-----   366   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Včeraj se je odprl novi državni zbor; danes se ima slovesno začeti s prestolnim (cesarjevim) govorom. Pripravljeno mu je, zraven davkov za 1. kvatre prihodnjega leta, v obravnavo mnozih predlog, med katerimi se kot najvažnejše imenujejo ene, ki zadevajo denarno stisko našega cesarstva, druge pa so verske, po katerih strašansko hrepenijo liberalci in katerih ima biti 14; med temi imajo prve zadevati odkup patronatov, vpeljavo davkov na duhovske prebende in napravo registrov civilnega zakona. „Deutsche Ztg." pa že vpije in razsaja, da s takimi postavami začeti se pravi „konja pri repu brzdati" in da tak pričetek ne namerava nič druzega kakor to, da se „najimenitnejse in najsilnejše cerkveno-politične reforme za duri potiskajo"; sploh zapovedani civilni zakon je silna potreba, potem pa tudi državna postava za odgojo mlade duhovščine, kako naj se duhovnom službe oddajajo, kako naj se duhovščina varuje škofijskega podložtva itd. Vse to — končuje „D. Ztg." — pogrešamo v napovedanih predlogih, da se razruši „das hierarchische Zwing-Uri." „Montags-Revue" pa piše, da v prvi vrsti pride obravnava o tem, kako denarnim nadlogam v okom priti, in dokler ne bo ta stvar končana, ne bode prestal državni zbor, če tudi bi začetek deželnih zborov se imel odložiti. In to je verjetno, kajti resnica je, da Pruska vlada ponuja naši vladi 130 milijonov to-
larjev v srebru na p6sodo, in da naša vlada si misli s tem posojilom iz denarnih zadreg rešiti. Koliko bi tega posojila vzeli O gr i, koliko se obresti plačevalo, kedaj poplačalo itd. — vse to se ima obravnavati v tem državnem zboru. Časniki na kant prišle nemške koterije še glorijo poj6 Prusom, da hočejo „Avstriji na pomoč prihiteti". Al drugi pravi Avstrijanski časniki niso kaj voseli Pruske pomoči po pregovoru: „Timeo
Danaos"--------boječi se,  da  bi Prusija preveč ne in-
tabulirala na Avstrijo.
— V novi državni zbor, kakor se zdaj d4 soditi po različnih strankah (pravo se bode pokazalo še le pozneje) je izvoljenih: iz Češkega 58 ustavo vercev, 34federalistov, — iz Moravskega 27 ustavovercev, 9 federalistov, — iz Šlezkega 9 ust, 1 fed., — iz Galicije 4 ust., 16 Rusinov, 38 resoluci-jonistov, 2 neodločna, — izBukovineo ust., 2 fed., 2 neodločna, — iz Kranjskega 6 ust., 4 fed., — iz Stajarskega 16 ust., 7 fed., — iz Koroškega vseh 9 ustavovercev, — iz Goriškega 1 ust, 1 fed., 2 neodločna, — iz Tržaškega 3 ust, 1 fed., — iz Istre 2 ust, 1 fed., 1 neodločen, —- iz Tirolskega 11 ust, 7 fed., — Iz Predarlskega (Vorarlberga) 1 ust, 2 fed., — iz Salcburškega 3ust, 2fed., — iz gornje Avstrije 11 ust, 6 fed., — iz doljne Avstrije 36 ust, 1 fed., — iz Dalmacije 5 ustavovercev in 4 federalisti. — Od 353 državnih poslancev je po tem (se ve, da ne še gotovem prevdarku) 210 ustavovercev, 120 federalistov, 16 Rusinov, ki so deloma ustavaki, deloma pa federalisti, in 7 tacih, o katerih se še ne ve, kam se bodo zasukali.
Potem je nastopilo vprašanje: ali stopijo federalisti v ta državni zbor ali ne? — 2. dne t. m. so poslanci državnopravne stranke iz Češkega, Moravskega, Tirolskega, Kranjskega itd. imeli pod predsedstvom shod na Dunaji, ter so v dolgi seji pretresali to važno vprašanje, ki se je rešilo tako, da princip državnopravne stranke ostane zmirom isti, da pa se poslancem po-samesnih dežel popolnoma na prosto voljo daje, po razmerah teh dežel vstopiti v državni zbor ali ne. Telegram „Novicam" iz Dunaja kaže sklepe posameznih zastopuikov. — Pisali so tudi nekteri časniki, da federalisti vstopivši v državni zbor, mislijo deklaracijo razglasiti; sicer pa jim bode a dre sna debata priliko dala, svoje stališče pred vsem svetom oklicati.