i

■ ” ' < f* •	»i

Sj,;
EL f O RTI N
.sr\
Mm
I9(i»
1
TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Zveze D. S- P- B. Tabor »Mnenje Z. D. S. P. B'. Tabor predstavljajo le člank;, ki so podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. • Urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik Adolf škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko.
TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovenc
Anticommunists
TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticbmunistos Eslo venos Unidos- ® Director: Ing. Antonio Matičič, Ramdn R. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina
Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 9G5.927
Naročnina: Južna Amerika 700 pesov, odn. enakovrednost v dolarju USA in Kanada 3.50 dolarja letno, zračno 6 dolarjev; Anglija in Australija 1 funt šterling; Evropske države 3 dolarje.
Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075, Villa Madero, prov. Buenos Aires, Rep. Argentina
Vse dopise ir. ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, Villa Ballester FNGBM. Pcia. de Buenos Aires. Argentina
NASLOVNA SLIKA:
V letu slovenskega protikomunističnega plebiscita se je dne 4. junija 1944 tudi Polhov gradeč odločno izrekel za Boga - Narod - Domovino. Spričo tega neovrgljivega dejstva vse komunistične laži o „osvobodilni vojni*1 splahnejo v nič; zakaj množice tistih, ki so takrat zborovali tudi v Polhovem gradcu, še danes nosijo v svoji notranjosti neizbrisno doživetje prvoborcev na svetovni fronti svobodoljubnega človeštva proti rdečemu nasilstvu.
(Popravek: V besedilo k naslovni sliki 3. številke letošnjega Tabora se je vrinila napaka, ki naj jo naši bralci blagovolijo popraviti. Tabor na Vinjem vrhu je bil dne 19. marca 1944, takoj po slavni domobranski zmagi v Javorovici na Gorjancih, kjer je bil popolnoma uničen zloglasni komunistični bataljon Cankarjeve brigade.)
Brušen že je meč, kliče glas grmeč, svareč.
(Domobranska pesem)
Abril 1969
BUENOS AIRES
April 1969
TIEMPO
PERDIDO
La suerte de la division social del trabajo on el futuro constituye el Problema central del marxismo como asi tambien la dificultad principal fronte a la cual se eneuentran los comunistas en los paises donde estan el poder. Por habor prometido a la humanidad una socicdad sin clases, cuyo advenimiento esta condicionado por la eliminacion completa de čada clase de division social del trabajo, con la abundancia simultanea de Productos, one puede dar a los hombres solamente una division social del trabajo aun mas aesarollada que la de hoy, los comunistas actualmente se er>cuentran en la muy penosa situacion de no saber si deben optar por conservacion de la division social del trabajo, abandonado el sueno la sociedad futura sin clases pero con la pobreza de la humanidad mas Primitiva. El comunismo, como una sociedad sin clases pero en abun-dancia de productos, ideado por Marx y Engels, muestra čada dia con Una evidcncia mayor ser un sueno imposiblc a realizar.
Las personas, que entran on discusiones sobre el comunismo con *°s marxistas, antes de hundirse en los dctallos dol marxismo, tienen todo el derecho de podir a los comunistas, la aclaracion de estc problema fpndamental, ouc es la suerte futura de la division social del trabajo y t*° sus efeetos sobre la sociedad, dejando para despues todo lo demas.
p0
urque, si el objetivo final de un csfuerzo es una imposibilidad o absur-^1'lad, čada pašo dado cn el sentido dela realizacion do un tal objetivo es s'Piplementc tiempo perdido.
Dr. L. K.
KRISTUS JE OD MRTVIH VSTAL
.v."r:/t v\ ■ . ' v '	'	j	■:	. -	''	, ,,
«■. ............ ' ,
Bilo je v prvih letih po boljševiški revoluciji v Rusiji. V največji moskovski dvorani je komunistična stranka priredila veliko zborovanje, na , katerem bi moral govoriti minister za šolstvo Lunačarski o terpi: Dokaži,\ da Bog ne eksistira.
Lunačarski je govoril in govoril. Kar je povedal, so poslušavci že stokrat slišali: „Boga ni. Obstoji samo tvar, Boga si je izmislil kapitalizem, da bi tako dušil pravične zahteve proletariata, če naj zasije luč, mora ugasniti v srcih ljudi vera v Boga. Treba je uničiti Cerkev, to trdnjavo zaostalosti in farizejstva...“
Poslušavci so brez navdušenja pritrjevali. Takih govorov so bili vajeni. Lunačarski je bil prepričan, da je uspel. Vodja zborovanja je povabil navzoče na debato. V začetku je leden molk. Sicer pa kdo bi si tudi upal ugovarjati vsemogočnemu Lunačarskemu ?! Končno pa je zaprosil za besedo mlad in preprost vaški duhovnik. Minister ga je začuden vprašal: „Vi hočete govoriti? Dam Vam pet minut časa!“ — „Mi zadošča, pravzaprav niti toliko ne potrebujem", je til duhovnikov odgovor.
Duhovnik stopi h govorniškem pultu in z močnim glasom zakliče med množico: „Bratje in sestre, Kristus je vstal!" V trenutku se večina poslu-šavcev kot en mož dvigne in iz njih grl zadoni slovesen odgovor: „Da, Kristus je res vsfal!“
To je bilo odrešenje. Mnogim polzijo solze preko lic. Mladi duhovnik :e pokloni in reče mirno: ,.Bratje in sestre, hvala vam, nimam ničesar več povedati."
Lunačarski ni mogel prikriti jeze in razočaranja. V naglici je dal razpustiti zborovanje. Pri izhodu iz dvorane pa so GPU-agenti čakali na junaškega duhovnika. Odpeljal: so ga in nikoli ni nihče mogel zvedeti, kaj se je z njim zgodilo. Svoje junaštvo je plačal z mučeništvom.
Med komunizmom in krščanstvom ni mogoča sprava, ker gre za dve ideologiji, ki si nasprotujeta v gledanju na najgloblja vprašanja človeškega življenja: človek, od kod in kam? Za komunizem je človek bistveno samo tostranski. Njegova zgodovina se konča s smrtjo. Zunaj te meje človek ne sme ničesar pričakovati. Smrt je definitiven konec človeškega življenja. Zato je v komunizmu tudi naravno vse usmerjeno v tostranost, v raj na tej zemlji.
Krščanstvo tudi proglaša človeku dolžnost, da si podvrže ta svet, a kaže hkrati tudi višje in dalje. Človeštvo je na poti k svojemu dokončnemu stanju, k posmrtnemu življenju. V večnem, blaženem združenju z
1 k°l?c)in je .človekov'končni cilj, če he bo 'po svoji krivdi moral živeti daleč °d pravira vse sreče in ljubezni.	'	<	< .	(.
Nedvomno so podane nekatere stične točke med krščanstvom in ko-fnunizmom. Nobena kriva vera ni tako kriva, da ne bi vsebovala nekaj resnice v sebi in na podlagi te resnice se je mogoče spiti. V bistvu pa bosta ostali to dve absolutno in v najglobljih vprašanjih si nasprotujoči ideolo-■ Kiji. Ena namreč prizna, da je vstajenje od mrtvih k novemu življenju in . na je Kristus kot naš prvorojeni brat že vstal in je sedaj pri Očetu, kamor v°di tudi naša pot. Druga ideologija pa gleda v smrti nepreklicen konec člo-t veškega življenja. Medtem ko za kristjane napoči za velikim petkom ve-.. likonočno jutro, komunizem ne prizna upravičenosti našega krščanskega Pozdrava: Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi, aleluja!
J. Z.
ZAVIJANJE RESNICE
V novembrski številki Die VVeltvvoche je bil priobčen intervju urednika lista Z dr. Vladimir Bakaričem. Dr. Bakarič je šef komunistične par-. tije Hrvatske. Med revolucijo doma je bil politični komisar v glavnem rianu osvobodilne fronte Hrvatske. Bil je Titov najožji sodelavec in ostal 2 Edvardom Kardeljem na njegovi strani do današnjih dni. On naj bi polagal in podpiraj liberalizacijo v Jugoslaviji. Zaradi šibkega zdravja pa odpade kot resni kandidat pri nasledstvu Tita.
Dr. Bakarič ni nobena izjema od jugoslovanskih, korejskih ali kate-r'h koli komunistov. Tam kjer jih vprašanje zbode se izgubijo v protislovjih. Prav nič jih ne motijo trditve o svobodi brez demokracije, neumnem uče-Pjaku, lažnivem resnicoljubu in slično. Zdi se mi, da je vse skupaj preveč skino še za butalskega policaja. Velika žalost pa je, ko ti veliki voditelji zahtevajo, da se njihovi govori in razlage sprejmejo doma z navdušenjem *n hrez ugovora.
Odločil sem se, da prevedem intervju iz dveh razlogov. Dobro je da Se. vsi v svobodnem svetu spomnimo večkrat kakšne nevšečnosti in neum-Posti so nam prihranjene. Spoznamo tudi vedno, da komunisti ne pozabijo Povedati svobodnemu svetu kaj so in kakšni so njihovi cilji pa naj jih Za-Pd slika in opisuje lepo in rožnato kakor hoče. Tem znanim in zgovor-n’m komunistom pa stoji ob strani dolga vrsta tovarišev, ki hočejo ostati Pri svojem uničevalnem delu kot črvi nepoznani in skriti,
Vprašanje: Po mnenju zahoda, ki rad (grupira) ureja politične oseb-d°sti vzhoda, ste Vi član liberalne avantgarde jugoslovanskega komunizma. ’ se vi strinjate s tem ?
Odgovor: To je prilastek, laskavo priznanje, ki mi ga daje zahod. Mi ne poznamo te delitve. Rečem lahko samo, da sem marksist. Skušam študirati nov razvoj v svetu za razvoj modernega marksizma.
Vprašanje: Ste torej ideološko, miselno na črti, ki so jo ubrali Dubček in njegovi tovariši v prvi polovici leta 1968 ?
Odgovor: Naše smernice niso iste, so le močno sorodne Dubčekovim. Pri nas imamo demokratski socializem in ne liberalni socializem. Izvedli smo našo gospodarsko reformo, ko so oni začeli z njihovim poskusom. Naravno, češkoslovaški problemi niso enaki našim. Oni so sc nagibali bolj k buržoaznem, meščanskem liberalizmu, medtem ko smo pri nas poudarili samoupravljanje delavskega lozreda. Kljub razlikam so cilji obeh praktično isti.
Vprašanje: Važna točka v programu človeškega (?), humanega komunizma je bila povečana osebna svoboda posameznih državljanov. Kako jo mogoče, da je svoboda tiska v Jugoslaviji bolj omejena kot je bil tisk na Češkoslovaškem pred ruskim vpadom, intervencijo ?
Odgovor: Pri nas je tisk svoboden v smislu, da tisk ni tisk režima toda pri tisku delajo komunisti.
Vprašanje: Potemtakem v Jugoslaviji ni opozicijskega časopisa?
Odgovor: To ne drži. V Zagrebu na primer imamo opozicijski katoliški list. Imamo tudi list opozicijskih mislecev, ki vsekakor ne predstavlja protimarksistično opozicijo marveč lahko rečemo neke vrste marksistično opozicijo proti režimu. (?) Tudi časnikarji in uredniki „Borbe“ in drugih časopisov niso vedno istega mnenja in to ne škoduje.
Vprašanje: Toda na Češkoslovaškem je bila iz gotove strani razlika mnenj med komunistično stranko in časnikarji večkrat označena za škodljivo.
Odgovor: Svoboda tiska je bila tam reakcija na dobo pritiska in tako je prišlo do gotovih prekrškov. Pri nas je razvoj popolnoma drugačen. Tukaj v Zagrebu imamo celo mesečnik z nacionalističnimi stremljenji. To naj bi bilo dejansko napovedano, vendar vseeno obstojajo, ker niso nevarni. Krog njihovih bralcev je majhen. Na češkoslovaškem ni šlo za delo majhne skupine, obstojalo je obširno gibanje.
Vprašanje: Zaradi tega in gledano skozi ruska očala naj bi bila ruska trditev o protirevoluciji pravilna?
Odgovor: Mislim da ne. Komunistična partija in delavski razred sta bila na češkoslovaškem zelo močna. Kar je udarilo na dan je bila v osnovi enostavno ideološka kolobocija in nič več.
Vprašanje: Najbolj liberalno usmerjeni na češkoslovaškem so nekaj časa mislili na priznanje in privolitev opozicijskih strank. Kakšno bi bilo Vaše stališče na tak predlog za Jugoslavijo?
Odgovor: Tako misel bi odklonil, razvoj v to smer smatramo za korak nazaj. Mi nimam > nobene osnove za privoljenje drugih strank. Posame-
znlrtl državljanom smo dali največjo prostost. Državljani lahko volijo svoje Poslance, ki lahko govorijo in kritizirajo v parlamentu. (?) (Nikdar več ne bomo dovolili ustanovitev in delovanje buržoazne, meščanske stranke. (!)
Vprašanje: To je vendar omejitev prostosti.
Odgovor: Mislim da ne, ker taka stremljenja ne obstojajo. V zadnjem času nismo imeli nobene priložnosti prepovedati takšno stranko.
Vprašanje: Vendar je obstojal svoječasno „slučaj Mihajlov". Ta mladi docent iz Zadra je nasprotoval in mislil na ustanovitev opozicijsko stranke kar mu je bilo zabranjcno.
Odgovor: To je bilo svoj čas, ko jc del izobražencev iskal svoja pota *n zahteval svobedo in liberalizem. Bilo je nekaj sličnega kasnejšim dogodkom na češkoslovaškem. Mi s tem nismo soglašali, ker so premalo lazumeli in upoštevali dejansko stanje na svetu. (!) Poleg tega so bili P°d močnim vplivom neke protikomunistične ameriške (!) organizacije. Skupina Mihajlov je bila majceno jedro. Danes imamo še vedno take struje, Pa so postale bolj rcelne, zlasti po dogodkih na češkoslovaškem. Vsekakor n° pod pritiskom marveč iz lastnega spoznanja. (?)... (Pod komunizmom kodijo ljudje iz lastnega spoznanja sedet v ječo, največji spoznavalci skačejo v mučilnice in smrt!)
Vprašanje: Dejstvo ostane, imate samo eno stranko in vse druge so
Prepovedane.
Odgovor: Stranke bi omejile prostost in nam je prostost pri srcu. Celo *-a stranka odmrje. ne kot organizacija ampak kot politična tvorba, ki ima vpliv na vlado in parlament. Volivec ne voli stranke ampak njegovega “sobnega predstavnika. V skupščini, parlamentu ni nobene partijske organizacije, poslanci .-o prosti in brez obveze do partijskih gesel. Nek Italijan J<! rekel: „V Jugoslaviji je največja svoboda brez demokracije.“
Vprašanje: V začetku gibanja na češkoslovaškem je bila tudi gospodarska reforma. Tukaj v Jugoslaviji jo ta razvoj od leta 19(il v polnem loku. Ali ni v tem stremljenje ki vodi proč od marksizma?
Odgovor: Ne, to kar mi sedaj uresničujemo je tudi marksistični oal. Poglejmo kaj se je tukaj zgodilo. Ob koncu vojne sta stranka in 'zava razpolagale z večino v smislu marksistične filozofije. Sedaj je to Ptešlo na delavski razred. Izgraditi moramo ustroj, sistem, da bo imel delavski razred neposreden vpliv na podjetja in banke. To je najbolj mark-. eno. Izrabiti iržavno organizacijo za razvoj družbe je bila prva stop-nJa. r0 j0 zahteva! tudi Mara. Sedanja stopnja začenja proces svobodnega ruzenja proizvajalcev in upamo, da smo na dobri poti pravega mark-
•S|zma.
Vprašanje: Ali ne obstoja s tem v bodočnosti nevarnost, da bodo revni v,‘dno revnejši in bogati bogatejši.
Odgovor; B't: bogat je eno, biti kapitalist je drugo. Mi ne naspro-j Jem° bogastvu temveč kapitalizmu, torej možnosti izkoriščati druge. Biti Kat je celo idea!. V določeni dobi damo možnost nabitja, možnost po-
stati bogat in v drugi dojji stremimo verjetno po zmanjšanju razlik. (Na žalost je vedno in povsod njihov mi, ki nadzoruje vse!) Tedaj postanejo revni lahko bogari.
Vprašanje: V kakšni dobi je potem Jugoslavija?
Odgovor: Trenutno delavci ne zaslužijo mnogo, njih dohodek je komaj povprečen. V maniših podjetjih se zasluži sedaj nekoliko več. (Kako pa pri Vas, gospodje?) To je izravnava neskladnosti prejšnjega sistema.
Vprašanje: Razlika med bogatimi in revnimi ne velja samo za posameznika ampak tudi za jugoslovanske republike.
Odgovor: Tj je eden najtežjih problemov naše dežele. Vendar je uspel razvoj v zaostalih pokrajinah juga hitrejše kot na primer na Hrvaškem ali v Sloveniji. Naravno, imamo gotovo probleme, ko moramo oddati presežke iz našir visokorazvitih področij Makedoniji, Bosni ali črni gori. Na drugi strani krepi to notranjo povezavo.
Vprašanje: Sedaj lahko rečem: povezava je eno, avtonomija, samouprava je pa drugo, čeprav hočete sami izboljšati notranjo povezavo ste v določenem obsegu za svobodo posameznih narodov.
Odgovor: Za več kot to. Za absolutno, popolno svobodo. Edino omejitev vidim, da moramo biti dober sosed drugim narodom.
Vprašanje: Je to dobro sosedstvo že uresničeno?
Odgovor: Danes narodno vprašanje ni več problem. Pred leti jo bilo pa eno izmed najtežjih spornih vprašanj.
Vprašanje: Kaj pa demonstracije šiptarjev južne Srbije?
Odgovor: To so pozitivne demonstracije. Na Balkanu je bil odnos med Srbi in Albanci, šiptari vedno pereč. Nekako milijon Šiptarjev živi v nasprotju z Madžari precej skupaj, povezano in na meji z Albanijo. Ker so bili zavezniki ob koncu vojne zainteresirani v Jugoslaviji predvojnega obsega, je bilo nemogoče popravljati mejo po narodnem principu. Šiptarji imajo sedaj pri nap svobodo šole in jezika. Demonstracije so bile v zvezi s pozdravi narodne zastave. Iz tega je prišlo stremljenje po novi sedmi republiki. Sam ne pozdravljam ta razvoj, ki bo delil šiptarje v dva naroda, v narod v Albaniji in v narod samostojne Jugoslovanske republike.
Vprašanje: Ne glede na svoječasne napetosti med Srbi in Šiptarji so bila še pred drugo svetovno dobo nasprotja med Srbi in Hrvati. Ali ste mnenja, da je preko tega patriotizma, domoljubja zrastla jugoslovanska narodna zavest?
Odgovor: Da, v to sem trdno uverjen. Odnosi med Srbi in Hrvati so trenutno zelo dobri, tako dobri, da bodo Hrvati kmalu verjeli, da so potisnjeni pod Srbe in Srbi se bodo kmalu počutili potisnjene pod Hrvate. (V tej razlagi ne najdem dobrih odnosov. Za „unterdriickt“ zatiran, zasužnjen sem izbral najbolj mil izraz potisnjen, zadržan!)
Vprašanje: Notranja povezava Jugoslavije je eno velikih del vašega

Konzorcij, uprava in uredništvo TABORA želijo vsem slovenskim protikomunističnim borcem, sotrudnikom, dobrotnikom, naročnikom in bralcem vse blagoslove božje za
j :■ i J .
PRAZNIK VSTAJENJA, ki naj bo nam vsem simbol upanja v naše vtajanje za BOGA — NAROD — DOMOVINO
..) i A
Rezidenta, maršala Tita. Ali ste uverjeni, da bo ta edinost obstojala tudi tGdaj, ko bo marši] oddal, predal državno krmilo?
Odgovor: Prerokovati je težko ali razmere so zelo trdne, stabilne, zumljivo, vsak poznejši jugoslovanski predsednik bo imel večje probleme irna Tito. Pritisk cd zunaj bo tudi večji. Mnogi špekulirajo, da Ju-g°slavija po Titcv’ dobi ne bo več tako močna kot sedaj in bodo lahko Poskušali kaj organizirati.
Vprašanje: Oa se povrnem še enkrat na gospodarstvo Vas želim osati, kakšen je sedanji odnos Jugoslavije do Evropske gospodarsko
skuPnosti?
... Odgovor: Sorazmerno dober in želimo, da bi bil še boljši. (Razum-za ° v Sm° Za Pros^° trgovino (dokler je v naš prid!) in potegujemo se 'ečjo tolerančr.cst, zmernost obeh strani.
Vprašanje: Ko govorite o obeh straneh, mislite torej na EGS in CO v A ^>ri tem pa ugotovimo, da je stremljenje po izolaciji znatno večje OOMECON kot pri EGS.
Cm. ^!V)V0r: Oa, trenutno. Lansko leto je bilo drugače. Tedaj se je v * EGON trudil za razširitev, sedaj je tam nasprotno gibanje. To je r .. ‘sanJG gospodarskega sistema. Za obdržanje starega sistema so se mo-1 zapreti od ostalega sveta.
in v ^Prašanje: Smernica, ki je bila ubrana z jugoslovansko, madžarsko gu 0‘sK°slovaško gospodarsko reformo teče vzporedno z idejami sovjet-°ga profesorja Libermana. Ali imate vtis, da so ta pota sedaj v Sovjetski 021 zabranjena?
So P^sovor: No popolnoma. Uspehi teh tendenc so vsekakor preveliki. Ce o večji kot smo jih mi sami pričakovali.
v ^ Y*)ra^anie:	st razlagate reakcijo, ki so občuti sedaj posebno močno
gače JC2skt zvezi s trenutnim najvišjim vodstvom tam? Ali je to dru-
Postavljeno pr. Vašem mnenju osebno vprašanje?
Odgovor: No samo osebno, to je vprašanje družbene ureditve.
Hinko Zupančič
IMELI SMO JUNAKA
Akoravno jc bila na koledarju že pomlad, je vendar bilo še precej snega, ko smo v letu 1944 preganjali partizane, ki so se klatili v okolici postojanke. Bilo jih je toliko, da nismo bili nikjer vami. Kakor hitro si stopil iz bloka, jc že regljalo na nas. Ko smo hodili v Male Lašče po mleko, nas jc vedno šlo en vod. Ko smo se vračali, so nas že pozdravljale svinčenko od Vel. Osolnika. Ko smo hodili v patrulje, manj kot vod ni smel nikamer.
Četa nas jc šla proti vasi Ulaka, še nismo dospeli do vasi, ko nas iz cerkvice iz zvonika na Vel. Slevici pozdravi partizanski rafal. Ne da bi kaj pomišljali, smo ce obrnili v tisto smer. Plazili smo se po grmovju in skakali od debla do debla dreves, da bi čimbolj neopaženi prispeli v bližino partizanskih položajev. Vendar so nas partizani kmalu opazili. Zaropotali so po nas z mitraljezi, potem pa se hitro umaknili proti vasi Kot, odkoder so nas potem obstreljevali.
Nam pa tudi ni dala žilica miru. da ne bi šli za njimi. Kene je postavil v primernem zaklonu težki minometalec ter poslal nekaj min na sovražna gnezda, še mitraljezci so postavili mitraljeze in pridno nabijali po partizanskih položajih, ko smo sc ostali v diru spustili v dolino.
Kmalu smo se znašli na bregu, katerega so partizani zapustili, ko so videli, da smo prišli v bližino njihovih položajev. G svojimi ranjenci (to smo opazili po sledovih krvi v snegu) so se umaknili v dolino proti Karlovici, nekateri pa na levo proti Mali Slevici, odkoder nas je že preje obstreljevala težka breda.
Ker se nam jc zdelo škoda, da bi imeli kakšne žrtve, pa tudi z mu-nicijo nismo bili kaj prida založeni, smo se počasi premaknili nazaj po grabnu med Medvedjekom in Vel. Slevico, kjer smo imeli lepo kritje, da nas niso mogli obstreljevati.
Nekaj dni zatem smo krenili v smeri proti Sv. Gregorju. Tam je bilo pravo gnezdo komunistov. Saj so govorili, da tja ne bo stopila domobranska noga.
Mahnili smo jo skozi Itctje. Ena četa jo šla v desno v breg, kjer je držala položaje mod Malimi Poljanami in Zlatim repom. Od tod je bil lep razgled proti Marscem, Gaspinovem ter dalje proti Sv. Gregorju. Na levo vas Vrh, Zukovo, Vel. Poljane in hrib Petelinjek.
Druga četa je šla z veliko previdnostjo po cesti naprej proti Prapro-čem, kjer so se zadrževali partizani. Kakor hitro so zagledali domobrance, so sc brez strela umaknili proti Mrascem. Na levi strani so iz vasi Velike Poljane začeli nabijati z brodami na naše borce.
Kljub temu, da je bilo precej daleč, se je vseeno oglasila naša težka breda nad Malimi Poljanami. Tako so tovariši vedeli, da danes ne bo šala. Ko je potem še top iz Lašč poslal na Vrh in Petelinjek nekaj železnih Pozdravov, smo kmalu opazili, kako so se iz vasi Vel. Poljane začele Pomikati kolone proti Petelinjeku. Da so pa še lažje hodili, so jim še svinčenke iz naše brede pripomogle do hitrejše hoje.
Medtem je naša četa dospela na Praproče. Od tam se je po mačje začela pomikati naprej proti dobro utrjenim partizanskim položajem na Marscem. Partizani so bili dobro utrjeni in so imeli dobre položaje. Povrhu je bilo še precej snega in pot navkreber je bila precej težavna.
Minometalec Kene je pridno nabijal ter tako delal zmedo med tovariši, kateri so se vedno bolj redčili. Polagoma so se začeli pomikati proti Gaspinovem in proti Grabnu.To umikanje pa jim je otežkočala četa, bi jo bila v zasedi med Malimi Poljanami in Zlatim Repom in jih je iz svojih vedno ropotajočih mitraljezov opozarjala, da je treba dobrega kritja in hitre hoje, ako hočejo priti celi na boljše položaje.
Tudi partizani niso mirovali. Nekje od Grabna se je oglašal težki niinometalec ter zamolklo udarjal med naše borce. Precej časa je ostalo brez uspeha. Nenadoma pa udari mina ravno pred mladega fanta iz Novega mesta, ko se je ravno dvignil, da bi s svojim mitraljezom skočil naprej. Vrglo ga je vznak in bil je na mestu mrtev. Ko so ostali borci videli svojega soborca mrtvega, so napadli z vso silo in končno pregnali Partizane iz Marše. Tudi tukaj ni bilo ne mrtvih ne ranjenih, ker so vse sProti odnašali.
Ker se je dan že nagibal proti zatona in so bili borci utrujeni, se je četa polagoma vrnila nazaj na postojanko. Kljub temu, da je bilo vse ntrujeno in smo imeli prvo smrtno žrtev naše čete, smo bili dobre volje, bo smo ugotovili, da smo brez večjih žrtev pregnali sovražnika. Gaj smo 80 zavedali že takrat, ko smo kot prostovoljci stopali v domobranske vrste, da brez žrtev in boja ne bo šlo. Zato je vsak že takrat mislil, da morda tudi sam postane žrtev. Pa vsak je bil pripravljen tudi na to, samo da bi naša domovina Slovenija bila nekoč svobodna.
Tako so se vršili napadi na komuniste vsak dan; ponoči na straže, podnevi v patrulje. Ker smo videli, kako partizani beže povsod pred nami, smo vse to z veseljem opravljali.
Saj ni bilo dolgo po tistem, morda komaj nekaj mescev, ko je k Sv. Gregorju že lahko šel en sam domobranec, ne da bi se mu bilo treba bati kakšnega presenečenja od strani komunistov. Pomaknili so se dalje v Suho Krajino in še dalje v Kočevske gozdove in proti Blokam.
Pa tudi tam niso imeli miru pred nami. Ko jih je zmanjkalo tukaj, smo šli za njimi. Po cel teden smo se zadrževali tam okrog, včasih pre-sPali noči po hišah, največkrat pa ped milim nebom, pod varstvom dežja. Tako smo nekoč bili vsi premočeni, ko smo prenočevali pod dežjem nad Cerknico na hribu Slivnica in drugo jutro na vsezgodaj udarili na vas Radljek, kjer so bili partizani. Veliko je bilo mrtvih. Zaplenili smo veliko
orožja in mule. Za tisto mokroto, ki smo je bili deležni na Slivnici, smo bili bogato plačani.
Tako so šle naše borbe iz zmage v zmago. Če ne bi bilo toliko pomoči od Zapada komunistom, po vrhu pa šc ne prodaje Slovenijo od strani naših zastopnikov v Londonu komunistom, bi nikoli no vladal komunizem v naši domovini. Tako smo pa bili šc preje kot smo se organizirali v domobranstvo, od naših zastopnikov v Londonu prodani komunistom.
Ko danes gledamo po 25 letih na vso tisto junaško borbo, ki smo jo bojevali proti komunizmu, vidimo, kakšne junake smo res imeli. Saj jo bil cel svet proti nam. Vse je podpiralo komunizem materialno in moralno. Vendar so vse večje zmago bile na naši strani. Danes pa že ves zapadni svet, razen naših zastopnikov, pripozna, da smo imeli prav.
VVagr.er Rudolf
PRIMORSKI SLOVENSKI DOMOBRANCI
Po sklenitvi premirja med zavezniki in Italijo 8. septembra 1943, so nemške čete zasedle italijansko ozemlje. Italijanske vojaške cdinice v al-■skih predelih so Nemci razorožili in odvedli v nemško ujetništvo, nekaj italijanskih čet se je pa tudi prebijalo skozi slovensko ozemlje v Italijo. Medtem so sc že zavezniške četo po zasedbi severno Afrike in italijanskih otokov v Sredozemlju začelo izkrcevati pri mestu Salerno, tedaj so Nemci s svojimi divizijami, ki so jih zbrali iz vseh bojišč zasedli črto Formia-FrancaVilla. V tem območju so sc razvili pri Monte Cassino ogorčeni boji, ki so trajali od januarja do maja 1944. Zavezniki so šele junija z velikimi ojačenji mogli nadaljevati ofenzivo in so junija 1944 zasedli Rim, v juliju so prišli do Florence, kjer se je zavezniška ofenziva ustavila. Boji so sc nato nadaljevali in zavezniki so počasi prodirali proti severu. Dne 2. maja ,1945 je nemška vojska v Italiji kapitulirala.
V Italiji je v času od 8. septembra 1943 do 2. maja 1945 nastala popolna zmeda. Fašistični predsednik-diktator Bonito Mussolini, ki ga je kralj odstavil, dal aretirati in zapreti v trdnjavo, je bil po nemških padalcih rešen iz ječe ter je v Milanu ustanovil italijansko republiko v Zgornji Italiji. Republika Italija je pod Mussolinijevim predsedstvom ostala v zvezi z Nemčijo. Tako sta obstajali dve italijanski državi, toda v obeh ni bilo pravnega reda, dokler niso zavezniki zasedli tudi vse severne dele italijanske države.
Ob kapitulaciji Italije so so pojavili tudi na italijanskem ozemlju partizanske komunistične cdinice ki so pripravljale po navodilu iz Moskve komunističen preobrat v vsej Italiji in prevzem oblasti. Vendar so bile italijanske komunisFene edinice (italijanski partizani) malenkostne in skoro
brezpomembno ter niso niti vojaško še manj upravno mogle igrati kako posebno vlogo.
Poseben položaj je bil v Slovenskem Primorju, ker je imelo kljub dvajsetletni italijanski okupaciji po prvi svetovni vojni in italijanskem poskusu poitalijančevanja še vedno kompletno slovensko obiležje. S sklenitvijo premirja je 'stalo to ozemlje dejansko brez gospodarja, kajti vse vojaško in upravne italijanske cdinice so preko noči izginile. Nemci so to ozemlje le slabo zasedli, ker so svoje četo pošiljali proti jugu v Italijo.
Slovensko ljudstvo na slovenskem Primorju (Notranjska, Goriška, Gradiščanska, Trst in Istra) je bilo nezaščiteno, prepuščeno samim sebi brez uprave in brez varnostnih organov. Pocdine redke slovenske (jugoslovanske) komunistične partizansko tolpe so po mili volji gospodarile, morilo mimo prebivalstvo, uprizarjale grozodejstva in tako prinašale nemir., stisko, brozpravn.ist in popoln nered.
..Primorsko slovensko'1 ozemlje in po Italijanih okupirani del jugoslovanske Slovenije so zasedli Nemci, ki so takoj uvedli svojo upravo s svo-j'm vojaštvom. Nemci so pustili od Italijanov ustanovljeno Ljubljansko pokrajino (Slovenijo) deloma z domačim uradništvom. Za predsednika te deželo jo bil imenovan slovenski general Leo Rupnik, ki je imel nalogo skrbeti za varnost in nemoteno upravo pokrajine.
Za varnost je bilo konec septembra 1943 ustanovljeno Slovensko domobranstvo.
V jadranskem Primorju (Istri, Trstu, Goriškem in Gradiščanskem) jo pa nemško poveljstvo takoj po zasedbi odločilo, naj sc osnujejo strašne edinicc za varnost prebivalstva. Glavno vodstvo je bilo določeno v Trstu za vso tri narodne skupine, to je slovensko, hrvatsko in italijansko. Ker ji bilo prebivalstvo te pokrajine v veliki večini slovensko, je bilo jarno, da bodo tudi slovenske cdinice najmočnejše.
Poveljstvo Slovenskega domobranstva v Ljubljanski pokrajini bi moral prevzeti polkovnik Anten Kokalj, postavljen je pa bil podpolkovnik Krcnncr, dočim je nato prevzel poveljstvo v Trstu polkovnik Anton Kokalj, da osnuje in vodi posebne domobranske cdinice v Trstu in zaledju.
Polkovnik Anton Kokalj je začel v Trstu z organizacijo stražnih edi-nic. Enotna organizacija vseh slovenskih domobranskih edinic se ni mogla izvršiti, ker je bila Ljubljanska pokrajina zasedbeno ozemlje Jugoslavije, dočim jo bilo Slovensko Primorje tedaj še sestavni del italijanske države. Hitler zaenkrat zaradi Mussolinija ni hotel izvesti odcepa, imel pa je v oačrtu, kakor so pripovedovali nemški častniki, po vojni napraviti iz slovenskega ozemlja tako zvani ..Adriatisches Kiistenland" (Jadransko Primorje), ki naj bi obsegalo tudi južno Koroško preko Drave nekako do št. Vida ob Glini, proti Italiji pa vse ozemlje, ki se smatra kot zaledje Trsta, to je do reke Taljamenta.
S pomočjo nekaterih došlih častnikov in primorskih vojaških prigla-šencev jo začela organizacija straž vidno napredovati in so prišle prve stružne edinice na postojanke v začetku novembra 1943.
Naslov straž v Primorju jo bil: Slovenski narodni varnostni zbor na Jadranskem Primorju. Med ljudstvom se je pa na kratko udomačilo ime Primorski slovenski domobranci.
V	Trstu se je pod vodstvom polkovnika A. Kokalja najprej organiziral štab v centru mesta, prve stražne edinice pa v vojašnici pri sv. Ivanu. Poleg teh ustanov se je odprla tudi slovenska častniška in podčastniška šola v Devinu pri Trstu, šolo je organiziral in vodil z nekaterimi slovenskimi častniki major Pero Horn. Načelnik štaba je bil v začetku fragatni kapetan Anton Dolinšek. V štab si je privzel še dva častnika in nekaj pisarniškega osobja. Zvezo s Slovenskim domobranstvom v Ljubljani je imel častnik, ki je tudi skrbel za prihod stražarjev na Tržaško ozemlje.
Slovenski narodni varnostni zbor na Jadranskem Primorju je imel zlasti naslednje naloge:
1.	Preprečiti komunistično ustrahovalno delo partizanskih čet, ki so s pomočjo italijanskega orožja in deloma tudi nekaterih nemških edinic škodile slovenskemu narodu.
2.	Odpraviti fašistične ustanove, italijanske šole in fašistično miselnost ter ustanavljati slovenske učne zavode - in razne kulturne in gospodarske ustanove fčasopise, slovenske knjige, društva, radijsko oddajo).
Tako se je poleg obrambe protikomunizmu začelo tudi kulturno udejstvovanje, ki so ga vodili posamezni stražni oddelki v svojih postojankah.
V	sorazmerno kratkem času so bile organizirane postojanke v Postojni, Planini, Prestranku, št. Petru na Krasu, Ilirski Bistrici, Klani (Istra), Idriji, Črnem vrhu, Veharšah, Vipavi, Ajdovščini, Colu, Gorici, Tolminu, Kobaridu, Bovcu. Izmed častnikov so bili poleg polkovnika Kokalja posebno znani: major Andrej Ferenčak major Janko Debeljak, major Jože Majce, major Ivan Fortuna, stotnik Franc Mehle, stotnik Franc Egger, nadporočniki: Milan Langus, Emil Savelli, Vilko Cuderman, Ivan Pseh, poročniki: Ljubo Berlot, Valentin Jančar, Vilko Jagodic, Arnolt Levart, Ivan Šmid, Franc Jenko, Slavko Janežič, Ivan Mali, Ciril Mašič, Martin Korpar in še dolga vrsta imen, ki so se kot častniki izkazali v borbah ali kot kulturni delavci ponovno začeli med prebivalci utrjevati slovensko zavest.
Ko je moral načelnjk štaba korv. kapetan A. Dolinšek z nekaterimi častniki odpotovali v inozemstvo je postal načelnik štaba major R. Wagner. Tedaj se je posebno poglobilo kulturno, gospodarsko in socialno delovanje.
V	Trstu se je ustanovila slovenska vojaška bolnica, ki ji je načeloval štabni zdravnik dr. Franc Ferenčak, brat namestnika poveljnika Ferenčaka.
V	bolnici so prevzeli delo nekateri slovenski zdravniki s številnim bolniškim osobjem. V Trstu so sc začele slovenske radijske oddaje. Uredilo se je tudi pravno področje in slovenski odvetniki, ki so bili dodeljeni štabu slov. domobrancev, so .morali posredovati pri tujih oblasteh za rešitev v Trstu zaprtih Slovencev. Mnogo so jih rešili smrti ali pa odhoda v nemška taborišča. Poleg cdprtja novih slovenskih šol so začeli izdajati časopise in knjige. V Gorici je izhajal tednik „Goriški glas“, ki ga je urejeval Leo-
pold Kemperle. V Trstu se je zbrala cela vrsta kulturnih, gospodarskih in socialnih delavcev. Najbolj znani so bili: major dr. Jože Kovačič, nadporočniki: Geržinič Lojze, Kos Janez, Lenassi Viljem, dr. Komar Milan, poročniki: Hribar Zvonimir, Horvat Lojze Kristan Ivan, Lipovšek Anton, Segulin Mirko dr Šimenc Tone dr Toni Jakob, Sodelovalo je okoli 30 štabnih in višjih narednikov ter podnarednikov in stražarjev brez čina.
Ker so bile Primorske varnostne straže osnovane v smislu mednarodnih haaških predpisov za zasedena ozemlja, niso bili potrebni kaki posebni predpisi za sprejem v edinice. Kadarkoli je okupacijska oblast zahtevala kako posebno nalogo ali celo prisego je znal poveljnik Kokalj s svojim nastopom odkloniti vse take odredbe. Red in disciplina v stražnik edinkah sta bila prav dobra in zelo redki so bili primeri za odklonitev medsebojne pomoči. Prvi slovenski udarni polk se je osnoval v Ajdovščini in je vedno z uspehom nastopal v raznih borbah proti komunističnim zatiralcem.
Slovenski narodni varnostni zbor na Jadranskem Primorju je štel okoli 2000 članov in je vršil veliko vojaško pa tudi kulturno in gospodarsko nalogo med Slovenci na Primorskem. Njegova pomoč in prizadevanja za mirno sožitje slovenskega prebivalstva je v najtežjih časih v zadnjem obdobju velike vojne preprečila in obvarovala prebivalstvo in njega imetje pred vsiljivimi tujci obeh narodnosti pa tudi pred lastnimi slovenskimi zatiralci, ki so se skrivali pod krinko komunistične osvobodilne fronte.
A. POTOKAR
/ff I« f? * n I
Glej, čebele trudoljubno
med nabirajo po lipovem že cvetju;
glej jih, kako svobodoljubne skrbe za zimo
dolga leta v gorkem že poletju!
Uči se od njih, mladina;
skrbno delaj in študiraj zdaj v tujini,
da imela srečne dneve
kdaj pozneje v svobodni boš domovini!
Čuj, mladina, svete moje:
Zdaj je čas, da se učiš, da blažiš sreč si svoje ter si glavo razbistriš.
Kdor se prav uči od mlada in oblaži mlado si srce, sreča ga obišče rada — drugim lajšal bo gorje.
Kanadska komunist napadeS porušenje Sovjetske zveze
Kanadski komunist John Kolasky jo izdal knjigo pod naslovom „Šolstvo v Sovjetski Ukrajini", ki jo lahko smatramo kot enega najhujših udarcev sovjetski notranji politiki.
Če proti komunizmu nastopi nekomunist ali kak komunist—odpadnik, je to razumljivo, toda tu je nastopil človek, ki je že trideset lot član KP, tega niti zdaj ne taji in je bil poleg tega cd leta 19G3—1965 slušatelj Visoko šolo Centralnega Komiteja KP Ukrajino v Kijevu. Tu je brskal po uradnih sovjetskih statistikah, na mesto iluzij o rdečem raju pa je stopila stvarnost, ki ga je naredila „bolncga, zmedenega in negotovega" Vse to daje njegovim izjavam še posebno vrednost.
V svoji knjigi med drugim pravi:
„Cilj sovjetske politiko je, obdržati strogo kontrolo nad šolstvom v Ukrajini in drugih provincah, preprečiti Ukrajincem in drugim narodnostim, da se ne dvigajo nad izobrazbo osnovnih in podobnih šol, jih raz-maroditi, obenem pa povečati dotok Rusov, ki zavzemajo mesta v vladi, šolstvu, znanosti in na drugih področjih."
„Sedanji ruski oblastniki, četudi bolj prožni, bolj uspešni in bolj brezobzirni kot njihovi carski preahodniki, te politike ne imenujejo ‘porusenje’ “.
Dalje pravi: „Ruski jezik povsod izpodriva ukrajinskega in druge narodne jezike, šole so že povečini vse ruske, starši se pa ne upajo zahtevati, da se njihovi otroci poučujejo v materinem jeziku, ker so takoj označeni kot “buržujski nacionalisti”.
To je v velikem nasprotju z naukom Lenina, ki je zapisal: „Ni marksist, niti ne demokrat, kdor ne prizna in ne brani enakosti narodnih pravic in jezika."
Zakon o sovjetskih šolah pa se glasi: „Starši odločajo, v katere šole in v katerem jeziku se poučujejo njihovi otroci" (člen 9, 1959).
Vse to se do podrobnosti ujema s propagando in dejanji slovenskih komunistov. Poznali so svobodoljubnost in narodno zavest Slovencev, zato so oboje izkoristili za svojo revolucijo. Za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda so oklicali boj, pa so v imenu istega boja pobili na desettisoče Slovencev. Slovenstvo je imelo naravnost bajeslovni poudarek v propagandi, dejansko pa so požigali sole, društvene domove in cerkve. Primerov je toliko in so tako znani, da jih ni treba posebej omenjati.
Ko so prišli na oblast, je bilo njihovega „slovenstva“ konec, narodnost jim jo le še pojem reakcije, ki ga je treba uničiti. O svobodi in enakopravnosti ni nikjer sledu, narod ima samo dolžnost plačevati davke, pravic pa nobenih. Na vse kriplje poudarjajo „jugoslovanstvo", kor je v tem mogoče brez velikih pretresljajev asimilirati in postopno uničiti narodnosti jugoslovanskih narodov.
Prod leti jo bilo slišati, da jo v Slovenijo prihajalo toliko Bosancev in drugih južnjakov, da jo bilo v Ljubljani slišati največ srbohrvaščino (iz pisma). Napisi so povsod dvojezični, časopisi pišejo tako mešanico, da je dostikrat ne razume ne Slovenec no Srb. šolstvo je na nižji stopnji kot pred vojno, ker sc mora v mnogih krajih zadovoljiti s plačami, ki ostanejo drugim partijskim mogotcem, šole služijo le propagandi, a ker propaganda ne vleče in pri mladini ne kaže uspehov, za oblast tudi šolstvo zgublja vrednost in pomen.
Bo kar držalo, da tudi slovenski narod hočejo prosvetno ponižati, da ne bo tako vidna razlika med izobraženimi Slovenci in zaostalimi južnimi brali. Tudi to jo del enakosti, za katero se bori KP, to se pravi: narodom uničiti njihovo kulturo, da bodo tako nizko padli, da ne bodo mogli ločiti med svobodo in suženjstvom, med garačem in lenuhom, med izobiljem in revščino. Ko bodo dosegli to, bo njihov tako opevani „socializcm“ zgrajen, ijudjo bodo materialni in duhovni berači, katere bo mogoče še naprej krmiti z obljubami in upanjem na boljše čase.
Upajmo, da komunizem teh „uspchov“ ne bo nikoli dosegel. Komunizem je kljub navideznim zunanjim uspehom na poti razsula, brez duhovne moči, in vsak dan bolj kaže notranjo gnilobo in svoj pravi obraz, ki je vsakemu svobodnemu bitju nespremenljiv. Po svojem bistvu je tako tiranski, da, če hoče obstati, ne sme popustiti niti za korak. V Jugoslaviji in še posebej v Slo-veniji je nastopil tako kruto, da je narod pripeljal do spoznanja, da z odklonom rdečega nauka ne more nič izgubiti. Pod to silo narodove volje je začel komunizem odstopati, kar je gotovo znak boljših časov.
H KMJEGI “SVETI USM”
I. š.
Napad na postojanko Sv. Urli
V zvezi z izdano knjigo „Sv. Urh“, ki jo je napisala Štefanija Pod-bevškova, sem bil naprošen, da napišem nekaj o postojanki Sv. Urh. Tej Prošnji rad ustrežem in bom morda s tem pojasnil marsikaj, kar ni bilo znanega o postojanki pri Sv. Urhu.
Ob razpadu fašistične Italije 8. septembra 1943 sem bil v Grosupljem na Dolenjskem. Pričakoval sem, — kot mnogo drugih, — da bodo to podro-čjo po umiku italijanske vojske zasedli četniki. Teh pa ni bilo, ker so ta dol Dolenjske preplavili partizani. Bil sem priča napada in obkoljenja Vaške stražo v Boštanjskem gradu. Tudi sam sem bil od partizanov zajet. Ker me °d partizanov ni nihče poznal, so mi izdali prepustnico, da sem lahko odšel domov.
Doma me je pa sredi septembra 1943 doletela partizanska mobilizacija in vtaknili so me v eno bližnjih partizanskih edinic. Mobilizirancev je bilo
veliko, pravih partizanov pa samo 11 in dve partizanki, širile so se novice, da so Nemci že v Šmarju pri Ljubljani, še z nekaterimi drugimi znanci sem se dogovoril, da ob prvi priložnosti pobegnemo. Beg se nam je posrečil. Z ženo sva šla v Ljubljano in tam počakala, da se razmere urede. Kmalu je bilo ustanovljeno domobranstvo tudi v naših krajih.
V času mojega bivanja v Ljubljani je bila bitka za Sv. Urh. Stražarji pri iSv. Urhu so bili v vedni pripravljenosti, ker so vsak dan pričakovali napada na postojanko, ki je bila partizanom trn v peti. Napad so hoteli izvesti ponoči. (Določili so noč med 18. in 19. septembrom 1943.
Stražarji so bili v stalni pripravljenosti. Vedno so podnevi pošiljali svoje patrole v okolico, da bi opazili, če se morda v bližini ne nahajajo partizani. Napad so pričakovali ponoči. Ker so se hoteli stražarji prepričati, če je njihovo orožje v redu, so tisti dan 18. septembra nekako ob dveh popoldne iz zvonika preskušali svoj mitraljez. V okolici Sv. Urha pa so se partizani že pripravljali, da to noč napadejo. Ko so zaslišali strele iz zvonika, so bili prepričani, da so jih stražarji od Sv. Urha zapazili in da so jih napadli. Odgovorili so s protinapadom. Pri Sv. Urhu je bilo ob tem času samo kakih 15 stražarjev, ker je bila zunaj večja patrola na Rudniku. Med borbo so se vračali ti stražarji in od zadaj napadali partizane. Vnela se je huda bitka za Sv. Urh. Ko so partizani spoznali, da so napadeni tudi od zadaj, so se spustili v beg in pustili na bojišču 28 mrtvih, med njimi dve partizanki. Žal so bili med partizanskimi mobiliziranci tudi nekateri naši ljudje. Nekateri izmed preživelih se sedaj nahajajo kot bivši protikomunistični borci v Združenih državah in Kanadi.
Ker je bilo znano, da je med padlimi več domačih mobilizirancev, smo organizirali Jože in Franc Javornik ter dr. Jože Jančar prekop padlih partizanov. Vsi so bili pokopani v skupnem grobu. Predvsem smo hoteli dobiti truplo brata Jožeta in Franceta Javornika, ki je bil star komaj 17 let.
Tako smo se zbrali pri Siv. Urhu 8. decembra 1943. Bil je pust poznojesenski dan. Vse je bilo v megli, sivo in žalostno. Takoj smo pričeli z odkopavanjem. Delo je bilo mučno in naporno. Vseh 28 trupel je bilo pokopanih v isti jami; bila so pa dobro pokrita. Pokopati so jih morali tedaj domači terenci. Smo takoj spoznali, da jih niso pokopavali partizani, ker ti so pokopavali v plitve jame in slabo zagrebli.
Vsa trupla smo vzeli iz jame, če smo hoteli dobiti domače iz jame. Trupla so bila še dobro ohranjena, štiri trupla, ki smo jih iskali, smo položili v krste in jih posebej pokopali, tako da so jih domači pozneje pokopali na domačem pokopališču. Ostalih 24 trupel smo pa položili nazaj v skupen grob.
Ta skupni grob je eden tistih grobov, ki jih Podbevškova omenja v svoji knjigi Sveti Urh, samo s to razliko, da v tem grobu niso kake žrtve domobrancev, ampak tistih, ki so padli pri Sv. Urhu 18. septembra 1943.
Dokončna ugotovitev, kdo je polil in zažgal škofa Vovka na novomeški postaji pred 16 leti
(Od domovinskega dopisnika)
Ker so se pojavile nekatere netočnosti tudi v naših zamejskih katoliških časopisih, naj razsvetlim dogodke, kakor so se takrat dogajali in kdo je bil neposredno navzoč.
Organizator akcije z bencinom na škofa Vovka je bil Jazbinšck Avgust, takrat član Komiteja ZK — OLG Novo mesto. Osebi, ki sta č. g. škofa Vovka polili z bencinom in zažgali, sta bili Mežnaršič Avgust — Gustelj in Ajdič Pavle. Neposredna pomočnika sta bila še Turk Jože in Uradač Jože; Potem pa še nahujskana drhal, katera pa ni neposredno sodelovala pri zažigu, nego je samo kričala in naredila nekak nesramni kordon okoli č. gospoda škofa.
Naj osvetlim celi potek dogodkov, katere sem zvedel osebno od Mežnaršič Gustelja in Ajdič Pavla ter Bradača Jožeta. Videl sem, da so dejanja Po njihovem govorjenju točna.
Zanimivo je, kako se sama narava in božja previdnost maščuje; kajti božji mlini meljejo počasi, vendar sigurno. Ker vse osebno poznam in vem tudi za njihova sedanja bivališča ter njihove službe, mislim, da ne bo težko analizirati in prikazati dejanske slike in poteka takratnih dogodkov.
IZVEDBA AKCIJE NAPADA IN ZAŽIGA
UDBA v Ljubljani je sporočila novomeški Udbi, da se bo omenjenega dne peljal č. g. škof Vovk v Novo mesto. Le ta pa je potom komiteja odredila Jazbinška, ki je imel nalogo, da zbere ljudi ter organizira nekak protestni napad.
Prvotno so mislili škofa namazati z človeškim blatom ter gnilimi jajci; vendar se jim je zdel ta načrt premehak ter so na predlog Mežnaršič Gustelja raje sklenili, da bodo naredili akcijo z bencinom. Sestali so se v pisarni novomeške kurilnice na železniški postaji. Mežnaršič Gustelj se je pripeljal iz Trebnjega, dočim so drugi bili v Novem mestu. Pri diskusiji je sodeloval tudi štibrič Lado s partizanskim imenom Gams. To je bilo en dan pred dogodkom.
Ajdič Pavel in Bradač ter Turk so se naslednji dan takoj s prvim jutranjim vlakom odpeljali iz Novega mesta do Trebnjega. Tam so se sestali z glavnim kolovodjem Mežnaršič Gusteljom, ki je organiziral še roalo peščico drhali kot nekako zaščito pri napadu. Preden je vlak pripeljal, so še skupaj pili v gostilni Grmada v Trebnjem in pri špringerci. Potem
so s pesmijo prikorakali na postajo; skoraj 20 minut preden je pripeljal vlak iz Ljubljane.
Mežnaršič je imel v enem žepu pollitersko steklenico bencina, v drugem pa še 2 dcci-litra v steklenički za konjak.
Ko je vlak pripeljal, ro šli vsi na vagone in začeli iskati škofa. Preden so prišli v Ponikvo pri Trebnjem, so bili že v kupeju, kjer sc je peljal č. g. škof Vovk s svojim tajnikom in spremstvom. Začeli so ga najprej žaliti. Dili so nekako odbiti in šele v Novem mestu pri prerivanju, ko sc je vlak ustavil, so ga obkolili. Takrat je iz male dvodccilitrske steklenice Mežnaršič polil č. g. škofa po rokavu, hlačah in vratu. Nato je skočil z vžigalnikom Ajdič Pavel, da bi prižgal; vendar so ni hotelo vžgati. Nato je dobil drugi vžigalnik od Turka ali Bradača (toga točno' nisem ugotovil) ter zažgal g. škofa. Gospodu jo skoraj zgorel koščeni ovratnik in ožgan jo bil po roki in na čelu ter delno na talarju. Spremstvo je gasilo s suknjičem.
šele čez 10 minut, verjetno še kasneje, je nasprotna množica blokirala to drhal, šele potem jo tudi milica nekako vstopila vmes. V začetku je bil samo en miličnik v službi na železniški postaji.
Napadalci so se razkropili. Aretiran ni bil takrat nihče, šele kako uro za tem sta bila poklicana samo Ajdič in Mežnaršič na UDBO. Mežnaršič je bil odpeljan v pisarno UDBE na sodišče ob Krki, kjer so zapori. Zvečer so ga že spustili in se jo z vlakom peljal v Trebnjo.
Ker je javnost po Jugoslaviji bila ogorčena, ga je drugi dan prišel iz Ljubljane zaslišat neki glavni udbovec po imenu Milan in ga peljal z avtomobilom v novomeške zapore, kjer so ga postregli z vinom in narezkom.
Poveljnik UDBE je bil tedaj neki Kolar Franci, po činu podpolkovnik, šef kriminala Taufer Rado in pomočnik UDBE neki Slavko, ki se sedaj nahaja v Ljubljani. Postopali so z njim čisto ležerno in prijateljsko ter so pili vino in se domenili, kaj bodo dali v javnost. To je, da je Mežnaršič to naredil na lastno iniciativo, ker je dosti pretrpel zaradi „farjev“, in ko je videl škofa, se je v njem nekaj prelomilo ter sam ne ve, kako je to naredil, ker je ravno v trgovini kupil bencin za vžigalnik.
Da je bila komedija še večja, so ga obsodili za prekršek na 14 dni zapora, katere sploh ni nikoli odsedel, ker je potem nekako čez leto dni dobil od sodišča, da se mu je kazen spremenila v pogojno za dobo dveh mesecev.
Vsak komentar k temu je odveč!
KARAKTERISTIKA GLAVNIH OSEB, KATERE SO SODELOVALE PRI NAPADU NA č. GOSPODA ŠKOFA VOVKA
Mežnaršič Avgust — Gustclj.
Rojen leta 191G ali 1917 torej star okrog 52 let. Rojen v Gornjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. Njegov brat Stane je bil spomeničar in je padel pri partizanih. Tretji brat Vide je doma na Gradišču.
Mežnaršič Gustclj je bil v partizanih od leta 1942. Potem je bil nekaj čara doma. V letu 1942’ jo bil zajet cd Italijanov ter prepeljan v internacijo na Rab. Po italijanski kapitulaciji 8 reptembia 1943 je bil na Rabu ko-mandir partizanskega VDV voda ter je sodeloval pri likvidaciji Mohar Ivana, katerega so ustrelili na Rabskcm pokopališču. Pozneje je bil v Cankarjevi brigadi pomočnik komandanta bataljona, nato pa v zaščiti VDV Pri SNOSU.
Po vojni je bil še do leta 1947 oficir, po činu kapetan. Poročen je s neko žensko iz Korit pri Dofcerniču. Pozneje jo bil nekaj časa na Okraju Novo mesto in Trebnjo, potem pa vodno v Trebnjem v svojstvu nadzornika ^a cesto II. redn. Je zelo zagrizen partijec, takorokoč fanatik. Stanoval jo še do prod 4 leti na gradu v Trebnjem. Njegova žena pa sploh ni bila nikjer priljubljena, kor ja preveč Zagrizena partizanka. Hotela je komandirati takorokoč celo Trebnjo, ter so jo zato celo stari partizani po strani Sledali. Postala je zelo živčna, tor sta so z Gustcljnom večkrat prepirala. Zato je pred štirimi leti vzela njegovo dvocevko ter se ustrelila v levo stran trebuha. Bila je dolgo v bolnišnici, pozneje v norišnici. Sedaj sta z pusteljnom ločena. Sam Gustclj je zelo udan pijači. Je rdeč v obraz ter 'ma kar plav nos od pijače. Stanuje sedaj z drugo ženo (s katero ni ponočen) v Ponikvah pri Trebnjem; zadnja hiša nad cesto, v smeri Ponikve Sv. Ana — Mirna peč.
Mežnaršiča muči protin ter ima slabe živce. Hodi se zdravit v nevrološko ambulanto v Novem mestu. Je strasten lovec, vendar zaradi bo-lezni in pijače to opušča. Vozi sc z mopedom.
Opis postave: visok okrog 178 cm, lasje pšenično blond ter spredaj malo plešast. Strastno kadi cigarete. Ima že trebuh ter je debeluh. Močan čez ramena. Zelo rdeč v lica. Nos ima polno plavili žilic od pi:ače.
•Jo stalno in je skoraj vsak dan pijan. Oblečen je stalno v neki kožni '•"atki suknjič in hlače za motorno kolo. Bil je nekaj časa tudi porotnik pri °I)činskem sodišču v Trebnjem.
A>'dič r>avel
Rojen 1921. v Cegelnici pri Novem mestu. Njegov oče jo bil uslužben ^a železnici, šolska izobrazba: 4 raz. osn. šole, 4 raz. meščanske šole v °vem mestu ter enoletni trgovski Dularjev točaj v Kandiji.
Postava: visok okr. 180 cm, mogoče nekoliko manj. Vranje črni lasje, vendar že občutno siv, tako da je kar bel ob strani, črne brke in skoraj rnu ciganska koža v lice. Nekoliko debelušen.
Sedaj viši službo inšpektorja pri OB Novo mesto. Je kontrolor, in-' Pektor za finance po trgovinah in podjetjih. Povsod sc ga bojijo, ker je Zel° slab in hudoben.
Poročen je s šorlotovo iz Straže pri Novem mestu. Imata eno hčerko. ,'6na Ajdiča ima raka na prsih. Odrezali so ji že obe dojki. Med vojno je 1 cl° leta 1943 doma. Potom je bil en teden v partizanih. Nato je dezer-^•fal ter se skrival doma. Potem pa je prišel v Novo mesto pod zaščito. °ndar ni bil pri domobrancih, pač pa je kasneje delal pri nemškem
Tod tu. Videl sem pa, kako je stalno kupčeval z nekim gestapovcem za sol in galico ter bil stalno v gostilni Košak v 'Novem mestu s tem gestapovcem. Po vojni ni bil nič zaprt ter je bil takoj v službi na okraju pri obvezni oddaji. Podgorci so verjetno jezni na njega. Zato si tudi sedaj nikoli ne upa iti ponoči sam kam ven po vaseh, ker seboji, da bi ga ubili. V KP je vstopil leta 1947. Je zagrizen komunist ter mu novomeščani pravijo janičar. Ko je bila obvezna oddaja, je hodil po vaseh ter kar s sekiro razbijal kašče. To je bilo v letu 1947 in 1948. Stanuje nad novomeškim pokopališčem v Novi koloniji hiš. Naredil si je pred 3 leti novo hišo. Sestra Ajdičeve žene šorlotova je poročena z Italijanom po imenu Galliano, ki je doma iz okolice Neaplja; je zdravnik in prihaja vsako leto na obisk v Slovenijo v Novo mesto, Ta Italijan je delal med okupacijo v novomeški bolnišnici in tako so se spoznali.
Sam Ajdič je zadnje čase postal vase zaprt ter nima takorekoč nobenih prijateljev v Novem mestu. Je bil moj sošolec 4 leta.
Bradač Jože
Od 1942 partizan v Gubčevi in Cankarjevi brigadi. Sedaj popolnoma živčno zlomljen ter ima kožnega raka na obrazu. Imajo ga za bebčka. Bil je tudi nekaj časa pri VDV ter pravijo, da jih je tudi on precej pobil.
Star je približno 45 let, je majhne postave. Ločen od žene, ki je kuharica v hotelu Metropol v Novem mestu. Je čedno opravljen. Visok nekoliko preko 160 cm. V obraz je grd, ker ga je načel kožni rak. Doma je iz Loške vasi.
Po osvoboditvi je bil nekaj časa zaposlen na OLO-Novo mesto kot nekakšen davčni izterjevalec; potem pa so ga odstavili, ker je preveč pil. Vedno se je pretepal ter je nekega Stanišata iz Dol. Toplic leta 1946 ustrelil s pištolo v hrbtenico in vrat, tako da je bil stalno hrom ter ie po nekaj letih zaradi tega tudi podlegel poškodbam. Bradač ni bil za to sploh nič kaznovan.
Leta 1956 so ga vrgli iz stanovanja, pa je razpel nasproti hotela Kandija šotor, si na prsi pripel vsa partizanska odlikovanja (ima jih okrog 10), ter vzel pištolo in kričal, kako se postopa s partizanskimi borci. Nato je prišla milica in so mu dali začasno sobo v Hotelu Kandija. Pozneje je dobil stanovanje na šmihelski cesti. Bil je že dvakrat ali trikrat zaprt po en mesec in 14 dni zaradi pretepa in drugih prestopkov; mislim zaradi kritiziranja ljudske oblasti. Je zelo živčen ter so mu odvzeli orožje, ker je bil nevaren za okolico. Sedaj dobiva pokojnino v višini okrog 80.000 dinarjev. Prepovedano mu je po gostilnah piti in mislim, da so ga komunisti dali pod karenteno.
Jazbinšek Avgust
Star ok. 57 let. Rojen je bil v okolici Sevnice ob Savi. Po osvoboditvi je bil v Novem mestu poslanec za Bršlin, član KP-komiteja Novo mesto, nato sekretar partijske celice Železnice in delavnic v Bršlinu ter na Okraju glavni zaupnik UDBE.
Fanatično zagrizen komunist, borec od 1941 in ima spomenico. Lan-
sko leto v decembru je bil na zdravljenju v Dol. Toplicah. On je tudi preprečil, da moja žena ni dobila službe. Rekel je: Belčkova žena naj gre na cesto kamne tolč.
Sedaj ga muči revmatizem. Je upokojen. V partizanih je bil v Kozjanskem odredu in nekaj časa pri XIV. diviziji; sicer je bil organizator v okolici Savnica-Senovo-Plištajn-Podčetrtek
Ima dosti ljudi na vesti, katere je dal on pobiti. Sedaj stanuje v Bršljinu pri Novem mestu.
Turk Jože
Star okr. 46 let, nekoliko plešast. Bil je v partizanih od 1942 komisar čete v Gubčevi brigadi ter pomočnik komisarja bataljona. Doma je iz Straže pri Novem mestu. Visok okr. 168 cm, rdečega oblaza, bolj suhe postave, kroničen pijanec, vendar še zaposlen kot skladiščnik v ekonomski enoti Straža pri gradbenem podjetju „PIONIR“ Novo mesto. Podjetje ga je hotelo zaradi pijančevanja odsloviti, pa se je za njega potegnil Maček iz Ljubljano, ter so bili primorani vzeti ga nazaj. Ima ženo in 3 otroke. Stanuje v modernem bloku Nad mirni v Novem mestu.
Je imel že neko poneverbo z gradbenim materialom, pa so vse za-tušali kot staremu borcu.
Je pijanec in brez značaja. Bil je tudi član hitrega sodišča v Gubčevi brigadi. Likvidator ni bil.
Njegov brat je v Domžalah ter je bil tudi partizan. Sedaj je v lesni službi v tovarni STOL — Domžale.
Toliko v pojasnilo slučaja akcije na č. g. škofa Vovka, katera je sedaj po tolikih letih definitivno razčiščena.
NOVICE IN GOVORICE
Konferenca na vrhu: Iz Tanjugovih poročil posnemamo, da je zveza komunistov Jugoslavije odločila, da se ni udeležila komunistične konference v Budape&ti zato, ker po mnenju ZK ta konferenca ni bila potrebna, kaijti zveza je vzpostavila ‘tesne vezi z mnogimi komunističnimi partijami in osvobodilnimi akcijami po svetu. Z ozirom na to, da zveza komunistov aktivn0 podpira te osvobodilne akcije, na ta način doprinaša svoj delež in pomog za združitev vseh .progresivnih sil“ na svetu.
Za ameriško gospodarstvo se boje. Jugoslovansko časopisje jo b'lo vse polno komentarjev o Johnsonovem poročilu amnriški Uniji. Ti komentarji so zlasti napadali ameriškega predsednika gledio njpgoveiga stališča do Vietnama. Komuniste tudi „skrbi“, da prehaja Amerika v ekonomsko krizo. Komentarji trdijo, da je skušal airferiški ‘predsednik pravi razlog za ekonomske težave skriti. Ta razlog pa je, tako trdijo komunisti, v Vietnamski vojni, ki postaja tudi «a bogato držav; kot ZDA, predraga.
Naš kurat
č. si. Jože Guštin — 50-letnik
Ker naši ljudje v Argentini \idijo neštetokrat v televiziji in časopisnih ilustracijah mladeniškega osebnega kaplana argentinskega kardinala-primasa in glavnega kaplana argentinske federalne policije, nam najbrž sploh verjeli ne bodo, da so č. g. Jože Guštin ne rokuje samo z najvišjimi argentinskimi cerkvenimi in državnimi oblastniki, ampak tudi že ■— z Abrahamom. Ker pa zapisniki naše kartoteke pravijo, da je bil rojen dne 17. aprila 1919 na Mokrem polju pri št. Jerneju na Dolenjskem, bo to res, in no moremo drugega, kot da 50-letni jubilej nadvse plodnega in bogatega življenja našega tako dragega in dobrega kurata javno potrdimo.
Č. g. Jože Guštin je sin naše izrazito kmečke družine. Poudarjamo to zaradi tega, ker'jo naš slavljenec eden izmed 12 otrok Guštinove družine. Tudi v tem dejstvu namreč upravičeno vidimo enega izmed prepadov, ki spričo uradno propagirane „bcle kuge“ v domovini zeva med pristno bitjo slovenskega naroda in njegovimi današnjimi oblastniki — navzlic, oziroma prav zaradi podlih laži o nekakšnem vsestranskem novem „raju“, ki naj bi ga tudi v Sloveniji ustvarila na krvi stotisočev nedolžnih žrtev zgrajena „socialistična stvarnost".
Ker ni bilo mogoče drugače, je tudi pristna slovenska kmečka družina Guštinovih o pravem času stopila na pravo mesto tostran prepada, ki je naš narod takoj ločil od krvavega eksperimenta komunistične revolucije prav ob času tuje okupacije.
Zato je bil slavljenčev starejši brat Janez med prvimi krvavimi žrtvami Stalinovih mednarodnih zarotnikov na Slovenskem, ki bi še danes, ko novi rod že začenja kritično broditi skozi lažnjivo godljo ..osvobodilne vojne",
obupno radi svojo zločinsko bratomorno krivdo prikrili s prozornimi, nemogočimi inscenacijami, kot je n. pr. proslula pisarija neko napol pismeno zakotne učiteljice o nekakšnih namišljenih domobranskih grozodejstvih pri Sv. Urhu. Že dne 3. julija enega groznega leta 1942, ko so rdeči izrodki v Stalinovem imenu zasadili komunistični morilski nož v hrbet okupiranemu slovenskemu narodu, so smrdljivi partizanski rokovnjači brata Janeza odvlekli skupaj s kaplanom Kastelicem nekam v Gorjance in ga — umorili.
Zato sta bila ponosna slovenska domobranca tudi slavljenčeva brata Franc in Ciril. Poročnika Franca Guština so rdeči nasilniki, ki jim je pripomogel do krvavo oblasti samo Stalin, ob razpadu leta 1945 kajpak najprej „obsodi!i“ seveda kar na smrt in ga šele pozneje ,.pomilostili" na 20 let ječe, ker jo pač bil in hotel ostati samo dober Slovenec in je zato o pravom času stopil na pravo pot prvoborcev na predstraži svobodnega človeštva proti svetovni zaroti zločinstvene „komunistične stvarnosti". Tudi brat Ciril, ki sedaj živi v Franciji, so je moral zato skupaj z očetom dolgo »pokoriti" v ječi.
Če vemo to, moremo šele pravilno razumeti in oceniti življenjsko pot, ki je vodila našega slavljenca do srečanja z Abrahamom.
Ker je bil fantič nadarjen, so Jožeta Guština poslali na gimnazijo v Novo mesto, kjer jo maturiral lota 1939 in šol za klicem svoje notranjosti v ljubljansko bogoslovje. Toda ob tragičnih dneh okoli italijanske kapitulacije, ko so rdeči zarotniki na Slovenskem z Grčaricami, Turjakom, kočevskim »procesom" ter množičnimi pokolji v Mozlju in Jelcndolu dokončno in za vso zgodovino nedvomno dokazali, da je bil njihov edini in resnični namen samo in izključno nasilna, krvava komunistična revolucija po navodilih, ki jim jih jo zaukazal zverinski Stalin, naš slavljenec ni mogel preslišati klica svojega pristnega slovenstva in rodoljublja. Takoj ob ustanovitvi našega ponosnega domobranstva, s katerim je gen. Leon Rupnik dal mogočen vzgled malega naroda za vso človeštvo, kako visoko ceno je vrcdlo plačati za svobodo, sp je naš slavljenec že v septembru 1943 vključil v vrste naših slavnih borcev za Boga — Narod — Domovino. Kot bogoslovec sicer ni vzel puške v roko, toda s prosvetnim delom ob strani dr. Franca Blatnika v štabu novomeško domobranske skupine je poleg drugega tudi s sodelovanjem v, vzglod-nem domobranskem glasilu „Za blagor očetnjave" prav tako odločno stal na braniku ne samo svojega naroda, ampak vsega človeštva, kot njegovi tovariši, ki so zadajali smrtne udarce komunističnim zločincem na Javorici v Gorjancih in drugje, dokler jih G.alinova milost in neumna zaslepljenost takratnih odgovornih činiteljev demokratskega zapada ni ustoličila za objestno, krvavo oblastnike nad našo domovino.
Takrat je naš slavjenec skupaj s nikdar premaganimi, izdanimi branilci človeštva in z desettisoči poštenih civilnih rojakov, ki so utegnili uiti krvavim razbojnikom, odšel iskat svobodo na Koroško. Samo dejstvo, da je bil tik pred posvetitvi'o in bil dne 19. maja 1945 v Krki na Koroškem posvečen v duhovnika, ga jo rešilo, da bi bil skupaj s 12.000 soborci za Boga •— Narod — Domovino vrnjen iz Vetrinja in namesto svobode našel muče-niško smrt nekje v Kočevskih gozdovih ali pri Teharjih.
Po novi maši je bil tri leta kaplan v Šmihelu pri Pliberku, nakar se je za štiri leta preselil preko oceana v čile, kjer je vršil duhovniško dnino poslanca Kristovega v škofiji Temuco. V avgustu 1952 se je preko visokih Andov preselil v Buenos Aires, kjer je nato bil dve leti kaplan pri Sv. Ignaciju. Tam ga je odkril takratni primas kardinal Copello in ga vzel za svojega osebnega kaplana.
Tudi naslednik kardinala Copella na buenosaireškem nadškofijskem sedežu kard. Antonio Caggiano, ki je pravilno ocenil duhovniške in človeške vrline osebnega tajnika svojega prednika, je č. g. Jožeta Guština zadržal na istem mestu in mu povrhu še zaupal posle osebnega tajnika. Tako je prav gotovo največja, če ne izključna zasluga našega slavljenca, da imamo Slovenci v Argentini v očetovsko ljubeznjivi in dobrotni visoki osebnosti kard. Caggiana tako odločnega in obenem tako vplivnega zagovornika in zaščitnika.
Poleg močno zahtevnega mesta v buenosaireški kuriji pa je č. g. Jože Guštin še glavni kaplan argentinske zvezne policije (Policia Federal).
Vsa ta m-adna mesta, ki so dokaz in najlepše priznanje njegovih izrednih intelektualnih sposobnosti, pa niso ovira, da se naš slavjenec ne bi posvečal poslanstvu, kjer pravzaprav šele prihajajo do pravega izraza njegove visoke značajne :n moralne kakovosti resničnega blagovestnika edinega pravega Odrešenika. Malokdo bo namreč vedel, da č. g. Jože Guštin prav posebej kaže svojo duhovniško gorečnost pri apostolatu za duhovno in gmotno pomoč moralno padlim dekletom v tem orjaškem kozmopolitskem Babilonu velemesta Buenos Aires, v katero svrho je prav po svoji iniciativi ustanovil posebno organizacijo.
Poleg tega žrtvuje veliko časa za apostolat „Marijinc legije" in „Nujne duhovniške službe" za duhovno pomoč blodnim dušam umirajočih v nočnem Buenos Ah-esu.
Če bi č. g. Jože hotel izdati vsaj nekatere anekdote tega svojega sve-čeniškega apostolata, bi bilo mogoče na njih osnovi napisati resnični „best-seller" ali narediti filmski trak, ki bi polnil naivečje in najbolj izbrane kinodvorane sveta. Bilo bi vredno, ker bi kaj takšnega bilo istočasno gromko dokazilo tudi za nas, kakšnih človeških kakovosti so bili spričo rdečih moralnih propalic ljudje, ki so se v najtežjih časih slovenske zgodovine povsem dali na razpolaga slovenskemu domobranstvu.
Kljub temu, da se na vrhu rokuje s svetovno diplomacijo in se od tam v izpolnjevaniu svojega svečeniškega navdiha spušča do poslednjih globin ponočnega velemesta, pa je naš g. Jožo v svoji intimni iskrenosti vendarle ostal naš pristni -lovcnski fant.
Če mu bo tako mladostnemu 50-letniku hvaležno čestitala predvsem mladina slovenskih šolskih tečajev, kjer pri vsem, kar smo tu samo na kratko omenili, vendarle še najde časa za poučevanje verouka, potem je posebej TABOR ne samo dolžan, ampak predvsem tudi ponosen, da č. g. Jožetu Guštinu ob 50-letnici lahko izreče svoje hvaležne, najboljše želje za mnogo, mnogo bodočih let v žaru vseh blagoslovov božjih.
Odkar ga je namreč ob ustanovitvi Društva Slovenskih Protikomunistič-
nih Borcev v Argentini njegov bivši poveljnik iz Novega mesta g. Vule Rupnik povabil, da je sprejel mesto duhovnega vodje, je č. g. Jože Guštin pri vsej prazaposelnosti na tem mestu zvesto ostal med nami do današnjih dni, pa tako dokazal, da kljub času in oddaljenosti od zasužnjene domovine resnični slovenski domobranec v njem ni nikdar umrl. Kakor ga je bolela in ga še boli zdraha, katero so med bivšimi domobranci skušali zaradi drugotnih interesov umetno ustvariti in vzdrževati nekateri posamezniki, ki jih kajpak no manjka v noben' še tako popolni organizaciji, zanj ni bilo nikoli dvoma, kje je njegovo mesto. Kakor se je v tistih daljnih septemberskih dneh tragičnega leta 1943, ko je usoda zaklicala slovenskemu narodu okrvavljeni opomin Grčaric in Turjaka, kot mladenič znal odločiti o pravem času za pravilno pot Rupnikovega slovenskega domobranstva, tako je namreč še pri 50 letih kot mož, ki so ga dozoreli trdi udarci in grenke preizkušnje, nekomu sam zapisal: „Kcr sem osebno tako dobro poznal vzroke razdora, sem se rad odločil ostati kurat pri društvu Tabor". — Za to značajnost, č. g. Jože, ki je ob Vašem jubileju Vaše dragoceno darilo nam, Vaš TABOR še prav posebej prosi dobrega Boga, dabi nam Vas ohranil šemnoga, mnoga leta z nami na naših skupnih okopih za Boga — Narod — Domovino.
Potokar Avansi — »»(Motnik
Daleč od svojih najboljših prijateljev in znancev se je srečal dne 8. februarja toga leta z Abrahamom naš zvesti bralec in sotrudnik od prvih dni Avgust Potokar.
Vsi, ki ste imeli srečo spoznati našega Gustla, mi boste pritrdili, če natisnemo, da je izredno zaveden Slovenec, plemenit, družaben in zelo izobražen mož.
Rodil se je 8. februarja 1919. v Sv. Stefanu nad Laškim. Dokončal je srednjo šolo v Mariboru, kjer je preživel med dijaki svoja najlepša leta in vzljubil svojo zeleno štajersko.
Ko se je pripravljal, da bi končal pričete študije prava, je tudi njemu izbruh druge svetovne vojne zaobrnil kolo življenja sakor vsem nam po Gospodovi 'olji.
Mobiliziran je bil kot nemški vojak in še kot tak moral boriti za ideale, ki niso bili njegovi, po Franciji, Jugoslaviji in doživel težko borbo v Monte Cassino.
Skoraj tik ob končani vojni je leta 1943 vstopil v jugoslovansko kraljevo mornarico. Po vojni je Gustl imen najboljšo priložnost, da se vrne v domovino, kjer je imel še živečo mater, brate in sestre, ki so ga štiri leta že težko pričakovali. Čeprav bi mu verjetno komunisti nič ne storili, je sam izbral svobodo na tujem in je leta 1948. prišel v Argentino.
Prva leta emigracije je bil zaposlen v Patagoniji. Ker ima naš slavljenec čudovit dar za jezike, se je hitro naučil španščine. Pozneje se je naselil v Buenos Airesu ,n delal razne službe.
Njegova vitka postava se je zmeraj pojavila, kjer je bila kakšna slovenska stvar. Pa naj je bila sveta maša v San Martinu, proslava, tombola, kulturna prireditev ali tudi športne manifestacije slovenske mladine, ga je zanimalo, ker jo Gustl velik ljubitelj športa. Posebno mu je všeč nogomet in sva skupaj preživela nešteto lepih ur na stadionu River Plate-a, kjer sva bila že od prvih let člana.
V prostem času Gustl ogromno bere in piše; najrajši pesmi, katerih eno objavljamo v tej številki.
Usoda božja, kateri je on vedno vdan, mu je naložila težko breme. Že več let je težko bolan. Radi tega je moral leta 1967 zapustiti Argentino in se naseliti v Nemčiji.
Dragi Gustelj! — Tabor, vsi številni prijatelji in znanci v Argentini Vam kličemo vse najboljše za Vaš jubilej, skorajšno ozdravitev in da bi vsi skupaj praznovali kot se spodobi Vaš naslednji in še mnogo rojstnih dni tam pod košatim drevjem v Vaši prelepi Štajerski.	Tomo
Karel Kordiš
NA PREVISU
(Pleterje 1942—1943)
(Nadaljevanje)
Nekaj dni po uspeli akciji, katero sem že omenil, je „general“ zapustil Pleterje in odšel verjetno v Ljubljano; tako da z nameravanim obiskom glavnega štaba Mihajloviča ni bilo nič.
Ni nam bil znan vzrok te menjave; toda šušljalo seje, da je jugoslovanska vlada v inozemstvu pod pritiskom zaveznikov priznala maršala Tita ter tako obrnila hrbet Mihajloviču in njegovemu pokretu. Tudi slovenske oddaje iz Londona so vodno bolj propagirale za OF. Ako se ne bi oddaje vedno začele s pesmijo: Venček na glavi se..., jih sploh ne bi poslušali, ker smo bili že siti premetenih laži O. F., katere je v svet spravila komunistična partija.
Seveda so o vseh grozodejstvih, katera'so že izvršili nad slovenskim ljudstvom, molčali kot grob.	i
Smrt fašismu — Svobodo narodu, je še pred kratkim odmevalo po gozdovih, ko so krvi žejne tolpe mučile in morile zavedne Slovence. Pošteni ljudje so z grozo v srcih preživljali te dni in trepetajoč čakali, kdaj jih „tovariši“ odpeljejo v gozd, da jih tam v imenu OF pomore — kot klavno živino.
Akoravno so zadnje čase s temi „likvidacijami“ malo ponehali, oziroma pobili manj ljudi, ni bilo od OF nič dobrega pričakovati. Trenutni Položaj, ker so postali priznana „Titova armada", in pa stalno naraščanje števila protikomunističnih oddelkov jih je prisililo, da so začeli bolj misliti, da se vojaško organizirajo, — pobijanje civilov pa prihranijo za Poznejši čas, ko se bodo počutili bolj varne.
Neki partizan, katerega smo ujeli v hribih blizu Trebelnega nad Mokronogom, je izjavil, da je v mirenski dolini in okolici št. Ruperta ob takih likvidacijah sam osebno s krampom in lopato pobil okoli 70 oseb; med temi tudi več duhovnikov, mladoletnikov ter žensk. Ker se, je pb odhodu „generala“ štab preselil na Brezovico pri št. Jerneju in je v Fleterje prišla nova četa „lcgionarjcv“, je bil omenjeni partizan zaslišan n a Brezovici in se je zelo kesal svojih dejanj. Edino, kar si je želel, je bilo, prositi odpuščanja svojo mater — in v miru umreti...
Čeprav je bilo tri ure daleč do njegovega doma, smo njegovi prošnji Ustregli. Mati nam ni mogla verjeti, da jo želi videti — skesani sin. Toda, ker smo jo prosili, je končno šla z nami. Tako sta nekaj dni v miru preživela skupaj — mati in sin. Pred slovesom sta še oba prejela sv. obhajilo, katerega jima je podelil vojaški kaplan.
Ker ni bilo preveč snega, smo tudi v januarju in februarju nadaljevali R patroliranjem. Le redko kje smo naleteli na posamezne partizane, kateri niso vedeli, ne kod, ne kam, ter so sc večinoma brez strela podali. Na eni izmed teh patrol smo blizu škocijana odkrili radio-sprejemno postajo. Ker se nam je čudno zdelo, da se ob treh zjutraj v neki hiši stalno prižiga in ugaša luč, smo šii previdno v tisti breg in obkolili hišo. Zaradi mehkega snega nas ni nihče slišal in opazil. Psov pa tudi ni bilo, da bi nas z lajanjem izdali, ker so jih partizani zaradi bližine nemške meje že Prej pobili, da so tako lahko bolj varno manevrirali •— ravno ob meji.
Ko smo potrkali, nam je prišel odpret gospodar hiše in nas je pustil vstopiti, ne da bi vprašal, kdo smo. šli smo v sobo, kjer je ob sprejemniku sedel partizan, in ker je imel nataknjene slušalke, nas ni ne slišal, ne videl.
Nekaj časa smo ga mirno opazovali, nato pa ga je legionar prijel Za ramo n zavpil: Hop, cefizelj! Ko se je partizan obrnil, je začuden ob-strmcl, ker je namesto rdečih zvezd na kapah opazil ,,mrtvaške glave"! — Kegija smrti!, je še vzkliknil in nato mimo snel slušalko, k®t da se ni nečasar zgodilo.
Na mizi je imel več papirjev in zapiskov. Med njimi je bila tudi knjižica, v katero je zapisoval na novo „skovanc pesmi", v katerih je tudi obujal spomine na belo Ljubljano. Ako bi ta knjižica prišla v roke politkomisarju ali partijcem, bi bilo verjetno konec njegovega pesnikovanja.
Gcdaj po mnogih letih in ker „tovariš“ M. B., radiotelegrafist, pesnik, pisatelj, itd. verjetno še igra na gosli tam v beli Ljubljani in zabava „žlahto“, ki je želela, da bi „novo mašo pel“, lahko brez nevarnosti nadaljuje, kar je tistikrat začel takole:
Ljubljana 1942
Ljubljana dremlje, se v mesečini koplje grad. po okopih se sprehaja, zdihuje milo fantič mlad.
Ne misli, bralec, da ljubezen razganja prsni koš njegov, da ta prekanjena bolezen imela spet je srečen lov.
So drugo še stvari na svetu, ki te od njih boli srce, ti hujšo rano naredc od te, da dušo si oddal dekletu, a ona vrgla jo je v prah, sprejela drugo isti mah...
Oče je dejal:
Je že vseprav in vse lopo, a godca on redil ne bo.
Na položaju 1942.
Ker mož je pri beli gardi bil in isto je podpiral, zato je sklenil naš odbor, da vse bo rekviziral.
Brigada zbere skup ljudi, jih okrog hiše razvrsti.
Na ravbar bande delo šli smo tovariši veselo
V drugih kiticah je bilo opisano, kako so je „ravbar banda" celo noč zabavala, kako so jedli in pili — in ker je tovarišica nekje staknila harmoniko —, tudi plesali. Ko so proti jutru še enkrat vse preiskali, so staknili celo med, da so bili mastni — do komolca.
S polnimi vozovi in živino, — ko se zdani, pijana vsa brigada v gozdove odhiti...
Kaj sc je zgodilo 3 člani „belogardističnc “ družine, tega ,.pesnik" ni zapisal.
Ker razen omenjenega tovariša in njegove prtljage ni bilo drugih sumljivih reči v hiši, smo vse najdeno dali v pleten koš, katerega si je oprtal telegrafist, ter z njim na hrbtu pešačil za nami — novim doživljajem naproti... —
Od tu smo šli v bližnjo vas, kjer so nam zaupni ljudje nabrali okoli dvesto min, katere so imeli Nemci nastavljene ob meji. Pobiranje teh min je bilo zelo nevarno, ker so bile le plitvo v zemlji. Ven je štrlela le drobna zanka iz jeklene žice. Ako si le z nogo trčil ob to zanko, je mina ekspodirala. Da so te mine služile namesto ročnih bomb, je bilo potrebno sneti zanko in nad zaklopko vtakniti kos žice.
Kakšen učinek so imele te bombe, bi najbolje vedeli povedati partizani oziroma „brigade“, ki so kmalu po tem izvršile napad na Pleterje in Brezovico. — V obeh krajih smo imeli že precej časa večje zaloge teh „bomb“. Seveda je to bila „vojaška tajnost".
V tej vasi se nam je z vso opremo pridružilo nekaj partizanov, ki so bili skriti po domovih še od naše jesenske ofenzive; toda ker so zvedeli, da s prijavljenci lepo ravnamo, so čakali na nas — kdaj pridemo ponje.
Ker je dopoldne nastala močna odjuga, smo mine namesto na sani naložili na voz ter nanje dali tudi precej krompirja.
Ko smo se vračali proti postojanki, so civili občudovali to „pred-pustno karavano". Spredaj so ponosno stopali partizani, — za njimi je bil voz poln „krompirja“, — za vozom je „stopal mož, ki je nesel raztrgan koš",— za vsem tem pa legionarji v vseh mogočih uniformah. Vsi pa smo do kolen gazili mehko žlobudro in za kratek čas prepevali: Delaj, delaj, dekle pušeljc...
SZ DRUŠTETV
Dne 10. februarja 1969 je bil pogreb našega zvestega člana in zastopnika Tabora v Montrealu — Kanada, Dolfeta Koritnika.
Pred štirimi tedni je bil v avtomobilski nesreči tako težko poškodovan, da se do smrti ni zavedel. Teden pred smrtjo jo bil operiran, toda lotila se ga je pljučnica in je umrl. Dolfe Koritnik je bil doma iz Polja pri Ljubljani. Bil je vaški stražar in domobranec. Kot begunec je živel v taborišču v Spittalu na Dravi kjer je bil taboriščni policaj. Vedno dobre volje in veselega značaja, čeprav ga je življenje tudi teplo po svoje. Pred dvema letoma je prišla k njemu za stalno žena, dve hčerke sta bili tudi na obisku in sta poročeni v domovini. Ob smrti je bil star 56 let. Po poklicu je bil mehanik. V Kanadi zapušča ženo, brata Toneta, doma pa dve poročeni
hčeri. Brat Ivan jo bil Vrnjeh iz Vetrinja in ubit. <Sestra' Marija Anžič, živi v Clevelandu.
žalujočim naše iskreno sožalje irt spominjamo se ga v molitvi.
,	. ,	•	ZDSPB Tabor
1- ■ ■■■; ■ ■ ■ ■ ' ':■>
tr. g. Gaber, vojni kurat ZDSPB Tabor v Argentini
Dne 25. januarja letošnjega leta je prišel na obisk v Argentino č.’ g. Gaber'France. Za časa svojega bivanja st je ogledal slovensko zavetišče dr. Gregorija Rožmana ter se je pohvalno izrazil o dosedanjem uspehu te socialne ustanove in .obljubil, da bo to akcijo priporočil slovenskim rojakom v Sev. Ameriki. Udeležil se je slavnostne večerje ob 10-letnici poroke našega, društvenega predsednika Tabora , g. Ivana Korošca v Berazategui. Dne 6., februarja se je udeležil izredne seje odbornikov društva Tabor in odbornikov zavetišča v Slovenski hiši. Tu so bile izmenjane misli glede dosedanjega in bodočega dela za slovensko zavetišče in o društvenem življenju Tabora.
Dne 12. februarja ga je spremljalo večje število odbornikov in prijateljev na letališče Ezeiza. Pri odhodu smo mu želeli srečen povratek, z željo,, da nas še obišče.
Dne 20. februarja 1969 je umrl po daljši bolezni v starosti 75 let v San Martinu g. Janez Avguštin. Pokojni se je rodil v vasi Godišič pri Škofji joki. Dva pokojnikova sina: France in Ivan sta bila goi-enjska domobranca.
Žalujočim naše globoko sožalje.
15. januarja 1969 je umrl na operaciji za rakom v bolnici v Claypo!u fBs. Aires) g. Leo Brada.ška.
Pokojni Bradaška je bil bivši aktivni jugoslovanski letalski častnik in je kot tak ob razpadu Jugoslavije iz Nikšiča prepeljal takratno jugoslovansko vlado v Egipt; pozneje je bil letalski častnik v angleški vojski. Tu v Argentini je bil zaposljen pri firmi Fiat v Cordobi vse do leta 1961, ko je bil zaradi starosti odpuščen iz službe, nakar se je preselili v Buenos Aires in dobil skromno zaposlitev v redovniškem zavodu v Gerli. Umrl je v starosti 68 let. Bil je član društva Tabor in slov. zavetišča.
Svojcem v domovini naše sožalje.
SLOVENSKO DOMOBRANSTVO NAM BODI SLEJ KO PREJ SVETAL ZGLED V NENEHNEM BOJU PROTI MATERIALISTIČNI, ZLOČINSKI ZABLODI SVETOVNEGA KOMUNIZMA! ZGODOVINA JE, S SVOJIMI NEUPOGLJIVIMI ZAKONI POROŠTVO PRAVILNOSTI NAŠE POTI!
Komu v dobro?
Pod gornjim naslovom je univ. prof. dr. Tine Debeljak v Svobodni Sloveniji, leto X0VIII (22), št. 6, Bs. Aires, dne 6. 2. 1969, napisal uvodnik,
• v katerem pravi, da se je poleg še nekega drugega glasila tudi Tabor zadel ob pomen 29. oktobra za Slovence. Obžalujemo, da se je dr. Tine Debeljak spustil s piedestala kritičnega znanstvenika in resnega kronista na raven listih, ki nas iz prozornih'razlogov obdolžujejo vsega mogočega, ter s tem uvodnikom skuša cikati, da celo nismo dobri Slovenci. Ob kar se je namreč \ dr. Tine Debeljak spodtaknil, so osebna in s polnim imenom podpisana razmišljanja prof. dr. Srečka Barage, člana istega Narodnega odbora, ki je bil ustanovljen prav na ta „dan narodnega praznika 1944“ in katerega član je danes tudi dr. Tine Debeljak. — Uredništvo Tabora je prav v ok-tobrski številki revije lanskega letnika na uvodnem mestu celo tudi v španščini povedalo, kakšen pomen predstavlja zanj 29. oktober. Za dejstvo, da pa smo edina slovenska zares demokratična tribuna doma in v svetu, kjer vsakdo lahko iznese ‘voje pošteno mišljenje, pa zaslužimo le pohvalo, ne pa neosnovanih obdolžitev. Zato se ob dr. Debeljakovem uvodniku le mi povsem upravičeno sprašujemo: Komu v dobro?
Resnični revolucionarji
Ob obisku Buenos Airesa je slavni severnoameriški pesnik in pisatelj John Dos Passos v razgovoru s časnikarji dne 15. februarja 1969 med drugim tudi izjavil:
„Politika Sovjetske Zveze je postala zopet napadalna. To je nekaj strahotnega za svetovni mir. Prav gotovo je treba spremeniti mnoge stvari modernega sveta in sem z ljudmi, ki se v Evropi ali v moji domovini borijo, da bi uresničili gotove ideale pravice. Toda moram kritizirati varljivost svetovnega tiska. Mnenja sem namreč, da resnični revolucionarji niso „hippiji“ in nekateri črni fanatiki, temveč oni, ki se danes bore proti krvoločni birokraciji na češkem in Slovaškem, v Jugoslaviji in sami Sovjetski Zvezi. To so resničn' revolucionarji." (Clarin, Bs. Aires, 16. 2. 1969)
IZ .PISEM
19. 1. 1969.
Spoštovani gospod in spoštovani moji prijatelji!
Prejela sem Vaš velik dar. Ne zamerite ker se nisem precej zahvalila; sem bila bolana. Ne morem se Vam zahvaliti, ki tako sifrbite zame. Ne morem drugače reči, kakor naj Vam vsem skupaj povrnejo moji sinovi in
prosijo za Vas pri Bogu. Jaz imam trdno vero,da tudi meni pomagajo in prosijo zame v tem težkem času starosti in onemoglosti.
Še enkrat prav iz srca lepa hvala in pozdrav vsem skupaj.
Povem še to, da sem šla obiskat mojo drage tja daleč v temni gozd. Sem klicala Jože, Tone, Ivan. Nobeden se mi ni odzval. Rada bi jim bila povedala kakšne prijatelje imam, kako skrbijo zame, a je ostalo vse nemo.
Prižgala sem svečko na kraj roba brez... odmolila rožni venec in odšla z objokanimi očmi. Mislim si to, to je božja volja.
Takšna je usoda, stare zapuščene matere.
Še enkrat najlepša hvala.
(Opom. ured. podpis hvaležne matere pobitih sinov iz domovine.)
Toledo, U.S.A. februar 1969
V	Taboru štev. 1-2/69, na strani 16 prav lepo piše g. dr. Baraga: „S tistim dnem, ko je biv. kralj Peter imenoval svoje namestnike, je prišla oblast popolnoma legalno v Titove roke in naša usoda je bila zapečatena, kajti zakoniti zavezniki Angležev so bili partizani in ne mi.“
Hvala lepa do tukaj, g. dr. Braga! Manjka še nekaj besed, pa se pokažejo nadaljne, tedaj storjene napake za slovenski oz. jugoslovanske narode. S Tito-šubičevo pogodbo, katero je podpisal kralj in takratna jugoslovanska vlada, sta bila tudi dva Slovenca: dr. Miha Krek, sedaj predsednik Narodnega odbora in Snoj France, kateri je šel 1944/45 med Titove partizane v Slovenijo. S podpisom te nesrečne pogodbe je postala Jugoslavija ruski-komunističen satelit, general Mihajlovič in njegovi četniki ter vse protikomunistične vojaške formacije, tudi slovenski domobranci in njihov poveljnik general L. Rupnik pa vojni zločinci. Je takratna vlada dala partizanom in Titu vso oblast? Je četnike in domobrance zavrnila in obsodila na nehanje vojskovanja proti komunistični gverili in ..osvobodilni borbi“? Po mojem: Da! če se motim, prosim, postavite dejstvo z dokazi na pravo mesto, de komu ne bi delal krivice!
V	isti štev. Tabora 1-2/69 tudi točno in pravilno popisuje takratne razmere g. I. L. (Epilog k proslavi v Milvvaukee). Priporoča zedinjenje spravo, ker smo še vedno: naši in vaši, mi in oni. Torej spravo! S kom? Z neutralisti ne gremo! S komunisti še manj, kor je njih nauk zmota. Leta 1942-45 smo bi'i proti zmotam ter smo še danes. Nekateri, celo koncilski sistem priporoča razgovore s komunističnim svetom. Nisem pooblaščen, pa vseeno odklanjam vsak dialog s komunisti ter upam, da je mnogo Tabo-rašev na višini kot lota 1945, ko so raje zapustili domovino, kakor pa priznali, da je komunizem pravilna logika. Zamorca nikdar ne opereš in zmota ne postane resnice, če..., tedaj ni komunizem!
Louis Zajec
Cleveland, 7. januarja 1909
Spoštovani gospod upravnik!
Radi revije Tabor, ki mi zapade ta mesec se obračam na Vas, da mi nadaljujete s posojanjem zame tako drago opremljene revije in mi pošljete račun za to leto. Moja želja je sprejemati revijo z letalsko pošto, zato Vas tudi prosim ali Vam je želja, da Vam plačam naročnino z dolarskim ali z arg. pesom čekom. Sporočite mi na katero osebo naj bo naslovljen ček in kaka je c;na za letošnje leto.
Radi moje selitve s prejšnjega stanovanja Vas prosim, da prečrtate moj prejšnji naslov v vaši administraciji, tako bom sprejel revijo v roke ob pravem času ne da bi se je tako posluževali preje drugi in potem šele jaz.
Za Vašo naklonjenost se Vam v naprej najtopleje zahvaljujem in Vas in direktorij prav lepo pozdravljam.
domobranec F. M.
Mar del Plata 22-1-69
Spoštovani g. J!
Radi reda Vam sporočam da začetkom marca odpotujem iz Argentine, da se naselim v inostranstvu.
Z ozirom na. to izvolite ustaviti pošiljanje cenjene revije „TABOR“, ker še ne vem kje bo moj definitivni in stalni naslov.
Pri +oj priliki Vas pa tiuk' prosim, da mi izvolite javiti eventuelni zaostanek naročnine da ga zamorem še pred mojim odhodom poravnati. Pripominjam da sem Vam bil na dan 9 aprila 1968 po Giro Postal št. B 981205 poslal znesek $ 1.000.— pa torej izvolite sporočiti eventuelno diferenco.
Želeč reviji ,,TABOR", ki : e mi zelo dopade, mnogo uspehov v njenem kulturnem in narodnem delovanju ostajam
s pozdravom
dr. V. K.
]>arovali so:
Za zavetišče:		Dejak Franc, Cleveland	(dol.)	5
Gerčar Viktor, Munro, v spo-		ZDSPB Tabor (dol.) ..		 200
min svojim starišem (v arg. pesih) 		1000	Za invalidski sklad: Bavdek Ludvik, Moron	
Čibej Pavle, San Andres, ob svoji 60-let. (v arg. pesih)	Za tiskovni sklad: 5000 Gregoretti Bogomira, Cap.		400
Komotar dr Anton, Montevi-		Trtnik Ivan, Capital .		 300
deo, namesto cvetja za pok.		N. N., Martinez 			 100
1- Mikolič (v pesih) 		5000	(Vse v arg.	pesih)
SKLICUJEMO:
XIII. redni letni tabor (občni zbor) DSPB Tabor Argentina, ki bo v nedeljo, dne 30. marca 1969, ob 10 dopoldne v zavetišču dr. Gregorija Rožmana.
DNEVNI RED:
1.	Občni zbor z običajnim dnevnim redom.
2.	Spominski govor našim padlim junakom.
3.	01) 12 h. sv. maša za vse padle soborce (kurat č. g. Guštin Jože.
4.	Skupno kosilo (asado) za člane in vse ostale goste.
Vabljeni: soborci, njih družine in prijatelji.
Marjan Amon I. r.	Ivan Korošec 1. r.
tajnik	starešina
VSEBINA
Tiempo perdido ............................................... gp
Kristus je od mrtvih vstal (Dr. L. K.) ..................... 82
Zavijanje resnice (J Z.)	.............................. 83
Imeli smo junaka (Hinko Župančič) .......................... 88
Primorski slovenski domobranci	(Rudolf	Wagner) ............... 90
Mladini (A. Potokar) ......................................... 93
Kanadski komunist napadel	Porušenje	Sovjetske	zveze .......... 94
■Napad na postojanko Sv. Urh (I. š.) ....................... 95
ZA ZGODOVINO .............................................. ' ’ i 97
NAŠI MOŽJE ...........................................^ ^	102
Na previsu (Karel Kordiš)	............................... P03
IZ DRUŠTEV ....................................! .' ' ^ ^	.	109
ZA BELEŽNICO ..............................................   pp|
IZ PISEM .....................................................ppl
DAROVALI SO .................................................   m
sl I ^	TARIFA REDUCIDA
	ConcesiOn N9 8133
iii^ < </> = ~ < >	
	FRANOUEO PAGADO
	Concesi6n N9 261U
Registro Nac. de la Prop. Intel. No. 965.927