Posamezna Številka stane 1*25 Din,
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in upra*
ve Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Poitalna plaSana v gotovini.
„ ~ -
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, čotrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Štev. t.
Glasilo Socialistične Stanke Jugoslavije
V	Ljubljani, dne 2. januarja 1925.
leto 119
K novemu I tn.
Strašna brezposelnost, neznosna in grozna beda zaključuje staro leto. Človeški naravi pa je lastno, da upa na boljše čase in ravno ob Novem letu je najbolj živo to upanje.
Delavski razred v Jugoslaviji preživlja najhujšo dobo politične in socialne reakcije. Upostava absolutističnega režima, teptanje parlamentarne demokracije, dušenje osnovnih političnih svoboščin naj onemogoči zboljšanje delavčevega položaja in „konsolidira“ jugoslovansko državo.
V	gospodarskem pogledu vlada popolen zastoj. Stroji v tovarnah počivajo, delavci pa zastonj čakajo na delo, zastonj na zaslužek. Zastoj gospodarskega življenja omogoča podjetnikom znižanje mezd in steklarsko delavstvo se je tedne in tedne s stavko branilo obsežne redukcije že itak nezadostnih mezd.
Kako se bo delavstvo ubranilo popolnega propada in preteče katastrofe?
Potom boja, potom razrednega boja. In, z bojno parolo mora delavski razred stopiti v Novo leto. Ce bo delavski razred vodil neizprosno borbo proti kapitalističnemu izkoriščanju, bo ob koncu leta lahko videl uspehe, lahko videl svojega razreda napredek.
Razredni boj pa bo mogel voditi delavski razred le v strnjenih strokovnih, političnih in gospodarskih organizacijah. Naj bo Novo leto zato posvečeno organizatoričnemu delu delavskega razreda. Naj konec leta pokaže porast organizacije, porast razredno borbenih organizacij.
Če bo delavski razred posvečal pažnjo dnevno se porajajočim vpra-šnajem, če bo delavski razred tudi v
Jugoslaviji postal nosilec napredka, nosilec svobode in nosilec boja proti politični in socialni reakciji, lepša in boljša bo njegova bilanca ob koncu leta.
Skupščinske volitve bomo imeli letošnje leto. Naj že ob teh volitvah pokaže delavski razred, da more preprečiti upostavitev diktature in naj delavski razred pokaže, da se proti njegovi volji ne bo uveljavljal absolutistični režim.
Socialist bo glasnik razrednega proletariata v Sloveniji. Tudi v Novem letu bo služil delavskim interesom, bo služil socialističnemu pokre-tu. Zato pa bo moral delavski razred zajamčiti njegovo izhajanje in delavcev naloga je, da bo postal dnevnik naš Socialist.
V	Novem letu naj se izvede zavarovanje za onemoglost in starost. Kdo bi zanikal potrebo, da bo i delavec na starost zavarovan in da bo delavcu usojena lepša in boljša starost kot pa doslej. Vendar pa je že danes gotovo, da se bo izvedlo starostno zavarovanje le ob najhujšem boju delavskega razreda. Vsaj že danes odklanjajo delodajalci socialna bremena, vsaj že danes napovedujejo delodajalci boj delavskemu starostnemu zavarovanju.
in, ce bo delavski razred uspel in dosegel v letošnjem letu svoje starostno zavarovanje, bo mogel letošnje leto zaključiti z gotovim uspehom.
Proti organiziranemu stremljenju absolutističnih in reakcioniranih meščanskih strank naj postavi delavski razred organizirano fronto proletariata. To je voščilo k Novemu letu!
Jubilej borca v delavskem pokretu.
(Ob 601etnici rojstva s. Čobala Melhijorja).
Malo je sodrugov še med nami, ki so sodelovali v delavskem pokretu od vsega začetka, ker seza socialistični pokret na slovenskem ozemlju še v dobo pred letom 1870. Prvi oznanjevalci socializma in razredne zavesti med našim delavstvom so bili tuji delavci, ki so zaradi preganjanja in prepojeni z duhom revolucionarnega socializma prihajali v naše kraje. Pa tudi med domačimi delavci smo imeli take, ki so šli v tujino ter se zopet
vračali domov in doma nadaljevali početo delo kot izšolani agitatorji.
Med te sodruge moramo nedvomno šteti našega sodruga Čobala Melhijorja.
Sodrug Čobal slavi danes 30. decembra 1924 6voj šestdeseti rojstni dan. Rojen je bil Čobal pred šestimi desetletji v Št. Pavlu pri P/eboldu v Savinjski dolini kot sin malega posestnika. Oče mu je umrl že 1. 1872. in dve leti pozneje, toraj komaj 10 let
star, je vstopil Čobal v tamkajšnjo prcdilnico, da je pomagal s svojim zaslužkom vzdrževati številno rodbino. Solo je obiskoval le pol leta; šola mu torej ni podala one podlage za poznejšo samoizobrazbo, ki smo je danes deležni vsi.
V	predilnici je ostal Čobal štiri leta, to je do leta 1880. Tu pa se ga je lotila želja do potovanja. Najprej jo je mahnil v Ljubljano, misleč, da dobi v takratni ljubljanski predilnici delo. Ali dela ni bilo, zato se je vrnil zopet doinoVT Toda mladega Čofe»i6Jsg^.e-^ čamo že ob novem letu na poti v Gradec. Komaj 16 let stari dečko je prazno val svoj god dne 6. januarja 1881 v Gradcu. Pot pa ga je vodila v Le-obcn, kjer je dobil delo pri rudniku v Seegrabnu. In tako je postal naš predilničar Čobal — rudar, kar mo-rar-10 smatrati kot jako važen dogodek za ves nadaljni razvoj mladega Čobala.
Tu je dobil naš mladi prijatelj prvi pouk o teoretičnih in praktičnih temeljih za bodoče delovanje v razrednem boju in za socializem. Tu je obiskoval šolo, predavanja in shode delavskega izobraževalnega društva ter se neumorno izobraževal s čita-njcni im študiranjem socialistične liter tture, da se je čimbolj poglobil v soc ialne znanosti. O njem lahko z vso pr; vico trdimo, da se je izšolal in iz-oh y'il iz svoie lastne vojie in moči kot prvoboritelj v delavskem pokretu.
Leta 1886. je Čobal doslužil vojake. Dobil je delo v predilnici v Karlovcu na Hrvaškem, kjer so bile silno slabe delovne razmere. Na njegovo prigovarjanje je v 14 dneh nastala stavka in Čobal jo je moral popihati, da ga niso zalotili inadžaronski pan-durji. Iz Karlovca je šel zopet v Le-oben ter vstopil v delo pri rudniku Miinzbergen. Ob rudarskem štrajku leta 1889. pa je bil izgnan in poslan v domovinsko občino.
Nemirni Čobal pa ni imel obstanka. Zopet je šel na potovanje in sicer na Bavarsko, kjer je delal eno leto v Misbachu, pozneje pa zopet v Velenju kot rudar, kjer pa zopet ni ostal, marveč je odšel na gorenje Štajersko v Koflach na delo. Tla pa so mu postala kmalu vroča, pa je šel zopet na jug in sicer je nastopil delo pri rudniku v Pečovniku pri Celju (14 dni) ter moral takoj izstopiti, ko je zasnoval organizacijo.
Takrat so se v Koflachu pripravljali na ustanovitev rudarske stro-
kovne organizacije. Čobal se je za to misel z vso vnemo ogreval. Organizacija se je ustanovila in zaupniki so izvolili sodruga Čobala za tajnika rudarske organizacije za južne kraje. In bila je to srečna izvolitev. Čobal je naselil svoje tajništvo v Zagorju ob Savi ter razvil najživahnejšo agitacijo po spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem. Organizacija se je krasno razvila, rudarji so postali pijonirji delavskega gibanja ter dosegli ugled, vpliv in socialni položaj se jim je v teh letih trajno izboljšaval.
Leta 1897. je ustanovil s. Čobal s svojimi prijatelji konsumno društvo v Zagorju, katerega voditelj je še danes.
V	tem kratkem opisu je opisana pot našega Čobala, ne da bi posebej omenjali podrobno njegovo delovanje, njegovo trpljenje in preganjanje od strani oblasti in drugih nasprotnikov delavskega gibanja. Nemogoče je podrobno opisati njegovo delo, ker je delal povsod in vedno, v političnem, strokovnem in gospodarskem pokretu z izredno energijo, resnostjo m neomajno stoječ na stališču strankinih načel.
Jasno je, da je delavski pokret pri nas vedno prisrčno pozdravljal njegovo sodelovanje. V vseh važnih vnrašanjih je pokret upošteval njegovo mnenje, bkoro ga ni v Sloveniji sodruga, ki ne bi poznal Čobala kot energičnega in značajnega sodelavca v borbi za pravice zatiranega delavskega razreda. Socialistični pokret mu je zaupal najvažnejše funkcije v pokretu in še danes ga vidimo kot takega na uglednih mestih. Tisoči delavcev, ki so z njim delali, ki ga spoštujejo kot svojega najboljšega prijate! mu izrekajo danes tem potom prisrčno zahvalo za njegovo nesebično požrtvovalnost s srčno željo, da ostane še dolga leta krepak in zdrav ter da bi s srčnim veseljem in zadoščenjem doživel trenutek, ko se naš delavski pokret konsolidira, ko postane zopet krepak, enoten, kakor želi tudi naš jubilar sam.
Sprejmi, dragi sodrug, naše pozdrave ob tej priliki kot izraz naše hvaležnosti in našega zaupanja vate, ki si s kremenito značajnostjo stal in delal vedno v naših vrstah, ter si pridobil nevenljivih zaslug za proletari-jat in njegov razredni boj!
Ig. Mihevc:
Pekoča vest.
Bil sem pri prijatelju na obisku. Ni sicer moja navada, da bi nadlegoval ljud* p0 stanovanjih, zlasti še ob slabem vremenu, ko se vsaka skrbna in natančna gospodinja boji, da bi razen članov družine še kdo drugi nosil cestno blato na bleščeči parket.
c« L* težave i obiski ob slabem So pač	pr. ljudehi k.
vremenu, P v Jn0» Prijatelj Fran-
cSTto niezova bdiSa polovica imata “stanovantu tudi parket, ljuMa a-stost in snažnost, a kar 1 K . obiskovalcev ne gledate postmu. tudi ob slabem vremenu ne. Ljudje so različni, zelo različni.
Pri Franceljnu sem natetel na ri _ znanca, ki ga svoj živ dan s nisem videl. Bil je to srednjevehk človek črnih las, gladko obrit m do sti čedno oblečen. Prijatelj mi ga je
predstavil za Luciana Bertinija, mizarskega mojstra. Mož mi na prvi pogled ni ugajal, zato sem se prisiljeno prijazno poklonil in se zahvalil za to najnovejše poznanstvo.
Luciano Bertini je postal takoj pozoren, ko je prijatelj pripomnil, da sem po poklicu žurnalist. Nenadoma sem dobil vtis, da se novi znanec nekako zmedeno in v zadregi izogiblje mojim pogledom. Vsakokrat, ko so se srečale najine oči, se je nervozno nasmehnil in videl sem, kako so mu zadrhtele ustnice v kotičkih.
Prijatelj Francelj se je obrnil k meni, držeč v rokah kos obdelanega hrastovega lesa in dejal:
»Moja hčerka je včeraj prevrnila cvetlično stojalo in tako se je odlomila noga. Čudim se samo, kako se je to moglo zgoditi pri popolnoma novem, hrastovem stojalu.11
Vzel sem les v roke in se zasmejal.
„Čemu se smeješ?" me je vprašal prijatelj.
„Črv,“ sem skoro zmagonosno vzkliknil.
V	trdi hrastovi nogi je opravljala svoje delo lesna žuželka in na tistem mestu je bila noga odlomljena.
„Glej, glej, tega niti opazil nisem,“ je nekako poražen mrmral Francelj.
»Nekaj sem se spomnil,“ sem nadaljeval jaz. „Domislil sem se človeka, čigar vest je obremenjeval težak zločin. Mučil in umoril je nedolžno človeško žrtev, ki je poprej ni nikdar poznal. Najet, zapeljan in nahujskan je opravil krvno delo, pustil svojo žrtev na mestu zločina, se pomešal med množico in zbežal. Kakor ogromna skala se je zavalilo nekaj v njegovo dušo in ga preganjalo venomer. Njegove oči so bile od tedaj brez spanja, brez miru. Grizoč črv se je zajedel v njegovo srce, kljuval in ruval ter izpodjedal cvetoče življenje, ki se je odražalo na zdravih moževih licih in v krepkih mišicah. Jokati je začel tolabflskhpwyj šicah. Iskati je začel tolažbe v pijači,
v hrupni družbi, po zabavališčih — zaman. Črv je glodal dalje.
Pozno v noč, ali največkrat šele v zgodnjih jutranjih urah se je vračal ves izmučen domov.
„Kaj je s teboj, brat moj, v zadnjem času?" je skrbela 20 letna sestra in ga plaho pogledovala.
.,Pusti me, mir mi daj, ne vprašuj! “ se je vselej ob taki nriliki surovo zadrl nad njo.
Toda črv vesti je bil vztrajno in nemoteno na delu. Z grozovito silo ga je mučil in nreganjal, dokler ga ni slednjič potisnil na kolena k priznanju. Razjedajoči črv pekoče vesti ga je zlomil.
Neko noč se je pozno vrnil domov, kakor navadno. Blodil je po medlo razsvetljenih ulicah in se izogibal vsakemu srečanju z ljudmi. To pot ni popival in se je sestra Anica začudila, ko je ugledala brata — treznega.
„Anica!“ jo je poklical. Prišla je in se vsedla k njemu. Globoko sklo-
Za politično svobodo.
Nacionalni blok, ki ga tvorijo radikali in demokrati, je zahteval razpust redno izvoljene narodne skupščine. Kralj kot drug ustavni faktor je tej zahtevi ugodil, češ, da naj ljudstvo z novimi volitvami dokumentira in pokaže svojo voljo, izpriča svoje mišljenje in naziranje.
Razpust jugoslovanskega parlamenta je bil akt nasilja, akt neopravičljivega postopanja in nobeno izgovarjanje ni moglo izbrisati dejstva, da je po nacionalnem bloku predstavljana manjšina težko kršila osnovo parlamentarne demokracije.
Po razpustu parlamenta je prešla vsa oblast v državi na stranki manjšine, ki naj izvedeta volitve in potom volitev ugotovita ljudsko voljo.
Delavski razred, ki ga predstavlja socialistična stranka Jugoslavije, je proti nasilnemu razpustu parlamenta najodločnejše protestiral. Vsaj je ravno razredni proletariat edini branitelj parlamentarne demokracije, zavedajoč se, da je le s popolno in vsestransko demokracijo zajamčen gospodarski socialni in kulturni družabni napredek.
Proti razpustu parlamenta pa je protestiral delavski razred tudi vsled tega, ker je vedel, da je z razpustom parlamenta težko in resno ogrožena politična svoboda delovnega ljudstva.
In res. Nasilni, teroristični režim hoče, da bo ljudstvo odobrilo njegov politični pravec. Nasilni, teroristični režim pa noče, da bi v državi obveljala suverena narodova volja. Zato naj se izvedejo volitve v znamenju zabrane volivne pravice širokim narodovim plastem.
Ministrski svet je sklenil, da se razpustita Hrvatska republikanska seljačka stranka in Neodvisna delavska stranka Jugoslavije ter razveljavijo vse po njih vložene kandidatne liste. S ponarejenimi, prav za ta namen prirejenimi dokumenti opravičuje ministrski svet razpust Radičeve stranke.
Poglejmo par let nazaj! Radičeva politična taktika je obstojala skozi leta v popolni parlamentarni abstinenci. Takrat so ravno radikali in sa-
mostojni demokrati pošiljali svoje stalne emisarje v Zagreb, da pripeljejo Radiča in poslance njegove stranke v belgrajski parlament. Takrat so obečali in zatrjevali, da gre za to, da uveljavi Radič na parlamentarnem torišču svoje stranke politični koncept. Ko pa je poslala republikanska stranka svoje poslance v parlament, so zopet radikali in demokrati onemogočili, da bi uveljavil Radič v ustavni obliki svoje politične smernice.
Politično naziranje državljanov se izraža v političnih strankah. Zato pomeni razpust Radičeve stranke in Neodvisne delavske stranke nasilno eliminiranje velikega dela državljanov iz političnega življenja.
Ni naša stvar, kako bo prestala jugoslovanska država to težko državno krizo. Vemo tudi, da je Radičeva stranka nosilec malomeščanskega, konservativnega in reakcionarnega političnega, gospodarskega in socialnega naziranja.
Dosledni pa svojemu načelnemu stališču vidimo v razpustu obeh strank akt brezprimernega absolutizma in atentat na osnovne državljanske svoboščine.
Zato je o nasilnem razpustu Radičeve stranke razpravljalo tudi strankino načelstvo in sklenilo nastopni protest:
Skupna konferenca načelstva in delegatov kraj. organizacij SSJ v Sloveniji izjavlja svoje orgočenje nad zopetno v porabo zakona o zaščiti države proti HRSS in NDS in politično persekucijo, ki jo je vlada uvedla zoper vse svoje politične nasprotnike. Dvojni zločin Je tako postopanje ob času volilnega boja, ker poskuša falzificirati svobodni izraz ljudske volje. Le največja politična svoboda In popolna demokracija zamore ozdraviti nezdrave politične razmere v državi, nikakor pa ne politična reakcija sedanjega režima.
Proč z zakonom o zaščiti države!
Doli s politično reakcijo!
2ivela politična svoboda in demokracija!
V zadnjem trenotku!
(Še en predlog za sporazum.)
Na naš predlog za sporazum z „Naprejevo“ skupino smo dobili odgovor. Ta odgovor je tako ponižujoč diktat za našo stranko, da ga za enkrat ne moremo objaviti, ker bi v naših vrstah vzbudil tak val ogorčenja, ki bi preprečil vsako nadaljno delo za sporazum s to skupino.
V	tem diktatu nam sporočajo, da bodo vložili svojo listo; vse tri nosilce list postavijo oni, tako tudi vse važnejše sreze, milostno nam pa prepuščajo, da imenujemo mi kandidate v nekaterih zanje manj važnih srezih, za katere najbrže niso mogli najti kandidatov.
njen, prepaden in ves bled v obraz je spregovoril.
„Anica, ne morem več tako živeti. Zločinec, morilec sem!“
Dekle je zakričalo.
„Molči in poslušaj me!“ je prosil nesrečnež. „Najeli so me, ukazali so mi, naj ga umorim. Še sedaj ga vidim, kako je prosil milosti in me rotil, naj se usmilim njegovih otrok in žene ... Toda v tistem trenotku je zamrlo v meni poslednje človeško čustvo in pred očmi mi je le bdel samo neizprosni ukaz. Hladnokrvno sem potegnil samokres in po njem je bilo. Nihče do danes ni zvedel, kdo je morilec. Iskali so ga vsepovsod, razen pri meni. Mene pa je od takrat davila pekoča vest in moral sem se nekomu izpovedati. Izpovedal sem se tebi, o sestra in sedaj me sodi!“
„Strašno! Javi se sodišču, da popraviš krivico!11, je svetovala sestra.
„Bojim se,“ je odvrnil in se stresel.
Od takrat mu sestra ni mogla več pogledati v oči.
njimi skupno postavijo kandidate, kakršne pač žele. Mi smo pa javno obljubili, da bomo potrdili vse, kar bodo organizacije sklenile, pa naj pripada kandidat katerikoli skupini.
To so organizacije tudi storile in mi imamo celo vrsto predlogov za razne kandidate, ki so jih srezke konference izvolile. Pripominjamo, da je mnogo teh kandidatov iz vrst Na-prejeve skupine.
Diktat, ki smo ga dobili, pa zahteva, naj vse te sklepe organizacij postavimo na glavo, in naj imenujemo kandidate take, ki uživajo milost načelstva „Naprejeve“ skupine.
Na koncu diktata pa še pristavljajo, da Je vsako nadaljno pogajanje izključeno, ker njihov kongres ni nikogar poveril s to nalogo. (Več delegatov iz kongresa nam je pa poročalo, da je načelstvo poverjeno z na-daljnim delom za sporazum?)
Kri nam je vrela, ko smo čitali ta pamflet. Vendar je edinstveni nastop tako eminentne važnosti za proletariat, da je naša oblastna konferenca, ki se je vršila preteklo nedeljo v Celju sklenila še v zadnjem trenotku preprečiti cepljenje delavskih moči. Zato je soglasno sklenila, naj se odpošlje še en predlog, ki je tako pravičen, tako pošten in tako zmeren, da ga nihče ne more odkloniti.
Ta predlog se glasi:
Ljubljana, dne 29. decembra 1924. Opr. it. 345/24.-1.
Pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ
Motite se, če mislite, da so nam vsaj v teh srezih prepustili svobodno izbiro kandidatov.
O,	ne!
Oni so zbrali 33 imen sodrugov, o katerih mislijo, da so člani naših organizacij in mi smemo samo izmed teh vzeti toliko, kolikor je potrebno, da spopolnimo njihovo listo.
Oni dobro vedo, da smo mi prepustili popolno svobodo našim organizacijam, da postavijo v svojih srezih kandidate po lastni volji. Se več, pooblastili smo jih še celo, da naj povabijo k sodelovanju tudi organizacije „Naprejeve“ skupine in naj z
Sodrugi!
Ljubljani.
Na našo ponudbo za bratski sporazum ste nam poslali odklonilni odgovor. Vi nočete sporazuma, temveč hočete usiliti svoj diktat vsem našim in ogromni večini Vaših organizacij.
Sporočamo Vam, da bomo kljub Vašemu odporu delovali na tem, da se uveljavi resolucija konferenc sodrugov iz Šoštanja, Črne, Trbovelj, Hrastnika, Celja in ljubljanske konference, ca katero se je izjavila tudi ogromna večina Vašega članstva.
Ako pa v zadnjem trenotku vendar spregledate, da je edinstven pokret več, kakor pa strankarski
ali osebni egoizem, potem Vas prosimo, da nam odgovorite:
Ali ste pripravljeni sestaviti skupno kandidatno listo s sodelovanjem načelstva naših in Vaših organizacij na sledeči platformi:
1. Takoj po volitvah se pristopi k ureditvi enotne politične stranke v Sloveniji, ki naj bo sestaven del Socialistične stranke Jugoslavije na podlagi njenega programa in štatuta.
2. Najkasneje v dveh mesecih po volitvah se skliče skupni pokrajinski kongres naših in Vaših organizacij, ki naj sprejme skupni pravilnik in uredi vsa druga organizacijska in taktična vprašanja. Na kongresu ima vsak delegat toliko glasov, kolikor zastopa rednih članov, ki so poravnali prispevke v zadnjih treh mesecih pred sklicanjem kongresa
3. Srezke kandidate predlagafo obojne organizacije dotičnega sreza V srezih, kjer ni organizacij se postavijo kandidati sporazumno med obema načelstvoma. Nosilec list se določi sporazumno med obemi načelstvi. Nosilce liste se določi sporazumno na podlagi številčne moči organizacij in po želji večine članstva dotičnega votivnega okrožja
4. Volivne stroške poravna vsaka stranka polovico.
Ako ste pripravljeni na podlagi teh naših konkretnih predlogov so sporazumeti z nami, prosimo jasnega in nedvomljivega, pritrdilnega ali odklonilnega odgovora, najkasneje do Sl. decembra 1924 do osme ure zvečer v tajništvo SSJ v Ljubljani, Vidovdanska cesta Št. 2.
Sodružni pozdrav
Pokrajinsko načelstvo Socialistične stranke Jugoslavije za Slovenijo. •
V	tem pismu smo dosegli višek naše popustljivosti. Večjih žrtev ne more zahtevati od nas noben pošten proletarec. Če dobimo tttdi še sedaj odklonilen odgovor, potem ima pa proletariat Slovenije še mo sredstvo:
da z volivno krogljlco odloči ali je za sporazum ali za bratomorni boj!
Tedenske vesti.
„Bojim se ga,“ je dejala teti, ko jo je v nedeljo obiskala in ji zaupala na samem vso bratovo izpoved.
Teta ji je bila dobra, stara ženica, ki še nikoli ni zamolčala nobene skrivnosti.
In tako se je zgodilo, da je slednjič našel zločinec svoj mir v ozki jetniški celici, kjer je dolgo vrsto let delal ostro pokoro za svoj zločin. Crv vesti ga je zlomil in pritisnil k priznanju.
Luciano Bertini je stal ves bled in poslušal. Slednjič se je z naglo kretnjo obrnil in začel ogledovati zlomljeno nogo od cvetličnega stojala.
»Napravil bom novo nogo, da, popolnoma novo, a to vrzite v ogenj,“ je jecljal in se naglo poslovil.
..Čuden človek,“ je pripomnil prijatelj.
Jaz sem molčal.
Naslednje jutro pa so časopisi prinesli veliko senzacijo. Politični morilec Luciano Bertini se je javil sodišču in priznal, da je pred meseci ustrelil komunista Fernanda Capa-biacha.
Politični položaj.
Državniški govori so se že pričeli. Korošec je govoril v Ljubljani o Slovenstvu, Davidovič v Beogradu o sporazumaškem jugoslovanstvu in Pribičevič v Zagrebu o batinaškem nazadnjaštvu.
Radič pošilja nepismenim selja-škim pristašem pismene evangelije čovječanstva in mirotvornosti, Pašič pa obeta svinčenih krogljic pa tudi dobre zarade za sve i svašta.
Za izpremembo pripravljajo tudi poroke, ženitve; bolgarski Boris naj snubi rumunsko princezo. Cankov, ki je strašil nedavno v Beogradu si bo zaslužil mešetarino, bo dobil svoj „Kuppelpelz“. Zato pa je treba proti-boljševiškega bloka, ker se lepše in cenejše ustvarjajo z ženitvami federacije. Tu felix Rumunia nube!
Asimilacija. Ko se je sprehajal" dr. Žerjav v avtomobilu po Zagrebu, je videl nad trgovinami in obrtnimi lokali slovenske napise. Eto ti, vsi smo en narod. Eto ti asimilacijo. Ko pa je hodil Ljubljančan po zagrebških ulicah, je videl tudi take napise, Lobel, Rosenblut, Kanalgiiterbestandteil, Morgenstern. Pa je vzkliknil: Eto, Srbi Hrvati, Slovenci in čifuti smo že en narod!
Kandidatne liste. Kandidatne liste sestavljajo, pa zaveznikov iščejo. Samostojni demokrati bodo kandidirali pod firmo nacionalnega bloka, seveda brez samostojnih kmetov, brez narodnih socialistov in brez radikalov. Na Štajerskem so se uprli radikali, v Ljubljani so odpovedali Rav-niharjevci, na Kranjskem pa so potegnili Zupaniča. Kljub temu napoveduje „Jutro“ enotno fronto nacionalnega bloka! Samostojni kmeti so dobro potegnili narodne socialiste. Na-
rodni socialisti so sklenili skupen nastop s samostojneži, samostojneži pa so postavili lastno listo in dovolili narodnim socialistom, d a jih volijo. Razočaranje torej veliko in vsestransko. Bojimo se, da bo ostal tajinstveni morilec deklet, o katerem „Nova Pravda“ tri leta piše, res tajinstven in ne bodo čitatelji zvedeli njegovega konca.
Kraljevo potovanje v Pariz. Ko
so pripravljali proti Radičevcem ob-znano, je težko obolel kraljev sorodnik Arzen. Zato je kralj odnotoval v Pariz in vso oblast je dobil ministrski svet v roke. Ker se je obznana izjalovila, se bo kralj vrnil še pred pravoslavnimi prazniki domov. Tudi princ Arzen je ozdravel.
Iz uredništva: Dosedanji urcd*Jk je odložil svoje mesto. Sodrugi se opozarjajo, da pošiljajo vse dopise te na naslov: Uredništvo Socialista, Ljubljana, Vidovdanska cesta 2.
Dobro pripravljajo volitve. Za narodno edinstvo, za monarhijo, za ra-dikalijo in demokrate agitirajo tudi tako-le: Uradniki imajo pravico do izplačila razlik med starimi in novimi plačami. Vlečejo jih že celo leto in celo uradniki izpregledujejo nesramno in brezvestno foparijo. Zato razpravlja pred volitvami o tej razliki tudi ministrski svet kot vrhovna vo-livna pisarna nacionalnega bloka In sklene: Denarja uradnikom seveda ne bomo dali. Dali pa jim bomo nove „žavbe“ potrpljenja in upanja. Finaa-čni minister naj prouči to vprašanje. In res. Takoj prihodnje jutro je že začel Stojadinovič študirati, prouča-vati... Precej enaka je z invalidi. Za
invalide pa je denar, treba je le še pravilnika. Ta pravilnik pa naj prouči minister za socialno politiko. Ko bo minister to proučil, bodo ravno volitve ... Tak švindel pa sme uganjati tudi nižja volivna instanca. Srezki kandidati smejo tudi uporabljati ta način. Zato je radikalčič Zupanič telegrafično in to direktno pri samem Pašiču interveniral za železničarje, katerim se je zgodila pri prevedbi krivica. Zupanič, ki ve o železnicah le to, da teče po „glajzu“ in se kadi. No, in naša gerentska trojica, tudi ta razume svoj posel. O Božiču so izplačali magistratnim uradnikom po previdnosti in Likozarjevi pre-vdarnosti nekak nabavni prispevek. Obljubili pa so, da bodo v marcu še dali denarja. Seveda, če bodo volitve dobro izpadle. Tako se kuje narodno edinstvo, tako se utrjajo radikalni in demokratični programi. Ja, ja. vso armado nacionalnega bloka drži ideja edinstva pokonci.
Tudi socialno zavarovanje naj služi za volitve. Kakor je sporočilo „Ju-tro“, je odredil minister za socialno politiko dr. Gjuričič, da se znižajo prispevki za nezgodno zavarovanje od 6 na 5 odstotkov. Vemo eno: višina prispevkov se preračunava po matematičnih računih. Vemo dalje: da matematični računi ne dopuščajo znižanja in vsakršno znižanje prispevkov pomenja katastrofalno ogrožanje celotnega socialnega zavarovanja. Sedaj znižujejo prispevke za nezgodno zavarovanje. Kdo bo potem odredil predpis prispevkov za starostno zavarovanje? Rudarji so dobili božično darilo s pravilnikom o bratovskih skladnicah, ki bo prihranil Trboveljski družbi težke milijone. Ostalo delavstvo je dobilo sedaj za novo leto znižanje nezgodnih prispevkov, ki pomeni obenem propast delavskega nezgodnega zavarovanja. Tako se dela pri nas socialna politika pod Narodnim blokom.
Kandidat Naprejeve skupine za Radovljiški in Kranjski srez. „Na-prejev kongres" je imenoval kandidata za oba gorenjska sreza sodr. Martina Noča iz Koroške Bele.
Mi tega sodruga dobro poznamo in vemo, da je časti vreden mož, kakršnih pomanjkuje v delavskih vrstah. Zato ne verujemo, da bo dal svoje pošteno ime na listo onih ljudi, ki ne uvidijo potrebe bratskega sporazuma. Ne verujemo, da bi šel z onimi, ki bodo z njegovim poštenim imenom razdvajali in z as tru pij e vali delavske vrste, ker vemo, da se cel čas vneto zavzema za pošten sporazum.
Naj ve še to, da ga je klika, grdo izigrala napram delavstvu v Kranjskem srezu. V tem srezu imamo mi tri organizacije:	v	Križah,
Kovorju in Tržiču. Razmeroma so te organizacije zelo močne. Naprejevci nimajo v tem srezu nobene organizacije. Zato bi bilo pošteno, da postavijo kandidata za Radovljiški srez Naprejeve organizacije in za Kranjski srez pa naše.
Naše organizacije nimajo nič proti sodrugu Noč.u, ali vsak proletarec nam bo priznal, da so tudi delavci v Kranjskem srezu toliko vredni, da se jih vsaj vpraša za njihovo mnenje!
Ker vemo, da sodr. Noč ne želi bratomornega boja, smo napisali te vrstice, da bo vedel, kdo se igra r, njegovim poštenim imenom.
Polomija Prepeluhovega republi-kanstva v Zagorju. Za nedeljo, dne 21. t. m. je naznanil Prepeluh z velikimi lepaki volilni shod na Lokah prj kmetu Osredkarju. Na shod je zvabil okolu 100 ljudi raznega političnega mišljenja, med njimi tudi nekaj socialistov. Komunisti so pripeljali s seboj tudi svojega kolovodjo Jako Žorgo. Gospod Prepeluh ni povedal ničesar posebnega, hvalil je samo Radiča kot največjega politika v Jugoslaviji. V svojem govoru je popolnoma molčal o socialistih, ker je videl med zborovalci tudi Cobala. Ko je končal, je bilo popolnoma vse tiho, čeravno je poživljal zborovalce, da naj zavpijejo Radiču „živijo“ in v^kh' knjejo njegovi federativni republiki. Odziva pa ni bilo. Za njim je govoril Jaka Zorga, ki je bral levite Prepe-
luhu, ker se ni hotel združiti s komunisti. Zorga se je obdregnil tudi ob Macdonalda v Angliji. Govoril je pač tako, kakor znajo vedno komunisti. Za njim pa je dobil besedo sodrug Cobal, ki je orisal najpreje politično delovanje meščanskih strank. Meščanske stranke so krive vse te mi-zerije, ker se samo tepejo, katera bi bila pri koritu. Po volitvah pa se za volivce prav nič ne zmenijo in prav ničesar praktičnega ne delajo. Med te stranke spada tudi Radičeva stranka. Zadnje tri mesece je tudi ta stranka pokazala, da ni nič boljša. Poleg tega pa je Radič sicer genij v demagogiji, za praktično delo pa je popolnoma nesposoben. Albin Prepeluh si je končno izbral stranko, ki je vredna njega, on pa Radičeve demagogije. Cobal je naštel Prepeluhu vse njegove skoke sem in tja od 1. 1917., ko je prešel med nasprotnike pravega socializma in vstopil v družbo Le-meža in take vrste ljudi zato, da so lahko uganjali jugoslovanski- nacionalizem. Povedal je tudi Cobal, kako je pohitel Prepeluh zopet nazaj v socialistično stranko, zato, da je postal poverjenik za socialno politiko. Leta 1920. pa je zopet pobegnil iz socialistične stranke, ker mu ni dala mandata oziroma sigurnega volilnega okraja. Družil se je kasneje s klerikalci, ker pa tudi tam ni bilo stolčka, kakršnega si Prepeluh še vedno želi, se je ponudil Radiču. Tukaj pričakuje Prepeluh zaželjenega mandata. Cobal je dejal, da je Prepeluh političen verižnik, ki mu ni najti enakega političnega neznačajneža. Zato morajo volivci pokazati, da za take nezna-čajneže med slovenskim narodom ni prostora. Za te besede je žel velikanski aplavz. Prepeluhu pa se je obesila glava skoro pod mizo. Cobal je opozoril volivce, da naj skrbijo, da se razvije enotna socialistična delavska stranka, ker le takrat lahko pričakujemo uspeha in napravijo konec takim političnim verižnikom, kakor je Prepeluh. Ko je dobil zopet Prepeluh malo okrepčanja in korajže, je skušal odgovoriti Cobalu. Povedal pa je le na smeh zborovalcev, da je Cobal med vojno jedel tudi bel kruh in da je včasih pri mezdnih obravnavah popustil. Drugega seveda ni vedel ničesar povedati, ker se Cobalu ne da ničesar očitati. Nato pa je Cobal pripomnil:	bel	kruh	smo	jedli	včasih
pri konzumu ne samo jaz, ampak tudi drugi člani. Tudi pri mezdnih obravnavah sem moral tu in tam popustiti. Napravil pa ni nikoli dejanj, ki bi bile v škodo delavstva. Prav je, ker je Prepeluh govoril ravno o stavkah in mezdnih gibanjih. Pozabil je namreč povedati, da Je Prepeluh kot vladni mož enkrat brzojavil v Trbovlje in Zagorje, da bo vlada zaprla celo vrsto ljudi. To Je bil sklep tiste druge narodne vlade, v kateri Je sedel Prepeluh. Pri teh besedah pa se je povesila glava g. Prepeluhu do trebuha in s povešeno glavo je odšel na postajo. Druge nesreče ni bilo.
Delavsko pevsko društvo „Na-prej“ v Celju naznan5- vsem svojim podpornim članom, da se vrši v nedeljo, dne 11. januarja 1925 ob 3. uri popoldne redni letni občni zbor. — Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno in eventuelni sklepi. Zborovanje se vrši v gostilniških prostorih Zeieni travnik". Ako ne bo ob določeni uri polovica članov, se vrši pol ure pozneje obč. zborovanje ob vsakem številu članstva. Odbor.
TISKOVNI IN VOLIVNI SKLAD.
Dosedaj nahranili........ 9553.40	Din
Potom žrtev k zmagi ....	125.—	„
s. Škerlj Pavel, Rožna dolina,
na blok št. 162 ............. 50.—	„
s. Kopač Josip, Rožna dolina,
na blok št. 154 ............. 50.—	„
s. Peterca Andrej, Vič, na blok
št. 25	   50,—	„
Umek Martin iz Globokega	.	.	5.50	„
Skupaj . . 9833.90 Dl«
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Vidmar. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Srt* eno in ve se to /Vovo teto t925
želi cenjenim naročnikom in bralcem
Uredništvo in uprava.
Srečno in veselo novo leto
želi in se priporoča restavracija pri „R0ŽI“ SCHMIDT AMALIJA, restavraterka.
Srečno in veselo novo leto želi
;ija pri št. 6. Ljubljena.
Srečno in veselo novo leto želi Gostilna pri Fajmoštru
I.	Schrey, gostilničarka.
Srečno in veselo novo leto želi
Restavracija pri „Levu“
IVAN in ROŽA HERCOG, lastnika.
Srečno in veselo novo leto žele
p. t. občinstvu
člani „Jugometalije"
r. z. z o. z.
Srečno in veselo novo leto želi ŽARGI IGNAC, trgovina
V	LJUBLJANI, Sv. Petra cesta.
Srečno in veselo novo leto
želi in se priporoča
SDRLIli M., trgovec in gostilničar.
Srečno novo leto 1925
želi
uprava hotela,,51011" kavarna in hopaličče.
Srečno in veselo novo leto
želi in se priporoča za obilen obisk
kaverna In restavracijo „IE0H“, Holadeorshn ulici
Leon in Fani Pogačnik.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
JOSIP in LEOPOLDINA MASTNAK,
restavrater hotela „SLON“ v Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto
želi in se priporoča
hotel in restavracija ..LLOVD", LjubUana, St. Petra cesta
Tauzes Marija, lastnica.
Srečno in veselo novo leto
želi
restavracija ..BLHVIII KOLODVOR" v Ljubljani.
Matija Dolničar, restavrater.
Srečno in veselo novo leto
želita
PETER in J0SIP1NA KOŠAK
restavracija pri „Košaku“
Srečno in veselo novo leto
želi
ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto
želi
DruStvo za prodajo »SINGER" Šivalnih strojev
BOURNE &. COMP.
Srečno in veselo novo leto
želi
FRANE BAR. trgovina pisalnih strojev.
Srečno in veselo novo leto
Želi
IVAN JAX in sin, Ljubljana.
Srečno in veselo novo leto
želi
SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO v Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto
želita
vsem cenjenim odjemalcem in obiskovalcem
Jakob in Malči Zalaznik
pekarna — slaščičarna — kavarna.
Vsem zadružnikom in zadrugaricam želi
veselo novo leto Konzumno društvo za Slovenilo.
Prva delavska pekarna
želi
svojim cenjenim odjemalcem
veselo novo leto.
Dve zidani hiši
z večjim posestvom
za 100 dinarjev
dobil bo lastnik naše srečke, katerega bo zadel žreb.
Srečke razpošilja Prostovoljno gasilno društvo v Strnišču pri Ptuju, proti vpošiljatvi zneska za srečko, ter Din 3 — za priporočeno pošiljatev.
iyak 3Ax m sijr
Ljubljana, GBSposDBtskn cesta it. 2.
Najboljši šivalni in pletilni stroji.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija. Pisalne stroje Adler in Urania. Kolesa iz prvih tovarn: DSrkopp, Styrla. Waffenrad, Kayser.
•umiuuiuninHuiuinnuuuiiminnniuninnniim S
Čitajte in
razširjajte
tednik
»Socialist”!
«3
TJ
O
a
(O
o
bo
£
o
(D
>
(0
>o
o
s-
o
a
"C
CL
te
'i =
a> O
>N h
- TJ
_
g w
1K
C/5 O >
g Š
n a> 'o E
> xj
= 3
CS1 g
esa S
m
O
>
o
> •§ (tf
-2
co
o o c
CO ■p?
'S >
-p
o S
> ca
<u O
E S
>u
oj »
“ :
IS ■
i Š
N S
Kroje po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode razpošilja
Knafelj Alojzij
učitelj krojaštva Ljubljana, Krlževnlška ul. 2.
• Zahtevajte povsod
1 Jadran'
| terpentlnovo čistilo za g čevlje, ker je najboljše.
1 Ako čistite čevlje edino J le z »Jadran« kremo«, si g prihranite mnogo denarja, g Vaši čevlji ne razpokajo, g ostanejo mehki in trpežni.
   ——I
Cogriac jtfedicirial
£iquer, triplc sec slivovka* brinje* vec, tropinovec, rum itd.
po najnižjih dnevnih cenah
~BLKO“
veletrgovina žganja
družba z omejeno zavezo
Ljubljana — Kolizej.
Vsem našim cenjenim odjemalcem želim
srečno in veselo novo leto Kolinska cikorija
Srečno in veselo novo leto želi
KAVARNA „EM0NA“
JAN FIALA, kavarnar in restavrater.
Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim naročnikom želi
Tone Malgaj
pleskar, sobo-črkoslikar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6
Srečno in veselo novo leto želi
Pristou & Bricelj
Aleksandrova cesta 1 Ljubljana Šelenburgova ulica 6
Telefon štev. 908	Ustanovljeno 1903
Prvi in najstarejši specialni, artistični atelije za črkoslikarslvo na steklo, kovine, les, platno itd. — Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem žanru. — Specialista v izvrševanju napis-nih'firm in slikanja grbov po predpisih.
A
Veletrgovina usnja
JJrata jvfoskovič, £jubljana
priporoča svojo veliko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno 1. 1888
*§• m
i/s
o
u.
•on
e
w
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
m
s
bo
-i
o
čaa v društvu'
Cajna ročka
* popolni,"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN 'OBENEM NAJ FINEJŠI
SIEGEL & DRUG
d. z o. z.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska cest. 31
Svltavy
(Č. S. R.)
Wlen
(Nem. Avstr.)