skrbi za nenehen napredek tehnologije, avtomatizacije in novih tehnoloških postopkov. Ob teh razpravah se je oglasil tudi Dušan Lavrič iz Iskre v Žužemberku in opozoril člane CK ZKJ na nevzdržno dejstvo, da se vse preveč sredstev iz godspodarstva preliva v negospodarske dejavnosti. Problem je v tem: vsi prispevki samoupravnim interesnim skupnostim in mnogo ostalih dajatev je vezanih na osebne dohodke. Prav Iskra v Žužemberku pa ima sorazmerno mnogo vloženega živega dela, se pravi število zaposlenih je veliko, ker imajo še vedno premalo avtomatizacije. To je ilustriral tudi s številkami. V obdobju 1977 - 1978 so povečali obseg proizvodnje za 50 % in produktivnost za 41 %, tako seje celotni prihodek dvignil za 44 %■ Stroške so ob takem tempu zmanjšali in so se ob tako povečani proizvodnji dvignili le za 18%. S takim delom so ustvarili 60 % več dohodka, prispevki pa so se povečali za 131 %■ F. K. Obetajoči rudnik Na Blanci pri Sevnici ustanavljajo rudnik nekovin V Sevnici ustanavljajo rudnik nekovin na Blanci. Znana so prizadevanja dosedanjega konzorcija in občinske skupščine pri raziskavah velikanskih zalog kremenčevih peskov. Za te raziskave so združevali denar po samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti in negospodarske naložbe, sodelovala pa je tudi republiška raziskovalna skupnost. Za začetek pričenjajo izkoriščati mivko pri Lončarjevem dolu. Ta material uporabljajo gradbena podjetja za omete in betone. To je samo začetek. Letos naj bi pripravili 8 do 9 tisoč ton tega peska. Podpisana je že pogodba za 100.000-tonsko separacijo. Ta naj bi letno izločala po 80.000 ton peskov v dveh frakcijah: z zrnci nad sto in pod sto mikronov. Načrtujejo tudi polindustrijsko napravo za pridobivanje steklarskega in livarskega peska. V večjem obsegu nameravajo preizkusiti dosedanje izključno laboratorijske izsledke. Porajajoči se rudnik je torej le stopnička za nadaljnji razvoj. Za leto 1982 že načrtujejo gradnjo velike separacije za milijon ton peska. Po vsej verjetnosti se bodo usmerili na steklarske peske. To naj bi bila zopet vmesna stopnja za nadaljnji razvoj izdelave posebnih elementov za gradbeništvo. A. ŽELEZNIK me j rTTT rr lirH-fH-Hj! na 19 7 Obfij Sentjernejski taborniki trikrat prvi lr'skega mnogoboja medvedkov in čebelic se je udeležilo 17 ekip s 85 tekmovalci — ■— Letos niso dobili taborniki še niti dinarja družbene pomoči ^<1 St H' ' ~" ~~ a ionu bratstva in enotnosti mlajši medvedki: 1. Šentjernej, 2. 5- ^ NoVf»TY* *'** VHUVUUOll niaja 2a, mestu ->e bil° v soboto, 19. lo kot * ,Vroče: s°nce je pripeka-Paje dvion i3^’ VIo£’no dopoldneva ^vedkn tekmovalno vzdušje tabomiknJ ‘n £ebelic, najmlajših občini. P J2 .vseb petih odredov v m pomerili a*^em dasu so se srečali N. mesto (K. Rupena), 3. Straža, 4. in 5. N. mesto (Grm); mlajše čebelice: 1. šmaijeta, 2. Šentjernej, 3. Straža; Pred Pisane spretnostih, ki so ; d —‘«*n starostnih (0 ®Bie®es ' tej nrii,w mnog°boje najmlajših d inski oni specializirani mla- MkiŠi ?c®i' tekmova]i'!!e,dVeclki in čebelice so 8?vanju o«; 03 bsieo, v prema- niu ognjev ’ Postavljanju in kurje-'z šotork V Postavljanju šotorov Panoge ,1 "tarejši so imeli enake 80 jim 'še maJ° težje^ dodali pa 0gnjema” v Z žogo ”Med dvema Posamezna rstni red zmagovalcev v starostnih skupinah: starejše čebelice: 1. Šentjernej, 2. in 3. Bršljin; star. medvedki 1. Šentjernej, 2. in 3. N. mesto (Katja Rupena), 4. Straža, 5. Bršljin in 6. N. mesto (Šmihel). V lokostrelstvu se MČ niso pomerili; člani Odreda mladi kurir iz OŠ Bršljin so prikazali streljanje s sodobnim športnim lokom, kakršnih pa taborniki 4 drugih odredov v občini zaradi pomanjkanja denarja ne premorejo. To jim onemogoča tudi nastopanje v republiškem taborniškem mnogoboju MČ. Navdušeni mladi taborniki bi v soboto U9SsC<‘- ' SSa,- :'V?:vV-i -.v ’ ■ ' KAMERA ODKRIVA — V Sevnici se nič kolikokrat zgodi, da delavci vse opravijo polovično. Da je to res, je dokaz današnji posnetek: jama, ki povrhu vsegp ni niti zaščitena, grozi že več kot tri tedne. Cesta ob njej pa je močno prometna, saj vodi tudi na pokopališče. (Foto: Stane Jazbinšek) ŽUŽEMBERK: OČISTIMO OKOLJE O čistem okolju veliko beremo. Zal ne nekateri iz Žužemberka. V gozdu pri Rebri je namreč pravo smetišče vencev, nedogorelih sveč, odpadkov. Le kdo je odgovoren za tako stanje? Nekateri menijo, da grobar, na to vprašanje pa bi najbrž lahko odgovorila žužemberška krajevna skupnost. Čas je že, da odpadke umaknejo iz gozda. R. O. Žužemberk Mladi še vedno proti elitizmu Kočevje: besedna vojna po objavi članka, predvsem v slogu gostilniških razpravic Preteklo jesen je bil v Dolenjskem listu objavljen članek z naslovom »Mladi v Kočevju proti elitizmu", ki je izzval burno reakcijo. V članku je novinar razgovarjal z delegatom 10. kongresa ZSMS, ki ga je izvolila kočevska mladina, in beseda je nanesla tudi na nekatera področja dela telesne kulture v kočevski občini. S to izjavo pa so bili prizadeti nekateri telesnokulturni delavci in že takoj drugi dan po izidu članka so začeli skoraj pravo besedno vojno ter se pri tem obračali le na delegata in ne tudi na OK ZSMS v Kočevju, kljub temu da je predsedstvo OK ZSMS izjavo delegata novinarju Dolenjskega lista v celoti podprlo. Z zmago močnejšega se je ta »nesporazum" končal na sestanku aktiva ZKS telesne kulture skupnosti, kjer delegat sicer osebno ni bil spoznan za krivega, temveč le njegove besede, osebno pa je bil spoznan za krivega v raznih gostilniških razpravicah na to temo, ki pa so bile poleg tega še polne laži in podtikanj ter celo nekoliko žaljive. Toda zakaj vse to zopet pogrevamo? V omenjenem članku je bila TRS »obsojena" za premajhno skrb pri razvoju te dejavnosti v KS izven središča občine ter za nekatere nepravilnosti pri nudenju možnosti vsem mladim za enak telesnokultur-ni razvoj. In kot da se ti tovariši posmehujejo vsem po vrsti, so v publikacijo, ki je bila izdana pred referendumom za novi samoprispevek v občini Kočevje, zapisali, da imajo za cilj graditev velike telovadnice - hale! Kočevje že ima dve OGLEDALI SMO SI 6 FILMOV 13. maja je bilo v Brestanici občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje, stare do 14 let. Štirinajst ekip iz krške občine se je pomerilo v eč gasilskih veščinah. Zrna več gasilskih veščinah. Zmagali so mladi gasilci GD Veliki Podlog, druga je bila ekipa iz Zdol, tretja pa MIRKO URBANIC OŠ Leskovec ,------ „ ... Vojno zvezd, ki sta angleške proizvodnje. Ogledali smo si tudi dva francoska filma: Žena na oknu z Romy Schneider in Vse življenje pred teboj s Simone Signo-ret. Zadpji film, katerega smo si ogledali, je bil Nashville. Med gimnazijci so filmi naleteli na ugoden odmev, k temu pa je prav gotovo pripomogel tudi spremni filmski list, ki smo ga dobili ob vsaki predstavi. IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto SPOMIN NA JANKOVIČA dopoldne ostali na stadionu tudi brez malice, če jim je ne bi podarili DO »Dolenjka” in Mercator-Stan-dard, ki sta podprli tekmovanje medvedkov in čebelic s sendviči in z malinovcem. Občinska zveza tabornikov v Novem mestu letos še ni dobila niti dinarja družbene pomoči. Svojevrstno financiranje »mejnih organizacij” v občini, kamor štejejo na TKS tudi taborništvo s 650 člani in z družbeno verificiranim vzgojnim in vsestransko koristnim programom, tako hromi uresničevanje številnih načrtov in opremljanje tabornikov s prepotrebno opremo. TONE GOŠNIK V Livoldu pri Kočevju smo se 4. aprila poslovili od družbenopolitičnega delavca Jožeta Jankoviča iz Bele krajine. Rodil se je leta 1897 v Velikih selih pri Adlešičih. V začetku 11. svetovne vojne seje vključil v NOV in dobil tudi red zaslug za narod in druga odlikovanja. Po osvoboditvi se je preselil na Kočevsko ter opravljal vrsto odgovornih nalog. Prav tako je bil delaven v organizacijah in društvih, dobil je priznanje in zlati znak Rdečega križa itd. J. GRABRIJAN, Livold 45 telovadnici, pokrit plavalni bazen in sodobno opremljen stadion, na katerega so nekateri tako ponosni. Kje so bili ti tovariši, ko se je načrtovala izgradnja nedavno zgrajene telovadnice z bazenom, zgrajena celo s samoprispevkom? Ne zanikam potrebe po vseh teh objektih, toda ali ni potrebna telovadnica tudi pri losnovni šoli v Fari pa v Stari cerkvi, da bomo sedanji celodnevni šoli res lahko rekli celodnevna šola, pa ver- jetno še kaj, kar ne sodi na področje telesne kulture? Predstavniki telesnokulturne skupnosti pa so v publikaciji zapisali tudi, da bi s tako zgrajeno telovadnico - halo v Kočevju lahko organizirali večja tekmovanja, kar bi omogočilo večjo množičnost na področju telesne kulture. Ali ni cenejših in enostavnejših metod za dvig telesno-kultume dejavnosti? LADo OREL KOČEVJE Kateri Črni potok je pravi? In vendar je pravi Crni potok pri čabru in ne pri Kočevju — V zapisu v Dolenjskem listu torej ni bilo napake Lojze Lavrič, akademski kipar, se je rodil v Črnem potoku 6 pri Cabru, takrat občina Osilnica. Lutke je začel delati že doma. Nato je šel na kiparsko-rezbarski oddelek tehnične šole v Ljubljani. Po končani šoli je odšel v Zagreb na umetniško akademijo, kjer mu je študij prekinila vojna. Spominjam se ga leta 1943, ko je pomagal kot partizan razoroževati italijanske vojake. Pozneje se je tudi pri partizanih ukvaijal z lutkarstvom in grafiko. Ena najbolj znanih njegovih lutk iz tega obdobja je »Fašist Pepe". Po vojni je končal študij na akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Pozneje je imel atelje v takratnem ZMAGALI GOSTITELJI Z iztekom šolskega leta je tudi konec gimnazijskega filmskega abonmaja. Novomeški gimnazijci smo si lahko ogledali 6 filmov. Najprej smo se seznanili z domačim 19. maja je novomeški Dom Majde Šilc prepravil republiško tekmovanje v orientacijskem pohodu, na katerem se je v streljanju z zračno puško, orientaciji na terenu, v poznavanju prve pomoči in SLO po- Jakopičevem paviljonu, kjer sem ga kot študent akademije večkrat obiskal. Vedno me je poklical »Hej, Osilničan!" ker sva oba doma iz iste občine Osilnice. To pišem zato, da bf ohranil pripadnost človeka, ki je nekaj ustvaril in v naši družbi nekaj pomeni, kraja kjer se je rodil in kjer je odraščal. Osilniška dolina je zaradi odmaknjenosti in tudi revščine vedno odrinjena v pozabo. Zato je toliko bolj boleče slišati trditve, da je eden izmed tako maloštevilnih pomembnih mož iz našega konca pripisan drugemu kraju, in sicer Cmemu potoku pri Kočevju. Torej: slovenski kipar Lojze Lavrič se je rodil v Črnem potoku pri Čabru na Slovenskem, bivša občina Osilnica, hišna številka 6. V Kočevju živijo njegovi sosedje Dolfe Urh, Osvald in drugi, ki lahko to dejstvo potrdijo. STANE JARM KOČEVJE merilo osem ekip iz slovenskih dijaških domov. Med tremi ekipami deklet je zmagala novomeška pa filmom Hajka, potem s Tišina, smejemo se in Voj tudi med petimi ekipami fantov so ljšid Božičeva mama bili najboljši domačini. MILENA HROVAR Menu ali kosilo Čudne razlike v »Sremiču" Če ne veste, kakšna je razlika med menujem in kosilom, pojdite v novi hotel »Sremič” v Krškem, pa boste kmalu vedeli. Tja poleg drugih delavcev hodimo na kosilo tudi delavci Nuklearne elektrarne, plačamo zanj z bloki za topel obrok. V četrtek, 17. maja, sem s kolegicami šla na »kosilo” ali kakorkoli že naj imenujem ta ot.-ok, ki se streže opoldne. Naročile smo vsaka po en menu, in ko smo prosile za račun, debelo pogledale ob ceni 85,00 din. Normalno smo vedno plačale 45,00 din. Razložili so nam, da je cena 45,00 din za kosilo, a menu je 85,00 din. Vprašale smo, kakšna je razlika, in zvedele, da je razlika v tem, da bi pri »kosilu” imele samo en kos mesa, pri »menuju” pa smo imele dva Plačale smo, pripomnile, da bi nam to lahko prej povedali ali nas kako drugače opozorili, saj prihajamo sem že več mesecev na kosilo. Nato smo odšle. Na vratih iz jedilnice nas je strežnik zaustavil in povedal, da imamo pri »menuju” tudi sladoled, ki ga lahko še dobimo ali pa ga imamo v dobrem za drugič (1). Že mogoče, da hotel prodaja dve različno kvalitetni kosih. Menim pa, da na podlagi igre besed ne bi bilo potrebno varati gostov, oz. nasilno prodajati tega, česar gost noče. VIDA-ANA KARAMUJA, Senovo 96 A Naše vrste je v teh pomladnih dnevih zapustila partizanska mati Terezija Božič iz Prušnje vasi pri Podbočju. V skromnih razmerah težkega kmečkega življenja v hribovitih Gorjancih je vzgojila svoje otroke v značajne in poštene ljudi, sebi v oporo in domovini v ponos. Kot zavedna slovenska žena in mati številne družine, je za slovenski narod težke dneve 1941. leta pričakala pripravljena. Njen dom je bil zbirališče prvih aktivistov Osvobodilne fronte, ki so pripravljali oboroženo vstajo v vzhodnem delu Gorjancev. Med prve aktiviste je sodil tudi njen mož Janez, priključile pa so se jim vse njene hčere in sinovi. Božičeva mama je bila vsa štiri leta narodnoosvobodilnega boja močna opora aktivistom in borcem, s katerimi je delila dobro in slabo. Pomagala je vsem, tudi materam in otrokom družin, ki jih je preganjal okupator, pa četudi je bila zato pogosta tarča preganjanj. Svoje z delom izpolnjeno bogato življenje je dotrpela! Ostala pa bo vedno in povsod v spominu kot osebnost slovenske žene, kot vzor sedanjim in prihodnjim rodovom, vzor svobodoljubja in razdajanja za naše največje bogastvo, za našo svobodo 1 OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KRŠKO DOLENJSKI 1/iST esKcviv/i 'i s del našega življenja m0 ^VaJ^a’ P°trilditi se moranj’ “a bomo vsemu, kar dela- rnenw*UstVa^arno’ dali najpri-ko. ^ domačo izrazno obli- nosn ^aJie: Samoupravljala so njej*01, oblasti, urejevalci seda-»n načrtovalci bodočega PoSf i° dela v naši republild. ‘Skit,! . Pa naJ bi tudi nosilci ten, *n razvoja slovenščine s ^ nenehno širili in t?a/^ali območje svojega izvit . • Tako bi postali osnovni kovnega navdiha; naš je-t4rHo° sv°j° življenjsko in lite-Vsem moč poslej črpal predenjih. c^ovno nemarnost govor-lt«bn ?^°čih Slovencev je po-izkoreniniti. Če tega ne storili, je menil Mitja ‘s ne bomo imeli nikakršno °Pr^vičila ne pred zgodo-Pre<* obrazom svojega ^ ^ »Hoteli bi, da bi se v \ Pasteh slovenskega ljud-\ P°8lobila zavest, da smo V. *n sodoben, svobode •Ndj 'n spoštovan narod, tudi Ha, ega 0(^n0sa d° svojega Sdj JELOVICA (041) 253-259 lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361 KMETOVALCI! m w Za devize, fco SKLADIŠČE ZAGREB, s takojšnjo dobavo po vplačilu prodajamo traktorje „Universal", po licenci FIAT, 42 KM, ki so sedaj znatno cenejši STANDARD: 3.275 USA dolarjev in 23.900 din Z DVEMA DIFERENCIALOMA: 3.748 USA dolarjev in 25.800 din Dobava iz skladišča prodajalca: Prodajajo: - AGROOPREMA, Zagreb, Maksimirska 70, tel. (041) 223-883 - KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, j Cesta komandanta Staneta 10, tel. (068) 21-756 - KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, tel. (068) 76-063 ! mmmmm PROTI RJAVENJU AVTOMOBILOV! TECTYL je do danes najpopolnejše zaščitno sredstvo za zaščito spodnjega 'dela avtomobilov. Od znotraj navzven pa ščiti tudi karoserijski del pločevine. Naša oprema za zaščito s TECTYLOM je prvovrstna m najsodobnejša. Jamčimo za kvalitetno opravljena dela. ivan bobic soboslikarstvo in pleskarstvo novo mesto, partizanskd cesta (ob izIivj Težke vode v Krko) NAROČITE SE OSEBNO' INFORMACIJE tel 21-115 (068) 0 HITACHI Samo za 902 DM lahko kupite stereo HI-FI kombinacijo HITACHI (2 x 40 W), model SDT 7675, z radijskim sprejemnikom s 4 valovnimi dolžinami (za vsako valovno področje elektronska skala), kasetofonom po DIN 45500 (Dolby) in s polavtomatskim gramofonom z magnetno glavo in diamantno iglo ter s pogonom na jermen. Hkrati lahko kupite tudi zvočnike po ceni 359 DM za par. Dinarske carinske dajatve znašajo približno 70 % od devizne dinarske protivrednosti (tečaj ZIS). Ko nas boste obiskali, si lahko ogledate tudi ostali program HITACHI. . emona Commerce ljubljana titova 21 Informacije in prodaja: Emona Commerce, Ljubljana, Titova 21, telefon: (061) 326-677 J r KIT - KZ „KRKA" NOVO MESTO, TZO MIRNA PEC OBVEŠČA cenjene kmetovalce, da ima spet na zalogi MLATILNICE za žito s popolnim čiščenjem V v NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO IŠČE DVOSOBNA, TRISOBNA IN ŠTIRISOBNA stanovanja v Krškem in okolici za strokovnjake firme VVESTINGHOUSE. Ponudlje v pismeni obliki pošljite na naslov: k arr)? elektrarna — v ustanavljanju 68270 Krško, ulica 4. julija 38. u FOTOKOPIRANJE format A3 in manjši na navaden papir „paus papir" ali folijo; zmogljivost 30.000 izvodov na dan. RAZMNOŽEVANJE — OFFSET in ciklostil Lahko tudi na vaših listih papirja z odtisnjeno glavo firme. Sortiranje, spenjanje, mapiziranje. Delo lahko prevzamemo ali dostavimo. POCENI HITRO KVALITETNO Povše Jože, Ljubljana, Moste, Ribniška ul. 24 tel (061) 43-603. / — ------------------------------------------- SVET DELOVNE SKUPNOSTI OSNOVNE ŠOLE J02E SLAK-SILVO, TREBNJE, razpisuje prosta dela in naloge VARUHINJE NA DOMU za varstvo otrok v starosti od 8. meseca do 2. leta. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Poleg splošnih pozitivnih osebnostnih lastnosti mora kandidatka imeti smisel za delo z dojenčki in ustrezne stanovanjske pogoje. Podrobnejša navodila lahko dobite v VVE Trebnje vsak dan od 7. — 14. ire. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Jože Slak — Silvo Trebnje. TECTYL CENTER H Takoj sprejmem dva de ' lavca — avtoličarja ali nekvalificirana delavc za zaščito vozil z Valvo-line Tectylom. Možnost dobrega zaslužka. Petor Perdec — avtomehanika in zaščita vozil. Novo mesto, Pod Trško goro 90, telefon 22-372. TECTYL CENTER SAVNA V HOTELU METROPO1 odprto v torek, četrtek in v petek od 16. do 20- ure Informacije po telefoni* (068) 21-447 ali osebno na recepciji hotela. MASAŽA NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARA2NA VRATA - SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO - SPAN - OPA2NE PLOŠČE - POHIŠTVO miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii j;-, piiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiimiiiimm lip bled lesna industrija ) 64260 bled, ljubljanska c.32| telefon:064-77384, | telegram:lip bled telex:34525 yu lipex llllllllllllllllllltllllllllllllllBIIUilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltillllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllii OBIŠČITE POSLOVALNICE: H 5 = š — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon: (041) 523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii))"11111' ■BGHKKSKa ŠPORTNI KOMENTAR Slepci naj spregledajo Tudi zadnji sestanek čla-nov novomeške organizacije košarkarskih sodnikov je dokazal, da večino dolenjskih klubov, ujema je KK Novo mesto, kaj malo zanimajo želje in načrti sodniške organizacije. Medtem ko so predstavniki klubov na primer v lanski sezoni po vsaki tekmi 2 veseljem pisali na račun sodnikov pritožbe, so za to mlado organizacijo napravili bore malo. Ne samo da niso poslali svojih predstavnikov na številne tečaje za zapisnikarje, časomerilce in sodnike, pač Pa so v mnogih primerih z nešportnim obnašanjem Igralce spodbudili, da so se s sodniki prepirali, jih žalili in se jih mnogokrat lotili celo s Pestmi. In sodniki so bili razdvojeni. Ali nadaljevati ali obesiti piščalko na klin. Skromna sodniška posadka se je okrnila. Prav na letošnjem prvenstvu je mnogo de-lilcev porotice odnehalo. Vendar so prve tekme na pravkar začetem prvenstvu dokazale, da so sestanki ro-\ ________________________________ diti sadove. Udeležba na tečajih je bila še zelo pričla, igralci in trenerji pa so le bolj disciplinirani. Tako je na primer veliko lažje soditi na metliškem igrišču, ki je še pred dvema letoma veljalo za nekakšen, Teksas ‘. Na minulem srečanju sodnikov pa je ponovno največ kritik letelo nad igralci in gledalci z Mirne. Tam menda ni srečanja, da se ne bi po porazu domačih sodnik ukvarjal z menjavanjem izpuščenega kolesa pri avtomobilu, ni pa tudi redko, kjer mu ne bi grozili Celo v republiškem merilu uveljavljeni in cenjeni sodnik lahko mimogrede stakne krepko mirensko klofuto! Vsekakor je dolenjska košarka, ki ne more več napredovati zgolj zaradi navdušenosti, za eno leto starejša in bolj izkušena. To pomeni, da bodo morali za sodniške težave doslej .slepi' klubi končno spregledati Zakaj lig je vse več - in tako je prav! - mož v belem pa vse manj. J. PEZELJ Drugi, a še mislijo na prvo mesto Konec tedna 'veliki' derbi med Inlesom in Zagrebom, ki še lahko odloči o 1. mestu v II. zvezni ligi-zahod - Kočevke še naprej druge Minula rokometna sobota je prinesla ekipam z Dolenjskega 8 zmag in 4 poraze. Ribničani so osvojili dragoceni prvenstveni točki in bodo po končanem prvenstvu zagotovo drugi, Še vedno pa računajo na spodrsljaj Zagrebčanov in na 1. mesto. V slovenskih ligah našim ekipam ni šlo najbolje, tako da se po končanih ligaških bojih skoraj zagotovo niti ena ne bo mogla potegovati za dokončnega zmagovalca. JELOVICA - INLES 22:27 (12:13) Čeravno Ribničani v Škofji Loki niso igrali tako, kot znajo, so brez težav dobili slovenski ligaški derbi Medtem, ko je bilo srečanje v 1. polčasu izenačeno, so v nadaljevnju domači popustili in gostje so zanesljivo dosegli svojo štirinajsto letošnjo zmago. Dobro sta igrala lic in Ambrožič. Inles: Kljubn, Kos, Fajdiga 1, Ilc 6, S. Kersnič 1, Kalajžič, Karpov 3, Andoljšek 4, Ambrožič 8, Tanko 4, Mete, I. Kersnič. M. G. NOVO MESTO -SLAVONIJA Dl 20:13 (11:6) Srečanja 20. kola II. zvezne rokometne lige - zahod si je ogledalo okoli 50 gledalcev. Novomeške igralke so tekmo s Slavonkami dobile presenetljivo lahko. Igrale so sproščeno, domiselno in od časa do časa zelo lepo, tako da je tekma zadovoljila redke obiskovalce. Navzlic zmagi je ekipa Novega mesta na predzadnjem mestu zli osvojenimi točkami. BREŽICE - MARIBOR 29:23(13:12) Okoli 200 gledalcev je v minulem srečanju videlo dva različna polčasa. V prvem so gostje vodili že 9:3, v nadaljevanju pa so se razigrali strelci Ribnica: plakete za vzorne voznike Sredi maja so imeli člani ribniškega AMD redni občni zbor, na katerem so presedali delo v minulem letu, sprejeli statut, izvolili novo vodstvo, podel3i plakete „Vozni voznik" in si zastavili delovni načrt. V uvodnih besedah je predsednik Vlado Mihelič poudaril, da je imelo društvo ob 1975 do 1979 v delu Ure glasbe, plesov in zabave Novomeški Plesni klub je v soboto popoldan uspešno pripravil kvalifikacijski plesni turnir, na katerem so se izkazali tudi domači tekmovalci — 1000 gledalcev I Za člani Plesnega kluba iz N?vega mesta je še ena uspešna Prireditev, na kateri pa se Do-enjci niso izkazali samo kot od-Ični organizatorji. Več kot 000 gledalcev je v skoraj ZA KAJAKAŠE - Hrvatici'11 slovenski kajakaši so od-oJ- da je zgornji tok Kolpe vod k 28 te^movanje na divjih “^•Zadnja leta je tu v maju " tekmovanj, eno sat«]-movanje v spomin na pi-or» 8 .Toneta Ožbolta - pa /JPoizira tudi KS Osilnica. lF°‘o: Primc) drugič zmaga Hrastničanov kaiev^ na drugem tekmovanju kaja-tojjL ln kanuistov v slalomu na de-KoiDi v°.dah, ki je bilo 19. maja na iz lft P° Osilnici, je zmagala ekipa kal, Ir nika in osvojila prehodni po-drugo mesto se je uvrstila 'ca /v.5"svinje iz Zagreba, 3. Studcn £C^jev°) in T. Rade Končar osmih urah glasbe in plesa videlo, da eno najmlajših in najbolj delovnih tovrstnih društev v državi ta čas najbolj misli na prihodnost. To je dokazalo predvsem več kot sto naraščajnikov, ki so svoje znanje pokazali med odmori. Zlasti gostje, pa tudi domačini so bili presenečeni nad odlično organizirano plesno šolo, ki mora že v kratkem postreči z lepimi rezultati. Novomeščani so v soboto popol-nf£aPuPSvili v Športni dvorani kva-turnir v standard-nin in latinsko-ameriških plesih. Najboljši z novomeških kvalifikacij se bodo uvrstili na državno prvenstvo. Tudi na sobotnem turnirju so ponovno največ znanja pokazali ljubljanski plesni pari, saj so domala v vseh konkurencah pobrali prva mesta. Tokrat sta prijetno presenetila še neizkušena, a vse boljša predstavnika domačega kluba, Milan Moro m Nataša Papež. Na zahtevni turnir sta se pripravila izredno dobro, njun trud pa so sodniki poplačali tako, v mzredu latinsko-ame-nških plesov prisodili prvo mesto. Rezultati - standardni plesi — kategorija A: 1. Rebula-Rebula (Tine Rožanc), kategorija B: 1. Križnar-Horvat (Študentski plesni klub), kategorija C: 1. Dežman - Počkaj dež - Derlink (vsi PK Novo mesto), 4. razred: 1. Križnar — Horvat (ŠPK), 3. razred: 1. Pavlin—Petek (line Rožanc). J. P. KOLESARSTVO: ŠTIH OSMI Člana novomeškega kolesarskega društva Novoteks sta se konec prejšnjega tedna udeležila tradicionalne kolesarske dirke, s katero so organizatorji počastili dan mladosti. Udeleženci so v dveh etapah prevozili pot od Zagreba do Kumrovca (70 km) in od Kumrovca do Krapine (30 km). Bojan Štih je bil v prvi etapi 7., v drugi 8., tako da je v skupni uvrstitvi osvojil 8. mfesto. Nastopil je še Zagorc, ki je imel večje težave, a je dirko z borbeno vožnjo vseeno dokončal in se uvrstil okoli 15.mesta ’ Najboljši posamezno: K 1 f' Brusak (Slavija), C 1 mla-Kelek (Hrastnik), C 2 člani t’ Bril v TU ui II1IK J, L Gl Mei ^ (Slavija), C 1 mladinci K (Hrastnik), C 2 člani 1. L - 'Halzer (Hrastnik) C 2 mla 1. par Sit j-—tniasuur.) L mra • Par Sporiš-Juriša (Slavija). i. Italau ie tekmovanja udeležilo i in i5 v ln kanuistov iz Sloveni-Hrvatske. Osilniška krajevna 'Se organizira tako tekmo-'Jhn D ***o leto ob svojem krajev-m*cu’. Posvečeno pa je spodita, pok°jnega pisatelja Antona 'i* *• * UVAaj (ŠPK), 5. Šavlovič - Jeršin, 6. Moro - Derlink (oba para PK Novo mesto), kategorija D: 1. Ule - Berbero-vič (Tine Rožanc), 2. Radež - Derlink (PK Novo mesto), latinskoameriški plesi: 5. razred: 1. Moro-Papež, 5. Cavlovič - Jeršin, 6. Ra- V REPREZENTANCI ŠTIRJE NOVOMEŠČANI Atletska zveza Slovenije je sklenila, da bo posala na tradicionalno tekmovanje treh dežel najboljšo ndadinsko vrsta Na pot je odšla včeraj dopoldan, nastopila pa bo v avstrijskem Gradcu. V ekipi SRS, ki se bo pomerila z izbrano vrsto avstrijske Štajerske in Madžarske Železne županije, je 33 tekmovalcev in 19 tekmovalk. Največ atletov in atletinj je iz ljubljanske Olimpije (11), iz Kladivarja jih je 10, po pet iz AD Maribor in AK Gorica, po šti- GOSTOL -N. MESTO 70:79(22:52) V 2. kolu republiške super košarkarske lige za mladince so novomeški igralci gostovali v Novi Gorici. Pomerili so se s tamkajšnjim ,Gosto-lom‘ in brez težav srečanje dobili Tekma je bila izenačena v drugem delu, ko so v glavnem igrali novomeški igralci z rezervne klopi. Pohvalo zaslužijo vsi gostje. V 3. kolu irnniA MAtr/imaJAnMi S n ■ ■ - n _ .. 1 *_ _ igrajo Novomeščani doma z ekipo ,Loka invest* iz Skofie Loke. Novo mesto: Kek, Beg, Cerkovnik 24, Lekše 6, Zupanc 6, Kramar 1. Hrovatič 8, Grandovec 2, Svent, Zupevec 25 in Jerman 25. Na občnem zboru AMD Ribnica so pregledali in ocenili minulo delo ter se dogovorili za prihodnje naloge. Na sliki: udeleženci zbora. precej težav, da pa je navzlic temu dobro opravljalo svoje poslanstvo. Delo v društvu je zaživelo zlasti v času, ko so nastavili poklicnega sekretarja. Kmalu so povečali število inštruktorjev in vsako leto so pripravili 10 tečajev za kandidate za voznike motornih vozil. Se naprej bodo brezplačno pripravljali tečaje za osnovnošolce, ki bodo opravljali izpit za kolesa in motorje itd. V minulem letu so povrhu vsega pripravili vrsto prireditev, najbolj priljubljena pa je gotovo vožnja v Jelenov žleb, še naprej bodo pripravljali občinsko tekmovanje „ Kaj veš o prometu", sodelovali bodo pri urejanju cestno prometne signalizacije v ribniški občini, pripravili razna predavanja itd. Ko so se pogovajrali o delu, ki jih čaka, so vsi podprli lepe a zahtevne načrte. Cimprej bi radi zgradili nove društvene prostore (učilnice, pisarne in garaže), v društvo bi radi pritegnili Še več članov (lani 565 članov) itd. Društvo bo poslej delalo s pomočjo treh temeljnih enot: v Sodražici, Loškem potoku in Ribnici. Za enote so se na zboru, ki je bil, mimogrede povedano, slabo obiskan, odločili zaradi tega, da bi postalo članstvo aktivnejše. Ob koncu uspelega zbora je predstavnik sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri ribniški občinski skupščini 16 voznikom podelil plakete »Vzorni voznik". Tito in šport C?*je izšla knjiga »Tito in h »J.? sta j° pripravila direktiva Split 79 in založba fcje j"J,°st“ iz Zagreba. V delu, (°dov ■ v teeh Jezikih naših na-jl v u’Je z bogatimi ilustracijami H J^di prikazan velik pnspe-?*Voif,e' verjeti rezultatu. Vendar j' točen: mamica je rodila <*1 čka od dveh očetov. Gre za izredno redek priri Zgodovina medicine pozna slej le sedem preverjenih su oploditev, kot pravijo poj2 Prvi znani primer, daje mat} dila dvojčka, zaplojena od d namreč popolnoma očitna,^** je bil eden od dvojčkov P belec, drug1 Pa mulat. • , Sedanji primer super ditve je strokovno na^j preverjen. Terasaki ieP?Jrc antigene belih mnevnega očeta z g j čkov. Pri enem so se uj , pri drugem pa “®j Jjfl nilo, daje verjetni oče en , dvojčkov, da Pa zanesljj, oče drugega- AmenčankiSI znala, da je imela spolne j še z enim moškim. Ko s°j merjali sestavo antigenov^, j ga očeta, je test potrdil, pravi oče drugega dvojčK®" »$■ i' vra' »Zakaj odp*ra j9v'!I skušala Mabel * ^ f hotela pojasnJe odriniti. vrata močan s zrahljan, j® veselje se je v Junitau je zgornje £Jata goSpoda Janko Kersnik Rešitev prejšnje križanke Trrrr prgišče misli ^tnrt dda ljudi prizanesljivejše. P. BOŽIC Sfeča naj bi dišala po zemlji in ne P° zaničevanju zemlje. F. NIETZSCHE Bol Črti *«t in slast sta v isti krožni A. GRADNIK U & -■ ,< •>*: K "mm grm, ki vsebuje kokain zupanctc JW- Idvoiivka rastlina 2 mesnati mi listi plakat umetnosti zastopnik grozdni sladkor garJner stroj za redenje nezrel od padel sadež nadzornica češka pritrdilnica ■Jetopis drago JUMUl. dolina pod triglavom lošč .vrsta žirafe skala ind. dtohi? natelol? pas tvrdid etiop. knez am.instofj aeronav.aod astronautic smetnjak naša alpska dolina bruto gostija potomec praska potrdilo tulij gr. pesnik odeja nord. bogovi pokojni kitaj. voditelj alfi ni p i d Okameneli podmorski vrtovi 2e 25 tisoč let človek občuduje fino kamnito tkanje koral - Vse globlje po dragoceno koralno cvetje - Rdeče korale nabirali tudi pri nas_ i S 1 | > ■§ ' s | j | ' L s 2e davno preden soljudje začeli z združenimi močmi postavljati Piramide ali graditi veliki kitajski z'd, nad katerega veličino se čudi-m°> so drobna bitja gradila cele 8°re, otoke, tisoče kilometrov dolge grebene. Mali polipi, združeni v kolonijah, so kot neutrudni arhitekti milijone let gradili kamnita skrivališča, iz njih pa so nastajali ogromni skladi koralnih kamenin. Ti naravni arhitekti so korale. Kot vzbujajo spoštovanje njihove fosilne gradnje, vzbujajo občudovanje njihove prefinjene, filigranske kamnite vejice in drevesca. Draguljarji po vsem svetu zelo cenijo nekatere vrste koral, saj se v prodaji dragocenih koral obrne °koli 500 milijonov dolarjev na leto. Najstarejše poznane fosilne vrste koralnjakov so stare že več kot pol milijarde let. V najem Gorskem kotaru so nekateri hribi P° poreklu koralni grebeni; posebno znani so mezozoiski grebeni blizu Zlobina. Mnogo več fosilnih ln še ,.delujočih” naravnih koralnih tvorb je v območju toplih mo-nJ- V Tihem oceanu, Indijskem ^eanu koralni grebeni pokrivajo na milijone površinskih kilome-tr°v. Koralam v čast je poimenovano celo morje. Med Avstralijo, Novo Gvinejo in otočjem Solo-nion leži Koralno morje z znamenitim Dolgim koralnim grebenom. Človek je dragocene korale uporabil za nakit že pred dobrimi 25.000 leti. V votlini Wildscheuer severno od nemškega mesta Wies-baden so arheologi leta 1908 izkopali najstarejši znani dokaz o uporabi koral. Paleolitski človek, katerega okostje so izkopali, je nosil ogrlico iz drobcenih koralnih kamnov. Drobce rdeče korale so v notranjost Evrope zanesli z mediteranskih obal, lahko pa tudi z obal Jadranskega morja. V Sredozemlju namreč rdeče korale rastejo sorazmerno plitvo, medtem ko v bogatih predelih Tihega oceana ni mogoče dobiti rdečih koral nad sto metri globine. V sumerski vazi, stari okoli 5 tisoč let, so našli vstavljene drobce koral, prav tako v številnih predmetih minojske kulture, ki je cvetela od 3000 do 1450 pred našim štetjem. Vse to dokazuje, da se je naš prednik že v zgodnji dobi civilizacijskega razvoja potapljal za dragocenim okamenjenim grmičevjem. Starim Grkom so rdeče korale pomenile simbol nesmrtnosti. Verovali so, da obeski iz rdeče korale ščitijo lastnika pred različnimi nadloj^mi, boleznijo, uroki in strupom. Imeli so jih celo za tako napolnjene z božansko močjo, da so odvračale še'tako hud in zlonameren čarovniški pogled. Še danes k vraževerju nagnjeni ljudje verjamejo, da rdeče in rožnate korale prinašajo srečo. Seveda je razumljivo, da so ljudje iskali dragoceni okras tekšnih čudovitih moči. V srednjem veku so se trgovske poti okrepile, dragulji, med katere so šteli tudi dragocene korale, pa so-postali zelo iskano blago. Arabci so bili v 12. stoletju glavni dobavitelji koralnih okraskov. Iz tistega časa izvira tudi prva znana naprava za nabiranje koral. Izdelali so vlačilke v obliki križa; dva težka kosa lesa so prekrižali in pričvrstili nanju mrežo. Pri vlačenju vlačilke po morskem dnu je leseni križ tri korale, drobci pa so se nabirali v mreži. Naprava je ostala skoraj nespremenjena vse do današnjih časov. Da je bila kljub preprostosti zelo učinkovita, zgovorno priča podatek, da so v 19. stoletju z njo hitro izropali bogato ležišče rdeče korale med Sicilijo in Tunisom. Na lovu je bilo tudi po 2000 čolnov naenkrat. Stari Dubrovčani so bili poznani lovci na korale, prav tako pa so sloveli kot izdelovalci nakita iz njih. Za lov in obdelavo koral so v Dubrovniku izdajali posebna dovoljenja. Za časa avstro-ogrske vlade in stare Jugoslavije je bil lov na korale vsakomur dovoljen. Po osvoboditvi so pri nas lov na korale uvrstili med gospodarske dejavnosti in se z njim lahko ukvarja le za to dejavnost registrirana delov- na organizacija. Jadranske karale so kaj borno j bogastvo, če jih primerjamo z i obiljem dragocenih koral v Pacifiku. Tihi ocean je leta 1970 zajela prava zlata mrzlica, zapisati bi morali koralna mrzlica. Tega leta so namreč odkrili ogromna ležišča rdečih, rožnatih in črnih koral ob otokih Bonin blizu Japonske. Kot se običajno do^ja, so tudi ta ležišča na hitro izropali Z razvojem podvodne tehnike je človek segel še globlje. Zdaj posebne majhne podmornice s človeško posadko ali brez nje nabirajo korale, ki rastejo v velikih globinah. Zlate korale, ki so izjemno cenjene zaradi velike trdote in praktične neuničljivosti, iščejo preko 300 metrov globoko. Kilogram zlate korale v neobdelanem stanju je vreden okoli 100 dolarjev, ko pa pride iz draguljarjevih rok, se cena dvigne na 50.000 dolarjev. Še večjo dragocenost predstavljajo črne korale, ki so precej redkejše. Med ležišči črnih koral slovi Lahaina. V dvajsetih loletih od odkritja je lov za črnimi koralami terjal 15 človeških življenj. Ta čas je na svetu le osem potapljačev, ki se upajo nabirati črne korale pri Lahaini. 5 ✓ i* * * * * * * * * * S * 1 I s * s s ! s s H * N i 5 s podmornicami H prihaja po globokomorsko = cvetje — korale. i SH Je Pot' »?'avpi,a in P°-ieVev abcl Pa ji ni * tuv i-° s^u^a*a ^ *’ Pa je stresel k' je bil žc ifju belino veliko liL *!Za* Stezasledec. in zbežala v 86. Stezosledec se je zelo začudil, ko je zagledal Tuskarorovo ženo in stvar se mu je zazdela sumljiva, tako da je skrbno preiskal vse pritličje. Mabel mu je hitela pripovedovati, kako ji je Indijanka rešila življenje, in to ga je nekoliko pomirilo, vendar se mu je zdelo varneje? da odmakneta lestev, tako da Junitau ni mogla sama dol in ju s čim neljubo presenetiti. 87. Tačas je Mabel krotila svojo skrb za očeta. Stezosledec ji je zdaj povedal, da ga je zapustil čilega in zdravega, hkrati pa ni zamolčal, da tudi samega skrbi seržantov povratek. »Oh, upam, da ga bova lahko kako opozorila. Najbolje bi bilo, če bi mu odveslala naproti!« je vzkliknila Mabel, a Natty ji je predočil, da se ne moreta izmuzniti iz trdnjave. Sluga še vedno uravnava zavitke in akte uradnih dopisov in sodnik deje, malomarno odpirajoč svoje pismo; prinesite mi današnji komisijski akt — tisto pravdo gori v grobeljskih fužinah - sam pojdem tja!“ Vtem stopi k oknu in radostno pogleda proti temnosinje-mu jesenskemu nebu. „Krasen dan!“ deje sam v sebi, odhajajoči sluga pa, misleč, daje namenjen ogovor njemu, pristavi: „Lepo je, lepo, samo burja se nekoliko sili!“ „Dajte, dajte urno tisti akt!“ veli sodnik.-Ko se vme sluga z zahtevanimi spisi, najde Vrbanoja sključenega v stolu pred pisalno mizo in strmečega na odprto pisemce. „Tukaj so spisi!“ deje sluga pokorno. Sodnik ne odgovori in sluga zre strahoma na njega bledi, prepali obraz. „Gospod - gospod sodnik! Vam je li slabo? “ „Kaj? “ „Vode? - Ali hočete vode? “ hiti sluga. Zdajci se vzdrami Vrbanoj kakor iz spanja. „Nič, nič - le pojdite!" veli s hripavim glasom, osorno in zapoveduje, kakor ga ni čul sluga še nikoli. Preplašen odide, zunaj v prvi sobi pa pripoveduje pisarjem, da je moral sodnik prejeti čudno pismo — kdo ve — kdo zna? In vse ugiblje, naposled pa si tudi vsi sporazumno namežiknejo. V svoji sobi pa je Vrbanoj zopet strmel na list, ki ga je držal v tresoči se roki. Tukaj je bilo napisano tudi s tisto okroglo pisavo, po kateri pisca ne moreš zaslediti: prečastiti gopod sodnik! Ako si domnevate, da ste prvak v Grobljah, je to popolnoma upravičeno; zakaj do sedaj ondi še ni bilo nikogar, ki bi nosil takšno krono, kakršno pleteta vam Ančka in Pavel. Z najodličnejšim spoštovanjem Resnicoljub". , „Kje je adjunkt? Kje je Pavel? “ je vzkliknil Vrbanoj, ko ^ £ je sluga odšel, in skočil kvišku. Potem pa je naglo premeril ^ 4 sobo, ne da bi stopil k vratom in je ponovil svoje vprašanje. > * „Ančka in Pavel? “ je zašepetal in potem so se mu silili v *. spomin razni dogodki, o katerih še ni premišljal: prvo sez-nanstvo z Ančko, opomnje Pavlove in notarjeve, spremlje-vanje adjunktovo, sestanki pri Krači, domači, mnogokrat tako neutemeljeni prepiri - vse mu je šumelo po glavi. Nato se domisli raznih zbadljivih opazk, katerih osti do sedaj ni nikdar umel ne čutil, a sedaj - sedaj mu rasto v spomin -bujno in košato kakor koprive ob senčnatem zidu in peče ga do dna srca. ^a - saj ni res, vse to ni res! To je zgolj grozno obrekovanje — zlobnost, da ji ni enake!“ Tako se tolaži. Ali kadar vzame tisti usodni list in vnovič čita njega vsebino, mu zopet vzkipi kri. r Dvakrat, trikrat je že postal pred svojo mizo, prečital list, ga vrgel divje nazaj na drug papir in potem zopet segel po ' njem. Zdajci mu obstane pogled na spisih, ki mu jih je nekoliko prej prinesel sluga. Ustrezajoč hipnemu nagibu, pozvoni in veli vstopivšemu slugi: „Gospoda adjunkta prosim, naj pride sem!“ Nekoliko pozneje si stojita nasproti: sodnik bled, trepetajoč od divje razburjenosti - adjunkt, malomaren in povsem radoveden, kaj pomeni ta redki poziv k načelniku sod nega urada. ,Na - beri!“ pravi sodnik in vrže tisto pismo na mizo, stoječo sredi sobe. Z zelenim prtom je bila pregrnjena in na njej je stal med dvema voščenima svečama težek železen križ s podobo Odrešenikovo. Tukaj so ob pravdnih dnevih prise-gele stranke in priče in tu je ob prižganih svečah govoril sodnik vselej prisegale stranke in priče in tu je ob prižganih | svečah govoril sodnik vselej tiste že malone doslovno priuče-1 ne in privajene opomine, naj govori prisežnik resnico in nič | drugega nego - resnico. i | Pismo, ki ga je vrgel Vrbanoj iz rok, je padlo pod razpelo * med svečnika in adjunkt je nehote odtegnil roko, ko ga je že \ hotel prijeti. i | „Kaj je? “ vpraša osuplo. . 1 ,Beri to — pravim!“ veli Vrbanoj z glasom, ki mu skoraj ! ni moči ugovarjati. * Pavel prečita list in ga nato hladnokrvno položi namizo. S Kaj je7 “ ponovi - potem pa pristavi, ko Vrbanoj le * srepo gleda vanj: ,.Kaj hočeš od mene? Kaj hočeš na to -S nesramnost? “ * J „Odgovori je li res — ali ni res? “ * Da je mogel Pavel v tem trenutku vzklikniti: „Ni res, to je ! laž, grda laž!“ - ali daje dejal vsaj kdaj podobnega - Vrba- * noj bi ga bi bil objel v svoji prostodušnosti in pritisnil nase; { adjunkt pa tega ni mogel reči. Poglegal je na steno, kjer je * tikala stara ura, in dejal malomarno: \ „Ali se brigaš za tako klepetanje - zatake nesramne do-J pise? “ £ Kratka tišina'nastane, toda predolga, da bi Pavel vedno Z gledal na stensko uro. Obrne se k sodniku, ali prestrašeno * odstopi za korak, ko ugleda njegov prepadli obraz. £ „Torej je vendarle res!“ šepne Vrbanoj £ ,Ako tem veruješ —“ hiti Pavel. / ,.Molči - lopov!" t Ta psovka je padla kakor skala skozi strop med oba. Vrba- ^ noj jo je izbruhnil potihoma, da jeni bilo slišati v dmgo sobo, £ Pavel pa jo je pobotal le z divjim sovražnim pogledom . * Vrbanoj stopi k pisalni mizi in vzame spise, ki mu jih je bil 2 prinesel sluga. * ,,Gori pri fužinah - tisto pravdo - današnjo^komisijo - £ to opravite vi - gospod adjunkt! Evo vam aktov!" £ Rekši vrže ves zavitek na zeleno mizo pred adjunkta. £ Pavel se nekoliko obotavlja, ali bi segel po aktu ali ne; £ naposled vzame akt.in odhaja. Z Počakajte!" vzklikne Andrej za njim. „Ono - ono Kra-£ čevo Ančko tudi lahko vzamete kar s seboj; odslej je 2 vaša!" £ Adjunkt se ne.obme,-celo vrat ne zapre prenaglo za seboj. * *n * * * S S S S I * s * % i S l I s s * s * ! POTA m STff/ 'St DRUGI DAN ŽE PRI LASTNIKU - 14. maja so prometni miličniki pri Drnovem opazili osebni avto .,Skoda“ zagrebške registracije, ki je odklenjen in imel razbito trikotno okence. Kaj kmalu so ugotovili, da je avto ponoči izginil v Zagrebu, v Drnovem pa so ga tatovi zapustili Že drugi dan je lastnik dobil ukradeni avto v Novem mestu. VSE JE PREMLATIL - 17. maja zjutraj so miličniki posredovali v Še-govi ulici v Novem mestu in odpeljali na ohladitev Anteja Dabeliča. Ta je sredi noči v stanovanju razgrajal, pretepal ženo in svakinjo, tako da so stanovalci posredovali in poklicali milico. Čaka ga še pogovor pri sodniku za prekrške. PONOČI NE DA MIRU - V 'Črnomlju so imeli miličniki spet opraviti z Ibrahimom Mazičem. Tokrat se je sredi noči s kamnom lotil vrat hiše Janka G. in z razbijanjem motil nočni počitek stanovalcev. Miličniki so ga odpeljali na iztrezni-tev, s sodnikom za prekrške pa bosta imela kar dolg pogovor. NASMOLIL SE JE - 17. maja popoldne je bilo vlomljeno v železniško postajališče Velika Loka. Vlomilec je vdrl skozi okence za prodajo kart in iz predala odnesel 190 djn. Plen ni Ml velik, ker na tej postaji ni veliko prometa. Z NOŽEM JE MAHAL - Sentjer- jski miličniki so 20. maja zvečer pndržali do iztreznitve 18-letnega Alberta Pavliča iz Šentjerneja. Srbo-riti mladenič je, očitno opit, razgrajal pred gostilno Lampe m zelo korajžno vihtel nož. Moral bo k sodniku za prekrške. STALNA STRANKA - Brežiški miličniki so 18. maja zvečer odpeljali na iztreznitev 32-letnega domačina Marjana Kolana. Z avtom je drvel po Vodnikovi ulici, večkrat zapeljal na pločnik in ogrožal pešce. Sploh je divjal, kot M Mie vse ceste njegove. Moral bo k sodniku za prekrške, s katerim sta že stara znanca. OB DVOJNA VRATA V noči na 7. maj so z gradbišča stanovanjske hiše Zagrebčana Tomislava Grgiča v Jesenicah na Dolenjskem odnesli dvojna hrastova vrata. Med brati so bila vredna najmanj 5.000 dinaijev. VARNO S KOLESARSKIMI IZKAZNICAMI — Da bi ublažili nesreče kolesarjev na naših cestah, skrbe tudi po šolah. Pretekli četrtek je 51 pioniijev od 3. — 5. razreda na O.Š. „Katja Rupena“ uspešno opravilo praktični in teoretični del izpita. Komisija je dokaj stroga, zato ne manjka takih, ki bodo izkaznico dobili šele po drugem ali celo tretjem preizkusu znanja. (Foto: J. Pavlin) Dve sta se zares poboljšali Domala pol Žabjeka je bilo 17. maja na hodnikih novomeškega temeljnega sodišča ko ________so se zaradi tatvin morale zagovarjati tri stare znanke zatožnih klopi Pred senat so stopile Berta Brajdič, Tatjana Brajdič, znana pod imenoni Zlatka, in Olga Brajdič, ki ii pravijo Cica, obtožene več iz Žabjeka je prišlo zraven kot mi na. pa tudi ona ni ostala neopaže- tatvin. Nekaj žlahte in sosedov priče, ostali iz radovednosti, tako daje bŠo pohodnikih spet slišati jok otrok pa glasno in živahno romsko govorico, ki je nihče ne razume. PO DOLENJSKI DEŽELI KOT BI VEDEL ZA POT -Pri belem dnevu je bilo 18. maja vlomljeno v hišo Franca Bukovca v Loški vasi. Nekdo je splezal na streho, odkril nekaj opek in skozi podstrešje prišel v stanovanje. Tam je odnesel lovsko puško z naboji, potem pa po isti poti zapustil tujo hišo. Verjetno se gre divjega lovca. ZRAVEN PISCANCA SO SE VNELE SE TAPETE - Branko ' akner iz Kanižarice je 18. maja popoldne opravljal dva posla hkrati, pa mu ni uspelo. Medtem ko je na štedilniku pekel piščanca, je pred hišo popravljal moped. V ponvi pa seje mast vžgala, ogenj je šinil na omarico in osmodil tudi tapete. Ko je Lakner poklical na pomoč sosede, da so skupaj pogasili, se je prepričal, da se ne da Mti hkrati kuhar in mehanik. SO PRIŠLI S KAMIONOM? - Slavku Kopini v Beli cerkvi je ponoči 18. maja izginil traktorski obračalnik, vreden 15.000 dinarjev. Sodeč po sledovih, so se tatovi pripeljali z vozilom, naložili plen in izginili v neznano. Ni pa to prvi primer motoriziranih tatinskih obiskov. Očitno je posodobitev zajela tudi stran-potnike. Berta in Tatjana sta namreč junija 1976 pred mrakom v Mali Bučni vasi pri Janezu Gramarju vzele 6. kokoši in 2 petelina ter krompir, vse skupaj vredno 1.000 dinaijev. Obedve sta štiri mesece kasneje sredi dopoldneva prišli v stanovanje Fran- Meril veslo, zadel pa glavo Toplo popoldne 16. maja se je Rudi Kaligarov s svojim bratom in prijateljem vozil s čolnom po Lahinji v Črnomlju in užival lep dan ter počitek. Ob bregu se je istočasno motal 18-letni domačin Anton Mohorovič z zračno puško v roki. Ko se je čoln približal, je Mohorovič verjetno hotel fante na čolnu prestrašiti, zato je pomeril v veslo in ustrelil. Žal pri metjenju fant ni bil natančen, zato je njegov zadetek pristal v čelu Kaligarova. Čeprav je šlo le za zračno puško, je bil Kaligarov ranjen in so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Mohoroviču so puško vzeli, moral pa se bo tudi zagovarjati pred sodniki. Šale z zračno puško so nevarne, in kdor je neresen, zanj tudi zračna puška ni. ca Vajsa na Grmu v Novem mestu in iz denarnice smuknile 460 dinarjev. Olga Brajdič pa je aprila lani skupaj z mladoletno rojakinjo stopila v nezaklenjeno hišo Ivanke Brulc v Bršljinu, in iz omare v spalnici spretno izbrskala 2.000 dinaijev. Medtem ko sta Tatjana in Berta zlasti prvo očitano dejanje skesano priznali in bili pripravljeni povrniti tudi škodo, pa sta se glede obiska na Grmu izgovaijali, da sploh ne vesta za Vajsovo hišo in da ju takrat ni bilo v mestu. Priče pa so ju videle in prepoznale, tako da so vsa očitana dejanja tudi dokazana. Olga je vse tajila z gostobesednimi „pravljica- Senat pod predsedstvom Milojke Gutman je Berti in Tatjani prisodil pogojno kazen 3 mesece zapora za preizkusno dobo 2 leti, plačati pa morata vsaka po 500 din in ostale zahtevke odškodovancev. Olga Brajdič je bila obsojena na 2 meseca zapora. Sodišče je pri odmeri kazni, ki sicer še ni pravnomočna, upoštevalo, da so vse tri že večkrat sedele na zatožnih klopeh zavoljo tatvin, da pa je prevzgoja pri Tatjani, delno tudi pri Berti, dosegla namen. Tatjana se je medtem že zaposlila, zapustila Žabjek in urejeno živi. Pri Oigi-Cici pa ni videti nikakršnega kesanja in poboljšanja, zato ji je odmerjen zapor. Pri vsej tej pravdi bi kazalo vnovič opozoriti na pregovor, da prilika dela tatu. Ce so hiše ali stanovanja odklenjeni, potem je za Romke iz-kušnjava najbrž prehuda . .. Kaj nam pa morejo... 1 hudo, 2 laže ranjena je bila posledica prekrokane noči in drzne vožnje, ki se je v Rumanji vasi končala „Se čutim kriv in vse priznam", je povedal obtoženi Anton Bonča, 30-letni optik iz Ljubljane, ki je pred novomeškim temeljnim sodiščem odgovarjal za hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila 17. januarja v Rumanji vasi. Počilo je v levem, nepreglednem ovinku pri zaviranju na zasneženem cestišču, kamor je glede na cestne razmere drzno priletel Bonča, naproti pa je pripeljal z osebnim avtom Alojz Senica. Korajžo za tako drzno vožnjo na zasneženem cestišču je Bonči dajal akohol, kajti vso noč je prekrokal in bil nekaj ur pred nesrečo tako pijan, da sploh ni mo- Črna dneva za kolesarje V dveh dneh se je na dolenjskih cestah huje poškodovalo več kolesarjev — Njihova vožnja končana v bolnišnici Ima precej kolesarskih nesreč zadnjo soboto in nedeljo kaj skupnega z neparnimi številkami na avtomobilih? Ti so namreč dva dni počivali v garažah, zato pa je bilo na cestah več kolesarjev. 19. maja zvečer sta trčila kolesarja v Dol. Stari vasi pred gostilno Luzar. Komaj 18-letni Slavko Zulič iz Vratna je v križišču zavil proti gostilni z motornim kolesom, naproti pa se je pripeljala na navadnem kolesu 11-letna Jožica Vide iz Dol. Stare vasi. Pri trčenju je Mia Jožica laže ranjena. Hudo telesno poškodbo pa je 20. maja popoldne utrpel 17-letni Ciril Tratnik iz Irče vasi. Z motornim kolesom se je peljal čez Ratež, zape-ljjal v ovinek po levi in trčil v osebni avto, ki ga je naproti pripeljala Anica Siler iz Novega mesta. Takoj zatem se je Tratnik zaletel še v avto Stanka Jordana iz Kostanjevice. Po dveh trkih so hudo ranjenega Tratnika prepeljali v bolnišnico, naredil pa je tudi za 25.000 din škode. 20. maja zvečer si je pri padcu s kolesa zlomila roko 71-letna Ivana Lisec iz Raden. Peljala se je na kolesu z Loga proti domu, pa kar nenadoma padla. Tudi ona je morala v bolnišnico. Zadnja nedeljska nesreča kolesarjev pa se je zgodila v Trebnjem. Domačin Franc Zaplata se je pripeljal na kolesu v križišče Kidričeve in Rimske ulice in zavijal v levo, ko je po stranski cesti pripeljal z osebnim avtom Božidar Režek in kolesarja zadel. Zaplata je padel na pokrov motorja, nato pa na tla in oMežal huje ranjen. V bolnišnici je ostal na zdravljenju. gel sesti za volan, ampak ga je prepustil slučajnemu znancu, Stanetu Kotarju, s katerim so se v zgodnjih jutranjih urah s Francem Cinkdem vred našli v Mfeju na Otočcu. Vsi so že tja prišli okajeni, se tam še nalivali, potem pa z Bončevim avtom kolovratili naokrog po širni Dolenjski. Najprej na Ratež, potem v Hrušico, v Novo mesto pa v Dolenjske Toplice. Iz Toplic proti Novemu mestu je potem spet vozil Bonča, ki je povzročil nesrečo in Ml tudi spoznan za krivega- Bončo so že na Otočcu prestregli miličniki in mu odvzeli vozniško dovoljenje, ampak brž ko so se odmaknili, je brez knjižice sedel za volan. Senat novomeškega temeljne^ sodišča je pri odmeri kazni Antonu Bonči upošteval njegovo skesanost in priznanje, kot obtežilo pa to, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in vinjen. V nesreči je bil namreč njegov sopotnik Stane Kotar hudo ranjen, Cinkale laže, prav tako pa je lažje poškodbe utrpel voznik naproti vozečega avta, domačin Alojz Senica. Izrečena sodba še čaka na pravnomočnost, če pa bo potrjena, bo moral Bonča za 2 meseca v zapor, razen tega ima prepoved vožnje za šest mesecev. ZIDANO NAMESTO BARAK — V romskem naselju Šmihel gre h koncu gradnja romskih hiš, kamor bodo preselili več družin, ki bivajo zdaj v neprimernih barakah. Romke pa že godrnjajo nad novo garsonjero, ki jo hodijo ogledovat: pretesno je in ni za vsako d nižino kopalnice,...” V primeri s tem, kar imajo zdaj, je nova hiša vsekakor krasna, res pa so bodoča stanovanja videti tesna za številne romske družine. (Foto: Ria Bačer) TAHITI V DOMAČI IZVEDBI 23-letna Momčilo Soldat in Josip Topal sta 16. maja zvečer na nastopu folklorne prireditve Tahiti v novomeški športni dvorani verjetno hotela konkurirati nastopajočim. Uprizarjala sta svoj program s petjem, prerivanjem in vpitjem. Nikakor jima ni bilo po godu posredovanje miličnikov, saj sta se tudi do njih nespodobno vedla. Prireditev se je lahko nemoteno nadaljevala, ko so miličniki oba rogovileža odpeljali v Jerebovo, da sta si hladila vročo glavo. Pri tem nastopu bo zadnje dejanje režiral sodnik za prekrške. Pretep na douovski po V nedeljo, 20. maja popoldne, je na dobovski železniški postaji prišlo do pretepa, v katerem je bil 32-letni Bogdan Čulibrk zaboden v hrbet in so ga hudo ranjenega prepeljali v brežiško bolnišnico. Zgodilo se je, ko se je ustavil vlak, s katerim se iz zagrebške smeri vozijo delavci, zaposleni v ljubljanskih gradbenih podjetjih. Vlak se je za 10 minut ustavil, izstopila sta Culibrk in 23-letni Zaim Šabič ter se začela prepirati. Vmešala sta se še dva Čulibrkova sodelavca, tako da se je Šabič znašel na tleh in vsi so po njem mlatili. Napadeni pa je nenadoma izza pasu potegnil nož in Čulibrka zabodel. Po pretepu sta jo oba Čulibrkova sodelavca popihala na vlak, ki je odbrzel proti Ljubljani, Šabiča pa so pripeljali V novomeški pripor. ŠE ISTO NOC JE UMRL Kdo ve, kaj je pičilo 42-letnega Vukomana Lučiča iz Ratkova, daje 15. maja zvečer na avtocesti pri Trebnjem zavil z j,lado” kar po-prek na odcep. Ko je bil bočno na levi, je iz ljubljanske smeri pripeljal z novim osebnim avtom „fiat 125” Beograjčan Petar Petrovič in je Lučičev avto odbil na travo. Ranjena sta bila oba voznika in Lučičev sopotnik 52-letni Stavro Lepojevič iz Odžacev. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa Lepojeviču ni bilo več pomoči; še isto noč je umrl. Gmotno škodo cenijo na 100.000 dinaijev. Z MAGISTRALE NA KRAJEVNO CESTO Sloboda Fjlipovski iz Skopja je 18. aprila vozil tovornjak s priklopnikom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Beli cerkvi je opazil tovornjak s prikolico, ki je zaradi okvare obstal na cesti. Filipovski ga je nameraval prehiteti, ko je nasproti pripeljal drug tovornjak. Zato se je začel umikati nazaj v desno. Herman Pelcar iz Ljubljane, ki je nasproti pripeljal z neprimerno hitrostjo, je zaviral, zapeljal na rob ceste, nato pa se s tovornjakom prekucnil na krajevno cesto, ki teče vzporedno z magistralo. Promet na lokalni cesti so morali za nekaj časa preusmeriti. PREHITRO VOZIL IN ZBIL ZENSKO 17. maja zjutraj je na Mimi prišlo do hude prometne nesreče, ki jo je zakrivil 22-letni Mirko Povše iz Raven pri Litiji. Z osebnim avtom je pridrvel v ovinek in močno zavrl, ko je videl naproti voziti avtobus. Pri tem je Povšeta zaneslo, da je zadel 53-ietno Jožefo Cerv, ki je nič hudega sluteč šla peš ob robu ceste. Cervovo je odbilo več metrov daleč in je hudo ranjena obležala v travi. Odpeljali so jo v bolnišnico. ZALETELA V KRlZlSČU -Anton Brulc s Težke vode je 14. maja popoldne vozil ose Mii avto od Ločne proti domu, v Žabji vasi zapeljal v križišče, ko je sicer gorela zelena luč, toda z nasprotne smeri je pripeljala tudi Elizabeta Stangelj iz Gotne vasi. Ta je zavijala v levo in Brulcu zaprla poti. Pri trčenju je bila Štangljeva laže ranjena, na avtomobilih pa je za 25.000 din škode. PLOČEVINA NA KUPU - 15. maja popoldne je Ljubljančan Slavko Filipovič vozil tovornjak čez Gorjance na novomeško stran in opazil na Hrastu pred gostilno Brunskole šolski kombi, iz katerega so stopali otroci. Filipovič je močno zavrl, priklopnik pa je zaneslo v levo. Prav takrat je naproti pripeljal avtobus Novomeščan Jože Zibert, ki je tudi močno zaviral in se umikal v desno, pri tem pa zadel osebni avto, ki gi je ob cesti parkiral Anton Radoš iz Boldraža. Poškodovana vozila so bila nagnetena na cesti, tako da je bil promet za uro in pol odprt samo v eno smer, škoda pa znaša okrog 100.000 dinarjev. ZANJ RDEČE NE VELJA -48-letni Stjepan Gašperinčič iz Pušče se je z motornim kolesom 16. maja dopoldne peljal v Brežice. V križišče je pripeljal, ko je že gorela rdeča luč na semaforu, tako nič čudnega, da je treščil v tovornjak, ki ga je po prosti poti zapeljal v križišče Franc Tomše iz Krške vasi. Neprevidnega Gašperinčiča so hudo tanjenega prepeljali v brežiško bolnišnico, gmotna škoda pa je ocenjena na 5.000 dinarjev. PRIDRVEL V OVINEK - Alojz Gornik iz Škocjana je 16. maja zvečer vozil tovornjak od Mokronoga proti Zburam. Pri Spodnjih Laken-cah je v ovinku z neprimerno M-trostjo pripeljal po levi naproti avtomobilist Željko Ivančič iz Zagreba. Slednji je v zadnjem hipu močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo še bolj v levo in v tovornjak. Zaradi ran na glavi in nogi so Zagrebčana odpeljali v bolnišnico, medtem ko je gmotna škoda ocenjena na 30.000 dinarjev. NA LASTNEM DVORIŠČU RANJENA - 1 7. maja zjutraj je Novomeščan Milan Radivojevič vozil z osebnim avtom proti Mačkovcu, v Ločni pa je z dvorišča pripeljal na cesto Ljubomir Munih in karambol je Ml tu. Radivojevič in Munihova sopotnica Judita Munih sta Mia laže ranjena, gmotne škode pa je za 50.000 dinaijev. SEKAL OVINEK IN TRESK -Vida Vidmar s Kašče pri Semiču je 17. maja popoldne vozila osebni avto skozi Kot, v nepreglednem ovinku pa je naproti po levi pripeljal domačin Martin Kump, tako da je prišlo do karambola. Pri trčenju je bila ranjena sopotnica Frančiška Vidmar, ki je morala na zdravljenje v bolnišnico, lastnika avtov pa imata za 35.000 din škode. NAJPREJ V KAMEN, POTEM NA STREHO - 21. maja ponoči je Franc Goiše iz Vavte vasi vozil osebni avto od Dol. Toplic proti Straži Ker ie pri Gor. Gradišču prehitro pripeljal v ovinek, je treščil najprej v obcestni kaiTien, potem pa se je avto prekucnil na streho. Gorše je bil tako poškodovan, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, gmotne škdde pa je za 8.000 dinarjev. SLALOM PO TRAVNIKU -Bogdan Radovič iz Črnomlja je 18. maja zvečer vozil osebni avto proti Vinici, v Kvasici pa zaradi neprimerne hitrosti s ceste zletel na travnik. Vozil je cikcak po grivah, spet znašel na cesti, ampak avto je obrnilo na streho. Sopotnika Rajko Adlešič iz Črnomlja in Mirko Milk iz Kočevja sta Mia ranjena in prepeljana v bolnišico, na vozilu pa je za 30.000 din škode. PROSLAVA VARNOSTNIKOV V RIBNICI Svečanost ob dnevu varnosti v Ribnici je bila v domu JLA. Organizirali so jo kulturna skupnost, občinska konferenca SZDL in oddelek za notranje zadeve. O pomenu tega praznika je zbranim spregovoril predsednik občinske skupščine Stane Kromar. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne in glasbene šok, mladinci in nonet „Vitra”-M. G-d vstopnica 10 dinaijev. II Vs referendumi i ISf leli f »Najbolje so se odrezali v Gabrju, najslabše pa v [Hinjah," je po prvih podatkih povedal Dušan Jarc ..Priznam, da sem se kar malo bal, da v posameznih krajevnih skupnostih referendum za samoprispevek ne do uspel, zato me prvi podatki o izidu glasovanja toliko bolj veselijo.” Tako je v ponedeljek zjutraj povedal Dušan Jarc, ki v izvršnem svetu novomeške občinske pkupščine odgovaija za krajevne skupnosti. Te so 20. maja izvedle referendum za novi 5-letni samoprispevek krajanov. »Obširnih podatkov o nedeljskem glasovanju za krajevni samoprispevek, namenjen javnim delom, še nimam, pač pa so na razpolago podatki volilnih komisij, 12 katerih je razvidno, da v nobeni krajevni skupnosti niso rekli NE. Dušan Jarc Med 31 krajevnimi skupnostmi v občini jih je referendum razpisalo 27. Povsod so uvedli 1-odstoten krajevni samoprispevek za javna dela, razen v Škocjanu, kjer so izglasovali 2 odstotka za potrebe krajevne skupnosti. ln moram reči, da je bil tudi Uspeh v Škocjanu kar lep, saj 5® je 67 odst. ljudi izreklo ZA.” - Kakšni so bili rezultati na področju mesta? „Med 11 krajevnimi skupnostmi na območju Novega mesta je bil uspeh referendu-f113 59,2-odstoten v poprečju. sicer pa so se najslabše odrezali v Kandiji, kjer je bno ZA samo 54,50 odst. ............................... volilcev, najboljši rezultat pa je bil zabeležen v Bršljinu, in sicer 65,50 odstotkov.” — Katero krajevno skupnost na podeželju gre najbolj pohvaliti glede izida glasovanja? „Najbolje so se odrezali v Gabrju, kjer je referendum uspel z 79,70 odst., sicer pa so čez 70 odst. glasov ZA dosegli tudi v Birčni vasi, Beli cerkvi, Bučni vasi, na Otočcu in v Prečni.” — Kje je bil najslabši uspeh? „Iz prvih podatkov je razvidno, da so najmanj glasov ZA samoprispevek dobili v krajevni skupnosti Hinje, med 50 in 60 odstotki.” - Kakšna je bila udeležba na voliščih? „Teh podatkov še ni zbranih, lahko pa že rečem, da je bila udeležba razmeroma dobra. Pozna pa se odsotnost občanov, ki služijo vojaški rok, odsotnost zaradi službenih potovanj in tudi že dopustov. Najprej so glasovanje zaključili v Bučni vasi, kjer so že kmalu po 14. uri vsi občani prišli na volišče.” - Ali je glede na uspeh možno reči, da so bile priprave na glasovanje resno in dobro zastavljene? „Priprave niti niso bile odlične, če upoštevamo, da so se v več krajevnih skupnostih tako rekoč šele v zadnjem hipu odločili za referendum. Pač pa je očitno, da so občanom predstavili take delovne programe, ki so za najširši krog ljudi interesantni. Ker je bil izglasovan tudi referendum za šolstvo, za katerega krajani prav tako namenjajo 1 odstotek osebnega dohodka na mesec, vsekakor drži, da so prebivalci novomeške občine pokazali veliko pripravljenost z lastnim prispevkom pomagati k hitrejšemu napredku. Tako bo do leta 1984 marsikaj narejeno, na kar bi sicer čakali še najmanj pet let.” R. BACER BE2IMO, KATRA GRE. . . Ne kaže, da bi kaj zalegla kritika delegatov na aprilskem zasedanju novomeške občinske skupščine glede divjanja šoferjev IM V po grmskih cestah. Še vedno je videti (posebno mlade) šoferje, kako v katrei drvijo po Grmu, pa pri tem celo uživajo, ko otroci beže levo in desno v strahu pred avtom. VRTEC V ZASEBNI HIŠI — Pri Mencinovi Ivanki v Šentjerneju je zasebno varstvo pod nadzorstvom varstvene ustanove zgledno organizirano. Za 8 varovančkov pomagata varuški skrbeti njeni hčerkici, prostor za otroke pa je zelo lepo in okusno urejen. Na tak način bi kazalo še v drugih krajih omiliti stisko v varstvenih ustanovah ali pa tako sploh začeti vaški vrtec. (Foto: Ria Bačer) Odgovornost je močno opešala Važna seja občinskega sindikalnega sveta odložena zaradi nesklepčnosti Sklepčnost je bila tudi že na nekaj prejšnjih sejah komaj komaj zagotovljena, zato je predlog predsednika Žuniča o „Odsotni člani občinskega sindikalnega sveta bodo morali natanko razložiti, zakaj jih ni, medtem ko bomo odsotne komuniste pozvali na partijski odgovor”, je izjavil inž. Stane Žunič, predsednik občinske sindikalne organizacije, ko je ugotovil nesklepčnost. V petek, 18. maja, je bila ob 12. uri sklicana seja, na kateri je bil dnevni red vsekakor važen in zanimiv za vse sindikalno članstvo. Obravnavati bi morali stališča in priporočila občinskih sindikatov glede pogojev, meril in osnov za nekatera izplačila, ki bremenijo osebne dohodke zaposlenih ali one, ki se izplačujejo iz sklada skupne porabe. Kada gre za izplačila, je gradivo prav za vsakogar pomembno, zato je toliko teže razumljivo, zakaj je manjkala več kot polovica članov. obravnavi odgovornosti odsotnih naletel na odobravanje. Najbrž bo kar držalo, kar je po-tuhtal eden od delegatov, da ljudje manjkajo, ker je petkovo dopoldne mimo in zelo lepo vreme. Vikend pa se ne začne že ob 12. uri - ali pač za nekatere? Zakasnitev ne sme biti Priprava srednjeročnega družbenega plana je v novomeški občini resno zastavljena — Usklajevanje že na začetku V NOVOTEKSU MANJ NESREČ Statistika v Novoteksu ugotavlja, da so imeli v preteklem letu 70 nesreč, kar je znatno manj kot leta 1977, ko se je v kolektivu ponesrečilo 90 ljudi. Vse lanske nesreče so bile lažje, nastale pa so predvsem kot posledica osebne nepazljivosti ali zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Razveseljiv podatek pa se kaže v malo manj lepi luči ob izračunu, da je bilo lani zaradi nesreč na delu ali na poti v službo in domov izgubljenih 674 delovnih dni ali blizu 6.000 delovnih ur. To pa je strošek, ki se v kolektivu močno pozna, zato letos prizadevanjem za večjo varnost pri delu posvečajo še več skrbi. Hitro bi vsi znali pomagati 19 ekip prve pomoči civilne zaščite na občinskem tekmovanju — Najboljša Krka! °sn 18* miga popoldne, je bil prijetni travnik za bršljinsko 1M-*Vno šolo prizorišče tekmovanja, organiziranega v okviru akcije bj , nas ne sme presenetiti” in dneva civilne zaščite ter jubilejev Kdečega križa. Ita kot 100 brhkim tekmoval-^ 12 krajevnih skupnosti in delov-mod°r8aniZac'’’ Slečenim v enake 'e, Untf°rme, je za začetek spre- ysak rJ1 dr' Lavo Morela> vodJa to D • niil Zvrstnih tekmovanj, na- jj, j® Je 9 ekip iz raznih kolektivov b ,’z krajevnih skupnosti pokazani °Je Praktične spretnosti v daja-Prve pomoči. rn vsaki tekmovalni ekipi je stal St? ...................... ŽiviiJ . ’>manekene”, kot so rekli bili""1* ocenjevalec, šolarji pa so «C *utkam> katere so tekmovalke UnwZ0Va*e> prenašale, jim dajale me,no dihanje itd. D0 PONEDELJKA »boško buha” Pred P??ast*tev dneva mladosti ugajajo v novomeškem Domu “»ure od 22. do 28. maja •hači fiim „ Boško Buha,” pridal^11 M šolarje od 3. razreda Je- Predstave so dopoldne in ne^'dne, naročene za posamez-3 0nn*e' ®^kup predstave znaša ;ne din, sicer pa stane posa- Ocenjevalna komisija je prvo mesto prisodila ekipi tovarne zdravil „Krka”, ki je dosegla 87,5 točke. Tik za petami sta ji bili na drugem mestu ekipi iz krajevne skupnosti DoL Toplice in Novolesa s 85 točkami, tretje mesto pa so prisodili ekipama novomeških krajevnih skupnosti Center in Žabja vas. Med 9 ekipami iz delovnih organizacij so za Krko in Novolesom Novoteks, nadalje dve Iskri (iz Šentjerneja in Žužemberka), Labod, Gorjanci-Straža, Cestno podjetje, 1MV in Pionir. GOVORIL NAM JE BOREC Na dan zmage, 9. maja, nas je obiskal tov. Vinko Bambič, ki je bil partizanski kurir, obveščevalec in borec. Ob začetku vojne je bil star šele 15 let, v težkih letih pa je doživel veliko hudega. Bilje dvakrat ranjen v nogo, sodeloval je v številnih akcijah partizanov. Na dan osvoboditve je bil v Ljubljani in pravi, da takratnega veselja ni mogoče opisa- MARKO OBLAK OŠ Katja Rupena Novo mesto Pokroviteljica tekmovanja je bila tovarna „Krka”, v njenem imenu pa je inž. kem. Rado Cimerman predal najboljšim pokale in praktična darila. Ocenjevalna komisija je menila, da je bilo znanje vseh sodelujočih dobro, saj niti ena skupina ni dosegla manj kot 57 točk. Iz podatkov, ki so jih na oddelku za gospodarstvo novomeške občine dobili v zadnjem času, je razbrati, da so v večini delovnih organizacij odgovorno in zavzeto zastavili akcijo za pripravo novega srednjeročnega plana. Že zdaj pa izvršni svet občinske skupščine in Medobčinska gospodarska zbornica opozarjata nosilce planiranja, naj se izognejo napakam, zaradi katerih je zdajšnja petletka v težavah. Razvojni načrti posameznih delovnih organizacij so kaj lahko papir brez vrednosti, kolikor predstavljajo le zbirko želja, ki niso uskladene s planiranjem v strokovnih združenjih in seveda z željami in možnostmi domače občine in regije. Do nevšečnosti pri usklajevalnem postopku planiranja pa prihaja večkrat tudi zato, ker posamezni kolektivi pošiljajo na razne forume različne plane, prilagojene željam naslovnika. Težko in nehvaležno delo čaka usklajevalce na občinski ravni, kajti kdorkoli bo skušal brzdati prevelike apetite, ki se tudi ponekod pojavljajo, posebno zato ker ni dovolj strokovnih kadrov, bo gotovo naletel na odpor, morda celo na očitke, da se skuša kdo vtikati v prvice, ki jih daje tozdom zakon o združenem delu. OGLAŠUJTE V DL! Prav zaradi takih pojavov kaže akcijo za družbeni plan od začetka do konca voditi v tesnem sodelovanju med tozdi, občino in gospodarsko zbornico. INOVACIJE V ZDRUŽENEM DELU 22. maja zvečer je bila odprta v prostorih Temeljne dolenjske banke v Novem mestu razstava „Inovacije - združeno delo 79”, ki je zanimiv prikaz dosežkov. Razstava je nastala na pobudo občinske raziskovalne skupnosti in si jo velja ogledati. Več bomo o tem še pisali. Kam po kameo? Nekako leto dni je od takrat, ko so se v občinskem vrhu dogovorili, da bo v Glo bodolu odprt večji kamnolom, ki bo kril potrebe ne le Pionirja in Cestnega podjetja, marveč tudi ostalih graditeljev v občini. Pregledali so 12 lokacij in se po nasvetu strokovnjakov odločili za Globodd, vendar so se priprave ustavile pri spomeniškem varstvu. Ne dajo pristanka za odprtje hriba iz naravovarstvenih vidikov. Medtem pa vsi dovažajo gramoz, pesek in asfalt iz Krškega ali pa še iz bolj oddaljenih krajev. Tudi to ne bo več ddgo trajalo, ker Krčani že dlje časa opozarjajo na odpoved gostoljubja. Da so prevozi silno dragi, tudi ni potrebno posebej poudarjati, kar se seveda pozna pri cenah raznih gradenj. Odprtje lastnega kamnoloma z možnostjo industrijskega izkoriščanja surovin in z zadostno zmogljivostjo postaja nuja, kajti približuje se tudi gradnja avtoceste. Krog strokovnjakov in občinskih mož je mnenja, da nima smisla odpirati nekaj manjših kamnolomov, ker bi s tem naredili samo nekaj grdih ran v naravi več in tudi z ekonomskega vidika ne bi bilo smotrno. Kot nova možnost po enoletnem zastoju seje pred kratkim pokazal kamnolom v Lakencu, za katerega so že narejene študije in atesti in ga že izkorišča tovarna strešnikov v Dobruški vasi. Dogo vorjeno je, da bodo strokovnjaki v kratkem pregledali dokumentacijo in lakenški kamnolom, če kvaliteta in količine ustrezajo, potem bodo v izvršnem svetu o kamnolomih vnovič razpravljali R. B. Novomeška kronika TEKMOVANJE V PRVI POMOČI — Tekmovalke so hitro ugotovile, kako je pomagati ponesrečencu, pri tem pa jih je opazoval zdravnik in pisal slabe ter dobre točke. Vse ekipe so pokazale solidno znanje. (Foto: R. Bačer) DOKLER BO VZDRŽAL? - Leseni most v Ragov log vsak dan prehodi nešteto nog. Čezenj gredo ljudje bodisi v službo ali na sprehod, pa jim je neprijetno, ko skozi deske dobro vidijo pod seboj Krko in ko morajo mimo podrte ograje. Most je razen tega tudi že dalj časa vijugast, kar je gotovo posebnost širšega območja. STRAN NE BO ŠLO - Pred nedeljskim referendumom so mestne krajevne skupnosti poskrbele za propagando z letaki, napisi in parolami. Vse lepo in hvalevredno, toda ponekod so i rdečo oljnato barvo pisali ne le po pločnikih, ampak tudi po hišah. To barvo odstraniti ne bo lahko, najbrž pa bodo napisi kar trajen spomin na ta samoprispevek. VROČINA PRITISKA - Nagla vročina, ki je pritisnila, je že pognala prve kopalce v vodo. Ne samo v Toplicah, ampak tudi v Krko. Na Otočcu so se najbolj pogumni že hladili v reki. PIŠČANCI SO LACN1! - V vsem Novem mestu prejšnji teden nekaj dni niso imeli kurje piče, zato so rejci teh domačih živali letali obupani po trgovinah, da bi vendarle staknili kakšno hrano. Kjer imajo doma večje število piščancev, je nastopila lakota, ponekod pa so začeli kar klati. Čudna stvar: pomanjkanje krmil, ko pa imamo tovarno močnih krmil v Bršljinu ... DVA FANTA IN DEKLE - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici privekali na svet trije novorojenčki. Rodile so: Rezka Grčman s Ceste komandanta Staneta 15 -Petra; Lelija Delič iz Ragovske 12 -Majo in Marija Močnik iz Ulice k Roku 17 - Janeza. Zenske tarnajo zaradi SUŠE - Kmetice, ki so v ponedeljek prinesle pridelke na trg, so rekle, da je zemlja zelo presušena in da ponekod seme sploh ne kali. Radič in berivko so prodajale po 10 din merico, zavitek domačega surovega masla je veljal 20 din, jajca 2,5 din, sicer pa je bilo največ prometa s sadikami paradižnika in paprike, zelja itd. Ena gospa je rekla, da bo tudi ona začela delati tako kot. nekateri stanovalci v blokih na Drski, ki stanujejo, a stanarine ne plačujejo. Ce njim nihče nič ne more (ali noče), potem tudi njej ne bodo mogli nič ... . maja 1979 DOLENJSKI LIST Kam bo vzidan občanov dinar? Samoprispevek ni edini vir, je pa temelj za vsako naložbo Do odločitve za nov samoprispevek v brežiški občini je samo še deset dni. Vsak volivec ve, za kaj bo glasoval, če pa kdo do sedaj še ni sodeloval v javni razpravi, je iz referendumdce brošure natanko obveščen, za kaj vse bodo občani zbirali denar v naslednjih petih letih. Največji delež so v programu ■četrtega referenduma namenili šolam (39,51 odst.), nakar sledijo ceste s 30,24 odst. in zdravstveni objekti s 23,41 odst. Kulturo bodo sofinancirali le s 4,50 odst., otroško varstvo pa z 2,34 odst. Naložbe v osnovnem šolstvu predvidevajo dograditev šol na Veliki Dolini in v Globokem ter gradnjo dveh novih šol. V Dobovi bodo iz samoprispevka zagotovili gradnjo prve etape novega šolskega poslopja, v Breži- cah pa bodo pri Osnovni šoli TEŽAVE PRI PLANIRANJU Pred nami je novo srednjeročno obdobje in akcija za planiranje tokrat vključuje v priprave tudi krajevne skupnosti. Ponekod se dobro znajdejo, drugod pa slabše, odvisno od razvitosti samouprave in kadrov. Planiranje je zahtevno delo, ki terja veliko usklajevanje pa tudi strokovno pomoč občinske uprave, interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in vseh družbenopolitičnih 'dejavnikov. V KS za sedaj še ne manjka poguma in volje, saj so krajani povsod zavzeti za celovit razvoj svojega okoliša, svoje krajevne skupnosti. bratov Ribarjev dozidali posebno šolo. Razen tega bo del referendumskih sredstev namenjen za dograditev treh učilnic pri trgovski šoli. Skupnost za komunalno m cestno dejavnost je sprejela v svoj program izpeljavo nedokončanih nalog iz tretjega referenduma pri modernizaciji občinskih cest ter soudeležbo pri izgradnji mrliških vežic v Brežicah. Zdravstvena skupnost bo z deležem iz novega samoprispevka omogočila izgradnjo druge faze zdravstvenega doma, ureditev zdravstvene postaj v Piše-cah ter dograditev novega bolnišničnega obiekta. V njem bodo dobili svoje prostore otroški oddelek, kirurgija in oddelek za intenzivno nego. V novi stavbi bodo še garderobe, pralnica, šivalnica in jedilnica. MLADI TURNIR V počastitev partijskih jubilejev in dneva mladosti prirejajo športniki iz brežiške občine v nedeljo, 27. maja, kegljaški turnir v Cateških Toplicah. Sodelovale bodo vse ekipe osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine. ¥ m K m VARČEVANJE. Na bencinskih črpalkah občutijo omejitve parnih in neparnih dni. Precej manj bencina prodajo, kot prej. In ker so plačani od prometa, se že dogovarjajo za spremembe pri nagrajeva-nip, je povedal Ervin Kostevc s črpalke na Bizeljskem. (Foto: jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH CENILCI NA DELU - V pone- novo prebarvali prehode za pešce in _ . * « Y • Y1 " — '__ 1 sin na pl/iinnnot i lejjek, 21. maja, so v brežiški občini ačeli ropisovati škodo, ki jo je »vzročila majska pozeba v vinogra- ■.« s________! 1.Im« vil« AfAinh no ca- jih na pobudo krajevne skupnosti označili na več krajih kot doslej. To JVTMVVUU — i- lih, sadovnjakih in ribezovih nasa-5lek a Ali 1, aouv » —----- lih. Oddelek za gospodarske zadeve e imenoval v komisijo 15 članov. V ijej so pred! tavniki kmetijskih delovnih organizacij in krajevnih skup- je v dobro pešcev in voznikov, saj oboje sili k večji discipliniranosti. tosti, občinsko skupščino pa zasto-.i referentka za kmetijstvo O.1 upšina. Drugi člani so še: Jože Irubič iz Agmrie in Jože Vovk iz >zda kooperantov, Ferdo Šepetave i TOne Cerjak iz Slovina tozd rzeljsko-Brežice, Darko Jelčič z 'Kljukove i^ore, Jože Kovačič z izeljskega, Avgust Molan iz Pišec, iarl Godler iz Artič, Alojzija Šerbec ! Sromejj, Anton Baškovič s Cate-a, Franc Iončarič z Velike Doline, tfan Dirnbek iz Globokega, Olga interič iz Kapel in Stanko Molan iz Cerkelj. VEC PREHODOV - Na mestnih ulicah so delavci cestne službe na BREŽIŠKE VESTI Iz deleža za kulturo bodo občani sodelovali pri gradnji občinske matične knjižnice ter kulturnega doma v Pišecah, manjšo vsoto pa bodo dodelili tudi godbi na pihala iz Kapel za njen jubilej. Otroško varstvo bo s samoprispevkom uresničilo program za razširitev vrtca v Brežicah, kjer je pritisk staršev za sprejem otrok največji in kjer morajo zaradi pomanjkanja prostora veliko prošenj zavrniti. J.T. Mesec mladosti Letos v čast jubilejev S ponedeljkovim kvizom, na katerem so mladi pokazali, koliko poznajo zgodovino partije, SKOJ in sindikatov, so se začele letošnje majske prireditve v brežiški občini. Na kvizu v domu JLA so sodelovale ekipe mladinske organizacije, šolske mladine in pripadnikov JLA. Praznovanje se je nadaljevalo v torek, 22. maja, ko se je nekaj nad 300 članov šolskih športnih društev, osnovnih sindikalnih organizacij, Zveze socialistične mladine in vojakov udeležilo teka po ulicah Brežic. Osrednja prireditev v počastitev dneva mladosti bo danes v Dobovi. Ob 16. uri je napovedan sprevod s prikazom dejavnosti mladih od brigad do dela v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Ob 17. uri bo akademija, na kateri bodo sodelovala športna društva, taborniki, planinci, vrtec ter učenci osnovne šole v Dobovi. Ob tej priložnosti bo tudi svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, srečanje šol bratstva in enotnosti iz vse Jugoslavije ter srečanje z borci ob tabornem ognju. Lepše Brežice? Pomlajeno, očiščeno mesto NAJBRŽ BO ZAMUDA - Za Prosvetnim domom ima Pionir novo ■gradbišče za bodoči dijaški dom in knjižnico. Ta bo dobila pod streho novega poslopja 450 m2 metrov prostora, da bo lahko razširila svojo dejavnost in bodo imeli bralci poslej vse knjige pri roki. Za knjižnico bodo občani namenili tudi del samoprispevka in tako pokrili razliko, ki pogojuje udeležbo republiške kulturne skupnosti. Ta bo prispevala nekaj nad tri milijone dinarjev iz referendumske vsote pa bi morali dodati dva milijona in pol. Pri pola- ,----------- učenr. ganju temeljnega kamna so učenci računali, da bo dom že jeseni vseljiv, vendar zdaj že kaže, da so bila pričakovanja preuranjcna. Najbrž se bodo izpolnila šele prihodnje leto. Krajevna skupnost Brežice je pozvala hišne svete, delovne kolektive, mladinsko organizacijo, društva in vse zasebne lastnike stanovanjskih hiš, naj se pridružijo akciji za lepšo podobo mesta. Pobudo za prostovoljno čiščenje okolja je večina krajanov sprejela z odobravanjem, saj ljudem ni vseeno, v kakšnem kraju živijo. Enkratna akcija pod geslom »Očistimo okolje!" je bila napovedana za 22. maj, da bi bile Brežice do dneva mladosti po dolgem času spet vzorno počiščene. Hišne svete in delovno organizacije je krajevna skupnost zaprosila, naj pometajo vsak pred svojim pragom in uredijo svoje okolje, druge mestne površine pa so počistili meščani v skupni akciji. Organizatorji so poskrbeli tudi za sprotno odvažanje smeti, če so udeleženci zaprosili za izpraznitev polnih posod za odpadke. Pomladanske očiščevalne akcije so bile sicer v mestu tudi doslej, vendar so navadno v njih sodelovali samo učenci oziroma mladinci, ki niso bili vselej kos obsežnemu delu. Tudi delovni kolektivi so nekajkrat poskrbeli za lepše okolje, letos pa so prvič pritegnili zraven vse krajane, saj brez množične udeležbe ni bilo pričakovati zaželenega uspeha. Mestne podobe pa ne kvarijo samo smeti, ampak tudi nekatere divje zaraščene cvetlične gredice in žive meje. Vsaj travo bi kazalo pokositi, če že nihče ne namerava zasajati cvetja. To velja predvsem za ceslo od gradu do občine in še nekatere površine ob glavnih mestnih ulicah brez gospodarja. Samo enkrat so se v Brežicah zares potrudili in jih polepšali, za republiško razstavo cvetja, potem pa nič več. Letošnje majsko prebujenje obeta spet več zanimanja za okolje. Krajevna skupnost napoveduje v svojem letaku, da bodo prostovoljne akcije postale tradicionalna oblika skrbi za urejenost mesta, zaželeno pa bi bilo tudi vzornejše vzdrževanje okrasnih nasadov skozi vse leto. kar pa ni zastonj. J.T. Ljubezen do trte V Podbočju poskusi s trsnicami pod folijami Nekatere vinogradnike je letos prizadela pozeba že četrto leto zapored. Med njimi je z enim od vinogradov tudi trsničar Mirko Goričar iz Slivja. Vinogradniki so kajpak prizadeti, ko da beseda besedo, ne manjka tudi takih, ki menijo, kako bi bilo treba ob ponavljajoči se smoli vse skupaj opustiti. Ko pa spet stopijo med svoje trtje, ga negujejo še z večjo skrbjo. Obnova starih vinogradov in zasajanje novih je v večjem razmahu kot kdaj prej. H Goričarju prihajajo po navadi po trsnice na dom. Slej ko prej postaja to njegova poglavitna dejavnost v okviru kooperacijskega sodelovanja z novomeških Hmeljnikom. Na 54 arih, kamor so minuli teden vkopavali skrbno negovane cepljenke, je tudi nekaj vrst pod črno plastično folijo. »Ponavadi se prime le okrog 35 odst. cepljenk, na Štajerskem, kjer so poskusili s tem načinom, pa so to razmerje dvignili na 70 odst.," pojasnjuje ta način sajenja, ki tako prodira tudi na Dolenjsko. „Pri tem načinu cepljenkam plevel ne more do živega, v zemlji ostaja več vlage. Strokovnjaki zatrjujejo, da se tako celo temperatura zemlje dvigne za tri do štiri stopinje. Za začetek bo treba sajenje zalivati iz bližnje Krke." Milko Goričar: »Med mlajšimi je že nekaj posnemovalcev." Goričar je, kot se dolenjskemu vinogradniku spodobi, zvest sortam, ki dajejo cviček. Trsnice zahtevajo precej dela. »Prihaja do večjih delovnih konic, ko je treba vse delo postoriti v nekaj dneh. Takole je sedaj pri presajanju: na vasi si pomagamo drug drugemu; uslugo vračamo s pro-tiuslugo." Urno je bil pri zabojih z lepo povoščenimi cepljenkami, hip nato ponovno na traktorju, da pripravi novo vrsto. Prihodnjo pomlad, če pojde vse po sreči, bodo nared za prodajo. PREMALO DOHODKA Da pri gospodarjenju v minulem letu ni bilo najbolje, kažejo podatki o dohodku. Denar, namenjen za osebne dohodke zaposlenih v krški občini, se je lani sicer povečal za 34 odst. pri tem pa so dosegli samo toliko dohodka kot leto poprej. Potemtakem na dinar za osebne dohodke ne ustvarijo niti dveh dinarjev dohodka Povprečje osebnega dohodka zaposlenega v krači občini je lani znašalo 5.913 dinarjev ali za 21 odst. več kot v letu 1977. Ce je znašal lani porast življenjskih stroškov 16 odst, so se osebni dohodki realno povečali le za 5 odst., kar je za en odstotek manj kot v republiki. Bogat maj mladih Revija pevskih zborov i rmrrr- ' ^ j PONOS SENOVČANOV. Dom Štirinajste divizije na Senovem (zgoraj) že dobiva jasnejše obrise. Gradnja lepo napreduje in krajanom ni žal, da so se odločili za samoprispevek. Zbirajo ga še za ceste, za telefon in za razširitev otroškega vrtca. Spodnje gradbišče je v Brestanici, kjer nadaljujejo z gradnjo tovarne embalažne lepenke. Krajanom brestaniško senovske doline se torej obetajo še nova delovna mesta. (Foto: J. Teppey) Podvajajo proizvodni načrt Marljiv kolektiv Iskre v kostanjeviškem gradu V delu kostanjeviških grajskih zidin v prvem nadstropju se že nekaj let stiska delovna enota šentjernejskega tozda Iskre. V letošnji resoluciji o razvoju krške občine je med nalogami zapisana gradnja novih delovnih prostorov in s tem bo konec prostorjih težav. Navkljub utesnjenosti so si za letos zastavili pogumen proizvodni načrt. Namesto lanskih 28 milijonov dinarjev vredne realizacije nameravajo letos narediti kar za 60 milijonov. Kolektiv šteje 75 delavcev, v kratkem naj bi jih bilo še pet več. Vodja delovne enote Ivan Metelko pripoveduje, kako vedno znova prihajajo DOBRODOŠEL V CELULOZI prošnje za zaposlitev. V tem delu občine so edini, ki zaposlujejo večje število ženske delovne sile. Številni elementi za elektronsko regulacijo, ki jih izdelujejo, imajo vse širšo uporabnost v industriji in tudi gospodinjstvih. Prav zato ima proizvodni program kostanjeviškega kolektiva še bodočnost. Zastavljeno imajo- llmr--—. a„ tp iz delovne enote preoblikujejo » ~ \ tozd. A. 2. 19. maja so v Tovarni Celuloze in papirja v Krškem odprli samostojno razstavo del likovnika amateija Pavla Predaniča. Avtor sodi med najprizadevnej-še člane Likovnega kluba v Krškem. Je domačin iz Starega grada. Pred kratkim je razstavljal v Artičah, 12. in 13. maja pa je bil tudi med udeleženci prireditve Ex tempore v Novem mestu. Dvoje njegovih del so takoj odkupili. Tovariš Predanič pomaga tudi šolarjem: za njihove dramske prireditve vselej brezplačno poskrbi za primerno sceno. SPET O GOSPODARJENJU Delegati občinske skupščin« Krškem bodo v sredo, 30. maja, . imeli na dnevnem redu rezultate t gospodarjenja v prvem tromesečju hkrati s pregledom splošne in skupne porabe. Na seji bodo razpravljali tudi o delu občinske skupščine v obdobju od lanskega do letošnjega aprila, o čemer so poročilo že prejeli Na dnevnem redu je predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja. Gre predvsem za tiste trne gradnje, ki so še v uporabi-Tokrat je pojasnjeno trenutno stanje v občini, ki seveda zahteva jasna stališča do izvajanja odloka. KRŠKE NOVICE LESKOVCANI PRVI - Med petnajstimi ekipami, ki so se udeležile občinskega kviz tekmovanja »Tito -revolucija-mir", ie zmagala tista z )snovne šole v Leskovcu, kije osvo- jila vse možne točke. Drugo in tretje mesto sta si razdelili OO ZSMS iz Prireditve letošnjega meseca mladosti v krški občini so dokaz velike prizadevnosti mladine. Pionirji in mladinci so 17. maja sodelovali na tekmovanju znanja pod naslovom »Tito-revolucija-mir“. Tekmovanja so se udeležili učenci osnovnih šol in dijaki Šolskega centra iz domače občine. V torek je bil regijski kviz znanja, za nocoj pa je na Senovem napovedan miting, na katerega vabijo udeležence jutrišnjega pohoda po poteh Štirinajste divizije in drugo mladino. V Delavskem domu v Krškem bo ob 16. uri popoldne revija pevskih zborov in slovesen sprejem pionirjev v Zvezo socialistične mladine. V Brestanici bo v soboto plavalni miting naznanil otvoritev plavalne sezone v Jugoslaviji. Popoldne bo tam tudi osrednja proslava dneva mladosti, na kateri bo slavnostni govornik predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc. lliwiu ata 31 7 T . • krškega dijaškega doma in brestaniške osnovne šole. V torek popoldne pa je bilo v delavskem domu še posavsko tekmovanje. VELIKA SKODA - Pbzebi 20-aprila in 6. maja sta po oceni, ki s® jo za zasebni sektor dokončno n*-pravili v minulem tednu, naredili na nasadih črnega ribeza, breskev ter v vinogradih res veliko škodo. Ta presega 48 milijonov dinarjev, še največja pa je v proizvodnih okoliši! Leskovec in Brestanica. VELIKO DELA - Zadovinek pr DVE PRIREDITVI - V okviru praznovanja »Dneva mladosti" bo danes ob 16. uri v krškem delavskem domu občinska revija šolskih zborov, svečan sprejem pionitjev v Krškem bo med 21. in 23. sep tek ZSMS in podelitev plaket »Jugoslovanskih pionirskih iger". Zvečer pa bo na Senovem miting ob tabornem ognju, uvodna prireditev pred petkovim dopoldanskim zborom posavskih pionirjev na Bohorju. tembrom prizorišče zveznega . movanja traktoristov oračev. Da b bilo dotlej vse nared, so se v Krške« minuli teden prvič sestali člani org* nizacijskega odbora in med drugi« potrdili članstvo v sedmih delovni* komisijah. ŠTIRI NOVE - V tem mesecu so v krški občini ustanovili še 4 osnovne organizacije ZSMS: na Orehovcu, v Velikem Mraševem, Vodenicah ter krškem Elektru. Pripravljajo pa se organizirati mlade v krškem Transportu in območni zavarovalni skupnosti Triglav. TRI »GRADBIŠČA" - Star* otrok, ki so vključeni v tri kršk' vrtce, in mladina so v minule« a tednu zaključili delovno akcijo, katero so uredili okolje in postav« lesena igrala ob dve poslopji s levem in eno na desnem savske« bregu. Vsi so hkrati hvaležni kršk tovarni »Djuro Salaj", Gozdne«}11, gospodarstvu. Metalni in SOPU, k , so dodali svoj delež. ,.. Obeti iz dopolnilnih programov V Jugotaninu nameravajo iztržiti iz dopolnilnih programov dodatnih sto milijonov Lani pred občinskim praznikom začeta poskusna proizvodnja rekonstruiranega Jugotanina v Sevnici še ni odpravila vseh težav. *sa tovarna je tako rekoč en sam velik stroj, kjer tudi drobna pomanjkljivost povzroča večje težave. Dosedanja zamuda pri zago- gume. Posebno mesto pri teh nu proizvodnje furfurala in ure- dodatnih iskanjih ima dobro aitve energetske postaje bo po vsej verjetnosti povzročila, da •etos ne bodo nadaljevali z naložbami za proizvodnjo furfuril-nega alkohola. V tovarni kajpak resno razmišljajo o izkoriščanju drugih zmogljivosti in znanja. Že lani so se uspešno lotili Programa hladne vulkanizacije ne potrebujejo DENARJA? Na zadnjem zasedanju sevniške občinske skupščine je delegat iz Loke pri Zidanem mostu, pritegnili Pa so mu tudi drugi, opozoril, da je 'nkasant pobiral tokovino za čas od Januarja do julija lani. V pol leta se kajpak nabere kar izdaten račun, ^legate že pred časom ni zadovoljil odgovor Elektra, češ da so imeli ležave zaradi inkasantove bolezni. Nekateri predlagajo, da 'bi ljudje Plačevali tokovino po povprečni porabi, občasno pa naj bi se poračunar vale razlike. Če kdo tako neredno Pobira denar za elektriko, očitno ne Potrebuje denarja, so pripominjali nekateri delegati. LEPI PROSTORI S preureditvijo in nadzidavo prostorov sevniške postaje milice so Pridobili dodatnih 180 kv. metrov delovnih površin. Vrednost del je znaiaUi 2,4 milijona dinarjev. Delovni pogoji miličnikov na sami postaji bodo poslej neprimerno boljši. Ogrevanje stavbe je napeljano iz kotlarne Lisce. urejeni tovarniški kemijski laboratorij. Levji delež pri obnovi tovarne je nosila vzdrževalna delavnica. Pridobljene izkušnje pri energetskih napravah jih usposabljajo za izdelavo posameznih elementov za te naprave. Kot najbolj dosegljiv proizvod, ki bi ga lahko izdelovali, omenjajo razne arome, iskane v proizvodnji mil, zobnih past, pralnih praškov m druge kozmetike. Med bolj odmaknjen program uvrščajo izdelavo plastičnih transportnih trakov. Po letošnjih cenah računajo, da bi po prihodnjem letu 17 NOVI RAVNATELJICI Na zadnjem zasedanju občinske .kupščine v Sevnici so delegati po-.rdUi imenovanje dveh ravnateljic: za ravnateljico otroškega vrtca Ciciban so potrdili imenovanje dosedanje v.d. ravnateljice Hermine Simončič, poklicno šolo oblačilne stroke v Sevnici pa naj bi poslej vodila dipl. inž. tekstilne tehnologije Zoja Bedračeva. OB 2ICI Najbolj množičnega pohoda.ob žici okupirane Ljubljane 12. maja se je udeležilo 115 pohodnikov iz sevniške občine. Pohoda so se organizirano udeležili planinci, člani sevni-škega Partizana, poklicne oblačilne šole in blanške osnovne šole. Tri ekipe so se udeležile 9. maja štafete zmage in po dve štafete bratstva. Boj 7 ^ b0: A TOČKE — Pionitji gasilci z vso vnemo preverjajo znanje v **ona S*kund*mi “ pozornostjo za vsako tehnično podrobnost. Prvm*" "elja zagrizen boj med Sevničani in Boštanjčani. Na sliki: uvRčena ekipa boštanjskih stargših pionirk. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI SeVniX^Ih'CI NA GOLICO - VSI NA KOLO - Pod geslom bo Planin i? "^ihsko društvo Lisca in dijo v a skupina v Jutranjki prire-CVeto<*A?edel-i0’ 3- jun»ja, izlet na Sev-: travnike narcis na Golico. Iz oh P bot*° odPeljali z avtobu-franr; Uri zjutraj. Prijave zbirajo Šejk- Vovk v Jutranjki, Tone flajs n gasilskem domu in Andreja ^do«l? °očinski upravi. Za prevoz en stotak- Ker za ta njo vn-.fi velja prepoved za vož-s pamo končno številko tablice, je prilika za lep ■iP^E BREZ MEJA - Jutri po- te« Vo*«l idrske Poldn« mi Pokropit°w 1116 v nedeljo letošnja kolesarska trim akcija. Podobno kot lani bo treba tudi tokrat prevoziti 28 km v dolini Sevnične do gostilne Pipan. Start in cilj bosta pri Taborniškem domu med 8. in 10. uro. Vrnili naj bi se najkasneje do 12. ure. Vsakdo se lahko prijavi na startnem mestu, kjer bo dobil tudi kontrolni kartonček. Komisija bo ta kartonček žigosala na eni od kontrolnih postaj ob poti in v gostilni. Najmanj tričlanske družine bodo prejele še posebno priznanje. Če bi jo to nedeljo zagodel dež, bo akcija prihodnjo nedeljo. L**“ucai *** relacijo občinskega 5 vet a potekale na par-J*WiJPI°ftoru ob mlaju v Sevnici v^eti kliejse zabavne igre. Najbolj ^sebno , lahko Plezali na ml«, 'Veni* zraven bo tek v vrečah, w vivi in druge spretnosti POKRILI KANAL - Kanal od vajjčnega mlina dalje so te dni spravili v velike betonske cevi. Poslej tod ne bi smelo biti več smradu in podobnih nevšečnosti Sevnica dobiva še en lepo urejen del okrog novega vrtca. Del ulice proti Kopitarni bodo ravno tako asfaltirali. yi:si\vii raznih dodatnih programov lahko imeli okrog sto milijonov dinaijev celotnega prihodka. A.Ž. V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH NE ZA STALNO Solidarnostna stanovanja izgubijo svoj namen, če jih stanovalci ne bi izpraznjevali kot je bilo določeno ob vselitvi, predvsem mlade družine. Po vsej veijetnosti s tem ne bo posebnih težav. Kot dober način omenjajo pri stanovanjski skupnosti v Sevnici priinc ,,Lisce“, kjer so sklicali stanovalce v solidarnostnih stanovanjih. Pogovorili so se o dolgoročnejšem reševanju stanovanjskega vprašanj.! V „Lisc imajo letos pet takih primero\ MLADI ZA PRAZNIK Že ves mesec so mladi sevniške občine pobudniki vrste prireditev v počastitev 25. maja, rojstnega dne predsednika Tita in dneva mladosti. Vrhunec prireditev poteka ravno te dni. Danes popoldne od 15. ure dalje bo v Sevnici tradicionalni poulični tek. Cilj je pri taborniškem domu. V tem času bo pred taborniškim domom potekal tudi lokostrelski turnir. Ob 19. uri bo pred tem domom osrednja proslava s kulturnim sporedom in tabornim ognjem. Jutri ob 9. uri bo na igrišču TVD Partizan v Sevnici sprejem mladih v mladinsko organizacijo iz vseh osnovnih šol v občini. Na ta dan bodo v sindikalni dvorani izbrali najboljšo skupino za udeležbo na regijskem kvizu „Tito-revoluci--mir”. Mladi iz sevniške obči-, ne se bodo v soboto udeležili srečanja posavske in zagrebške mladine v Krškem, kjer se bodo pomerili v raznih športnih zvrsteh. STOLETNICA ŠOLSTVA NA RAZBORJU Krajani Razborja, prijazne vasice pod Lisco, pripravljajo skupaj s sevniško osnovno šolo v soboto ob 11. uri proslavo, s katero bodo počastili vrsto pomembnih obletnic iz razvoja šolstva v tem kraju. Mineva namreč že sto let od začetkov šole na Razborju. Na sobotni proslavi se bodo spomnili tudi 35-letnice, ko je bila v kraju partizanska šola ob pohodu slavne 14. divizije. Ze nekaj let je razborška podružnična šola zaprta zaradi premajhnega števila otrok. Začeti pri malih Boštanj: tekmovalo 15 mladih gasilskih ekip Občinska gasilska tekmovanja mladih v sevniški občini so dobro obiskana. Nedeljsko srečanje v Boštanju je bilo ena iz letošnjih akcij „Nič nas ne sme presenetiti”. V društvih, kjer delajo z mladimi, potrjujejo, kako vneti za to delo so gasilski pionirji že od prvega razreda dalje. Občinska gasilska zveza se bo morala še posebej pogovoriti z vodstvi petih društev (Studenec, Bučka, Telče, Poklek in Cirnik), ki na tekmovanje niso poslala ekip. Tokrat tudi ni bilo mladinske ekipe z Brega in mladink z Blance. Vaška društva imajo očitno težave z mentorji. Če v bodoče ne bodo redneje skrbeli za naraščaj, se jim to lahko maščuje pri delu z operativo nasploh. Pri najmlajših, pionirkah skupine A, so zmagale Sevničanke, pred Boštanjčankami, pri pionirkah skupine B pa so zmagale Boštanjčanke, pred Sevničankami. Med pionirji skupine A so si priborili zmago Ločani, drugi so bili Sevničani, tretji Tržiščani. Sevničani so zmagali tudi pri pionirjih skupine B, drugi so bili Boštanjčani. Sevniški mladinci tokrat niso imeli konkurence. Občinska gasilska zveza namerava v sodelovanju z društvi popeljati mlade gasilce na družabno športno srečanje na Pohorje, čimveč jih želijo poslati tudi na letovanje na Debeli rtič. A. Z. Glasovali bodo za napredek Komunalno urejanje krajevne skupnosti Mirna bo veljalo 27 milijonov dinarjev V nedeljo, 27. maja, se bodo krajani krajevne skupnosti Mirna odločali za uresničitev dolgoletnih hotenj, potreb in želja Na referendumu, ki bo na ta dan, bodo dali svoj glas za načrtno urejanje vseh komunalnih potreb v svoji krajevni skupnosti. Dela, za katera bodo dali svoj oglas, bodo stala predvidoma 27 milijonov dinaijev. Od tega bodo zbrali z 2,5-od‘ stotnim samoprispevkom iz osebnih dohodkov, pokojnin in ostalih dohodnin 10 milijonov dinaijev, Samoupravna komunalna skupnost bo prispevala tudi okoli 10 milijonov, 2 milijona bodo prispevale delovne organizacije, 3,5 miljona pa bodo prispevali občani kot dodatna sredstva za asfaltiranje. S tem J maijem bodo asfaltirali odseke cest Mirna — selo, Sotla — Mos Helena — Volčje njive, Zapuže - Stan. Trebnje - Milna Zaordje Gortina - Brezovica, Gomila — Vas in Brezovica — Sevnica. Na Mimi pa bodo iz teh sredstev uredili javno razsvetljavo zelenice in otroška igrišča. Za potrebe urejanja cest bodo v krajevni skupnosti odprli svoj peskokop, kar bo gradnjo znatno pocenilo. Asfaltira nje cest se bo začelo že 15. junija, medtem ko bo program komunalnega urejanja Mirne prišel na vrsto naslednje leto. .. Iz obširnega in podrobno pripravljenega pro :rama, ki ga je pripravila posebna strokovna skupina, v kateri so sodelovali Stane Camloh, Janez Kovačič, Šola daje utrip Šola in tovarna skupno gradita kraj Delo in življenje učitelja na vasi že zdavnaj nista več tako težka kot včasih. S prizadevanji vseh krajanov vodijo do vasi vse boljše ceste, v njih gradijo vodovode, nove hiše in tovarne. Mnogi kraji, za katere se je zdelo, da bodo izumrli, so spet oživeli. Tako je tudi na Čatežu pri Veliki Loki. Nekak poseben, poživljajoč utrip daje kraju tudi šola | Vinka Simončiča - Gašperja. Čeprav je častitljive starosti -na Čatežu so pred nedavnim praznovali nieno 120 letnico se zelo uspešno vključuje v tokove življenja. „Ce ne bi bilo tovarne elek-tromateriala, potem bi se prav lahko zgodilo, da bi naš kraj v resnici do kraja zaspaL Potem ko je tovarna začela obratovati, so mnogi krajani spet našli pot v svoj domači kraj. To pa se je poznalo tudi na šoli, ki jo je spet začelo obiskovati vse več učencev, “ je povedala učiteljica Marica Reščič. Njenim besedam gre verjeti, saj Reščičeva poučuje na njej že sedem let. Danes ji je žal samo to, da sta se z možem, ki je prva leta tudi učil na tej šoli, preselila v dolino. -M Marica Reščič Medtem ko na šoli povedo, da brez tovarne ne bi bilo nič, v tovarni pa tudi krajani povedo, da daje močnejši utrip življenju vse krajevne skupnosti prav šola. Njeni prostori so na voljo tako tovarni, krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam. Sola pripravi za kraj vse proslave, učiteljici pa sta pri njih več kot samo svetovalki. Na šoli, katere vodja je Marica Reščič, deluje vrsta krožkov, med njimi posebno uspešno dramatiki in dopisniški. Za letošnje jubileje - šola ni praznovala samo 120-letnice, marveč tudi 20-letnico nove šolske stavbe, ki so jo zgradili v spomin na narodnega heroja Vinka Simon-čiča-Gašperja - so na šoli pripravili razstavo ročnih izdelkov in slik. V njeno počastitev pa so izdali tudi posebno številko glasila Črički. J.S. Darko Krištof, Maks Kurent in Rudi Žibert, je videti, koliko del je bilo potrebnih, da je nastal tak program, kot je. Vendar pri njem niso sodelovali samo strokovnjaki, vanj so bili vključeni tudi številni vaški od- bori SZDL, gradbeni odbori po vaseh, ki so poskrbeli za zbiranje sredstev. Sedaj, ko je vse pripravljeno, je odvisno še, kako se bodo odločali občani. Toda bojazni - tako je bilo moč razbrati iz razgovorov z njimi — da referendum ne bi uspel, pravzaprav ni. Krajani krajevne skupnosti Mirna so namreč že velikokrat dokazali veljavo starega pregovora, da je v slogi moč. TUDI ŠOLO BODO PRENOVILI - Telovadnica osnovne šole v Šentrupertu bo kmalu dograjena. Tedni Marlesovi delavci dograjujejo še prehod, ki bo povezoval obe zgradbi; prehod je veljal 200.000 dinaijev. Ker je tudi stavba osnovne šole kar precej dotrajana, jo bodo še letos temeljito prenovili. Vodstvo šole je že zaprosilo za spremembo šolskega koledaija. Tako naj bi že po 10. juniju, ko bo telovadnica do konca nared, preselili vso opremo vanjo. Prenova šole, ki bo veljala 5 milijonov dinaijev, naj bi trajala do 11. septembra, ko bo začela šola običajno delovati. (Foto: SIMČIČ) 1. JULIJA BODO STANARINE VIŠJE Prvi del javne razprave o prehodu na ekonomske stanarine je v trebanjski občini že končan. Tako bodo v trebanjski občini že s 1. julijem prešli na povišane najemnine za stanovanja v družbeni lasti. Predvidevajo, da bo iz sredstev, ki se bodo nabrala, letos že mogoče nameniti več sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanj. POMANJKLJIVI PODATKI Sodeč po poročilih republiškega RK, v trebanjski občini niso zbrali kdove koliko za pomoč Črnogorcem. Toda Trebanjci so odkrili, da je njihova evidenca pomanjkljiva. Sredstva trebanjskih delovnih organizacij so namreč pripisali drugim občinam. Zato predlagajo delovnim organizacijam, da k poslani pomoči pošljejo še pripis, da je iz trebanjske občine. NAJBOLJŠI SPIS BO NAGRAJEN V počastitev jubilejev KPJ in SKOJ ter za rojstni dan maršala Tita prireja občinska konferenca ZSMS v Trebnjem natečaj za najboljši spis na teme: Od SKOJA do ZSMJ; Lepo je v naši domovini biti mlad; Samoupravljanje - naša sedanjost in bodočnost; Tito, radi te imamo. Učenci, ki bodo sodelovali na natečaju, morajo poslati spise do 23. maja. Podelitev nagrad najboljšim bo 24. maja na slavnosti akademiji v Trebnjem. Priznanja delu Podelili so srebrni znak sindikata in priznanja ZSMS Na skupni slavnostni seji občinske konference ZK in ZSMS ter občinskega sveta Zveze sindikatov občine Trebnje (o tem poročamo na 1. strani), ki je bila 18. maja v Velikem Gabru, so podelili srebrni znak sindikata Marcelu Gutmanu, zaposlenemu v KPD DOB, Fani Jaklič z uprave občinske skupščine Trebnje, Milanu Konestabu iz IMV-tozda na Mimi in Darku Krhinu iz Dane. Priznanja za uspešno delo in sodelovanje je podelila tudi občinska konferenca ZSMS. Ta priznanja so dobili trebanjski Trimo za pokroviteljstvo nad mladinsko delovno brigado Matija Gubec, Donit iz Velike Loke za pokroviteljstvo nad mladinsko pohodno enoto Milana Majcna in osnovna organizacija ZSMS z Mirne. Med posamezniki so priznanja dobile Majda Bartolj za uspešno vodenje OO ZSMS v IM V na Mirni, Marta Planinšek za uspešno delo v OO ZSMS Velika Loka in Olga Bartolj za uspešno mentorstvo mladinske organizacije na osnovni šoli Mokronog. IZ KRAJA V KRAJ ALI SE skriva? _ Kmečki muzej pri Šentrupertu bi brez dvoma pritegnil še več obiskovalcev, če bi ne bil tako skrit. Popotnik, ki se pelje po cesti proti Mokronogu -takih popotnikov ni tako malo - bi se prav rad ustavil tudi v muzeju, če bi vedel zanj. Tako pa se pelje mimo, saj ob cesti ni nikjer nobenega znamenja, da je nedaleč stran muzej. Turistično društvo pa molči! DVORANO SO DOBILI - Društvo Pavel Golia iz Trebnjega, ki skrbi za kulturne^še ozračje v kraju, je pred nedavnim dobilo v upravljanje trebanjsko kino dvorano. Seveda je upanje, da bo kulturno življenje s tem dejanjem mak) bolj zadihalo, v Trebnjem močno zraslo. Tudi nova predsednica obljublja, da ne zaman. PRIPRAVE SO SE ZAČELE - Vw Dobrniču bodo trebanjski mladinci pripravili lokalno mladinsko delovno akcijo. Pripravili bodo naselje za brigadirje, ki bodo tudi v tem kraju vihteli krampe. Mladinci so pripravljeni na akcijo. Želijo si, da bi bili tudi Dobmičani tako, vs< bolje kot Gabrčani. vsekakor pa RAZBREMENITEV ZA MAMICE - Otroški vrtec bodo v Šentrupertu odprli 2. septembra. Za mami-**’ 23 Posle ne, je september kar predaleč, saj bi rade čimprej zaupale svoje malčke varnim rokam vzgojite-Hkrati se pa tolažijo, da je bolje malo bolj pozno kot nikoli. TREBANJSKE NOVICE Lagodnost pred skupnimi potrebami Nekateri strokovnjaki, tudi člani Z K, se branijo vodilnih funkcij v gospodarstvu — V ZK premalo žensk, kmetov in neposrednih proizvajalcev Ko v črnomaljski občini ocenjujejo idejnopolitično, organizacijsko in kadrovsko krepitev Zveze komunistov, ugotavljajo, da so v zadnjem letu, po kongresih ZKS in ZKJ, precej pozornosti posvetili številčni krepitvi občinske organizacije; tako so po kongresu ZKS na novo sprejeli 61 članov Zveze komunistov in ustanovili 12 novih osnovnih organizacij. Danes šteje občinska organizacija 932 komunistov, ki delujejo v 55 osnovnih organizacijah. Glede na dejstvo, da je v občini od vseh zaposlenih polovica žensk, niso zadovoljni, da je v Zvezi komunistov samo 31 odst. vseh članov žensk; med novosprejetimi člani pa je še vedno premalo delavcev iz neposredne proizvodnje. Prav tako je daleč premalo kmetov članov ZK, vsega le pet odstotkov, medtem ko je v občini še vedno kar 35 odst. kmečkega prebivalstva. Tu so zlasti komunisti v Kmetijski zadrugi premalo naredili, da bi se to spremenilo. SPET ,GLAS MLADIH* Po velikem uspehu v lanskem letu bodo v soboto, 2. junija, v Črnomlju drugič pripravili zabavnoglasbeno prireditev „Glas mladih". Organizator je OO ZSMS Emona—Dolenjka, tozd Črnomelj, v sodelovanju z OK ZSMS in Glasbeno mladino Bele krajine. Pokrovitelj letošnje prireditve je SOZD Emona; nastopilo bo 25 pevk in pevcev iz Bele krajine, najboljši pa bodo nastopili na radijski oddaji „Kar znaš, to veljaš". Se vedno se dogaja, da nekatere osnovne organizacije stoje ob strani, ko gre za določene nepravilnosti oziroma negativne pojave v njihovi delovni organizaciji, to se je videlo predvsem pri prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu, tako da je do razčiščevanja teh vprašanj prišlo šele po posegu od zunaj; taka primera sta predvsem OO ZK v Rudniku Kanižarica in v GOK. Čeprav se je udeležba na sestankih osnovnih organizacij v zadnjem obdobju izboljšala, so razlike med posameznimi OO še vedno zelo velike. Tako so v zadnjem letu nekatere osnovne organizacije imele po sedem in več sestankov (IMV, GOK, Belt, Rudnik), druge pa en sam sestanek (Beti, Kovinar, Kmetijska zadruga). Po kongresih je občinska organizacija ZK največ pozornosti posvetila reševanju nalog v gospodarstvu, saj je črnomaljska občina še vedno med najbolj nerazvitimi v republiki. Hitrejši gospodarski razvoj občine je še naprej ena glavnih usmeritev v delovanju Zveze komunistov, zato je toliko bolj nerazumljivo ravnanje nekaterih članov ZK, ki se branijo vodil- 5 / ' V-___________________ SVET OTROK — Prejšnjo sredo so v avli črnomaljske gimnazije 'odpili razstavo ob mednarodnem letu otroka. Razstavo sta pripravila občinska konferenca klubov OZN in gimnazijski klub, likovne, literarne, fotografske in druge izdelke pa so pripravili otroci iz vrtca, osnovnih šol in dijaki srednjih šol. Razstava bo na ogled tudi v nekaterih delovnih organizacijah in osnovnih šolah. ČRNOMALJSKI DROBIR JURJEVANJE IN PREPOVED VOŽNJE - Novi odbor za pripravo tradicionalnega jurjevanja se je že pred časom lotil svojega dela. Na letošnji veliki folklorni prireditvi bo nastopilo najmanj sedem folkomih Jcupin iz Bele krajine. Zaradi prepovedi vožnje v prvem oziroma tretjem vikendu v mesecu bo jurjevanje letos v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija, ko se lahko vozijo tako parni kot neparni. Kot vsa leta tudi letos sta privabili v dvorano številne gledalce pa tudi pogovor s filmskimi ustvarjalci je bil živahen in zanimiv. pričakujemo na jurjevanju veliko obiskovalcev iz Bele krajine pa tudi iz drugih krajev Slovenije in bližnje Hrvatske. PRVI POLETNI DNEVI - Zadnji konec tedna je Belo krajino zajela prava poletna vročina, saj se je živo srebro povzpelo tudi do 30 stopinj Celzija. Parni vozniki so se pr mr - — ivoščljivo sm -jali neparnim; ki so za ta konec tedni bili odvisni zgolj od svojih nog. Kjub temu pa so bila ' copališča ob Kolpi polna izletnikov, med katerimi >s bilo nemalo, zlasti mlajših kopalcev, ki so iskali osvežitve v še precej mrzli vodi. Cez tri tedne bodo pa vloge zamenjane. Vprašanje je le, če se ne bo obrnilo tudi vreme. .. ZANIMANJE ZA DOMAČI FILM - Tako zadnji teden jugoslovanskega kot pred časom teden slovenskega filma sta dokazala, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da v Črnomlju ni zanimanja za filmsko umetnost in da ljudi privlačijo le lažji, zabavni filmi. Obe prireditvi SVEŽE BARVE — Pred začetkom poletne sezone so se v grajski restavraciji odločili, da bo treba že malo obledeli vodnjak, ki ga krasi kip dekleta z amforo, na novo prebarvati. Glede na razgaljenost dekleta je bilo možaku, kije opravljal svoj posel, kar malo neprijetno, saj so bolj ali manj duhovite pripombe prihajale z vseh strani. nih funkcij v gospodarstvu, čeprav so strokovnjaki na tem področju, vendar se ravnajo le po svojih zasebnih interesih. A.B DELALO 300 MLADIH Zadnja sobota je bila v črnomaljski občini zlasti za mladino zares delovna. Kakih 300 mladih se je ta dan zjutraj zbralo na šestih krajih, kjer so imeli enodnevno delovno akcijo. V Dragatušu so v Dobreču urejali Zupančičev spominski park, v Velikih Selih pri Adlešičih so pomagali pri delu na cesti, v Paunovičih so delali na cesti do kopališča, v Črnomlju so urejali trim stezo pri Sebastjanu, delovna akcija je bila še na cesti Damelj — Kot ter na cesti med Sodevci in Radenci v krajevni skupnosti Stari trg. O PROGRAMIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Za zadnjo sejo izvršnega sveta občine Črnomelj - bila je v četrtek, 3. maja - je bil dnevni red zelo obširen. Med drugim so obravnavali letno poročilo črnomaljske postaje milice, govor je bil o predlogu proračuna občine za letošnje leto ter o uskladitvi programov krajevnih skupnosti v občini za letos ter o razdelitvi sredstev za krajevne skupnosti. Člani izvršnega sveta so dobili tudi informacijo o zdomcih iz črnomaljske občine. Čas je denar V vsaki investiciji tudi sredstva za stanovanja V črnomaljski občini je uresničevanje zastavljenih investicij še posebno pomembno vprašanje, saj je vsakomur jasno, da se ta manj razvita občina iz dolgoletne nerazvitosti, za katero je res ves čas več tako imenovanih objektivih kot subjektivnih vzrokov, ne bo izkopala brez nadvse disciplinirane oziroma strogo uresničevane naložbene politike. Marsikdaj oziroma celo v večini dosedanjih investicij so se v občini srečevali z zamudami, ki v današnjih časih pomenijo zmanjševanje vrednosti naložbenega denarja Investicije pa so kasnile tudi po leto in več in neredko se je zgodilo, da je končna vrednost te ali one naložbe krepko presegla predračunsko. Zato se v občini zavzemajo, da je treba takoj ugotoviti razloge za zavlačevanje investicij. Za izvedbo dogovorjenih naložb je med drugim potrebno osebno zadolžiti odgovorne posameznike. Vse premalo delovne organizacije vnašajo naložbe v svoje razvojne načrte To bo v celotni občinski investicijski politiki vsekakor potrebno korenito spremeniti, pri uresničevanju sprejetih naložb pa zagotoviti odločujoč vpliv delavcev in zaostriti odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev. V razpravi o investicijski problematiki so večkrat poudarili, da je pomembna ovira pri izvajanju investicij pomanjkanje stanovanj, saj nove naložbe zahtevajo tudi nove strokovnjake, ki pa v Črnomelj ne bodo prišli, če jim ne bodo zagotovili stanovanj. Zato se v občini zavzemajo, naj vsaka investicija vključuje tudi sredstva za stanovanja za najpotrebnejše kadre. A. BARTELJ fefev „Vi mm* V PARTIZANSKI METLIKI — Maj je tudi mesec šolskih izletov. Pogost cilj takih izletov je Bela krajina, kjer se mladina na kraju samem seznam z bogato zgodovino te deželice in njenim velikim deležem NOB. Prva postaja je Metlika, kjer številne izletnike pot najprej pelje v Belokranjski muzej, kjer je med drugim tudi oddelek NOB. NAJSODOBNEJŠA STISKALNICA V metliški Vinski kleti so že postavili novo stiskalnico za grozdje, s čimer so uresničili del velike investicije ti povečanje kapacitet kleti. Stiskalnica nemške firme Willmes je največja, kar jih ta tovarna dela. Tank lahko sprejme štiri do pet in pol vagona belega grozdja oziroma 20.000 litrov rdečih odcejenih tropin. Ta stiskalnica je narejena za kvalitetno predelavo, grozdje je v njej hermetično zaprto, znano pa je* da je ravno zrak največji sovražnik belega mošta; če je mošt, preden začne vreti, izpostavljen zraku, njegova kvaliteta hitro pada. Spodbuda za obnovo vinogradov Letos pričakujejo v Beli krajini zelo dobro letino - Obnovljenih že tri četrtine vseh vinogradov v občini - Zadruga poskrbi za cepljenke, odkup in predelavo Medtem ko je lanska majska pozeba naredila ogromno škodo v belokranjskih vinogradih, jim je letos prizanesla, tako da ni pozebia niti ena trta. Vinogradi so spočiti in strokovnjaki metliške Vinice kleti napovedujejo nadpovprečno dobro letino. Z dobro letino pa pričakujejo tudi večje zanimanje za obnovo vinogradov. Telesna vzgoja od mladih nog športna dejavnost v KS in delovnih organizacijah Zapisal bom nekaj vrstic o športnih društvih v krajevnih skupnostih ter v delovnih organizacijah, kajti nepoznavalec razmer dobi kaj hitro napačno podobo, da je tovrstna dejavnost skrčena na minimum. Pa ni tako. Že lani so ustanovili športna društva v krajevnih skupnostih Gradac, Podzemelj, Ro-salnice, Radoviča, letos pa še na Lokvici, Suhorju in na Jugorju. Člani športnih društev se zanimajo predvsem za šah, streljanje, nogomet pa še za namizni tenis. Razmah dejavnosti zavira pomanjkanje igrišč, vendar se tudi na tem področju že svetlika. Športno društvo v Rosalnicah na primer se pripravlja na graditev košarkarskega in rokometnega igrišča Dekleta in fantje so zavihali rokave in bodo sami opravili zemeljska dela, denar za asfalt pa bo primaknila telesno-kulturna skupnost, ki je poleg občinskega sindikalnega sveta glavna gonilna sila športne dejavnosti v občini. Posebej je treba podčrtati zamisel o izgradnji prostorov za igro otrok, kajti s telesno vzgojo je treba pričeti pri najmanjših. Odgovorni pri telesnokulturni skupnosti so se dogovorili z onimi iz krajevnih skupnosti, da bi igrišča tudi primerno opremili, seveda v mejah razpoložljivih sredstev. In kako je v delovnih organizacijah? Tik pred ustanovitvijo športnih društev so v Novo lesu in v Kometu, v Beti pa se ne morejo odločiti, ali bodo imeli eno športno društvo ali pa bo imela vsaka temeljna organizacija združenega dela svoje. No, naj bo karkoli že, dejstvo je, da se rojevajo v temeljnih organizacijah ekipe, ki tekmujejo v mladinskih športnih igrah, srečujejo pa se tudi med seboj. Važno je delo, formalnost bodo lahko uredili tudi pozneje. Za ljubitelje strelstva ob koncu naj zapišem samo še to, da bodo v vasi Grm pričeli graditi športno strelišče, s pomočjo katerega se bo gotovo usposobilo lepo število dobrih strelcev -športnikov. TONI GAŠPERIČ Letos so v metliški Kmetijski zadrugi opazili, da je obnova vinogradov malo zastala. Čeprav so proizvedli manj trsnih sadik kot prejšnja leta, jim jih je nekaj ostalo. V prejšnjih letih so prodali povprečno po 100.000 trsnih sadik, letos pa le kakih 60.000. Zadnja obnova vinogradov traja že od leta 1962 (prva obnova je bila konec prejšnjega stoletja po trtni uši) in so pri tem dosegli že lepe uspehe. Od 453 hektarov vinogradov v občini, ki so v glavnem v zasebni lasti, je obnovljenih že okoli 350 ha. Vendar je treba povedati, da zaradi slabšega sadilnega materiala sedaj obnavljajo že v prvih letih obnovljene vinograde. Obnova vinogradov se vinogradnikom gotovo izplača, kajti v sodobno obnovljenih vinogradih pridelajo precej več grozdja, prodaja grozdja Vinski kleti pa je vsako leto zagotovljena, saj se že ni zgodilo, da bi klet ponujeno grozdje zavrnila. V Kmetijski zadrugi zagotavljajo, da je usmeritev v sodobno vinograd- ništvo v vsej Beli krajini ti-nesljiva. Domača Vinska klej vzorno skrbi za celoten proces: od zagotovitve kvalitetne trsu« cepljenke in odkupa pridelk3 do predelave in prodaje vina. V sezoni 1979/80 načrtujejo za obnovo komplekse vinogr*' dov na Malem vrhu nad Bušinjo vasjo, v Dragomlji vasi in na Babini gori pri Drašičih. A-B PROSLAVA NA LOKVICI Gasilsko društvo in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Lokvica priredijo v nedeljo, 27-maja, proslavo v počastitev dneva mladosti in 60-letnice Komunistična partije oz. Zveze komunistov, S KO, in sindikatov. Na proslavi, ki se b° začela ob 14.30 na Lokvici, bodo razvili tudi gasilski prapor. Pokrovitelj proslave je metliški Mercator. P° proslavi bo zabava, za ples bodo igrali ..Planšarji", za smeh bo poskrbel Toni Gašperič, za dobro pijačo in jedačo pa domačini. KATASTRSKE OBČINE PO OBČINSKI MEJI ZA VEČJO PROMETNO VARNOST O prometni varnosti v metliški občini sploh in v občinskem središču posebej je bilo v zadnjih letih že več razprav. V občini si prizadevajo, da bi spričo hitro naraščajočega prometa kar se le da poskrbeli za čim večjo varnost. Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Metlika - bila je 11--maja - so delegati sprejeli med drugim tudi odlok o spremembi območij katastrskih občin. Gre ** katastrski občini Krasinec in Gradac, katerih del je do sedaj bil tudi na območju sosednje črnomaljsk* občine, po novem pa bosta ti kat*-, strski občini obsegali samo tisti del, ki leži na območju metliške občine-Del katastrske občine Gradac, ki i{ v črnomaljski občini, se bo sedaj imenoval katastrska občina Vrano^! či, del občine Krasinec v sosednj1 občini pa katastrska občina Cerkvi-šče. SPREHOD PO METLIKI METLIŠKI PEVSKI ZBOR »BETI", ki uspešno deluje pod vodstvom dirigenta Ibrahima Čoraliča, bo dobil v kratkem lepe obleke za nastope, ki so pred njim. Pri tem jim bo priskočila na pomoč delovna organizacija „Beti“, saj tvorijo delavci tega kolektiva jedro zbora. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so med pevci tudi fantje in dekleta iz vaških krajevnih skupnosti Res je: glasba ne pozna meja. DAVNO JE ŽE ČAS, ko \e imela tudi Metlika svojo rokomet*1® ekipo. Zadnja leta je pač prevlad*” košarka, pojavljajo pa se zamisli ustanovitvi rokometnega moštva, ** naj bi prišlo z vestno, redno in vztrajno vadbo čez dve leti v slov**1" sko ligo. No, načrti so tu, treba jtjj bo le spraviti v življenje, da ne b® odnesla Kolpa ideje, MESTNA GODBA METLIŠKA bo dobila v začetku junija obisk iz Sinja. Tako bodo sinjski godbeniki vrnili obisk Metličanom, ki so igrali pred dvema letoma na tradicionalni Sinjski alki, krajani pa bodo imeli priložnost poslušati zares kvalitetne glasbenike. Obeta se zanimivo srečanje, ki bo ostalo marsikomu v prijetnem spominu. kot se vse prerado zgodi. NA POBUDO AVTO-MOT0 DRUŠTVA Bela krajina je bil ustanovljen v Metliki avto-moto krožek. Predsednik izvršnega odbora, katerega člani so Jože Matekovič, Milan Travnikar, Zvone Hauptman* Maks Vidic, Cveto Rus in J°*? Peterlin, je postal Peter Guštin- v kratkem bo izdelal izvršni odbof delovni načrt, obetajo pa kar pestro dejavnost. Spet korak dalje. PAMETNE POGOVORE JE PRIČELA Matična knjižnica Metlika s Studijsko knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta. Gre namreč za to, da bi novomeški bibliobus vsaj enkrat na mesec obiskal nekaj krajev v Beli krajini in tako pokril osnovno knjižnično mrežo v deželi na tej strani Gorjancev. Ko bo prišlo do uresničitve zamisli, bodo izginile bele lise, ki so se sramotno svetile na zemljevidu Slovenije. NA VINOMERU PRI METLlK1 bo posebno živahno 9. junija, k? bodo proslavljali svoj dan slovenski gradbinci. V uradnem delu programa bodo nastopili Mestna godba metliška, Folklorna skupina Ivan -•j * vuviviiia .mupnui * Navratil, kvartet Ingrad iz Celja tf* recitatorji, zmagovalcem športni*1 • ivvuaturji, Allld^UVaiLCIU * iger gradbincev pa bodo podeljen* ) priznanja in pokali. V neuradne^ L'* m punau. v iicuiav*** .. delu popoldneva bo igral za ples1 zabavo ansambel Vilija Petriča * pevko Majdo Renko. metliški tednik REŠETO Rii . SNEMAJO - Kočevski jamarji snemajo film o jamah na Kočevskem, predvsem pa o jamah pri pi. Več prizorov so posneli tudi v c........ m bo končan jeseni. (Foto: Primc) Več prizorov so posneli tudi v okoliških vaseh. Na fotografiji: snemanje v Dolu ob poti za Bilpo. Delegati izostajajo Zadnja seja občinske skupščine Kočevje je poka-a“, da delegati in delegacije edno bolj neresno jemljejo v°]° osnovno dolžnost: pri-^stvovati na sejah. Izmed v delegatov, ki so jih posla-e delegacije na sejo občin-e skupščine, jih je prišlo le in še med temi nekateri z utnudo, nekateri pa so prišli e 0 brez pooblastil Kaj ta-,eJ>a se ni dogajalo niti ta-c/ aJ' ie bil delegatski * ern komaj uveden. Na-sto da bi bilo vedno °je, ie vedno slabše. Ogovori oziroma opravila za odsotnost, ki so jih Padali tovariši odsotnih, so j tak<*: „Danes ima izpit. “ 'je službeno odsoten. “ „Za eleSata smo ga izvolili, če-Prav ni bil prisoten na seji “negacije." „Ni bil obve-en> da je delegat. “ Vsi taki podobni izgovori ne bi toeli biti opravičljivi Delegacije namreč štejejo po 10, 20 in več delegatov, zato bi lahko pos'ale na sejo tistemu oziroma tistih nekaj de-(Pegatov, ki na dan seje zbora oz. skupščine nimajo drugih nuinih opravit. o delegata iz posamezne JtjVjtoacije združenega dela ‘ k*ajevne skupnosti ni na J°:.P°tem svoje sredine oz. °Jth volilcev niti ne zasto- • nzen tega pa jim niti ne s./e Poročati, kaj je bilo v rfPščini oz. zboru sklenje-. Tako je delovnim ljudem občanom odločanje od-"Mnjeno. ^ . J. PRIMC Pokal spet Hrastničanom Za praznik Osilnice prve značke in razglednice ter tekmovanje kanuistov — V nedeljo še otvoritev obrata LIV Krajevna skupnost Osilnica praznuje ves mesec maj svoj krajevni praznik v glavnem z delovnimi akcijami pa tudi drugimi prireditvami. Za letošnji praznik so prvič izdali serijo značk Turističnega društva in značko Osilnice ter tudi prvič razglednice Osilnice. Ena glavnih prireditev, tekmovanje kajakašev in kanuistov v slalomu na deročih vodah, je bila v soboto, 19. maja. To tekmovanje, kije tradicionalno, je posvečeno spominu pokojnega osilniškega rojaka Toneta Ožbolta, avtoija knjige „Dežela Petra Klepca". Tekmovanja so se udeležile ekipe kajakašev in kanuistov klubov „Rade Kon-čar“ in „Slavija“ iz Zagreba, „Studenice“ (Kraljevo -Ušče) in Hrastnika. Kakor lani tako so tudi letos zmagali Hrastničani. Zmagovalci so osvojili prehodni pokal. (Rezultate objavljamo na športni strani). Svečanosti ob letošnjem prazniku KS Osilnica bodo zaključene v nedeljo, 27. maja, ko bodo odprli prvi proizvodni obrat v zgornji dolini Kolpe, v katerem bodo zaposleni moški. To je obrat LIV iz Postojne v Osilnici. Istega dne bo svečanost v zgodovinski Taborski steni, kjer bo sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Srečanje z revolucijo Na svečanosti ob 60-letnici SKOJ heroj Ožbolt, skojevci in drugi Lev, pesnik F. Osnovna šola Vas-Fara je pripravila tekmovanje na temo „Tito-revolucija-mir.“ Posvečeno je bilo letošnjim jubilejem SKOJ, ZK in sindikatov. Vabilu kolektiva osnovne šole so se odzvali mnogi gostje: narodni heroj Andrg Cetinski—Lev, udeležni-ki NOB Veronika Kodelič in Zdenka Renko, preživeli skojevci, predstavnik Centralne tehnike Vlado Jordan, partizanski pesnik Frače Ožbolt, predstavniki sosednjih KS in mnogi drugi. V pivem delu proslave so se tom, ki so pripovedovali svoje spo-spomnili pokojnega partizanskega mine iz NOB. Na kraju svečanosti je pisatelja rojaka Toneta Ožbolta, v drugem pa je bilo kviz tekmovanje in razgovor z nekaterimi gosti. Udeleženci tekmovanja na temo „Tito-revolucija -mir” so pokazali veliko znanja. Zaslužijo čestitke. Prejeli so bogate knjižne nagrade. Člani literarnega krožka so se pogovarjali z Veroniko Kodelič, Zdenko Renko in Francetom Ožbol- prisotne pozdravil še predstavnik Centralne tehnike in učencem in učiteljem izročil bogato darilo. FRANC CIMPRIČ DROBNE IZ KOČEVJA ^>na J DLOK - Občinska skupkih iiv,rSp,r,eje.la odlok o reji doma-teji v njem so tudi določila o živaliV ~ mačk in drugih malih Varuiein ?es,tu' Osebna določila, ki ^tia v Ji? ,' Pre<3 živalmi, so nave-50 SDrai„ ,. u 'n ho sedaj vsem, ki nrp^ > »“»ko je urejeno var-yse P®SJ° in mačjo steklino, PredviH» < kršitelje odloka so lin. i"£?e. kazni od 200 do 3.000 <*pljeniJ Je tudi razpis za obvezno ^ P»v proti steklini. IZVIREK - Ovinek na * °ti osnovni šoli v Gaju je (medved odgovarja v Slsl** kočevski delegati KS " IrLr tUr° tako vrisMo? 80 ^can sestanek v, Prostorih krajevne Okleni *cer pa je bilo vse b^go, so imeli sejo kar v vedno razmočen in blaten. Na robniku priteka iz zemlje voda. Ugotoviti je treba vzrok. Ali je počena vodovodna cev ali pa pronica talna voda na zelenico. IZLETNIKI PRIHAJAJO - Šolski otroci potujejo v druge kraje, precej otrok iz drugih krajev pa prihaja v Kočevje. Konec šolskega leta je pred durmi. Prihajajo pa z avtobusi tudi drugi izletniki: upokojenci, planinci, člani kolektivov itd. Letos jih je bilo že več kot lani ob tem času. Večini izletnikov je cilj Baza 20 na Kočevskem Rogu, le redki pa gredo preko Delnic na Reko. NOVA SOLA RASTE - Gradnja nove šole za usmerjeno izobraževanje dobro napreduje. Sola je montažna in svojske oblike in se lepo ujema s sosednjo osnovno šolo, telovadnico in pokritim bazenom. DIVJE PARKIRANJE - Parkiranje osebnih avtomobilov za NAMO je treba končno urediti tako, da bodo imeli pešci, posebno šolski otroci, prosto pot. Sedanje ustavljanje vozil izven začrtanih parkirišč vse do vhoda v restavracijo kaže na nered. Pešci morajo kar spretno vijugati med vozili, če hočejo priti mimo NAME, in dobro paziti, da jih kdo ne podre, ko pridrvi z avtom na parkirišče, da vse zaškriplje. NASI V ŽIRIJAH — Tekmovanja na temo „Tito, revolucija, mir“ izvajajo zelo uspešno tudi v kočevski občini. Posebno priznanje kočevskim prosvetnim delavcem je dano s tem, da sta zadnja leta v republiških žiryah sodelovali tudi kočevski učiteljici Boža Vesel (kar dvakrat) in Anka Žgajnar, učitelj Vito Savič pa je bil na tekmovanju v Kumrovcu minulo nedeljo celo član žirije. zvezne KOČEUSKE NOVICE JUTRI OBČINSKA SEJA Za jutri, 25. maja, je sklicana seja zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje. Zbora bosta obravnavala poročila o delu sodišča združenega dela, občinskega tožilstva Kočevje, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške in postaje milice; sprejeli bodo odlok o uvedbi novega samoprispevka, spremenili odlok o sedanjem samoprispevku, na dnevnem redu pa bo še več drugih zadev. Iz KS Struge CESTA ALI SKLADIŠČE -Cesta od Male gore proti Strugam je tako široka, da se na njej lahko srečata celo dva večja tovornjaka, žal pa je zdaj okoli 3 km ceste začelo uporabljati Gozdno gospodarstvo za svoje skladišče lesa. Zato je cesta ponekod tako zožena, da se ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila, tako da je promet nevarno oviran. Nekdo bi moral GG opozoriti, da ta cesta ni njihova last oz. njihovo skladišče. KAJ S CERKVICO? - Cerkvico v Polomu bi bilo treba ali prenoviti ali podreti, ker taka, kot je, le kazi videz vasi. Za obnovo ne kažejo navdušenja ne posvetni ne cerkveni krogi. 24. maja 1979 Na nedavni prvi seji nove občinske konference SZDL Ribnica so izvolili za novega predsednika inž. Alojza Marolta, za tajnika pa ponovno Ivana Petriča. Za delegata medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije je bil razen novega predsednika in tajnika izvoljen še Vinko Kersnič. V razpravi so posvetili posebno pozornost delovanju delegatskega sistema v občini in sklenili, da bodo o tem izdelali analizo, ki jo bodo nato obravnavali na naslednji seji konference. Že zdaj pa so ugotovili, da marsikaj šepa in da bo treba delegatski sistem v občini še dopolniti. Tudi konference delegacij niso dovolj delavne. Izmed vseh SIS imajo le štiri samostojne delegacije, kar bo treba popraviti tako, da Do imela vsaka svojo. NOVI MLADINCI Osrednja prireditev ob letošnjem dnevu mladosti za ribniško občino bo jutri, 25. maja, ob 20. uri v domu JLA. Kulturni program zanjo so pripravili mladinci iz Ribnice. Ob dnevu mladosti bodo na proslavi na Travni gori sprejeli v mladinsko organizacijo 204 pioniijev iz vseh šol v občini. CELODNEVNA SOLA ZAMUJA Po sedanjem programu naj bi dobili v Sodražici celodnevno šolo leta 1980. Vendar sedanji šoli manjka prostorov za kabinete, za shrambe za učila in drugih. Zaradi vsega tega se bo uvedba celodnevne šole zavlekla v naslednje srednjeročno obdobje, in sicer po sedanjih ocenah najverjetneje v leto 1983. TOMŠIČ PREDSEDNIK V ribniški osnovni organizaciji ZSM, ki je največja v občini, so te dni zamenjali predsednika. Dosedanji predsednik Miran Andoljšek je namreč odšel k vojakom, za novega pa so izvolili Iztoka Tomšiča. Ribniški mladinci so si uredili prostore zase, da bodo laže in uspešneje delali M.G-č Med razpravo o usmerjenem izobraževanju so izrazili podporo prizadevanju sosednje občine Kočevje, da si pridobi pravico do izobraževalnega centra. Ob tem pa so postavili pogoj, da mora biti v občini Ribnica samostojen oddelek šole za področje lesarstva. Nadalje so opozorili, da bo malo možnosti za izobraževanje deklet ter da je majhno zanimanje za izobraževanje za inženirje, tehnike itd., razmeroma veliko pa za administrativne šole in sploh za delo v pisarnah. Za celodnevno šolo so ugotovili, da še ni izpeljana nikjer v občini in da torej zaostaja za načrti. Vendar so v okviru sedanjih učnih programov šol vnesli precej dejavnosti, ki bodo olajšale prehod na celodnevno šolo, kot je podaljšano bivanje in podobno. Spregovorili so še o zdravstvu in gradnji novega zdravstvenega doma. Ob tem so poudarili, da SODRAŽICA: KMALU VRTEC V bližini šole v Sodražici bodo začeli graditi nov vrtec. Sedanji, ki je v kletnih prostorih šole, je premajhen, pa tudi prostori niso primerni. V vrtcu je sedaj 23 otrok, medtem ko jih je bilo v zadnjih dveh letih 12 do največ 16. Vedno več žensk se namreč zaposluje, zato je tudi prijav za varstvo v vrtcu vedno več in vsem ne morejo ustreči. Že zdaj bi namreč morali imeti za otroke od 3. do 7. leta dva oddelka, ki bi sprejela najmanj po 16 otrok. patronažna služba nekoliko šepa. Izražena je bila tudi želja, da bi za invalide uvedli fizioterapevtsko službo na terenu. J.P. OBNOVA KONČANA Kmetijska zadruga Ribnica je končala obnovo bifeja, mesnice in trgovine v zadružnem domu, kar je veljalo okoli 5 milijonov dinarjev. Trgovina bo zdaj samopostrežna, v njej pa bodo prodajali predvsem živila in pijače; imela bo hladilnico in sadje in suhomesnate proizvode in še posebno hladilnico za sveže meso. Mesnica .. in bife bosta povsem ločena od trgovine. Očistili" ‘ ~ Posebno so se izkazali šolarji V Ribnici so pred kratkim izvedli obsežno očiščevalno akcijo, v kateri so sodelovale organizacije združenega dela, učenci osnovne šole, občani, razne organizacij in društva ter ostali. Vsak je čistil okoli svojih poslovnih oz. stanovanjskih prostorov. Uspeh akcije je bil zelo dober, najbolj pa so se izkazali učenci osnovne šole, ki so čistili glavne ulice, trge, parke in območje gradu. Vedno zasme-teni Prijateljev trg je dobil lep videz. Tudi razna divja smetišča po mestu so izginila. Podobne akcije bi morali organizirati večkrat na leto, in ne le pred prazniki. Tako bodo dobili občani čut za zdravo in čisto okolje. M. GLAVONJIC Praznik Sodražice Sprejem v ZSM - 75 let Telovadnega društva 25. maja ni le dan mladosti, ampak tudi praznik krajevne skupnosti Sodražica. Na ta dan leta 1942 je bila osvobojena Sodražica in takrat je odšla v partizane večja skupina Sodražanov. Prva prireditev v počastitev letošnjega praznika KS Sodražica je bila 20. maja, ko je v dvorani osnovne šole gostovala s komedijo „Kdo je oče? “ gledališka skupina KUD Slemena. Ostale prireditve se bodo zvrstile od danes do sobote, ko bo več športnih tekmovanj, mladinci bodo kurili kres na Strmci, na Travni gori pa bo proslava ob prazniku, združena s sprejemom pioniijev v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti bodo podelili mladincem značke, diplome in druga priznanja, ki so si jih priborili na raznih tekmovanjih med šolskim letom. Zaključna svečanost je predvidena za 16. junij, ko bodo proslavili 75-letnico Telovadnega društva Sodražica. J.P. DOLENJSKI LIST Se izboljšati delegatski sistem Prva leta delovanja so pokazala nekatere pomanjkljivosti " ZOBOTREBCI NOVI KROŠNJAR Izšla je četrta letošnja številka „ Krošnjarja", glasila mladih ribniške občine, in sicer v nakladi 250 izvodov. Tudi ta številka prinaša mnoge zanimive sestavke o perečih zadevah mladih. Uredništvo obljublja presenečenje tudi za naslednjo številko, to presenečenje pa naj bi bilo, kot smo zvedeli - tudi lepši in priklad-nejši Krošnjar. M.G-C OCENILI LOVSKE PSE — Na dvorišču gostilne ,JPri Cenetu“ v Ribnici je bilo pred kratkim ocenjevanje lovskih psov z območja Zveze lovskih družin Kočevje, se pravi od Kolpe do Turjaka. Ocenjevale so tri skupine, in sicer prva jazbečaije, druga jamaije in tretja istrijance. (Foto: Glavonjič) RAZSTAVA TROFEJ - Minulo soboto in nedeljo je bila v Dolenji vasi razstava lovskih trofej. Take razstave lovskih družin z območja Zveze lovskih družin Kočevje so postale že tradicionalne. MANJ CESTARJEV - Cesta Sodražice-Loški potok je dolga 12 km. Na njej je včasih delalo tudi do 5 cestaijev. Zdaj sta uradno tam le še dva in še od teh je eden poklican na delo drugam, da je vse delo ostalo le enemu cestarju, pa še ta je bolan. S TRAKTORJEM V SLUŽBO -V Sodražico se vozijo na delo nekateri tudi po 10 km in več daleč. Prevoz je razmeroma preprost za tiste, ki so doma ob avtobusnih progah in za tiste, ki im^jo osebne avtomobile. Nekateri, ki so prepuščeni sami sebi, pa se znajdejo tako, da se pripeljejo na delo kar s traktorji. Vratar enega izmed sodraških tozdov nam je povedal, da se vsak dan pripelje v službo s traktorji po 4 do S delavcev iz območja Slemen, Gore in Fodklanca. DVORANO PREUREDILI - Šolsko dvorano v Sodražici so preuredili. Tako so poskrbeli za novo zatemnitev, za novo toplotno in zvočno izolacijo, obnovili pa so tudi vso električno napeljavo, kar je veljalo okoli 350.000 din. - Kje je vzrok, daje bila tale gostilna v Goriči vasi včeraj ob 18. uri prvič v svoji zgodovini popolnoma prazna? - Ker je bil takrat v njej sklican zbor občanov. L TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO -DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B - objavlja naslednja dela oz. naloge: 1. OPRAVLJANJE ANALITlCNO-PLANSKIH DEL III. STOPNJE Pogoji: — končana višja ekonomska šola — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 2. VODENJE KNJIGOVODSTVA Pogoji: — končana visoka ali višja šola ekonomske smeri — 4 do 6 let ustreznih delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih 3. ORGANIZATORSKA DELA ZA MEHANOGRAFIJO Pogoji: — dokončana višja šola ustrezne smeri — zaželene nekajletne ustrezne delovne izkušnje Kandidati pod točko 2 in 3 imajo možnost rešiti stanovanjsko vprašanje. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Prijav kandidatov, katerim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev, komisija ne bo upoštevala. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. „SOP" KRŠKO, DSSS CKC 141, Krško NA PODLAGI SKLEPA KOMISIJE ZA ODPRODAJO OS objavljamo LICITACIJO ZA: dostavni avto Zastava 430 TF, letnik 1974 — za izklicno ceno 5.500 din; v ceno ni vračunan prometni davek. Licitacija bo v petek, dne 1. junija ob 12. uri v „SOP" Krško, CKŽ 141. Ogled je mogoč od objave dalje vsak dan v dopoldanskih urah. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo 10-odstotni znesek od izklicne cene. DELAVSKI SVET VODNOGOSPODARSKEGA PODJETJA NOVO MESTO RAZPISUJE NASLEDNJA DELA IN NALOGE DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTJO: 1. TEHNIČNI VODJA VODJA OPERATIVNEGA SEKTORJA VODJA PROJEKTIVNEGA SEKTORJA VODJA GOSPODARSKO-RACUNSKEGA SEKTORJA VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. 3. 4. 5. še Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje: 1. visoka strokovna izobrazba gradbene stroke, nad 5 let ustreznih delovnih izkušenj, strokovni izpit; 2. visoka ali višja strokovna izobrazba hidrotehnične, gradbene ali komunalne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki in strokovni izpit; 3. visoka ali višja strokovna izobrazba (FAGG-gradbenik), nad 5 let ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit; 4. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj; 5. visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati družbenopolitična in moralno-etična merila. Poskusno delo je 90 dni. Kandidati, ki bodo izbrani po tem razpisu, bodo opravljali dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Trdinova 23, pod oznako „razpis" v 20 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o sklepu in izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa._________________________________ TOZD TURIZMA IN GOSTINSTVA PUTNIK SLOVENIJA PENZION TREBNJE. razpisuje prosta dela in naloge: 1. NATAKAR ZA NEDOLOČEN CAS 2. NATAKAR ZA DOLOČEN CAS (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 3. KUHAR ZA NEDOLOČEN CAS Pogoji: ♦ pod 1, 2 in 3 končana gostinska šola za poklic natakar oziroma kuhar. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh na qornji naslov. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI TOZD VZDRZEVANJE IN REKONSTRUKCIJE ČRNOMELJ, Otona Zupančiča 4 objavlja prosta dela in naloge 2 cestarjev: - CESTARJA na odseku ceste 11/364 Vinica-Zilje-Balkovci CESTARJA na odseku ceste 11/334 Dobliče-Grič Za obe delovni mesti je zaželeno, da so kandidati doma iz omenjenih krajev. Prijave sprejema Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije Črnomelj 15 dni po objavi. O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 8 1. Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati za zasedbo navedenih delovnih nalog morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) visoka ali višja izobrazba gradbene, ekonomske, pravne ali podobne smeri b) pet oziroma 10 let ustreznih delovnih izkušenj c) ustrezne moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti Kandidati naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „Za razpis" v 20 dneh po objavi razpisa na naslov delovne organizacije. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izvršeni izbiri 2 Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in delovne naloge za naslednje delavce: a) RAČUNOVODJE b) OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE c) BLAGAJNIKA d) VODJE PRIPRAVE DELA Kandidati za zasedbo navedenih prostih del in nalog morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod a) — visoka oziroma višja izobrazba ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj pod b) — srednja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj v finančni stroki pod c) — srednja izobrazba ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj pod d) — visoka izobrazba gradbene smeri — zaželen je strokovni izpit Izbrani kandidati pod a), b) in d) bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, prosta dela in naloge blagajnika pa se razpisujejo za določen čas zaradi nadomeščanja delavke v času porodniškega dopusta, in sicer do konca januarja 1980. Kandidati naj svoje vloge o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov delovne organizacije, vabimo pa jih tudi na predhodni razgovor, na katerem bodo seznanjeni z vsebino bodočega dela, s sistemom delitve OD in možnostmi reševanja stanovanjskih vprašanj ter dobili informacijo o drugih zadevah, ki bi jih utegnile zanimati v zvezi z razpisom. O rezultatih izbire bodo obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. IUV TOZD USNJE PLAST n.sol.o. LJUBLJANA, Komenskega 22 VABI zdrave fante, ki so končali osemletko pa imajo veselje in smisel za trgovski poklic, da se prijavijo: 1.) NA PROSTA MESTA UČENCEV V TRGOVINI V poštev pridejo fantje v starosti od 15 do 18 let. Prijavljencem zagotavljamo stanovanje s hrano v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani in jim poleg nagrade plačamo v celoti tudi hranarino; 2.) ZA PRIUCITEV IN USPOSOBITEV V PRO DAJI BLAGA v skladišču ali v poslovalnici V poštev pridejo fantje v starosti od 15 do 25 let. Dejavnost temeljne organizacije Usnje—Plast je prodaja izdelkov iz usnja, gume, plastičnih mas, tehničnega tekstila, varstvenih sredstev pri delu in sredstev civilne zaščite. Pismene prijave s končnim spričevalom naj kandidati pošljejo na naslov IUV TOZD USNJE PLAST Ljubljana, Komenskega 22. Prijave je treba poslati najkasneje do 25. 6. 1979. Eventualne informacije dobite po telefonu 061 316—367. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATOR -VELEPRESKRBA n. sub. o. Ljubljana TOZD STANDARD n. sub. o. Novo mesto objavlja prosta dela in naloge Mercator 1. KV ŠOFERJA C KATEGORIJE za ENGR0 SKLADIŠČE Novo mesto Pogoji za sprejem: Končana šola za (kvalificirane) poklicne voznike motornih vozil Nastop dela takoj ali po dogovoru Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi v splošno službo TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi —N MERCATOR—R02NIK TOZD GRADIŠČE, TREBNJE razpisuje na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. poslovodja bifeja — Šentrupert 2. natakar — Bife Šentrupert 3. natakar — Bife Dobrnič 4. vodja gostinstva TOZD 5. prodajalec, Galanterija, Mirna 6. namestnik poslovodje Železnina, Mirna Pogoji: pod 1. gostinska šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2. in 3. gostinska šola pod 4. hotelska šola pod 5. šola za prodajalce pod 6. šola za prodajalce in 5 let delovnih izkušenj v blagovnem prometu Prijave pošljite do 31. maja 1979 na naslov: Mercator—Rožnik, TOZD Gradišče, Trebnje, Goliev trg 11 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega ADOLFA ŠTIMCA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so g* spremili na zadnjo pot in darovali vence ter cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu „Beti“, družbenopolitičnim organizacijam in skupščini občine Metlika, kolektivu Gozdarskega doma Kočevje ter vaščanom iz okoliških vasi. Žalujoči: Sinova Miro in Jožko, brat Milan, sestri Darinka in Boža ter ostalo sorodstvo JOŽETA PAVLOVIČA iz Bušeče vasi 5 pri Cerkljah ob Krki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in vence, za izrečeno sožalje ter vsem, ki so našega očeta spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom: Emona Dolenjka, Novo mesto, Vegrad Velenje — tozd Šmartno ter kolektivu Kamnik — obrat Skopice. Prav tako lepa hvala duhovniku za opravljeni obred ter sosedoma Pavlovičevima in Valentinovima za nesebično pomoč. Žalujoči: sinovi Jože z ženo, Francelj z družino, Ludvik z družino, Lojze z družino, hčerka Cvetka z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti Ob nenadni in tako boleči izgubi naše ljube, dobre mame, žene in stare mame MARIJE DULAR iz Krškegp izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji „Celuloze“ za podarjene vence ter godbi za odigrane pesmi. Žalujoči: mož Drago, hčerki Dragica in Janja ter sin Peter ZAHVALA TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 25. V. JUGOBANKA l '6-25 POROČILA ‘6.30 PRAZNIČNI MLADINSKI SPORED j 7-3 0 DECEKSKOK {'•45 OTROCI KAMNOV {“•‘0 SLOVENSKI ROCK: sončna POT Ljubljanski trio (sestavljajo ga {^sofonist, flavtist in pianist Lado Jakša, basist Jordan Gančev in bob-i nar Ratko Divjak) je še dokaj ne-Uveljavljena glasbena skupina, če-; PIav ima za seboj že veliko nasto-| P°v> z velikim uspehom pa so glas-1 j^niki igrali tudi na lanskem ljub-Janskem jazz festivalu. Tokrat se “odo prvič predstavili s samostojno *efcvizijsko oddajo in posebej za to Priložnost se jim bo pridružil še r°š Šečerev, ki igra na različna tolkala. l8-35 OBZORNIK 18.45 ČLOVEKOVO TELO: MOŠKI Na sporedu bo prva od sedmih tujih oddaj, ki bodo govorile o posameznih organih človeškega telesa in njihovih nalogah. Ta sklop oddaj bo še posebno dobrodošel mladini in kot tehtno dopolnilo pouka somatologije, to je nauka o ustroju človeškega telesa,bodo oddaje med drugim nudile tudi primerno izhodišče za razgovore o spolni vzgoji. Naslednjih šest oddaj se bo zvrstilo pod delovnimi naslovi: Zenska, Noseča ženska, Pojavi staranja, Vegetativni živčni sistem, Spanje in Človek -antena. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 PRIREDITEV OB DNEVU MLADOSTI Na beograjskem stadionu JLA bo jugoslovanska mladini skupaj z vojaki izvedla deset vsebinsko zaokroženih točk, posvečenih maršalu Titu, kateremu bo ob zaključku prireditve Sanija Hiseni, 22-letna študentka medicine iz Prištine, v imenu vseh Jugoslovanov predala štafetno pali- co s čestitkami in pozdravi za njegov sedeminosemdeseti rojstni dan. 21.00 MLADINA POJE 21.55 TV DNEVNIK 22.10 625 22.30 FRANK ROSS SPET NA SVOBODI 17.15 Test - 17.30 TV koledar -17.45 Otroška oddaja - 18.15 Družbena tema - 18.45 Risanke -19.00 Zborovske pesmi - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Prireditev ob dnevu mladosti - 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 Človek in čas - 21.50 Glasbeni atelje - 22.50 Zabavnoglasbena oddaja Sobota. 26. v. Jugobanka 1 ^•00 POROČILA “•°5 GUCIO IN CEZAR «•15 VRTEC NA OBISKU: ZMAJEV PLES Z BESEDO IN SLIKO - O. "{“Je: MLADI KRALJ, l. del “■45 Čarobno sedlo ' is mali svet '•45 DRUŽBENA SAMOZAŠČITNA v IZJEMNIH OKOLI- | JO. 10 CAS, KI ŽIVI: SOLA ZA revolucijo 0-40 J. Janicki: POTA POLJSKE 215 625 5-50 POROČILA 15,55'RADNlCKI: DINAMO, pre-vori o prebivalcih kamene dobe, LČeški režiser Jan Smid pred dve- ma letoma posnel tri enourne filme, Prvi (z naslovom Selišče vran) prikazuje moške, ki odhajajo na lov, ženske pa se že ukvaijajo tudi s poljedelstvom. V središču pripovedi je deček, ki je ob neki poplavi ostal sam, medse ga sprejmejo sosedje in odtlej z njimi deli dobro in slabo. Se največ je slednjega, saj lov ni zmeraj uspešen, zime so dolge in hude, zato lakota ne prizanaša. Glavne vloge igrajo Bohumil Vavra, Vilem Besser, Ludvig Hradilch, Vaclav Tvaroh in Jiri Bartoška. 19.05 NAS KRAJ: BISTRICA OB SOTLI Oddaja bo predstavila krajevno skupnost, ki združuje kraje, v katerih je preživljal mladost tovariš Tito. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OFFENBACHOVE NORČIJE 21.00 TV ŽEHTNIK 21.35 TV DNEVNIK 21.50 BONNIE IN CLYDE, film Čeprav smo film o znamenitem roparskem paru, pred katerim sredi tridesetih let ni bila vama nobena ameriška banka, že lahko videli pred več ko desetletjem v kinodvoranah (1967 ga je posnel Arthur Penn), si DEUA, 27. V. JUGOBANKA 1 J-55 POROČILA ROO ZA NEDELJSKO DOBRO .UTRO: FESTIVAL MLADINSKIH IVŠKIH ZBOROV V CELJU Cez nekaj dni se bo na celjskem Rivalu pomerilo 42 mladinskih tkih zborov iz več držav, tokrat telr televizijci predvajali posne-SVoj?astoPov tistih zborov, ki so v Jih skupinah zmagali pred dvema din«!!'3' Tako bomo poslušali mla-češlr *- zbora ‘z Niša in Maribora, ' m estonski dekliški zbor ter 9 3 su/nladinsk‘ zbor iz ZRN LONDONA3"1'0^2' D1CKENS 12 U to ^zamova ulica ul« Rmetijska oddaja £30 POROČILA ^TASTROFE oJriJE: L1LIJEIN PERUNIKE jah. ' ■ 3 80v°rila najprej o linF • ki so jih poznali in gojili že v *••'••••••••• PONEDELJEK. 28. V. JUGOBANKA l '2'j« POROČIL* ^GLASBENA PRAVLJICA: do°Pica, kozel , osel in medved so se gori da sestavili pravcati mi kvartet. Opica je nakradla •nor i'n ^sbila, toda ob uri, ko bi Sode ’gra“> * Je vsakemu od hi kaJ nerodnega. Jez- Kg: bili in kljub nezgodam zaigrali. haibH bdo njih°v° igranje še tako? podobno škripanju, zato so 4teve °dne‘'a“' ko Je z bližnjega vte» * **zvenel« ubrana pesem pra-je __umetnika - slavčka. Besedilo srednjem veku, njihove barve in oblike pa so tedaj zelo presenečale ljudi, zato so jim pripisovali najrazličnejše pomene. Zatem bo tekla beseda še o perunikah oz. irisih, cvetju, ki je zelo podobno lilijam in brez katerega je težko sestaviti mešan šopek. AVTOMOBILSKE DIRKE, prenos iz Monte Carla TV ŽEHTNIK 25 LET EVRO VIZI JE POROČILA AVTOMOBILSKE DIRKE, nadaljevanje prenosa iz Monte Carla MINIATURE: IVANA KOBILCA, SLIKARKA ROŽ IN OBRAZOV ŠPORTNA POROČILA PRAVICI JE ZADOŠČENO, film Ta francoska filmska stvaritev, ki jo je 1950 zrežiral Andre Cayatte, pripoveduje o sedmih porotnikih, ki se morajo odločiti, kolikšna je krivda Else Lundenstein za smrt njenega neozdravljivo bolnega zaročenca. Med razpravljenjem se vsak od porotnikov sooča z lastnimi težavami, to pa kajpak vpliva na njihovo končno odločitev. Film, v katerem igrajo Claude Nollier, Michcl Auclair, Antoine Balpere, Raymond Bussieres, Jacques Castelot in drugi, •••••••••••• Prva od treh oddaj s skupnim naslovom Pravice in dolžnosti bo govorila o tem, kaj je sodišče združenega dela, kako deluje, odloča ipd. Izkušnje tovrstnega sodstva bo prikazal predsednik sodišča združenega dela SR Slovenije Lojze Per-nuš. m, ’ x$11 TOREK, 29. V. JUGOBANKA 17.25 POROČILA 17.30 PEVSKI TABOR ŠENTVID 18.00 MALI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 POSLEDEH NAPREDKA Oddaja bo predstavila tri področja raziskovanja, na katerih slovenski strokovnjaki dosegajo vidne uspehe. Četudi se na Slovenskem ne moremo hvaliti z razvejanostjo telefonskega omrežja, bo zanimiv prikaz razvoja avtomatske merilne in testirane opreme pri štirižičnih mednarodnih telefonskih vodih. Drugi prispevek bo govoril o tem, na kakšen način strokovnjaki Pedagoškega inštituta Ljubljanske univerze preverjajo zrelost otrok pred začetkom šolanja. Kaj skriva Triglavsko brezno? Na to vprašanje bo odgovoril ga bomo ogledali tudi drevi, saj je to delo tako rekoč vzorčni primer, kako je na filmskem platnu moč prepričljivo upodobiti družbeno pogojeno nasilje. Nepozabne pa so tudi vloge Faye Dunaway, Warrena Beattyja in Gena Hackmana. 18.45 Tekst - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 P. Konjovič: Koštana (2. del opere) -21.00 Poročila - 21.10 Feljton -21.40 Športna sobota - 22.00 Zabava vas Viki Leandros je kmalu po nastanku dobil prvo nagrado na beneškem festivalu. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Sušič: TALE 20.55 ANTIPODI: TUJCI V SVOJI DOMOVINI 21.40 TV DNEVNIK 21.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED *V>vš^ Krilova priredil Janez Vodo’ • “lasbo napisa* Marijan JUP^C, ilustracije pa so delo 17 it Iblatja. I8nt KatASTROFE SdnieS^AVICE 1N DOLŽNOSTI: ^‘SCE ZDRUŽENEGA DELA 18.20 PROMET 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 TV DNEVNIK 20.00 S. Grochowiak: HIŠA IZ DEŽJA Scenarij za televizijsko dramo je po istonaslovnem delu sovjetskega pisatelja K. Paustovskega napisal pokojni poljski dramatik Stanislaw Grochowiak. režiserske posle pa je 1977 zelo uspešno opravil Ryszard Ber. Dogajanje se odvija v zadnjem prispevek, ki sta ga pripravila ljubljansko in kranjsko Društvo za raziskovanje jam. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNI K 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: SAMOUPRAVLJALEC - DIPLOMAT Oddaja bo najprej prikazala delo zveznega sekretariata za zunanje zadeve ter nekaterih naših diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini, zatem pa bo govor še o zunanjepolitični dejavnosti republike Slovenije oz. o tem, kako se podružbljanje te dejavnosti kaže tudi na ravni občine ali krajevne skupnosti in ne nazadnje celo tozdov. Govorili bodo Mitja Ribičič, Vida Tomšič, Matjan Osolnik, Marko Kosin in drugi. 21.05 A. Haley: KORENINE 21.45 EVROPSKI OPERNI PEVCI: RAINA KABAIVANSKA Sopranistka Raina Kabaivanska sodi v sam vrh bolgarskih opernih umetnikov, številne vloge pa poje na vseh koncih sveta. Stalno živi v Italiji, med krajšim obiskom v Sofiji pa je s tamkajšnjim televizijskim simfoničnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Vasila Stefanova posnela nekaj arij iz del Verdija, Čajkovskega, Cilea in Puccinija, ki jih bodo ljubitelji operne umetnosti lahko poslušali drevi 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Nove knjige -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Uvod v Igre brez meja - 20.05 Igre brez meja (prenos iz Ascone) - 21.35 Celovečerni film - 23.05 TV dnevnik SREDA, 30. V. JUGOBANKA 1 17.35 POROČILA 17.40 Z BESEDO IN SLIKO - O. Wilde: MLADI KRALJ,Z del Mladi gledalci bodo tokrat lahko spremljali nadaljevanje pravljice o mladem kralju, ki je v noči pred svojim kronanjem spoznal, koliko ljudi živi v pomanjkanju in bedi, da lahko manjšina živi v razkošju. 17.55 OD SLIKE DO SLIKE 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 NARODNA GLASBA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.10 NOTTHINGHAM FOREST: MALMOE, prenos nogometne tekme iz Muenchna V 17.10 - TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Lillie -20.50 Znanost in mi - 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.40 Dokumentarna oddaja 22.05 ŠPORTNI PREGLED 22.25 TV DNEVNIK ČETRTEK, 31. V. JUGOBANKA 1 16.50 POROČILA 16.55 GUaO IN CEZAR 17.05 APOKALIPSA ŽIVALI 17.55 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 18.35 OBZORNIK 18.45 Čarobno sedlo 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 A. Hačaturjan: SPARTAK Za ljubitelje baleta bo drevi na sporedu pravcata poslastica -baletniki moskovskega Bolšoj teatra bodo izvedli Arama Hačaturjana balet Spartak. Partituro za to delo je skladatejj napisal 1956, gre seveda za zgodbo o uporu sužnjev zoper Rimljane, poznavalci pa strokovnjaško pravijo: Hačaturjan si je balet zamislil z ostro glasbeno dramaturgijo, s široko razgrnjenimi umetniškimi podobami in z romantično razgibanim intonacijskim besednim redom. Za odkritje Spartakove tragedije je uporabil vse dosežke sodobne glasbene kulture, zato je to sodoben balet, ki skozi zgodovinsko tematiko kaže, kako mogočen je lahko boj za zaščito svobode človekove osebnosti. Temu primerne so tudi glas-benogledališke oblike.... Solista bosta baletnika Vladimir Vasiljev in Ljudmila Semenjakova. 22.15 TV DNEVNIK 22.35 SEVANJE, dokumentarna oddaja 16.25 Napredek: Rjjeka (prenos nogometne tekme) - 18.15 Znanost - 19.30 TV dnevnik - 21.00 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.15 Ženska danes PRVI RADIJSKI PROGRAM 15.30 - Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Film tedna ••••••••••• letu druge svetovne vojne v nekem mestu ob Volgi. V deževni noči mlado Olgo Andrejevno obišče poljski oficir Kulesza, ki ji prinaša pismo bivšega moža, s katerim se je spoznal med zdravljenjem v vojaški bolnici Za vojni čas je značilno, da čustva hitro planejo na dan - in tako se tudi Olga in Kulesza v nekaj urah popolnoma zbližata, njun odnos je poln razumevanja, hrepenenja in upotov.Igrajo Wladyslaw KowaF ski, Larysa Kaddocznikowa, Barbara Ludwizar, Aleksander Dzwonkow-ski in drugi. 21.00 KULTURNE DIAGONALE 22.00 TV DNEVNIK 22.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja -18.00 Mladinska oddaja -18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 športna oddaja - 20.35 Izkušnje - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film PETEK, 25. V. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (M. in B. Lesjak: Sončne pomladi na bregovih Sotle). 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Pratnekal Pomen govedoreje za obnavljanje kmetij v hribih). 1240 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbene miniature. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arjje. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenikov. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 26. V. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom po poti. 10.05 Promenadni koncert. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Zdravko Turk: Lupljenje lubja na gozdnih lesnih izdelkih). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni kranjci. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 27. V. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (E. Kishon: Ljudje bodo postali bratje). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 16.45 Glasba neuvrščenih. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Radijska igra (Predrag Golubovič: Imate radi Pariz? ). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Glasbena parada Radenci 79. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 28. V. 8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Brumat: Potonike). 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 Kulturni globus. 20.15 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 29. V. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Iz glasbenih šoL 9.05 Z radiom na riti 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milica Oblak: Pridelovanje jagod v Italiji). 12. 40 Po domače. 14.05 V korak z mlad ml 15.30 Od melodije do melodije 18.00 14 variacij za klavir, violino in violončelo v Es-duru L. van Beethovna. 18.15 Baletna glasba Ameri-kanec v Parizu G. Gershwina. 18.35 S. in 12. Rukovet S. Mokranjca. 19.45 Minute z ansamblom Sončna pot. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke in godala. 21.05 Od premiere do premiere. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 30. V. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Ludvik Strobl: Letošnji program pridelovanja semen v Jugoslaviji). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo! 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Kaj radi poslušajo. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Naš gost. 20.15 Koncert za besedo (Labrador). 20.40 Iz Slovenske glasbene romantike. 21.05 Odlomki iz opere Don uhn W. A. Mozarta. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 -4.30 Nočni program. ČETRTEK, 31. V. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radion na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jasna Stekar: Kdaj so pri siliranju trave potrebni dodatki). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 ftsmomo z jugoslovanskimi skladatelji. 19.45 Minute z ansamblom Jazz-Set. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Sodobniki). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. slovanskih ni program. 23.10 Paleta popevk jugo avtorjev. 0.05-4.30 Nocn ■ ^ k im v; Četrtek, 24. maja — Marija a ?etek; 25. maja - Dan mladosti Sobota, 26. maja — Filip Nedelja, 27. maja -Avguštin Ponedeljek, 28. maja - Vojislav Torek, 29. maja -Majda Sreda, 30. maja - Ivana Četrtek, 31. maja — Angela LUNINE MENE 26.m^ja ob 1. uri - mlaj BREŽICE: 25. in 26. 5. ameriški oarvni film Prelomnica življenja. 27. in 28. 5. švedski barvni film Abba. 29. in 30. 5. francoski barvni film Tri 7pnclfp KOSTANJEVICA: 26. 5. ameriški film Serpiko. 27. 5. ameriški film Štirje mušketirji. KRŠKO: 26. in 27. 5. ameriški film Sovražnik Apačev. 30. 5. mehiški film Jesenija. 31.5. angleški film Večni alibi Vicka Dukina. MOKRONOG: 26. in 27. 5. film Zakaj te očka pušča samo? NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 25. do 27. 5. ameriški barvni film Vesoljska postaja št. 1. Od 28. do 31. 5. nemški barvni film Grške smokvice. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 24. do 27. 5. jugoslovanski film Ni nego. Od 28. do 30. 5. iranski film Lejla in Mendžu. RIBNICA: 26. in 27. 5. ameriški film Novembrski plan. SEVNICA: 25. 5. film Komunisti Jugoslavije. 26. in 27. 5. film Priti pred svitanjem. 30. in 31. 5. film Obračun pri O K Koralu. SLUŽBO DOBI SPREJMEM frizerko brivsko-frizer- - ske stroke. Jožica Darovec, Gor. Straža 7 a, Straža. TAKOJ zaposlim KV mizarje ali NK delavce, ki imajo veselje do montaže pohištva. Delo je terensko. Marjan Radej, Boštanj 3, 68294. VAJENCA za kovinsko pasarstvo sprejmem takoj.Jožko Pezdirc, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje ZAPOSLIM fanta, vojaščine prostega, z vozniškim izpitom B kategorije. Steklarstvo Milan Vodopivec, Smolenja vas 72. BRIVSKO- FRIZERSKO pomočnico sprejme salon Pucelj, Novo mesto, telefon (068) 21-172. GOSTIŠČE Henčkov dom išče samostojno kuharico in dekle za priučitev z veseljem do dela v kuhinji. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Naslov: Henčkov dom, Novo mesto, p.p. 27, telefon: (068) 23-770. STANOVANJA MANJŠE stanovanje ali garsonjero na deželi iščem. Šifra „DOLENJ-SKA“. ZAKONSKI par išče stanovanje v Novem mestu. Mira Ladišič, Viso-če 27, Sošice. IŠČEM stanovanje. V zameno pazim • i1 na otroke ali pomagam. Justina Selan, oddelek Ta R 4, IMV Novo mesto. ZAMENJAM stanovanje (46 m2) v bloku v Ljubljani za enakovredno v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2116/79). ZAGREB- NOVO MESTO! Enosobno komfortno stanovanje zamenjam. Pogoj: centralno ogrevanje. Ponudbe na upravo pod šifro ..ZAGREB- NOVO MESTO". MLADA DRUŽINA išče kjerkoli v Novem mestu manjše stanovanje. Zagotovljena je izselitev v enem letu. Možnost delnega predplačila. Ponudbe na telefon 23-885 Novo mesto vsak dan po 19. uri JU v petek 25. 5. 1979 tudi od 11. do 16. ure ali na naslov v upravi lista (2081/79). Motorna vozila PRODAM renault 4 L še v garanciji. Telefon 21-671. FIAT 125, italijanski, prodam po zelo ugodni ceni. Trdinova 24, Novo mesto. DOBRO ohranjen motor T 12 prodam. Rafko Bratkovič, Gor. Brezovica 26, 68310 Šentjernej. PRGDAM po ugodni ceni zastavo 101, letnik 1973. obnovljeno. Zvonko Peterle, Žadovinek 23, Krško. PRODAM PZ 125/73, garažiran. Štefan Grahek, 21.maja 1, Brežice. PRODAM zastavo 125 P, letnik 1977. Darko Ašič, Majde Šilc 22/IV, Novo mesto. PRODAM AUSTIN 1300, letnik 1972, registriran do maja 1980. Informacije po telefonu 22-300. Škrinjar, Kristanova 34, Novo mesto. PRODAM motor MZ 250 lux. Milan Šneberger, Bukošek 30, Brežice. PRODAM kombi 430 zastava brezhiben. Anton Fink, Podturen 38, DoL Toplice. PRODAM „LADO’* 1600 staro 4 mesece. Informacije tel. 22-942 od 7. - 9. ure. POCENI prodam moped Tomos na štiri prestave. Ogled 27. maja. Darko Bučar, blok 48/c, Semič. PRODAM zastavo 101, letnik 1973, karoserija 1977. Ogled Pod Trško goro 90 do 14. ure. JAWO KALIFORNIJA 350, L 77 in čelado prodam. Aleksander Guculovič, Skalickijeva 1, Novo mesto. PRODAM FORD M 12, letnik 68 v dobrem stanju. Ogled po 14. uri. Alojz Klobučar, Dol. Dobrava 5, Trebnje. KER GRADIM, prodam skoraj zmontirano katrco, letnik 75 (zamenjani vsi blatniki, na novo prebarvana, nove polosovine, nova maska, novi braniki). Prodam tudi kolutni magnetofon Grundig in skakalne smuči PC dolžine 2,4 m brez vezi. Naslov: Viktor Šinkovec, Malkovec 2, 68295 Tržišče na Dol. PRODAM kombi IMV 1600, letnik 1972 ali zamenjam za osebni avto. Jože Judež, Gor. Vrpolje 45, Šentjernej. PO UGODNI ceni prodam zastavo 101, letnik 1975 in 3 m3 suhih hrastovih desk. Ogled vsak dan od 6. do 20. ure. Franc Zupančič, Verdun št. 6, Uršna sela. WARTBURG 1965, registriran do decembra, neparna številka, v dobrem stanju, ugodno prodam. Informacije vsak dan popoldne in v nedeljo dopoldne pri Barbič, Dolenje Polje pri Straži. PRODAM dobro ohranjenega princa 1200 C. Naslov v upravi lista (2057/79). PRODAM NSU 1200, registriran do decembra 1979. Slavko Berginc, Drska 46, telefon 21-981. PRODAM VW 1200, dobro ohranjen. Ogled v soboto, 26. maja. Slavko Bratkovič, Gor. Vrhpolje 88 PRODAM zastavo 101 L, L 1977 ali zamenjam za fiat 126 P z doplačilom. Jože Prešeren, DoL Kronovo 4, tel. 84 - 925. PRODAM fiat 850 special, letnik 1971, registriran do 1980. Cena 1,7 milijona, Jože Verstovšek, Cikava 6, Novo mesto. PRODAM 126 P, letnik 1977. Alojz Kločbar, Podgrad 26, Stopiče. PRODAM osebni avtomobil fiat 750, letnik 74. Matija Blatnik, Dobindol, Uršna sela. PRODAM fiat 126 P. Marjan Mati-čevič, Ratež 10, Brusnice. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik december 71, registrirano do 11. 4. 80. Dragan, Mirna peč 16. PRODAM avto Mini Moris 1000, letnik 1972. Perme, Kotarjeva 4, Novo mesto. PRODAM ali zamenjam za traktor poltovomi avto Hanomag, leto izdelave 1967, nosilnost 2000 kg, vožnja z B kategorijo. Avto je popolnoma obnovljen. Janez Švalj, Orehovec 7, Kostanjevica. PRODAM NSU 1200 C, letnik 1970, registracija 25. 4. 80. Jože Štupar, Prapreče 7, Žužemberk. POCENI prodam prikolico za osebni avto. Pod Trško goro 99. PRODAM motorno kolo Tomos 15 SL, letnik 76, dobro ohranjen, registriran 7500 km. EdiPečavar, Nestoplja vas 1, 68333 Semič. TRAKTOR FAHR 18 KM ugodno prodam. Alojzija Kambič, Semič 10, 68333 Semič. PRODAM PRINCA 1200 C, letnik 70, karamboliran. Zdravko Mikec, Mali Slatnik 10 a, Novo mesto. PRODAM škodo 110 L, letnik 73. Gor. Dole 13, Škocjan. PRODAM PRODAM par junčkov, starih 14 neseoev. Franc Hiti, Brezovica 25, Šmarješke Toplice. P’.z Gorenje vasi - Tinkaro, Mira Hostnik iz Križev - Leona, Milena Sf monič z Vinjega vrha — Tadejo. Anica Kovačič iz Grobelj - Aleša. Alojzija Murn iz Podturna - Barba-ro, Marija Balkovec iz Zilj - Maj0' Slavka Hrovat iz Žužemberka ' Suzano, Angela Bulič iz Gorenje Straže — Suzano, Cvetka Bartolj Dolenje Straže - Sabino, Ivank* Šušteršič iz Smolenje vasi - Uro& Marija Blažič iz Štravberka - Mal' janco, Dragica Brinjevec iz Miri>e peči - Stanislava, Ljubica Jakših* Police - Dejana, Ivica Grabnar jz Krškega - Dejana, Marija Miketič j* Črnomlja - Ireno, Anica Rajar >z Dolenjega Podboršta - Natašo, Terezija Kastelic z Dolenje Težke vode - dečka, Milena Čegovnik i* Podgore - deklico, Martina Žabkar iz Imenja - deklico, Nada Meglič iz Dolenje Nemške vasi — deklico. Jožica Fine iz Pijavic - deklic0, ČESTITAMO! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice TEREZIJE BOŽIC iz Prušnje vasi št. 11 pri Podbočju, ki nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki so našo mamo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo bolniškemu osebju bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih. Najlepše se zahvaljujemo godbi in pevcem, praporščakom, govornikom za lepo izrečene poslovilne besede pred domačo hišo in pri odprtem grobu. Hvala organizaciji ZB Podbočje in Združenju ZB občine Krško za lepo organiziran pogreb. Hvala vsem, ki so našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčere, sinovi, vnuki in vnukinje z družinami Prušnja vas, dne 13. maja 1979 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo D^.0 “USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: DuSan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) 52100-620-107-3 2000- 009- 8- 9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni rani 1 f\C\ /lin 1 no ~ 1 _:: i 'iaa _*• i • Devizni račun: strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. cP1* podružnici SDK v Novem mestu: 5^100—603—30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23- 606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaročenih rokopisov in fotc prelom: ČZP Dolenjski ska pravica, Ljubljana. 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaro- frafij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in ist, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljud- ZAHVALA , Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame in babice MARIJE THORŽEVSKIJ se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, ji lajšali bolečine in H vlivali upanje v ozdravitev, ki ni bila mogoča. Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti, hvala pevcem in govornici za poslovilne besede. Življenje teče dalje, nam pa ostaja spomin, poln spoštovanja in zahvale naši ljubljeni mami in babici za vse, kar nam je v življenju dala. Thorževskijevi ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric MARTIN KOLENC iz Kristanove 24, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ceni, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala lepa zdravstvenemu osebju * terne ga oddelka splošne bolnice Novo mesto. Posebno sc zahva-Iujemo organizacijam sindikalni podružnici TOZD Gozdarstvo «raža, ZZB N0V _ oos UJV Novo mesto, PPM Novo mesto, Sodbi, pevcem ter govornikoma za tolažilne besede ob krsti in pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se stanovalcem bloka Kristanova in sosedama Ruparjevi in Erženovi za vso pomoč. Žalujoči: žena Angela, sin Tine, hčeika Milena z družino, ^tra Micka z družino, sestra Nežka z družino ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete, svakinje in prababice ANE STARMAN iz Sevnice se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in soldom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, Podarili cvetje in vence ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sindikalnim organizacijam delovnih organizacij Stfllesa, Zdravstvenega doma Sevnica in Zdravstvenega doma Senovo ter delavcem in delavkam delovnih organizacij Lisce >n Jutranjke za podarjene vence, moškemu pevskemu zboru Gasilskega društva Sevnica ter duhovniku za ganljiv nagovor in lep obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob pretani izgubi našega dragegi moža, očeta, sina, brata in strica ALOJZIJA VIDMARJA iz Dolenje vasi Wie™ T ahvaliujem.°/*fm vaščanom, sorodnikom in prija-j.jji m, kt ste nam v tezloh trenutkih priskočili na pomoč, pokoj-noi podarili toliko vencev in cvetja, nam izrekli sožalje in ga v ~*o velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Nravstvenemu osebju internega oddelka v Novem mestu, g. žup-iWouj2® IePi obred, kolektivu IMV ter govorniku za poslovilne ede ob odprtem grobu. žalujoči: žena Joži, sinovi Lojze, Jože, Andrej in mama, )e Viktor, Jože, sestre Anica, Marija, Cvetka in Martina z družinami ter dnigo sorodstvo ZAHVALA 65. letu starosti je po hudi bolezni prenehalo biti srce naše drage žene, mame in stare mame MARIJE GLAVAN roj. Podoreh (Kmetove Mid) z Jame pri Dvoru Topla in iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, c **e nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in ter spremljali pokojno na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala odd?u°Valnemu zdravstvenmu in strežnemu osebju internega j^Qelka novomeške bolnišnice. Zahvala za obisk in skrb zdravni-m zdravstvenemu osebju v Žužemberku, Dragu Jordanu za v najhujšem, žužembeiškim pevcem in župniku za lepo Zah -' cer'weni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. vkujemo se dobrim sosedom za izredno pozornost in nego » u težko boleznijo. ®nkrat vsem hvala! Žalujoči: vsi njeni, mož Franc in otroci z družinami >voru, dne 16. maja 1979 ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša skrbna žena, mama in stara mama FRANČIŠKA JENIC iz Koroške vasi Najlepše se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala delavcem TOZD Gozdarstva in IMV Novo mesto, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojnice. Iskrena hvala proštu za ganljivo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mož Jože, hčerki Vida in Fani z družinama ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, sin in brat LUDVIK DULMIN iz Stare cerkve 8 pri Kočevju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, posebno pa sosedoma Anzeljc in Bončina, organizacijama ZZB NOV, ZŠAM Kočevje, govornikoma za poslovilne besede, župniku, ter vsem, ki so darovali vence in cvetje, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Micka, hčerki Mid, Darinka z družinama, Nada z možem ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, stari oče in brat JANEZ PANJAN iz Podloga 8 pri Dragatušu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in spremili pokojnika v tako velikem številu. Hvala govornikoma Evgenu Cestniku in Jožetu Matkoviču, članom ZB KS Dragatuš, pevcem iz Draga tuša in duhovniku za opravljeni obred. Hvala tudi vaščanom za nesebično pomoč in vsem, ki ste darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena Tinka, hčerka Fanika z možem Slavkom, vnuki Majda, Stane, Sonja, sestri Angela in Kristina z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka FRANCA GOLOBA iz Birčne vasi se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem udarcu stali ob strani in nas tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni Krese-tovim, Lokarjevim, Hrovatovim in Junčcvim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se pevskemu zboru KUD Ruperč vrh ZSMS NK Birčna vas, delovnim kolektivom KZ Agro-servis, Novoles, Krka, tovarna zdravil, Novoteks, Labod, IMV in Eli Novo mesto. Zahvala župniku iz Šmihela za opravljeni obred. Žalujoči: žena Justina, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Birčna vas, Novo mesto, Kamnik, Tržič, Ljubljana, Kranj in Maribor ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, sestre in tete ANE KLEPEC iz Boršta 14 pri Podzemlju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali številne vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej smo dolžni zahvalo družinam Jaklič, Hlebec in Klepec ter duhovniku za ganljivo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mož Lojze, sestre z družinami, družini Kralj in Košir ter drugo sorodstvo V SPOMIN 27. maja bo minilo prežalostno leto dni, odkar nas je v najlepšem cvetu mladosti mnogo prezgodaj nepričakovano v 20. letu starosti na tragični način zapustil naš nadvse ljubljeni sin in brat FRANCI JORDAN iz Novega mesta Dragi naš Franci, zakaj si nas moral tako kmalu zapustiti? Živimo v globoki žalosti Ni besed, s katerimi bi mogli izraziti, kako te pogrešamo in kakšna praznina je nastala v našem domu. še vedno ne moremo verjeti, da te ne bo nikoli več med nami Nepremagljive bolečine v naših srcih budijo spomine na tvoje kratko življenje. Naša žalost in bol do tebe, Franci, pa ostajata večni. Nikoli te nč bomo pozabili. Za vedno žalostna tvoja mama, oče in sestra Mateja. ZAHVALA a Ob pre.ani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica ANTONA JAKŠE iz Boričevegp 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinama Mervar in Gačnik, sodelavcem GG Novo mesto, učiteljem in učencem OŠ Milka Šobar-Nataša ter OŠ Bršljin, tov. Pavcu za poslovilne besede ter župniku in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, otroci Andreja, Toni, Marjeta in Majdi, oče, brata in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 20. letu starosti je dne 29. aprila 1979 tragično preminil naš ljubljeni sin, brat vnuk in nečak FRANCI POGORELEC z Brega 1 pri Ribnici Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, brata, vnuka in nečaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih naše bolečine. Zahvala kolektivoma „RIKO“ Ribnica in ,,INLES" Ribnica, sodelavcem staršev, menzi in roletami „INLES“, GD Dolenji Lazi, PTT Ljubljana, tovarišem v. p. 4872 Otočac, 00 ZSMS in vaščanom z Brega za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala kolektivu „RIK0“ za organizacijo godbe in pevskega zbora. Hvala za poslovilne besede tovarišu Ivanu Stupici pred domačo hišo, tovarišu zastavniku Furlanu in Andreju Tomšiču pri odprtem grobu. Srčna hvala g. dekanu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: oče Anton, mama Francka, sestra Silva, brat Toni, sestre Dragica in Menči, ter drugo sorodstvo. 2C. maja .S7S DOLENJSKI UST 23 Valovi več kot povezujejo 1; ‘ Razmah elektronike sega že v vsako vas. Vedno seveda ‘; ni bilo taka Janko Kuselj, 1 predsednik sevniškega radio-■! kluba, enega najuspešnejših «j v državi, se spominja, s < > kakšno radovednostjo je kot \; kratkohlačnik med šent- < < janškimi izgnanci ob padcu \| Nemčije v njenem osrčju ■ > opazoval ameriške vojake, ki J; so poslušali nekakšne „ška-• • tlice". Malo več je o tran-1; zistorjih slišal po vojni, e/e- < ktronika ga je zelo zanimala, ,, vendar je moral za mizarja v J ► Hrastnik. i. Kaj več o radiu je lahko ]; videl kot brigadir v Para- < * činu. Takrat si je tudi sesta-, vi prvi direktni sprejemnik « na tri elektronke, kot so to o takrat imenovali ..Armada J je bila takrat dobrodošla > šola za marsikoga, “ se spo-; minja mladih let in težavnega pionirs tv a v radioamaterstvu. Očitno ga ravno te težavne izkušnje še bolj •likira i H*6 *e tudi' ^ak° bi Potem to energijo Crktričnedostav|ia'i na Zemljo. Qo|g je . *e 2asnovan na kolektorju, ki bi bil 5f5.00o |n širok 5 kilometrov, lebdel naj bi tega n kilometrov nad Zemljo. Sistem zaradi skih f ' bil odvisen od dneva, noči in vremen-9ravit,a?.nier' nobenih težav ne bi imel tudi z K | ,0- r?r ^ noč in dan sprejemal sončno ^ °- *n to v do 15-krat večjih količinah kot A kakšna odlagališča so to? Večji kraji imajo v svoji bližini več metrov visoke kupe odpadkov, na katerih prihaja do samovžiga, smradni dim pa se vrača v naselja. V Žabjaku pri Novem mestu dan za dnevom vstaja modrikast dim v opuščeni gramoznici pri Dobovi kar naprej tli gora, katero sproti večajo odpadki iz Brežic, pri Straži, nedaleč od Novega mesta, se suklja dim s smetišča, poleg katerega stoji tabla z napisom, da je odlaganje odpadkov prepovedano. Pri Vranovi-čih se smrade smeti Črnomlja, Metličani pa vohajo smrad svojih odpadkov z odlagališča v neposredni bližini mesta. V Trebnjem na mestno odlagališče ne odvažajo samo komunalnih odpadkov, ampak tudi industrijske odpadke iz Novo-lesove tovarne akrilnega stekla, Donta in iz Trima; večina teh odpadkov je nerazpadnih. Odlagališče je nevarno predvsem zaradi številnih samovžigov, še bolj pa zaradi možnih eksplozij, ki lahko nastanejo pri kemičnih reakcijah med odpadki. Vendar smrad in lepotno skaženo okolje nista vse. Odlagališča odpadkov so žarišča globljega onesnaževanja. Nekatera med njimi, kot je npr. odlagališče v Dobovi, leže nad zalogami podtalne pitne vode. Ker je med slovenskimi odpadki kar 4 odstotke plastike, v nekaterih plastikah pa se nahaja tudi strupena kemična snov PVC, poleg nje pa je v odpadkih tudi nekaj odpadnih olj, ostankov sintetičnih barvil, kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev in drugih nevarnih snovi, ni treba posebne bistroumnosti za ugotovitev, v kakšni nevarnosti so ljudje, ki vodo iz podtalnic uporabljajo za kuhanje in pitje: Dovolj je, da strupene snovi iz odlagališč prodrejo do talnice. Večji del Dolenjske leži na kraških tleh, ki so zelo prepustna. Škodljive snovi s površja lažje prodirajo v tla in nevarnost, da pridejo do pitne vode, iz katere zajemajo večja naselja, je toliko večja. Nič manj ne ogroža zdravja pisani živalski svet, ki se zbira ob smetiščih. Podgane in drugi bi jo lahko v enakem času in z enako velikim zbiralnikom lahko zbrali na Zemljini površini. Ko bodo začeli zbirati sončno energijo z vesoljskimi kolektorji ter jo pošiljati na Zemljo, bodo antene, ki bodo prestrezale te ..pošiljke" oziroma mikrovalovne snope, lahko postavljali v neposredni bližini mest ali objektov, ki bodo uporabljali energijo. Prenašanje energije bo lahko teklo podnevi in ponoči ter ob vsakem vremenu. Če gledamo na problem samo s teoretične plati, nas rešitev zadovoljuje, saj ima v primerjavi z drugimi energetskimi viri vrsto prednosti. Ovire so predvsem tehnološke narave, da bi postal sistem gospodaren, je potrebna še prenekatera tehnološka rešitev. Najprej je treba izdelati ustrezne sončne celice in antene; momle bi biti učinkovite, lahke in poceni. Poleg tegii je treba temeljiteje preučiti način, dostavljanja tolikšnih ko!‘čin erteiaije na Zeinho, in to v obliki rhikro- glodalci, prenašalci nalezljivih bolezni, imajo v smetiščih rajske dežele. Z divjih in začasnih odlagališč prenašajo bolezenske klice tudi druge živali, od divjadi do potepuških domačih živali. Na videz nedolžne in zgolj estetsko nadležne smeti so torej stvar, o kateri se splača premišljati z vso resnostjo. Ne nazadnje k temu zavezuje tudi zakon o ravnanju z odpadki, ki ga je lani sprejela republiška skupščina. Na zadnjem republiškem posvetovanju o varstvu okolja, ki je bilo v Novem mestu, so predstavniki dolenjskih občin med viri onesnaževanja naštevali tudi smeti. Ni večjega kraja, ki bi mu odpadki ne čepeli za vratom in ga silili k ukrepanju. V srednjeročnem programu občin so vnesli urejevanje smetišč in odlagališč, vendar pa je treba kar takoj zapisati, da urejeno smetišče ni tisto odlagališče, kjer se smeti le navaža. Mnoge krajevne skupnosti tako ustvarjajo lastne deponije, ki so ne samo nezakonite, ampak prav nič ne rešujejo. Novo mesto ima v načrtu prvo zares urejeno odlagališče komunalnih odpadkov. Nedaleč od Brusnic se bodo zbirale smeti na terenu, ki ne dopušča prodiranja pod zemljo, hkrati pa se bodo odpadki sproti zagrinjali z zemljo. Povsem nov veter pa obetajo v ravnanju s smetmi napori, da bi odpadki postali koristna surovina druge vrste. V svetu niso nič novega kurišča smeti, ki poganjajo parne turbine manjših elektrarn. A še preden smeti zakurijo, jih sortirajo in star papir, kovine in druge še uporabne snovi izločijo. Lep primer koristne uporabe odpadkov imamo v KS Šentrupert, kjer je Kolinska z Mirne uredila odlagališče za krompirjeve olupke. Sčasoma bodo nekdanji nadležni in smrdeči olupki, ob katere so se spotikali prebivalci in inšpektorji, koristno organsko gnojilo. Morda bo spet prišel čas, ko bomo mislili po starem in bo držalo, da čez sedem let vse prav pride. M. MARKELJ valovnih snopov. Ni še povsem rešeno tudi vprašanje, kako bodo v vesolju zgradili te velike kolektorje, kako bo z dovozom ljudi „na gradbišče". Tu gre pravzapiav bolj za vprašanje, kako poceniti pošiljanje materiala in 'judi v vesolje. Kljub vsem težavam pa v NASA menijo, da so vsi trdi orehi prehodnega pomena in da jih bo z nadaljnjim tehničnim napredkom sorazmerno lahko streti. Sodobna tehnologija, računajoč predvsem na možne izboljšave in načrtovani napredek, je torej sposobna uresničiti projekt, po. katerem bi sončno energijo prek vesoljskih zbiralnikov pošiljali na Zemljo v obliki električne energije. Taka vesoljska električna centrala naj bi imela moč 10.000 MW, njen zbiralnik naj bi imel površino do 180 kvadratnih kilometrov. Vesoljska centrala naj bi bila težka od 50.000 do 100.000 ton. Izračunali so tudi že ceno tako pridobljene kilovatne ure: stala naj bi od 6 do 20 par. Stroški za tako centralo so odvisni predvsem od velikosti sončnih celic in načina njihovega prevoza v vesolje. Glede dostavljanja energije na Zemljo ne vidijo posebnih težav, menijo pa, da bo treba vprašanje podrobneje preučiti z ekološkega stališča. Uporabljali naj bi celice iz silicija; te bodo sončne žarke prestrazale, jih spreminjale v mikrovalove in pošiljale na Zemljo. V ta namen naj bi imela centrala na vsakem koncu po eno anteno. Antene na Zemlji pa naj bi mikrovalovne snope lovile in sprejeto energijo posredovale napravam, ki bi jo spreminjale v električno. Tok bo izmeničen. Zelo pomembno je predvsem vprašanje, kako zmanjšati stroške za izdelavo sončnih celic. Prve celice, ki so jih začeli uporabljati pred nekako desetimi leti, so stale po 500 dolarjev na kilovat. Menijo pa, da bodo do leta 2000 dosegli precejšnjo pocenitev, od 100 do 300 dolarjev na kilovat. Zdaj lačunajo predvsem na sončne celice iz silicija. Z njimi imajo največ izkušenj. Menijo pa, da bi bile celice lahko tudi iz drugih materialov, kar bi proizvodnjo pocenilo za 40 odstotkov. Do omenjenih in drugih ugotovitev so prišli s proučevanji v inštitutih in laboratorijih. Teorija pa ne zadostuje. Zato naj bi NASA v kratkem ugotovitve preskusila v vesolju. Ključ do vesolja je tako imenovani ..vesoljski taksi", ki pa je tako rekoč še v plenicah. „Vesoljski taksi in njegovi potomci" naj bi v vesolje tovorili ljudi in material za sončne energetske centrale. V prvi fazi bodo v vesolju na manjši višini postavili sončne celice ali antene z močjo okoli 500 kilovatov. Drugi korak bo močnejša centrala (do 10 megavatov), na tretji stopnici pa naj bi usklajevali delovanje velenjske centrale z napravami na Zemlji. Tretja etapa naj bi bila že čez 10 let. Če bo takrat vse teklo po načrtih, bodo inženirji NASA delo nadaljevali in v vesolju zgradili prototip 1000-megavatne centrale. Tudi ta še ne bo dokončna rešitev, projekt NASA bo zaključen šele s postavitvijo sistema 10-gigavatnih central. To naj bi se zgodilo leta 2000. I 27 DOLENJSKI LIST dolenjski uhaja turistični dinar Jože Novak Tone Bučar iSkS' m6l(! Franc Cerar Antonija Brunskole TURIZEM PO BELOKRANJSKO - Kaže, da bodo metliško kopališče še lep čas krasile regratove lučke, zakaj belokranjski turistični delavci so najbrž prepričani, da si udobja naveličani gost želi le svež zrak, čisto reko, lep travnik in prijazno besedo. Turizem že dolgo časa ni več pustolovsko potovanje v neznano. Postaja pomembna gospodarska panoga, kjer tudi Jugoslavija nekaj šteje, saj dobi od turistov okoli milijardo dolarjev na leto. Razumljivo je, da si prizadevamo, da bi bil izkupiček še večji. Zato mu posvečamo veliko pozornosti, posebno kritično pa pogledamo nanj ob koncu sezone, ko vedno znova sklenemo, da bo prihodnja sezona uspešnejša. Običajno na lep zastavljene sklepe ..pozabimo". Zbodejo nas tik pred sezono. In kako je ta čas na Dolenjskem? Njej v prid še vedno govorita dve dejstvi turistično je še vedno dokaj neizrabljena in nezasičena, ob tem pa čeznjo potekajo važne poti proti Bližnjemu vzhodu, zahodni turisti pa so tudi preko slikovite in zelene Dolenjske našli pot proti morju. Še bolj kot njena slikovitost ji govorijo v prid številni izviri termalne vode, veliko naravnih, zgodovinskih in kulturnih zakladov itd. Do konca petdesetih let je bila turistično nedotaknjena, z novo cesto pa je svetu na široko odprla vrata. Nemalo zaslug za vse večji prodor tujcev so v prvih letih imeli zagnani amaterski turistični delavci, povezani v Dolenjsko turistično zvezo. Njen dolgoletni tajnik Niko Pavlič je ob pogovoru ugotovil, da je Dolenjska turistično izredno zanimiva, da pa od te gospodarske panoge dobi odločno premalo dohodka. V zadnjih letih je turizem v porastu. Vse več je nočitev, gostinskih lokalov in turistično urejenih objektov. „Vendar tako kot marsikje drugod tudi pri nas čutimo veliko pomanjkanje povezovanja gostinskih in PRVE LASTOVKE — Na Otočcu je gostov vse več. Prevladujejo izletniki, ki se v dolenjskem turističnem biseru najpogosteje ustavijo za en dan. Tudi te bodo poskušali obdržati z organizirano zabavo, zlasti s plesi, kajti njihov orkester bo kmalu igral vsak večer. IZGUBE ZAVOLJO ZAMUD — V jeseni so najbrž o novi sezoni najpogosteje razmišljali v Čateških Toplicah. Upali so, da bodo že v začetku maja svoje goste presenetili z novimi sodobnimi sobami, športnimi igrišči, pokritim bazenom, urejenim parkom in boljšo postrežbo. Namesto tega čaka obiskovalce veliko gradbišče. turističnih organizacij v večje enote. Še vedno se dogaja, da en sam hotel ali mesto v turistični ponudbi nastopata nepovezano, in zgodi se, da se zaradi vse večje turistične ponudbe lahko .izgubita'," je dejal Pavlič. OSTAJA PO STAREM V razgovorih z gostinskimi delavci ni bilo mogoče odkriti, da so se na letošnjo sezono posebej pripravljali. Več ali manj ostaja tako, kot je bilo. Le malo jih je bilo, ki so obljubili, da se bo izboljšala postrežba, izbira hrane, obseg turističnih informacij itd. Tako na primer v Čateških Toplicah prav na začetku sezone hrumijo gradbeni stroji. Po besedah poznavalcev se ne bodo ustavili niti do septembra. Vprašanje je, kako se počutijo redni gostje. Sekretar tozda Zdravilišče Čateške Toplice, ki spada v sklop DO Hoteli Emona iz Ljubljane, Ivan Tomše je povedal, da so predvidevali konec del okoli 1. maja. Naložbe v številne nove turistične objekte so ogromne, in znašajo 260 milijonov. Pridobili naj bi hotel s 300 ležišči, 1400 sedežev v novi restavraciji in nov bazen (10 krat 25 metrov). Postavili bodo tudi 6 teniških igrišč in več drugih rekreacijskih objektov. Glavna usmeritev Čateških Toplic, kot pove že ime, je zdraviliški turizem. Njihove kapacitete so že 2 leti vse leto v celoti zasedene. V tem turističnem kompleksu, ki bo največji na širšem območju Dolenjske, bo v resnici poskrbljeno prav za vse, kar zdraviliški gost potrebuje. Zanje skrbijo štirje zdravniki in 14 fizioterapevtov, pa tudi zobozdravnika imajo. Pacienti — tako jim v Čateških Toplicah pravijo, da bi poudarili svojo dejavnost — se seveda lahko ukvarjajo tudi s športom, pri čemer jim pomaga športni referent. V nasprotju s celo vrsto drugih delovnih organizacij, katerih temeljna dejavnost sta gostinstvo in turizem, se v Čateških Toplicah zavedajo pomena povezovanja v širše okvire. Vendar se oni žal povezujejo samo v svoji delovni organizaciji, le malo pa prispevajo k širjenju popularnosti Dolenjske z izleti, s spoznavanjem bližnje in daljne okolice. Upajo si le do Kostanjevice ali do Posavskega muzeja v Brežicah. Za letos nimajo predvidenih turističnih prireditev, odpadla pa je tudi Čateška noč, ki se ni vedno razvila v pričakovanih okvirih. POZABLJENA MOTELSKA POSTELJA Medtem ko v toplicah domala vse pomenijo le stacionirani gostje, je v Motelu na Čatežu obratno. Vodja recepcije Ana Šekoranja je povedala, da pričakujejo letos okoli 10 odstotkov več tujih gostov. Lani je pri njih prenočevalo 14.000 domačih in nekaj več kot 5.000 tujih. Receptorka je dodala, da poskušajo pri njih ustreči vsaki želji, tako na primer ponudijo gostu, ki se zaustavi le za pol ur&, tudi kopalnico. Zanjo mora odšteti 30 dinarjev. Sicer pa se na prihajajočo sezono niso posebno pripravljali. Če je med našim turističnim okrasjem kaj biserov, potem je Kostanjevica zanesljivo med njimi. S tako široko ponudbo turistično zanimivih ustanov in zanimivosti se lahko pohvali le malokateri kraj ne samo na Dolenjskem, tudi drugje. Tu je domala slavna Forma viva. Galerija Božidarja Jakca, tu so še druga likovna razstavišča. Potem je tu Kostanjeviška jama in Kostanjevica sama. Pred leti so imeli zelo delavno turistično društvo, ki zdaj peša. Menda so na občnem zboru, ki je bil te dni, že določili naloge za prihodnost. Vendar sami ne morejo rešiti glavnega problema, ki jih tare. Čeprav lahko prenočijo 120 gostov v zasebnih soBafi (ne Brez napora), bi nujno potreb9vali več, ali bolje rečeno, hotelske postelje. Čeravno je Kostanjevica z Dolenjskim kulturnim festivalom veliko dosegla na kulturnem področju, hkrati z njim pa tudi na turističnem, v njej po vojni ni bila pridobljena niti ena hotelska postelja. V bivšem cistercijanskem samostanu, ki je zdaj skupaj z dvorišči in notranjimi prostori spremenjen v veliko razstavišče slovenskega pomena, se je sezona začela 17. marca. „Obisk je zelo padel, saj je bilo letos le 3.000 gostov, lani ob istem času pa 12.000," je povedal Lojze Mlakar, ki na vhodu prodaja vstopnice za v galerijo. Sicer so pri njem na voljo tudi prospekti, razglednice ipd., med njimi tudi informacije, ki so jih imeli le v hrvaščini. Dolenjske Toplice, za katere se je še pred nekaj leti zdelo, da bodo v turističnem pogledu propadle, doživljajo razcvet, kakršnega verjetno niti največji optimisti niso pričakovali. Že takoj ob prihodu gost lahko opazi, da so se v tem kraju lepo začeli pripravljati na sezono. Ulice so snažne, parki lepo urejeni in polni rož, večina hiš ob glavni cesti je prebeljena. Tudi gostje so zadovoljni. Franc Cerar iz Moravč, vojni invalid, se je zdravil v številnih zdraviliščih. Takole pravi: ,,Na Dolenjsko sem prišel, ker sem slišal, da je tu strežno osebje vljudno. In res je. Marsikje sem moral na kosilo čakati po celo uro, tu pa ga dobim takoj, ko sedem. Na mizi me ponavadi pričaka vabilo za popoldanske izlete". Tone Bučar, ki pripravlja in vodi izlete, je povedal, da so gostje zelo navdušeni nad njimi. Ponavadi obiščejo Kostanjevico, Pleterje, Šmarješke Toplice, Otočec, zidanico na Trški gori itd. Za izlet morajo „pacienti" plačati 50 din. OTOČEC POGREŠA AVTOKAMP „Krkina" predstavnika Slavko Plave in Jože Lampret sta dejala, da so na turistično sezono dobro pripravljeni. Dogovore so v glavnem že izpolnili. Najprej so poskrbeli za lepo okolico svojih objektov, sestali so se z dobavitelji hrane — tako se pri njih nc bi smelo zgoditi, da bi sredi sezone na primer zmanjkalo mesa — razmišljali so o zabavnih prireditvah in s<• pogovorili z redkimi lastniki turističnih sob. Prav tako niso pozabili na najvažnejše: propagando. Pri njih že več kot pet let skrbijo za vzorne prospekte, ki jih je moč dobiti v vseh turističnih agencijah, razmišljajo pa tudi, da bi jih poslali na bencinske črpalke, mejne prehode itd. V tozdu Zdravilišča skrbijo za dobro zdravstveno službo, v Šmarjeških Toplicah pa že lep čas uspešno dela tudi nevropsihiater. Na Otočcu, ki močno pogreša velik sodoben avtokamp, še naprej računajo predvsem na tranzitne turiste, v jeseni pa se bodo lotili novih gradenj. V načrtu imajo celo bazen s termalno vodo, več teniških igrišč, površin za košarko in odbojko, telovadnico, nekakšen bar itd. Oba govornika sta ugotovila, da je rak # dolenjskega turizma pomanjkaje prostorov. marsikje sploh niso zainteresirani za goste, v eni postelji trije ne morejo spati. Dodala sta da smo pri nas v zamudi pri ustanovitvi pošlo'*1 skupnosti za turizem. Ta bi poleg tipično dolef skih občin zajemala še Belo krajino in ZasaVI Prav tako bi morali prisluhniti željam turistov P zasebnih sobah. Še največ jih imajo v Dolenjsk Toplicah, okoli 200. Tudi gostinski obrati zas^ nikov so večji del neprimerni. Z njimi v glavne* upravljajo ljudje, ki so si pridobili kvalifikacije” tečajih in so pri delu še precej nerodni. PORAZNO V METLI KI Bržkone se na belokranjski strani turist najp,f ustavi pri Badovincu. Če ga spregleda, žago# parkira pred gostilno na Hrastu. ..Zaenkrat nismo imeli veliko gostov," je de|J'! n Brunskoletova. v „Pozna se tudi, da vozniki spoštujejo omejih d na cestah. Tudi letos bomo gostom nudili d ort' c čo hrano, sobe in seveda informacije. Z beK t kranjskim družbenim sektorjem nismo povezan f menim pa, da je to prej slabo kot dobro." V Metliki, mestu, ki ]e vCasih slovelo kot * urejeno, o turistični sezoni še ne razmišljaj? t Mesto je prašno, hiše ob glavni cesti pust* kopališče povsem zanemarjeno, oskrba v mest tudi za domače skromna. Kaže, da na oni strar f Gorjancev še vedno menijo, da je za turiz^ dovolj, če gostu pokažeš lepega, v belo oblečen' ga Belokranjca. Turist, ki bi hotel priti na prii^ na Vinomer, bi se brez težav izgubil pt°' Karlovcu. Jože Novak pravi: ..Vtis imam, daf bilo včasih bolje. Danes, na primer, turist, kif rad lovil ribe, ne ve, kje bo dobil dovolilnico.'-' j V Črnomlju smo se pogovarjali z Nikff Viktorovskim, predstavnikom tozda Gostinst' Bela krajina (DO Golf turist, Ljubljana). Dejali1 da pride največ turistov k njim v jeseni, v trgatev. Takrat bi pri njih potrebovali najmanj* enkrat toliko postelj, kot jih imajo. Kaže p.aJ bodo v Beli krajini bolj malo zidali. Sarrii * prešibki, da bi se lotili večjih investicij. ^ letošnjo sezono se niso posebej pripravljali. NajJ Ijevali bodo s starimi in pri gostih priljubljen'1! oblikami ..turizma". Enodnevnimi izleti so sej najbolj obnesli in še nekaj časa bodo vztrajali f njih. Da bi pa poskušali kako drugače privat’1 goste, si zaenkrat ne prizadevajo. V zadnjem so lep korak naprej naredili v Semiču. Pripravi jo tradicionalne semiške športne igre, kjer pos^ šajo vse več gostov seznaniti z ljudskimi obi^, precej denarja jim prinese tudi vinska razstava,1! kateri pokažejo tudi spretnost belokranjski tkalk, šivilj itd. V Gribljah bodo pripravili j^1* srečanje vseh obkolpskih pevskih zborov, naj^j pa ne bi smeli pozabiti še na Črmošnjice, kjer,, postavili novo stezo za motokros in kjer s«1, okol-vasice Brezje pred kratkim zbralo 8000 obiskovalcev. Zal so Črmošnjice turisti^1, povsem zapostavljene, kaže pa, da se jim ob*’ lepa prihodnost. NOVO MESTO RAZOČARALO Nekako takšno sliko je ponudil sprehod r nekaterih turistično večjih krajih po širši Dolejl, ski. Žal je slika prej žalostna kot vesela, ponavV pa se iz leta v leto. Na nekaterih področjih s^ resda napredovali, žal pa smo izgubili tisto, r je bilo dobro, kar je nemalokrat odločilno ,, dobro počutje turistov. Ponovno bi morali d ob' nekakšne sprejemne postojanke, omogočiti 9 stu, ki bi si rad ogledal mesto, vodiča. Neka1*' najbolj je razočaralo Novo mesto, ki je v zadnje,f času dobilo precej novih objektov. V turisti^ agencijah, za katere je nekdo rekel, da °3) turiste predvsem odvažajo, ni mogoče reči, lahko pohvalijo z dobro založenostjo prospek^ znanjem o mestu, kjer imajo domovanje-.^ njihovih programih pa je Dolenjska zanin1' zgolj kot izletniška točka itd. Skratka: velik0 turističnega dinarja, ki bi lahko ostal pri nas, tudi letos odšel na Jadran in še naprej. JI JANEZ PEZjft JOŽE SlMc' Očiščena pravokotno zidana grobnica (grob 4) s polico ob Pridatki v pravokotni zidani grobnici (grob 4) Kupolasta grobnica zjaškastim vhodom. VRATA SO OSTALA Skoraj mesec dni je vodila arheološko ekipo “°)ehjskega muzeja pot v Zloganje, gručasto vasico, ki dober kilometer severno od Škocjana. Z veseljem odhajali tja, zadovoljni nad uspešnim delom in še °9'J nad zanimivimi in celo izjemnimi najdbami smo se ^afiali. Vaščani so se nas v tem času navadili, marsikdo Ustavil traktor na poti na polje, drugi so si ..krajšali" P°t mimo novo odkritih grobov. Začeli smo prenekateri Ogovor o starih časih, o časih, o katerih se ni ohranilo niti ustno niti pisano izročilo, ohranili pa so se o njih ^terialni dokazi. Bila so to ugibanja, iz dneva vdan pa srr>o ob novo odkritih ostankih davne preteklosti lahko J?l,ožili nove in nove drobce nekdanjega življenja, ^ušali smo ga primerjati s sedanjim, divjim in hitrim in kidali smo jim ., . . Najdba antičnih grobov na južnem robu vasice Zloga-I8 ni prva arheološka najdba v tem kraju. Prvi, ki je v izkopaval, je bil arheolog samouk Ignac Kušljan, a°ma iz Šentjerneja. V svojih rokopisnih zapiskih 0tlenja, da je pri kopanju v vasi Zloganje naletel na t8melje rimske stavbe, ki jo imenuje tempelj. Najdbe je P°slal na Dunaj, kjer še vedno hranijo dva predmeta iz teh izkopavanj. Leta 1911 jt izšla drobna knjižica ZflodbBiajte Škocjan, ki jo je napisal župnik Bohinjec. V njih omenja, da je na hribu nad cerkvijo v Zloganju p “Zgodovinsko gradišče. Naslednja najdba datira v leto 1927. Časopis Jutro Poroča 4. maja, da je posestnik J. Pirc naletel pri 0Panju temeljev za skedenj na lonček z dvajsetimi r|m$kimi, morda avgustejskimi novci. Blizu hiše je pletel na zidovje, kamnite plošče, človeške kosti, Peko jn glinaste vodovodne cevi. Kasneje so se pojavila i poročila o najdbah rimskih grobov, ki pa niso Podrobneje opredeljena. Pr8gled podatkov iz literature nas navaja na misel, da * ?*rala biti na področju vasi Zloganje v rimskem času J«Jhna naselbina ali pa morda villa rus tiča -podeželska !a- Velikost antičnih stavb iz Zloganja nam iz literature otJc'6^3' ie 53,110 dejstvo, da so za gradnjo uporabljali k° m da so si v hišo napeljali tedanji prebivalci vodo vsem'naStih ceveh' P3 9ovori 0 visoki stopnji omike. Pri Kamn 'i8™ V6l*a opozDrit' tudi na podatek, da je bil v rimL0,n V Z3se,l eprav i° uporablja le za spremljavo, jo tako dan ' 0 * Vendar po zaslugi Boži čevelj. Pisanja na povsem drugačen J«cin. \/ez med onimi iz resnič- krhl' on'm' 'z pripovedi je ka, osebna in postavljena v oseben prostor in poseben Ca$ovni ustroj. . Ko Božič izrisuje „usodo ce-vasi od začetka okupacije K°* taborišče v Šleziji do vrnit-e 'n vsako zgodbo še podaljša v anašnje dni, do popolnih ^mijenosti in smrti" (T. Ker- dnnJ)fir'' 9rmadi podrobnosti, a°godke, značaje, usode v ko-***♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ maj pregleden kup. Vse koščke tako zmetanega sveta druži in osmišljuje groza. „ Nekaterih stvari, ki so se sčasoma spojile v lepljivo sirasto gmoto, sploh ni mogoče več razločiti," je zapisal v romanu pisatelj, iz sira-ste gmote vstaja jasno le groza. Groza umiranja in bivanja. Niso tisočere smrti in poginjanja le odraz objektivne vpetosti romana v vojna leta, umiranje je v jedru vsega. Tako pisatelj sam kot pisec spremne študije Kermauner menita, da je „Očeta Vincenca smrt" najboljše Božičevo prozno besedilo doslej. mm DIHAŠ ŽIVLJENJE Utrujeni, razrvani in nepote-šeni sodobnik išče izgubljeni mir, vitalnost in življenjsko svežino. Zahod je že pred nekaj desetletji odkril skrivnostni svet vzhodnjaške modrosti, povezane s praktičnimi napotki, kako postati vladar lastnega telesa in duha. Joga kot ena od disciplin obvladovanja telesa in duševnih moči je na široko vdrla v dežele Evrope in v ZDA. Vzniknili so centri za poučevanje joge, na knjižnih policah so se knjige s tovrstno in podobno tematiko vztrajno širile, praktični duh joge je zahodnjaka, vzgojenega za aktivno prisotnost v svetu, hitro osvojil. Val tega zanimanja je pljusknil tudi k nam. V slovenščini smo dobili nekaj knjig o jogi. Čeprav je bera hudo pičla, pa imamo vsaj to srečo, da našega knjižnega trga niso osvojila dela sumljive vrednosti. Mladinska knjiga se je zavzela za izdajanje prevodov del znanega strokovnjaka za jogo Andreja Van Lysebetha. Nedolgo tega se je že izdani knjigi „Učim se joge" pridružila knjiga „Pranajama —dinamika dihanja". Avtor poskuša v knjigi povezati starodavna izkustva indijskih jogijev z odkritji moderne znanosti. Joga govori o prani kot o vseobsegajoči energiji in življenjski sili, pranajama pa naj bi bila veščina, kako to energijo kopičiti v telesu, jo kontrolirati in z mislijo usmerjati. Dokazano je, da izvežbani jogi s kontroliranjem prane doseže, da za kratek čas zaustavi utripanje srca. Do takih dosežkov se kajpak bralec Lysebethove knjige ne bo dokopal, gotovo pa bo koga spodbudila, da se bo lotil različnih dihalnih vaj. Z njimi je namreč mogoče zaužiti dovolj prane in jo ..skladiščiti" v pleksusu solarisu. Avtor posamezne dihalne tehnike natančno obdela, pove, kateri so njeni dobri učinki, na katere organe človekovega telesa najbolj delujejo, hkrati pa opozarja na morebitne napake, ki utegnejo biti za tistega, ki vadi zgolj po knjigi, tudi nevarne. Da pa ne bi praktični pripadnik zahodne civilizacije videl v prani in dihalnih tehnikah zgolj nekakšen vzhodnjaški misticizem, Lysebeth jogijske pojme prevaja v jezik znanosti. Za prano je našel pojem elektrike, ki naj bi bila znanstven odgovor na tisočletno izkustvo jogijev. Tudi za bralca, ki se ne namerava posvetiti jogijskim dihalnim vajam, bo knjiga zanimiva, saj med drugim odkriva veliko drobnarij, katere se dajo koristno uporabiti brez stroge discipline joge. M. MARKELJ Časovno sega zanimanje Slovencev za VVilliama Shakespeara v drugo polovico 18. stol., ko se je z deli velikega dramatika svetovne knjiženovsti pobliže seznanil A T. Linhart. Nekaj gledaliških uprizoritev v nemškem jeziku na začetku prejšnjega stoletja ter izvirna ali v nemščino prevedena besedila — po tem je bil ta renesančni mojster dramske literature še slabih sto let znan na Slovenskem le kulturniškim krogom. Prvi poskusni prevodi (in celo razprave) so začeli nastajati v šestdesetih letih 19. stol., na odru ljubljanskega gledališča so slovenski igralci uprizorili „Othella" šele 1896, tri leta pozneje pa je v knjižni obliki izšel še Cankarjev prevod „Ham-leta". Odtlej na Slovenskem s Shakespearom ni več težav, z moderno je trajno proniknil v kulturno zavest, žUtnejšega slovenjenja, kot so prevodi Otona Župančiča, pa Shakespeare na tukajšnjih tleh še ni dočakal. V pričujočih sedemdesetih letih smo končno dočakali dva pomembna knjigotrška dosežka: 1973 je Državna založba Slovenije zaključila izdajo Shakespearovih zbranih del v štirinajstih knjigah, pred meseci pa je Mladinska knjiga izdala tri knjige, v katerih so „Zbrane gledališke igre" VVilliama Shakespeara Tokratna izdaja naj bi za dalj časa zagotovila knjižno prisotnost mojstrovih historij, tragedij in komedij; sodeč po izredodno visoki ceni (1.920 dinarjev), ji bo to najbrž tudi uspelo. Doslej znanih Shakespearovih gledaliških iger je 37 in vse so dostopne slovenskemu bralstvu. Petnajst jih je poslovenil Župančič, devetnajst Matej Bor s sodelovanjem Anuše Sodnik, trije prevodi pa so delo Janka Modra. pni 3PJH8 KgjSj sbkmI 231 Pffzi V treh zajetnih knjigah dramska besedila obsegajo 3.535 strani, Bor, Sodnikova in Moder so prispevali za 181 strani opomb k posameznim igram, v prvi knjigi pa so objavljeni še trije zapisi, ki so nepogrešljivi za, denimo, prvinsko umevanje Shakespearovega dela in njegove pojavnosti na Slovenskem. Tako Bor v besedilu ..Pogledi na Shakespeara" piše v posameznostih iz dramatikovega življenja, pri čemer skuša razkriti tudi nekatere nejasnosti okoli posameznih del. Razprava Dušana Moravca podrobno razčlenjuje, kdaj in kako se je Shakespeare ustalil na slovenskih odrih in v knjigah, Mirko Jurak pa opozarja na vlogo in pomeni virov, bodisi zgodovinskih dejstev, mitov ali drugih izročil, ki so motivno vplivali na Shakespearovo dramatiko, ter dodaja literarnozgodovinske opombe za vse igre. D. R. S! $ oricu Jon* strah pred letenjem knjige pisan paket Že dolgo ni nič nenavadnega, da se slovenske založbe ne držijo napovedi in izdajajo knjige, kakor se pač naključi, pogosto z dokajšnjo zamuJo. Še manj neobičajni pa so t. i. paketi, ki morebitnega kupca dobesedno prisilijo, da ob eni ali dveh knjigah, katere želi imeti, nabavi še vse preostale iz paketa; slednjega redko sestavlja manj ko pet knjig. Zapisano velja v celoti tudi za zbirko „Moj roman", ki jo izdaja založba Obzorja. Šest knjig, predvidenih za lani, je izšlo šele pred kratkim, kupiti pa je moč le vseh šest romanov skupaj —in to za visoko ceno, saj stane paket v platno vezanih knig 1.300, polusnjene platnice pa podražijo knjige še za dvesto dinarjev. (Greh bi bilo zamolčati: v knjigarnah so se pojavile knjige, ki jih je založba Obzorja izdala že pred skoraj poldrugim desetletjem, zdaj pa jih prodaja po najmanj trikrat višji ceni od prvotne.) Sploh smo na založniške zvijače že po malem neobčutljivi, zato je bolje posvetiti se knjigam — iz omenjenega paketa tokrat delom, ki so nastala na severni ameriški celini. Z romanom „Strah pred letenjem" (poslovenila ga je Seta Oblak) je Eriča Jong pred šestimi leti domala šokirala bralstvo, nesporna kakovost tega dela pa je prevzela celo H. Millerja in J. Updika. Pripoved o pišoči ženski, ki je dušni mir iskala pri šestih psihoanalitikih, s sedmim se je poročila, osmi pa jo je zapletel v nenavadno prešuštno pustolovščino, je duhovito razglabljanje o vsakršnih razsežnostih, ki jih prinaša razmerje med žensko in moškim. Na ozadju tega se očrtuje še kup vprašanj o tegobah ljudi, izgubljenih v blodnjaku — sodobni družbi. Ericha Segala ..Oliverjeva zgodba" (prevod je delo Vere Bošnjančič—Turk) je nadaljevanje znane „ Ljubezenske zgodbe", ki je pred leti (bodisi knjiga ali film) razneževala tudi na Slovenskem. Junak Oliver nikakor ne more preboleti tragične izgube ljubljene Jennifer, v pričujočem delu jo zaman skuša pozabiti ob prikupni in skrivnostni Marcie, zato lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da bo Segal na račun naslovnega junaka spisal vsaj še eno, če že ne dve knjigi. O končnem seštevku bo najbrž odločil — gospodar dolar. Sodeč po tematiki, ki jo obravnava, tudi Morrisa Reneka roman ..Las Vegas strip" (prevedel ga je Branko Avsenak) ne bo obležal neprebran, saj tukajšnje bralstvo zelo ceni cenene pripovedi iz sveta igralnic in Dozoreva s kamero Včasih malenkosti odločilno vplivajo na človekovo življenje. Kdo ve, ali bi novomeški gimnazijec Sašo Fuis čutil tako privrženost fotografiji, ali bi se mu pojavni svet še razgrinjal tako bogato in izzivajoče, kot se mu sedaj, če ne bi pred leti dobil od starega očeta fotoaparata Agfa, staromodne škatle, ob kateri so nekdaj zorele generacije priložnostnih in bolj zagrizenih ljubiteljev fotografije. Ko je čez čas stari oče fantu kamero podaril v dokončno last, se je začela ljubezen, ki ji še ni konca. Sašo Fuis je namreč kar zaljubljen v fotografijo, na tihem pa celo kuje načrte — pravi, da so skoraj neuresničljivi — kako bi ljubiteljstvo povezal z življenjskim poklicem. „Rad bi bil fotograf, vendar pri nas ni ustreznih visokih šol, zato bom morali najbrž kreniti drugam. Morda na arhitekturo, morda se bom posvetil designu. To je vsaj nekako povezano s fotografijo," preudarja Sašo Fuis. Sprva je Fuisa mikal predvsem svet mrtvih predmetov. Iskal je zanimive vzorce v starih ograjah, na zidovju hiš, v obzidjih. Tisti čas se je še spopadal z osvetlitvijo filma. Mala spretnost, ki danes ob avtomatskih kamerah celo ni potrebna, če se seveda fotografije človek ne loteva skrbneje, mu je zadala nemalo preglavic, hkrati pa je ob njih zorel. Spoznavat je, da za uspeh ni dovolj hoteti, treba je tudi znati. „Še vedno me priteguje mrtvi svet. Zdi se mi, da vse lepote, vsega bogastva oblik in igre svetlobe, ki je okoli nas, sploh ne opazimo. Šele fotografska kamera nas opozori nanje. Mislim, da si s fotografijo prisvajam ta malo poznani svet. Lepo je čutiti, da vidiš in veš za nekaj, česar drugi niti ne opazijo. Če stvari ne vidiš, jih ni, svet pa je zanje revnejši, saj so sestavni del resničnosti okoli nas. S fotografiranjem dajem stvarem njihovo čvrstost, prisotnost, opozarjam nanje," je premišljal Fuis, ko je poskušal pojasniti, kaj v fotografiji ga tako privlači. Seveda pa za novomeškega gimnazijca fotografija ni le nekakšen osebni konjiček. Fuis je prepričan, da je fotografija umetnost, da je v tej dejavnosti lahko toliko ustvarjalnosti kot v drugih umetnostih. „Vem, da še nisem segel do tja, kjer fotografija najbolj polnokrvno prebiva. Ne čutim se dovolj dozorelega, da bi že sedaj poskušal narediti kaj takega, kot npr. dela poznani fotograf Stojan Kerbler. Ko sem si pred časom ogledal njegovo razstavo, na kateri je prikazal kolekcijo posnetkov iz kmečkega življenja, je šel po meni kar srh. Jaz česa takega še nisem sposoben narediti. Premalo poznam človeka, premalo izkušenj imam in nisem osebnostno še dovolj dozorel," *e Fuis kritično premeril svoje sposobnosti. Prav takšen kritičen pristop je eno od zagotovil, da bo fotograf mrtvih predmetov nekega dne odkril prav tako nenavaden, svojski svet v ljudeh. Ko je tekla beseda o velikih mojstrih kamere, o dosežkih, razstavah in priznanjih, je Sašo pripomnil, da mu priznanja ne pomenijo dosti. ..Mislim, da priznanja prihajajo iz kuhinje. S tem mislim povedati, da večkrat v žirijah odloča že samo ime, avtorjev položaj in podobno, manj pa dejanska kvaliteta fotografije. Vem, da nekateri delajo slike za žirijo. Jaz tega ne maram. S fotografijo moram izraziti tisto, kar je v meni, ne pa narediti nekaj, kar naj bi bilo po okusu žirije. Sele takrat sem zadovoljen. Edino pravo priznanje je, če ugotovim, da sem se približal takšni fotografiji, ki si jo zamišljam in želim doseči." M. MARKELJ cip, sveta, katerega obračanje držijo na nitih gangsterski pob-je, ki jim je kajpak le za denar in užitke. Uspeh pa ima tudi v takem svetu svoje meje. Na srečo tudi literarni okus ni brez meja, čeprav so mnogi založniki očitno prepričani o nasprotnem. D. R. izročilo v slikanicah Pri založbi Borec je izšlo pred nedavnim pet knjižic drugega letnika Kurirčkove zgodovinske slikanice. Avtorji teh b«rvnih slikanic velikega formata so znani slovenski mladinski pisatelji in izkušeni ilustratorji. Zbirko je založba namenila učencem nižjih razredov osnovnih šol. Zanimive kratke zgodbe jih ob prepričljivi ..govorici" ilustracij popeljejo v čas narodnoosvobodilnega boja in sploh odporniškega gibanja. Tako otroci na nevsiljen način spoznavajo resnico o naši revolucionarni preteklosti. Za letošnji komplet zbirke je Anton Ingolič napisal zgodbo o izgomu slovenske učiteljske družine iz Štajerske v Srbijo. Dramatično pripoved z naslovom „Bila sem izgnanka" dopolnjujejo živahne barvne podobe slikarja Marjana Amaliettija. Branko Šoemen v ..Gledali-šču pod smrekami" pripoveduje o igralcu frontnega gledališča. Iz pripovedi bralec zve, da se partizani niso samo bojevali, ampak so za dobro razpoloženje v svojih vrstah skrbeli tudi s pesmijo, mitingi in pravimi gledališkimi predstavami. Ilustrator Božo Kos je humorni pripovedi nadel še bolj humoren videz. O osvoboditvi (v Ljubljani in Mariboru) ter o zadnjih bojih na slovenskem Koroškem je prispeval zgodbo »Markov maj" Leopold Suhodolčan, s slikami pa jo je dopolnil Aco Mavec. Ivo Zorman je dal svoji pripovedi kratek naslov „OF'\ Črki, ki sestavljata naslov slikanice, pozna malone vsak slovenski otrok. Zgodba pripoveduje o delovanju Osvobodilne fronte od propagandnih akcij in trošenja letakov do skrbi za prehrano borcev in nege v partizanskih bolnišnicah. Ilustracije so delo Marjana Amaliettija. Uporno mesto Ljubljano, ki je bila obdana z bodečo žico, in njene prebivalce, ki so se kljub temu uspešno bojevali proti sovražniku, pa sta v knjižici „ Uporno mesto" z besedo in sliko opisala pisatelj Mile Pavlin in slikar Matjaž Schmidt. I. Z. DOLENJSKI UST 31