Po dolgem in počez 
po naši občini - »Pridobitve 
neke davne petletke«
46
Bliža se konec decembra. Ponavadi je to čas, ko delamo obra-čune za preteklo leto ali morda tudi za kako daljše obdobje. Po-djetja, ustanove, razne organizacije in posamezniki nameravajo rezultate svojega dela obelodaniti v posebnih poročilih. Nekatera od njih bodo v tiskani obliki prišla v javnost, spet druga pa kot tipkopis ostala znana le manjšemu krogu Ijudi.
O tem, kaj je bilo v zadnjih letih novega na območju naše obči-ne, ni treba posebej praviti. Prepričali ste se lahko na lastne oči ali pa brali v raznih časopisih in glasilili od katerih vsaj Javna tri-buna ni skoparila s podatki iz šišenskega okoliša. Nas pa zani-ma, kaj je bilo na tem območju »novega« pred davnimi leti, na primer v prvem desetletju tega stoletja.
Oglejmo si poročilo, ki ga je izdala dežela Kranjska, kakor se je tedaj poimenoval večji del sedanje Slovenije. Skromna knjiži-ca z nekaj več kot stotimi stranmi nam popisuje novosti o dežel-nih zgradbah (mišljene so gradnje) in pospeševanju kmetijstva na Kranjskem v dobi 1908-1913. Seveda ni treba posebej ome-njatj, da opisuje tudi kraje, ki danes spadajo pod občino Ljublja-na Šiška, zato se kar hitro sprehodimo po njih.
Stari tacenski most (zgrajen leta 1910 in 1911) v zimski preobleki.
Obe Šiški, Spodnja in Zgornja, sta leta 1909 dobili vodovod. Za skupno 3464 prebivalcev so postavili okrog devet kilometrov cevi, ki so jih priključili na mestno omrežje
Med Brodom in Tacnom je Sava odnesla star lesen most, zato so pričeli graditi močnejšega, železobetonskega. Mnogi se ga še spominjate, saj je bil v uporabi do leta 1978, ko so ga nadome-stili z današnjim. Most so postavljali kar dve leti - 1909 in 1910.
Med Tacnom in Vodicami je bila okrajna cesta v slabem sta-nju. Zato so jo na šestih delnih progah temeljito popravili in po-nekod tudi prestavili. Posebno nevaren je bil Reboljev klanec v Povodju, ki so ga uredili v letih 1912 in 1913.
Med Gameljnami in Rašico so gradili novo občinsko cesto.
Zapoge pa so leta 1909 dobile vodovod, ki je oskrbel 168 pre-bivalcev.
Na vodiškem koncu velja omeniti še gospodinjsko šolo v Rep-njah, kjer so šolske sestre ter državni uradniki poučevali kmečka dakleta. Učila so se gospodinjstva, likanja, šivanja, reje živine itd. šolanje pa jim je delno plačeval deželni odbor iz svoje malhe.
Veliko je bilo novosti v okolici Medvod. Od Vikrč do tega kraja je bila na novo urejena občinska cesta. V Preski so leta 1908 in1909 zgradili vodovod, s pomočjo katerega je 228 prebivalcev prišlo do redne vodne oskrbe. Poleg tega je bil zgrajen oporni zid na cesti Preska-Medvode. Pojdimo dalje. V Studenčicah je bila med vasjo in Vazarjevim znamenjem na državni cesti popravljena
občinska pot. Dva mostova pa sta bila zgrajena na cesti, ki iz Sore pelje proti Trnovcu.
Denarno podporo za navedene gradnje je preskrbela dežela Kranjska, nekaj je primaknila avstro-ogrska država, medtem ko so pri vodovodih morali seči v mošnjiček tudi interesenti sami.
Za prihodnje obdobje je imel deželni odbor v programu uravna-vo Sore pri Goričanah, za katero je bil projekt izdelan že pred le-tom1913.
Pridobitve, ki jih je v letih pred prvo svetovno vojno načrtoval in izvedel deželni odbor, so danes močno zastarele. Vodovodi so opuščeni, ceste na novo urejene ter asfaltirane, tacenski most podrt, Reboljev klanec spremenjen in zaradi bližnje avtoceste domala opuščen; repenjska gospodinjska šola brez značaja jav-nosti ter državne podpore in še bi lahko naštevali. Moramo pa priznati, da marsikaterih ugodnosti, ki jih danes uživamo, ne bi bilo brez trdnih temeljev, ki jih je pred desetletji postavil Kranjski deželni odbor. Pa ne samo to. Novosti v naših vaseh so tudi bile plod prizadevanj številnih, sicer neimenovanih, vaških odborni-kov, ki so se v tedanjih občinah Medvode, Tacen, Šmartno, Smlednik in Rašica trudili za dobrobit domačega prebivalstva.
Andrej Mrak