Biiizelvwkaalspreis BJtt U.la KardtpanknBotc Veria« nod SotkrtfUeitung: Klagenfurt. Bismarckiliie 18, Poettacli US t Besug^rels (1ш vwaua zahU>ar) тооаШсћ KM 1 — tret Наш (еШасИИебИдИ RM О.Ш> StaeteUeebObt AM>esteUung«D dar Zeitusg fttr Лоа nadtfolgmden Monat werdeo nur echiiftllcb uad rnir bis 36 dee krafenden Monate MagenommeD Nr. 93. Hjalnburg, 25. November 1944. Pot iz zmede na Balkanu Proti Sovjetom, Romunom, Bolgarom, Anglo - 4merikancem in tolpam Mojstrovina vodstva in čete Le C težavo si fe človek v preteklih tednih napravil sliko o dogodkih na Balkanu. Tu so zdaj razložena dogajania na Jugovzhodu v njihovih velikih političnik in vojaških zvezah. Potrebno je pri tem, da si predočimo položaj dotlej, dokler niso dogodki v Romuniji in takoj nato v Bolgariji razgibali vseh nemških obrambnih energij. Od Peloponeza do ti a gori do bliž ine meje Reicha so stale številne skupine tolp, ki so mestoma resno ogrožale naše preko vsega prostora porazdeli ene čete. Cest je bilo malo in zaradi stalne nevarnosti od strani nizkih letalcev se je dalo po njih voziti večinoma le ponoči in z močnim spremstvom, ker so iz gozdnih skrivališč oprezovali na nje. Tračnice železniških prog, ki jih ie še mani, so skupine tolp vedno znova' razstrelile, tako da so mogli vlaki voziti le podnevi in z zamudnimi prekinitvami, zlasti ker so sovražni lovci z »gorečnosti o« napadali skoraf vse vlake. 2e takrat ie bilo često treba več dni, da si prevozil progo, kar bi ob normalnem prometu opravil v nekai urah, pa si bil še lahko zadovoljen, da je šlo vse tako »gladko«. Le tisti, ki si je vsaj približno predstavljal ta Balkan, si je mogel v trenutku, ko so boljševiki sunili proti Severni Srbiii in so Bolgari nastopili v Macedoniji, ustvariti sliko o zaprekah, ki so jih pri svoiih premikanjih morale premagati nemške čete od otokov v Egeiskem morju in iz Grčlie. ■ Kajti kako težavna in dolga je bila pot iz Juga za nemotorizirane čete in kako široka fronta proti Bolgariji, kako blizu so se Sov-jeti že pririnili do Belgrade in koliko spodbude ie pač s tem dobila aktivnost tolpi Sledeči tedni pa so pokazali, da je nemškemu vodstvu uspelo obvladati to nalogo, k: se ie zdela malo da ne nemogoča Vtem ko so naše divizije vezale v Severni Srbiji sovjetske sile s tem, da so sovražnika z шшкалЈет in nenadnim zopetnim napadanjem vedno znova prisilile, da jih je moral slediti In se zopet postaviti nared, je potekala izpr«znitev.Grčije z munici-ozno premlšijenostjo, nemotena po anglo ameriških četah, ki so se med tem izkrcale. V noči na 2. november co nemške zaščitne čete prekoračile proti severu qr-ško-macedonsko mejo, s čimer je bila uspešno zaključena prva velika faza boja v Jugovzhodu in zawj. Naj jo tukaj orišemo v velikih potezah. Nastanek balkanske vzhodne konte Ker se je moralo domnevati, da se bodo Anglo-Amerikanci nekega dne ^kušali ustaliti na Balkanu in g tem zopet pridobiti svoje nekdanje pozicije na Jugovzhodu, je bilo težišče nemških sil osredotočeno pred vsem na prostore ob obali tn na njihovo s tolpami namešano zaledje. Toda namesto Anglo Amerikancev je prišel naprej 23. avgust, ko je izdajstvo izročilo Romunijo sovjetskemu nasilstvu. * Zdaj je šlo zlasti za to, da se čimprej zberejo udarne skupine v prostorih Belgrad — Niš, da se zapre ogroženi odprli bok in po rine protiutež nemških sil do bolgarskega okupacijskega zbora »Srbija«. Kajti preden so sovjetske armade prodrle čez prelaze Karpatov na Sedmograško, skozi Železna vrata na Južno Ogrsko in preko Donave v Severno Srbijo, se je — kakor je bilo pričakovati — izročila boljševikom tudi Bolgarija in se vdala brez boja, potem ko so že dalje časa bolgarske sile stale z zaprtim vlzirjem ob nemški strani in s prozornim! sredstvi delale za svoje lastne koristi in koristi tistih rdečkarjev, ki so stali za njimi. Za celotno nemško armado na Balkanu je bilo zdaj odločilnega pomena, če se bo posrečilo, zapreti pretrgani bok, ie preden же približajo Sovjeti In Bolgari, in postaviti obrambno fronto na vzhodu. Od Kffe|ak«ga morj* do Donave Na obeh straneh Niša so močni lastni odredi zavzeli položaje »prejem nemških čet, ki so odkorakale preko Sofije iz Bolgarlie in so najprej z »pahnile ilro'ko vrzel fronte med Zaječarom in Leskovcetn. Prvi odredi, ki se dospeli v belgrajskl prostor, pa so takoj odkorakali vzdolž Donave v smeri proti Turn-Severlnu, da zasedel* prelaze Transilvanskih, Alp, ki prihajajo do Železnih vrat, le ustvarijo zapirajoče položaje. Ti si zgrade končno vzhodno fronto od Temeivara preko Niša v dolino Strumlce, kaijti pred Temei-. varom so naše bojne skupine zavzele zapah tvoreče položaje, da bi zaščitile srbeti Prostor pred sovražnimi illaml, ki takrat operirale že v romunskem tanatu; Iz Grčije privedene enote pa so takrat začele oiače-vati najprej samo redko zasedeno fronto Proti macedonsko-bolgarski meji. Dm se je mogla postaviti ta usodo čet na Jugovzhodu odločujoča vzhodna fronta, čeprav #o bili Sovjeti 1 owniml armadami hi sedmimi hitrimi zbori že davno dosegli črto Turda-Turn Severin, ni povzročilo samo nemško vodstvo, ampak končno tudi sovjetsko vodstvo, ki je skušalo najprej doseči odrejene mu cilje na Južnem Ogrskem, Sedmo graškem in v prelazih Karpatov. Kajti upa li so, da z resnim ogrožanjem Budimpešte dosežejo svoje še važneiše, po razkrojeval-nem agitatorskem delu pripravljene cilje, da namreč pridobijo nekega dne Ogrsko kot tretjo v zvezi brezčastnežev, pri čemer bi se potem skoraj avtomatično zaprla zaklopnica po njihovi agitaciji tako često citirane »balkanske pasti«. Štirje odločilni tedni Ko so pa Sovjeti vitleli, da so šli po vodi njihovi upi, ki so lih bili stavili v Sedmograško in v po tolpah naščuvano Slovaško, so se vendar odločili do velike ofenzive iz romunskega Banata, katere trije napadni kli ni so bili usmerjeni proti Severni Srbiji, Sze-gedinu in prostoru Veliki Varadin — Debre-cin, vtem ko so četrti klin nastavili iz pro štora pri Turn-Severinu proti ovinku Donave. S tem so se začeli hudi, premenljivl obrambni boji v severnosrbskem prostoru, ki so jih nemške čete skozi štiri tedne vzdržale z brezprimerno požrtvovalnostjo točno v času, ki je nemškemu vodstvu omogočil v bistvenih potezah zaključiti izpraznit"/e. odmikania in pregrupiranja. Vtem ko so na sovražni strani nameraval! pridobiti z delno ofenzivo v ogrskem prostoru progo za zbiranje, da bi sunili proti Budimpešti, je merilo kleščasto premikanje v Severni Srbiji naravnost na Belgrad, trajalo je pa — kakor že povedano .— polne štiri tedne, da so mogle čeljusti teh klešč streti Belgrad, čeprav so jih poganjali trije zbori sovjetskih strelcev, en mehanizirani gardni zbor in devet divizij strelcev, katerim so povrh skušale olajšati pot divizije tolp in močne skupine bolgarskih borcev. Skoraj ob istem času, ko so Sovjeti začeli pritiskat: iz Temešvara proti črti Becskerek — Vršac in iz ovinka Donave med Brzo Pa-lanko — Kladovom proti dolini ob Moravi. so nastopile med Nišem in dolino Strumice tri bolgarske armade, ki so se, podprte po številnih tolpah, začele bojevati proti našim linijam. Bilo je to okrog 21. septembra Čeprav so torej od spodnje Tise tja dol do doline ob Strumici boljševiki in Bolgari v zvezi s tolpami, ki so jih oni dirigirali, napenjali svoje številčno veliko močnejše sile, da bi zajeli naše skupine, so vendar pote kala premikanja od Egeiskega morja, otokov v Jadranskem morju ter od Peloponeza nevzdržno in naravnost z natančnostjo vozne ga reda. Vtem ko so dne 27. septembra naši gorski lovci v ovinku Donave z zanosnim napadom razbili dva sovjetska polka, so prinesli prevozni oddelki zračnega orožja bataljone za naskok, ki so takoj posegli v hude obrambne boje v Banntu. Vtem ko so se morali naši relativno slabi odredi proti petim po oklopnjakih podprtim sovjetskim divizijam strelcev prebiti nazaj do doline ob Moravi. smo en otok izpraznili PO načrtih. Medtem ko je branilcem be'nimostišča ичпе!о, preprečiti po številnih oklopniakih podprt presenetljiv napad na cestni most proti Zemunu, so ostanki nemških enot zapustili Atene in Va-lono, potem ko so bile razstreljene vse pristaniške in vse druge vojaške naprave. Med tem pa so v prostoru zapadno od Kumano-vega še trajali hudi boji s številčno dmleko močneišimi in po oklopnjakih in bojnih letalcih pod.prtimi bolgarskimi skupinami Kakor je uspelo nemškim divizijam, da so zavrle sovjetski naval na Belgrad, ki je Kriza \ Beljslji na višku Pieriotov klic na pomoč - Upadli ugled - Moskva graja Stockholm, 24. novembra. Čeprav so demonstracije, ki so bile zadnjo nedeljo v Bruslju in drugih večjih mestih, potekle brez večjih pripetljajev, in so partizani v nekih krajih pristali celć na to, da po pozivu vlade, za katerim stoji sedaj ygavezni-ška zasedbena oblast, oddajo oroA^/kriza v Belgiji niti najmanj ni oslabela. ■ Proti obnašanju Plerlota, ki si nI vedel drugače pomagati, kakor da je proti Ma-guljcem poklical zaveznike na pomoč, je naperjen naval ostre kritike od strani vseh strank, posebno pa od levice Komunistični list »Drapeau Rouge« ostro napada Plerlota In mu očita brezčastnost. Belgija je bila radi poziva Plerlota na zaveznike ponižana v stanje afrikanske kolonije. Tudi liberalni Ust »La Cite Nouvelle« Izvaja, da je celokupni belgijski narod danes proti vladi. S tem, da iskala pomoči pri britanskih oblastih te zmanjšala svoj ugled. Pri demonstracijah v nedeljo je šlo približno 15.000 nezadovoljnih prebivalcev Bruslja po cestah ter so se povsod videle rdeče zastave. Kakor posebno podčrta »Af-tonbladet«, so udeleženci demonstracij prepevali tudi internacionalo Težko oborožena policija je sledila mimohodom in v stranskih ulicah so bile pripravljene zavezniške čete, da bi bile v primeru potrebe pri roki. Dejstvo, da je moral Pierlot kljub boju proti Maquijcem dopustiti te demonstracije, je dokaz za izredno težki položaj, v katerem se nahajai »Pravda« je dala včeraj razbrati, da je belgijski ministrski predsednik v njenih očeh samo reakcionar, ki ne razume znakov časa. Dokaz za naraščajoči vpliv radikaliziranih partizanov je dejstvo, da je bil pod njihovim pritiskom, kakor poroča belgijski radio, eden izmed bruseljskih 4r Szdrman oO^zM SMweilkn-^gUfj^ A R /U 'A # o/žw"'''''t'2?ii2"fe V )BekEScseba^^^ *"<" /ђд&зг žegediiA ^ ffUMXNIEh /ј/п/Ш>Леп А\ф]а#^#^ o/trad Orfe indBrSlo^vahei: 1 Neutra 2 SchBmnftz 2> Kremni k MItsohl S/teusoM ^SiHein GebirgspSsse: J Jablunka-f. D ОиМа-Р ^BeshdnP. Borbeni prostor med Tiso ia Vislo zaprli uradnike in politične voditelie nemških lludskih organizacli, ki. lih bržkone čaka kruta usoda. Nemci, ki so ostali na Romunskem, so kol izgubili državljanstvo in so bili razlaščeni, tako da so zda| izven zakonov in lahko vsakdo stori z njimi, kar hoče Da se Nemci spoznajo, morajo imeti na rokavih poseben trak, in tleti, ki imajo svojce pri lik, morajo imeti zelen trak na rokavu. Zlasti kruto so ravnali boljševiki v Alek-sanderhausenu. ki je najbogatejša švabska občina v romunskem Banatu in ima 10.000 prebivalcev. Boljševiki ondi ropalo, morijo in delajo silo ženam in dekletom. Moške so umorili s strelom v tilnik, posiljeno ženetvo pa |e v mnogih primerih Izvršilo samomor. Tudi v švabski občini Lovrin, kjer so bolj-ševike kasneje nadomestile romunske čete, le njih kratko bivanje zapustilo krvave sledove za seboj. Po poročilu priletnega nemškega vaškega uradnega zdravnika, ki se mu je z žeme posrečilo pobegniti ponoči, je ra*qel kot mrtvaški oglednik dognati na mrličih značilne znake boljševiških moralnih načinov. Moški so bili vsi umorjeni s strelom v tilnik, tako da je krogla izstopila iz čela nif-dvm ko so bile ienske na različne načine po.itrelisna ali z bajoneti zaklane. Skoraj vsa trupla moških in žens'k Imajo po vsem telesu sledove mučenja. bil nameravan kot presenetljiv sunek, т le počasi napredujočo operacijo, ki je stala sovražno bojno silo velik tribut krvi in materiala (na tej kratki progi so samo oklopnia-kov odstrelili 104), tako so iz juga prikora-kajoče čete prekrižale namero med tem Izkrcanega angle.^Jtega sovražnika, da bi jih dohitel in prehitel in so vrh tega opravile še to, da so se z vsemi orožji in dragocenim vojnim orodjem prebile preko težavnih cest skozi pi-elaze in skozi ozemlje tolp. 5000 je držalo Belgrad proti 80.000 Sovictov Ne samo to, kar so naše skupine opravile v teh tednih, bo zapisano kot velik čin т zgodovini vojne na Jugovzhodu, ampak tudi to, kar so naše čete na maršu in z bojem storile na dolgi poti iz Juga. Ko so Sovjeti potem oktobra meseca dobili v roke Belgrad, kjer je bilo na najbolj zoženem mostišču skoraj cel teden vzdrialo približno" 5000 nemških branilcev proti 80.000 Sovjetov in srbskih komunistov, so blH,-prisiljeni, opustiti večja ofenzivna dejanja na balkanskem prostoru, kaiti morali so dobiti na razpolago ojačenja za ofenzivo proti Budimpešti, ki je še vedno žrla ogromne sile in pridobila le malo sveta. Tako so z znatnimi deli prepustili balkansko bojišče zopet številnim srbskim divizijam in poskušali zdaj brez presledka z lastnimi in tremi bolgarskimi armadami ter skupinami tolp doseči odločilne prodore med Kragujevcem in dolino Strumice, ki jim ▼ predidočih tednih niso uspeli. Pa tudi zda) so se s številčno močnejšimi silami in sredstvi izvajani napadi vedno znova zarili pred našimi zajezujočimi položaji. Tudi zadnji so prišli pravočasno Pri tem so se bojevali Bolgari z obupno zagrizenostjo, ker jih tira v ogenj strah pred zatilčnim strelom, in pri tem se Titove tolpe ne bojujejo več kot razbojniki s starimi ne-dostatnimi sredstvi, ampak stalno jih krmarijo Sovjeti in opremljajo s topništvom, topovi za streljanje v salvah in granatometi. V dolini Strumiqe in v prostoru pri Kuma-novem, v prelazih severno od Prištine in zapadno od Mitrovice, okrog Kraljeva in Cač-ka, povsod so ob nemajni stanovitnosti naših bojnimi čet spodleteli sovražni napadi, tako da so se zadnje čete iz Grčije, ki so bile izpraznile Solun, neovirano lahko prikliu-čile bojnim četam v dolini Strumice, ki so se potem odmaknile. Take potekajo naša odmikanja, čeprav jih ovirajo zablatena pota in zasneženi prelazi, razstreliemi mostovi in železniški tiri, čeprav jih stalno ogrožajo sovražni letalci in tolpe, nevzdržno in s točnostjo, ki mora vsakogar začuditi, če pomisli kako dolgo pot so morale prehoditi te čete. Kjer zapira ceete sovražnik, si јА osvojijo z bojem. Tako le т Albaniji In Cmi gori, v Hercegovini in Boml, v Macedoniji in Srbiji. Vsak dan narašča nemška bojna moč, ker je bil opuščen dolgi in z močmi drag zunanji obrambni obroč okrog Jugovzhoda, da se zberejo in osredotočijo zdaj vse sile na notranjem obroču. V Egeiskem morfu se Mtala #p6rlšča Same razmerema majhno število čet smo pustili na naj»krajnejšem obroču, da vežemo sevražn* sile. Te so posadke raznih otokev na Egeiskem morju. Kako nujen se zdi zaveznikom poseg po teh pozicijah na Sredozemskem morju, dokazujejo njihova izkrcanja na otokih Piskopl in Miloš, ki so jih izvajali brez presledka iz sraka in po stran 2. — iter. 93. KARAWANKEN BOTE Sobota, 25. novembra 1944. morju s stalno podporo in z modnimi tilamt. Kalco neodjenljivo branijo naSe posadke otoška oporišča, 10 pokazali možje na otokih Mtlos in Piskopl, ki 80 y večdnevnih pire-menljivih bojih razbili izkrcane skupine la Jih zopet pregnali z otokov. Ce torej danes lahko rečemo, da je na Balkanu uspelo, obvladati vse zmedene situacije, ki so jih morala povzročiti vero-lomstva nekdanjih zaveznikov, je to kakor vedno velika zasluga vodstva In čete. In če danes lahko še to rečemo, da se že več mesecev razgibane sile utrjujejo ▼ modnih no vih frontah, je v tem jamstvo, da se odpirajo zdaj nove možnosti za Wločilno fazo za boj na Jugovzhodu. Kriegsberichter Armin Schčnberg. Jda] Imamo veliko man] lesti" Вегв. 24. novembra. Francoska |avno#t vedno češče daje duška svoji ogorčenosti zaradi katastrofalnega prehranjevalnega položaja pod anglo ameriškim režimom. »Nemcev zdaj ni več«, tako poroča časopis »Re-veil Patriotique«, In mi imamo veliko manj jesti. Dodelitve mesa, presnega masla in sira so maijčkene in so navadno samo na papirju. Tako smo v novembru do danes prejeli v resnici samo 50 gramov presnega masla In nismo dobili niti enega grama sira.« Po »osvoboditvi« se je pri kmetovalcih množila zasega živine, presnega masla in sira, toda prebivalstvo na svoje boječe vprašanje, kam so živila zginila, ne dobi nobenega odgovora. t Vedno nove žrtve tolovajev Zagreb, 24. novembra. Kakor javlja hrvatska radlooddajna postaja so našli pred nekaj dnevi v njegovem stanovanju na Sušaku mrtvega bivšega mestnega župana Maria Sariniča. Kot odličen pristaš Hrvatske se-Ijačke stranke, je bil Sarinič imenovan tudi za župana Sušaka ter je ostal na tem mestu do italijanske zasedbe mesta. Po italijemski izdaji so ga odvlekli tolovaji v gozdove. Ko je Sarinič tamkaj spoznal prave cilje Titovih tolp, je ušel pri prvi priliki iz ujetništva. Poslednje mesece je prejel nato tri pozive, naj se takoj vrne v gozd, ker ga bodo sicer likvidirali kot »ljudskega Izdajalca«. Sedaj so tolovaji izpolnili svojo grožnjo. Neko nadaljnje poročilo iz istega vira pravi, da so izvabili komunisti v letu 1943. bivšega župana v Cagliču, Izico Vladarja v gozd z obljubami, da se mu kot bivšemu pripadniku Hrvatske seljačke stranke ni treba ničesar bati. Vladar se je dal pregovoriti, toda kmalu je uvidel svojo zmoto. Rešiti se ni mogel več, ker so ga komyhisti močno nadzorovali, da bi ga nato, ko ga ne bodo več potrebovali, likvidirali. — Tudi prebivalstvo Pakraca v Slavoniji močno trpi pod terorjem komunističnih tolp, ki izvajajo svoje grozovitosti v tem mestu, tolovaji so izro-pali večino trgovin. Tolovaji so Izgnali rodbine, ki so imele v Pakracu premoženje ia zemljo in jim niso bile ljube. 'Premoženje so zaplenili, del moških pa so odgnali in kasneje ustrelili. Proti „V Z'' je zaščita težko izvedljiva Ženeva, 24. novembra. Generalni major Collino se bavi v angleškem vojaškem časopisu »The Army Quarterly« z nemškim! orožji »V« in izjavlja med drugim, da je s tem prišel v vojno popolnoma nov faktor, ki ima za Veliko Britanijo daleko hujše posledice, nego za katero>koli drugo državo. Zato je neobhodno potrebno, storiti ukrepe, da se britanski otok, zla«ti London, zaščiti pred orožji »V«. To je pa težko izvesti. Po orožiih »V« povzročena SVoda, je enormna Odbiti ponovni ireiiiii napadi pri Aadinn ( zrcalo časa ) Sovražniiiove zgube pri Aachnu: 320 oldopnjaliov In napani 20.000 mož Obarkommando dei Wriurmacfat le dne 23. novembra objavilo: Silovitost sovražnikovih velikih napadov v prostoru pri Aachnu se |e včeraj po začasnem popuščanju znova stopnjevala do največje Izmere. Naše čete so še dalje prestale najtrše ognjene preskušnje in držale svoje položaje. Posadka Eschweilerja, do katerega se je bil sovražnik v predldočih srditih bojih s krvavimi zgubami prikopal od treh strani, se Je po utazu odtegnila obko-IjeajTi In se prestavila v tetivni položaj vzhodno od mesta. Sovražnik Je v prvem tednu nove obrambne bitke pri Aachnu zgubil vsega skupaj 320 oklopnjakov in najmanj 20.000 mož. Tudi naše zgube niso neznatne, vendar daleč zaostajajo za amerikanskiml Dell posadke v Metzu so se v srditih bojih po hišah držali proti sovražniku, ki je včeraj vdrl do sredine mesta. Na Lotarlnškem nasprotnik vzdržuje svoj pritisk v sedanjih prostorih napada. Vzhodno od Saarburga le X najsprednjimi oddelki oklopnjakov prekoračil lotarlnško-elsaško mejo. Babern smo zgubili. V Zapadnih Vogezih. zlasti vzhodno od zgornje Meurthe, Se trajajo krajevni boji I sovražnimi bataljoni, ki še naprej napadajo. Beliortska mestna trdnjava se je držala proti vsem sovražnim napadom. V prostoru Mdhlhausen — Basel napadajo naše krajevne rezerve odrezane nasprotnikove sile. Sovražnik je včeraj zaman poskušal prodreti naš zap^ med južnimi konci Vo-gezov In švicarsko mejo, da bi vzpostavil zvezo s svojimi obkoljenimi skupinami. Naša novovratna orožja so včeraj na daljavo obstreljevala londonski, antwerpensk! In bruseljski prostor. V odseku ob jadranski obali je včeraj doseglo delovanje sovražnega topništva in bojnih letalcev silovitost, ki v tej izmeri tud! v tem prostoru še ni bila poznana. Ponoči je sovražnik znova pričel z velikim napadom s težiščem pri Forliju in ob obali, pri čemer te obsvetljeval bojišče z žarometi. Vneli so se srditi boji zlasti v nekem vdornem mestu severozapadno od Forlija. Iz mostišč ob Donavi na Južnem Ogrskwrn poročajo o novih, še tekočih boljševlških napadih, kjer je sovražnik pridobil sveta. Deseti dan obrambne bitke na Srednjem Ogrskem je znova prinesel popoln obrambni uspeh naših po zračnem orožju učinkovito podprtih odredov oklopnjakov In pehote. Severovzhodno od Budimpešte in v prostoru pri Gyongyesu smo razbili močne napade boljševikov in pri tem z odredi vojske sestrelili 29, po bojnih letalcih in protiletalskem topništvu zračnega orožja pa 35 nadaljnjih oklopnjakov. Ž lastnimi nasprotnimi napadi smo zboljšall položaje in uničili odcepljene sovražne sile. Boljševiško mostišče ob Tisi severovzhodno od Tokaja je neka ogrska divizija odstranila razen ozkega pasu ob bregu. Jugovzhodno od Ungvarja so tudi včeraj spodleteli prodorni poskusi več sovjetskih divizij. Zračno orožje se je v ogrskem prostoru s trajnim učinkom bojevalo proti najsprednejšim oddelkom sovražnih oklopnjakov in proti oskrbovalnemu prometu Sovjetov. Silovitost boljševlških napadov v Kurland-skem je popustila spričo nezlomljene obrambne moči naših čet. Nek Izpostavljeni lok fronte je bil po ukazu Izravnan, pritiskajoči sovražnik zavrnjen. Na južnem delu Svorbe drži posadka, ki jo podpira ogenj naših pomorskih bojnih sil, svoj položaj še dalje v hudem boju proti strnjenim sovražnim napadom. Zaščitne bojne sile vojne mornarice so pred vzhodno obalo polotoka potopile en sovjetski brzl čoln. Severnoameriški zastrahovalnl bombnik! so napadli južno ozemlje Reicha In odvrgli bombe na razna mesta. V Mflnchnu je raz-strelna bomba pogodila v polno in hudo zadela Frauenkirche, poškodovane so bile tudi druge kulturne umetnine. Sile zračne obrambe so sestrelile 19 sovražnih letal, med njimi 15 štirimotornih bombnikov. Demokratska ljudska izobrazba strahotna politična nevednost amerikanskega prebivalstva Eden Izmed glavnih dokazov amerikanskega časopisja pri poveličevanju njihove demokracije, ki se z njo tako hvalijo, je opozorilo na tako zvano svobodo miSljenje In visoko stopnjo izobrazbe v demokratskih državah, ki jo v uredništvih Zedinjenih držav postavljajo nasproti dozdevno nevednemu prebivalstvu Nemčije in vse Evrope Kakšna sta ta hvalisana amerikanska ljudska Izobrazba in znanje o svetu, v resnici, nam sedaj razodeva časopis Zedinjenih držav »Reed Book«, ki objavlja članek dr. Cantrila Iz univerze Princeton. Dr. Cantrl! je skušal s pomočjo organizacije sotrudnikov in agentov, ki je razširjena po vseh Zedinjenih državah, ustanoviti, kakšna je politična In splošna izobrazba amerikanskega ljudstva verjetno, da bi jo pokazal svetu kot posnemanja vreden primer. Ali prišel je do drugih uspehov, kakor jih je pričakoval, ker mora z ogorčenjem ugotoviti, da je mnenje, da se zanima prebivalstvo Zedinjenih držav za svetovne dogodke in da je splošno izobraženo, v resnici za najmanj 90 odstotkov napačno. Povprečni Amerikanec: tako mora priznati dr. Cantril o svojih rojakih, se sploh ne zanima za duševna ali idealna vprašanja bodočnosti in za blagor sveta. Prav tako je po-Dolnoma nebrižen za demokratska nesla On misli samo na sebe, popolnoma osebno. Obseg nevednosti povprečnega Amerikanca je naravnost strah vbujajoč, toži amerikanski raziskovalec mnenja, in izdala ozke meje obzorla in skoraj nsnadkriliivo sebičnost. »Reed Book« navaja potem celo vrsto Izsledkov povpraševanj dr Cantrila, katerih slika je sledeča: Od približno 90 milijonov odraslih Amerikancev jih še danes ne ve 27 milijonov niti to, da so zasedli Japonci Filipine. Na poziv, da bi našteli združene narode, lih 57^ mililonov^ni vedelo, da spada k njim Kanada. 58 mUTfortOv še le"z«rSuđllo, Vco so slišali, da je Brazillla zaveznik Zedinjenih držav. Okroglo polovica od 90 milijonov nI vedela niti najmanj o tem povedati, ali so bile Zedinjene države kedaj član društva narodov ali ne. Celih 33 milijonov ni moglo povedati, kaj so trgovske carine, niti kako se uporabljajo in v kakšen namen služijo. Posebno značilno za nevednost in brezbrižnost prebivalstva Zedinjenih držav nasproti svetovnim dogodkom je, tako mora prlžnati raziskovalec mnenj, da je nad 54 milijonov Amerikancev izjavilo, da nikoli niso nič slišali ali čitall o atlantski listini, in Bi milijonov je bilo popolnoma nesposobnih, da bi mogli navesti tudi samo eno načelo ali sploh namen atlantske listine In njen Iz- ParUM čaiopis »Liberation Soir« je objavil uradne Številke ministrstva za delo o stanju brezposelnosti v pariškem okraju. Po tem so našteli vsega skupaj 358.000 brezposelnih, od katerih odpade 136.000 na kovinsko industrijo in 30.000 na gradbeno Industrijo. Devet boliSevlikih častnikov je bilo zadnje dni ustreljenih na javnih ulicah v Beogradu, javlja srbski časopis »Srpski rad« Kakor poročajo begunci, je v Beogradu podnevi in ponoči najbolj krvav boljševiškl teror. Generalni poročnik Preyberg objavlja v nekem angleškem vojaškem časopisu, da «o znašale zgube druge novozelandske divizije do konca vojnega pohoda v Tunezljl 21.496 mož. Maršal Grazianl je 50 odstotkov častnikov In podčastnikov Italijanske oborožene sile ali premestil v rezervo, ali upokojil ali odpustil. Zbor častnikov bo v bodoče obstojal samo iz prostovoljcev. Srbski prostovolfel neomajno nadaljujejo s svojim bojem proti komunizmu. Eden izmed njihovih častnikov |e Izjavil poročevalcu »Slovenca«: »Morda bomo imeli zgube, morda več deset tisoč, in vendar ne bomo opustili boja, dokler ne bo Iztrebljen komunizem v naši državi. Švedski dvorni pridigar Behn, ki se je vrnil te dni s potovanja po Finski nazaj na švedsko, je podal zastopniku lista »Goethe-borgs Morgen Posten« Izjave o obupnih razmerah na Finskem. Med ostalim je izjavil, da je povzročil val aretacij, ki je bil Izvršen na moskovsko povelje, v Finski veliko razburjenje. Tako so na primer zaprli večja število vojaških osebnosti samo zato, ker so branili svojo domovino. Nekega zelo znanega finskega generala so aretirali pred cerkvijo, ko je ravno prišel od svoje lastne poroke. BudimpeStanaki Uiti poročalo o izjavi bivšega madžarskega šefa generalnega štaba Johanna Voerroesa, ki je prebežal k Sov je-tom. Madžarsko časopise pripominja, da je bil Voerroes korupten pojav, ki si je pridobil pri državnih dobavah ♦eliko premoženje in dve hiši v enem letu. Značilno je za tega izdajalca, ki je bil prej protižidovsko usmerjen, da nastopa sedaj kot moskovski plačanec ter Izdaja žldom prijazne Izjave. V Alžirn še vedno niso obvladali kuge, tako poročajo brodarstveni krogi Iz Teherana. Za kugo bolno je zlasti arabsko prebivalstvo, ki živi v izredno žalostnih razmerah, odkar so vkorakali Anglo-Amerikanci. O številu smrtnih žrtev skrbljivo molče. »Scrutator« piše, kakor pravijo londonski poročevalci v »Sunday Times«, da se po dolgih trdih bojih na Zapadu še vedno ne morejo ugotoviti znaki kakšnega prodora zaveznikov, čeprav so Nemci morali opustiti nekaj zemlje. vor. 5* mllilonov le Iztavllo, da п« vedo povedati, kef 1# mflaella In-lraf 1* лТежт i иил^ Tako se nadaljujejo priznanja, tega nad svojimi lastnimi raziskovalnimi izsledki re# začudenega poizvedovalca mnenj. Popolnoma razumljivo je, da končno z ogorčeno obtožbo proti amerikanski vladi, Soli In časopisju Izjavlja, da je slika, ki so jo dala njegovo povpraševanja, naravnost grozna. In d« se mora hočeš nočei priznati, da je po njem tazodeto dejstvo ne samo sramota, ampak tudi strašno ogrožanje demokracije. Mi nimamo nič dodati! Verlae 'imt Dmcli N8- ▼H. Veldet, 24. novembra. V Veldetn |e nekaf dni bival bivši proieior vsenčilliS« ▼ Boaiovu aa Donu, Sergcj Viktorovič Grotov, o čegar izjavah, oddanih liubifanskim novinarjem, smo ie poročali. Proieior Grotov, ki je »edaj star 47 let in je poučeval na rottovckem vseučilišču javno pravo. Je svoj čas napravil tipično »karijero« vsakega sovjetskega učenjaka, ki je hotel pravično služiti vedi in ni skušal, da bi jo v prid komunističnih vlastodricev potvarjal. Bil je radi zveze s slavnim zgodovinarjem profesor-jera Platovom, ki je v boljieviiki ječi umrl.aretiran in obsojen na S le! prisilnega dela pri gradnji kanala Belega morja in v sibirskih rudokopih. Po izteku kazenskega roka mu je bilo prepovedano, da bi bival v 28 večjih mestih, med njimi v vseh vseučilišč-nlh mestih, tako, da je moral opustiti vsako znanstveno delo in si je moral poiskati pri loinostno delo v malih mestih. Po izbruhu vojne je bil mobiliziran in kot nekdanji politični zločinec dodeljen kazenskemu bataljonu. Kazenski bataljon so v začetku držali daleč v zaledju. aU v poletju L 1912. po težkih krvavih zgubah, ki so jih pretrpeli bolj-ieviki med nemško ofenzivo, so vrgli tudi kazenske bataljone na ironto. To priložnost je izrabil profesor Grotov, da se je pustil ujeti od Nemcev. Pod nemško zasedbo v Rusiji in potem v Nemčiji in drugih državah se je posvetil razjasnitvi bistva In prakse boljševizma, ki ga je na podlagi znanstvenega študija in bogatih osebnih izkustev najtočnejše poznal. Naš zastopnik ]• tudi porabil priliko, da je zadal profesorju Grotovu aeka vprašanja, M bodo posebno zanimala gorenjsko prebivalstvo. Kaj predstavlja tako zvano boljševiško turi saj na zunaj na roko. Istočasno pa od pošiljalo boljševiki domačo mladino v množicah v Rusijo radi dvojnega namena; prvič delajo ti mladi ljudje na obnovi sovjetske industrije in gospodarstva in drugič — kar le za Sovjete mnogo bolj važno — dobe tam popolno komunistično vzgojo, da bi pozneje sodelovali v domovini kot propagandisti in ternacionalizma in borci proti nacionalizmu. Potem se bo vse. kar je nacionalnega »po že Hi prebivalstva samega« iztrebilo. Ali najbolj vidni nacionalisti pa se že kmalu po prihodu sovjetskih čet »radi lokalnega šo vinizma« likvidirajo. Tako so boljševiki že mnogo popularnih nacionalistov v Ukrajini. Beli Rusiji in kavkašklh in tatarskih repu bilkah umorili. vladanlem komunistov ruski človek navadil na to, da bi vsaka sprememba njegovo življenje samo poslabšala, ali ne poboljšala; zato ima rajši, da ostane vse pri starem; je to absolutna pasivnost. Drugič, neuspehi vseh vstaj in vojn zoper Sovjete so ga prepričali, da so Sovjeti nepremagljivi in da se nikoli ne morejo uničiti; zato bi po vojni spet prišel v roke boljševikov in potemtakem bil ustreljen, kakor se le to na primer zgodilo z vojnimi ujetniki, ki. so prišli iz Finske po prvi sovjetsko-finski vojni. Tretjič uspeh lažnive sovjetske propagande o tako zvanih nemških grozovitostih tudi ni izostal. Propaganda se vodi s fanatično spretnostjo. Tako na primer aretirajo Sovjeti v vseh po njih spet zavojevanih ozemljih vse, ki so tudi samo z daleč imeli stike z Nemci. Večinoma jih ustrele, ali neke puste v svobodi pod pogojem, da naj kot »očividci« pripovedujejo o nemških grozovitostih, drugače jih spet aretirajo In prav gotovo ustrele. In tako pripoveduje na primer n^ka perica, ki le bila uslužbena pri nemškem lazaretu, da jo je napadlo 20 nemških vojakov, ki so jo vsi, drug za drugim posilili. Delavec, ki je delal pri plavžu pripoveduje kot »očividec«, da so nemški vojaki vrgli v peč male otroke, itd. Četrtič — in to je mogoče najbolj važno — ve vsaki rdečearmijec, da smatra vojaška vlada vsakega rdečega častnika in vojaka, ki je prišel v ujetništvo, brez izjeme za Izdajalca, ki ga je treba prej ali slej ustreliti. Ali ne samo on, tudi vsa njegova družina se mora ustreliti, ako bi se dokazalo, da le ona vedela o namenu svojca, da se hoče dati ujeti, (in sovjetske oblasti, kakor je znano, lahko »dokažejo« kar hočejo); ako se ne more dokazati, se družina »ljudskega sovražnika« vsekakor iržene v ozemlje Ledenega morja ali Sibirijo, kjer na| težko dela pod najhujšimi pogoji. TsesIoranslYo In kakine načrte 1та|о bol]- ieviki z oslrom na Balkan in male alovan- ske narode? Sovjetsko vseslovaastvo je ena izmed mnogih krink, ki so si jih Sovjeti v vojnem Času nadeli radi varanja ruskega In drugih slovanskih narodov in da bi jih pridobili za svoj mednarodni boj. Boljševiki in posebno še Stalin so klevetah vedno vseslovaastvo kot iznajdbo carlstične politike. Naenkrat je Stalin v avgustu leta 1941. sklical prvi vse-slovanski kongres v Moskvi. Ta kongres je vodil eden Izmed najbolj vnetih članov ko minterne Zid Manuinskl, predstavnike posameznih slovanskih narodov pa je enostavno določila sovjetska vlada. Vsi ti predstavnik) so bili samo pravi komunisti. Tako je delovala kot predstavnica poljskega naroda pro-slula komunistka Vanda Vasilevska, kl se je ogorčeno bojevala proti poljskim nacionalistom, kot zastopnik ukrajinskega naroda mož Vasilevske, nekdanji pomočnik sovjetskega ljudskega komisarja za zunai^e zadeve, Kornejčuk. Za zastopnika srbskega naroda je bil Imenovan profesor Pišeta iz Minska, ki so ga svoj čas aretirali In je plačal svoj odpust kazni z obvezo, da je postal orodje komunizma. Čeprav sta po prvem, bila še dva nadaljnja vseslovanska kongresa leta 1943. In 1944., niso na njih storili nobenih sklepov, ki bi Imeli kakšno važnost. In so bili torej ti kongresi popolnoma dekorativne narave. ' UiUnovittT slovanskih tovietakih republik Načrtov boljševikov glede malih slovanskih narodov ne prikrivajo niti sovjetska vlada niti sovjetsko oficiozno časopisje Po teh načrtih naj bi se iz vsakega slovanskega naroda napravila sov(ei«ka republika, ki. bi se vključila v soviet«ko zvezo, kakor na primer različne male sovjetske republike na Kavkazu. Te republike se praktično uprav-lj»|o Iz Moskve. Čeprav sme prebivalstvo wui-neke državne funkcionarje, «e mu nudi samo »pisek kandidatov in volilec ame samo ta uradni spisek vreči v žaro. Tito bi verjetno zavzel visoko mesto v Sovjetski zvezi, mogoče bi bil Se cel6 imenovan ali »Izvoljen« za Šefa zveze balkanskih sovjetskih rerpublik, če bi pa pokazal namen, da bi hotel postati neodvisen od Moskve, bi ga Sovjeti prav gotovo »likvidirali«, kakor lo likvidirali vse slavne partizanska vodje v Rusiji In Ukrajini (Sloba, Dumenko In druge) radi »upornosti«. Nacionalno prepričanje pri malih narodih nameravajo Sovjeti popolnoma iztrebiti. To-pogledno so izdelali vzorčni ilatem, kl lo ga že porabili v baltskih država In nazadnje v Romuniji In Bolgariji. Po tem aletemu gredo boljševiki v prvih dneh nacionalni kul- PoTsem T bolfševlškein ргатси Titovi elisperimenti xa boljševizacijo Srbije Se nadalje ogorčeni boji proti veri Prav tako se obnašajo Sovjeti proti veri. Po njihovih načrtih naj se vera prilagodi aH namenom komunizma ali pa naj se uniči. Duhovni, ki brezkompromisno ostanejo zvesti veri, naij se polagoma likvidirajo. Odkar je bila izdana proklamacija nove cerkvene politike, seveda ne streljajo duhovne kot ta ke, temveč kot »nasprotnike revolucije« In »lokalne šoviniste«. Istočaano streme boljše viki povsod za tem, da bi razgnali cerkev od znotraj na tak način, da skušajo pridobiti »labo*ne|še duhovne za sodelovanje z NKWD (sovjetsko politično policijo). Taki duhovni dobe nalogo, da izprašujejo tpove-dance, če ne klevetajo sovjetskega režima in sovjetske vlade ,all pridno delajo pri sov jetskih prelzkavah itd., nezadostne odgovore morajo javiti NKWD. Ne more se zgoditi in se ni zgodilo, da bi Sovjeti v kakšni po njih upravljani ali »kontrolirani« državi odstopili od uredbe kolhoškega sistema. Gotovo države malih slovanskih narodov ne bi bile nobene Izjeme. Domači kmetje torej popolnoma qo tovo ne bi bili več gospodarji, ampak bi postali mezdni delavci. V industrijskih obratih uvedejo Sovjeti v vseh pl» ajih sModenlh državah svoje, v Sovjetski Rusiji veljavne zakone. Ti zakoni so skrajno strogi. Tako na pr. odtegnejo delavcu za zamudo 20 minut prvič polovico plače za tri mesece in drugič za 6 mesecev, ako delavec zamudi v tretjič, se obsodi na 1 leto ječe in dela v tem času v isti tovarni brezplačno. Kako se obaaia nasproti sovjetski vladi miki narod, zakaj jo brani tako vneto, In kakSen |e sploh apvjetskl vojni potendalt Lahko vam popolnoma točno povem, da ruski narod — Izvzemšl privilegirance: komu nlate in 2ide, — sovraži sovjetsko vlado. Ce |o kljub temu brani in se ne da tolikokrat ujeti, se (*jasnl ta za Evropejca nereiljlva uganka sledeče: Prvič se je med 27 letnim Berlin. 24. novembra. V tukajšnjih srbskih krogih spremljajo z veliko pozornostjo mere, ki jih je povzel Tito po svojem prihodu v Beograd na področju notranje politike. Iz njih je razvidno, da kažejo — popolnoma v nasprotstvu z moskovskim komunikejem o razgovorih med Churchillom in Stalinom — lasno tendenco boljševizacije Srbije. Ne gle de na obsežne teroristične akcije proti srbskemu prebivalstvu, ki nimajo nikakor značaja preganjanja »vojnih zločincev«, marveč je to dobro premišljena akcija za odstranitev meščanskih plasti naroda, kažejo ti poskusi Tita, da hoče uvesti nek navidezni komunistični parlamentarizem, kl nastopa te dni v Beogradu pod naslovom »Veliko jugoslovansko antlfašlstično veče«. O tem zborovanju, ki ga označuje Titova radijska oddajna postaja kot »posvetovalno zborovanje«, javljajo obsežno Iz komunističnih virov, da bodo iz 883 poslancev tega »parlamenta« izvolili »redno antlfašlstično veče Srbije«, kl bo štelo 250. poslancev. Ker teh 883 tako zvanih poslancev, ki niso nič drugega kot komunistični funkcionarji, nima nobene zaslom-be v narodu, tako tudi »redno antifašlstlčko veče Srbije«, čigar predsedstvo naj bi delo Kakor {e povsod - tako tndi na Ogrskem Budimpešta, 24 novembra Begunci iz po boljševikih zasedenega dela Ogrske poročajo, da je glavni smoter v ogrskih vaseh delujočih čet NKWD brezdvomno ta, da odločilno udarilo imovitejše ogrsko kmetstvo Ker so Sovjeti zasegli skoraj vse kmetijske stroje In orodja ter jih poslali v Sovjetsko zvezo, kmetje ne morejo obdelovati svojih velikih posestev. Traktorje in druge stroje zvažajo na določene točke, kl jih bržkone nameravajo v bodoče spremeniti v postaje za stroje In traktorje. S tem so položeni temelji za kolektivizacijo Ogrske. Današnja Francija StraOburg. 24. november. En vod prve stotnije 9. francoskega pionirskega polka le v bojih pri St. D16 prebežal k Nemcem. Cetovodja poročnik Maurice Charbonneau iz Limđgei je sledeče izpovedali »To. kar mora moja domovina zdaj prestati, spominja na grozote francoske revolucije iz leta 1789. Francoski boljševiki In anglo-amerikanskl vojaki so edini, kl razkoSno živijo. Ostalo prebivalstvi strada. Boljševiškl hujskači razdeljujejo med delavci letake, v katerih jih pozivajo, naj stavkajo. Ne mine dan, da ,valo kot »začasna vlada«, tudi ne bo imelo nobenega drugega pomena, kot odbor po Titu imenovanih komunističnih funkcionar-lev. Razen tega komunističnega odbora za Srbijo obstoji, kakor je razvidno iz Titovih izjav, tudi Se »Glavni odbor narodnega osvobodilnega gibanja«, ki izjavlja, da je pristojen za vso »federativno Jugoslavijo«. Iz tega je že razvidno, tako iz)avl1a|o v srbskih političnih krogih, da namerava ustanoviti Tito državo, ki bi bila formalno federacija, v resnici pa bi bila zaradi enotnosti komunističnega vodstva centralistično vladana, slič-no kot nima v Sovjetski zvezi zaradi enotnosti komunistične stranke federalizem nobene politične vsebine. Znano je, da je izgrajena organizacija tolovajev v Jugoslaviji izključno na komunističnih načelih. V srbskih krogih opozarjajo na to, da podpisujejo odredbe vojaškega značaja večinoma polit-komisarji, kl so označeni kot namestniki-poveljnikov. Zanimivo je, da so ## pojavili pred kratkim tudi v bolgarski armadi tako zvanl »namestniki poveljnika«, ki podpisujejo uradne listine. ne bi uslužbenstvo kakšne tovarne ustavilo delo. Razdeljujejo s kladivom in srpcm opremljene bone za kino, kl opravičujejo k vstopu k predvajanjem sovjetskih filmov. Vsak dan se vrše zborovanja boljševiških množic, pr! katerih ščuvajo govorniki proti de Gaullu in njegovi vladi ter podpihu'e!o delavce k vsakovrstnim izgredom. Miroljubno prebivalstvo je docela zastrahovano in se boji boljševiSklh činov maščevanja) tako izvršujejo n. pr. boljševiki neomejeno oblast v departmaju Huete Vlenne, kjer je Charbonneau doma. Zverinskih zločinov ni konec Budimpešta, 24. novembra. Poročevalec brzojavne agencije »Moment«, kl se mudi na frontnem ozemlju in se je mogel razgovar-jatl z osebami, ki so prebegle preko frontne linije, poroča med drugim: »Med boji ▼ ozemlju pri Alparfu med Tiso In Donavo jt napadajoča sovjetska pehota gnala trumo žen in otrok pred seboj. Ko pa so boljševiki videli, da nemška pehota ne strelja, da bi nesrečnikom omogočila, da živi dosežejo nemške imij«. so sami uničili na stotine žen in otrok s tem, da so od zadaj streljali v nje s strojnicami. Za delinsivo prevarana Lablca / PK. Teh žalostnih otroških ne bom nikoli pozabil. Kukale so Izpod modro karl-rane prevleke bolniške postelja, velik* ia vprašujoče, plašne in vendar radovedne. Pred nekaj dnevi je šel* prišla k nam dvanajstletna Lubica. Našli eo |o Y taborišču banditov v Slavoniji, kl so ga zavzele čet* nemške policije. In naši možje so bili z njo usmiljeni in so jo vzeli, ko se je plašno upirala, a seboj. Lakomno je pojedla po-nudeno ji hrano In zaspala v globoko »panje, ki j* trajalo do opoldanskih ur sledečega dne. Potem so jo odpeljali v zaledje in po odredbi zdravnika oddaji т bolnico, da bi se opomogla od naporov in trpljenja bandltskega življenja. 9*1* dvanajst let j* stara Lubica. Lahko bl e* pa tudi reklo, je ž* stara. Telo je shuj Salo do okostnjaka, koža je pepelnaista, oči so temno podplute. Videti jo je kakor enega Izmed tistih otrok bede, ki jih tolikokrat vidimo na cestah Vzhoda. Ona nI več otrok. Resno gledajo оИ, kl so radi pretrpljene bede. že davno pozabile smeh. Hrustajoč pecivo pripoveduje o svoji usodi. Nebrlžno odgovarja na vprašanja In go vorl o umoru in uboju kakor o vsakdanjosti, kl se razume sama ob sebi. Tudi grozna smrt staršev In bratov in sester je nI, kakor se zdi, globlje prizadela. Nad dve leti je bila pri bandltih. In ta čas je zadostoval, d* je v njenem duševnem življenju zamoril vso" otroško neprizadeto#! in brezskrbno radoet Lubica se Se dobro spominja očetove hiše in življenja v vasi. Pa so neke noči prišli banditi, napadli so vas In poklali, kar jim je prišlo v roke Bil je to eden izmed tistih pro slulih kazenskih pohodov proti njim nasprot nemu prebivalstvu. Slučaj je bil, da ni doletela Lubico usod« njenih domačih. Skrila se je na kmečki voz In je bila popolnoma tiho, tudi ko so ga banditi Izvlekli Iz kolnlce,' ga natovorlll In od ptljall I ■•bol. Sel# drugI dan «o ]o nelU. In ker le bila krvava opojnoet že spuhtela, |1 niso nič storili. Ostala je pri tolpi, pomagala je v kuhlnll, postala je pozneje hišna komisarke, šla |e s tolpo dalje tako dolgo, da |e »brigado« izsledila nemika policlla, te napadla In uničila. Ona si te nas gotovo prav drugače pred stavljala. Grozen strah, kl ga le Imela v začetku pred nami, je le počasi zginil in le napravil mesto molčeči osuplosti polni občudovanja, kl se je Izražalo v njenih očeh Primerjala je pač svež* prevlečeno posteljo s ciganskim ležiščem, kl ga je Imela doslej, primerjala je pač hrvatsko bolnico t umazanimi ia gnusnimi »lazareti« bandltov. Slišala je prijazne besede, občutila presrčno sočutje, ki so ga Imeli i njo, čudila se je radi rednosti In obllnostl obedov, radi skrbne čistoče ia pač še radi mnogo drugega, kl se pri nas samo po sebi razume. In česar sploh ne opazimo, ker j* vedno okoli nas. Otrok j* pameten kakor starec. Lubica razume vse, vse novo si neverjetno hitro zapomni, ne sprašuje mnogo, ali ona ve o vsem. NI ne prijazna, niti neprijazna, nihče je nI videl ne jokati n* smejati. Lubico so za otroška leta In za mladost prevarlll. TI dve leti sta lo napravili duševno staro. Od življenja utrujena starka v otroškem telesu. Ali se bo Lubica epet naučila »meha, kl ga pri naših otrocih ne bl hoteli nikdar pogrešati? / AH •• kadili slarl Germani? — Nezaželeni TODolmct. / elgaretnl pepel — Išćejle #e stebla tobaka ли so kadili stari OermaniT »N*umno vprašanje!« bodete odgovorili, »seveda oni niso kadili, ker so v Evropi spoznali rastlino tobaka šele okeR 1. 1550.« V tem Imate popolnoma prav. Tobaka stari Germani niso kadili. Toda oni so kgdill. Kadili pa niso samo stari Germani, ampak tudi mladi In najmlajši obojega apola. Ne smete misliti, da jim je bilo to v zabavo, kadili so namreč samo 1% zdravmtvenih razlogov. Ko jim je postale kašljanj* in kihanje na lesen In v začetkv spomladi že preneumno, so šli In si nabral lapuh, ga posušili, napravili Iz njega zvitkr In so »kadili«. NI prav verjetno, da so vdi havall v pliuča. Nekateri med njimi bi ver letno rajši stokrat vdihovall dim samo z ust ml, kakor pa da bl samo enkrat vdahnil* 4lm lapuha v pljuča. Značilno je. da so smatrali kajenj* kot 'dravlio In v mnogih stoletjih niso prišli dc 'eqa, da bl kadili radi užitka. Tobačno blago postaja redko In potemta kem tudi pepel cigaret In olgar. So baje gospodinj*, kl so zato hvaležne stvarniku oziroma karti za kadlloe. Drug* to prav tedai kakor vrag za vsa klm kadilcem, odkar 1# »pravi« pepel postal tako redek. T« so pametnejše. Ako te namre« prešel* pepel cigar ali cl garet skozi ozko sito, s* iz njega pridobi izvrstno čistilno sredstvo za fin* stvari tz kovin* in okras. Kal takega dandanes v*i n* moreš kupiti v trgovini, razen seveda v prodajalni tobačnih izdelkov. Očiščeni s p* pelom se svetijo, vilice škarje in svetilke klijuka, okovi oken in okovi predalov kakor novi in pofočni prstani se še enkrat zasve tijo, kakor v medenih tednih. Tudi kjer dru ga čistilna sredstva zapuste belkast* zao Stanke, ti izginejo, ako s* naknadno drgnejo s pepelom cigare in volneno krpo. Seveda j* nepazljivo, ako postaviš vroče posode na pohištvo, podoknice itd , toda zgo di se to vendarle Potem so zaostali krogi ir madeži Vzemi pepel cl^ar ali cigaret, ako ga imaš ga ovlažl in kašo položi na poško dovano mesto pusti jo obležati *n dan, in ootem obdelal mesto še z voskom. Kdor sadi tobak, naj »pravi list*, — pa tu-ti stebla. Prvič n* vsebujejo mnogo niko- 4li že veste... ... da s* po zdravniških ugotovitvah ceni teža človeške kože na približno 5 kg? ... da j* bilo v državi Peru doslej izvedeno šel* eno ljudsko št*t|* in sicer že leta 1876, na katerem je bilo popisanih 2,699 106 prebivalcev? ... da so morali v starem veku v grških mestnih državicah Izbrati inozemci posebnega zaščitnika, ki jim je v imenu označenih državic izkazoval gostoljubnost ter prevzel njihovo pravno zastopstvo? V tej šegi se 6paža začetek mednarodnega prava. ... da je bil Peter II., kl je umrl 30. januarja 1730. v Moskvi, zadnji car iz mošk* v*t» Romanonov? ... da veliki zimski pedic, ki je velik škodljivec na vrtih, nikakor ne sliči na metulja, ampak pre| na kakšnega ponesrečenega pafka? ... da t* profesor matematike Hyeronimu* Cardanus na univerzi v Padovi okrog leta 1550. po kraljevi želji konstruiral posteljo brez zadrg? Od tod je še danes označba »kardanska naprava za obešanje« ...da so sličile uniforme poštarjev šo sredi 19. stoletja glede pestrosti in kroja na uniforme starih vojakov? dna, drugič niso za kajenje in tretjič bl bil njihov dim škodljiv zdravju. Pač pa lahko na drobno sesekaš stebla na tnalu, jih hitro posušiš v peči, zmelieš v mlinu za kosti v prah in ei tako pridobiš izvrstno sredstvo, da lahko izženeš mrčes Is hleva za drobnico In pesjaka. Kokošim ia drugi perutnini, ki so jih napadi* prUce, se posipa moka tobačnih stebel v pwr|*, psom se moko vtre v kožo in tako se preženejo bolhe. Ako kokoši slučajno pozobllejo nekaj moke, Um to ne škoduje, ali jim pod okolnostml се16 koristil prežene gliste v črevesju, in mnogo živinozdravnikov je, kl še cel6 svetujejo, da se moka tobačnih stebel pomeša med hrano. Seveda me preveč, čeprav *« nI bati zastrupljanja z nikotinom. stran 4. — 8t»v. 98. KARAWAVKKW В A T Ж Sobota, 35. Bo^-embrs 1944, Iz vseh krajev sveta 1ж naše listnice Iz кгока naših čitatel.iev Iz krogov naših gorenjskih bralcev, smo prejeli sledeči dopis, ki ga v celoti priob čujemo; »Rešite sel...« Obupen klic na pomoč je zagnalo bandit «tvo Gorenjske. Zredkale so se njih vrste. Z dneva v dan jim solijo pamet domobranci, zapeljan! se zopet vračajo domov. Njih novo poveljstvo je v skrbeh, kako dobiti ljudi ki bodo slepo verjeli prevaram. Mnogo bivših vodij je odkrilo zaroto te družbe in se prostovoljno uvrstilo v domobranstvo, kjer svojim tovarišem vneto pripovedujejo o živ Ijenju pri »osvo'boditeljih«. Ti novi bram bovci jih potem najbolje vodijo y boj za pravico proti tolovajem. Zagrizeno so se banditi vrgli s propagando med ljudi, grabeč za poslednjo bilko, v upanju na rešitev. Zadnjega moža tirajo, da se jim pridruži, tudi dekleta niso Izvzeta, da jih pošljejo na pomoč Titovi armad! v Srbijo. Zastonj hlinjenje! Gorenjci poznajo brato-morilce, roparje, ki žive od krvavih žuljev garajočih ljudi. Pošteno misleči bodo ostali zvesti domu! Katoliška gorenjska mati ne bo dopustila svojim sinovom, da bi se kol rokov-njači potikali po svetu, še manj svojim hče ram, ki bi služile komunističnim poželjivo-stim, da bi se nekoč vrnile telesno in duševno bolne in bi postale izvržek človeštva Najostudnejša sramota bi bila! Zal so nekatere matere pustile svoje hčere, da se bodo kot nečistnice vlačile po gozdih, polne garij in gobavosti! S tem je izgubljen ves družinski ponos. Obsodbe in pomilovanja vredno! »Rešit« sel Vel v narodno osvobodilno vojsko, vsi v partizane, vsi v svobodo in življenje!« kličejo banditi Gorenjcem. Kaj pomeni taka rešitev, ve že na tisoče Slovencev, ki so se močno razočarani vrnili. Kakšno življenje in kakšna svoboda! Nek prostovoljec i« rekel: Kdo bo vzdržal. Se bik ne! Mar je to svoboda, — neipojmovano suženjstvo enemu, ki diktira. Take krutosti še nisem videl, čeprav sem že pri tretji vojski. Tega gorja ne privoščim ni}! sovražniku V svoji propagandi pravijo, da ljudje, ki so leta 1918. že prestali prvo preizkušnjo, vedo, kako je treba napraviti konec brezupni, blazni vojni. Tako naj store resnično oni v prid'vsem in napravijo konec temu početju. Početje in moritve ljudi, ki nimajo niti slutnje o vojni, kakor delajo banditi, pomeni samo bratomorstvo !n zverinstvo, krvoželjnost in podivjanost nad lastnim narodom in ki nima na potek vojne nobenega odločujočega vpliva. To pot so se vrgli banditi na domobrance, da so veleizdajalci in sovražniki Anglije ter Amerike, da bodo odgovarjali pred sodiščem. Nič strahul Gorenjski narod dobro ve, da so domobranci IzSlt Iz potrebe, da zavarujejo obče in zasebno imetje, da vsaj že no in otroke, ter počitka potrebne starčke rešijo pred trpinčenjem in zatilčnim strelom, čeprav sebe stavijo na žrtvenik naro da. Ti so junaki, ki se nesebično vržejo v boj proti tolovajem, ki uničujejo narodno premoženje, ropajo ljudi, da se sami potem кмпај borno preživljajo. Ti edini so, ki ne puste, da bi lastni bratje ali sinovi blH gnani v tujino in se borili za cilje Rdeče krvoločnosti. Znani irancoiki zdravnik dr. Alexis Carre izumiteli »umetnega srca«, je postal po poro čilih iz Pariza žrtev de Gaullovega režima Dr. Carrela, ki ni velfal le v Franciji,- temveč tudi v Zedinjenih državah, kjer je ži vel nad 20 let kot medicinska avtoriteta so de Gaullova oblastva kmalu po zasedbi Pariza aretirali kot »nezaželenega in politično osumljenega« ter ga odvlekla v ječo Kakor avtomobilkega tovarnarja Renauta, k! je umrl v ječi, so tudi dr. Carrela duševno in telesno mučili. Ko je slavni zdravnik zaradi tega težko obolel, so mu kasneje odklonili vsako zdravniško pomoč. Sele. ko je postalo njegovo stanje že življenjsko nevarno, so mu dovolili zdravnika. Takrat pa je bilo .zanj že prepozno. Glede na veliko pozornost, ki bi jo vzbudila pri vsej svetovni javnosti smrt mednarodnega znanega zdravnika v ječi, so se degaullistična oblastva v zadnjem trenutku zbala ter so dr. Carrela tik pred smrtjo prepeljala iz kaznilnice nazaj na njegovo stanovanje, kjer je kmalu nato umrl. V Vatikan je došla vest, da so boljševiki pomorili vse tri litvanske škofe, med njimi tudi škofa primasa. Bivši šel poljske armade, general in vojni minister Sosnkovski, je pri severnoameriškem veleposlaniku v Londonu zaprosil za amerikanski vizum, češ da se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja, ker vidi v tem edino možnost, da se reši stalnega zasledovanja sovjetskih agentov Pred nekaj dnevi se je nad portugalskim otokom Madeiro utrgal oblak. Divjalo je grozovito neurje, v katerem je izgubilo življenje 7 oseb, med njimi 5 otrok. Del(xna jih je zasula razmehčana zemlja, deloma pa so se potopili v naraslih hudournikih. Pogrešajo 21 ribičev, ki so odšli v treh čolnih na odprto morje. Deževje ni uničilo le obsežnih sadovnjakov in vrtov, temveč deloma tudi kmečke hiše in gospodarska poslopja. Tri skladišča vina je voda preplavila ter odnesla tamkaj nakopičene sode v morje. Bodočim materam iz po bombah ogroženih ozemelj je NSDAP Krersleitung Freuden-stadt opremila na enem izmed najlepših krajev tega idiličnega zdravilišča v Schwarz-waldu porodnišnico. S tem v zvezi je okrevališče v Huzenbachu. V kliniki ostane mlada mati samo 14 dni, potem pa se odpočije In ima mir v okrevališču nadaljnje štiri tedne. V kratki dobi obstoja se |e v novem domu narodilo že 40 otrok. Najnovejša Aljehinove timultanka. Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin je odigral v Vailadolidu simultanko s 30 igralci, ki je trajala pet ur. Dobil je 29 partij. V nekem članku newyorikega lista »World Telegram« pišejo: Napačno je smatrati, da komunisti ne mislijo na to, da bi si pridobili Vprašajmo še enkrat odkritosrčno, kdo narodni izdajalec? Tisti morda, ki uničuje narodno imetje in živi iz krvi lastnih bratov, ali oni, ki v obrambi domovine prof nasiljem umira na mrtvi straži! Zadnji čas spoznanja potekal »Odločiti te je trebml Prav posebej pa ve lia opomin za tiste med nami. ki ie vedno ne verjamejo, da je zaradi resnice in pravic« treba odločiti se proti lastnemu bratu.« (Tako je 1. 1940, pozval prof. E. Kocbek svoje socialiste — poznejše komuniste). Mi pa da oblast v Zedinjenih državah, marveč doslej še ne morejo tega storiti. Toda njihov cilj je, doseči oblast v eni izmed prihodnjih velikih narodnih kriz. Kako temeljito oplenjajo Italijo, zelo dobro pojasnjuje velik oglas, ki se objavlja v vseh časopisih Badoglijeve Italije. V tem oglasu skušajo kupiti tam renesančen portal, ki bi naj v bodoče krasil deželne dvorce severnoameriških finančnih magnatov. Nek drug oglas oplenja parke; hoče pridobiti kipe iz parkov. Posebno željo ima nek Amerikanec ki bi rad kupil — doževo oblačilo; če ga bo našel, si bo nemara zgradil okrog njega slo-govito palačo s splakovalnim straniščem Poleg teh velikih »zbiralcev« oblede mali, ki skušajo pridobiti samo zbirke znamk ali starinske cekine. Male gospo'barske novice Mleko «e ne sme molzti v cinaste posode, ker nastane s tem nevarnost zastrupljenja. To naj si dobro zapomnijo vsi mlekarji, ki ne smejo uporabljati za shranjevanje mleka nobenih posod iz cina. Iz Milana poročajo, da je v teku zadnjega leta v zvezi z vojnimi dogodki in zasedbo znatno nazadovalo številčno stanje živine v zasedenih področjih Italije. Število konj in mezgov se je zmanjšalo za 4S*^' v primeri s predvojnim stanjem, število svinj za 85% in število goveje živine za 53'^. Finančno stanje železnic na Sardiniji se je po vesteh iz Rima tako poslabšalo, da železniška uprava ne more več v redu Izplačevati mezd in plač. Zaradi pomanjkanja premoga je položaj v oskrbi Rima z električnim tokom zelo napet. Švicarski list »Der Bund« poroča, da dobivajo potrošniki v Rimu v posameznih okoliših le vsak četrti dan električni tok. Občutno je omejen tudi tramvajski promet. "fnortni poroccipgicc Krainburg proti Ljubljani 2:3 (0:3) Po triletnem odmoru je bil zopet povzet športni promet med Krainburgom in Ljubljano. Tik pred zaključkom sezone je nastopilo I, moštvo Turn- und Sportgemeinschafte Krainburg proti ljubljanskim nogometašem Ljubljančani, ki so postavili močno in dobro vigrano moštvo, so dobili boj, ki je bil voden na obeh straneh lepo in ostro, s 3:2 (3:0); v prvem polčasu so bili močno v ozadju In so šele v drugem polčasu dobro dohiteli. — V predigri je tekmovala krainburška mladina z mladino Mladike. Na obeh straneh so predvajali lepo In urno igro, krainburška mladina se je držala hrabro in posebno odlični so bili uspehi krainburškega vratarja in branilcev. Moštvo Mladike je dobilo igro s 3:1. saaaaattrassg т f i' nes kličemo ravno proti njegovim Hudem: Odločiti se je treba! Klicu na pomoč se Gorenjec odzval ne bo! Dobro še pozna nekdanje banditsko geslo; Bolje, da umrjem na domačem pragu kot da me tirajo v tujino, da poginem! Gorenjec ne bo šel, reševat Titove armade v Srbilo, da bi ga potem dalje vodili v Sibirijo kot kolhoznlka — tlačana v državnem posestvu! S pogumnim srcem kličemo: Vsi v boj proti tolovajem, da rešimo domovino. Kreis Stein Stein. (Ura spomina na 9. novem-b e r.) Tudi v Steinu je bilo o priliki 9. novembra slavje, ki se je vršilo na Adolf Hitler Platzu. Uvodoma je prikorakala stotnija Volkssturma z okrožno zastavo in se postro-jila. Med globokim molkom zbrane množice se je nato vršila po6astit3V mrtvih, v tem ko ie godba carinske mejne straže iz Schwar-zendorfa igrala pesem o dobrem tovarišu. Pri slavju je povzel besedo Kreisleiter Pilz. S počastitvijo Fuhrerja je bila zaključena ta ura spomina Pogrešan otrok Kdor bi vedel, kje se nahaja Anic« Močnik, — deklica je stara 9 let in so jo š* *4. deli na Vseh svetnikov dan v vlakv proll Lazam — naj javi proti nagradi Angeli Močnik, Felsendori S (Cirče) bel Krainburg. Gorenjska zatemhjnf« v času od" 27. nov. do 3. decembra od 17. do 6.45 ure. Ce zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob času, ko s« zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja takoj zatemniti odnosno ## mora. odklopiti razsvetljava. Kdo spada v javno zaklonišče? Zaklonišče bi bilo najbolj idealno skrovišče,^ če bi bile povsod kar v bližini. Žal pa je število javnih zaklonišč omejeno, tako da o priliki alarma ne morejo priti vsi ljudje v javno zaklonišče. Kdo naj pride vanj v prvi vrsti? Predvsem tisti, ki stanujejo v bližini takega zaklonišča, ali ki so ob alarmu vprav pri njem. Dalje vsi tisti, ki si morejo misliti, da bodo zaklonišče lahko dosegli v kratkem času med alarmom in napadom. Vsi slabotni ljudje, matere z več majhnimi otroki, bolno in sicer betežne osebe bi prišli prepozno. Zelo grdo bi bilo, če bi razni pomagači letalske zaščite, dalje tozadevne ženske osebe in gasilci zbežali iz svojega letalsko-za-ščitnega območja in bi zbežali v kako drugo jAvno, bolj oddaljeno zaklonišče samo zato, ker ni tam skoraj nič ljudi, a drugje bi jih potrebovali za gašenje majhnih, po vžigalnih bombah povzročenih, vendar nevarnih požarov, za pomoč ranjenim osebam in za druge namene. Zatorej je važno, da čim bolj uredimo svoja domača zaklonišča in vplivamo na vse stanovalce v hiši, da bo vsakdo na razpolago za to in ono pomoč. Da bodo pri tem imele največ truda in skrbi vprav gospodinje, zlasti ob dnevnih napadih, je nadaljnji povod za to, da moški, ki so mogoče podnevi v hiši, ne zbežijo zdoma v javno zaklonišče, ampak da ostanejo т hiši v pomoč tistim, ki tudi ne morejo zbe-žatl iz hiše. Kako se lažejo ' Ce človek sešteva po OP v njenih časopisih in letakih objavljene »točne« številke o zgodbah gorenjskih domobrancev, ugotovi, da so domobranci aamo na tolminskem ozemllu iqublll ie 33 Častnikov In 2908 voia- kov. Ta števlTka pTfeSWiya Ttr wtiOirwIcfatniK celotno število domobrancev, ki so kdaj operirali na dotičnem ozemlju. In vendar domobranci na tolminskem ozemlju i* obstojajo In zadajajo bandltom udare« za udarcem. DIpImm. Opfikar C« KKONFliSS Klagenfurf, Bohnhofstre%« fS Bis aui weiteres j eden Vorm.Uatj f(;sc:i:"-}nscn. AMTLU'IIK ВККА^^Т^АГН111С;Е!>1 Der ReiehKntatthalter in Karnten. Dvr Chef der Zivilverwaltung in ilen be«etzt«ii Gebieten Kiirntpni nod K rain«. ITd-Pb-34-a-1944 -Pt)-34-a-ie44/K Klagenfurt, sm 21. November 1944. BekanntmadiuBg ter VerbraneherhKrhstpreiRC fUr Sjeieeliartoffein im Mnnat Dezeml>er 1(44. fit wtiefleltdilgc Sort*« m Prelsiebl«t I П jp Ш) kg RM 8.60 7.10 je Ш) kg je 5 kg R.M 0 51 0.13 jp je 1 kg И.\1 0 10 O.DSr. , jp Mr (elbflclsdil)!« Sor1«a im Preisccbitt I II RM *.20 8.00 5 kg RM U.54 0.441 1 kg RM 0.11 O.Ot) Im Ubrigen wird auf dip Bwitimuiunger der Ajiordivung iiber Prpwp und Hanilctsftpannen . fllr Hpei.spknrtoffeln im Kartoffel-wirtechaftejahr 11)И/4о vom 31 A.iL'imt 10-11 vprwlpnen. im Auflrag. Ur. Kalmann •. h. D«r Рг*ж1|1еп4 der Reirh*i|ioit-direklion Klagenfort. Der diireh die krieijebediiigten Verhaitineee ttberiMtete Ferndienet miiB uiehr ■Ja je durch Binecbrankung der GeeprBchežeit gelenJtt werden, шп inebeeondore dem kriege-, wehr- und lebenewicbtigen Kern-■prechverkphr der Welmnacht, der Partei, der Keichebehiirden und der RURtiiDKelniliietrie eicher-ziwtulleii. Die Teiliiebmer wer-d«* linber gebeten, die iiotwciidig (•wordenen allgemeinen MuQ-nahmen, die die leitlicbe Be-•chrankuiig aller Qeepr&cbvgat-taiigeo einachliei^oT) und einheit-lii^h im itaiiBen Reich aiigeweii-det werdcn, eiiMiichtevoll aut'iii-Tielimi'n und dadurcb mitziihel-fen, die der Deutecbeii Keiciia-poat aur Sicheretellung de* krit'gawichtlgan Nachriohtendien-a—▲•fgaben ma ar-laiohtam. (26.186) Abgab* Ton Flalaoh oder Tleitoh-wiuren an Bt«Ua тоа KUmnltteln. Auf 4lie NUhrmittelabachnitte der Grund- und BrcknaungHkarten 69 (elnacblleUHch der Karten (Ur Voll-uiid Teileelbfltveraorger) kilimen ab sofort bis elnachliel.Mich 8. December 1944 an Stelle von NBhrmltteln Kl«lB<'h Oder Flal.^nhwaren Im Ver-hMltnln von 2 : 1 beiogen werden. An Stelle von 500 Gramm Nllhr-mltteln kiinnen almo %. B. 2S0 Grnmm fleisi-h Oder Fleiachwaren abgeRe-beu werden. Die Uber Sttlrkeer-zeugiilgmM lautenden Abarbnltte be rechligen nicbt zum Fleiacbbeiug. Auc-h Inbuber von Wochenkarten fUr uualundiatba Zivilai-belter k«n-nen den l'nUnuacb vomehmen. Den-Xlelctien Kill dleee Re#elung aut h rur' OaatxtUtten,. WerkkUohan und drrgl. NUhrniittalabuchnltta. au( die Klelavli oder Klel*i'hw«ren abgege-ben worden alnd, ilnd wle Flaiach-nbaohnltta abiurenbneii. - К1акал-turt, M. November 1944. - Lmidee-ernltlmiueBkml KkriiAMi. Arztiicher Sonntagsđienst ' R % N. O Krtuntiurg: Am M. Vorambar: Dr. P»nl ]^nie, Krainburg, Schiller.^traBe Nr. 17, Уе:пги( 151. HALI O G LA & I L l z B O » O it I Рг«УАЈж1с» M nem&Ki ia #1оУВплк1 jMik i We urednlitTo »Xai«w»nken Bot««. . Pismene ponndbe ## naj nMloTiJo n*t IVS-0»averlag and Đntckerei XArnten O. m. b. K., Ж1&_ ^•nfnrt. Bi«m»rckrlnf 18. ISOE V NAJEM Sul>o s pritiklinaml, Urez pti-»tnljnine, d ponebnlin vhodom, v bližini Intexa, zamenjam za «nnko, ki M bila v bližini meata ali v mofltu. - Poniidbe pod »Zamrnjiim« na K. B., Krh*. 4439-4 K I M Knplm tiiolkalj. . Ponudb« na Ж. Bom, Kralnboirc. 4447-7 M E N A M Alt'iijani K'pu moško kwki in otroAki športni voziček z« do-bmr šivalni ntroj, najrujt- po-(frt'iljlv. - Ponudbe na K H. KruinburK- *142-15 МлЈћпс^а konjft. 7 l*t m#- njmm ЖК srednje t##k#gK konjm. BusUko doplftfiAm. V Mmeno d&m tudi kr»TO. - MmIot j# V Ж. Bote, Jflr^lnbnrg. 4449-15 Menjam ftpcmno mpmlnioo. V тлбпп v#%m#m d&m#ko Wi tudi moško kolo. - HmIot ва Ж. Ж., Krainbnrr. 4446-15 1 z G П B L J E N O lEtrublla »rni dne 16. novembra od tovanie Heller v Wai lu do Schubert« 14dnevno plaAo r papirnati vreClpl 7. Л2 ПМ - PoMcn nuldltelj naj ortila na K, Bole. Kralnbur«. 44*6-^3 Uorkit in Ger#j*n vurujeia pv: fvke pred pti^i in boleznimi. Suha uporaba ne ftkoduje kalem, žetev poplača delo. Dobi me pri: »Негшек«. In«. I. Janscha. Krainburg. 5940 Korkit varuje setev pred рГ|Л1. R'.ivno tako enoetaven v upc.rnbl kot Csreian. sulio praAivo, ne škoduje kalem. Dobi se pri; »Hermest, Ing. I. Janflcha. Krainburg. 5941 VFRMIRCHTRS 'j'ug'lch !чоттеп die lic^'liweriU'ii (l iB Brause-Kedeni selten werden Di-um pflege ale und halt' si* rein, die Ruslica und Cllo-Ieln. Braxue Д Co., Iierlohn. 7116 Onw%gb#r Rher an^chl^gsebend die Idee iter Juinren Natlunen ln> heutigen 8сћ!ск»н1пкнтр1. Vnwag-bfur eiiid die Kpureu uii Horinoneii. Kneymen Oder Vituinlnen. die den FIrfulg elneM Arzneiniittcls entHchei* den kiinnen. - UmjcJUhtige Erfah-ningen stehen unn zur Brkenmtng dleeer hochwirknamen Krttfte zur VerfUguiiK. - Dr. MadauB & Co.. Arzneimtttel aui FrIschpflaTiBen auf deutecheno Bcden gewonnen 7104 3 Sfrhnpnts-(}«bp^*. 1. Nur weniK »Roiodont« mit hlchl au пмивг BUrete entnehmen. 2. Senkrecht bOniten und KUt narhmpUlen. 3. RngehnMGiKe und vor allem abend-llrhe Pfleue mil ^Romodont«. erhHU die ZMhne gerund und be-wahrt auch vor Majf»MietunmKen. RoBOdcmt BeiKinaiine pusta. »10 J*hr# Wuiit«nrotI« Zehnlau-»eiide Kamllleii verdanken WUeteii-rot thr KiRenheim. vlele tausende OiitmHrk«r m paren bei WUetenrot au( eln Vermttgpn mittels Spar-brief oder VermilRensbufih. Z*hl-rflcher aim In den Frleden.mj.ihren Bind die NeuubaclUU^se von Baii-•parbrlefen. Sparbrlefen und Ver-mBeen»bOchern Prospekte kosten-loa von der iiltenlen und grttuten Bmuspmrkaase der Ottmark G. d. T. WUstonrot, Salzburg. Ber«tuuga-xielle Klagenfurt, Domgasse t. Rut 38-53. TMD Дп;;аи1 von Briefm*rk«ii, eveniuell ouch Oberiiahme *um kommissions-wetsen Verkauf mm von Ihnen ver-langten Preie. - Joh. Belacek, 12a Wien 60. Wiedner HaupUjtraOe 2-4. 7117 Oc^undjelt »n» Tropfen nnd Te-Ucttm. .lede« Arzneimittel verkOr-pert die Erfahi-ungen der Ar*t*, die Eikenntiilnse der Forscher, die Lei-stuiigen moderner Laboratorieii Vertrauen au ihnen erhOht ihre Wirkuiig, der Will« zur Genundnng besrlileilnigt »ie. Im Kri eg wird diesei Wliie zur Pflicht. — AJita-Avznplmilto!. L F C H T S F» i K L K Fllmtreuhanđ O.m b. H. ZwolK*f«ne SOrtort X rur ЈЛ\««пШ. iiicht iug»l»»»en. X X Fttr Jueimdllch« unter 14 J»h-rm nloht »ogel—«*«._ ABIlug. 24.-27. ^ Sunclerin« X, 28.- *W. Al.. Krmlmbnrg. ^ ron#* X X : 38.—30. XI.: »Di« Hoolut»pl«rin«. X X Badmiuutidorf, 24.-26. XI.; »XoU*. g# kommt glaioh« (Sonntag um 14, 16 U. 18.30) XX: as.-30 XI »Koiiig*wals«r«. 8t«ixii 34.—27. XI : »Du шџЈ d*r Ten^ X ; 38. -30. XI.: »Dar SUnger Ihrar Xohait«. /-< —27. XI.; »Daa LWd dar NachtigaU«; 28.—30, XI.: »Жа1ж, »n Ola Targ»ngeiihalt«. x WwmarkU, 26, und 26. XI.: Л1п Mann mit Qnuidailtian« x % ; 3». und 30. XI.; »>■ laaohtan dla Stama«. St.Valt a. d. Sawa, 36. und 36. XI.: »Donanaoluffar« x ; 28. u, 30. XI,; »Irrtmu daa Жагжапж«. x Llttai, 35. und 36. )(I.: »Akrobat Sehtt-tt-S-n« X ; 39. und 30. XI.: »Im Sohkttaa daa Bargam*. x Valdaa, 34 —36. XI.; »ToUa Haobt« x; 37.-30. XI.; »Jnd lUli«. x MlaS, 26. una 26. XI.; »Artlatanc XX ; 29. und SO. XI,; »Waa will Brig) It*?« BoliwariiMibacb, 26. und 36 XI.: »Kiiulgawaliar«; 29. unU 30, XI.: »l&imar BUT Dn«. % Mm #» SantMlM WoeheeeelMWl Kelner lat »o Bchwaoh, duB er nicht noch irgeiidwo milschaffen kann fOr den Siee. Mil gutem Willen geht aliea Er atArkt vor allem auch Geaundheit und Kraft. Yeate Burner, Deutach* Heilmtttel aua fri-■chan Pflanaen. Tgatfebrik Weml-gerode. 7113 Machta waoht die Wachmannechaft den »SUdonldeutauheii Wachdien-■tea« Klagenfurt, FaldmaracluUl-Oonrad-Platx 9, Ruf lO-SO. Uber Ihr Haus, Owjchtlft, Lager mm. »nd achUtzt aie vor Elnbrurh, Feuer-, Gas- und aonmtigen.SitiKden. AUo Sohaden verhUten und daa billige Bewttchunga-Abonn«m«nt beatellen! ________W«7 Wana nMh alitam Angrlff d#» L4oU In unwren Ruumeii nicht brantit i(«h| ntiti . ott Was tun? ZunUehst feaUttUaa, auch andere Wohnungen oder Nmch* bttihSUHer. ohne Licht elnd. Dane Kami der L»ie nicht« machen. Slnđ ек nur die eiifDiieii Rttum«. sunKchin prUfen, Ob bel dpn Slcharungen daa klelne larblge SIcherungiiplBttohen herauagefallun oder gelockert Wit, Die (lieute koetbare) Reeerve-Slchei rung eret elnsohrauben. wenn ded Srhaden erkaimt und die Uiwkch'f der Stromunterbreohune bAioben Uit — daa rUt DoppMwendelln. da# Ratgeber fUr Lloht und LmmmeNi alls dem Нииле OSHAM. 71B(J OISUNDfR LIMN DAI ИТ NICHT WW KUM, SONDCRN AMCH VOt-AMteiTCMNO MM MM SNIOERUN« M« Ml-STWNO. MSHALI Mf M WICHTIO, AW AlieS M ACHTIN, WAS OESON-OEHES LEIEN POUOEKT DARMOl WIEN