PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXV. St. 140 (7334)
TRST, četrtek, 19. junija 1969

Protosinhrotron in Slovenci
Protosinhrotron, ki ga Ev-!	center za jedrske raz-
«save (CERN) namerava zgra-Voi. S^UŽ^ evropskim fizi-*ptn za raziskave na področju J^kih energij in bo največja prstna naprava na svetu. Pro-®nskih pospeševalnikov je si-| J**1 danes že kar precej, ven-so samo štirje taki, ki ope-
‘(“Jo z izredno visokimi ener-Sjami: eden v Ženevi, ki je CERN, eden v Brookhave-
?J.(New York), ki je last ame-| vitega državnega inštituta. Ta “¥a dosegata energijo 20 giga-! ronvolt (30 milijard elek-to0lt — 30 CteV)). Od leta m poskusno deluje v Ser-Pjthovu pri Moskvi pospeševal-I cv ^ OeV; v Westonu pri 5®oagu pa gradijo Američa-I 111 Pospeševalnik za 200 GeV. Protonski pospeševalnik ali Wotosinhrotron, o katerem govorimo, bi bil največji, saj bi ; ®?segai 300 GeV. Stroški za BaPvo gradnjo bodo znašali "*bližno 260 milijard lir, čas Pednje pa osem let; njegovo S®10 obratovanje bo stalo po j milijard lir. Stroj bo imel j? km premera ograjeni var-metni pas bo znašal 20 km 8jjj®ga), pokrite površine s Jhani stroja bo 4.5 kv. km; po-poboval po 300 MW električne rf°sti in 2 kubika vode na J5*tondo.
j Evropski center za jedrske ; piskave je svojčas pozval vse JJSave članice, med temi tudi I »k ■i0, naJ vsaka poišče eno več primernih mest, med j S^rimi bi kasneje komisija prala najprimernejše za do-' *®OČno opredelitev in začetek ; Ffdnje protonskega pospeše-] cinika.
Kot smo lahko razvideli že It v- V€<^ Kot letom dni, se je , (|la‘ija v začetku usmerila na t,Ve lokaciji, in sicer Nardo v j ipli in na Doberdob. Italijan-?e vlade se niso nikoli jasno predelile za eno od teh dveh j vJKdSč, pač pa je svojčas fiksno ministrstvo ugotavlja-J?.>da ne bo za Doberdob ni-*mel° na razpolago finanč-c1 sredstev, ker da vojaški jjJ°gi zahtevajo 120 milijard J za premestitev sedanje u-/abene črte nižje, na desni £*S Tilmenta. Vsi tukajšnji ®himi pa so se zavzeli za r*dnjo pospeševalnika v Do-pdobu, tako npr. vse tukajš-J6..Politične stranke, z izjemo ?hške SDZ, doberdobska ob-tifba» goriška pokrajina, dežela arlani j a - Julijska krajina, /acujoč se na velike gospo-J*rske, turistične in tehnološke Sodnosti, ki naj bi jih taka in-vsticija doprinesla, na velik I^Predek v fizikalnih raziskana uveljavitev evropskega a za teoretsko fiziko, ki
Sr;
j sedež v Miramaru, na uve-ia.* * * * vitev tržaške univerze, na *'*°šen napredek v deželi itd.
vsa ta prizadevanja jjr° obrodila otipljivih uspe-H?v. saj so v državnem merilu S Pobudo pristali samo libe-Coi in republikanci; le pred .rzavnozborskimi volitvami se ((Potegnila zanjo še krščanska 3a .?Kracija, oziroma njen te-tajnik Rumor, na predvo-shodu v Trstu.
hladno zagato je rešil sam ko je v maju 1968 klasi-*toral Doberdob na drugo me-L. z izredno dobro oceno, ta-za Le Lucom v Franciji, od vj8a, devetih mest, med kate--1 sploh ni bilo Nardoja.
D -v*
Razlog, da je Doberdob za-i, ef drugo mesto, gTe iskati Pjegovi zadovoljivi geološki ^kturi, v odličnih operativna* Složnostih (cenena električ-^ energija, velika količina vo-Ki bi se črpala iz soške j^bzernne žile, ugodno podnebji S° razvito znanstveno in
jgPološko okolje), in v od-socioloških strukturah Kazina mestnih in turističnih |]®«8č Trst, Gorica, Tržič, Šesto- Gradež, Cortina, Benetke). j6 tencoska lokacija v Le Lucu geološko nekoliko primer-:ara. slabši pa sta ostali ka-. j.teristiki.
j lwlalija je v mesecu avgustu rjC|a leta potrdila svojo fi-CJCno udeležbo pri gradnji Jbeševalnika, za Francijo, in Avstrijo, kasneje je tl^Jopila še Nemčija. V letoš-v1*1 marcu je svojo kandida-Vj° še podprla z vladno izja-Pa se zemljišče na dober-b>Ki planoti izroči CERN ! bj® kakršnihkoli stroškov v to?fem koli času.
5» Prvi polovici maja letos to. si predstavniki CERN ogle-W: hoberdobsko lokacijo, po-tajko se je število možnih tijj flidatur še nadalje skrčilo WlSe8a P®1 lokacij (De Luc, ^°b, Dreustenfurt - Nem-Pocaut - Belgija, Gdpfriz -It ■•"ijaL Ob koncu istega se ^Ptanovil deželni odbor za težnjo protosinhrotrona; le <i|l*u načeluje bivši predsed-senata Merzagora, ki je
V nrAfpklih rinph 7,ače-l s
v preteklih dneh začel s
t^Pjemu _______ ____________ .
fcfjgbPbnemu ministru Guiju in »t^kuje se še obisk pri pred-V^ku vlade Rumor ju.
kaže torej, da se je ta E iT^datura že zelo uveljavila, ?e- da bodo v zadnji fazi med Le Lucom in Do-
i Medtem pa sta se že izrekli | za doberdobsko kandidaturo komisija za vprašanja mednarodnih odnosov pri skupščini SR Slovenije in odbor za znanost, kulturo in prosveto izvršnega sveta Slovenije. Jugoslavija sicer ni članica CERN, je Pa bila med njegovimi ustanovitelji leta 1952, od leta 1962 dalje pa je ostala kot opazovalka.
Na seji komisije za vprašanja mednarodnih odnosov je bila izrecno omenjena tudi slovenska manjšina in dejstvo, da jo je treba zaščititi pri tej gradnji, medtem ko iz časopisnih vesti o seji odbora za znanost, kulturo in prosveto to ne izhaja. Prepričani pa smo, da je tudi ta komisija zavzela v tej zvezi ustrezno stališče.
Sklepamo torej lahko, da se bo protonski pospeševalnik gradil in deloval v naši neposredni bližini, v eni izmed treh goriških slovenskih občin, v Doberdobu. Seveda pa bo vsak stroj, poleg tega, da se bo vsi-drai na slovenskih tleh, privedel s seboj še celo vojsko znanstvenikov in njihovih družin. Piše se o 15.000 do 20.000 ljudi, kateri se bodo vselili v njegovi bližnji okolici. Temu številu lahko dodamo še vsaj nekaj tisoč ljudi, ki jih bo priklicalo povečano število prebivalstva (trgovci, pomočniki, nižji tehniki raznih specializirani tvrdk itd.). Seveda se bo v neposredni bližini dveh slovenskih občin, če že ne v občinah samih, v razmeroma kratkem obdobju pojavilo najmanj sedemkrat večje število tujcev, kot je danes prebivalcev doberdobske in sovodenj-ske občine. In vsaj tu, če že ne prej postaja problem proto-sinhrotronove gradnje, tudi problem slovenske manjšine; ni to toliko problem odškodnine za zasedena slovenska zemljišča, kolikor problem obstoja dveh suverenih slovenskih občin in s tem tudi ozemeljske strnjenosti slovenskega prebivalstva v mejah Italijanske republike.
Po načrtni raznarodovalni politiki, ki se je izvajala nad nami v prvih povojnih letih, bomo tokrat «izjemho» žrtvovani za stroj, ki bo evropskim fziikom doprinesel desetletno prvenstvo v raziskavah visokih energij, naše narodnostno o-zemlje vključil na par obmejnih otokov.
Slovenci v Italiji nismo bili nikoli proti napredku, zmeraj in povsod smo se zanj potegovali, še celo takrat, kadar od njega nismo imeli neposrednih ali posrednih koristi, včasih, če že ne večkrat, tudi škodo. Tako tudi nismo proti gradnji protonskega pospeševalnika, ker si od njega nadejamo, kot sicer ostali prebivalci dežele Furlanije - Julijske krajine, določene posredne koristi. Le te pa ne bodo niti v najmanjši meri odtehtale škode, ki nam jo lahko protosinhrotron povzroči, če se ne zagotovi nemoten obstoj in razvoj tako posameznikov kot Slovencev, kot naših obstoječih upravnih teles.
Zato ne smemo in ne moremo dopustiti, da se bodo take odločitve vodile mimo in preko nas, kot, vsaj tako kaže, se že dogaja, če še želimo obstajati kot manjšina in biti most med dvema svetovoma, kar se večkrat uradno lepo sliši, potem vsaj lahko zahtevamo, da se najprej utrde njegovi temelji.
DR. MIRKO PRIMOŽIČ
NA KONGRESU CGIL V LIVORNU
POZDRAVI IN IZRAZI SOLIDARNOSTI PREDSTAVNIKOV TUJIH SINDIKATOV
Za jugoslovanske sindikate je pozdravil član predsedstva Tone Kropušek - Ruren pozdrav severnovietnamskemu predstavniku ■ Grški predstavnik je zahteval solidarnost italijanskih delavcev v borbi proti diktaturi
LIVORNO, 18. — Tretji dan kongresa CGIL je bil povečini posvečen pozdravu tujih delegacij. Delo se je nadaljevalo popoldne v komisijah. Zjutraj so govorili predstavniki nekaterih federacij. Zatem je skupna delegacija CGIL, UIL in CISL železničarjev iz Bologne sporočila pozdrav kongresu in predložila resolucijo, ki jo je kongres
odobril proti «vmešavanju varuitve-nih oblasti v upravljanje sindikalnih pravic in zlasti proti sklepom pogodbenega in normativnega značaja krajevnih uprav v korist uslužbencev poobčinjenih podjetij«.
Predsedstvo je nato prebralo številne pozdravne brzojavke, med katerimi tudi brzojavko senatorja Parrija.
Zatem so sporočili pozdrave predstavniki tujih sindikalnih de legacij: Francije, Sovjetske zveze, svetovne sindikalne zveze, Bolgarije, ČSSR, zveze arabskih sindikatov, Severne Koreje, Vzhodne Nemčije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Španije, enotnega gibanja proti diktaturi v Grčiji in Severnega Vietnama.
Glavni tajnik CGT George Seguj je v zvezi z dogodki maja-junra 1968 izjavil, da so ti dogodki bili izkušnja, iz katere so delavci potegnili nauk, s tem da so izrazili voljo, da premagajo cepitev sindikalnih in političnih sil levice.
Tajnik centralnega sveta s vjet-skih sindikatov Nikolaj Romanov je govoril o splošnih vprašanjih in o Vietnamu.
Tajnik svetovne sindikalne zveze Ibiahim Zaccaria je v imenu pred sednika Bitossija izjavil, da ima mednarodno sindikalno gibanje o-pravka s tako važnimi vprašanji, da je treba njih reši iv. če naj bo učinkovita, enotno izvajati Izjavil je tudi, da svetovna sind kalna zveza odločno podpira vtliko enotno mednarodno centralo m sc truda v tem smislu.
Tajnik oentratneg.i sveta bolgarskih sindikatov Stojan Stojanov je govoril o vlogi sindikatov v bolgarskih državnih strukturah. Zatem je govoril podpredsednik centralnega sveta češkoslovaških sindikatov Jan Dozi Izjavil je, da so češkoslovaški sindikati v celoti razumeli vsebino jn pravilnost nove demokratične .	ki se je
začela januarja i96o, toda hkrati so pripravljeni upr iti se napadu reakcionarnih sil. O odnosih s Sovjetsko zvezo je izjavi1., da «neso-glasja lahko nastanejo tudi v najboljših družinah, tona z.a rešitev nesoglasij ne zahtevamo pomirjevalcev.
Predsednik mednarodne zveze arabskih sindikatov Mohamed Kali je govoril o Srednjem vzhodu in o razmerah, v katerih živijo palestinski begunci, za katere je zahteval aktivno soud-irnvst italijanskih delavcev.
Predstavnik enotnega protiddkta-torskega sindikalnega gibanja Grčije je zahteval •<turistično, gospodarsko, športno -n kulturno izolacijo« Grčije, dokler bouo tam vladali fašistični polkovniki. Predstavnik španskih delavskih komisij je govoril o notranjih razmerah v Španiji.
član predsedstva centralnega sveta jugoslovanskih sindikatov Tone Kropušek je med drugim izjavil; «Samo z odkritim bratskim in konkretnim sodelovanjem bodo sindikati lahko pridobili potrebno sposobnost odpreti delavskemu razredu v vseh državah in svetu na splošno poti za dokončno uresničenje njihove zgodovinske vloge.«
Tajnik centralnega sveta zveze romunskih sindikatov Jon Cotot je poudaril, da romunski sindikati delujejo za razvoj sindikalnih organizacij vseh držav ne glede na njihovo usmeritev ali včlanjenje upoštevajoč skupne smotre borbe delavcev na podlag; načel enakosti, vzajemnega spoštovanja in ne-
vmešavamja v notranje zadeve.
Za poljske delegate je govoril tajnik centralnega sveta, ki je poročal o «zagrizenem odporu zunanjih sil prek njihovih propagandnih centrov. Dodal je, da gre za ostanke starih reakcionarnih razredov, ki so jim bili odvzeti privilegiji in zavzemajo sovražno stališče proti socializmu ter skušajo doseči svoj smoter z geslom tako imenovanega «prefekcioniranega socializma«.
V imenu vzhodnonemških sindikatov je govoril tajnik Wotfang
dikatov in delavcev ohranitev miru kot pogoja za graditev socializma.
Z velikim navdušenjem so vsi navzoči pozdravili predstavnika se-vemovietnamskih sindikatov. Ta je med drugim izjavil, da bo borba za neodvisnost in svobodo Vietnama še zelo trda, toda o končni zmagi ni dvomov. Zatem je sever-novietnamski delegat izročil spominsko darilo Noveli! Gre za izdelek iz železa, napravljen, kakor je povedal, iz ostankov ameriškega letala, ki so ga sestrelili v Severnem Vietnamu.
Predsednik Lama je nato poudaril, da se CGIL popolnoma zaveda pomena delavskega intemacao-mora postati še ko-n-
PO TRINAJSTIH DNEH ZASEDANJA V KREMLJU
Delegadje zapuščajo Moskva po zaključku komunističnega vrha
Komentar «Pravde» - «Unita» o stališčih italijanske delegacije
MOSKVA, 18 .— Člani petinsedemdesetih delegacij, ki so se udeležile moskovske konference komunističnih in delavskih partij, so že začeli zapuščati sovjetsko prestolnico. Prvi so odšli delegati partij na oblasti, med njimi Ulbricht, Ceausescu, Husak in Gomulka, ki so jih na letališču v Vnukovem pozdravili najvišji sovjetski predstavniki.
ostala
italijanska delegacija bo še nekaj dni v Moskvi: Berlinguer, Galluzzi, Bufalini, Boffa in drugi ne bodo imeli političnih razgovorov, pač pa si bodo kot turisti, tako vsaj poročajo tiskovne agencije, ogledali turistične in kulturne zanimivosti sovjetske prestolnice.
Poteic komunističnega vrha ter vsebine osnovnega dokumenta, ki so ga na njem odobrili, je seveda v ospredju pozornosti političnih opazovalcev. Komentar o zasedanju objavlja tudi Pravda, ki v današnjem uvodniku trdi, da je
Tuuoug nalizma, ki .,. ------------------------------------------—^■— — ■ —~ — —. —
Beyreuther. M je izjavil, da je i kretnejši in dedovati kakor v pre-1 končni dokument «podal znanstve-glavni smoter v zh (Nirvaneniški h sin-1 teklosti.	I no marksistično leninistično ama-
iiiiimiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiHiiitiiiiiiMiiiiiiiJiiuiiiiiimiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiimiiiHiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniie
PO SESTANKU S PRISTOJNIMI MINISTRI
Ne bo stavke poštnih uslužbencev in upravnega osebja v šolah
V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o ločitvi zakona in o reformi kazenskega zakonika - Komunistični načrt o univerzitetni reformi - Brodolini sprejel predsednika INPS
lilllllliliiiliillliiiilliiiiiiliiiiilllimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiililiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
V MfflSHINCTONU PROUČUJEJO ODGOVOR SZ
Napad izraelskih letal na jordansko ozemlje
Golda Meir ni zadovoljna z obiskom v Londonu
WASHINGTON, 18. — V ameri- I zneje so Izraelci začeli močno stre-ških uradnih krogih so sporočili, ' ljati s topovi na jordanske položa-
da je Sovjetska zveza odgovorila na ameriške predloge v zvezi s Srednjim vzhodom, ni pa znana vsebina ameriških predlogov in sovjetskega odgovora. V uradnih krogih izjavljajo samo, da sovjetski odgovor sedaj temeljito proučujejo, ter da se bodo ameriško - sovjetska posvetovanja nadaljevala.
Predstavnik državnega departma, ja je izjavil, da se je sovjetski odpravnik poslov včeraj pogovarjal 30 minut z državnim tajnikom Ro-gersom.
Danes je prišla v Kairo na uraden obisk delegacija sudanske vlade, ki se bo pogovarjala z egiptovskimi voditelji. Verjetno se bo do posvetovali o možnosti tesnejšega sodelovanja med obema državama zlasti glede Srednjega vzhoda.
Kakor so sporočili v Kairu, je bil včeraj in danes nov topniški dvoboj ob Sueškem prekopu.
V Amanu pa so javili, da so iz raelska letala bombardirala in obstreljevala pet ur številna področja ob reki Jordan. Stopilo je v akcijo protiletalsko topništvo. Po-
V New Yorku je predstavnik Jordanije sporočil, da namerava jordanska vlada znova opozoriti varnostni svet na celotno vprašanje izraelske zasedbe arabskega dela Jeruzalema. To vprašanje bodo sprožili, takoj ko bo varnostni svet končal razpravo o Rodeziji.
Včeraj se je vrnila iz Londona v Tel Aviv predsednica izraelske vlade Golda Meir. Danes je poročala o svojem obisku v Londonu na seji vlade. Izjavila je, da kljub razumevanju, ki sta ga pokazala Wilson in minister za obrambo Hea-ley, ni bilo vprašanje tankov še rešeno. Komentatorji ugotavljajo, da Goldi Meir ni uspelo doseči, da bi britanska vlada menjala svoje stališče v zvezi s posvetovanji o Srednjem vzhodu v New Yorku.
DAMASK, 18. — Danes je prispela v Damask egiptovska delegaci ja arabske socialistične zveze, ki se bo pogovarjala z voditelji sir
RIM, 18. — Sindikati upravnega osebja v šolah in pri šolskih skrbništvih so preklicali stavko, ki se je imela začeti jutri in trajati do 1. julija. To so sklenili po današnjem sestanku z ministri Co-lombom, Ferrari - Aggradijem ln Gattom.
Tiskovni urad ministrstva za šolstvo je s tem v zvezi objavil Izjavo, v kateri je rečeno, da so na sestanku pojasnili voljo vlade, da uredi sporna vprašanja, in da se bodo sestanki nadaljevali.
Tudi sindikati poštnih uslužbencev so preklicali stavko po današnjem sestanku z ministrom Mazzo, ki je sporočil, da bodo na, prihodnji seji ministrskega sveta odobrili ukrepe, ki se tičejo programa sprejemanja novih u-službencev, 40-urneja delovnega tedna, znižanja delovnega umika za potujoče osebje,- in drugih spornih vprašanj.
Jutri bo nova stavka sodnih kanclistov. Če ne bo dosežen sporazum, bo nova stavka od 1. dio 4. julija.
Jutri se bo začeli v Turinu e-najsti vsedržavni kongres ACLI ob navzočnosti 645 delegatov, ki zastopajo približno 700 tisoč članov.
Na današnji seji poslanske zbornice so proučili in odobrili člene načrta zakona, ki spreminja nekatere člene zakonika o kazenskem postopku, ki se tičejo pravice obrambe. Zakon bo verjetno sprejet jutri. Danes se je nadaljevala tudi razprava o ločitvi zakona, ki se bo nadaljevala jutri.
V	pravosodni komisiji poslanske zbornice je demokristjanka Maria Eletta Martini poročala o ukrepih za spremembo določb civilnega zakonika, ki se tičejo družinskega prava. Podtajnik Defl-l'Andro je sporočil, da bo vlada predložila lasten načrt zakona, ali pa bo zavzela stališče do predloženih načrtov in postavila spreoni-njevalne predloge.
V	komisiji za šolstvo v poslanski zbornici so govorili o sprejemu nestalnih srednješolskih profesorjev v seznam stalnih. S tem
v zvezi so vse politične skupine predložile 24 predlogov. Poročevalec, demokristjan Romaoaco je sporočil, da bo vlada pripravila svoj predlog.
Komisija za industrijo v poslanski zbornici je danes odobrila prve tri člene načrta zakona o obveznem zavarovanju za civilno odgovornost za motoma vozila in plovila.
Skupina demokrlstjanskih senatorjev je predložila načrta zakona o pravnem priznanju neskladnosti vojaške službe z vestjo posameznikov, ki se tej službi pro-tivijo. Prizadetim naj bi poverili upravljanje civilne službe.
V	senatu so odobrili načrta zakona, ki določa, da bodo komisarji poobčinjenjih podjetij imeli odslej petletni mandat namesto štiriletnega.
Komisija za delo v senatu Je proučevala razne ukrepe o zaščiti sindikalnih svoboščin delavcev in je odložila nadaljevanje razprave na poznejši čas.
Komisija za finance ln zaklad v senatu je odobrila načrt zakona, ki ureja postopek za odobritev In izvajanje gospodarskega načrta ter odnose med tem načrtom in dejanji programiranja v deželah.
V	palači Maaaima Je v tisku načrt zakona skupine komunističnih senatorjev o univerzitetni reformi, o čemer razpravlja komisija za šolstvo.
Senat bo prekinil svoje delo ves prihodnji teden zaradi zasedanja centralnega komiteja socialistične stranke in zaradi kongresa derno-kristjanske stranke. Po seji 20. tega meseca se bo senat ponovno sestal 22. julija. Tretjega julija pa bodo razpravljali o določbah programiranja ln zatem sproti o načrtih zakonov, ki jih bodo dobivali od posameznih komisij. Prihodnji teden pa se bosta še dalje sestajali komisija za delo, ki bo razpravljala o statutu delavcev, ter komisija za šolstvo, ki bo raz-
sprejel danes predsednika INPS Panellija. s katerim sta govorila o vprašanjih tega zavoda. Brodolini je sprejel tudi predsednika Con-findustrie Costo.
Po odločnem nastopu Papandreua
so se ZDA napotile, je bila ne samo brezkončna, ampak tudi brez apna. Cilji ZDA in sa.igonske vlade — trdi dalje bivši obrambni sekretar — se niso več istovetili. Sajgonske oblasti so želele, da bi vojna trajala z masovno udeležbo ZDA, ker bi to utrjevalo njihov
Socialistična internacionala S’.,^1‘?0d<S8rk'pS«Si
skupin.
Clifford razlaga dalje, da je pritegnil pozornost predsednika Johnsona na to, da so ZDA vstopile v vojno z omejenimi cilji, in sicer zaito, da bi ((preprečili, da bi Sever zagospodoval nad vsem Vietnamom, ter da bi dovolili južnim Vietnamcem, da bi sami odločali o lastni bodočnosti«, ti cilji pa so bili po Ciiffordovem mnenju doseženi.
obsodila grški režim
LONDON, 18. — Na današnjem zasedanju socialistične internacionale v Eastbournu je voditelj grške opozicije v izgnanstvu Andreas Pa-pandreu izjavil, da je «grški vojaški režim eden od najbolj barbarskih in primitivnih režimov; ki so. kdajkoli obstajali v Evropi«.
Po mnenju Papandreua je režim na oblasti samo po zaslugi neposredne moralne, vojaške, diplomatske in materialne pomoči, ki mu jo nudijo v prvi vrsti, pa ne izključno, ZDA. Grški antifašist je obtožil poveljstva NATO in zahodne tajne službe, v prvi vrsti ameriško CIA, da so odigrale važno vlogo v državnem udaru, ki je privedel vojaški režim na oblast. Papandreu je tudi trdil, da jimajo ZDA možnost sprožiti proces, ki bi lahko privedel do zopetne vzpostavitve "demokracije Ce pa v Washingtonu ne bodo dali znamenja, se oborožene sile ne bodo premaknile proti režimu. Na zaključku je grški voditelj trdil, da so načrti za združevanje Evrope samo sanje, dokler bodo obstajati položaji, kot so v Grčiji in v CSSR.
Kongres socialistične internacionale je nato odobril resolucijo, v katerem obsoja grški režam, poziva članice evropske skupnosti, naj izključijo Grčijo iz svoje srede ter obžaluje dejstvo, da nekatere članice NATO vojaško sodelujejo z grškim režimom ter ga podpirajo z dobavljanjem orožja. Resolucija na koncu poudarja, da so vse demokratične države zahodnega sveta in v prvi vrsti ZDA odgovorne za obstoj vojaške diktature.
Ponoven proces De Lorenzo-Espresso
RIM, 18. — 7. julija bo ponoven sodni postopek De Lorenzo-Espresso, ker je bivši karabinjerski general ponovno tožil znani tednik. Tokrat ni zadovoljen s člankom, ki je bil objavljen 9. marca z naslovom «De Lorenza se še vedno boje«.
Proces proti študentom v Firencah
FIRENCE, 18. — Danes so se pričeli zagovarjati študentje, ki jih je politični urad kvesture obdolžil, da so 26. februarja zasedli filozofsko fakulteto in pri tem prekršili celo vrsto predpisov. Gre za kar 154 študentov in je moral pre-lor zasesti dvorano porotnega sodišča, da je lahko pričel sodni postopek, ki se bo nadaljeval v soboto.
ske stranke Baas. Poleg tega bo TOl	^
razpravljala o uskladitvi poltične j pravljala o univerzitetni reformi, dejavnosti obeh držav.	i Minister za delo Brodolini je
Clifford predlaga popoln umik sil ZDA iz Vietnama
NEW YORK, 18. — V ZDA je vzbudil danes veliko zanimanje, pa tudi mnogo polemik, čianek bivšega obrambnega sekretarja Clarka CiTiorda, ki ga objavlja zadnja številka (Foreign affairs«, v kateri bivši šef obrambnega departmaja Johnsonove administracije trdi, da ZDA ne morejo v Vietnamu ničesar več doseči in da bi morale do leta 1970 umakniti vse vojaške eno-
Na zaključku članka izraža Cltf ford mnenje, da bi redukcija ameriških sil v Vietnamu pozitivno vplivala na pariška pogajanja, poleg tega pa bd se ZDA, če bi se rešile obveznosti v Vietnamu, lahko posvetile perečim notranjim problemom. Bivši obrambni sekretar na koncu trdi, da bi morale ZDA do konca letošnjega leta u-
lizo sedanjega svetovnega razvoja pokazal nečloveško naravo imperializma, nakazal pot za enotnost vseh revolucionarnih in protiim-perialističnih sil ter oblike in metode učinkovitega boja za mir, za demokracijo, za narodno neodvisnost, za socializem in komunizem«.
((Konferenca 75 partij — nadaljuje glasilo KP SZ — je potrdila, da ohranjajo komunisti vsega sveta neuničljivo zvestobo marksizmu - leninizmu, odvračajo vsak poskus, da bi ga ponarejevali, da bi razoroževali ljudstva v kompleksnem boju proti imperializmu«. Uvodnik Pravde se zaključuje s trditvijo, da so komunisti še enkrat prekrižali račune ((imperialističnih reakcionarjev in ma-oističnih razkolnikov, ki so se jim v bistvu pridružili«.
Današnji «Umta» objavlja izčrpen izvleček osrednjega dokumenta ter navaja stališča KPI o posameznih točkah.
Prvo poglavje zadeva, kot je znano, položaj protiimperialističnih in revolucionarnih sil ter «povečano agresivnost« ameriškega imperializma: dalje obravnava žarišča napetosti, ki jih je imperializem ustvaril na Srednjem vzhodu, na Sredozemlju, na azijskem Jugovzhodu, na Daljnem vzhodu, v Afriki in v Latinski Ameriki.
«Sodba KPI o tem prvem poglavju — piše Unita — je, da ne nudi strogo znanstvene analize, da ignorira odločilne aspekte odnosov sil, kot je razkol, ki je nastal v socialističnem svetu,« ter ne odgovarja na vprašanje, zakaj se ((potencialne velike možnosti« s takšno težavo spremenijo v dejanja. Po mnenju KPI dokument ne podaja razlogov za nekatere
čen ciljem in metodam protllmpe-rialističnega boja, ki ga je delegacija KPI podpisala, je v listu rečeno, da «ne glede na ideološka vprašanja in -na oceno analiz«, nakazuje konkretne cilje pro-tiimperialistične akcije na mednarodnem področju, na podlagi katerih je akcijska enotnost dejansko uresničljiva in p eobhodno potrebna«.
Odklon četrtega poglavja, ki govori o potrebi po enotnosti komunističnega gibanja, izhaja po pisanju tUniita« iz razlogov, zaradi katerih ni KPI soglašala s prvim in drugim. «V njem so načelne ;*-jave, ki so na splošno pravilne, vendar se pri njihovem praktičnem uresničevanju porajajo resni spori, ki jih tu ignorirajo.« Kot primer navaja komunistično glasilo načeli neodvisnosti in nevmešavania v notranje zadeve. «Unita» očita dalje četrtemu poglavju dokumenta, da ne pove, katere so «resne težave« gibanja in kateri so vzroki teh težav. Vse to se po mnenju KPI v dokumente rešuje «z generičnimi izjavami o metodah, ki pa jih je v praksi mogoče na različne in tudi nasprotne načine tolmačiti in uresničevati«.
U Tantov govor
v
v Ženevi
ŽENEVA, 18. — Glavni tajnik OZN U Tant je govoril danes na zasedanju mednarodne organizacije za delo. Izjavil je, da bo treba doseči tri glavne smotre, zato da se na svetu doseže trajen mir in napredek: mobilizirati je treba aktivno podporo sindikalnega _ sveta in delodajalcev; spodbujati je treba razvoj ne samo v smeri materialnega napredka, temveč tudi v smeri moralne in duhovne obogatitve; še dalje morajo biti na uspehe, ki jih je imperializem že! I razpolago ustanovam Združenih
ter daje zato nepopolno sliko o svetovnem položaju.
V zvezd z drugim poglavjem (socialistični sistem, revolucionarne sile v kapitalističnih državah, ljudska gibanja v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki) pa piše komuni-stični dnevnik sledeče: «Tudi o tem poglavju ni mogla KPI izraziti svojega soglasja, ne samo zar redi splošnih pomanjkljivosti analize, ampak zaradi pomanjkanja proučitve ključnih vprašan:! kot so tista, ki jih je rodil češkoslovaški primer; zaradi vztrajnih nesoglasij glede praktične vrednosti in načina uresničevanja nekaterih splošnih načel, ki so sicer sama po sebi pravilna; zaradi pomanjkanja izrecne odklonitve edinega modela socializma; zaradi same konfiguracije socializma, ki iz dokumenta izhaja in id ne odgovarja tistemu, za katerega se KPI bori«, pa tudi ((zaradi nezadostne
makniti iz Vietnama sto tisoč mož. i ocene novih sil, ki stopajo v boj
do leta 1970 pa bi morale prekli- proti imperializmu«.
cati vse ameriške sile v domovino.1 O tretjem poglavju, ki je posve-
narodov zadostna sredstva, ki se morajo pravilno uporabiti.
U Tant je govoril na posebni sejd, ki je bila posvečena 50. obletnici te organizacije. Na seji se je zbralo 1.400 predstvanikov iz 116 držav poleg številnih osebnosti z vsega sveta U Tani, je v začetku svojega govora poudaril, da morajo pri razvoju in iskanju miru aktivno sodelovati tudi mlade generacije. U-deležba mladine bi moraila jamčiti razvoj ustanov OZN, ki so zgrajene na trdnih temeljih izkušenj.
U Tant je omenil tudi, da začenjajo Združeni narodi drugo desetletje razvoja, v katerem bo svetovni program o zaposlitvi, ki ga je pripravila mednarodna organizacija dela, sestavni de!
«če ne posvetimo človeku večje pozornosti, bo drugo desetletje razvoja lahko doživelo neuspeh«.
Popoldne so govorili nekateri predstavniki sindikalnih organizacij.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
SESTAVA NOVE VLADE ŠE VEDNO PROBLEMATIČNA
Resne težave za Pompidouja zaradi sporov v večini
Različne struje pristašev novoizvoljenega predsednika zahtevajo zase nekatera ključna ministrstva ■ Danes de Gaullov povratek v domovino
PARIZ, 18. — Francoski politični opazovalci napovedujejo težke čase za golistično večino v narodni skupičini: v skupnosti, ki je 15. junija omogočila zmago Georgesa Pompidouja, je prišlo do ostrih polemik o najbolj kočljivem problemu, s katerim se že več dni ukvarja novoizvoljeni predsednik, namreč s sestavo nove vlade.
Golistično gibanje je od nekdaj -------------------
razdeljeno v različne struje, ki jih
je v bistvu združevala samo osebnost generala de Gaulla. Po odhodu biviega predsednika pa je po mnenju opazovalcev povsem jasno, da ne bosta imela niti Georges Pompidou niti Jacques Chaban Del-mas, čigar imenovanje za novega ministrskega predsednika ni več v dvomu, moratee in politične moči, da bi s svojo osebno avtoriteto premostila različke, ki obstajajo v sedanji večini v narodni skupščini. Polemika je predvsem med torto-doksnini gofoti«, med levičarskimi golistd« (za katere je Pompidou »človek kapitala, ki bo izdal družbene koncepcije generala de Gaulla«) in med «liberalci» Giscarda d’Esiainga. Polemika je toliko bolj ostra v tem trenutku, ko gre za razdelitev mest v novi vladi.
Prav v sestavi nove vlade bo moral Pompidou pokazati, kako tolmači formulo, ki jo je sprožil med volilno kampanjo, o »odprtju v kon. tinuiteti«. Formula »odprtja« terja, da se v vlado vključijo novi elementi, »neortodoksni golisti«, ki so pa pomagali Pompidouju na poti do Elizeja. Formula »kontinuitete« pa pc drugi strani zahteva, da ostanejo vsaj v nekaterih ključnih ministrstvih osebnosti, ki so označevale de Gaullovo obdobje. Tu gre predvsem za probleme zunanjega ministrstva, ki ga golisti zahtevajo za Debreja, ki pa bi ga po vesteh, ki krožijo v teh dneh v Parizu, utegnili podeliti Giscardu d'Estain-gu. Golisti se takemu načrtu odločno upirajo, posebno ker niso pozabili, da je prav d’Estaing bil e-den od najbolj odločnih opozitorjev de Gaulla na referendumu, ki je
ne bil niti d’Estaing niti Debre, pač pa sedanji ministrski predsednik Couve de Murville.
»Kontinuiteto« bo najbrž v novi vladi zagotavljal Raymond Marcel-lin, ki bi moral po predvidevanjih ohraniti notranje ministrstvo, med predstavniki «odprtja» pa naj bi bili v novo vlado imenovani Anloine Pinay in Jacques Duhamel, ki naj bi mu dodelili ministrstvo za finan. ce ali za poljedelstvo. Drugi pred-
te iz Južnega Vietnama.	|	.	,	. . ,	. -
Clifford podrobno razlaga, k a Ivo privedel do generalovega poraza, je prišel do tega prepričanja: ! Kompromisna rešitev bi utegnila »Vojaška pot — piše — po kateri biti ta, da bi novi zunanji minister
Jacgues Chaban Delmas
stavniki «odprtja« naj bi bili še centrist Rene Pleven (ministrstvo za pravosodje), centrist Fontanet (ministrstvo za zdravstvo) in d’E-staingov sodelavec Michel Ponia-tovsky (ministrstvo za pošte).
Vsa ta ugibanja bo mogoče preveriti šele 26. junija, ko oo Chaban Delmas uradno sporočil seznam novih ministrov. Vsekakor je gotovo, da bo naloga novega ministrskega predsednika težka. Tudi mrtvilo, ki je v skupščini trajalo že enajst let, je menda dokončno zaključeno. To pa pomeni za Francijo nedvomen korak proti zopetni vzpostavitvi parlamentarnega režima.
Poraženi kandidat na predsedniških volitvah Alain Poher je danes v Elizejski palači, ki jo bo v kratkem zapustil, sprejel predstavnike tiska, s katerimi se je pogovoril o svojih načrtih. Med drugim je dejal, da je izid glasovanja v bistvu potrdi! da so bile ideje, za katere se je boril, pravilne, po drugi strani pa je zanikal, da bi imel namen ustanoviti novo politično stranko ali kakršnokoli organizirano grupacijo. Trdil je. da misli biti »demokratičen kritik« delovanja vlade ter da se bo pri tem opiral na dve osnovni načeli, v katera verjame: republikanska demokratična svoboda in konvergenca družbenih in gospodarskih problemov.
General de Gaulle je medtem še vedno na Irskem. Prvič po osvoboditvi Francije je danes proslavljal obletnico svojega zgodovinskega poziva 18. junija 1940 izven meja domovine, vendar pa v francoskem okolju, saj je bil na obisku na francoskem veleposlaništvu v Dublinu. Izkazala so se torej za zmotna predvidevanja tistih, ki so pričakovali, da se bo de Gaulle en dan prej vrnil v Francijo (njegov povratek je bil napovedan za jutri), da bi na domačih tleh proslavil pomembno obletnico.
J
PO TRČENJU VLAKOV NA PROGI MESSINA-PALERMO
Odstranjevanje razbitin otežkoeeno zaradi požara
Zelo težko bodo odstranili iz tunela oba lokomotorja
MESSINA, 18. — šele danes dopoldne so lahko končno pričele reševalne skupine dela v predoru SamfAntonio, kjer sta v noei med soboto in nedeljo trčila potniški ter tovorni vlak. Včeraj so se vnele razbitine vagonov in je požar trajal osem ur kljub izrednim napoiom gasilcev ter dobri tehnični opremi. Gasilci so bili zaščiteni z azbestnimi oblekami, pri čemer so se trije gasilci zastrupili in so jih morali odpeljati z rešilnimi avtomobili v bolnišnico.
Sedaj med razbitinami vagonov ni več nobenega sledu o truplih ponesrečencev, katere je ogenj do kraja uničil. Prav gotovo sta med razbitinami še dve trupli, obstaja pa možnost, da gre tudi za kakšne ga potnika, za katerega se v naprej ni vedelo in o tem tudi govori, dejstvo, da so našli med tračnicami neki francoski potni list.
Dopoldne so odstranili iz tunela ♦agome in to na eni strani potniški vagon prvega razreda ter raz-»treskani poštni vagon, od katerega je ostal samo še skelet, ker je bil narejen iz lesa. Na drugi strani pa so odstranili tovorne vagone, tako da sta ostala v tunelu samo še oba lokomotorja. Odstranjevanje teh dveh težkih strojev bo zelo težavno, saj sta se dobesedno zarila drug v drugega. Sedaj ju bodo morali najprej ločiti, nato ju postavati na tTačnice in šele nato odvleči iz predora.
Nadaljuje se preiskava o vzrokih nesreče, ki ni privedla dosedaj do nobenih novosti in še vedno iščejo postajenačelnika 50-letnega Venuta, ki je izginil in se ni javil policiji, ki ga išče, čeprav sodne oblasti glede njega niso izdate zapornega povelja.
tali alfa-romeo po čemer je tolpa dobila značilni naziv. Lutringa sedaj dolie, da je streljal proti policistu, ki je ostal hrom, pri čemer gre .po francoskem pravu za zelo hudo obdolžitev in grozi Lu-tringu smrtna obsodba.
Stravinsky 87-letnik
NEW YORK, 18. — Znani skladatelj Igor Sbravinsky je danes proslavljal 87. obletnico rojstva v bolnišnici, kjer so ga sprejeli pred sedmimi tedni in kjer so ga tudi operirali. Njegovo zdravstveno stanje je dobro in menijo, da bo lahko že ta teden zapustil bolnišnico, kjer je nadaljeval s komponiranjem.
SION (Švica), 18	— švedska
filmska igralka Ewa’ Aulin je rodila fantka. Veselo vest je sporočil soprog John Shadow, angleški kom-pozitor popevk.
Pred cerkvijo so se pogrebci s fašističnim pozdravom poslovili od pokojnega sekretarja neofašističnega italijanskega socialnega gibanja (MSI) Arturja Michelinija, ki je v nedeljo umrl za možganskim tumorjem. Michelini, ki je bil sedaj star 60 let, je bil že v mladosti vnet fašist, vendar se za Mussolinijeve ere ni uspel na kakršenkoli vodilni položaj. Zato pa je bil po vojni leta 1946 med ustanovitelji oživljene fašistične stranke MSI, katere tajnik je postal leta 1954

PRIPRAVE ZA PRISTANEK NA LUNI
Ameriška astronavta se morata navaditi na uspavalne praške
Armstrongovo hojo po Luni bodo neposredno prenašali
Kanal med Balatonom in Donavo
DUNAJ, 18. — Madžarska agencija poroča, da so pričeli z velikimi delj za razširitev kanala SIO, ki povezuje jezero Balaton z Donavo. Ko bo zgrajena kanalska zveza Ren - Mena - Donava se bo lahko priplulo Iz Rotterdama z ladjo do Balatona in nazaj. Pričeli pa so izdelovati načrte za gradnjo kanala, ki naj povezuje Dravo z Balatonom. Ta kanal bo dolg 27 km.
Sandra Severi diplomirala
MILAN, 18. — Po dveh letih polemik in prepirov jo; končno gospa Sandra Severi diplomirala iz arhitekture na milanski politehniki. Prvikrat je polagala diplomo 19. decembra 1967 in to brez kakršne koli teze in je enostavno zagovarjala splošno tematiko o krizi fakultet za arhitekturo. Kasneje pa se rektor ni strinjal s takšnim načinom polaganja izpitov in je diplomo razveljavil. Prišlo je do sodnega spora in je znani sodnik Biamchi D'Espinosa dal rektorju prav ter končno do posveta z ministrstvom, ki je salomonsko dalo prav rektorju glede zavračanja diplome, istočasno pa priznalo tematiko, kot možno, da se iz nje polaga diploma na arhitektur; Po dveh letih sodnih in pravnih sporov je torej prišlo do končne rešitve.
Lutring
ponovno pred sodniki
CAPE KENNEDY, 18. — Sinoči sta ameriška astronavta Neil Armstrong in Edvin Aldrin, ki bosta stopila 21. julija na Luno, zaužila uspavalni prašek «seconal». Gre za pomemben poskus, kakp na njiju vplivajo uspavalna sredstva, saj predvideva program pristajanja na Luno, da bosta astronavta najprej pristala z luninim modelom in nato najprej štiri ure zaspala, tako da bosta povsem spo čita stopila na lunino površino. Psihologi pa so mnenja, da je povsem nemogoče, da bi zaspala brez primernega uspavalnega sredstva. Zato sedaj tudi ti poskusi, ki se bodo nadaljevali še z drugimi preparati.
NASA je po drugi strani sporočila, da bodo nespredno snemali s televizajslko kamero, kako bo Armstrog hodil po Luni. Astronavt bo šel po devetih stopnicah iz modela in bo sprožil telekame-ro, ki bo snemala belo-6mi film, medtem ko bodo v kabini tudi aparati za barvno televizijo.
Armstrong se bo predvsem u-
kvarjal z veliko ameriško zastavo, ki jo bo potegnil iz posebnega zavoja, ki bo pritrjen na modelu. Nato bo zastavo razvil, močna vzmet pa bo skrbela, da se bo razprostrla, saj na luni ni vetra.
Tožilec zahteval ostre kazni na procesu Balzan
PALERMO, 18. — Javni tožilec dr. Gaetano Martorama je na procesu Bazan zahteval zelo ostre kazni za vse vodilne funkcionarje Banco di Sicdlia in tudi za razne osebe, ki so se okoristile s sredstvi banke. Za dr. Bazama je javni tožilec zahteval 14 let zapora, za druge obtožence pa se vrste zahtevane kazni okrog štirih . petih let, z izjemo generalnega ravnatelja, za katerega je tožilec zahteval osem let zapora. Za novinarja Baldaccija je tožilec zahteval šest 'let zapora, za filatelista Giulia Bolaffija pa pet let zapora.
Skrivnostna eksplozija v hotelu v Rimu
Peklenski stroj je razmesaril arabskega študenta ■ V sosedni sobi lažje ranjena mladoporočenca na poročnem potovanju
RIM, 18. — V bližini železniške postaje je v hotelu prišlo do močne eksplozije, ki je razmesarila arabskega študenta, ki je bil gost hotela. Fant je očitno imel eksplozivni stroj sestavljen iz dveh zavojev močnega eksploziva, ki je bil povezan z umim mehanizmom, ki mu je eksplodiral v rokah.
Mrtvi je doma iz Asmare in se piše Tesfai Hags; bdi je star 23 let. Eksplozija je bila močna in so njegovo truplo našli na postelji povsem razmrcvarjeno ter pokrito z raznimi ruševinami.
Tujec je prispel v hotel Vomero včeraj ob 18. uri in je s seboj imel samo manjši kovček ter je pokazal potni list, ki so mu ga izdali v Kadru. Zasedel je skromno sobico, ki so jo dobili tako, da sc pregradili dve večji sobi. Večkrat je zapustil penzion in vedno je s seboj vzel ključ od sobe, čeprav to ni običaj v hotelu.
Do eksplozije je prišlo okrog 15. ure in je eksplozija docela razbila steno sobe ter so se ruševine prevalile v sosednjo sobo, kjer je
bil par mladoporočencev na poročnem potovanju. Mož, 28-letni Vioto di Pasquale in 23-letna soproga Isa, oba iz Barija, .sta bila lažje ranjena in so ju morali odpeljati v bolnišnico.
Potopila se je romunska rečna ladja
BEOGRAD, 18. — Potopila se je romunska rečna ladja «Filiasi» in z njo je izgubilo življenje dvajset - trideset oseb. Ladja je prevažala težak tovor sestavnih delov za most in se je nenadoma preobrnila v bližini «železmega mostu* to je na področju Džarda-pa, kjer sedaj grade orjaško hidroelektrarno, ki bo istočasno tudi znatno izboljšala plovbo po Donavi. Niso znani točni razlogi za nesrečo, niti koliko žrtev je bilo pri nesreči, pri kateri je izgubilo življenje vseh sedem mož posadke. poleg tega pa še številni delavci,

IZ TRŽAŠKE KRONIKE
NA POBUDO DRUŠTVA KRONISTOV V TRSTU
Predavanje dr. Morina o kardiokirurgiji
Mladi kirurg, ki je februarja letos prvič v Italiji presadil zaklopko aorte, je svoje predavanje raz-lagal tudi s skioptičnimi slikami
PARIZ, 18. — Lucdano Lutring je ponovno pred sodniki in skupaj s njim tudi sedem članov njegove tolpe, ki se je ukvarjala z ropi in nato zbežala s hitrimi avtomo-
Na pobudo društva kronistov v Trstu je včeraj predaval pred polno dvorano občinstva v časnikarskem krožku, med katerim je bilo mnogo tržaških zdravnikov, prof. Francesco Morino, znani kirurg iz Turina. Profesorja Morina je najprej pozdravil in na kratko predstavil predsednik društva kronistov
Panis, nakar je o gostu govori) prof. Pietri, ki je obrazložil predvsem njegovo dejavnost in dolgo kariero, čeprav je še mlad. Naj povemo samo, da je diplomiral v ki-rugiji že pri 22. letu in je letos februarja opravil prvo presaditev zaklopke aorte v Italiji. Od tedaj do danes so v turinski kliniki o-n-avili že deset podobnih presaditev.
Prof. Morino je govoril o temi ((Uresničitve in perspektive na področju kardiokirurgije.« Poudaril je, da se danes zelo mnogo govori in piše o srčnih presaditvah, čeprav je o resničnih dosežkih te kirurške znanosti še vedno premalo znano. V svojem predavanju je s skioptičnimi slikami prikazal najprej razne srčne bolezni in napake in nato zadevne kirurške posege, ki so nekateri, zlasti pri otrocih, sedaj že zelo izpopolnjeni. Kljub temu. je poudaril prof. Morino, je treba tudi pri najbolj enostavnih kirurških posegih imeti točno diagnozo bolezni, ker vsaka najmanjša napaka pri diagnozi lahko povzroči pri kirurškem posegu smrt pacienta.
Gloksinije, 1934, olje, pl. 77x65
Rihard Jakopič
Ob stoletnici rojstva mojstra slovenskega impresionizma Riharda Jakopiča pripravlja Modema galerija v Ljubljani veliko retrospektivno razstavo njegovih del, ki bo odprta meseca novembra. Da bi bil popis celotnega življenjskega dela kar se da popoln, Moderna galerija vljudno prosi vse lastnike Jakopičevih del, da jim to pisme no ali telefonsko sporoče na naslov; Modema galerija v Ljubljani, Tomšičeva 14, telefon 21709
Predavatel j je govoril tudi o raznih napravah, ki so jih do sedaj izdelali in o umetnih zaklopkah, ki so jih doslej stavili v srce raznim bolnikom, kar pa še vedno ne daje nobenega jamstva za zdravje bolnika, predvsem zato, ker se ti strojčki v doglednem času izrabijo in se človek niti ne zave, kdaj mu odpovedo, kar pomeni za bolnika gotova smrt. O presaditvi srca kot taki, se pravi o zamenjavi bolnega srca v živem človeku s srcem komaj umrlega človeka, je dr. Morino precej obširno govoril in je poudaril, da je ta kirurški poseg na srcu danes tisti, ki povzroča največ primerov smrti. S skioptičnimi 9littkmi je prof. pokazal postopek presaditve srca, ki ga poskusno opravljajo v Turinu na živih psih, ker v Italiji, je dejal prof. Morino, po zakonu je prepovedana presaditev srca na živem človeku. Ob zaključku se je dr. Morino vprašal, kakšni so bili dosedanji dosežki teh zelo tveganih kirurških posegov, ki so jih opravili predvsem v Južni Afriki in v Ameriki. Po njegovem mnenju niso bili najbolj zadovoljivi. Toda znanost na tem kirurškem področju se je v zadnjem času, zlasti v pogledu posegov na srcu, izredno razvila in so dosedanji neuspehi le visoka cena, ki jo človeštvo plača danes za boljše dosežke v prihodnosti.
S SOBOTNIM NASTOPOM NA PROSEKU
Zaključek letošnjih produkcij glasbene šole za mesto in podeželje
POVZETKI IZ DISKUSIJE NA
Poglobiti vsebino deia
Objavljamo drugi del povzetkov iz diskusije na 18. rednem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Gorici. Z objavljanjem povzetkov bomo zaključili jutri.
Jože Cej
slikar iz Gorice
V uvodu je Jože Cej citiral odlomek iz tajniškega poročila, ki pravi, da je glavni namen zveze družiti Slovence in njih kulturno dejavnost, toda tudi prenašati pro-
bleme slovenske družbe, slovenskih ljudi v italijansko družbeno uredi-
:ev, ki te probleme spoznava, jih obravnava in jih tudi oblikuje v zakonske pravice. Ugotavlja, da so «to besede polne bogate vsebine, ki so vredne globljega razmišljanja in za katere se lahko vprašamo: je slovenska manjšina storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi v italijansko družbeno ureditev vnesla vso tisto problematiko, za katere mi vsi pričakujemo ustrezne rešitve?« Vprašuje se;
«Ali se ni morda ravno naša manjšim prevelikokrat zaprla sama vase in iskala rešitve pri posameznikih ali skupini oseb, ki so ze itak pripadale istoimenski grupaciji in ki so nad vse odločno zahtevali ,da se spoštujejo dane pravice in vemo, kako so se večkrat te zahteve končale. Smo nada-je storili vse, da bi poiskali in izkoristili te možnosti, ki nam jih je narekoval določen politični moment. Nismo morda pred glavnim problemom odprtosti ali zaprtosti ■manjšine?*
Jože Cej nato ugotavlja, da smo se Slovenci že začeli posluževati variant, ki napa omogočajo, da se dokopljemo do vseh tistih pravic, katerim se nismo nikoM in za nobeno ceno odrekli in navaja primer športnih društev, «ki so si priborila enakovrednost z itar lijanskimi društvi ne na podla gi izključno apriorističnih zahtev zaradi njihove pripadnosti slovenski manjšim, ampak m podlagi realnih sposobnosti, ki so jim omogočile, da lahko danes nemoteno raz-jijajo svojo dejavnostPotem nagaja tudi delovanje slovenskih u-netnikov, ki «so se polnopravno akljjučili v realnost tujega okolja in si pridobili priznanje in spoštovanje tudi od tistih strani, ki so še včeraj neprizadeto gledale na vse, kar je slovensko. Nadalje o-menja Kmečko zvezo, ki «si je ooiskala sicer težavno pot med 'Irugimi njej podobnimi zvezami, s čimer si je zajamčila iste pravice (gmotne in moralne), ki so potrebne za njen razvoj». Končno navaja še študentske manifestacije in povorke, «na katerih si je naša mladina prostovoljno in avtonomno utrla pot v določeno problematiko skupno z itaijanskimi študenti in je mi teh demonstracijah obdržala jasen pečat, zavest pripadništva slovenskemu narodu*.
različne metode sicer uokvirjenega dela. Ni samo problem, da iščemo neki novi 4cako», ki ne bi pome-nii nič drugega, kot je na primer zamenjava predavanj z diskusijami. Za nas je važen tisti «kaj», ki naj bi pomenil iskanje nove vsebine in novih taktičnih oprijemov do političnih momentov in realnosti časa ,v katerih smo imeli do danes neštetokrat elementarne in naivno problematske rešitve.
Mislim, da na tej podlagi prosvetna organizacija nima samo nalogo bogatitve človeka na kulturni osnovi, za katero itak menim, da smo Slovenci na določenem nivoju, ki nam bi ga lahko marsikateri «kulturen* narod zavidal. SPZ ima tudi moralno nalogo, kako naj bi v državi, kateri okvirno pripadamo, poiskala in izrabila tisti politični moment, ki bi nam jamčil ali vsaj omogočil, da vsestransko napredujemo, se razvijamo na podlagi enakopravnih pravic, ki nosi v sebi vso moralno in obenem gmotno podporo za nemoteno delovanje in obstoj. Menim, da tu ni vprašanje, da razčlenimo in poglobimo vsebino našega dela, ampak da tej vsebini poiščemo novo pot. Naj nas ne bo strah pridruževanja v organizacije, v realnost, ki nam je, če dobro premislimo, po ustroju in ciljih sorodna, misleč, da se bomo vtopi'i v neznanem okolju. Mi ostanemo kljub temu Slovenci ,katerim v tem trenutku ni pri srcu samo gola materialna korist, ampak tudi težnja, ki nosi v sebi sad boljšega in širšega spoznavanja, strpnosti in razumevanja».
V nadaljevanju svojega }zV^ nja je Terčon dejal, da je bilo F malo skupnih sej predseaiuvn včlanjenih društev, ker so ^ fkupni sestanki zelo koristni m prav ti morali postati širst f°rU/ ki naj usmerja delovanje m P° . ko tajništva SPZ. Dejal le: *" « želja je, da se nekoliko preu sedanja struktura vodstva m , se da večja teža društvom, saj,-smo že danes slišali, s° * društva sama.*
Aniek Terčon se je potem žal pri sprejeti obvezi na p^-Se-občnem zboru, da se bo SPz la zanimati za slovenskega c-CA,_t, v mestu. Dejal je, da se je 0 res govorilo na raznih posueKv njih prosvetnih društev, da paj,. bor SPZ kot tak ni napravil aomo za mesto. Mestni center je se nes prepuščen samemu sebi. « de želje v poročilu tajništva, bi v društva vnesli tudi arvi no-politične diskusijske rečete l dejal, da se «s tem popolnoma s njamo, bojimo pa se, da se ae naenkrat naša društva spre«** v nekako politično tribuno, W bi prišlo do ostro deljenih mnenJ:e, posameznih vprašanjih, ki se 1 jo le posredno slovenske naroa skurmosti*.
Antek Terčon
Slovensko prosvetno društvo «lgo Gruden* — Nabrežina
Nastopajoči gojenci podružnice glasbene šole GM na Proseku
Kontovelu
S sobotnim nastopom gojencev glasbene šole GM na Proseku so se zaključile letošnje javne produkcije glasbene šole GM na podeželju in v mestu. Sobotna prireditev je bila v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel v So-sičevi hiši, ki je bila za to priložnost prepolna ljudi, staršev in prijateljev naše šolajoče se mladine.
Glasbeno šolo na Proseku obiskuje več kot dvajset otrok s Proseka in Kontovela. Ti otroci so pod vodstvom prof. Ignacija Ote uspešno nastopili na sobotni prireditvi. Pred začetkom sporeda je ravnatelj tržaške glasbene šole dr. Goj-mir Demšar pozdravil navzoče ter nato orisal pomen in delovanje šole same Izrazil pa je obžalovanje, da na tej šoli ni več otroškega pevskega zbora, ki je bil pred leti ponos vseh vaščanov. Logično je upanje, da se bo v kratkem ponovno ustanovil zbor, ki bo tako v interesu samih vaščanov, njihove prosvetne dejavnosti in vsega kulturnega razvoja našega področja.
Gojenka Majda Cibic je sproti napovedovala zelo bogat in pester spored, ki je obsegal 22 točk, kar vsekakor ni malo. Na sporedu so bile skladbe Pavčiča, Fakina, Škerjanca, Bacha, Pleyela, Ulage, Be-yerja„ Franka in mnogih drugih znanih imen z glasbenega področ ja.
Na zaključni prireditvi so nastopili: Elizabeta in Helena Danev, Vasilij, Magda, Peter in Sergij Štoka, Alenka in Ivo Starc, Jana in Marko Ban, Ilonka Sedmak, Mavricij Lovrečič, Renzo Milič, Ulrika in Aldo Briščik, Franko Abrami, Gabrijel Husu, Ariana Kapun,
Erol in Emil Petaros, Majda, Tea in Edi Košuta.
V zadnji točki sporeda je domači harmonikarski trio zaigral več slovenskih narodnih. Vse občinstvo je bilo z nastopom zadovoljno. Tako starši, ki so ugotovili, kako njihovi otroci napredujejo, kot tudi drugo občinsvo, ki je prisostvovalo kar lepo izvedenim skladbam. Učenci so na koncu poklonili prof. Oti velik šop cvetja.
JUTRI V NABREŽINI
Otvoritev vinske razstave
Po uspeli razstavi domačih vin v Zgoniku so zdaj na vrsti domača vina iz devinsko-nabre Jnske občine V Nabrežini bo namreč od 20. do 22. t. m. občinska razstava in pokušnja domačih vin.
Otvoritev vinske razstave v Nabrežini bo v petek, 20. t. m., ob 18, uri. Razstava bo, kot običajno, na glavnem trgu v Nabrežini. V okviru razstave bodo tudi letos razne prireditve, športne tekme, tombola, nastop pevcev in godb na pihala.
Da ga bodo gostje z večjim u-žitkom srkali, bodo na razstavi vse tri dni cvrli ribe, kuhali klobase, pekli čevapčiče in postregli s pršutom, sirom itd.
Upati je, da se bo obdržalo lepo vreme. V Nabrežini predvidevajo velik obisk gostov in se na to primerno pripravljajo.
Vina iz devinsko-nabrežinske občine ni treba posebej hvaliti, ker se hvali samo. Belo vino s sončnega brega nad morjem in črnina iz kratkih vinogradov imata vedno več prijateljev, ki znajo ceniti jvrl.gtne rinforinn naše zemlje.
Morda nosi prav ta študentovska manifestacija — pravi Cej — v sebi zrno novega preobrata v odnosu slovenske manjšine do italijanske večine in nam nudi poučen zgled in nauk, da se ne smemo zapirati v ozek prostor, nekakšen rezervat, iz katerega zahtevamo naj nam država (to je nekaj kar je izven njega) da tiste pravice, ki so za nas neobhoano potrebne. Ne, takega rezervata, posebno mi mladi, nočemo!*
V nadaljevanju pravi Jože Cej, da za nas ni problem, kako bomo projektirali in skušali uveljaviti kulturnopolitično delovanje znotraj naše skupnosti samo na podlagi
Antek Terčon je v uvodu poudaril važnost sedanjega občnega zbora, ki je po njegovem še večja od one pred dvema letoma, ko se je odločalo o združitvi dveh laičnih prosvetnih zvez. V tej zvezi je dejal:
Me vemo si razlagati, kako je mogoče, da v poročilu tajništva postane naša zveza kar čez noč tudi socialistično usmerjena. Naš odbor je ugotovil, da daje ta nova definicija SPZ izrazit strankarski značaj, čeprav morda v nekoliko širšem pomenu; to pa je v nasprotju s tem, kar smo doslej trdili in za kar smo se skupno borili. Da ne bo nesporazumov bi rad še enkrat ponovil, da naše društvo v celoti sprejema prejšnjo definicijo zveze (laična, ideološko napredno usmerjena, op. ur.) in da tudi naše delo sloni na moralnih vrednotah NOB in protifašizma. Spomnil bi pa, da se NOB niso udeležili le socialisti. Ne moremo torej sprejemati teh enostranskih sprememb načelnega značaja, tudi če so morda izraz celotnega tajništva. Vsako načelno vprašanje mora biti najprej prediskutirano med posameznimi člani, šele nato ga lahko da odbor v javnost. Isto lahko trdimo tudi o izjavi tajništva, da nam je Slovenija dvakrat draga, prvič kot mati, drugič kot napredna socialistična republika. Če to drži za tajništvo, po vsej verjetnosti to ne drži za vsa društva, prav gotovo pa to ne drži za naše društvo. Take izjave ne spadajo v prosvetna društva, ampak so stvar posameznikov, oziroma poVtičnih skupin. Mi lahko poudarimo le, Ja bi vedno črpali naše kuturne dobrine samo iz Slovenije, ne glede na njeno notranjepolitično ureditev, saj nam je mati vedno draga, ne glede na obleko, ki jo trenutno nosi.*
V nadaljevanju je Antek Terčon ponovil sklep, ki ga je odbor društva zaivzel do združitve med SPZ in SHLP na 17. občnem zboru in v tej zvezi dejal:
Ma našem zadnjem občnem zbo ru smo se pohvalno izrazili o združitvi le ker do takrat ni odbor SPZ zavzel še nobenega stališča, ki bi bilo v nasprotju s splošnimi interesi našega društva. Naši pridržki pa so še vedno ostali in prav danes jih bomo še bolj podkrepili in če bo potrebno tudi potegni i logične zaključke ob novem momentu, ki naj bi po želji nekaterih, nastal v SPZ*.
oom vprašal, kaj je SPZ nared*1*
zahteve. Glede pristopa br.~Ječi ARC1 je naš odbor sprejel s eZpn, sklep: smo absolutno proti vs ^
če pa bi do tega danes naše društvo izstopilo iz SP-b '
v trf?
z vprašanjem odnosov med katoliškima zvezama dejal:
«M_i smo še vedno za cf)Svet-združitev vseh slovenskih PrJi ge-
odkanja; vsaj ko’ikor nam
V nadaljevanju se je Antek Ter
za tiste naše otroke, ki zahajajo tujo šolo in ki bd jih še 1®*° rešili.
Dejal je: «Teh je zlasti v J* stu iz dneva v dan več. ^ot!faa je veliko terensko delo, ki bi morala SPZ urejevati in prp8[. mirati ter seveda tudi nuditi podporo, da se smotrno lotimo vprašanj. Mar so bila SPZ 'n. drpštva prisotna vsakokrat, bilo treba braniti naše koristi- * leo lahko doouščamo, da naši P£ sestirki in kmetje prodajajo J jo zemljo tujcu? Zakaj ne stopi do njih in jih skušamo, ponavJP^ vsaj skušamo prepričati, da 3*^
za nas škodljivo. Priča smo, »*'.
ljudje prepogosto prodajajo zemljo brez prave potrebe, o0°
ni denar pa porabijo za raznž. boljšave, ki jim jih nudi danasm potrošniška družba. Naenkrat
tako znajdejo brez denarja
štvo nujno, če hoče tekmovati, _g dejal: «Prav bi bilo, da bi se 3j„.
aejai: «rrav 01 mio, aa m potegovala za vriznanie v vS ,
žavnem merilu in da bi
Končno je Antek Terčon jo
zemlje. SPZ bi morala PreVLe-še to breme, da bi z raznim1 v. davanji našim kmetom P?l’caz neprecenljivo vrednost naše ze lje.»
Nato je Antek Terčon dejal, d® se mora SPZ temeljito strahu lotiti vprašrnja našjn -izobražencev in zlasti še šolo*jv potem pa je prešel na vprašam* pridružitve SPZ k ARCI:
Maše stališče je jasno in no:	nobena slovenska Pr?sve m-
organizacija nima kaj iskati «' terem koli neslovenskem zdruzf^Lj naj bo to še tako napredno <"t	,
dejal :mokrationo»».	ctnfwin
mokratično.» Zavračal je V™L,. nost primerjave vključitve slo ^ skih športnih društev v CONI. da je to bilo za vsako športno -
iste ugodnosti, kot jih uživa)0 ^ stala združenja. To bi moral bor SPZ že zdavnaj poskusa ^ dolžnost vseh političnih stran1:. ^ zbirajo slovenske glasove, kot ^ dolžnost naše matične domov*** j„ bila, da z vsemi svojimi m°c7Zjčnt vplivom podprejo te naše pr°^ v
DO
cel°K
nih organizacij v zamejstvu- -(i danji odbor SPZ pa to, odk anja; vsaj ko’ikor nam )e no, ni v lem smislu navravu ^jj,
HKJ, lil V tCHt člfltčvU	J	'
nega koraka, da bi vriš'o ao ja. skupnih stikov. Ni prav. aa m nes s tega mesta označi’1!0 nje nekoristno morčbitno zfruZ^nii°' s katoliškimi prosvetnimi or?.tf jB cijami. Danes, ko se vsi b°r* leo enotni kulturni prostor, aaae ’. smo doseže skupen odbor Pal^ pravi našega gledališča, rno ^.j. narediti vse. da bo enkrat reiango-šlo do skupne prosvetne org cije*.
Jlli-U voiiiva— novega odbora SI*Z v OhM
18. REDNEM OBČNEM ZBORU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V PROSVETNI DVORANI V GORICI
in najti poti za boljše spoznavanje, strpnost in razumevanje
Bruno Kralj
Prosvetno društvo
«Primorec» — Trebče
Bruno Kralj je ocenil za pozitiv-to združitev med SPZ in SHLP in ^odel, da «si zamišljamo še širšo združitev prosvetnih organizacij, kajti med narodno manjšino bi ne !Txeo biti toliko razcepljenosti in 'kulturne* razlike». «Nujno je, da Se društva med seboj tesneje posujejo, ker na žalost obstaja med 'jami nekaka nezaupljivost, _ kar zkoduje razumevanju med člani Sga in drugega društva».
Navedel je primer uspešnega sodelovanja med p.d. «Prknorec* in M. »Tabor* z Opčin in nadaljeval:
«Gotovo je, da zahteva prosvet-dejavnost velike napore. Več *®t delo je to poslanstvo. Posebno nas zahteva tako delo veliko ZTtev in odrekanj. Naši člani so Poreči ni delavci in imajo zelo ma-1° prostega časa. Za prosvetno delavnost si marsikdaj odtrgajo po-dtek. Zato naj gre s tega občnega 1bora poziv izobražencem, študen-madini, na vse tiste, ki ima-jo večje možnosti za delovanje, duša skupnost potrebuje za svoj topredek sposobnih ljudi*.
Bruno Kralj je predlagal naj bi “PZ in druš:va stopila bolj v o-?toed;e, ko gre za reševanje na-Slh problemov. Glede pridružitve Prosvetnih društev v ARCI pa je Pejel, da je odbor p.d. »Primorec* J' tem razpravljal in dia je za to, ter ARCI ne pogojuje delovanja in njenih društev ter jih sprega kot avtonomno organizacijo in ^r bo društvo po drugi strani *telo gmotne olajšave, je odbor Alenil, da pristopi v ARCI.
Vojko Cotič
Prosvetno društvo
«Sovodnje»
, Za p.d. iz Sovodenj je spregovoril J«1ko Coiič, ki je rekel, da je v “■odštutoi slovenski občini Sovod-prosve na dejavnost šibka, da PjJ je zato bolj živa športna dejav-test. Za prosvetno dejavnost ni Ptestarov. Nato je razprav.jal o Jtedloženi listi in rekel, da je bi-
. na posvetovanju društev skle-Iteno, da se bo lista sestavila tam, ter pa se ni zgodilo, pač pa jo je ^stavil nekakšen štab SPZ. Kar tepeva Goriško, so po trditvah Co-tea, vedno ena in ista stara ime-te in zato meni, da bi bilo treba Predlagati nova imena, podobno tet na Tržaškem. Vrh tega meni, te so goriška društva bolj slabo ^stopama in čeprav so predsedniki Jtešetv avtomatično člani vodstva jBZ. so bila predstavništva p.d. teuštev na Goriškem poredkoma .tebijena na seje odbora SPZ Iz £ga in še drugih razlogov se bo-te delegati pri volitvah za predi a-Nso kandidatno listo vzdržali, ter ati pa predlagajo, naj bi se tehdidataa lista pregledala in do-ptrila z novimi imeni za Goriško, ^r zadeva ARCI je društvo skleco glasovati za pridružitev, ven-ter po ponovni diskusiji.
Tončka Čok
načelnica šolske komisije
ki jo s takim ravnanjem in življenjskim zgledom povzročajo celotnemu slovenskemu narodu*.
Marko Waltritsch
Klub «Simon Gergorčič« — Gorica
V začetku svojega posega je Marko Waltritsch najprej rekel, da se na Goriškem ne morejo z dosedanjo dejavnostjo pohvaliti, da pa se zadnje čase kaže zelo spodbudno prebujanje, ko se v prosvetno dejavnost vključujejo mladi ljudje in se ooetajo obnovitveni občni zbori tudi tam, kjer že dolgo ni bilo nikakršnega delovanja. Za dosedanjo nedejavnost, pravi Waltritsch, «smo krivi vsi», hkrati pa prti krivdo tudi pomanjkanju prostorov. Ko nato preide na vprašanje sodelovanja z drugimi prosvetnimi društvi, najprej, prikaže nastanek dvojnih društev skozi zgodovino in sicer riru-š.va, ki zajemajo ljudi od liberalnih do marksističnih nazorov, m katoliška društva. Nato je Wal-tritsch nadaljeval: «Imeli smo nekatere primere sodelovanja, vendar to sodelovanje ni bilo taksno, kot o tem beremo v tajniškem poročilu, kjer je rečeno, da bomo sodelovali, do der bomo na eni in na drugi strani delali pošteno in z iskrenimi nameni. Vedno ni bilo tako.* V zvezi s tem je Waliritsch navedel sledeče: v Gorici je razmeroma malo tistih Slovencev, ki obiskujejo razne prireditve in predavanja. In te ljudi srečuješ povsod. Kot predsednik kluba «Simon Gregorčič* je mogel ugotoviti, da je neko drugo društvo organiziralo predavanja prav na iste večere, ko ima svoje že fiksne prireditve klub «Simon Gregorčič*; da še je nekdj podobnega dogajalo v Doberdobu, kjer se je ena prireditev skušala motiti s tem, da se je priredila druga le 100 m stran od prve. Prešel je nato na primer Štandreža, kjer je bila proslava 100-letnice res skupna, «pri kateri smo vsi sodelovali in želim iskreno, da bi se take prireditve še ponovile, samo ne morem dopustiti, da, ko naši ljudje, ko naše društvo predlaga, da se v brošuro vključijo imena padlih partizanov, se najprej izvaja opozicija proti tej vključitvi in potem, ko se vendarle sklene, da se ta imena vključijo, se da naslov «padli v drugi svetovni vojni». Beseda partizan morda koga peče? Mi tega ne moremo trpeti*.
Nato je Waltritsch spregovoril o štandreški prireditvi in o tem, da so na tej prireditvi sodelovala vsa društva, ni pa sodelovala šola. V zvezi s tem je bilo precej polemike, ki zadeva tudi šolske prireditve drugod na Goriškem. Na štandreški prireditvi so nastopili šolarji kot pevci in igralci v okviru raznih društev, niso pa nastopili kot učenci slovenske osnovne šole. Prireditvi niso prisostvovali niti učiteiji domače osnovne šole. V zvezi s tem !e izrazil mnenje, da bo treba bodoče paziti, da se kaj takega ne ponovi, pa naj gre za skupne ali ločene prireditve.
Proti koncu svojega izvajanja je rekel, da je nujno navezovati prijateljske stike med posameznimi društvi na tej in na oni strani meje, podobno kot je to storilo društvo
na, kolikor vstop v ARCI avto-1 ro ni več in da tudi v marsikate-matično pomeni spremembo statuta rem športnem društvu «prevladuje društva in o tem ima pravico odlo- italijanski občevalni jezik*. Zdi se čati samo občni zbor. Predlagamo mu, «da ni najbolj primemo, da zato, da se v teku leta skličejo po- si želimo krepiti mrežo naših pro-samezni redni ali izredni občni zbo- svetnih društev na podeželju* in ri, ki naj bi odločali o tem upra- da moramo prvenstveno misliti na šanju -	‘	mesto, «ne pa na podeželje, kjer
3. predlagamo, naj nam SPZ (ko- strnjeno slovensko prebivalstvo za-likor tega ni še storila), da na rozpo- <®krat 3e “S0** P° zakonih
lago nekaj več podatkov o ARCI in H**”*.	“E**® mate“lemu
.	jez£ku». Prava tudi, da se mu ne
S\alikn članov tn araanizaciia šte- ^ ra,vo° na 11163,111 g°voriti 0 <cne-koliko elanov ta organizacija ste	zaslugah	Prosvetne zveze,
je, kakšno je njeno ekonomsko sta- K ^ naš do*ek ohranil OTestobo nie m kaksm so odnosi drugih manj- L^, narodu» in v osvetlitev sin. v Italiji do te organizacije.* tega, «v kolikšni meri je ohranil Glede pridružitve sporoča, da se zvestobo svojemu narodu* navaja bo društvo vzdržalo glasovanja. j številke o šolskih otrocih v osnov-Mario Magajna sporoča še, da so j ndh šolah leta 1946 in leta 1967 ter pevci društva poslali protestno pi-1 številke o Slovencih v tržaški obči-smo v zvezi s podelitvijo Galluso- rti 1. 1951 po oceni Zavezniške vo-vih značk v Kulturnem domu 12. in jaške uprave in leta 1961 po naved-13. aprila letos, v katerem vprašu- bah Janka Jerija. jejo, zakaj ni tudi društvo «030-« Ko navaja predsedniško poročilo kar* prejelo o tem okrožnice in pravi, da v njem paše, da je «zad-formularje, da bi jih izpolnilo za poslovna doba pomembna tudi podelitev značk in je v imenu pev- L53*®, ker sovpada z obletnico usta-cev zaprosil, da bi tajništvo SPZ 9°y'J^ev slovenskih citalmc na Trna to protestno pismo čimprej od- zaskem». Pravi, da je ta doba res govorilo	«pomembna m poučna*, pravi pa,
°	da so situacijo na proslavah v Ro-
janu in pri Sv. Ivanu reševali šolski otroci in cerkveni zbori, za katere pravi, da obstajajo v Bar-Prosek-Kontovel	kovljah, v Rojanu, pri Sv. Ivanu,
pn Sv. Jakobu, v skednju, piri Sv. O vprašanju priključitve SPZ k Vincenciju in pri Novem sv. tab ARCI, je dejal, da je odbor p.d. da mso veliki, niso miti bogve-ftosek-Komtovel Sklenil podobno kaico pomembni, a so. Z njimi je v kot nabrežinsko prosvetno društvo, mestu samem ustvarjenih vec stal-Nato je Alojz Kalc svoj kratek po- slovenskih ambientov*
Alojz Kalc
p.d.
seg nadaljeval:
V nadaljevanju govori o tem,
triranih veliko slovenskih intelak- l brodilo mnoge težave in da tudi tualcev, za katere bi bito nujno, I prav sedaj preživlja krizo, za ka-
jSčka čok najprej povabi odbo-& Prosvetnih društev, naj na svoji15 področjih poiščejo vse otroke v tekočem šolskem letu dopolni0 šesto leto starosti in pridobi-b starše za vpis v slovensko šoto.
slovenske šolnike povabi, na.t utehi ji vi m slovenskim staršem ob-Mo prednosti slovenske šole in temo večjo potrebo po znanju sionskega jezika in pravi:
^Zavedati se je treba ob vsaki Niki in ob vsakem trenutku, da le z združenimi močmi ohra-Jkar je našega in kadar gre za pozabimo na vse, kar nas f0rda v vsakdanjem življenju 0?(it>aja in pomagajmo drug družbi pri tem delu za slovensko
S*.
lpo ugotovi, da težak finančni po-jtej v družinah ne more biti jok, da ne bi šolali svo-jih nastalih otrok, zagotovi, da ima: k® ustanove, med katerimi zlasti j'*ško matico, ki bodo gotovo in
ujtem razumevanjem podprle do
in pridnega dijaka in mu ^teagale, da uresniči svoje želje m »tobrazbi.
M*tetofasno pozivam tiste slovenil' šolnike, ki poučujejo in služ-(, 'ei» na slovenski Soli, ne za-,|te]a r>a svojih otrok tej šoli, (la 1 končno le izprašajo svojo vest , 8* zavedo velike škode, ki jo *,tekim dejanjem povzročajo slo-narodni skupnosti. Njihova dolžnost je, (la kot slovenil1 šolniki prepišejo svoje otroke K Novcnsko šolo in s tem dajo jn^vl zgled pri vzgoji tistim, ki
«Po mojem bi bilo boljše, da se da je treba ustvariti in siriti cim-med letom skliče redni in izredni^ec ambientov, v katenh gojima občni zbor društva, kjer naj vsi našo slovensko besedo*.
'AM •“ I sk «'s.'HJr
lijanske organizacije, kot so podla vom. ki hromijo našo narodno zali'odvisnost športna društva, ki so vest pravi da gotovo ne jacajo pristopi a k organizaciji CONI. Tu- narodne _zav esti tisti sončna slo-di naša športna društva bi morala venskih šolah, ki lastne	vpi-
biti narodno-obrambna društva, žal fmejo v italijanske
so danes raznarodovalna. kemu stanju bi moral Sindikat sto-«Mi imamo, kot je prej rekel venske sole in vse nase organiza-gospod Tavčar iz Ljubljane, zve- «je odločno nastopna m zahtevati m z našo matično domovino. Od odstranitev takih somikov iz stotem izvira naš sok, naš življenj- venskih sol*, k,; sok*	Nuto govori o tem, da eskoro
Na kancu je predlagal naj občni molče sprejemamo, da prav tako
zbor ne snrejme glede pridružitve imenovani napredni krogi slovenski
ARCT SSra siktona*	Jezik ignorirajo*. V tej zvezi nava-
ARCI nobenega sklepa*.	| ^ primer	sindjka]llega zna.
čaja in protestno zborovanje proti „	, ji i i	I oskrunitvi spomenika padlim v Mi-
Otanko Jrertot	Ijah, ki je «posredno dalo prav
I skrunilcem*, ker na tem zborova-Prosvetno društvo	nju ni bito nobenega slovenskega
«Barkovlje»	govora	.	,	, .
Vrabec nato pravi, da potrebu-V uvodu pravi, da sta si predsed- jejo vodstvo SPZ in društva več nikovo in tajniško poročilo v na- idejne jasnosti in se vprašuje če sprotju, ker prvo poudarja nadstran- «je bolje, da postanemo napredni karsko vlogo SPZ, drugo pa govori in levo usmerjeni Italijani ali da o določenih političnih tendencah, ostanemo konservativni Slovenci?* nato pa preide, na vprašanje ARCI in nadaljuje:	,	.	,
ir. pravi, da je <prav zanimivo, «Če je SPZ izvenstrankarska da se je tajništvo navezalo na to slovenska kulturna organizacija, združenje potom Zveze kulturno-pro- potem ne more ošteti ravnodušna Slovenile s se- * vseh navedenih negativnih posvetnih orgarn j	J	javov in vsakodnevni praksi. Zato
dezem v Ljubljam p	se	kot prvi korak izogibati
letoma*.	.	vsemu, kar bi v naših idejno zme-
«Ce je SPZ tol o	danih prosvetnih društvih to zmedo
umestnosti	še povečalo. Zato se mi zdi pred-
sedo m predlagati	z™r“ \ tog o priljučitvi k neki .ARCI
odločitev priključitve k ARCI, današnjem trenutku skrajno lahko-naj odločijo društva v tako . krat-1	če ne kaj hujšega.* Ugo-
kem času o tako vaznem vprašanju, l ^ija, 0 ,\RCI vemo premalo, za katero odločitev menim je po-	ča ima lepa pravila in pra-
trebna privolitev članstva vsakega m da tzato priključitev k ARCI društva, posebno še, ko vemo, da odklanjam*. Končno poudari zve-je sestava članstva vsakega našega | načelom NOB. društva, ki je včlanjeno v SPZ, različnih političnih gledanj in pri-1 padnosti in ni vseeno, kako naj se društvo o tako važnih vprašanjih orientira. Za tako važno odločitev ne more biti merodajna odločitev društvenega odbora, temveč mora dati svoj pristanete ali odklonitev | večine članstva.»
Stanko Pertot nadalje ugotavlja, I da je tajništvo SPZ dalo na razpolago zelo «skromne in neprepriče-valne* reference o ARCI, da o tem združenju razen njegovih pravil ne vemo nič in «ker se omenjajo neki stiki s slovenskimi in hrvaškimi organizacijami v Jugoslaviji, bi bilo dobro vedeti, kdo in kakšne so te | organizacije, v kakšni obliki in kako sodelujejo z ARCI*.
V nadaljevanju Stanko Pertot |
Boris Race
član razsodišča SPZ
soodbija veljavnost primerjave vpra-«Jezero» iz Doberdoba. To naj po sanJa 3 C0NI_ čeprav pravi, da tu-1
{ti

maga medsebojnemu spoznavanju, da se ne bi ponovilo, kar se je zgodilo p.d. «Oton Župančič* iz Štandreža, da so si jim v Domžalah čudili, ko so peli in govorili po slovensko, ko so vendar iz Italije.
Zavzel se je tudi za sodelovanje z ljubljansko RTV in koprskim radiom, upoštevajoč dejstvo, da spa damo vsi v enoten slovenski kulturni prostor, zaradi česar Koper za nas ni tujina, «kot je bilo napisano v goriškem tedniku s podpisom uglednega prosvetnega delavca druge prosvetne centrale*. Svoja izvajanja je Waltritsch zaključil:
«Smo za sodelovanje s katoliško organizacijo, smo za mirno vzdušje, vendar na podlagi enakopravnosti in ne smemo prevzemati sodelova n ja v podrejenem smislu ter dopu stiti, da bi nas kdo opeharil, kot nočemo niti mi nikogar opehariti.»
Kar zadeva vključitev v ARCI, je bil VValtritsch proti temu, da bi se c pristopu glasovalo, ker mora novi odbor vso zadevo ponovno prenesti v 'prosvetna društva, kjer naj se prikaže, kaj ta pristop pomeni.
Mario Magajna
Prosvetno društvo «lvan Cankar« — Sv. Jakob
Glede pridružitve k ARCI postavi tajništvu SPZ naslednja vprašanja: tl. če je možnost, da se SPZ ustanovi, kot ARCI, v javno pravno ustanovo;
2. menimo, da posamezni društve
^ ^	____________ ni odbori nimajo pravice odločati o
zapustijo’ slovensko šolo, I tem vprašanju v imenu vseh članov
ul večje škode, kot je u| društva, ki je zelo važnega pome
"iljo. če tega v sebi ne čutijo,
di pripadnost h CONI že prinaša našim športnim društvom neprijetne posledice* ter veljavnost primerjave s Slovenskim gledališčem ter končno pravi, da «ustanavl.anje barov in nekatere manjše ugodnosti* ne morejo opravičiti predloga za vključitev v ARCI in s tem «za pro-
Boris Race je najprej ugotovil,
dajo naše prosvetno kulturne samo- kako je združitev dveh prosvetnih stojnosti*. Pravi še, da je tajništvo zvez pred dvema letoma bila pozi-SPZ naredilo s tem svojim predlo- tivn-a, kar se opaža na večji de-gom «slovenski kulturi v zamejstvu javnosti društev in na povečanju zelo slabo uslugo*. V tej zvezi njihovega stevda. _ Posredno pa je Dravi.	to tudi znak, da je med nase lju-
«Te usluge in olajšave so take * prodrla zajest, kako potrebne "	—	...... •1 so slovenske manjšinske orgamza
narave, da bi jih mogli lahko sami s?. ! pridobiti, ker do njih imamo istel^.-pravice, saj smo enakopravni državljani, kakor oni, ki so v ARCI
Nato se je lotil boleče zadeve, delovanja ali bolje nedelovanja slovenskih prosvetnih društev v
in za pridobitev teh pravic imamo t to ^ v Trstu in Gorici, o svoje predstavnike v državnem tn	^ bj] govor tudi v tajni-
pokrajinskem merilu, ker se mora škem poročilu. Boris Race je v mo zavzeti, da st tudi mi lahko prt- zveaj s	najprej ugotovil, da
dobimo iste ugodnosti, ki jih ima j pomanjkljivost ni neka sloven-ARC1.»	I ska posebnost, pač pa je to splo-
Vprašanje ARCI zaključi z bese ^ pojav. Seveda je to za las dami: «Zaradi tega je naš odbor škodljivo in odraz določenega sla-sklenil odkloniti predlog tajništva I nja v zvezi s tem je navedel ne-za vstop v ARCI in podobne itali- kaj zelo zgovornih številk, ki se janske organizacije.*
Ubald Vrabec
skladatelj in zborovodja — Trst
da bi bili v mestu. Seveda se nikomur — je nadaljeval Boris Race — ne more vsiliti, kje bo živel in stanoval, atoda če apeliramo — je dobesedno nadaljeval Race — na vse, če kritiziramo vse, potem moramo reči, da je tudi slovenski intelektualec deloma kriv, da ne ustvarja tistega vzdušja v mestu, ki ga je sposoben ustvarjati in to tudi med delovnimi ljudmi v mestu*.
V nadaljevanju svojega izvajanja se je Boris Race ustavil pri zadrugi «Naš Kras*, glede katere je rekel, da je bila ideja o ustanovitvi hvale vredna, da je_ zadruga nastala v zvezi s kraškun problemom, nafto je nadaljeval:
4-.Hvale vredno in nad vse uspešno je bilo delo zadruge Naš Kras. potrebno in vse, kar hočemo, toda prav ta pobuda bi morala biti povod, da se ustvari nova pobuda za ustanovitev nekaj podobnega tudi v samem mestu Trstu. Če smo tu pripravljeni prevzeti nase določene materialne žrtve, potem je treba tudi v Trstu napraviti nekaj podobnega, za to, da bomo dali_ možnost mladim de avcem, o katerih je govoril tovariš z Opčin, da se bodo lahko sestajali, kajti mi vemo, da je ustvarjanje ambienta, o katerem je govoril Vrabec, prepotrebno za ohranitev narodne Sitnosti. Za to pa je potrebna določena materialna osnova. In če se zavedamo po-gubonosnih posledic, ki jih doživljamo v Trstu, zakaj bi se ta materialna osnova ne usmerila v samo mesto Trst, pa tudi v Gorico, da bi dali možnost članom, mladim delavcem, da se zbirajo, da se izobražujejo in zabavajo? To pa ra zadeva same SPZ. Tu smo lahko pobudniki vsi. Pobuda za ustanovitev zadruge «Naš Kras» ni prišla od organizzacije. pač pa od posameznikov. Birokratsko je misliti, da morajo organizacije reševati vsa naša narodnostna vprašanja. Kaj smo pa mi kot posamezniki. Tudi kot posamezniki smo dolžni nekaj storiti. Ne smemo se zabubiti v organizacije, misleč da smo s tem vse opravili, prav tako pa ne smemo od zunaj napadati organizacije, ker lega ai onega niso opravile. Potrebno je. da pride do tiste osebne odgovornosti vsakega posameznika, slehernega zavednega človeka, da je tudi sam pripravljen nekaj žrtvovati*.
Poudaril je nato umestnost predloga Tončke Čokove in škedenjskih delegatov o širši vlogi prosvetnih društev, predvsem glede ustanavljanja posebnih odsekov v društvih, odsekov, ki naj bi skrbeli za slovensko šolo. Poudaril pa je tudi to, kar .e bito ponovljeno že na številnih občnih zborih, da mora namreč prosvetno društvo biti povsod prisotno, kjer je govor o slovenskih nacionalnih interesih, kar pomeni, da se društvo ne sme omejevati le na kulturne prireditve. S tem v zvezi je omenil znani openski primer, «kjer je prosvetno društvo takoj reagiralo na krivico in ni čakalo nikogar, ampak je takoj uvidelo, kaj mora storiti, da se ubranijo slovenski interesi. Poleg vsega je nujno, da v naših prosvetnih društvih ljudi tudi vzgajamo, da jih navajamo, da bodo v mestu uporabljali v uradih slovenski jezik in to ustno in pismeno, do česar imamo pravico. In če se posameznik tega ne zaveda, če nima tistega individualnega poguma, dajmo mu pomagati, da bo tako delal.*
Svoja izvajanja je Boris Race nadaljeval takole:
«Prosvetna društva so najbolj primeren krog, kjer lahko svoje člane pa tudi druge vaščane navajamo na to, da dajo svojim otrokom slovenska imena, da spremenjenim priimkom vrnejo spet slovensko obliko, da uporabljajo slovenski jezik v slovenski družbi, v trgovini, na cesti.*
Potem ko je zadevo ARCI le mimogrede omenil, je v zvezi s stališčem, ki so ga glede tega zavzeli Nabrežinci, rekel:
«Opozoril bi prosvetarje iz Nabrežine, ki jim je treba priznati glede delovanja njihovega društva, da so bili v zadnjih dveh letih na mestu in da spada njihovo društvo med visoko aktivna, da bi tisto grožnjo, ki so jo izrekli prej, da so namreč pripravljeni izstopiti, če pride do glasovanja (za pristop v ARCI, op. ur.), da bi morali pravzaprav do kazati večjo doslednost tuat v drugih vprašanjih, ki se tičejo tudi same Nabrežine. Ne bom šel v podrobnosti, da ne bi vzbujal nepotrebne polemike, toda spomnimo se samo, kako je bilo pred štirimi leti, ko se je ustvarjala nova večina v občinskem svetu. Takrat je bila dana možnost, da bi prišlo do bolj slovenske večine v občinskem svetu. To pa le kot gpozorilo.*
Svoja izvajanja je Boris Race zaključil takole:
«Glede tega, ali SPZ more vplivati na to, da bo Trst gospodarsko zaživel, ali more vplivati na to, da se bodo zavojevalne vojne končale ah ne. vse to me spominja na prve mesece narodnoosvobodilne borbe. Mnogo tistih, ki so čez leto ali dve prijeli za orožje proti NOB in partizanom, so v samem začetku pridi-govali, zakaj bi se Slovenci, ki nas je tako malo, izpostavljali nevarnosti, ko pa bodo velike sile same med seboj obračunale. Toda zgodovina je dokazala drugače: Slovenci smo prispevali toliko, da s?no se osvobodili sami in da smo s svojimi žrtvami prispevali k zmagi proti nacifašizmu.
tere ozdravitev je potrebno dvoje: «primerni klubski prostori, v njih pa razširitev delovanja v skladu z željami in potrebami mlade in starejše generacije*.
V nadaljevanju je ugotovila, da se problemi društev ne morejo reševati šablonsko, ker ima vsako društvo svoje različne probleme, in nadaljevala-
«Poročilu predsednika in tajnika nimamo kaj dodati, kvečjemu pod črtati, da to, kar je izjavil predsednik SPZ, velja tudi za naše prosvetno društvo, «da smo laično, napredno, narodno obrambno in izven-strankarsko prosvetno društvo» in to želimo tudi ostati.
Istočasno želimo podčrtati izjavo tajnika, da smo za medsebojno spoštovanje in tudi — kot smo pocazali ob proslavi stoletnice svetoivanske čitalnice — za sodelovanje v primerih, ko je za to dana možnost, toda ne za ceno lastnih opredelitev. Zato pa ima naše društvo tudi v našem okraju svoje lastne probleme, ki se ne dajo reševati skupno z drugimi, ki so drugače usmerjena.
Ob tej priliki naj še enkrat poudarim problem našega nekdanjega svetoivans-zega Narodnega kulturnega doma, o katerem smo že večkrat govoriti. Zavedamo se, da vprašanje ni enostavno in ravno zaradi tega je potrebna vsestranska in stvarna proučitev
Proučili smo tudi statut ARCI in zasledili več pomanjkljivosti. Odbor se načelno strinja za vstop v organizacijo, vsekakor pa imamo za potrebno, da se prej bolj jasno obraz-lože dolžnosti in ugodnosti članov.»
Drago Pahor
Prosvetno društvo
«Škedenj»
Diskutant se je lotil več problemov, začenši z vprašanjem vpisa otrok slovenskih staršev v slovensko šolo. V zvezi s tem je rekel, da so bile doslej na tem področju storjene mnoge napake in to ne !e pri preprostih, zavedenih ljudeh, pač pa tudi pri slovenskih izobražencih in to z leve in deine. Ta del vprašanja je zaključil takole: «Ne iščimo v teh stvareh nekih političnih računov, kot bi to hoteli nekateri, ker je to splošna slovenska bolečina, ki jo moramo zdraviti vsi, ne glede na vprašanja strankarske in svetovno-nazorske pripadvssti.* Nato se je dalj časa ustavil pri zadevi ustanovitve šolskih odborov, glede česar je dobesedno rekel: «V predlogu je pomanjkljivost, ker bi morali ustanoviti STALNE šolske odbore. Mi šolske probleme rešujemo kot gasilci, kadar gori, sedaj junija, julija začnemo gledati po otroških seznamih.»
Po Pahorjevem mnenju bi bilo potrebno p iziti in skrbeti za otroka za stoveniko šo4o «že takrat, ko vidiš, da se fant in dekle lepo gledata*. Po njegovem je treba poskrbeti za ustvaritev slovenskega
okolja, slovenske družine. Kolikor bo slovenski par ostal v slovenskem okolju, se ne bomo šele julija lovili okoli seznamov otrok za slovensko šolo, pač pa bomo vodili evidenco nad sleherno slovensko družino, nad slehernim slovenskim novorojenčkom. In v ta namen je potrebno organizirati stalne šolske odbore, ki bodo imeli povsem drugačne naloge, kot jih imajo društveni odbori.
Seveda zahteva to večjo vnemo in več ljudi, zato Pahor svetuje, da je treba pritegniti v društva nove . sile. V zvezi s tem je omenil sto- ga p odstavka fraz in demagogije tn venske žene, ki so vedno bolj od- dajte tudi vprašanju ARCI mesto.
re to očitati, nam SPZ, SKGZ itd., ki pri vseh napakah, ki smo jih storiti, imamo največ zaslug, da je prišlo do resničnega razumevanja o enotnem kulturnem prostoru?... Vi-> dite, kako slepomišijo s takimi izjavami in «Primorski dnevnik*, ki je širok list, to izjavo objavi, da se zatem ustvarja takšno razpoloženje. Ne bi hotel analizirati druge takšne izjave, ker bi nujno zdrknil na strankarsko področje, na katero ne bi hotel. Vse skupaj, ene in druge, pa bi prosil, zlezite s tistega nizke*
makn/ene, saj je tudi večina pevskih zborov le moških, dočim je na drugi strani res, da se pri nas ne proda nobene druge revije toliko kot se proda «Naše žene*, kar do kazuje, da je dediščina nekdanje aktivnosti Antifašistične ženske zveze še vedno živa. In p ,, te ženske bi mogle v teh odborih skrbeti za slovenske otroke, začenši že z dobo, ko so ti še dojenčki, da jih spremljajo vse doklej ne pridejo v otroški vrtec in v šolo.
Nato se je Drago Pahor ustavil pri vprašanju pristopa Slovenske prosve.ne zveze združenju ARCI. Pahor je mnenja, da so razne izjave izven društev vso zadevo le politizirale in ustvarile umeten strah, češ da je sila škodljivo za Slovence, če bi se slovenska organizacija vključila v italijansko zvezo. V zvezi s tem je Pahor nadaljeval:
rNihče nam do danes ni pojasnil, in to .e spet krivda tajništva, v čem je bistvo pristopa, in sicer kaj dobimo, če pristopimo v ARCI in kaj damo, oziroma kaj je ARCI nd nas zahtevala... Nekdo nam očita tudi, da bi to zasekalo našemu kulturnemu izročilu rano in da bi to bil prelom enotnega slovenskega
ki mu pripada, kajti nesmiselno ie govorili CONI — da, ARCI — ne... Prosim, stopite med našo mladino, pa recite naj vsa slovenska športna društva izstopijo iz CONI, ker ja članstvo v CONI škodljivo za narodni obstoj. Kdo ima pogum to reči, kljub temu, da se dogaja in to prav m Proseku, da nam vstop v CONI res škoduje. Toda ne po krivdi CONI... Če neko športno društvo ve, da mora združevati sloven sko mladino in da je to društvo tudi narodno obrambno, se bo z vsemi silami branilo sprejeti katerega koli italijanskega igralca, pa čeprav bi žrtvovalo prehod v višjo ligo, ker tudi za športna društva velja prvenstveno njihov narodno-obrambni značaj. In grehov je na terenu veliko. Govoril sam z mladimi ljudmi, jim to očital. Zmigovali so z rameni. Odgovornost za to ne nosi niti SPZ niti društm) Bor, pač pa lokalni faktorji sami. Če neko prosvetno društvo v vasi ni tako močno, da bi moglo svojo mladino, ki je vključena v nekem športnem društvu, prepričati, da mora tudi športno društvo ohraniti svoj narodnoobrambni značaj, potem je za vso stvar krivo društvo, ki naj odgovornost za to prevzame nase in
kulturnega prostora. Kdo nam mo-1 naj ga ne zvrača na SPZ.*
člani volilne komisUe pri svojem delu

nanašajo na šolo: če izvzamemo Lonjer in Katinaro, odpade na Trst le 25 odstotkov otrok, ki obiskujejo slovensko šoto, vseh ostalih 75 odstotkov odpade na okolico. V Gorici odpade na mesto celo samo 20 odst. otrok, ki obiskujejo slovensko šolo. Vzporedno s tem po-Vrabec najprej ugotavlja, da sta I javom gre pojav prosvetne dejav-predsedniško in tajniško poročilo nosfci.
v primerjavi z dejanskim stanjem Drugi pojav, ki ga moremo s le nekoliko preveč optimistični, da tem povezati, je pojav izseljevanja navajata le pozitivne strani, nega- slovenskih razumnikov iz vedno tivne pa zamolčita ali omenjata bolj izrazito italijanskega okolja to mimogrede. V tej zvezi ugotav- mesta v slovensko okolje, na »n-lja, da v Trstu (mestu) pevcev sko- 1 mer na Opčine, kjer je skoneen I ze 25 let, da je v tem času pre-
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Slov. narodne; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 Beseda in glasba; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Tamburaški ansambel; 17.20 Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 K. Pahor: Istranka; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi; 20.00 Šport; 20.35 J. London: «Mala gospa velikega doma*; 21.40 Godalni ansambel;
22.00	Komorne skladbe; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.50 Simf. koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15,30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pisana glasba;
9.00	Pod senčnikom; 10.00 Znani
pevci;	11.00	Preberimo	skupaj;
11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci;	11.45	Glasba in	pesem;
12.00, 12.45 in 15.00 Glasba po željah: 13.50 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.35 Danes pojo---!
16.30	Primorski eldadatelji; 17.40 Nove plošče; 18.00 Radijski oder; 18.35 Današnji gostje; 19.00 in
20.30	Prenos RL; 20.00 Ital. narodne; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;	8.30	Jutranje pesmi; 9.06
Zvočni	trak;	10.05 Ura	glasbe;
11.30	Baritonist A. Granforte; 12 05 Kontrapunkt: 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10
ČETRTEK, 19. JUNIJA 1969
Plošča za poletje; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.13 Roman; 20.15 Iz glasbenih komedij; 21.00 Pianist A. Slobodjanik; 22.00 Sindikalna tribuna.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje;
10.00	Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Program z Milvo; 14.00 Juke box; 15.18 Mozartove skladbe; 15.30 Kolesa in motorji; 16.00 Teden aktualnosti; 18.20 Poljudna enciklopedija;
19.00	Pevec med množico; 20.00 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.10 Radijska priredba; 22.40 Nunzio Rotondo.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Boccherinijevi kvarteti; 11.50 Klavirske skladbe; 13.00 Dvorakova Serenada, opus 22, Saint-Saens, Koncert štev. 3; 14.00 Sopranistki E. Burzio in R. Tebaldi; 15.15 Bachova francoska suita; 15.30 Tržaški trio; 17.20 Francoščina; 17.45 Porpora, Komorna simfonija; 18.50 Lahka glasba, 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.45 Prokofjev, »Igralec* (opera).
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Orglar Centemerin; 10.10 Rave-lovi ciganski motivi; 10,20 Klavirske skladbe; 11.00 Liszt in Hača-turjan; 12.30 Skladatelj B. Martinu; 13.10 Petrassijev 9 psalm.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16,00, 20.30
Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. od daja; 9.08 Lahka koncertantaa glasba; 10.05 Počitniško popotova nje; 10.20 Resna glasba; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz naše glasbene preteklosti; 13.30 Kmetijski nasve ti; 13.40 Jug. pesmi in plesi; 14.3(i Priporočajo vam...; 15.05 Mladina poje; 15.20 Operetne melodije, 16.40 A. Boito: Noč na Kleku;
17.00	Vsak dan za vas: 18.05 Simf koncert; 19.15 Turizem in glasba.
20.00	Lahko noč, otroci!; 20.15 Nino Robič; 21.00 Domače pesmi.
22.00	Od Ibsena do Ionesca; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Dela če ških skladateljev; 24.00 Plesna glasba; 24.30 Zabavna glasba.
ITAL. TELEVIZIJA
13.00	V avtomobilu; 13-30 Dnev nik; 16.00 Kol. dirka Rim-Tarqui nia; 17.00 Spored za najmlajše, 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18 45 Kmetijska oddaja. 19.15 V Umbriji in Markah; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik: 21,00 Glasbeni spored; 22.00 Sindikalna tribuna; 23.00 Dnevnik
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Buda — nevtralist; 22.10 Znanost in teh nika.
JUG. TELEVIZIJA
21.00, 23.10 Poročila- 18.45 Oton Župančič — Uganke; 19.00 Risan ka; 19.15 Po Sloveniji, 19.45 Film ski spored; 20.45 Cikcak: 21.35 A. Marodič: Tatjana; 22.20 Kulturne diagonale; 23.05 Vidmarjev šahovski memorial; 23.20 Wojeck — film.
Pavla Kolarič
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« — Sv. Ivan
V uvodu omeni, da deluje društvo
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zanesljivo se lahko oprete samo na enega svojega sodelavca. Vedro razpoloženje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne vdajte se, jutri bo vse šlo bolje. Izpolnite dragi osebi dano obljubo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne spravljajte prijatelja na pot neke tvegane pustolovščine.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Uredite še danes svoje zadnje poslovne ra čune. Neka ljubezen bo šla po vodi.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Odgovornost za neko nepremišljeno dejanje bo vsa padla na vas. Ne ustvarjajte razdora med prijatelji.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Vaš
HOROSKOP
poslovni ugled se čedalje bolj krepi. Neko vabilo ne bo tako prija teljsko, kot se bo zdelo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zanašajte se preveč na nekega denarnega mogotca, ker se boste ušteli. Prehodne skrbi v zvezi z neko žensko.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Iznenada boste odkrili izredno možnost zaslužka. Odgovor na pred kratkim odposlano pismo ne bo prijeten.
STRELEC (od. 2311. do 21.12.) Nevarnost vašega nameravanega podviga je v tem, da se te nevarnosti ne zavedate. Prijetno doživetje popoldne.
KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) Zadnje čase ste izgubili tla pod nogami, skušajte to popraviti. Čustva: ničesar ni, kar bi bilo nenadomestljivo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Med prijatelji imate nekoga, ki se pripravlja, da bi vas speljal na led. Ne obljubljajte večne zvestobe nikomur.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pripravite se na zelo trdo delo. Znašli se boste v trenutni čustveni zagati.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.2 najnižja 19.9, ob 19. uri 25.4 stop., zračni tlak 1007,9 pada, veter 4 km severozahodnik, vlaga 66 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.5 stopinje.
Tržaški
aevnik
Danes, ČETRTEK, 19. junija
JULIJANA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone 20.57 — Dolž'na dneva 15.42 na vzide ,ob 9.06 in zatone o
Jutri, PETEK, 20. Junija
NENAD
OB 25-LETNICI TRAGIČNEGA DELOVANJA RIŽARNE
Spominska slavnost in tovariško srečanje bivših deportirancev
Po svečanosti v Rižarni bo sprejem na županstvu, srečanje pa bo v Križu
Ob 25-letnici Rižarne priredi Združenje bivših političnih deportirancev spominsko slavnost in tovariško srečanje bivših deportirancev iz naše dežele in z obmejnega jugoslovanskega področja. Na spominsko slavnost in srečanje bodo prišle tudi skupine bivših deportirancev iz Turina, Milana in Bologne.
Kakor je navedeno v programu, bo v nedeljo ob 12. uri takoj po svečanosti v Rižarni, župan sprejel na županstvu preživele iz Rižarne. svojce žrtev Rižarne in delegacije organizacij 'bivših deportirancev. Omenjeno združenje še posebej in izrecno vabi zlasti tiste, ki so bili zaprti v Rižarni, in svojce padlih v Rižarni, matere. očete, otroke in vdove ter brate, da se udeležijo komemoracije in nato sprejema na županstvu. Vsem bivšim internirancem pa združenje toplo priporoča, da pridejo na proslavo v Rižarni in nato na tovariško srečanje tudi zaradi tega, da se s predstavniki osrednjega vodstva združenja pogovorijo o perečih zadevah. Zelo verjetno, ali skoraj gotovo, jim bodo sporočili važno novico.
Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev je te dni izdala naslednji proglas:
1944	21. - 22. junija 1969
Rižarna pri Sv. Soboti - Trst
Te dni poteka 25 let od začetka tragičnega delovanja krematorijske peči v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji, ki je bila proglašena za nacionalni spomenik.
Rižarna je bila zbirna baza za deportiranje v uničevalna taborišča v Nemčiji, grozen zapor, kraj trpinčenja mučeništva za tisoče antifašistov, partizanov, aktivistov, Judov, žensk in nedolžnih otrok. Slovence, Italijane in Hrvate raznega političnega prepričanja, delavce. kmete in intelektualce, zveste idealom odporništva, je družila skupna usoda trpljenja in imu-čeniške smrti.
Nacističn. teror ni poznal mere, toda ni mu uspelo streti osvobodilne borbe in hrepenenja našega ljudstva po svobodi.
Rižarna pri Sv. Soboti, ki nam je danes svetel zgled žrtvovanja mučenikov, nam priča o tesnobnem razdobju, ki ga človeška vest mora odklanjati, in nas opozarja, da je treba demokratične pridobitve in svobodo odločno zajamčiti in jih braniti pred slehernim poizkusom zadušitve. Obvezuje nas vse, da nadaljujemo boj za obrambo vrednot odporniškega gibanja, za mir ter za mirno sožitje in sodelovanje med narodi
Meščani, udeležite se komemoracije žrtev Rižarne!«
V	soboto, 21. t. m. bo ob 20. uri maša zadušnica na dvorišču Rižarne. Maševali bodo trije duhovniki, bivši deportiranci v taborišču Dachau.
V	nedeljo, 22. t. m. ob 10. uri bo v Rižarni spominska slavnost z govori in polaganjem vencev. Ob 12. uri bo tržaški župan inž. Spaocind sprejel na županstvu preživele iz Rižarne in svojce žrtev Rižarne ter delegacije bivših depor-tirencev. Ob 16. uri bo v Križu tovariško srečanje bivših deportirancev.
Padli v Rižarni, mučeniki za svobodo, nimajo groba. Dim iz krematorija se je pred 25 leti razpršil po Skednju in Kolonkovcu, pepel pa so nacisti meta-li v morje.
Nabente in prinesite šope ovetja, skromen in iskren znak velike hvaležnosti vsem tistim, ki so žrtvovali svoja življenja v boju proti nacrfašizmu.
Rižarna bo odprta za občinstvo jutri, v petek, od 16. do 20. ure; v soboto in v nedeljo pa od 8. do 20. ure.
no in koristno delo ter predložila razne predloge in zahteve uradom EGS.
Na podlagi tega je komisija EGS sklenila sklicati prizadeti stranki, to je Italijane in Nemce za skupno proučitev vprašanja. Včeraj je odpotovalo pod predsedstvom odbornika Varisca v Bruselj odposlanstvo v katerem so razni strokovnjaki. Udeležilo se bo uradno, skupno z odposlanstvom zunanjega ministrstva, ' razprav v omenjeni komisiji, ki se bodo tikale -nemških tarif. Nedvomno je bruseljski sestanek uspeh deželnih pobud v obrambo prometa tržaškega pristanišča. Pričakujejo, da bo sestanek rodil plodne rezultate, tako da bo lahko Trst pridobil od 200 do 600 tisoč ton več prometa na leto. Upoštevati je namreč treba, da je Trst za Bavarsko mnogo bližji kot severna nemška pristanišča, če ne bi bilo umetnih tarif, bi Trst prevzel večji del bavarskega prometa. Pri tem je treba tudi -pripomniti, da je predvidevate «rimska pogodba« uki-nitev vseh posebnih tarif, razen izjem, ki so v pogodbi.
Fanfani, nakar bodo spregovorili številni drugi strokovnjaki. Zasedanje bo v kongresni dvorani na tržaškem velesejmu. Kongresisti si bodo v večernih urah ogledali sejem v spremstvu predstavnikov ve-lesejemske uprave.
V četrtek, 26. junija se bo delo strokovnjakov nadaljevalo vse do poldne, ko bo kongresiste sprejel na županstvu inž. Spaccini, v popoldanskih urah pa bo ogled obratov «Italcantieri» v Trstu in Tržiču.
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
V tečaj za popravne izpite se vpisuje vsak delavnik od 8. do 12. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa št. 25 in 26).
Vpisovanje se zaključi 30. junija.
Prihodnje seje občinskega sveta
Po torkovi seji tržaškega občinskega sveta se je pod predsedstvom župana sestala komisija načelnikov svetovalskih skupin, ki je določila sklicanje prihodnjih rednih in izrednih sej občinskega sveta. Sklenili so, da se bo občinski svet sestal v tem tednu ponovno v petek. Na tej seji bodo nadaljevali in zaključili razpravo o pravilniku o ustanovitvi deželnih konzult. Svetovalci bodo morali glasovati tudi o številnih popravkih, ki so jih predložili predstavniki strank opozicije. Teh popravkov je precej in je zato pričakovati, da se bo seja zavlekla pozno v noč.
Nadalje so sklenili, da se bo občinski svet sestal prihodnji teden v ponedeljek, torek in petek. V ponedeljek se bo začela razprava o deželnih popravkih k regulacijskemu načrtu in o protipredlogih k tem popravkom, ki jih je sestavila pristojna občinska komisija v zadnjih dveh mesecih. Tudi ta razprava se bo gotovo zavlekla še na sejo v torek in gotovo tudi v petek. Sicer pa mora občina odgovoriti deželni upravi glede regulacijskega načrta najkasneje do 7. julija. Zato bodo morali tudi v občinskem svetu pohiteti z razpravo in s potrditvijo ali zavrnitvijo popravkov deželnega odbora za urbanistiko.
V SESUANU NA POBUDO LITERARNE REVIJE «UMANA»
Pesnik Srečko Kosovel predstavljen v italijanščini
Nagovor nabrežinskega župana D. Legiše - Toplo izvajanje ge. Gruber-Benco in vzorno recitiranje Ezija Biondija in Corrada Solarija - Prisotne so bile tudi pesnikove sestre
V dvoranici letoviščarske ustano-. in tudi politične občutljivosti ured-ve v Sesljanu, v okviru, ki so ga niče Gruber - Benco in njenih prid-sozvočno ustvarjali abstraktni ek- I nih sodelavcev, pomeni ta pobuda sponati jugoslovanskega slikarja jasen in neposreden doprinos k Eda Murtiča, je bil sinoči na po spoznavanju dveh narodnih skup-budo revije <dJmana» večer, posve- nosti, ki tu že stoletja skupno žičen slovenskemu pesniku Srečku vita, s čimer se pobuda vključuje Kosovelu. Med udeleženci večera v še širši in pomembnejši okvir, so bile tudi vse tri pesnikove se- če upoštevamo geopolitični položaj, stre ter prevajalka Kosovelovih pe- v katerem se nahajata Trst in nje-smi v italijanščino, Jolka Milič iz gova pokrajina.
Sežane.	Ta pobuda — je dejal župan Le
„	. ...	piša — je tem bolj pomembna, če
Ravnateljica revije &Umana», go- u_oštevamo dejstvo, da je bilo vse spa Ana Gruber - Benco, kateri gre doslej v tem smislu malo, zelo ma-zasluga za to lepo pobudo, ki naj 1 j0 narejenega, saj se je šele v zad-bi prispevala k boljšemu poznava- -m c-asu ddočena stran začeia s nju pesnika našega Krasa med Ita- težavo premikati v pravilno smer. hjani m s tem k večjemu medse-	na(o oraem/, da
bojnemu razumevanju, je po pa- £ pob*de ' rel)ijo <0raana zdravu vseh pnsotnih ki so mpol-	P	^ in da je prva
nih dvoranico, predala besedo na-	italijanskimi revijami v Trstu
brezinskemu županu Dragu Leg si.	posvetila posebno šte-
ki je v italijanščini in v slaven-	Jugoslaviji s sodelovanjem
somi izrekel priznanje reviji n de- itaHjanskih siovenskih, srbskih in jal, da po zaslugi velike kulturne hrmških avtorjev. Dejal je, da je
MIRAMARSKI PARK Predstave
((LUČI IN ZVOKI*
Urnik tedenskega sporeda Ponedeljek: ob 21,30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Massimlliano e Cariotta« v kal-ijanščin-'.
Torek: Tedenski počitek.
Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Cariotta« v italijanščini.
Četrtek: ob 21.30 «Maximtlian of Mex'co» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Cariotta« v i-talijanščini.
Petek; ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Cariotta« v italijanščini.
Sobota: ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi »Massmiliano e Car-lotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Cariotta« v italijanščini. Avtobus «M» s postajališča tramvaja «6» (Barkovlje) do parka ob 21. in 22.15. Od parka k postajališču tramvaja «6» (Barkovlje) odhodi po obeh predstavah.
Seja izvršnega odbora tržaške KD
V prejšnjih dneh se je sestal izvršni odbor krščanske demokracije v Trstu. Na seji so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih. Rereferent za tisk in propagando Molinari je sporočil, da bo kmalu objavljena knjiga, v kateri so bili zbrani vsi govori in vsa poročila o študijskem zasedanju o »Trgovskih perspektivah Trsta«, ki ga je priredite Krščanska demokracija preteklega februarja. Kot smo svoj čas poročali, je na omenjenem zasedanju govori! tudi minister za zunanjo trgovino Vit-torino Colombo. Dr. Zanetti je govoril o vprašanju krajevnih ustanov, pokrajinski tajnik Coloni pa se je zahvalil vsem članom raznih upravnih svetov krajevnih ustanov, ki bodo kmalu zapustite svoja mesta; novim upraviteljem, ki jih bodo nadomestili, pa je Colom zaželel uspešno delo.
25. in 26. junija simpozij o elektronskih napravah na ladjah
Tržaški odsek Italijanskega združenja za elektrotehniko in elektroniko (AEI) organizira za 25. in 26. junij strokovni simpozij o uporabi elektronskih naprav na ladjah. Srečanje bo v okviru praznovanj 50. obletnice ustanovitve združenja, ki ima svoj odsek v Trstu pri tržaški univerzi. Na zasedanju bodo strokovnjaki razpravljali predvsem o sodobnih dosežkih na področju telekomunikacij, o navtičnih radarjih, radionavigacijski tehniki, avtomatizaciji in podobnih temah. Glavno poročilo bo imel v sredo, 25. junija dopoldne glavni
Štedite z vodo!
Vodstvo Acegata opozarja, da se je s pojavom prve vročine znatno povečala potrošnja vode, ki je dosegla skrajne dopustne mere, ki jih dopuščajo kapacitete vodovodov. Zaradi tega mora podjetje omejiti dobavo vode, da se ne bi popolnoma izpraznili rezervoarji. Omejitve bodo skrčene in seveda v zvezi s trenutnimi razmerami.
Vsekakor bo dobava vode normalna od 6.30 do 9. ure in od 18. do 20.30. V drugih razdobjih, po sehno ponoči bo lahko prišlo do omejitev, ki jih bodo občutili zlasti stanovalci v višjih nadstropjih in v vi jih predelih.
Vodstvo Acegata poziva prebivalstvo, naj štedi z vodo, naj skrči uporabo le za nujno ptorebne primere, naj ne zaliva vrtov in pere avtomobilov.
Zaključek splošne razprave o zakonu i cenenih in ljudskih stanovanjih
Včeraj je poseglo v razpravo devet svetovalcev, na-'kar so orisali pet resolucij v zvezi s tem vprašanjem
aniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiHiuimuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiHiiiMiioiuiiiiiiiiiii I	Iq pobuda ZCL doloČetlB lCT0Q6
SEJA DEŽELNEGA SVETA	| d£p£Vaz« j
takim pobudam sledile še druge.
Gospa Gruber - Benco je v svojem odgovoru dejala, da je revija «Umana» posvetila še dve številki v letnikih 1964 in 1965 slovenski kulturi in da je že takrat objavila prve prevode Kosovelovih pesmi, ki jih je oskrbel sedanji ravnatelj Slovenskega gledališča pesnik Fili-bert Benedetič in nato še Kosovelovo pesem v francoskem prevodu znanega Kosovelovega prevajalca Marca Alaina. Nato je gospa Gruber - Benco na silno prikupen način, z mnogo osebne prizadetosti in zavzetosti s prepričljivo kulturno morejo biti stanovanja poceni. Bet- širino jn človeško toplino ter ne *??•>!!’ da bil°. ^ nazadnje z dobrim poznavanjem
toliko daleč od kraja dela, saj se nega sveta prikazala pesnik vo je zelo razvila motorizacija. Na ta Ijenje in delo m pri tem poudari-način bi se tudi izognili preveliki I la, da Kosovel ne sodi le med urbanizaciji.	največje slovenske pesnike, tem-
Svetovalec Morelli (MSI) je re- več da je tudi velik evropski duh. kel, da bi morali predvsem stre- Gospa Gruber-Benco je bila za meti za tem, da bi zidali cenena svoje res lepo izvajanje deležna stanovanja za prodajo, tako da bi dolgotrajnega aplavza. lahko prišel vsakdo do testnega Nato sta italijanska gledališka doma, saj so najemnane zelo vi- jgraica Ezio Biondi in Corrado So-
Komunist Coghetto je dejal, da ^r* 2 v,zorn_°	J" —ndulari
bi bil ta zakon sam po sebi lahko I odgovarjajočo glasovno modulacv tudi dober, toda to ni dovolj, ker I jo recitirala kakih 20 Kosovelov in bi se moral uvrstiti v splošno de- pesmi v italijanskem prevodu Jol-javnost v zvezi z ljudskimi stano- ke Milič in Lidije Dekleva ter bivanji Naštel je zakone, ki jih je ;a prav tako„ kot prevajalka Mili-
Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ukrepih v zveri s cenenimi in ljudskimi stanovanji. Spregovorilo je devet svetovalcev, s čimer se je splošna razprava končala, tako da bosta sledila danes odgovora poročevalca in pristojnega odbornika, potem pa bodo začeli razpravljati o posameznih členih osnutka. Na koncu seje pa so razni svetovalci orisali predložene resolucije.
Prvi je spregovoril demokristjan Urli, ki je poudaril napore deželne uprave na torišču gradnje ljudskih hiš. Rekel je, da so s pomočjo deželnih prispevkov lahko vložili' v gradnje skupno 21 milijard lir. Zatem je dejal, da bodo s pomočjo tega zakona reševali tudi vprašanje stanovanj za delavce, ki hodijo cd daleč na delo. Na-koncu je obsodil ravnanje videmske hranilnice, ki daje z veliko zamudo posojila za gradnjo stanovanj na podlagi deželnega zakona št 27 iz decembra 1967.
Svetovalec Stoka je v svojem govoru rekel, da je treba preprečiti špekulacije v gradbeništvu ter zahtevati spoštovanje ustavnih pred-pisov, ki potrjujejo pravico dete in dostojnega življenja vseh državljanov. Eden glavnih pogojev za takšno življenje pa je primemo stanovanje. Rešitev stanovanjskega vprašanja pomeni rešitev enega najbolj kočljivih vprašanj. Kdor
pa ima lastno stanovanje, se čuti bolj gmotno varnega. Omenil je tudi nezdrave stanovanjske razmere v Beneški Sloveniji. Kar se tiče zavodov IACP, je dejal, da bi jih morah demokratizirati. Pri tem je poudaril, da bi morali biti zelo previdni pri razlaščanju zemljišč ter navedel primer, ko so v Gorici razlastili kmetijo Leopolda Makuca in jo s tem uničili, medtem ko bi IACP lahko zgradil hišo na bližnjem, neobdelanem zemljišču. Na ta način se tudi ne ščitijo značilnosti slovenske narodne manjšine.
Misovec Boschi je kritično ocenil zakonski osnutek, demokristjan Bdanchini pa ga je seveda pohvalil.
Bettold (PSIUP) je kritiziral ravnanje raznih zavodov, ki se ukvarjajo z zidanjem ljudskih hiš, ker ne upravljajo pravilno denarja, ki izvira pravzaprav iz prispevkov delavcev in uradnikov. V naši deželi deluje uspešno samo INCIS toda z zidanjem stanovanj za vojaštvo, to je poklicne oficirje in podofioir-je. Rekel je, da se svetovalci vseh skupin zavedajo težav v zveri s pomanjkanjem cenenih stanovanj. Toda ni moč uresničevati uspešne stanovanjske politike, če se ne izvaja uspešna politika zazidalnih zemljišč. Po izdaji zakona o zamejitvi naselij se je položaj v zveri z zemljišči poslabšal, saj so se zaradi špekulacije zelo podražila. če pa so zemljišča draga, ne
ravnatelj «Italcantieri» inž. V.
..............................m........................
V OKVIRU JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA VELESEJMU
Pestra in zanimiva razstava knjig, publikacij in plošč
Razstavo Je priredila Tržaška knjigarna v sodelovanju z najvažnejšimi založbami Slovenije
Odhod deželnega odposlanstva na sedež EGS
Spričo stalnega prizadevanja deželne uprave in odbomištva za prevoze se odpirajo nove možnosti, da se reši resno vprašanje tržaškega pristanišča, to je, konkurenca preferencialnih tarif nemških železnic za prevoze blaga v severno-nemška pristanišča. Trst je bil na slabšem glede nemške konkurence že leta 1900, toda takrat je imel dovolj prometa s Podonavjem. Sedaj pa ne smemo podcenjevati te konkurence. Dežela, ki se je takoj zavedla važnosti tega vprašanja, je sklenila, da bo podprte vlado, tržaško trgovinsko zbornico ter razne ustanove s tem, da ustanovi posebno študijsko komisijo. Predseduje ji odbornik za prevoze Varisco in opravite je zelo natanč-
V okviru jugoslovanske kolektivne razstave v pritličju Palače narodov zavzema vidno mesto razstava knjig in raznih publikacij, ki jo je pripravila Tržaška knjigama v sodelovanju z najvažnejšima slovenskimi založbami. Razstava obsega dela 10 slovenskih in 2 hrvat-skih založb, in sicer Cankarjeve založbe. Državne založbe Slovenije, Mladinske knjige, Prešernove družbe. Slovenske matice, Cen-tra nega zavoda _ za napredek gospodinjstva, Založbe Lipa, Uradnega lista SR Slovenije, Založbe Obzorja in Zavoda Borec, iz Zagreba pa sta prisotni Leksikografski zavod in založba Mladost. V skladu s tem je tiudi celotna razstava primemo bogata in pestra. Poleg leposlovnih del, med temi zlasti številnih izvirnih domačih del, so tu razvrščeni turistični vodiči v najvažnejših svetovnih jezikih, avtokarte .prevodi najvažnejših del tujega izvora, poleg tega pa obsega razstava tudi plošče z _ narodnimi pesmimi, plošče za lažje učenje srbohrvatskega jezika in pa plošče s pravljicami za otroke.
Knjige, turistični vodiči, plošče ter tudi okrasni izdelki iz kovanega železa so na prodaj tudi na sejmu. Ob tej priliki so nekatere aložbe dale na razoplago 20 bogatih knjižnih nagrad, ki bodo izžrebane med kupci, ki bodo na sejmu nakupili najmanj za 5.000 lir knjig ali drugih artiklov. Obiskovalce zanimajo zlasti slovenske enciklopedije, tako npr. enciklopedija živali, od katere so za zdaj na razpolago prve štiri knjige, Sodobna ilustrirana enciklopedija, ki je na voljo do vključno šeste knjige in zbirka »Naša beseda«, ki jo je pred časom začela izdajati Mladinska knjiga in ki bo v 90 zvezkih prinesla pred bralca vso slovensko literarno bogasitvo. Teb knjig je do danes izšlo 21 ter interes za zbirko veča vzporedno a naraščanjem njenih razsežnosti. Tudi povpraševanje po slovarjih je živo in po raznih monografijah o Jugoslaviji. Med razstavljenimi de h pa pritegujejo pozornost obisku valcev še knjiga z naslovom «1!
caivallo lipizzano«, obsežna fotomp-nografija, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, dalje najnovejša izdaja Čerme.jevih spominov (Slovenska matica), zbirka fotografskih posnetkov iz vse Jugoslavije z naslovom «La Jugoslaivia a colori«, ki jo je izdala beograjska «Reviija«, in številna druga dela.
Danes na velesejmu
Danes je v okviru velesejma na sporedu 5. mednarodni dan kave, ena izmed najbolj značilnih in hkrati najbolj pomembnih prireditev s specializiranih področij tržaškega gospodarstva. Tudi pri letošnjem «dnevu» sodelujejo Italijanski odbor za kavo. Evropsko združenje pražilcev (EUCA), Združenje tržaških trgovcev s kavo in trgovinska zbornica. Zasedanje bo vodil predsednik italijanskega odbora za kavo dr. L. Paschi, glavno poročilo o kavi kot pridelku, ki pospešuje blagovno Izmenjavo med industrializiranimi državami in deželami pridelovalkami v razvoju, bo podal prof. F. Forte s torinske univerze, kd ga tukajšnje občinstvo dobro pozna po znani teoriji o relativnem nazadovanju tržaškega gospodarstva. Zasedanje bo trajalo ves dan, ob 20.30 pa se bodo strokovnjaki vkrcali na motorno ladjo <(Dioneo», da se v večernem hladu popeljejo na krajši izlet po Tržaškem zalivu kot gostje tržaške družbe «Coffex I-tallana«.
Ob 21. uri bodo v okviru I. prikaza turističnega filma zavrteli dve srednjemetražni deli, in sicer filma «The Royal River« in «Pageantry of Brltatn«.
kerjev: Ezio Zorini, Via Marconi 36, Trst; 5. 25 zavojčkov «Onda-viva»: Marija Bončina, Via del-1’Istria 36; 6. Konfekcija likerjev: Sonia Novaro, Stradavecohla ded-iTstria 44, Trst; 7. Konfekcija kave «Miscela d’oro»: Aldo Leggeri, Piazza Adriana 8; 8. Izbor svinčnikov: Angela Zubclc, Via Panzia-na 11.
Dobitki na velesejmu
Velesejemske dobitke, izžrebane v sredo 18. t. m. so prejeli:
1. Gramofon «Philtp6»: Nando De Toni, Via Gavisi 7, Trst; 2. Turbckonvektor OT 21: Vladimir Husu, Via Rossetti 18, Trst; 3. Zapestna ura: Arturo Or?zb, Via Cancellierj 7, Trst; 4. Zaboj v
doslej sprejela dežela za gradnjo I čeva katero je gospa Gruber-ljudskih hiš in rekel, da vse to Benco predstavila prisotnim, delež-še zdaleč ne zadostuje. Mnogo so "	1 avlavza
zidali, toda v špekulativne name- na spontanega aplavza. ne in na stotine stanovanj je praz- .Večer, ki se je zaključil sp g nih zaradi previsokih stanarin. Pred stitvijo vseh prisotnih, je tako bil 18 meseci je bilo samo v Trstu res lepa manifestacija iskrenih ho-pražnih okrog 2.000 stanovanj. S tenj, ki jih izpričuje revija <iUma-svojimi dohodki delavci namreč ne I nos jn krog okrog nje, da bi kul-zmorejo visokih najemnin.	turne vrednote slovenskega sveta s
Socialist Dal Mas je dejal, da SV0j0 duhovno poslanico oplajale ni za razne pomanjkljivosti pri tudi italijanski kulturni svet. Kot gradnji ljudskih hiš odgovorna de- t(jfco sg :Q sprejen prisotni, med
AdTr£l' to1ZuriS>vib \ katerimi so bili slovenski kulturni GESCAL, kd pa je upočasnite grad- <’i javni delavci polnoštevilno zasto-njo ljudskih hiš. Zamude je treba pam. škoda le, da niso bili tako pripisati tudi veliki urbanistični lepo zastopani tudi italijanski fcul-zmedi v državi. Mnogo so zidali turni ljudje, katerim je bil večer z zasebno pobudo tudi v špekula- predvsem namenjen.	j. te
tivne namene. Hude posledice tega
pa nosijo delavci. Sedaj se začenja.	....
to vprašanje končno reševati in| Mornarju na ladji dežela je precej storite v ta namen.
Dal Mas je omenil tudi napore odbornika za urbanizem, da se na-
Luknjačl gum ponovno na delu
Neznanec ali neznanci (agenti le. tečega oddelka menijo, da gre za tolpo), ki se od časa do časa za kratek čas (ali pa iz drugih razlogov) bavijo z brezsmiselnim poslom preluknjavanja gum parkiranih avtomobilov, so bili predvčerajšnjim zvečer spet na delu. štirim avtomobilom, parkiranim v Ul. del Colle-gio, so z nekim ošiljenim prebija-čem izpraznili po eno ali dve gumi.
Neokusno delo so v torek zvečer okrof 20. ure slučajno opazili trije dečki, ki so se v omenjeni ulici lovili okrog parkiranih avtomobilov. Stekli so na kvesturo ter o tem obvestili agente letečega oddelka.
Na označenem kraju so agenti pregledali vse parkirane avtomobile ter ugotovili sledeče s preluknjanimi gumami; NSU prinz (TS 50907) z obema izpraznjenima zadnjima kolesoma, giulia (TS 109967) s preluknjanima desnima gumama, fiat 600 (TS 52132) z levima kolesoma na tleh ter fiat 600 (TS 78196) s preluknjano prednjo desno gumo. Zadnja dva avtomobila sta last Luciana Parovela iz Ul. Lamarmo. ra 8, oziroma Bruna Spazzolija iz Ul. Cividale 57. Lastnikov drugih dveh avtomobilov pa niso še izsledili.
stroj odsekal prst
____	Z zasebnim avtomobilom je vče-
pravi red v urbanističiu amedi. Tu- raj 0b 13.30 dospel v glavno bol-di Dal Mas se je pritožil nad ,^^00 neki izraelski državljan, ki bMčnirm zavodi, ^ušajo	je	zasilno obvezan sredinec
prosijo ljudjfTna podlagi deželnega leve roke, skozi obvezo pa je moc-nrispevfoa, ki pa se dolgo zavla* no pronicala kri. Zdravniki, ki so £uje.	ga kmalu nato pregledali, so ugo-
Zadnji je	spregovoril demokrlst-	tovili, da mu je manjkal	zadnji
jan Rigutto,	kd	je ugodno ocenil	členek sredinca. Po kratki	opera-
zakonski osnutek.	ciji v ambulanti za prvo pomoč so
Svetovalec Pellegrimi (KPI) je na-	laJi na ortopedski oddelek,
k-—<* ?'»>“-
S pomočjo prevajalca so od po-ter ureditev vprašanja na podlagi nesrečenega izraelskega državljana stanairine, saj bodo le na ta na- izvedeli, da mu je ime Salomon A-čin stanovalci zaščiteni pred špe- rjei da je star 37 iet ter da je za-kutecijami in izgoni. Komunust p0sien kot pomorski strojnik na iz-Baracetiti pa je orisal resolucij raelski tovol.ni ladji »Haviva«, ki teh dveh s^pm ta ^itevate naj trenutno zasidrana v tržaškem
zasilnih™anovanj ter naj še pred Novem pristanišču. Deial	f
počitnicami poskrbi za ukrep s do nesreče prišlo ravno v podpalub-katerim naj	se	olajša obnavljanje	ju omenjene ladje, približno	ob 1J.
ali gradnja	hiš	za izseljence.	uri, ko je bil zaposlen pri	nekem
Demokristjan Virgolimi je orisal stroju. Nehote je namreč s prstom resolucijo, s katero se obvezuje oplazil zobovje, ki mu je zmečkalo deželni odbor, da takoj načne I zadnji členek sredinca, vprašanje zidanja in izboljšanja |
Razna obvestila
Tudi letos priredi konzorcij vin Piicino in Berzamin s podporo zdru ženja lastnikov javnih lokalov (As-soziazione Commerčanti Esercenti Pubblici Esercizi) razstavo tipičnih vin tržaške obale.
Konzore j bo kupil od vinogradnikov le tista vina, ki so res dobra in primerna za razstavo.
Razstave se lahko udeleže vinogradniki, ki morejo predložiti po skusne vzorce, ki jih pregleda po sebna komisija.
Razstava, ki bo le za krajšo do bo, bo letos v devinsko-nabrežinski občin-.
Konzorcij vabi vse tiste vinogradnike, ki menijo, da njihova vina u-strezajo zgoraj omenjenim zahtevam, da se zglase v tajništvu Associazione Commercianti Esercenti Pubblici E-sercizi v mestu, Piazza della Borsa 3. tel. 68-424.
PARK M1RAMARSKEGA GRADU «Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Maximi lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Cariotta« v Italijan, ščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj postajališče tramvaja «6» in od Mr' ramara pred in po predstavi.
Nazionale 16.00 «L'isola del tesoro«. Technicolor
Grattacielo 16.00 «1 magiiari«. Alberto Sordi.
Fenice 16.00 «La lunga sfida«. Katrin Shaake, L. Pistilli.
Eden 16.00 «Confessioni rntime di tre giovani spose«. R. Valles, Gossler. Prepovedano mlathnl 18. letom. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Katango» — japonski, (Hm- Kenji Sakara, Russ Tam-bljn, Kuim Mizuno.
Ritz 16.00 «Ultimo paradiso«. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Filodrammatico 16.30 «Sexi report« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16,30 »Seduto alla sua de stra«. Franco Citti. Techn color. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Arrest». Technicolor
Cristallo 16.00 «L’urlo dei giganti«. Jack Palance. Technicolor.
Capitol 16.00 «Cerimonia segreta«. E-lisabeth Taylor, Mia Farrow, R. Mtchum. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 Mala revija filmov znanih avtorjev. «La Cina e vidna«. Technicolor
Vittorio Veneto 17.00 «Per il re, per la patria e per Susanna«. J. Pierre Cassal, Pbilype Avron. Technicolor
Astra 16.30 «Clnque marina^ per Sin gapore«.
Ideale 16.00 «L’uomo venuto per uc-cidere«. Richard Wyller, W. Stolz. Technicolor.
Abbazia 16.30 «1 4 del Texas». Frank Sinatra. Technicolor.
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 19.30 Cinemaseope barvni westem film:
GENTLEMAN JO... UCCIDI
Igrajo: A. S. Solar.
Steffen, E. Fajardo,
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri Technicolor film s Seyna Sein:
LA VERGINE Dl SAMOA Mladini pod 18. letom prepovedan vstop.
Ostale vesti 1i tržaške kronike berite na 2. strani.
kmečkih hiš. Demokristjan Metus pa je orisal resolucijo, ki pravi, da se morajo nove niše zidati z urbanističnimi načrti krajevnih u-1 stanov.
Preventiven popis proizvajalnih enot
Razstave
V	umetnostni galeriji iHusso« in v galeriji iRossoni« na Korzu Italija 9 razstavlja do 20. t.m. slikar Gio-vann- Babuder. Ze uveljavljeni kra Jinar in oblikovalec našega Krasa tokrat razstavlja novo in pestro serijo eksponatov s pretežno kraško motiviko.
V	prostorih italijansko - ameriške, ga združenja v Ul. Galatti 1 bo od 16. do 22, t.m. razstavljal tržaški
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. Junija 1969 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb, UMRLI SO: 33-letni Giuseppe Con-ticello, 68-letna Čarobna Zidarič vd Terzoni, 70-Jetnl Cesare Donna, 59-letni Eugcmo Stefani, 76-letn! Luigi Pace, 89-Jetna Rocco Sik, 82-letna Lu cia Zucca vd. Grb, 41-letni Natale Tenze, 90-letna Elena Barec vd. Cru-slch.
Tržaška trgovinska zbornica je včeraj sporočila, da je osrednji
pis krajevnih enot v sleherni ob- kaJ p(>rtretov ter 4 skulpture figura-čini z namenom, da bi se na tej UvJne_a značaja, ki so že bile delež, podlagi lahko težje načrtovalo	bo-	M	pphval	krjt|k in občinstva.	Ob
doče delo urada ter obenem	o-	delavnikih	bo razstava odprta	od
lajšalo celoten popis.	10	d0 13	ter od 17 do 20. ure,	ob
Ugotavljanje proizvajalnih enot praznikih’pa do 10. do 13. ure. se je v manjših občinah pričelo 16. t. m„ v tržaški občini pa se bo V prostorih Avtonomne letoviščar, pričelo s 1. julijem.	,ke ,B turistične ustanove v Sesljanu
Za čim uspešnejši potek štetja	i«	odprta	osebna razstava «>greb
se trgovinska zbornica priporoča I skega si.karja Eda Murtiča. Razsta-vsem proizvajalnim In potrošnl- va bo d0 29- trškim kategorijam z upanjem, na V galeriji «La Lanterna« v ul. s. njihovo najširše sodelovanje.	Nlcolo 6/a Je od 14. junija do 4. ju-
1 lija razstava del beneškega slikarja
OBVESTILO IZLETNIKOM | “•'^S^v.k. zbornice C.SL
na Trgu Papa Giovannl XXIII. Je Odbor za organizacijo izleta na [odprta II. kolektivna sindikalna raz-Skotsko vabi vse člane pevskega stava v stalni umetnostni dvorani zbora »Vasilij Mirk« ln nogomet- «Cesare Sofianopulo«. Razstavljajo ne skupine «Prlmorje», da se ude- člani deželnega slnd.kata likovne u-ležijo sestanka, kd bo v soboto. 21. metnostl CISL. Razstava bo odru« Junija ob 21. url v Soščevi hiši. I ob delavnik h od 18. do 20 ure
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd. Ul. Orologlo 6, Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giul a 1. Picclola, Ul. Oriam 2. Vernarl. Trg Valmau ra 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.38 do 1.39)
Alla Bastlica, Ul. S Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava sini, Trg Llberti 6, Testa d'Oro, Ul Mazzini 43,
PRIGODNA RAZSTAVA*
ki jo je pripravilo Prosvetno društvo v Skednju ob predvajanju filma ((Rižarna«, bo v zveri s svečanostmi, ki jih prireja Združenje bivših političnih deportirancev, ostala odprta še naslednje dni.
Danes bo odprta od 19. ure do 20.30.
Nadaljnja umik objavimo jutri!
Danes ob 21. uri bo na sedežu škedenjskega kulturnega društva «Dom» v Ul. SonS št. 112 otvoritev fotografske razstave o nemških koncentra cijskih taboriščih. Na sporedu so nagovori in pevsk točke.
Razstava spada v okvir spominskih svečanosti ob 2^®:' niči Rižarne, ki jih or*®”]™' ra Združenje bivših polatičmn deportirancev.
Podporno društvo DIJAŠKA MATICA
bo imelo svoj redni
OBČNI ZBOR
v torek, 24. junija 1969 v Trstu, v Ul. Geppa 9, ob 20. uri.
Šolske vesti
Razstave in zaključne na šolah v območju didaktičn^ ravnateljstva Opčine bodo P° slednjem razporedu:	a m,
Opčine: razstava 22.6. od »■ ure. 23.6. od 9.-13..	j	q do
Bazovica: razstava 22.6. od »■
20.	ure.	q.i2.
Prosek: razstava 22.6. od *•.«
in od 15.-20, prireditev 22.6. ob '
^1.	j	o do
Sv. Križ: razstava 22.6. od «.
21.	ure.	J o 17 in
Trebče: razstava 22.6. od 9.-M-
15.-20. ure.
Slovenska osnovna šola pri D®.®},®
vabi na razstavo ročnih del 'n ,2' ki bo v nedeljo, 22. t.m. od 9. “ m od 16. do 20. ure.
Didaktično ravnateljstvo pri SV-J* kobu vljudno vabi na ogled šols razstav, ki bodo:
od
V	šoli pri Sv. Jakobu 22. tJP.
9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	šoli v Ul. sv. Frančiška 22.
od 9. do 12. ure in 23. t.m. 00 do 12. ure.
_. od in 25-
od S.
V	šoli v Ul. Donadoni 24. t.m. 9. do 12. in od 17. do 19. ure " t.m. od 9. do 12. ure.
V	šoli pri Sv. Ani 22. t.m. do 12. in od 17. do 20. ure.
Ljudska prosveta
Sagra v Boljuncu. V okviru n. Prešeren« priredi mladina iz -ca tradicionalno šagro na JaIT", trn. slednjim sporedom: Nedelja. 22. /jn ob 17.30 sprevod narodnih n5grjce godbe na pihala iz Brega od “ na Jamo; ob 18.30 nastop toW ni, skupine Breg. Sledile bodo nat« _0. ne tekme (v vreči, v plesu m dobno); od 20.30 dalje ples. I8ra- t,
UWIIU:, UU iU.OU Urfljc OiCJ.	r.-,
sambel «Kras«. V ponedeljek, « • m od 20.30 dalje ples. BogaR' ' skrbljeno za razno jedačo in PJ
V nedeljo, 22. t.m. ob 17.30	'
Repentabru 22. tabor Slovenske svete. Nastopili bodo pevski s Tržaškega, Goriškega in iz Kan: it doline, glasbeni ansambel «Jan z O Steverjana ln Slovenski °.dernieja». grinčevo veseloigro «Kje je n
Prosvetno društvo nSloveneC’ Boršta priredi v nedeljo, izlet v bolnišnico Franja in 1aStoP" ska korita Vpisujeta vaška
nika'	sKO-
SPDT priredi 29. Junija lzla„iiisJ-zi Ljubljano na Bled in v 5 sf Oti tu najprej z žičnico Pot „a vf11 dežnico na S'jo, od tu vzP°n_a 9. Vogla. Vpisovanje v Ul. GepP
Mali oglasi
SLOVENSKO GOSPODARSKO ^ ženje, Ul. Filzi 8, išče vaje slciadl-16, do 17. let za trgovino m 0uja-šče ter vajenko za trgov no čili v središču mesta
18. t. m. nas je za vedb° stil naš dragi oče
Rok Sik
Zonta
^ga
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša mama, nona, sestra ln teta
KARLINA ZIDARIČ vd. TERČON
.	1 n u>r*
Pogreb drage pokojnice bo danes, 19. t. m„ oD 1 ' iz nabrežinske cerkve na domače pokopališče.	_
Žalujoči: sin LUDVIK, snaha MARIJA, vnuk * SESTRA. BRATA ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 19. junija 1969.
Vsem prijateljem in z‘d9 J® sporočamo žalostno vest, umrl v Ljubljani
Lojze Dolenc	f
Pogreb bo v petek ob Ljubljani.	^
Družine Dolenc,
Daneu, Grom in -	^
ItCT	sin mfV.B?'
BRUNA, ROZA in , tvo ter drugo sorod* 3
Impr. Trasporti Funebn. V.
PRIMORSKI dnevnik
— 5 —
nadaljevanje procesa proti renitu loceii
Priče o okoliščinah strahotnega umora blizu ankaranskega križišča
Obtoženec vztrajno krivi zločina jugoslovanske moske» • Izjave dr. Let-tierija, častnika Kisvardaya, Irisine mame, znancev in vzgojiteljev
Vee sto ljudi se je včeraj trlo "•prostoru, ki je v dvorani tržaš-porotnega sodišča namenjen Publiki, in sledilo dragemu delu razprave proti obtoženemu Ijjjtora 16-letne Inis Semenič iz Starana.
Kot običajno so vsi vstali ob [•topu zbora in porotnikov, na kar "prvi zaprosil za besedo odvetnik ““tezi. Sklicujoč se na poročanje "Psovkah, ki mu jih je Loggia iz-•teel («vi kradete denar tisti ubogi 3®teri»), je ta poudaril, da žal Mie prevečkrat sodijo o odvetni-J®, da so zelo dragi in delajo za Jj*ar, pozabljajo pa na humano ;W> odvetnika - pomočnika, kar 2»ja tudi iz latinskega korena be-ki v italijanščini označuje ta Jtelic. «a vocare« pomeni ((klicati 'PPmočo in marsikdaj ima pokiic "“'Jetnika predvsem to značilnost. •Zato izjavljam», je zaključil od-fttnik Ghezzi, ki predstavlja mater "torjene Iris, «da nisem prejel od "JJPe Angele Semenič, in ne bom “PJel, ne lire ne dinarja«.
Takoj nato so izza železne rešetke ™vedli pred sodnika in ukazali naj na stol, obtoženega Benita Log-PJ. katerega je moral predsednik r*rsi še zaslišati. Glede zapisnikov t na primer Loggia zatrjeval, da je videl šele dva meseca po do-?**vnem priznanju. Odločno pa je ?°ftal, da bi kdaj izrekel besede »■•■nato nisem več vedel, kaj delam«, rjjdičal je: «Moja pamet je popol-r*ha zdrava! Prepričan sem, da sto-
*	ta tem zločinom tretja oseba, ker •jn, da je jaz nisem ubil«.
J_teds.: ((Trdite, da niste nikoli poznali podrobnosti svojega zločina,
2* so zbodi v bok in rane na rjneh pokojnice. Je vsem znano, da J® Podrobnosti policisti sploh niso
*	te deli tistega večera, ker so ju-rSlovanski organi izročili slike ran te[e dva dni pozneje?«
toggia: «lmeli so eno sliko...« Preds.: «In se na njej ne vidijo 25*. ker je deklica pokrita s pla-lcten».
:. toggia: Policija se brani, kot pač
Preds.: »Trdite, da je bila samo j^jena, da se je udarila v glavo,
Je padla na tla. Ce bd to držalo, '■"ttm ji niste pomagali?« toggia: «Bal sem se...»
Preds.: «Ste pa jo posilil...«
Loggia: «Ni res, za to imam ženo«. Obtoženec je nato začel podrobno Spovedovati čudno izmišljotino, da “J." je častnik Kisvarday med zahtevanjem pokazal moder otervav-1*0 robec ter šopek umetnih cve-'č (kar pa je častnik med zaslišujem odločno zavrnil in je la ž bi-‘f očitna tudi sodniku, ki Je vedel, ?• bi sicer bil robček med zbra-tebi dokaznimi predmeti).
, Čemu izmišljotina? Povedal je sam ko je pojasnjeval prepotr-^jivemu sodniku: «Veste, taki mo-2*4. ali rdeči žepni robci so značilni ''iugoslovanake mošljfe...« ^
.Kaj skuša Loggia natolcevati? Ver ;6tao to, da je zločin zakrivil kak ^slovanski d fvec, morda dninar J južnih pokra iin in torej špeku-Jrati na — k sreči — ne preveč: parjeno miselnostjo, da so, kot p je Loggia imenoval v ponede-»Srbi« nasilni in spolni ma-‘“Jaki. Tega mu očitno nihče ue ,?rjame, lahko pa se bo s tern fbišalo dokazati, da gre za privide “Ma torej fant ni pri pravi pa-
.Loggio so karabinjerji odpeljali Jteaj v kletko, ko je v dvorano ^topila mati umorjene Iris, Angela č^uienič. Zaposlena je v bolmšrrct Ankaranu in je bila Iris njen J4,oi otrok. Ovdovela pa je pred |7'taj i©ti. Trdno in odločno, kot rijbo mati, ki je v tem poldrugem pl že iztočila svoje bridke solze, S. Angela Semenič sedla pred sod-v*®. in ponovila pričevanje, ki ga dala pred policijskimi oblast-?“• Pri tem je prvič nastopil uradni Sptohač za slovenski jezik, Edvard 5°&»ta, ki je nato stal ob strani v*°*aj vsem pričam, z izjemo ne-jteerlh, ki so se silile govoriti pijansko in povzročale pri tem 5*41 nekaj zmede, ki bo lahko celo "-A1& prav branilcu Benita Loggie.
, materjo je nastopil komisar P Lattieri, kateremu je Loggia pri-W zločin že prvi dan zasliša-na kvesturi. Lettderi je z mir-j bi glasom r-isal način, kako so ptgio privecf* do spontanega prišla zločina:
“Bilo je na dan republike, ob iu-. ^slovanskem državnem prazniku, tej priliki se na obmejnem pr«*-M-U v Škofijah vrši slavnostni večjem, ki sem se ga udeležil. Moj J°0r*kl kolega me je tedaj obvestil LAločinu. Naslednjega dne smo Log-E? že aretirali na osnovi opisa av-dobila. Končen dokaz pa so bile
^3CCXXX>CCCCCCC©CCCOC
blazine, ki jih je bil pustil na kraju zločina in jih je žena naivno spcz-
Mimo sva se pogo iala, ko sem ga vprašal, če režiji, ies. Imel je namreč značilne žulje na dlaneh. Odgovoril je, da ima serijo nožev v otrokovi zibelki...«
Medtem ko je Lettieri govoril se je začel Loggia razburjati in mahati z rokami. Hotel je prikazati, kako naj bi ga na kvesturi oklofutali. Lettieri je nadaljeval: «Bil je navidezno miren. Zagrabil sem sliko pokojnice in mu jo pomoli', pod nos ter zakričal’ Glej, kaj sa storil!’ Tedaj je klecnil in priznal vse, od začetka do kraja«.
Preds.: «Kaj pa klofute. Loggia trdi, da ste ga tepli«.
Lettieri: «Ni bilo treba. Sam je priznal, sicer pa če bi ga tepli, mislite, da bi ga nato pokazali ženi? In končno, saj nismo tedaj sploh vedeli za natančne podrobnosti zločina, kd ga je Loggia v priznanju opisal. Kako naj bd to vedeli, ko smo rezultate obdukcije prejeli dva dni pozneje?« Loggia kriči: ((Jugoslovanska policija'vam je vse povedala. Vi se shajate, pijete, si pravite marsikaj...«
Preds.: «Da, da.. Vi vse veste.«
Dr. Lettderiju je sledila vrsta manj važnih obremenilnih prič. Pred sodnikom so se zvrstili Marija Krumpak, ki je s svojim motorčkom za trenutek osvetlila črno - beli avto, v katerem je bil Loggia sam po begu, nato Ljubomir Hlede, ki je videl, kako je Iris ustavila Loggiov avto pred hotelom Triglav v Kopru, sosedi Avgust Kastelic, Helena Kuz. na in Vinko Vodnik, lovci Mario Ar gen ti dn Germane, ki so truplo našli, Jakob Pečarič. Za njim je pred sodnike bil klican častnik Kis-var da y, ki je potrdil svoje trditve in odločno zanikal, da bd bil kdaj pokazal Loggid okrvavljen robec. Loggia ga je iz kletke prekinil m zakričal predsedniku Corsiju: ((Vprašajte ga, naj vam pove, kako mi je med zasliševanjem predlagal naj priznam tudi neki umor v Ca-vani, ker da bi me sicer Jugoslovani zahtevali zase in po procesu ustrelili«.
Sledila sta mu profesor Birsa Sergio in ravnatelj šole pri Hrvatinih, ki jo je Iris obiskovala, Marcello Viggiur. Prvi je odgovarjal zelo nejasno. Predsednik ga je na primer vprašal, če je bila Iris pridna učenka. Odgovoril je: cKar je dovolj«.
Preds.: «Drži, da je nekoč rekla, da bd se branila vsakogar, ki bd silil vanjo?«
Birsa: «To sem bral v časopisih«. Preds.: «Je prihajala v šolo v mimikrilu?«
Birsa: «Ne vem«.
Na te odgovore je predsednik Corsi vzkliknil: «Seveda, bila ^ je navadno- moderno. • dekletce., kot milijoni njenih sovrstnic povsod po svetu!«
'Ko je bito ravnatelju Viggiur ju postavljeno spet vprašanje o obleki, ki .io je Iris nosila ga je javni tožilec Tavella prekinil rekoč, da je že na sliki vidno, da je nosila navaden plašč in da bo povedal celo točno dolžino, ker so ta vprašanja nesmiselna.
Sodniki so nato zaslišali zaročenca Iris Semeničeve, člana tržas ke glasbene skupine «5 fans« Vilija Volpija. Ta je priznal, da je Iris bila pošteno in čisto dekle
Ura se je bližala zenitu in v dvorano je začeto pripekati, ko je .,-----J-,,------in-«	Se
poškodbe.
Medtem je nekdo obvestil bolničarje Rdečega križa, ki so ponesrečenega mladeniča prepeljali o-krog 15. ure v splošno bolnišnico. Tu so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku, zdraviti se bo moral približno dva tedna.
V nedeljo skupščina Delavskih zadrug
Delavske zadruge sporočajo, da bo v nedeljo, 22. t. m., ob 10. uri v dvorani kina «Alabarda» na Trgu Stare mitnice letna skupščina članov Delavskih zadrug.
Na skupščini bo upravni odbor predložil v odobritev obračun za poslovno leto 1968, predsednik Delavskih zadrug Gianni Giuricin pa bo podal poročilo, ki ga je že o-dobril upravni svet, v katerem bo obrazložil lanski obračun. Poročilo nadzornega odbora bo podal prof. Paolo Medani, nato bo razprava, katere se bodo lahko udeležili prisotni člani.
Na skupščini bodo razdelili 86 študijskih štipendij otrokom članov, ki obiskujejo višje srednje šo-
le in ki so imeli v lanskem šolskem letu lepo spričevalo.
Proslava svetovnega dneva zdravstva
Na pobudo pokrajinskega zdravnika in s sodelovanjem pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo je bila včeraj ob prisotnosti krajevnih oblasti v konferenčni dvorani glavne bolnišnice proslava svetovnega dneva zdravstva. Mednarodna organizacija za zdravstvo si je za praznovanje letošnjega dneva izbrala temo, ((Zdravje, delo in proizvajalnost«. Po pozdravu, ki ga je prisotnim prinesel tržaški župan, kateri je v kratkih besedah "načel vprašanje navedene teme, se je zasedanje nadaljevalo pod vodstvom predsednika pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo dr. Vincenza Molinarija. O omenjeni temi sta nato govorila ravnatelj zavoda za higieno tržaške univerze prof. Maioli in ravnatelj zavoda za industrijskoo medicino ENPI v Trstu prof. Catti-nelli. Po dveh važnih poročilih se je razvila kratka razprava.
ZASEDBA TOVARN SflFOG IN NUOVfl SAN CI0RC10 TRAJA OD PONEDELJKA
Župan Martina je med delavci obljubil zanimanje občine za ugodno rešitev spora
Zastopniki političnih strank pri prefektu, delavci pa na županstvu in na pokrajini Sinoči na Uradu za delo sestanek med sindikati in ravnateljstvi dveh tovarn
Včeraj je goriški tovarni SAFOG in Nuova San Giorgio, ki so ju delavci in uradniki zasedli v ponedeljek, obiskal sam goriški župan Martina in stavkajočim izrazil solidarnost mesta v njihovi borbi za ohranitev teh podjetij v Gorici. Tovarno je obiskal tudi deželni svetovalec, tajnik goriške Delavske zbornice Bergomas, ki se je zara-
Ravnateljstvi tovarn sta se že v torek zjutraj umaknili iz svojih običajnih prostorov in se začasno nastanili v hotelu Posta, kjer delujeta v skrčenem obsegu In imata stike z vodstvom državnih podjetij v Rimu in z Intersindom v Trstu.
V tovarni življenje poteka normalno. Stalno je prisotnih okrog
CGIL, ki tam zaseda te dni.
Zasedba mimo poteka že četrti dan in vsaj do poznih popoldanskih ur včeraj ni bilo znakov, da bi se stvar premaknila z mrtvega tira. Ko pišemo te vrstice, je napovedan sestanek med sindikati in ravnateljstvi tovarn na Uradu za delo v Gorici, da bi skušali doseči sporazum.
NA SLOVENSKIH ŠOLAH V GORICI
Učni uspehi dijakov
■ ^ ■ ■	i ■ ■	^ i ■
na nižji srednji soli
Od 158 dijakov I. in II. razreda jih je 93 izdelalo, 37 jih ima popravne izpite in 28 jih je bilo zavrnjenih - Dijaki III. rasr., razen dveh, vsipripušČeni k zaključnemu izpitu
predsednik prekinil razpravo, prej je zaslišal nekaj prič obram; be med katerimi velja omeniti leča rja Giuseppeja Scotto, kateremu je Loggia zaupal v ječi verzijo, k: jo je zagovarjal te v ponedeljek in sdceT, da se je Iris sama ti "jccia na nož.
Zadnja je nasto-pila Istranka S a v-li Ana, ki je nekaj ur pred zločinom pogostila Loggio z večerjo. Njeno pričevanje je brez dvoma bilo za obrambo nekoristno, saj ‘e priznala, da je Loggia pri njej večerjal krompir in omako, pil pa s-iTno pol kozarca vina. Ko je torej zagrešil zločin ni bil «na tešče pijan«, kot se izgovarja.
Na to je predsednik Corsi odložil razpravo na jutri. Predvideno e čitanje izsledkov obdukcije trup-a in psihiatričnega pregleda Loggie ter govor zastopnika mame male Iris, odvetnika Ghezzija.
Opozorilo trgovcem
Iz tajništva Slovenskega gospo darskega združenja smo prejeli, s prošnjo za objavo, sledeče sporo-
4ll°Po dekretu prefekta z dne 24 6. 1959 morajo trgovci z živili predhodno zaprosita za avtorizacijo, če hočejo zapreti svoje trgovine zaradi počitnic, ali drugega vzroka. Prošnjo je treba vložiti na tržaško občino, in sicer na V. oddelek, III-sekcijo najkasneje do 30. t. m. na koikovanem paipirju za 400 lir. Ob rešitvi prošnje je treba plačati še 450 lir za kolke.
Zaprtje trgovin se odobrava na podlagi kriterija, da se zagotovi oskrba potrošnikov poedinih mestnih predelov.	J	.	.
Slovensko gospodarsko združenje je zainteresiranim na razpolago za sestavljanje prošenj za zaporo trgovin.
Jjrirtč v svoji zgodovini je fede-republika Jugoslavija, od Sjttki 25. obletnice svoje ustano fcT*. izdala, z dekretom štev. 1226 > ,37. novembra 1968, objavljenim <jB*«dnem listu štev. 50 od 4. de-1968, omejeno serijo zlatih i srebrnih kovancev po legalnem Serijo sestavljajo 4 komadi &.*l*ta 900/1000 in 2 iz srebra ffi/1000, in sicer po 1000, 500. 209, “ 50 in 20 dinarjev.
Jurije kovanci imajo na sprednji podobo predsednika Tita, ko Je na ostalih treh re-jJ^uclrana alegorija zasedanja v ijfcu. Skulpturo je izdal Avgust tfjgiatdnčlč. Izdaja je omejena na kompletnih serij, od katerih ^ dober del dan v obtok v Jugo-SJJI1. medtem ko bo ostali del J^jfcljen po bankah po vsem
Tudi na slovenskih osnovnih in srednjih šolah v Gorici je potihnil veseli živ žav mladine, ki je odmeval po hodnikih skozi vse šolsko leto. Večina od njih je šla na počitnice, drugi se pripravljajo na izpite. Na slovenski nižji srednji šoli v Ul. Randaccio. v Gorici so dijaki tretjega razreda razen dveh vsi pripušceni k zaključnemu izpitu. Od 90 učencev štirih paralelk prvega razreda jih je izdelalo 54, popravne izpite ima 18, 18 pa jih je bilo zavrnjenih; od 68 dijakov treh paralelk drugega razreda jih je izdelalo 39, 19 jih ima popravne izpite in 10 jih je bilo zavrnjenih.
Izdelali so sledeči dijaki:	;
IA — Avguštin Devetak, Karel Devetti, Karel Ferfoglia, Ladi Ger-golet, ŽarkooiGrilj, Armand Jarc, Aleksander Marušič, Robert Mer-kelj, Marko Petejan, Anton Sivec, Stanislav Škorjanc.
6 dijakov ima popravne izpite, 4 so bili zavrnjeni.
IB — Silvan Beuciar, Renato I-pavez, Marko Jarc, Aleksander Ko-zlin, Pavel Malič, Jordan Marušič, Ksaverij Nanut, Darij Peric, Jožef Planišček, Valentin Primožič.
4 dijaki imajo popravne izpite,
5 je bilo zavrnjenih.
IC — Loredana Antoni, Adrija-na Bukovec, Mirjam Culot, Irena Devetak, Renata Devetak, Luiza Gergolet, Aleksander Klanjšček. Maksimilijana Kogoj, Savina Kovic, Lavreta Lavrenčič, Rozana Lavrenčič, Marina Marušič, Mirjam Marvin, Franka Miculus, Mavra Močnik, Onorina Monti, Klavdija Mucci, Ines Petejan, Lilijana Roset, Marjeta Vižintin.
3 dijaki imajo popravne izpite 3 dijaki so bili zavrnjeni.
ID — Angela Figheli, Marija Kristina Gergolet, Marija Jarc, Li lijana Klanjšček, Loreta Marassi, Nives Marega, Marija Marušič, Patricija Marušič, Mariza Marussi, Vanda Ocroglig, Ana Marija Pelli zon, Nadja Petejan, Mavricija So-col.
5	dijakov ima popravne izpite, 6 dijakov je bilo zavrnjenih.
IIA — Jurij Crapiz, Gabrijel Ferfoglia, Gabrijel Figheli, Viljem Gergolet, Damijan Klanjšček, Vladimir Kragelj, Armand Peric, A-lojz Tomšič, Lucijana Cumar, Livi-jana Gergolet, Kivija Marušič, Rozana Peteani, Andrejina Tomšič.
6	dijakov ima popravne izpite, dijaki so bili zavrnjeni.
II B — Bruna Cijan, Nada Deve tak, Silvana Devetak, Darija Gru den, Gracijela Hladnik, Klara Humar, Elizabeta Komjanc, Silvija Kuštrin, Loreta Miculus, Loredana Nanut, Marina Pahor, Eda Paoletti Patricija Piccione, Lidija Plesničar, Marta Rener, Milena Rustia,
Terezika Srebernič, Milena Šte-kar.
3 dijakinje imajo popravne izpite, 2 dijakinji sta bili zavrnjeni.
II C — Ličo Battaino, Oskar Pavletič, Elijana Bensa, Jožica Cello-ni, Lavra Hvalič, Iva Koršič, Ana Markovič, Natalija Sirk.
10 dijakov ima popravne izpite,
dijakov je bilo zavrnjenih.
Dijaki tretjega razreda so bili vsi pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu razen dveh.
Stavka šolskega osebja
Sindikat uslužbencev pri šolski upravi (SNADAS) je sporočil, da so proglasili stavko, ki bo trajala od danes, 19. junija pa do 1. julija. Sindikalni odbozi-je sprejel ta sklep soglasno ker minister za šolstvo ni dal potrebnega zagotovila ža finančno kritje odobrenih poviškov in drugih jamstev za spoštovanje prevzetih obvez.
di nastalega položaja v našem me- 250-300 delavcev in ti pazijo, da se stu vrnil iz Livorna, kjer je pri-, stroji ne pokvarijo. Zaradi tega ne sostvoval vsedržavnemu kongresu i dovolijo nikomur vstopa v tovarniške prostore. Delegacije, ki prihajajo z izrazi solidarnosti, sprejema v vežni sobi notranja komisija in stavkovni odbor. Pri zasedbi sodelujejo tudi uradniki in delavci to dejstvo zelo pozitivno o-oemjujejo. Menza v tovarni deluje nemoteno. V nočnih urah pa prespi v tovarni približno 200 delavcev.
V torek zvečer so se na sedežu PSI sestali mestni in pokrajinski zastopniki političnih strank, razen MSI, in na tem sestanku so se domenili o korakih, ki jih je treba napraviti v pristojnih krogih, da bi bila kriza odpravljena. Zastopniki političnih strank, in sicer Moise za KD, Bianconi za PSI, Fomasir za PLI, Menichino za KPI in Rizzi za PSIUP so se sestali včeraj zjutraj s prefektom dr. Pie-trostefanijem in od njega zahtevali, čeprav dosedanji prefekt danes odhaja na novo službeno mesto v Arezzo, naj se zavzame za sestanek občinskih in pokrajinskih zastopnikov ter naših parlamentarcev z ministrom za državne udeležbe in z zastopniki državnih pod jetij, na katerem naj bi podrobno preučili položaj SAFOG in Nuova San Giorgio, katerih obstoj je nujno potreben za goriško gospodarstvo.
Kljub temu da odhaja, je dr. Pietrostefani obljubil svoje zanimanje na pristojnem mestu.
avto, ga podrl in nadaljeval svojo pot ne da bi se ustavii. Zapisnik je napravila cestna policija, ki sedaj ugotavlja koliko ustreza njegova izjava resnici.
Avto s ceste pri Devinu
Prejšnjo noč je avto fiat 850 z evidenčno tablico iz Bologne zavozil s ceste pri Devinu. Pri tem je bila ranjena 48-letna Izidora Fede-rici iz Bologne, ki so ji v tržiški bolnišnici ugotovili zlom desne roka v ramenu ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
t-H
S tovornjaka je padel
Včeraj ob 13. uri so v goriški bolnišnici nudili prvo pomoč ,22-letnemu Alessandru Brumatu 4^ Fare, ki je padel s tovornjaka pri' razkladanju na dvorišču Konzorcija officine meccaniche v Gorici. Okreval bo predvidoma v 10 dneh
Izleti SPD
Izlet na Stol priredi Slovensko planinsko društvo v soboto 21. in nedeljo 22. t.m. Odhod v soboto ob 15. uri, povratek v nedeljo zvečer. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Ascoli 1/1. v Gorici tel. 24-95. Izlet bo z lastnimi sredstvi in so bo prenočevalo v Valvasorjevi koči nad Žirovnico.
Družinski avtobusni izlet v Ljub ljano, Kranj, Tržič pa bo SPD organiziralo v nedeljo 29. t.m. Vpi sovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 kjer bodo dobili interesenti vsa podrobna pojasnila.
Otrok prišel pod avto
Prejšnji večer, nekaj pred 22. uro, so sprejeli v splošno bolnišnico v Gorici za 7 dni na zdravljenje 5-letnega Gianluco Culota iz Ul. Lunga 57 v Gorici. Dečka je namreč malo prej podrl avto fiat 1100, ki ga je vozil 40-letni Gian-franco Bottai, ki stanuje v Ul. Piave 8, iz Ul. Brigata Pavia po Ul. Toriani proti pevmskemu mostu. Pri hiši št. 43. pa je deček nena_ doma prečkal cesto in prišel pod kolesa. Pri tem se je ranil na levem sencu, levem kolenu in si pretresel možgane.
Avto j‘e podrl kolesarja
Prejšnji večer ob 23. uri so v goriški splošni bolnišnici pridržali za 30 dni na zdravljenju 67-letnega Jožefa Trampuža iz Drevoreda XX. septembra 118. Zdravniki so mu u-gotovili rano na čelu, udarec na tilniku ter zlom leve ključnice. Trampuž je izjavil, da se je nialo prej peljal s kolesom po Ul. Čampi, ko ga je od zadaj zadel neki
V podgorski tovarni se je ponesrečila
Včerajšnja kronika beleži še obisk delegacije delavcev, ki sta bili na županstvu in na sedežu pokrajinske uprave. Na županstvu sta jih sprejela župan Martina in podžupan Candussi, na pokrajini pa predsednik Chientaroli. Pokrajinski predsednik je delavce obvestil, da je te poslal ustrezen telegram ministru za državne udeležbe Foria-niju in predsedniku Ftnihecčamiea Tupiniju.
Solidarnostne telegrame in izjave so poslale včeraj stavkajočim delavcem notranje komisije tovarne ASGEN v Tržiču, ladjedelnice Sv. Marka iz Trsta, vodstvo ACLI v Gorici, Delavska zadruga v Straži cah. V tovarni je bila tudi sku-
Praznik «Dela» v Jamljah
Preteklo soboto in nedeljo je bil
Jamljah festival «Dela», glasila KPI za slovensko narodno manjšino. Praznik bi se moral nadaljevati še v ponedeljek toda zaradi dežja so Jameljci morali praznik prekiniti. Slabo vreme je motilo tudi nedeljsko praznovanje. Zaradi tega bodo nadaljevali s festivalom še v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t.m. Oba večera bo plesna zabava. V soboto zvečer ob 20. uri pa bo tekmovanje v briškoli. Med prvimi nagradami sta srnjak in divji prašič. Festival se bo zaključil v nedeljo zvečer z izvolitvijo «zvezdice» «Dela».
Preteklo soboto je bilo veliko zanimanje za tekmovanje v briškoli, ki je pritegnilo številne pare z Goriške. Prvo nagrado, kraški pršut, je pobral par iz Martinščine, drugo pa Vescovi - Frandolič iz Doberdoba. Tretjo nagrado sta dobila Aldo Jarc iz Doberdoba in Romano iz Gabrij, četrto pa par Krulc . Sušič iz Dola. Jameljski pari so tokrat ostali praznih rok.
V nedeljo zvečer je kvintet «Bri-ški slavček« zabaval številno občinstvo z domačimi polkami in valčki. O pomenu praznika je spregovoril poslanec Albin Škrk, ki je med drugim prikazal borbo komunističnih poslancev v rimskem parlamentu za priznanje uporabe slovenskega jezika na sodiščih. Zborovanju je predsedoval Jože Jarc, član pokrajinskega vodstva KPI.
Sanzin, Zuoalli, Devetag in Com-pagnome so vložili na župana interpelacijo v kateri zahtevajo nujno zanimanje občinske uprave za u-godno rešitev tega problema, ki zanima goriško gospodarstvo.
Na uradu za delo je bil sinoči sestanek, ki ga je sklical ravnatelj urada za delo dr. Terenzio, Na sestanku so sindikalni zastopniki spremstvu močne delegacije delav siva obrazložili dvem funkcionarjem deželne uprave in ravnatelju urada za delo svoje zahteve, na drugi strani pa je tudi ravnateljstvo tovarne istim funkcionarjem in istemu ravnatelju obrazložilo svoje stališče. Zanimivost sestanka je v tem, da so bili sindikalni za stopniki v eni sobi, člani ravnateljstva tovarn pa v drugi sobi in ni bilo med njimi dialoga. Zasedba tovarne Safog in Nuova San Giorgio se danes nadaljuje.
................................................
PRIPRAVE ZA GORIŠKI SEPTEMBER
Na mednarodnem tekmovanju bo sodelovalo 39 zborov
Med njimi bodo tudi zbori iz Jugoslavije, Bolgarije, Češke, Nemčije in Avstrije
Dne 15. junija je zapadel rok za vpis udeležencev VIII. mednarodnega pevskega tekmovanja, ki ga vsako leto organizira pevsko društvo «C. A. Seghizzi» v Gorici. Letos bo tako tekmovanje v dneh 19., 20. in 21. septembra ter se je do roka priglasilo kar 39 pevskih zborov iz Italije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, Bolgarske in češkoslovaške.
Ker je raven tega pevskega festivala iz leta v leto višja, smatra vodstvo društva «Seghizzi» za potrebno, da ga tudi tisk v večji meri popularizira. Zato bo predsednik društva Gino Cocianni organi-
f : D. «SKALA» V GABRJAH
PRIREJA
ziral posebno tiskovno konferenco v ponedeljek, 23. t.m. ob 21. uri na sedežu društva na Travniku št. 45. Ob tej priliki bodo odborniki posredovali predstavnikom tiska potrebne informacije v zvezi s tekmovanjem pevskih zborov.
Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni
OBČNI ZBOR
v torek, 24. junija 1969 v Trstu v Ulici Geppa 9 ob 20. uri.
pina srednješolcev in visokošolcev. Za 20 dni so sprejeli včeraj ob številni posamezniki in ustanove
(med temi tudi SKGZ) so poslale stavkovnemu odboru razne vsote denarja. Obiskala jih je delegacija iz Sv. Marka ter delegacija KPI
15.30 na zdravljenje v goriško bolnišnico 46-letno Almo Cristin iz S.
Piera ob Soči, ki je med delom po nesreči vtaknila desno roko med kolesje stroja ter si odrezala iz Trsta, kos prsta.	Socialistični
občinski svetovalci
tridnevno plesno zabavo
DNE 21. — 22. in 23. T. M. PRI GOSTILNI PAVLETIČ
V	soboto: ples od 21. ure dalje:
V	nedeljo: ob 17. uri briško la z nagradami;
sledi ples na prostem.
V	ponedeljek, ples od 20. ure dalje.
IGRA IZBOREN DOMAČ ORKESTER.
DELOVAL BO BOGATO ZALOŽEN BIFE’
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
URADNO JE BIL IZROČEN PROMETU 18. FEBRUARJA 1909
Pred 60 leti je pričel voziti električni tramvaj v Gorici
Najbolj so se novega vozila bali konji, ki so povzročili precej cestnih nesreč Magistrat ni hotel ustreči jezikovnim zahtevam slovenskih potnikov
Tehnična novost, ki je naše pred- razdelitev tramvajskih prog), in si-. Do prepirov nacionalnega znača-nike, goriške meščane in okoliča- oer: državni kolodvor - Travnik, I ja je na tramvaju kmalu prišlo.
Nevaren skok v vodo
Na kopanju v kopališču «Auso-nia» na obrežju Traiano se je včeraj popoldne ponesrečil 18-letni Giovanni Cosulich iz Ul. Petronio
13- , _ , ..
Mladenič je z nekaterimi prijatelji preizkusil svoje sposobnosti pri skokih v vodo s precej visoke skakalnice. Nekajkrat je šlo vse gladko in to je mladeniče opogumilo, da so se preizkusili v še drznejših skokih. Tako se je po-vzpel na skakalnico tudi Cosulich ter z močnim zaletom skočil v vodo. Pri tem pa je v zraku izvedel še drznen preval, kar je bilo zanj usodno pri dotiku z vodo. Padel je namreč naravnost na glavo Njegovi tovariši so takoj opazili, da je mladenič v težavah, ko pa so ga potegnili iz vode, so opazi«, da Je zadobil močan udarec v glavo in ledvice. Sam je sioer zatrjeval, da se z glavo ni dotaknil morskega dna, zato je tembolj čudno, da je pri samem dotiku, z vodno gladino zadobil tako huda
Zaključne šolske prredltve v Doberdobu,
kega obiska
ki je bila deležna veli-
ne, najbolj zanimala v letu 1909, torej pred šestdesetimi leti, je bil električni tramvaj, ki je pričel teci prav v tem letu. Tako slovenske kot italijansko goriško časopisje tistega časa je polno novic o tramvaju, ki je dejansko povzročil precej nesreč in tudi drugačno gledanje na mestni promet v takrat mirnem mestu.
Priprave za električni tramvaj, ki ga je postavila goriška občina, so bile dolgotrajne. 9. januarja 1909 je «Soča »pisala, da bo tramvaj pričel teči 1. februarja z rednimi vožnjami. Medtem so vozovi tekli za pokušnjo in dan pred tem člankom v «Soči» se je v Gorici pripetila prva nesreča povzročena po novem električnem vozilu. Blizu južnega kolodvora se je fijakarski konj splašil, zavil s ceste, kočija se je prevrnila; padel je tudi konj, fijakar pa pod njega in ostal ranjen na nogi. Napredek je terjal svojo prvo žrtev tudi v Gorici.
19. januarja je Soča pisala o novih nesrečah, ki so bile povzročene zaradi poskusnih voženj tramvaja. Na Stolnem trgu sta v nedeljo 17 januarja dva preplašena konja tekla z vozom pred tram vajem na klancu proti gradu. V šolski ulici je šofer tramvaj pravočasno ustavil, da ni stekel konj in povzročil nesreče. Na Travniku pa je dirjajoči tramvaj strl mlekarski voziček z vsemi posodami Clankar ugotavlja, da je bila sreča da je mlekarica že razprodala mleko, sicer bi imela še večjo škoda V soboto 30. januarja pa je Soča objavila cene vozovnicam, ki jih je določil mestni goriški svet. Pr riga je bila razdeljena na tri del«
(v Avstriji, Nemčiji in tudi v dru j ga je bilo takrat v Gorici že sko-
Travnik - južni kolodvor in vmes še Gledališče (Verdijevo) - Goriš-ček (danes Trg Medaglie d’oroi. Za vsako izmed teh prog naj bi stala vozovnica 10 vinarjev, za pro go od enega do drugega kolodvora pa 20 vinarjev.
15. februarja 1909, bil je ponedeljek, so strokovnjaki pregledali in poskusili most. čez Korenj (v takratni Soči najdemo tako pisan izraz, za potok, ki mu danes pravimo Koren). Most je vzdržal po-iskušnjo. Prisostvovali so temu pregledu ministerialni zastopnik dr A. Schneider, občino pa sta za stopala inž. Reinholds in I. Bra-mo. Naslednjega dne je bila izve dena revizija cele tramvajske črte. Prisostvoval ji je inšpektor dr. H. Luitlen
Tramvaj je pričel po teh pregledih uradno voziti v četrtek 18. februarja v večernih urah. To je bila prava senzacija za Gorico, saj so meščani videli v tem lep napredek za mesto. Zaradi tega so se tega novega vozila v prvem in v naslednjih dneh množično poslu ževali, da bi poiskusili «brzinsko strast«.
Slovensko časopisje pa je v več člankih opozarjalo na dejstvo, da je magistrat nastavil na tramvaju samo uslužbence italijanske narod nosti. Ugotavljalo je, da je dolžnost vsakega goriškega in okoliškega Slovenca govoriti tudi na tramvaju slovensko, od osebja pa zahtevati v slovenščini vozovnice. Sicer pa bo slovensko prebival stvo tramvaj bojkotiralo, je ugotavljala Soča, in ne vemo ali se bo magistratu splačalo vzdrževati
________ podjetje, ki ne bo imelo podpore
ga je bila razdeljena na tri dele - tudi slovenskega prebivalstva, kd (v Avstriji, Nemčiji in tu
gih državah velja še danes taka I ro polovico vsega meščanstva.
Skupina slovenskih potnikov iz Tr sta, kd je prišla v Gorico z vlakam, je govorila na tramvaju slo vensko in se je zaradi tega sporekla s skupino Italijanov, ki so nad našo govorico zabavljali. Soča poroča 22. aprila, da so na županstvu te trikrat klicali na rapor: nekega tramvajskega sprevodnika, ki je v slovenskem jeziku občeval s potniki. Zaradi tega je bil naznanjen s strani nekih laških potnikov županstvu in tam so mu grozili z odpustom.
Novo vozilo pa je prineslo v Gorico tudi precejšnjo ugodnost, čeprav so bile prve vožnje zelo težke. Da bi nekako odpravili pran s cest, koder je tekel tramvaj, je občina kupila posebne motorje, k: naj bd s tramvajskega tira sna žili in škropili cesto
Nesreče pa so bile skoro na dnevnem redu. Novega vozila so se, kot smo te zgoraj videli, bali predvsem konji. V prvih dneh marca pa se je na današnji Sve togorski ulici, pred stavbo gozd nega ravnateljstva, pripetila nesre ča, v katero sta bila zapletena dva tramvaja Trčila sta eden v drugega, in eden je skočil iz tira. Šoferjema ni uspelo pravočasno u-staviti vozil. Promet na ulici je bil za celo uro ustavljen, dokler niso delavci spravili vozil spet v tek
Že po prvem mesecu pa so delavci, ki so bili na novih vozilih zaposleni, začeli govoriti o stavki, ker so bile plače prenizke in tudi ker je bita nevarnost velika. Soča toži tudi, da tramvaj vozi prepočasi, da se namreč pride peš z državnega kolodvora na Travnik istočasno kot s tramvajem.
m. w.
CORSO. 17—22.45: «Via col vento.t,
C.	Gable in V. Leigt; ameriški film v barvah.
VERDI. 17.30: «Missione campiuta - stop - baciami - Matt Helrn«,
D.	Martin in E. Sommer. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 17.00:	«1 fiori
del male«. Francoski barvni ki-nemaskopski film Nica Dumasa. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Le salamandre«,
E.	Scourer in B. Cuningham, kii-nemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30—21.30: «1 dispe-rati di Sandor«, J. Gorbe in Molnar ; ogrski kinemaskopski film.
Tržič
AZZURRO. 18.00: «L’armata a oa-vallo«, T. Konjuhova.
EXCELSIOR. 17.30: «Una sera im treno«, J. Montand in A. Aymee.
PRINCIPE. 18.00. «11 mondo č pie-no di papa», S. Dee in G. Hamilton. Kinemaskope v barvah.
A o m t.oncn
Soča (Nova Gorica):	«Lawrence
arabski«, angleški barvni film — ob 17. in 20.30.
Svoboda (Šempeter): «Gola ostrina«, ameriški film — ob 18.30 in 20 30
Deskle: »Gangsterji iz Milana«, italijanski barvni film — ob 20.30.
Prvačina: Prosto
Šempas: «Lovoi na skalp«, ameriški barvni film — ob 20.30.
Kanal: ((Potovanje v dvoje«, ameriški barvni film — ob 20.30.
Renče: «Smer Santa Costa«, francoski barvni film — ob 20.30.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Pontoni Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči j« v Tržiču odprta lekarna San Nicolč v Ul. 1. maggio — tel. 733-28.
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠVICI
Diaz prvi v Davosu Adorni ohranil vodstvo
Na skupni lestvici je prišlo do manjših sprememb
DAVOS, 18, — V današnji osmi etapi mednarodne kolesarske dirke ipo Švici je zmagal Spanec Ma-riano Diaz, Italijan Vittorio A-dorni pa je še vedno ohranil prvo mesto na skupni lestvici na kateri je prišlo v zgornjem delu do nekaterih sprememb.
Etapna lestvica:
1 Diaz, ki je prevozil 196,500 km dolgo progo v 6.15'49” s poprečno hitrostjo 31,412 km na uro
2.	Vititorio Adonnl (It.) 6.18'34”
3.	Aurelio Gonzales (šp.) v istem času
4.	Wilfried David (Bel.) 6.20’08”
5.	Andres Gandarias (šp.) 6.20’42”
6.	Joaquim Galera (šp.) v istem času
7.	Jan Jainssen (Hol.) 6.2T44' in
nato v istem	času	še
8.	Joseph Spruyt (Bel.)
9.	Lucien Aimar (Fr.)
10.	Louis Pfenninger (švi.)
11.	Bernard Vifian	(švl.)
12.	Mascaro, (šp.)
13.	Benfatto (It.)
14.	Gabica (šp.) itd.
Skupna lestvica
1.	Vittorio Adorni (It.)	33.03’58”
2.	Aurelio Gonzales (šp.) 33.05’53”
3.	Wilfried David' (Bel.) 33.09’44” 4 Dieter Puschel (Nem.) 33.10'54”
5.	Joaquin Galera (šp.) 33.11’33”
6.	Bernard Vifian (švi.) 33.H’51”
7.	Louis Pfenninger (švi.) 33.12’08"
8.	Paul Gutty (Fr.)	33.12’43"
9.	Willy Van Neste (Hol.) 33.13’54” 10. Jan Janssen (Hol.) 33.13’54"
itd.
* * *
PARMA. 18. — športna skupina Salvarani je potrdila udeležbo kolesarske ekipe na Touru de France. Vodstvo ekipe je sklep sprejelo danes v San Pellegrino Terme, kjer je društveni . zdravnik pregledal vseh 14 kolesarjev, ki so bili na skupnem treningu.
Salvarani bodo na francoski e-tapni dirki zastopali Felice Gi-mondi, Rudy Altig. Franco Bal-mamion, Dino Zandegu, Lino Car-letto, Vielfried Peffgen, Roberto Poggiali, Giancarlo Ferretti, Pie-tro Guerra in Vladimiro Pamizza.
Za I. mladinski pokal
V nedeljo v Lohjerju štafetni tek 4X800 m
Prosvetno društvo Lonjer - Kati-nara organizira v nedeljo, 22. t.m., ob 10. uri štafetni tek 4x800 m za I. mladinski pokal Lonjerja.
Ekipe, ki se nameravajo udeležiti teka, obveščamo, da bo vpisovanje v soboto, 21. t. m., na sedežu prosvetnega društva Lonjer -Katinara od 20. do 21. ure.
nir. Na tej prireditvi lahko nastopijo tekmovalci treh kategorij: neuvrščeni tretjekategomiki, mladinci in neregistrirani igralci.
Organizator turnirja je že poslal vabila vsem društvom ki so včlanjena v namiznoteniško zvezo. Vabljena pa so tudi vsa ostala društva, ki razpolagajo z igralci, ki še niso registrirani.
Turnir bo na društvenem sedežu Sokola v Nabrežini in se bo začel v soboto ob 15. uri.
Prijavnina za nastop znaša 150 lir.
PLAVANJE
V SOBOTO V PARIZU
Štafeta 1.000X100 m
PARIZ, 18. — Najstarejiše francosko športno društvo Racing club de France, (ki ima 18.000 članov, stovanju.
iiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiimimiiiiiiiiiiitiitiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
bo ob koncu tega tedna s svojimi plavailci skušalo postaviti nov (neuradni) svetovni rekord v nekoliko nenavadni štafeti 1.000x100 m. Starost nastopajočih plavalcev bo nihala med šestim in šestdesetim letom. Start prvega plavalca bo v soboto ob 13. uri in ker pričakujejo prireditelji, da bo tekmovanje trajalo približno 26 ur, bo zadnji član štafete prispel na cilj v nedeljo okrog 16. ure.
DENVER, 18. — Sovjetska o-Iimpijska košarkarska reprezentanca je na svojem gostovanju po ZDA premagala ameriško profesionalno ekipo Denver Rockets s 75:72. To je že druga zmaga sovjetske reprezentance na tem go-
BASEBALL
PRVENSTVO B LIGE
Kljub poprečni igri visoka zmaga Alpine
V petek v Nabrežini
Nagraditev udeležencev mladinskih iger
V Nabrežini bo v petek pred otvoritvijo vinske razstave na vaškem trgu nagrajevanje igralcev, ki so nastopili v občinskem delu tekmovanja letošnjih mladinskih športnih iger. V devinsko - na-brežbrski občini so nastopila štiri društva od teh dve slovenski, namreč Sokol in Devin - štivan.
Ob priliki vinske razstave
Turnir Sokola v Nabrežini
Ob priliki vinske razstave bo priredil ŠD Sokol v soboto in nedeljo v Nabrežini namiznoteniški tur-
Kljub poprečni igri je v nedeljo Alpina osvojila drugo zmago v tem prvenstvu. Visok izkupiček, ki so ga domačini zabeležili proti šibkemu Lodiju sicer ne sme varati. Moštvo je zagrešilo mnogo napak, ki jih odsotnost nekaterih vidnih igralcev le delno o-pravičuje, nasprotnik pa je bil res prešibek, da bi se lahko upiral O-pencem.
Tekma je bila izenačena le v prvih inningih. Gostje so takoj izkoristili slab nastop Mahniča, ki je letos prvič zaigral v prvem moštvu, in dosegel prvi dive točki, ki so ju domačini sicer takoj nadoknadili. Z nastopom Saletuja v vlogi podajača se je stanje takoj spremenilo in domačini so v drugem delu prešli v vodstvo, katerega so obdržali do > konca tekme. Gostje so postopoma popuščali ln rezultat v korist domačih je dosegel nepričakovano višino, iti pa ni odraz izredne igre Alpine temveč skrajne slabosti gostov, ki so v obrambi zabeležili 12 napak (ravno toliko jih je napravila Alpina) v napadu pa so le dvakrat presenetili obrambo (Alpini se je to posrečilo šestkrat). Kljub vsemu je treba poudariti zaidovoljiv nastop Saletuja, ki se je izkazal tudi v napadu, kjer so se izkazali še Delise in Bredy.
Alpina 2, 1, 0; 2, 0, 1; 6, 5, 1 = 17 Lodi	2, 0. 0; 0, 0, 0; 0, 1, 1 = 4
• # *
Kljub nedeljski zmagi je Alpina še vedno zelo daleč od vrha. Znano pa je, da bodo letos napredovale v A ligo tri ekipe, zato tudi moštvo z Opčin ni izgubilo vsega upanja, če je (po vsej verjetnosti) CUS Genova nedosegljiv (tudi v nedeljo je to moštvo zabeležilo visoko zmago s 23:1), so pa ostala moštva skrajno nezanesljiva. Tako je Bollate, eden favoritov, katastrofalno izgubil tekmo na domačem terenu proti Unipolu, Pirelii pa je doživel nov poraz v tekmi z Glen Grantom, to je moštvom, ki se v začetku prvenstva vsako leto izkaže, ni pa do sedaj nikoli ohranile i-stega tempa do konca tekmovanja.
Lestvica:
Cus Genova Glen Grant Unipol Bologna Bollate Milan Pirelii Milan Alpina Lodi
G. B. C. Turin Mobil C. Firence Grosse to Prihodnje kolo: Bollate - Lodi Mobilcasa . Pirelii Glen Grant - G. B. C. Grosseto - Alpina Unipol - Cus Genova
1000
800
667
600
600
400
333
250
250
167
ODBOJKA
Še dve prvenstvi v letošnji sezoni
Moška promocijska liga in prvenstvo naraščajnikov sta zadnji prvenstvi letošnje sezone
Odbojkarska sezona gre polagoma h koncu. Večina prvenstvev je že dokončanih, vendar še ne vsa. V teh dneh pričenjata še zadnji dve prvenstvi letošnje sezone in sicer v moški promocijski ligi in v naraščajniški ligi (moški).
V	moški promocijski ligi se je prijavilo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A nastopajo Flaminio, Sokol in CRDA, v skupini B pa Breg, Gaja in VIS. Razveseljivo je, da je kar polovica prijavljenih moštev slovenskih, kar ponovno potrjuje že znamo ugotovitev, da bi bila odbojka v deželnem okviru brez naših šesterk številčno precej bolj skromna.
Koledar moške promocijske lige je naslednji:
SKUPINA A
18. junija v Nabrežini
20.00 Flaminio - Sokol 20.45 CRDA - Flaminio 23. junija v Nabrežini 20.00 CRDA - Sokol 20.45 Sokol - Flaminio 27. junija v Trstu .telovadnica Zandonai
20.00 Flaminio - CRDA 20.45 Sokol - CRDA
SKUPINA B
18. junija v Padričah 20.00 Breg - Gaja 20.45 Gaja - VIS 23. junija v Dolini 20.00 VIS - Breg 20.45 Gaja - Breg 27. junija v Padričah 20.00 VIS - Gaja 20.45 Breg - VIS Zmagovalca obeh skupin se bosta uvrstila v deželni finale, za katerega še niso določili datuma. * * »
V	naraščajniškem prvenstvu bode nastopile štiri ©kipe. Med temi bo branil slovenske barve le Breg. Potek tega prvenstva bo naslednji:
20. junija v Trstu, telovadnica Zandonai
20.00 Gasilci - CRDA 20.30 Breg - Flaminio
isfo^v i » a	__________
U. K.
ATLETIKA____-
DVA NOVA SVETOVNA REKORDA
Kinmmen (k«pje>: 92,70 m Westermannova («: 62,70 m
T AMPERE, 18. — Finec Jorma Kinnunen je postavil danes v Tampereju nov svetovni rekord v metu kopja z izredno značko 92,70 m. S tem res fantastičnim dosežkom je izboljšal dosedanji svetovni rekord sovjetskega metalca Janisa Lusisa. Ta je lani 23. junija zalučal kopje 91,98 m in je torej novi svetovni rekord za 72 cm boljši od starega.
* * *
BERLIN, 18. — Vzhodna Nemira Liesel Westermann je izboljšala svoj lastni dosedanji svetovni rekord v metu diska za 16 cm. To orodje je namreč danes vrgla 62,70 m daleč.
• * *
VARŠAVA, 18. — Med atletskim mitingom v Varšavi je Poljakinja Tereza Novakova izenačila s 13’ ’5 evropski rekord v teku na 100 m ovire.
• * *
SAORAMHNTO (Kalifornija), 18.
— Komaj 18-letm Američan Caseu Carrigan je med študentskim atletskim mitingom v Sacramentu skočil s palico 5.30 m.
21.00	CRDA - Breg
25. junija v Dolini
20.00	Flaminio - Gasilci
20.30 Breg - Gasilci
21.00	CRDA - Flaminio POVRATNO KOLO
30. junija v Trstu, telovadnica
Zandonai
20.00	CRDA - Gasilci
20.30 Flaminio - Breg
21.00	Breg - CRDA
3. julija v Dolini
20.00	Gasilci - Flaminio
20.30 Gasilci - Breg
21.00	Flaminio - CRDA
Tudi v tem prvenstvu se bosta najboljši ekipi uvrstili v deželni finale, ki bo na sporedu seveda po zaključku pokrajinskega dela tekmovanja.
f. v.
V NEDELJO OB 18. URI NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V KRIŽU
Dve tekmi turnirja veteranov za «Trofejo Bruno Chizzo»
Tudi Ferruccio Valcareggi v vrstah Triestine?
Ljubitelji nogometa še izza časov, ko je bila Triestina visoko kotirana, prajv gotovo ne bodo zamudili priložnosti, ki jim jo nudi kriška Vesna z organizacijo turnirja veteranov za »Trofejo Chizzo».
Po dolgem obdobju bodo bivši igralci Triestine, sedaj že veterani, obleki; rdeči dres in se v nedeljo 22. t. m. ob 18. uri pomerili na turnirju z reprezentanco Kraisa, medtem ko bodo veterani Udineseja nastopili proti sovrstnikom iz Tržiča.
Na seznamu nastopajočih za Triesfcino je cela vrsta zelo znanih imen, ki še niso šla v pozabo, vrhutega pa so najavili tudi prihod bivšega tržaškega igralca in sedanjega tehničnega komisarja 1-talijamske nogometne reprezentance Ferruccia Valcareggia. Vseka-
■iliiliiini*>n*iiiililiaiiiiii*iiiliiaBiiiiii>>>iiliil>iiilillii*ai>amaaai*iaiilii|i|aaii|ia>ia*iiiiiiiaaa>ai,iiiiii|iii*iiaMaiaai>
V MOŠKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI
Gladka zmaga Brega v srečanju z Gajo
kor izredna priložnost, ki jo starejši pa tudi mlajši ljubitelji nogometa ne smejo izgubiti. V nedeljo bosta na novem kriškem nogometnem pravokotniku dve izločilni tekmi, teden dni kasneje pa bosta finalni tekmi za prvo in tretje mesto.
Da zadostimo radovednosti či-tateljev navajamo imena igralcev, ki bodo nastopili na turnirju Vesne.
REPREZENTANCA KRASA: B. Danev, Husu, Kralj, Lesizza, Meden, Padovan, Picchieni, Pieri, Pierobon, Rudes, Righi, Sosič, S. Sulčič, Timeus, D. Tence, Ukmar, Valussi, Starc in Russignan.
TRIESTINA:	Nuciari, Potasso,
Blason, Sessa, Brach, Radio, Pe-
BREG • GAJA	3:0
(15:1, 15:10, 15:3)
BREG: Vojko, Vojteh, Boris in Franko Lovriha, Gerli, Žerjal, Škrinjar.
GAJA:	Rafael, Peter, Darij,
Branko in Oskar Grgič, Kalc, Racman, Andolšek, Ažman in žagar.
SODNIK: Rigoni.
Končno se je začelo toliko pričakovano moško odbojkarsko promocijsko prvenstvo tudi na Tržaškem in že v prvem kolu smo i-meli v Padričah v B skupini slovenski derbi med Bregom in Gajo. Tekma sama ni pokazala nič posebnega, često je bila dolgočasna in tehnično skromna. Ekipi sta dokazali, da imata še premalo treninga za seboj, kar se je najbolj poznalo v skupni igri. Iz splošnega poprečja ni izstopal noben i-gralec.
Prvi set je bil pravi samogovor Brega, ker se igralci Gaje niso znašli na igriču. Poznalo se jim je, da morda precenjujejo nasprotnika.
V drugem nizu so se nekoliko opogumili in so povedli! s 6:3. Breg jih je nato dohitel in je od tedaj dalje diktiral svoj tempo igre.
Gajevci so v zadnjem setu zopet močno popustili in je imel Breg s svojimi nasprotniki lahko delo ter si je zmago priboril brez posebnega naprezanja
Sodnik je opravil svojo nalogo zelo dobro.
Rudi Škrinjar
TELOVADBA
Odbojkarji Kanala in Krasa po sobotnem srečanju v Zgoniku
Cerar že dvanajstič jugoslovanski prvak
KARLOVAC, 18. — Miro Cerar je na 23. jugoslovanskem državnem prvenstvu v gimnastiki že dvanajstič osvojil naslov prvaka, Nataša Sljepica iz Beograda, ki je pustila za seboj Ljubljančanko Kovačevo, pa petič.
Med moškimi je bil Cerar pred Kersničem in Vratičem, v ženski konkurenci pa je Sljepica pustila za seboj Marlenko Kovač in Subo-tičanko Skenderovičevo.
Na posameznih orodjih je Cerar zmagal v parterju, na drogu, konju in na krogih, medtem ko je na bradlji zabeležil najboljši rezultat Vratič (2. Kersnič, 3. Cerar). V preskoku konja je bil Kersnič boljši od Cerarja
DKEEEEdb&šJkm&J&tJSiJDEEKENi
MILAN, 18. — Z današnjo zmago nad Milanom s 3:1 (3:1) si je Inter osvojil »Pokal milanskega mesta«.
Gole so dosegli: v 22’ dn 25’ p. p. Bedln, v 28’ Jair, v 36’ avtogol Celle. V 14' je Rognoni zamenjal poškodovanega Pratija, v 18’ d. p. jc Bertini nadomestil Bedina, v 24’ je Landini prepustil mesto Guameriju, Trapattoni pa je v 28’ zamenjal Foglija.
* * *
LIZBONA, 18. — športni dnevnih «A Bola« piše, da zahteva nogometaš Benfice Eusebio za podpis pogodbe približno 160 milijonov lir. Najbolj priljubljeni portugalski nogometaš bi bil pripravljen podpisati za to vsoto, naj-večjo kar so jih do sedaj zahtevali in izplačali na Portugalskem, pogodbo za celo življenje. Eusebio je star 27 let in pol.
* * *
MILAN, 18. — Milan je uspešno zaključil pogajanja s Torinom za «nakup» francosko - argentinskega srednjega napadalca Nestorja Com bina. Milanski klub je plačal za Combma 259 milijonov lir in je Torinu prepustil v solasništvu (5U I odst.) igralca Petrinija.
tagna, Giannini, Pison, Helm sen, Meggiolaro, Renosto,
Bernard, Trevisan, Santelli, U Pasinati, Bubnich in Mondo.
TRŽIČ: Blason, Toros, Cergol>’ Valenti, Valentinuzzi, Lulich, nardel, Padovan, Morin, Zoch, u vaz, Moron, Visintin, Orzan, L zot, Apostoli, Zeleznich.
UDINESE:	Geatti, Caral£^f
Luise, Sclauzero, Valcareggi. * -so, Pravisano, Montico, CancZZ Manentek, Menegofcti, Macor, ® ke, Boscolo, Tulissi, Snidero, tini, Frizzi.
KANU
28. in 29. junija v Tacnu
Že 123 prijavljenih za nastop v kanu-slalomu
28. tol 29. junija bo v Ljubljani sedemnajsti mednaro« kanu slalom. Letos se je P™^ vilo kar 10 domačih klubov, o® .
štirje iz Slovenije in sicer
Ljub-
ljansko brodarsko društvo, Ta® ’ Hrastnik in Soške elektrarne. ^ tujih ekip so doslej prijavili s* udeležbo Avstrijci, Poljaki, c . Slovaki, vzhodni Nemci in Affl‘ čani. Vseh 5 držav je prijavilo f je najboljše kanuiste, saj w g, Tacnu izbirno tekmovanje za.. ^ tovno prvenstvo. Organizatorji vedno čakajo na prijavo Ita Francije in Švice, ki se bodo movanja skoraj gotovo udei Vprašanje pa je, če bodo na . movanje v Tacen prišli tekfflov ci iz Belgije in Zvezne repuD‘\_
Pokal za četrtouvrščeno ekipo
ci iz .Belgije in zvezne »r; ri. Nemčije. Toda že do sedaj v javljenih 123 tekmovalcev, med terimi so dvakratni in celo kratni svetovni prvaki, žago ija kvaliteto Tacna 69.
liiiiiiiiiiiiixiTiiiiiiiiiiiiiliii«i>iiiiiiiiiiiiiaiiiiialiillliliiiiB«ifi>JiiiliiiiiiMii>>iiiiiiiliilliili>*i>iIII,llliK,>l<>
NAMIZNI TENIS
Slovenija razpolago z odličnimi mladinci
V dvoboju s Hrvaško so z zmago presenetile mladinke, mladinci pa so doživeli tesen p°raZ
V nedeljo sta se srečali v Murski Soboti mladinski reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Slovenski strokovnjaki in trenerji so gledali na to srečanje s precejšnjim optimizmom in sicer so pričakovali časten poraz tako mladink kot mladincev. Ob mizi pa se je pokazalo, da je bilo tako optimistično gledanje vsekaaor nekoliko preveč skromno. Slovenski mladinci so izgubili tekmo z najtesnejšim izidom. Ekipa je nastopila v postavi žekš, šimonka in Lebar. Zelo uspešno je igral Jože žekš, doma prav iz Murske Sobote, ki je premagal v samih dveh setih vse tri hrvaške nasprotnike in zlasti nadarjenega Ivico Stipančiča, mlajšega brata bolj znanega Antuna. četrto točko je osvojil šimonka proti Rajčeviču z 2:0. Tržaški simpatizerji namiznega tenisa se gotovo še spominjajo «3. Borove nagrade«, novembra 1967, ko sta nastopila tudi dva najboljša slovenska mladinca žekš in šimonka: v finalu sta odigrala eno najlepših tekem turnirja.
če so se fantje častno borili so
dekleta veselo presenetila. gala so z visokim izidom 5:2. ^ le povemo, da sta nastop111 ^ Hrvaško dve izredni igralk1 ^ sta Irena šrbec (tretja na zad.^ii-državnem prvenstvu med 0 v cami in celo državna prvakinj dvojicah) ter Duganjičeva na zadnjem državnem Prv€fe. med članicami in že državna,, prezemtantka). Zato lahko mo zmago slovenskih predata kot izreden uspeh. Zlasti se J® e. likovala Zina Martinec, ki J® Pp» magala šrbecovo v treh setih-tudi komaj 15-letna Eva Jel®„r odlično igrala. Premagala j® t'ue njičevo v samih dveh setih.
Naj še mimogrede omenim**^ sta bili Martinčeva in JelI\.Jr0v1 prav tako prisotni na «3-	„0-
nagradi«. S tem hočemo zlaStV^jpi udariti, da je bil ta medn9Inlč-turnir Bora na res visoki t®wter nt ravni, saj srečujemo mTiCf°e$fr kratnih udeležencev na vidn
mestih, nekatere pa celo v evropskem in svetovnem
eih
sam1
vrb"-
C
MAKS ZADNIK
3
ln dopoldne 28.4.45 smo se sestajali in pripravljali načrte za mobilizacijo, zbirali orožje in se dogovorili za zasedbo Materije, Podgrada, Kozine in drugih krajev. Ko smo že prišli v Brkine, smo zvedeli, da so naše čete prodrle na Pivko, kjer so razbile četniške in nemške oddelke. Pripomniti mo ram še, da je bila tisti dan cesta Trst—Reka polna četniških, ustaških in nemških beguncev, tako da skoraj ni bilo mogoče čeznjo. Po njej so šle nepretrgane kolone ubežnikov od Reke in Podgrada proti Krasu in Trstu. Zločinska drhal je bežala pred pravično sodbo. Na tem območju je bila le naša nepopolna četa (4. ali Auberjeva četa). Dve sta bili v Istri, ena (tretja) pa na območju Divače in Barke ter Vremske doline. Bili smo nekoliko prizadeti in kadrovsko oslabljeni, ker so morali oditi skoraj vsi četni komandirji, njihovi namestniki in komandirji vodov na štab IX. korpus po nalogu nam. kom. korpusa Jožeta Klanjška-Vasje prav tedaj, ko so bili najbolj potrebni.
Proglašena je bila mobilizacija, v čete so prihajali novinci, morali smo postavljati nove četne funkcionarje, formirati nove vode in hitro pripravljati vse potrebno za zasedbo dotedanjih nemških postojank. Popoldne 28. aprila sem moral nujno na sektor Gaberk—Pregarje, ker smo dobili obvestilo, da nas tam čakajo novinci in da je pričakovati napad čet IV. armade na II. Bistrico, s katerimi je treba navezati stike in koordinirati naše in njihovev akcije. Obveščevalci in drugi člani štaba, razen načelnika Vičiča, so se napotili proti Divači.
Bil je meglen in deževen dan, le sem in tja so se oblaki dvignili. Potoval sem tako hitro, da sem prispel v manj kot treh urah iz Brezovice na Pregarje, čeprav smo računali pot za nad 4 ure pešačenja. Okoli 16. ure sem prispel na Pregarje. Kmalu potem smo zaslišali gosto streljanje minometov, topov in mitraljezov med Šembijami in II. Bistrico
Navezal sem stike s predstavniki komande mesta II. Bi strica, ki so bili na Pregarju in so se pripravljali za odhod
OSVOBODITEV MATERIJE 29.4.1945
20.
Med Snežnikom in morjem
Spomini no NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri
Zaplenili smo 4 mavzerice, italijansko brzostrelko, pištolo, daljnogled in fotoaparat ter ostalo opremo. Bili so nemški vezisti, ki so bili poslani iz Dekanov proti Buzetu, vodil jih je podoficir, ki smo ga ubili. Kolesa smo pustili domačinom.
Ujetnike smo odpeljali s seboj in odšli proti Loki, kjer smo večerjali in že isti večer odšli naprej ter do jutra prispeli v Skadanščino. Naslednji večer, 24.4.45 pa prešli cesto in se vrnili v Brkine.
VRNITEV V BRKINE 26.4.1945
Dne 26.4.45 smo se ustavili v SkadanščinI, kjer smo se srečali z nekaterimi našimi obveščevalci in funkcionarji, ki so šli v Istro. Gez dan nismo mogli prekoračiti ceste. Tam mi je Emil predal dolžnost namestnika bataljonskega ko misarja in vse sezname. Zvečer smo odšli čez cesto v Brezovico, kjer je bil del štaba odreda. Tovariši, ki so bili premeščeni na IX. korpus, so tega dne odpotovali iz Brezovice proti Artvižam ali Mršani in dalje proti Barki in Divači.
Na štabu odreda pa je bilo silno živahno. Ves dan 27.
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 B, II., TELEFON 93 808 In 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA* mesečno M® vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 1P0 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškeg (0 ur Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogla* beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »Socletk Publicltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst_
v U. Bistrico.	Na Pregarju	je	bilo silno	živahno. Nihče	ni
delal na polju. Dekleta so	pletla vence,	šivala zastave	in
pisala parole po zidovih. Neverjetno, kako so se ljudje spremenili! Se pred dobrim mesecem ali manj so se vsi bali vdora Nemcev in četnikov, sedaj jim je bil strah nepoznan. Vse trpljenje,	žrtve, strah	in	težave so	pozabljene. Nihče
več ne misli nanje. Vse se pripravlja na sprejem borcev IV. armade. Ze se vrnejo prvi domačini iz 11. Bistrice in navdušeno pripovedujejo, kako so bežali četniki in Nemci iz 11. Bistrice proti	Reki, Klani	in	Podgradu.	Pripovedovali	so
tudi, da so se mnogi sovražni vojaki razkropili in se umikajo po gozdovih proti Pregarjem in Tominjam. Člani narodne zaščite so stopili takoj v akcijo. Odšli so proti Gar-žonu v dolino Posrtvice, da pričakujejo bežeče Nemce in četnike ter jih polovijo. Zdelo se mi je, da je prišlo do sovražnega poloma tako nenadno, čeprav smo ga tako dolgo čakali.
Okoli 17.30	ure 28.4.45 sem	stal	na križišču	sredi pre-
garske vasi, od koder se je dobro videlo proti Hrušici in Zajelšju. Pritekla je neka ženska iz spodnjega dela vasi in mi povedala, da bežita dva četnika mimo vasi proti Brdu (ledinsko ime).	Hitro	sem stekel	po	poti, ki vodi	s Pregarja
v Hrušico, da	bi ju	prestregel.	Nisem bil sam.	Za menoj
se 1e podil trop 15 otrok, starih od 7—13 let. V teku sem prispel do roba gozda v Brdu in presenetil ubežnika, ki je bil brez orožja, toda ni bil četnik, pač pa Čerkez v nemški uniformi Predal se mi Je na klic brez odpora. Odvedel sem ga s seboj v vas. Toda neverjetno predrzni so ti naši otroci! Hitro jim je zrasel pogum. Se pred 14 dnevi si nihče izmed njih ne bi bil	drznil	nositi orožje,	sedaj pa so	začeli kai
Iz ograj in grmovja vlačiti pištole in puške.
Ujetnika sem pripeljal v vas, ga izročil patroli komande mesta II. Bistrica, naročil vojaškemu referentu, naj pošlje novince v Brezovico in se hitro vrnil na štab v Brezovico
(JO*
da bi obvestil člane štaba in četne komande o razv°ju -(j godkov in tako omogočil, da bi lahko takoj ukrepali. čas končnega obračuna z zločinsko drhaljo četnikov, f®51 ^ in Nemcev je bil sedaj tu. Nisem smel zamuditi niti trenu %o-kajti komandant in komisar sta bila v Istri, namestnik v mandanta pa je bil premeščen na IX. korpus. Izmed štaba sva ostala na tem sektorju le jaz in Srečko » je načelnik in nekaj obveščevalcev. Na voljo sta nam dve nepopolni četi 3. in 4. (oz. prejšnja 2. in 3.). Se večerom sem se vrnil v Brezovico in obvestil štab oz. p nika o osvoboditvi II. Bistrice.
V štab odreda v Brezovico sem se vrnil že °k° ’ 3 ure 28.4.45. V vasi je bilo zbranih kakšnih 50—60 ^°xce sgsa in 4. čete, nekaj obveščevalcev in načelnik štaba. Hitro ® 0 jim povedal, kar je bilo nujno potrebno. Na osnovi ukazali pripravljenost vseh borcev In terenskih delavcev. lu po 20. uri je prispel iz Dan pri Divači kurir neke dl IV. armade ali je bil celo iz operativnega štaba IV. aTinet^l s katerimi je bil naš obveščevalec Jože Marušič že stike, in nam povedal, da so njihove enote zasedle ter v imenu svojega štaba zahteval, da jim do jutra 12 mo načrt o sovražni obrambi Trsta.	^
Odtlej so se dogodki zelo hitro razvijali. Kmalu -L^gtal smo zvedeli, da so prodrle neke brigade že v Brkine, je problem, kako dobiti načrte. Bili so namreč onstran ^ v Skadanski gori, kjer je bil bunker obveščevalnega ce o Vsa cesta je bila nepretrgano polna sovražnih kolon, smo sklenili, da IV. četa napade četniške in ustaške bes1** in s tem omogoči prehod kurirjev v Skadanščino.
(Naaaiievanie »
le&U