V 
organizaciji Slovenskega centra za obroč­ kanje ptičev (SCOP) in Prirodoslovnega 
muzeja Slovenije (PMS) smo se v nedeljo, 
15. decembra 2019, v prostorih PMS zbrali obročk­ ovalci ptic in podporniki obročkanja v znanstvene 
namene. Med razstavljenimi skeleti in formalin­ skimi preparati v vogalni dvorani muzeja se nas 
je s komolčnim dotikom nagnetlo na stole kar 
67. Tradicionalnemu pozdravnemu nagovoru direk­ torice PMS dr. Brede Činč Juhant je sledil vsebinski 
del srečanja.
OBROČKANJE JE ODGOVORNOST 
DO DRUŽBE, SEBE IN PTIC 
Medtem ko obročkovalci poznamo ptice in 
tehnike lova, pa je naše poznavanje formalno­ ­ pravnega okvira lova in obročkanja ptic skrajno 
skopo. Prvi dve predavanji, Zakonodaja s področja 
zavarovanih prosto živečih vrst živali in obročkanje 
ptic v raziskovalne namene (Urška Mavri, Agen­ cija Republike Slovenije za okolje) in Inšpekcijski 
nadzor na področju zavarovanih prosto živečih vrst 
živali in obročkanje ptic v raziskovalne namene (Maja 
Kamin, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje 
in prostor), sta z izvrstnima predavateljicama 
vsebinsko in komunikacijsko kar zarezali v avdito­ rij. In s tem v glavno temo srečanja. Ob številnih 
vprašanjih je bilo očitno, da obročkanje pomeni 
odgovornost do družbe, sebe in v prvi vrsti do ptic. 
Z delavnico Prenovljena shema obročkovalskega izpita 
in zakonodajni del izpita (Al Vrezec, PMS) smo ob re­ ševanju vprašalnika odgovarjali, se učili in hkrati 
družno opravili zakonodajni del prenovljenega ob­ ročkovalskega izpita. Ta je sestavljen iz treh delov: 
(1) zakonodaja in pravila obročkanja, (2) določanje 
ptic in (3) terensko delo. Večina obročkovalcev 
je namreč opravljala obročkovalski izpit po stari 
shemi, ki zakonodajnega dela ni vključevala. Ob­ ročkovalcem, ki zakonodajnega dela izpita niso 
opravili, pogodbe o sodelovanju pri obročkanju ptic 
s Prirodoslovnim muzejem Slovenije v letu 2020 ali 
kasneje ni moč obnoviti.
Po odmoru sta sledila prispevka EURING – evropski 
selitveni atlas in prihodnost slovenskih obročkovalskih 
podatkov (Borut Štumberger, PMS) in Barvne sheme – 
prvi korak k multipliciranju najdb (Dare Fekonja, Borut 
Štumberger, Al Vrezec, PMS). EURING, Evropska 
zveza za obročkanje ptic, je napredek Evrazijsko­ ­ afriškega selitvenega atlasa ptic na generalni skup­ ščini jeseni 2019 v Zrenjaninu postavila za temo 
članic. V Slovenskem centru za obročkanje ptičev 
(SCOP) smo podatke o najdbah že poslali v evrop­ sko obdelavo. Na evropskem nivoju so evidentni 
napori, da se obročkanje bolj usmeri v monitoring in 
napovedi. Hkrati pa EURING izrecno spodbuja izde­ lavo nacionalnih selitvenih atlasov. Prvi pomembni 
korak k zamisli atlasa selivk v Sloveniji bo nova ob­ ročkovalska baza (več o tem v naslednji številki).
Za številnejše najdbe in oblikovanje monitoringa je 
treba v Sloveniji sprožiti nov obročkovalski proces. 
Trajal bo več let. Morda desetletje. Slovensko ob­ ročkanje ptic namreč že več desetletij komaj sledi 
razvoju ali pa sploh ne. Kljub neverjetnemu naporu, 
merljivim celo s 100.000 obročkanih ptic/leto, 
najdb številnih vrst ptic skoraj ni ali pa žal niso ob­ delane. Za zbistritev pogleda v prihodnost je treba 
zmanjšati povprečno letno obremenitev iz sedanjih 
1000 obročkanih ptic/osebo na okoli 300 obročka­ nih ptic/osebo. To ni vojna napoved. To je poziv k 
razmisleku, oblikovanju manjših delovnih skupin; 
npr. kraljički, galebi, sove, sinice, k (samo)izobraže­ vanju in regionalnemu druženju obročkovalcev. In 
poziv k najbolj enostavni obdelavi in objavljanju po­ datkov o obročkanih pticah, ki jo zmore vsak izmed 
nas. S kratkim dopisom, ki bo navedel cilje, problem 
in pričakovane rezultate ter obvezo, da bodo rezul­ tati objavljeni, je moč pri SCOP­ u pridobiti podatke 
o neki obročkani vrsti ptice v Sloveniji.
Ob zaključki srečanja je Al Vrezec z veseljem predal 
strokovno vodenje SCOP­ a Borutu Štumbergerju, 
koordinator obročkanja pa ostaja Dare Fekonja.
Pogled na skupnost 
obročkovalcev, zbranih 
15. decembra 2019 v 
Prirodoslovnem muzeju 
Slovenije na 4. Kongresu 
obročkovalcev ptic Slovenije. 
V ospredju prvi dami 
srečanja, Maja Kamin (levo) 
in Urška Mavri (v sredini) in 
novi strokovni vodja SCOP-a, 
Borut Štumberger (desno).
foto: Davorin Vrhovnik
ČETRTI KONGRES 
OBROČKOVALCEV 
SLOVENIJE
/ / Borut Štumberger
MOČVIRSKA 
TRSTNICA 
(Acrocephalus 
palustris)
Svet ptic 01, april 2020 42