DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.4Dravograd)"2016" RAZISKOVALNI tabor študentov biologije (2016 ; Dravograd) Raziskovalni tabor študentov biologije, Dravograd 2016 / [besedilo Janez Mihael Kocjan ... [et al.] ; uredil Primož Presetnik ; fotografije Jan Debenjak ... et al.]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2022 ISBN 978-961-94839-6-1 COBISS.SI-ID 104557827 ZBORNIK POROČIL Z RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 IZDALO IN ZALOŽILO: Društvo študentov biologije, Ljubljana, junij 2022. UREDIL: Primož Presetnik. BESEDILO: Janez Mihael Kocjan, Andrej Piltaver, Luka Šparl, Žan Kuralt, Manca Velkavrh, Žiga Fišer, Nino Kirbiš, Nina Erbida, Urška Ratajc, Nadja Osojnik, Katarina Drašler, Aleš Tomažič, Primož Presetnik. JEZIKOVNI PREGLED: besedilo ni lektorirano. FOTOGRAFIJE: Jan Debenjak, Teo Delič, Nina Erbida, Eva Jovan, Nino Kirbiš, Žan Kuralt, David Lenarčič, Alja Pirnat, Andrej Piltaver, Petra Podlesek, Ester Premate, Primož Presetnik, Klavdija Prot, Urška Ratajc, Vid Švara, Iva Šutevski, Damjan Vinko, Tjaša Zagoršek. ZNAK TABORA: Jaka Kregar. TISK: Demago, trgovina in storitve d.o.o., Titova cesta 49, 2000 Maribor NAKLADA: 75 izvodov. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA CELOTNEGA ZBORNIKA: Presetnik P. (ured.), 2022. Zbornik poročil z Raziskovalnega tabora študentov biologije Dravograd 2016. Društvo študentov biologije, Ljubljana, 112 str. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA POSAMIČNIH PRISPEVKOV: Osojnik N., 2022. Poročilo o delu skupine za dvoživke. V: Presetnik P. (ured.). Zbornik poročil z Raziskovalnega tabora študentov biologije Dravograd 2016, str. 70–75. Društvo študentov biologije, Ljubljana. DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 Ljubljana, 2022 2 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS With this year’s, 28th Biological Summer Research Camp Biological Student’s Society, Ljubljana, Slovenia continues with a long tradition of research camps, which are located each year at a different location in Slovenia. The main purpose of the camp is to bring scientific biological work, which is the basis of professional nature conservation, closer to students. We wish to expand the teoretical knowledge gained through the study program with practical experience in fieldwork and laboratory techniques. Participants of the camp, mostly students of biology, get to know the diversity of different animal, vascular plant groups and fungi of the studied area. The work takes place mostly in the field and consists of sampling, inventarization and collecting speciments for further studies (determination, taxonomic studies). Subsequent work is done in the temporary lab, where we determine the collected specimens. The problematic groups are handled later on by experts in different areas of biology. An important emphasis is placed on discussing and assessing the environmental importance of individual findings. In addition to research work a set of technical and popular lectures are organized at the camp, which are designed for participants as well as residents of local communities. These lectures aim at raising local people's public awareness of nature conservation and their interest in nature in their vicinity. Results obtained at the camps are regularly published in professional and popular literature (magazines Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoživ) and significantly contribute to a better knowledge of flora and fauna of Slovenia. Knowledge of the distribution of different groups provides a basis for risks assessment of endangered groups and their protection. Finally, the camps create also a sense of belonging to a group of biologists, and attendees obtain many social skills, friends, business and even life partners. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 3 O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE S 28. raziskovalnim taborom študentov biologije je Društvo nadaljevalo z dolgo tradicijo raziskovalnih taborov, ki se vsako leto odvijajo na drugi lokaciji v Sloveniji. Osnovni namen tabora je študentom približati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave. Teoretično znanje, pridobljeno v okviru rednega študijskega programa želimo dopolniti s praktičnimi izkušnjami v terenskih in laboratorijskih tehnikah. Udeleženci tabora, povečini študenti biologije, na taboru spoznavajo diverziteto različnih živalskih skupin oziroma višjih rastlin (praprotnice in semenke) in gliv proučevanega območja. Delo poteka predvsem na terenu in obsega vzorčenje, popis vrst, nabiranje osebkov za nadaljnje obdelave (določanje, taksonomske študije). Sledi delo v delovnem laboratoriju, kjer nabrane taksone določimo, s težavnimi skupinami pa se kasneje ukvarjajo strokovnjaki s posameznih področij biologije. Seveda je pomemben poudarek tudi na diskusiji in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb. Mesta in letnice vseh Raziskovalnih taborov študentov biologije. 4 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Poleg raziskovalnega dela, na taboru vsako leto organiziramo tudi sklop strokovnih in poljudnih predavanj, ki so namenjena tako udeležencem tabora kot prebivalcem lokalne skupnosti. S tem bi radi pri lokalnem prebivalstvu dvignili naravovarstveno zavest in zanimanje za naravo v njihovi okolici. Rezultate, pridobljene na taborih, redno objavljamo v strokovni in poljudni literaturi (revije Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoživ) in pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju flore in favne Slovenije. Poznavanje razširjenosti pa nudi osnovo za vrednotenje ogroženosti različnih skupin in njihovo varstvo. Ne nazadnje, pa se na taborih ustvarja občutek skupinske pripadnosti biologov, pridobiva socialna znanja, prijatelje, strokovne in morda tudi življenjske partnerje. Majica z znakom RTŠB Dravograd 2016 (risba: Jaka Kregar; foto: Primož Presetnik). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 5 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 Primož PRESETNIK e-naslov: primoz.presetnik@ckff.si Tu bi moral vodja tabora (slika 1a) razplesti nekoliko misli o taboru, ki sta ga skupaj s sovodjo med 17. in 27. julijem izpeljala daljnega leta 2016. Leta so minevala, udeleženci tabora so vmes diplomirali, magistrirali, nekateri celo doktorirali, zbornika pa še ni bilo. Malo, da se ohrani spomin na delo in malo, da se objavijo zanimava opazovanja različnih vrst sem spet prevzel dolžnost urednika zbornika. Večina mentorjev je bila zelo pridna in je poročilo napisala v manj kot enem letu po taboru, drugi pa, … no ja, slika 1b lepo grafično predstavi, kaj bi si po mojem zaslužili. Lahko rečem, da je bil tabor izborno organiziran, vsi smo si pridobili dodatne terenske izkušnje in spoznali tako naravo kot družbo v tem delu Koroške. Gotovo si našo zahvalo zasluži OŠ Neznanih talcev Dravograd, ki nam je nudila toplo zavetje. Za zaključek lahko povem, da je bila na taboru tudi udeleženka, ki se že udeležila že tabora 1994 leta, le da da je bila takrat še rasla v mami. Želim si, da se bo tabor vrnil na Koroško, le da ne bo treba na ponovitev čakati dolgih 22 let. Slika 1. a) Vodja tabora Jaka Kregar in b) nekateri udeleženci bi si zaslužili biblijsko obravnavo (foto: Primož Presetnik). 6 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tabela 1. Pregled skupin po posameznih taborih (dopolnil Primož Presetnik). ''(+)'' – podskupine oz. raziskovanje v okviru ostalih skupin n je inko inko . V . V šar anduč kiv kiv ocjan ologi č č č ć m m . Tu . K bi nič nič nič di di di ič Te Te a nih skupi ine a jan jan nč r, K rgeli rgeli rd rd ut, K bid n o toj ntov gan gan gan uček uček ove ove ove rk m ega odj tanković, D tanković, D lić, E. K orko Jo Jo Jo G Ge Ge lju os V . G . G . Bedja . Bedja . Bedja . G . G . Bo . Bo . S . S . Stankovi Šantl Šantl . Er . I N. N. N. M M M M M M. M M A. A. D D D D D T. T. Č. Zupa N I. K M Š. B Š Bo S. La J. Kr lne skup štude a sam anj tabor Leto 1988 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 lov ziskova lni Ra ju ci n/let de pi ziskova aj ravi ju ohor ol P K i Ščavni Ra Kr a ob g ob D na Soč na ad ad pri Ptu o ij ob ša lo skupi no enc nica onog vje bri ri tr d eče pas ič em t na ra ka ast ozje rk m id ovnic ekani rk ansk okr os Jur Ko oče ragatuš ravogr Bo Sta G Ra Sm Črn K Podgr Središče Šem Šalovci Ce Se V Žir D Lovr Ce Vr Stari trg M M Sv. D. Rače K D D Števi Št. skupin 3 6 1 6 6 6 8 8 8 8 13 10 10 10 11 10 10 11 9 11 10 11 12 13 12 12 14 12 28 rastline + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 28 kačji pastirji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 25 dvoživke + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 26 metulji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 23 ptiči + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 24 pajki + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 22 ektoparaziti sesalcev & ptičev + + + + + + + + + + + + + + + + 16 plazilci (+) + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 20 netopirji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 19 hrošči (+) + + + + + + + + + + + + 13 vode + + + + + + + 7 kobilice + + + + + 5 podzemno živalstvo + (+) + + + + + + + 7 glive (makromicete) + + + + + + + + 8 ribe, raki + + + + - + + 7 velike zveri + + + + + 5 čebele + + 2 mali sesalci + + (+) (+) 2 vidra + + (+) (+) 2 radiotelemetrija in GIS + 1 tla + 1 širokopasne ose + 1 sove + 1 človeška ribica + 1 Zbornik izšel ne ne ne '92 '95 '95 '96 '97 '99 '02 '00 '01 '02 '02 '04 '05 '07 '13 '12 '15 '14 '11 '15 '14 '18 '19 '18 '22 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 7 Bodoči vodje tabora in mentorji skupin lahko nekaj praktičnih nasvetov najdete stenah cerkve sv. Jakoba starejšega v Koprivni (foto: Primož Presetnik). 8 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE Janez Mihael KOCJAN Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec e-naslov: jean_mischel@yahoo.com UVOD Botanična skupina je na RTŠB popisovala predvsem na Koroškem, deloma pa tudi na Štajerskem, na zahodnem delu Dravskega Kozjaka ter na Pohorju (slika 1). Zlasti po zaslugi izjemne geološke pestrosti, deloma pa tudi zaradi velikega višinskega razpona, je v florističnem oziru to brez dvoma ena izmed najbolj zanimivih, v kolikor ne kar najbolj zanimiva regija v Sloveniji. To pa je posledica tudi velikega števila endemičnih taksonov, ki uspevajo samo tukaj, pretežno tukaj ali pa s skrajnim delom areala tudi na tem območju. Na zahodu mu dajejo poseben pečat Savinjske Alpe ter Peca in Olševa, na jugu Smrekovec in malo severneje Uršlja gora, vmes pa je ravninski (zlasti v okolici Slovenj Gradca) ali gričevnat del na severni meji Košenjak, ki se proti vzhodu nadaljuje proti Kozjaku, ter na vzhodu zahodno Pohorje. Skoraj več je starejših, silikatnih kamnin, čeprav se zlasti na jugu in zahodu priključijo tudi mlajše, karbonatne in tako kot so razporejene kamnine, tako so ponekod prisotne zmerno do izrazito acidofilne rastline, ki jih pogosto v ostrih linijah nadomeščajo bolj ali manj bazofilne vrste. Daleč največji vodotok je reka Drava, v katero se zliva pretežni del manjših rek in potokov. Zaradi izjemne krajinske pestrosti je na območju prepoznanih izredno veliko število botaničnih naravnih vrednot, izmed katerih so številne zavarovane. Zaradi svoje geografske izoliranosti od preostale Slovenije je Koroška v primerjavi z ostalimi regijami nekoliko slabše raziskana. Kljub temu, da je zgodovinskih prispevkov, ki obravnavajo tukajšnjo floro kar nekaj, pa temeljnega dela, ki bi skušal zajeti vse rastline, ki uspevajo na tem zemljepisnem območju, še nimamo. Pred več kot dvema desetletjema so študentje biologije na območju že popisovali, takrat v okviru RTŠB Črneče 1994 (Jogan 1995). METODE Taksone, ki smo jih na terenu prepoznali takoj, smo beležili sproti, tiste ki jih nismo mogli določiti, pa smo nabrali in jih s pomočjo domače in tuje literature skušali določiti kasneje, tudi s pomočjo mikroskopske lupe. Na terenu smo nabirali in kasneje herbarizirali tudi primerke rastlin, katerih pojavljanje na območju raziskovanja prej ni bilo znano, oziroma je pomembno in zanimivo iz drugih Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 9 razlogov. Prav tako smo herbarizirali nekatere predstavnike taksonomsko zahtevnejših skupin, ki bodo na voljo za kasnejše taksonomske študije. Vse nabrane in herbarizirane rastline hrani avtor poročila ali pa so shranjeni v herbariju Biološkega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani (LJS). Na terenu smo bili posebej pozorni zlasti na predstavnike ogroženih rastlinskih družin ostričevke (Cyperaceae) in kukavičevke (Orchidaceae), medtem ko so v herbariju najpogosteje zastopana družina trave (Poaceae). Slika 1. Območje raziskav z vrisanimi kvadranti srednjeevropskega kartiranja flore. REZULTATI IN RAZPRAVA Večina taksonov, ki smo jih popisali na taboru je v Sloveniji splošno razširjenih (Jogan in sod. 2001). Poleg teh smo na taboru našli tudi nekaj naravovarstveno pomembnih bodisi z Rdečega seznama (Anon. 2002) bodisi z Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Anon. 2004) in jih navajamo v tabeli 1. Nomenklaturni vir je Mala flora Slovenije (Martinčič in sod. 2007), za kukavičevke pa smo delno upoštevali tudi Bateman in sod. (2003). Še nekaterih taksonov, ki so v Sloveniji redki, najdbe na taboru predstavljajo prvi (do največ tretji) podatek za floro 10 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Koroške ter Pohorja ali pa gre za novost ali redkost v alpskem fitogeografskem območju, v tem poročilu ne navajamo posebej. Do oddaje tega poročila namreč še vedno nismo določili vsega herbarijskega materiala (npr. trav, dristavcev, škržolic.. ), zato bo seznam vseh najdenih taksonov s komentarjem pomembnejših najdb objavljen drugje. Izmed do oddaje poročila dokončno določenih taksonov, ki smo jih našli in prepoznali na RTŠB je 51 uvrščenih v Rdeči seznam (Uradni list RS 2002) in 38 zavarovanih (Uradni list RS 2004), upoštevaje nekaj dodatnih najdb avtorja poročila pa se število povzpne na 55 vrst Rdečega seznama in 41 zavarovanih vrst. Dva dneva RTŠB, to je pri vzponu na Uršljo goro 19. 7. in Olševo 20. 7. nas je na terenu spremljala Špela Novak, pri ekskurziji na Pohorje in v dolino Mučke Bistrice 26. 7. pa se nam je pridružil botanik dr. Branko Vreš. Oba sta pripomogla k odkritju in/ali določitvi mnogih rastlin, ki bi sicer ostale neodkrite in/ali nedoločene. Zaradi njunega sprejetja našega povabila in obisku na RTŠB, je bilo znanje, ki smo ga pridobili, toliko bolj bogato in zato se jima iskreno zahvaljujemo. Tabela 1. Predhodni seznam naravovarstveno pomembnih rastlin. (Rdeči seznam (Uradni list RS 2002): V – prizadeta vrsta, R – redka vrsta, O1 – vrsta zunaj nevarnosti vendar pa so pred prenehanjem ogroženosti sodile v eno od kategorij ogroženosti, pri čemer obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti, K – premalo znana vrsta; Zavarovanje (Uradni list RS 2004): Z – zavarovana vrsta) Št. Vrsta Rdeči seznam Zavarovanje 1 Andromeda polifolia L. V - 2 Arnica montana L. V - 3 Blyssmus compresus (L.) Panz. ex Link V - 4 Campanula barbata L. V - 5 Campanula zoysii Wulfen O1 - 6 Carex davalliana Sm. V - 7 Carex distans L. V - 8 Carex paniculata L. V - 9 Carex pauciflora Lightf. V - 10 Carex randalpina B. Walln. K - 11 Carex rostrata Stokes V - 12 Carex vesicaria L. V - 13 Cephalanthera damasonium (Mill.) Druce V Z 14 Cephalanthera longifolia (L.) Fritsch V Z 15 Cephalanthera rubra (L.) Rich. V Z 16 Cicuta virosa L. E - 17 Cladium mariscus (L.) Pohl V - 18 Convallaria majalis L. - Z 19 Corallorhiza trifida Châtel - Z 20 Corthusa matthioli L. R Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 11 Št. Vrsta Rdeči seznam Zavarovanje 21 Cyclamen purpurascens Mill. - Z 22 Cyperus flavescens L. V - 23 Cyperus fuscus L. V - 24 Dactylorhiza comosa (Scop.) P. D. Sel V Z 25 Dactylorhiza fuchsii (Druce) Soó - Z 26 Dactylorhiza lapponica (Laest. ex Hartm.) Soó - Z 27 Dactylorhiza viridis (L.) Bateman, Pridgeon & Chase - Z 28 Drosera rotundifolia L. V - 29 Dianthus armeria L. - Z 30 Dianthus carthusianorum L. - Z 31 Dianthus sylvestris Wulfen - Z 32 Eleocharis carniolica Koch V Z 33 Epilobium nutans F. W. Schmidt R - 34 Epipactis atrorubens (Hoffm.) Besser - Z 35 Epipactis helleborine (L.) Crantz - Z 36 Epipactis palustris (L.) Crantz V Z 37 Equisetum ramossisimum Desf. V - 38 Eriophorum angustifolium Honck. V - 39 Eriophorum latifolium Hoppe V - 40 Eriophorum vaginatum L. V - 41 Gentiana clusii Perr. et Songeon O1 Z 42 Gentiana pannonica Scop. O1 Z 43 Gentiana pneumonanthe L. - Z 44 Gymnadenia conopsea (L.) R. Br. V Z 45 Gymnadenia odoratissima (L.) Rich. V Z 46 Helleborus niger L. - Z 47 Herminium monorchis (L.) R. Br. V Z 48 Huperzia selago (L.) Bernh. ex Schrank & Mart. - Z 49 Iris pseudacorus L. - Z 50 Iris sibirica L. V Z 51 Lilium bulbiferum L. V Z 52 Lilium martagon L. - Z 53 Listera ovata (L.) R. Br. - Z 54 Lycopodiella inundata (L.) Holub V Z 55 Lycopodium annotinum L. - Z 56 Lycopodium clavatum L. - Z 57 Myriophyllum spicatum L. V - 58 Neottia nidus-avis (L.) Rich. - Z 59 Nigritella austriaca (Teppner & E. Klein) P. Delforge - Z 60 Nigritella lithopolitanica Ravnik R Z 61 Nuphar lutea (L.) Sm. V - 62 Oxycoccus microcarpus Turcz. ex Rupr. V - 63 Oxycoccus palustris Pers. V - 64 Phleum alpinum L. R - 65 Pinguicula alpina L. - Z 66 Polygonum amphibium L. V - 67 Potamogeton perfoliatus L. V - 68 Potamogeton pusillus L. s. lat. V - 69 Primula auricula L. O1 Z 12 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Št. Vrsta Rdeči seznam Zavarovanje 70 Pseudorchis albida (L.) Á. & D. Löve - Z 71 Ranunculus alpestris L. R - 72 Rhododendron hirsutum L. - Z 73 Rhododendron ferrugineum L. O1 Z 74 Saxifraga paradoxa Sternb. R - 75 Schoenus nigricans L. V - 76 Silene veselskyi (Janka) H. Neumayer R - 77 Traunsteinera globosa (L.) Rchb. V - 78 Trichophorum caespitosum (L.) Hartman V - 79 Triglochin palustre L. V - VIRI Bateman R. M., P. M. Hollingsworth, J. Preston, L. Yi-Bo, A. M. Pridgeon, M. W. Chase, 2003. Molecular phylogenetics and evolution of Orchidinae and selected Habenariinae (Orchidaceae). Botanical Journal of the Linnean Society (London) 142: 1–40. Ehrendorfer F. & U. Hamann, 1965. Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35–50. Jogan N., 1995. Črneče '94 – Poročilo botanične skupine. V: Bedjanič, M. (ur.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94, str. 65–66, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak / Jogan, N. (ur.), 2001. Gradivo za atlas flore Slovenije [Materials for the atlas of flora of Slovenia]. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str. Niklfeld H., 1971. Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon, Berlin 20(4): 545–571. Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler, B. Surina, 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 968 str. Uradni list RS, 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, št. 82/2002. Uradni list RS, 2004. Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur. l. RS, št. 46/2004. Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano 22. 1. 2017. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 13 Kažipot nad Koprivno (foto: Andrej Piltaver). 14 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE Andrej PILTAVER & Luka ŠPARL Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, Veselova ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: anpiltaver@gmail.com, luka.sparl@gmail.com UVOD Poletni raziskovalni tabori študentov biologije so odlična priložnost za poglobitev med študijem pridobljenih znanj iz poglavij ekologije in sistematike različnih skupin biote, spoznavanje zanimivih ljudi, izmenjavo različnih mnenj in pogledov v izbrani družbi ljubiteljev narave, druženje na terenskih ekskurzijah, ob delu v laboratoriju in ob večernih diskusijah, kdaj tudi ob kakšnem vodnem elementu s kozarcem hladne pijače v roki, kakor se spodobi za vroče julijske dni. Organizatorji tabora na tabor povabijo mentorje, ki dobro poznajo izbrane skupine organizmov. Tako je ta tabor postal tudi priložnost za srečanje mentorjev in izmenjavo izkušenj pri študiju različnih skupin organizmov. Skupina za glive (makromicete) je bila na RTŠB organizirana že osmo leto zapored. Druga polovica julija je za rast gliv zelo nepredvidljiva, saj je velikokrat zelo suha in vroča, ob izrazitem poletnem padavinskem maksimumu pa lahko postreže s številčno bogatim pojavljanjem trosnjakov (gob) pestrega nabora vrst gliv. Določanje vrst je pri glivah mogoče le na osnovi zrelih trosnjakov. Terene zbiramo zelo skrbno, saj je rast trosnjakov pogojena z ustrezno talno in zračno vlago. Poleg terenskih ekskurzij si na vsakem taboru ogledamo tudi nekaj lokalnih, manj znanih krajevnih zanimivosti in naravnih vrednot po izbiri mentorja in raziskovalcev. Po eno od celodnevnih ekskurzij smo namenili alpinskim in subalpinskim tratam na Peci, Pahernikovim gozdovom in vrhu Pohorja. Posebno presenečenje je bil gozdni rezervat Repiško sredi Pahernikovih gozdov, ki smo mu namenili podrobnejši popis. Na taboru se je izkazalo odlično sodelovanje z drugimi skupinami glede izmenjave informacij o rasti gliv. Druge skupine so nam prinesle s terena kup zanimivih vzorcev, ki so vključeni v končni seznam. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo. Tudi to pot se je skupini pridružilo nekaj poznavalcev, ki so nam pomagali odkrivati zanimive predele v ožji in širši okolici Dravograda. Jernej Javornik nam je razkazal predele okrog Lovrenca na Pohorju. Poleg tega nam je lastnik domačije Sgerm iz Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 15 Zgornje Orlice pri Ribnici na Pohorju pokazal, kje raste veličastna smreka ( Picea abies). To mogočno drevo z 61,8 m višine je v času obiska veljalo za najvišje znano drevo v Sloveniji in celotni srednji Evropi. Premer v prsni višini drevesa je 113 cm, starost pa je ocenjena na 300 let. Posebno zahvala velja Jerneji Čoderl iz Pahernikove ustanove, ki nam je razkazala Pahernikove gozdove, dobrih 600 ha velik gozdni kompleks na severnih pobočjih Pohorja nad Vuhredom pod Veliko Kopo. Intenzivno gospodarjeni gospodarski gozdovi s povprečno lesno zalogo 470 m3/ha, ki jih upravlja Pahernikova ustanova v sodelovanju z BF, Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ki predstavljajo pojem skrbnega gospodarjenja z gozdom, presenetijo s svojo lepoto in vitalnostjo. Tabela 1. Itinerar skupine za glive. Datum Dan Aktivnosti 17.7.2016 nedelja Prihodi (do 16:00) 18.7.2016 ponedeljek Terenski dan 1: Grizold (Hudournica), Vrhovski vrh, vodi Luka Šparl 19.7.2016 torek Terenski dan 2: Mislinjska Dobrava, Vodriž 20.7.2016 sreda Terenski dan 3, Koprivna, Topla 21.7.2016 četrtek Terenski dan 4: Peca 22.7.2016 petek Terenski dan 5: Hudi kot, Pahernikovi gozdovi z Jernejo Čoderl iz Pahernikove ustanove 23.7.2016 sobota Prost dan (do 18:00) 24.7.2016 nedelja Terenski dan 6: Pohorje grand tour - 1.) Jezerc + partizanska bolnica, 2.) Klopni vrh, 3.) Repišnik gozdni rezervat 25.7.2016 ponedeljek Terenski dan 7: Repiško 26.7.2016 torek Terenski dan 8: Bukovje peš, predstavitev skupin, mentorska večerja 27.7.2016 sreda Odhodi (do 12:00) OPIS NAČINA DELA SKUPINE Na prvih ekskurzijah smo se seznanili z osnovnimi značilnostmi skupine makromicet, z njenim obsegom, s pojavnimi oblikami trosnjakov in vlogo gliv v gozdnem ekosistemu v povezavi z različnimi življenjskimi stili skupine gliv. Vrste, ki jih je bilo mogoče določiti na terenu, smo le zabeležili, ostale pa, ki jih nismo mogli določiti sproti kakor tudi značilne primerke posameznih običajnih vrst pa smo nabrali in jih odnesli v laboratorij. V laboratoriju smo v popoldanskem in večernem času s pomočjo optičnega mikroskopa, kemičnih reagentov in literature nabrane vrste tudi določali. Vse prinesene in določene vrste smo tudi razstavili na priročni mini razstavi in jih razvrstili po sistematskih skupinah. Pomembnejše najdbe smo primerno dokumentirali in jih shranili v mikoteko. V podatkovno bazo smo vpisali 369 zapisov 204 taksonov gliv. Ob zaključku je bil pripravljen popis gliv, predstavljen na naslednjih straneh, podatki pa bodo po dokončni obdelavi posredovani v centralno bazo podatkov gliv na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 16 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 1. Z leve: Žan, Jelena, Luka, Dina in Andrej v Mislinjski Dobravi (foto: Andrej Piltaver). Slika 2. Bliskov gostoluknjičar na padli jelki ( Picnoporellus fulgens ) (foto: Andrej Piltaver). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 17 PRILOGA 1. SEZNAM TAKSONOV GLIV Z NAJDIŠČI (369 ZAPISOV) Okrajšave imen nabiralcev (N) in določevalcev (D): LCŽ – Lobnik Cimerman Žan, PA – Piltaver Andrej, PJ – Popović Jelena, ŠD – Šabanović Dina, ŠL – Šparl Luka. Amoebozoa Hymenoscyphus fraxineus (T. Kowalski) Baral, Queloz & Myxogastria Hosoya (2014), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: Liceida PA, D: PA, 25.7.2016 Tubiferaceae Sclerotiniaceae Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829), lok: Monilia fructigena (Pers.) Pers. (1801), lok: X=503310 m, X=516644 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Physarida Leotiales Physaraceae Leotiaceae Fuligo cinerea (Schwein.) Morgan (1896), lok: X=517138 Leotia lubrica (Scop.) Pers. (1797), lok: X=517138 m, m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=517138 m, Leotia lubrica (Scop.) Pers. (1797), lok: X=509185 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=530180 m, Pezizomycetes Y=150085 m, N: LCŽ, D: ŠL, 24.7.2016 Pezizales Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=510336 m, Helvellaceae Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Helvella acetabulum (L.) Quél. (1874), lok: X=525839 m, Trichiida Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Arcyriaceae Helvella elastica Bull. (1846), lok: X=525839 m, Arcyria denudata (L.) Wettst. (1886), lok: X=484797 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Y=149172 m, N: LCŽ, D: PA, 21.7.2016 Helvella elastica Bull. (1846), lok: X=479665 m, Trichiaceae Y=147555 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 20.7.2016 Trichia verrucosa Berk. (1859), lok: X=479665 m, Pyronemataceae Y=147555 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 20.7.2016 Humaria hemisphaerica (F.H. Wigg.) Fuckel (1869), lok: Protostelia X=509185 m, Y=159665 m, N: PJ, D: PA, 18.7.2016 Protostelida Scutellinia crinita (Bull.) Lambotte (1887), lok: Ceratiomyxaceae X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), Scutellinia crinita (Bull.) Lambotte (1887), lok: lok: X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, X=479665 m, Y=147555 m, N: ŠD, D: PA, 20.7.2016 26.7.2016 Sordariomycetes Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), Hypocreales lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, Hypocreaceae 25.7.2016 Hypomyces chrysospermus Tul. & C. Tul. (1860), lok: Ascomycota X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Eurotiomycetes Hypomyces rosellus (Alb. & Schwein.) Tul. & C. Tul. Eurotiales (1860), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, Elaphomycetaceae 25.7.2016 Elaphomyces granulatus Fr. (1829), lok: X=507325 m, Hypomyces rosellus (Alb. & Schwein.) Tul. & C. Tul. Y=145319 m, N: PA, D: PA, 19.7.2016 (1860), lok: X=479665 m, Y=147555 m, N: PA, D: PA, Lecanoromycetes 20.7.2016 Pertusariales Xylariales Icmadophilaceae Xylariaceae Icmadophila ericetorum (L.) Zahlbr. (1895), lok: Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), lok: X=530180 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Leotiomycetes Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), lok: Helotiales X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Helotiaceae Hypoxylon fuscum (Pers.) Fr. (1849), lok: X=503310 m, Hymenoscyphus fraxineus (T. Kowalski) Baral, Queloz & Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Hosoya (2014), lok: X=503310 m, Y=160872 m, N: Ustulina deusta (Hoffm.) Lind (1913), lok: X=517138 m, PA, D: PA, 26.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Ustulina deusta (Hoffm.) Lind (1913), lok: X=507325 m, Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 18 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Xylaria filiformis (Alb. & Schwein.) Fr. (1849), lok: Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), lok: X=510336 m, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Xylaria filiformis (Alb. & Schwein.) Fr. (1849), lok: Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), lok: X=510336 m, X=479665 m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: PA, 20.7.2016 Y=146548 m, N: LCŽ, D: PJ, 19.7.2016 Xylaria hypoxylon (L.) Grev. (1824), lok: X=503310 m, Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), lok: X=509185 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=159665 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 18.7.2016 Xylaria longipes Nitschke (1867), lok: X=517138 m, Amanita spissa (Fr.) P. Kumm. (1852), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Xylaria longipes Nitschke (1867), lok: X=509185 m, Amanita spissa (Fr.) P. Kumm. (1852), lok: X=516644 m, Y=159665 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=516644 Amanita submembranacea (Bon) Gröger (1979), lok: m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 X=479665 m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: LCŽ, Basidiomycota 20.7.2016 Agaricomycetes Cortinariaceae Agaricales Cortinarius bolaris (Pers.) Fr. (1838), lok: X=517138 m, Agaricaceae Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), lok: X=517138 m, Cortinarius bolaris (Pers.) Fr. (1838), lok: X=510336 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=146548 m, N: ŠD, D: PA, 19.7.2016 Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), lok: X=510336 m, Cortinarius bolaris (Pers.) Fr. (1838), lok: X=507391 m, Y=146548 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 19.7.2016 Y=157000 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 18.7.2016 Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), lok: X=510336 m, Cortinarius camphoratus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=530180 Y=146548 m, N: PJ, D: PA, 19.7.2016 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: ŠL, 24.7.2016 Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), lok: X=507391 m, Cortinarius emunctus Fr. (1838), lok: X=530180 m, Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Y=150085 m, N: PA, D: PA, 24.7.2016 Cyathus striatus Willd., lok: X=503310 m, Y=160872 m, Cortinarius evernius (Fr.) Fr. (1838), lok: X=530180 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Amanitaceae Cortinarius limonius (Fr.) Fr. (1838), lok: X=530180 m, Amanita crocea (Quél.) Singer (1951), lok: X=479665 m, Y=150085 m, N: PJ, D: PA, 24.7.2016 Y=147555 m, N: ŠD, D: PA, 20.7.2016 Cortinarius limonius (Fr.) Fr. (1838), lok: X=510336 m, Amanita excelsa (Fr.) Bertill. (1866), lok: X=517138 m, Y=146548 m, N: PJ, D: PA, 19.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Cortinarius orellanus Fr. (1838), lok: X=517138 m, Amanita excelsa (Fr.) Bertill. (1866), lok: X=510336 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=146548 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 19.7.2016 Cortinarius orellanus Fr. (1838), lok: X=525561 m, Amanita excelsa (Fr.) Bertill. (1866), lok: X=507391 m, Y=149685 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Cortinarius orellanus Fr. (1838), lok: X=510336 m, Amanita excelsa var. spissa (Fr.) Neville & Poumarat Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 (2004), lok: X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, Cortinarius speciosissimus Kühner & Romagn. (1953), 24.7.2016 lok: X=516644 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815), lok: X=530180 m, 22.7.2016 Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Cortinarius speciosissimus Kühner & Romagn. (1953), Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815), lok: X=510336 m, lok: X=479665 m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: PA, Y=146548 m, N: ŠD, D: ŠD, 19.7.2016 20.7.2016 Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815), lok: X=510336 m, Cortinarius stillatitius Fr. (1838), lok: X=530180 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815), lok: X=507391 m, Cortinarius stillatitius Fr. (1838), lok: X=507391 m, Y=157000 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Y=157000 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Amanita gemmata (Fr.) Bertill. (1866), lok: X=507391 m, Cortinarius subtortus (Pers.) Fr. (1838), lok: X=530180 Y=157000 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Amanita muscaria (L.) Hook. (1797), lok: X=503310 m, Phaeocollybia R. Heim (1931), lok: X=525839 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Amanita pantherina (DC.) Krombh., lok: X=517138 m, Entolomataceae Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Clitopilus prunulus (Scop.) Fr. (1871), lok: X=517138 m, Amanita pantherina (DC.) Krombh., lok: X=516644 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Entoloma nidorosum (Fr.) Quél. (1872), lok: X=517138 Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), lok: X=517138 m, m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Hydnangiaceae Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), lok: X=525839 m, Laccaria amethystina Cooke (1883), lok: X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 19 Laccaria laccata (Scop.) Fr. (1884), lok: X=479665 m, Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Y=147555 m, N: ŠL, D: ŠL, 20.7.2016 Desjardin (2005), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: Inocybaceae PA, D: PA, 25.7.2016 Inocybe cervicolor (Pers.) Quél. (1886), lok: X=516644 Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Desjardin (2005), lok: X=525839 m, Y=149336 m, N: Inocybe cervicolor (Pers.) Quél. (1886), lok: X=479665 ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 m, Y=147555 m, N: ŠD, D: PA, 20.7.2016 Mycetinis scorodonius (Fr.) A.W. Wilson & Desjardin Inocybe fastigiata (Schaeff.) Quél. (1872), lok: X=479665 (2005), lok: X=507391 m, Y=157000 m, N: ŠL, D: ŠL, m, Y=147555 m, N: ŠD, D: PJ, 20.7.2016 18.7.2016 Inocybe umbratica Quél. (1883), lok: X=516644 m, Physalacriaceae Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Oudemansiella platyphylla (Pers.) M.M. Moser (1983), Inocybe umbratica Quél. (1883), lok: X=479665 m, lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, Y=147555 m, N: LCŽ, D: PA, 20.7.2016 25.7.2016 Marasmiaceae Xerula longipes (P. Kumm.) Maire (1933), lok: X=479665 Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973), lok: m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: PA, 20.7.2016 X=510336 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Xerula radicata (Relhan) Dörfelt (1975), lok: X=517138 Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973), lok: m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 X=507391 m, Y=157000 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Pluteaceae Gymnopus confluens (Pers.) Antonín, Halling & Noordel. Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), lok: (1997), lok: X=478820 m, Y=150530 m, N: ŠD, D: ŠL, X=516644 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 20.7.2016 Pluteus salicinus (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=517138 Gymnopus confluens (Pers.) Antonín, Halling & Noordel. m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 (1997), lok: X=510336 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, Psathyrellaceae 19.7.2016 Psathyrella candolleana (Fr.) Maire (1913), lok: Gymnopus confluens (Pers.) Antonín, Halling & Noordel. X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 (1997), lok: X=509185 m, Y=159665 m, N: PJ, D: ŠL, Psathyrella piluliformis (Bull.) P.D. Orton (1969), lok: 18.7.2016 X=509185 m, Y=159665 m, N: PJ, D: ŠL, 18.7.2016 Marasmius wynnei Berk. & Broome (1860), lok: Schizophyllaceae X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=503310 m, Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972), Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 lok: X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=517138 m, 26.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972), Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=507325 m, lok: X=525598 m, Y=149739 m, N: LCŽ, D: PA, Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 24.7.2016 Strophariaceae Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972), Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871), lok: lok: X=509185 m, Y=159665 m, N: LCŽ, D: ŠL, X=510336 m, Y=146548 m, N: PJ, D: PJ, 19.7.2016 18.7.2016 Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871), lok: Mycenaceae X=510336 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Mycena inclinata (Fr.) Quél. (1872), lok: X=507391 m, Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871), lok: Y=157000 m, N: ŠD, D: ŠD, 18.7.2016 X=507391 m, Y=157000 m, N: LCŽ, D: LCŽ, Mycena pura (Pers.) Sacc. (1871), lok: X=525839 m, 18.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer & A.H. Sm. Mycena pura (Pers.) Sacc. (1871), lok: X=479665 m, (1946), lok: X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, Y=147555 m, N: PA, D: ŠL, 20.7.2016 26.7.2016 Mycena rubromarginata (Fr.) P. Kumm. (1871), lok: Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer & A.H. Sm. X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 (1946), lok: X=525630 m, Y=149593 m, N: LCŽ, D: Mycena rubromarginata (Fr.) P. Kumm. (1871), lok: PA, 24.7.2016 X=479665 m, Y=147555 m, N: ŠD, D: PA, 20.7.2016 Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer & A.H. Sm. Mycena stipata Maas Geest. & Schwöbel (1987), lok: (1946), lok: X=516644 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 22.7.2016 Mycena stipata Maas Geest. & Schwöbel (1987), lok: Pholiota flammans (Batsch) P. Kumm. (1871), lok: X=530180 m, Y=150085 m, N: PJ, D: PA, 24.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Mycena stipata Maas Geest. & Schwöbel (1987), lok: Pholiota highlandensis (Peck) A.H. Sm. & Hesler (1968), X=479665 m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: PA, 20.7.2016 lok: X=483892 m, Y=150613 m, N: PJ, D: PJ, Omphalotaceae 21.7.2016 Tapinellaceae 20 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: Boletus erythropus Pers. (1796), lok: X=525630 m, X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=149593 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: Boletus fragrans Vittad. (1835), lok: X=510336 m, X=484732 m, Y=149298 m, N: ŠD, D: ŠD, 21.7.2016 Y=146548 m, N: ŠL, D: PA, 19.7.2016 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: Boletus luridus Schaeff. (1774), lok: X=481176 m, X=507325 m, Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Y=149129 m, N: ŠL, D: ŠL, 20.7.2016 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: Boletus pruinatus Fr. & Hök (1835), lok: X=479665 m, X=507391 m, Y=157000 m, N: ŠD, D: ŠD, 18.7.2016 Y=147555 m, N: ŠD, D: ŠD, 20.7.2016 Tricholomataceae Boletus pulverulentus Opat. (1836), lok: X=517138 m, Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=503310 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Boletus pulverulentus Opat. (1836), lok: X=509185 m, Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=517138 Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Boletus pulverulentus Opat. (1836), lok: X=507391 m, Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=525839 Y=157000 m, N: ŠL, D: PA, 18.7.2016 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Boletus reticulatus Schaeff. (1774), lok: X=517138 m, Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=479665 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=147555 m, N: PA, D: ŠL, 20.7.2016 Leccinum carpini (R. Schulz) M.M. Moser ex D.A. Reid Collybia confluens (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: (1965), lok: X=510336 m, Y=146548 m, N: PJ, D: ŠL, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 19.7.2016 Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871), lok: Phylloporus pelletieri (Lév.) Quél. (1888), lok: X=509185 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=159665 m, N: LCŽ, D: ŠL, 18.7.2016 Delicatula integrella (Pers.) Fayod (1889), lok: X=517138 Phylloporus rhodoxanthus (Schwein.) Bres. (1900), lok: m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Delicatula integrella (Pers.) Fayod (1889), lok: X=479665 Porphyrellus porphyrosporus (Fr. & Hök) E.-J. Gilbert m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 20.7.2016 (1931), lok: X=478820 m, Y=150530 m, N: ŠL, D: PJ, Delicatula integrella (Pers.) Fayod (1889), lok: X=510336 20.7.2016 m, Y=146548 m, N: PJ, D: ŠL, 19.7.2016 Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860), lok: Omphalina ericetorum (Bull.) M. Lange (1955), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 X=525630 m, Y=149561 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860), lok: Tricholoma fucatum (Fr.) P. Kumm. (1871), lok: X=509185 m, Y=159665 m, N: LCŽ, D: LCŽ, X=510336 m, Y=146548 m, N: PJ, D: PA, 19.7.2016 18.7.2016 Tricholomopsis decora (Fr.) Singer (1939), lok: Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: X=517138 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Auriculariales Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: X=478820 Incertae sedis m, Y=150530 m, N: LCŽ, D: PJ, 20.7.2016 Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868), lok: Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: X=510336 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Boletales Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: X=509185 Boletaceae m, Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Boletus badius (Fr.) Fr. (1832), lok: X=525839 m, Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: X=507391 Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 m, Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Boletus badius (Fr.) Fr. (1832), lok: X=478820 m, Gyroporaceae Y=150530 m, N: PA, D: ŠD, 20.7.2016 Gyroporus castaneus (Bull.) Quél. (1886), lok: X=503310 Boletus calopus Pers. (1801), lok: X=517138 m, m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Gyroporus cyanescens (Bull.) Quél. (1886), lok: Boletus calopus Pers. (1801), lok: X=481176 m, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=149129 m, N: LCŽ, D: ŠL, 20.7.2016 Paxillaceae Boletus calopus Pers. (1801), lok: X=481176 m, Paxillus rubicundulus P.D. Orton (1969), lok: X=479665 Y=149129 m, N: ŠL, D: ŠL, 20.7.2016 m, Y=147555 m, N: ŠL, D: PJ, 20.7.2016 Boletus chrysenteron Bull. (1791), lok: X=517138 m, Sclerodermataceae Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818), lok: X=503310 Boletus chrysenteron Bull. (1791), lok: X=516644 m, m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818), lok: X=516644 Boletus chrysenteron Bull. (1791), lok: X=479665 m, m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Y=147555 m, N: LCŽ, D: PJ, 20.7.2016 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=503310 m, Boletus erythropus Pers. (1796), lok: X=517138 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 21 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=516644 m, Hymenochaetales Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Hymenochaetaceae Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=510336 m, Coltricia perennis (L.) Murrill (1903), lok: X=517138 m, Y=146548 m, N: PJ, D: PJ, 19.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=510336 m, Coltricia perennis (L.) Murrill (1903), lok: X=530180 m, Y=146548 m, N: ŠD, D: ŠD, 19.7.2016 Y=150085 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=509185 m, Coltricia perennis (L.) Murrill (1903), lok: X=516644 m, Y=159665 m, N: ŠD, D: PA, 18.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801), lok: Phellinus hartigii (Allesch. & Schnabl) Pat. (1903), lok: X=530180 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801), lok: Incertae sedis X=510336 m, Y=146548 m, N: PJ, D: PJ, 19.7.2016 Incertae sedis Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801), lok: Cotylidia pannosa (Sowerby) D.A. Reid (1965), lok: X=507391 m, Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 X=520231 m, Y=156568 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Cantharellales Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973), lok: X=517138 Cantharellaceae m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Cantharellus cibarius Fr. (1821), lok: X=503310 m, Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973), lok: X=516644 Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Cantharellus cibarius Fr. (1821), lok: X=517138 m, Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973), lok: X=510336 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Cantharellus cibarius Fr. (1821), lok: X=525839 m, Rickenella swartzii (Fr.) Kuyper (1983), lok: X=516644 Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Cantharellus cibarius Fr. (1821), lok: X=516644 m, Phallales Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Phallaceae Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883), lok: Phallus impudicus L. (1753), lok: X=503310 m, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883), lok: Phallus impudicus L. (1753), lok: X=517138 m, X=510336 m, Y=146548 m, N: PJ, D: PA, 19.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883), lok: Phallus impudicus L. (1753), lok: X=481176 m, X=507391 m, Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Y=149129 m, N: LCŽ, D: ŠD, 20.7.2016 Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869), lok: X=517138 Polyporales m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Fomitopsidaceae Craterellus lutescens (Pers.) Fr. (1838), lok: X=510336 m, Daedalea quercina (L.) Pers. (1801), lok: X=503310 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Pseudocraterellus crispus (Sowerby) Courtec. (1986), lok: Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Hydnaceae Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: Hydnum repandum L. (1753), lok: X=517138 m, X=478820 m, Y=150530 m, N: ŠD, D: ŠD, 20.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: Hydnum repandum L. (1753), lok: X=530180 m, X=507325 m, Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Y=150085 m, N: LCŽ, D: ŠL, 24.7.2016 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: Hydnum repandum L. (1753), lok: X=510336 m, X=507391 m, Y=157000 m, N: LCŽ, D: LCŽ, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 18.7.2016 Hydnum rufescens Schaeff. (1774), lok: X=530180 m, Phaeolus schweinitzii (Fr.) Pat. (1900), lok: X=517138 m, Y=150085 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Hydnum rufescens Schaeff. (1774), lok: X=507391 m, Phaeolus schweinitzii (Fr.) Pat. (1900), lok: X=510336 m, Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Y=146548 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 19.7.2016 Gloeophyllales Pycnoporellus fulgens (Fr.) Donk (1971), lok: X=517138 Gloeophyllaceae m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: Ganodermataceae X=510336 m, Y=146548 m, N: LCŽ, D: LCŽ, Ganoderma lipsiense, lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: 19.7.2016 PA, D: PA, 25.7.2016 Gloeophyllum sepiarium (Wulfen) P. Karst. (1879), lok: Meruliaceae X=484068 m, Y=150251 m, N: PJ, D: PJ, 21.7.2016 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: Gomphales X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Gomphaceae Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: Ramaria schildii R.H. Petersen (1988), lok: X=479665 m, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=147555 m, N: PA, D: PA, 20.7.2016 22 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=509185 X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 m, Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Polyporaceae Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=503310 m, Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=516644 m, Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 X=507391 m, Y=157000 m, N: ŠD, D: ŠD, 18.7.2016 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=509185 m, Datronia mollis (Sommerf.) Donk (1966), lok: X=509185 Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 m, Y=159665 m, N: ŠD, D: PA, 18.7.2016 Trichaptum abietinum (Dicks.) Ryvarden (1972), lok: Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=503310 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=517138 X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=525839 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Tyromyces stipticus (Pers.) Kotl. & Pouzar (1959), lok: Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=510336 X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 m, Y=146548 m, N: ŠD, D: ŠD, 19.7.2016 Sparassidaceae Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), lok: X=503310 m, Sparassis laminosa Fr. (1836), lok: X=517138 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), lok: X=510336 m, Russulales Y=146548 m, N: ŠD, D: PA, 19.7.2016 Albatrellaceae Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=503310 m, Albatrellus confluens (Alb. & Schwein.) Kotl. & Pouzar Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 (1957), lok: X=510336 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠD, Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=507325 m, 19.7.2016 Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Albatrellus confluens (Alb. & Schwein.) Kotl. & Pouzar Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=509185 m, (1957), lok: X=509185 m, Y=159665 m, N: LCŽ, D: Y=159665 m, N: ŠD, D: ŠD, 18.7.2016 ŠL, 18.7.2016 Osmoporus odoratus (Wulfen) Singer (1944), lok: Albatrellus cristatus (Schaeff.) Kotl. & Pouzar (1957), X=516644 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 lok: X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, Polyporus leptocephalus (Jacq.) Fr. (1821), lok: 25.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Amylostereaceae Polyporus leptocephalus (Jacq.) Fr. (1821), lok: Amylostereum areolatum (Chaillet) Boidin (1958), lok: X=525839 m, Y=149336 m, N: LCŽ, D: ŠL, 24.7.2016 X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Polyporus leptocephalus (Jacq.) Fr. (1821), lok: Amylostereum areolatum (Chaillet) Boidin (1958), lok: X=525839 m, Y=149336 m, N: PA, D: PA, 24.7.2016 X=516644 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Polyporus leptocephalus (Jacq.) Fr. (1821), lok: Auriscalpiaceae X=479665 m, Y=147555 m, N: ŠL, D: ŠL, 20.7.2016 Auriscalpium vulgare Gray (1821), lok: X=510336 m, Polyporus mori (Pollini) Fr. (1821), lok: X=517138 m, Y=146548 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 19.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Auriscalpium vulgare Gray (1821), lok: X=510336 m, Polyporus squamosus (Huds.) Fr. (1821), lok: X=479321 Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 m, Y=149295 m, N: PA, D: ŠD, 20.7.2016 Russulaceae Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=503310 m, Lactarius camphoratus (Bull.) Fr. (1838), lok: X=510336 Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Pycnoporus cinnabarinus (Jacq.) Fr. (1881), lok: Lactarius camphoratus (Bull.) Fr. (1838), lok: X=510336 X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 m, Y=146548 m, N: PJ, D: ŠD, 19.7.2016 Pycnoporus cinnabarinus (Jacq.) Fr. (1881), lok: Lactarius cremor Fr. (1838), lok: X=517138 m, X=509185 m, Y=159665 m, N: LCŽ, D: ŠL, 18.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=503310 m, Lactarius deterrimus Gröger (1968), lok: X=525839 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=517138 m, Lactarius deterrimus Gröger (1968), lok: X=479665 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=147555 m, N: PA, D: ŠL, 20.7.2016 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=503310 Lactarius glaucescens Crossl. (1900), lok: X=510336 m, m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=146548 m, N: ŠL, D: PA, 19.7.2016 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=525839 Lactarius glaucescens Crossl. (1900), lok: X=507391 m, m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=507325 Lactarius illyricus Piltaver (1992), lok: X=507325 m, m, Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Y=145319 m, N: ŠD, D: PA, 19.7.2016 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 23 Lactarius mammosus Fr. (1838), lok: X=479665 m, Russula densifolia Secr. ex Gillet (1874), lok: X=530180 Y=147555 m, N: PA, D: PA, 20.7.2016 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Lactarius necator, lok: X=530180 m, Y=150085 m, N: Russula densifolia Secr. ex Gillet (1874), lok: X=525839 LCŽ, D: PA, 24.7.2016 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Lactarius necator, lok: X=525839 m, Y=149336 m, N: Russula densifolia Secr. ex Gillet (1874), lok: X=516644 ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Lactarius picinus Fr. (1838), lok: X=479665 m, Russula densifolia Secr. ex Gillet (1874), lok: X=510336 Y=147555 m, N: LCŽ, D: PJ, 20.7.2016 m, Y=146548 m, N: PA, D: PA, 19.7.2016 Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797), lok: X=517138 m, Russula emetica (Schaeff.) Pers. (1796), lok: X=525839 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797), lok: X=525630 m, Russula emetica (Schaeff.) Pers. (1796), lok: X=516644 Y=149593 m, N: ŠD, D: PA, 24.7.2016 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797), lok: X=510336 m, Russula emetica (Schaeff.) Pers. (1796), lok: X=484675 Y=146548 m, N: ŠD, D: ŠD, 19.7.2016 m, Y=149444 m, N: ŠD, D: ŠD, 21.7.2016 Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797), lok: X=507391 m, Russula emetica (Schaeff.) Pers. (1796), lok: X=510336 Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 m, Y=146548 m, N: LCŽ, D: ŠD, 19.7.2016 Lactarius repraesentaneus Britzelm. (1885), lok: Russula emetica var. emetica, lok: X=530180 m, X=479665 m, Y=147555 m, N: PA, D: PA, 20.7.2016 Y=150085 m, N: PJ, D: PA, 24.7.2016 Lactarius subdulcis (Bull.) Gray (1821), lok: X=516644 Russula fageticola Melzer ex S. Lundell (1956), lok: m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=517138 m, Russula fageticola Melzer ex S. Lundell (1956), lok: Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 X=530180 m, Y=150085 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=479665 m, Russula farinipes Romell (1893), lok: X=507391 m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 20.7.2016 Y=157000 m, N: LCŽ, D: PA, 18.7.2016 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=510336 m, Russula firmula Jul. Schäff. (1940), lok: X=479665 m, Y=146548 m, N: PJ, D: LCŽ, 19.7.2016 Y=147555 m, N: ŠD, D: PA, 20.7.2016 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=510336 m, Russula grisea (Batsch) Fr. (1838), lok: X=517138 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=509185 m, Russula grisea (Batsch) Fr. (1838), lok: X=516644 m, Y=159665 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 18.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Russula acrifolia Romagn. (1997), lok: X=517138 m, Russula integra (L.) Fr., lok: X=484675 m, Y=149444 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 N: ŠD, D: ŠD, 21.7.2016 Russula acrifolia Romagn. (1997), lok: X=525584 m, Russula integra (L.) Fr., lok: X=479665 m, Y=147555 m, Y=149749 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 N: ŠL, D: LCŽ, 20.7.2016 Russula albonigra (Krombh.) Fr. (1874), lok: X=517138 Russula laurocerasi Melzer (1920), lok: X=517138 m, m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Russula amethystina Quél. (1897), lok: X=517138 m, Russula laurocerasi Melzer (1920), lok: X=516644 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Russula amethystina Quél. (1897), lok: X=516644 m, Russula nana var. alpina (A. Blytt & Rostr.) Bon (1986), Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 lok: X=483491 m, Y=150783 m, N: LCŽ, D: PA, Russula azurea Bres. (1881), lok: X=510336 m, 21.7.2016 Y=146548 m, N: PJ, D: PJ, 19.7.2016 Russula nauseosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=530180 m, Russula badia Quél. (1880), lok: X=517138 m, Y=155652 Y=150085 m, N: ŠD, D: PA, 24.7.2016 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Russula nauseosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=525839 m, Russula brunneoviolacea Crawshay (1930), lok: Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 X=525630 m, Y=149593 m, N: PA, D: PA, 24.7.2016 Russula paludosa Britzelm. (1891), lok: X=530180 m, Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: Y=150085 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Russula parazurea Jul. Schäff. (1931), lok: X=503310 m, Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 X=530180 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Russula pascua (F.H. Møller & Jul. Schäff.) Kühner Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: (1975), lok: X=483841 m, Y=150619 m, N: PA, D: PA, X=510336 m, Y=146548 m, N: ŠL, D: ŠD, 19.7.2016 21.7.2016 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: Russula pectinatoides Peck (1907), lok: X=507391 m, X=509185 m, Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Y=157000 m, N: ŠD, D: PA, 18.7.2016 Russula cyanoxantha f. peltereaui Singer (1925), lok: Russula puellaris Fr. (1838), lok: X=525627 m, X=525839 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Y=149577 m, N: LCŽ, D: PA, 24.7.2016 Russula decolorans (Fr.) Fr. (1838), lok: X=530180 m, Russula puellaris Fr. (1838), lok: X=525839 m, Y=150085 m, N: LCŽ, D: ŠL, 24.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 24 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Russula raoultii Quél. (1886), lok: X=516644 m, Stereum rameale (Berk.) Massee (1890), lok: X=525839 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 m, Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Russula rosea Pers. (1796), lok: X=517138 m, Y=155652 Thelephorales m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Thelephoraceae Russula rosea Quél. (1888), lok: X=507325 m, Y=145319 Thelephora palmata (Scop.) Fr. (1821), lok: X=525839 m, m, N: ŠL, D: PA, 19.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Russula sanguinea (Bull.) Fr. (1838), lok: X=510336 m, Thelephora penicillata (Pers.) Fr. (1821), lok: X=510336 Y=146548 m, N: ŠD, D: PA, 19.7.2016 m, Y=146548 m, N: LCŽ, D: PA, 19.7.2016 Russula solaris Ferd. & Winge (1924), lok: X=517138 m, Thelephora terrestris Ehrh. (1787), lok: X=516644 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Russula vesca Fr. (1836), lok: X=517138 m, Y=155652 Dacrymycetes m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Dacrymycetales Russula vesca Fr. (1836), lok: X=510336 m, Y=146548 Dacrymycetaceae m, N: LCŽ, D: ŠD, 19.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=530180 m, Russula vinosa Lindblad (1901), lok: X=525839 m, Y=150085 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Y=149336 m, N: ŠL, D: PA, 24.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=525839 m, Russula vinosa Lindblad (1901), lok: X=478820 m, Y=149336 m, N: PA, D: PA, 24.7.2016 Y=150530 m, N: ŠL, D: ŠD, 20.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=516644 m, Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=517138 m, Y=152087 m, N: PA, D: PA, 22.7.2016 Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=479665 m, Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=507325 m, Y=147555 m, N: LCŽ, D: PA, 20.7.2016 Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=478820 m, Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=509185 m, Y=150530 m, N: ŠD, D: ŠL, 20.7.2016 Y=159665 m, N: ŠL, D: LCŽ, 18.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=510336 m, Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=507391 m, Y=146548 m, N: LCŽ, D: LCŽ, 19.7.2016 Y=157000 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=509185 m, Russula xerampelina (Schaeff.) Fr. (1838), lok: X=481176 Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 m, Y=149129 m, N: LCŽ, D: ŠL, 20.7.2016 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=507391 m, Stereaceae Y=157000 m, N: PJ, D: PJ, 18.7.2016 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=503310 m, Dacrymyces Nees (1816), lok: X=509185 m, Y=159665 Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 m, N: ŠL, D: PA, 18.7.2016 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=517138 m, Tremellomycetes Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Auriculariales Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=525839 m, Auriculariaceae Y=149336 m, N: ŠL, D: ŠL, 24.7.2016 Auricularia auricula-judae (Bull.) Quél. (1886), lok: Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=507325 m, X=503310 m, Y=160872 m, N: PA, D: PA, 26.7.2016 Y=145319 m, N: ŠL, D: ŠL, 19.7.2016 Auricularia auricula-judae (Bull.) Quél. (1886), lok: Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=509185 m, X=517138 m, Y=155652 m, N: PA, D: PA, 25.7.2016 Y=159665 m, N: ŠL, D: ŠL, 18.7.2016 PRILOGA 2. SEZNAM VRST GLIV (204 TAKSONOV) Albatrellus confluens (Alb. & Schwein.) Kotl. & Pouzar Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821) (= Amanita (1957) rubescens var. rubescens (Pers.) Gray (1797)) Albatrellus cristatus (Schaeff.) Kotl. & Pouzar (1957) Amanita spissa (Fr.) P. Kumm. (1852) Amanita crocea (Quél.) Singer (1951) Amanita submembranacea (Bon) Gröger (1979) Amanita excelsa (Fr.) Bertill. (1866) Amylostereum areolatum (Chaillet) Boidin (1958) Amanita excelsa var. spissa (Fr.) Neville & Poumarat Arcyria denudata (L.) Wettst. (1886) (2004) Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973) Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815) Auricularia auricula-judae (Bull.) Quél. (1886) Amanita gemmata (Fr.) Bertill. (1866) Auriscalpium vulgare Gray (1821) Amanita muscaria (L.) Hook. (1797) (= Amanita muscaria Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880) var. muscaria (L.) Hook. (1797)) Boletus badius (Fr.) Fr. (1832) Amanita pantherina (DC.) Krombh. Boletus calopus Pers. (1801) Boletus chrysenteron Bull. (1791) Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 25 Boletus erythropus Pers. (1796) Humaria hemisphaerica (F.H. Wigg.) Fuckel (1869) Boletus fragrans Vittad. (1835) Hydnum repandum L. (1753) Boletus luridus Schaeff. (1774) Hydnum rufescens Schaeff. (1774) Boletus pruinatus Fr. & Hök (1835) Hymenoscyphus fraxineus (T. Kowalski) Baral, Queloz & Boletus pulverulentus Opat. (1836) Hosoya (2014) Boletus reticulatus Schaeff. (1774) Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871) Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821) Hypomyces chrysospermus Tul. & C. Tul. (1860) Cantharellus cibarius Fr. (1821) (= Cantharellus cibarius Hypomyces rosellus (Alb. & Schwein.) Tul. & C. Tul. var. cibarius (Fr.) Quél. (1888)) (1860) Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883) Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835) Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869) Hypoxylon fuscum (Pers.) Fr. (1849) Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899) Icmadophila ericetorum (L.) Zahlbr. (1895) (= C. f. var. fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899)) Inocybe cervicolor (Pers.) Quél. (1886) Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871) Inocybe fastigiata (Schaeff.) Quél. (1872) (= Inocybe Clitopilus prunulus (Scop.) Fr. (1871) rimosa (Bull.) P. Kumm. (1871)) Collybia confluens (Pers.) P. Kumm. (1871) (= Gymnopus Inocybe umbratica Quél. (1883) confluens (Pers.) Antonín, Halling & Noordel. (1997)) Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer & A.H. Sm. Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871) (1946) (= Gymnopus peronatus (Bolton) Antonín, Halling & Laccaria amethystina Cooke (1883) Noordel. (1997)) Laccaria laccata (Scop.) Fr. (1884) Coltricia perennis (L.) Murrill (1903) Lactarius camphoratus (Bull.) Fr. (1838) Cortinarius bolaris (Pers.) Fr. (1838) Lactarius cremor Fr. (1838) Cortinarius camphoratus (Fr.) Fr. (1838) Lactarius deterrimus Gröger (1968) Cortinarius emunctus Fr. (1838) Lactarius glaucescens Crossl. (1900) Cortinarius evernius (Fr.) Fr. (1838) Lactarius illyricus Piltaver (1992) Cortinarius limonius (Fr.) Fr. (1838) Lactarius mammosus Fr. (1838) Cortinarius orellanus Fr. (1838) Lactarius necator (= Lactarius turpis Fr. (1838)) Cortinarius speciosissimus Kühner & Romagn. (1953) Lactarius picinus Fr. (1838) (= Cortinarius rubellus Cooke (1887)) Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797) Cortinarius stillatitius Fr. (1838) Lactarius repraesentaneus Britzelm. (1885) Cortinarius subtortus (Pers.) Fr. (1838) Lactarius subdulcis (Bull.) Gray (1821) Cotylidia pannosa (Sowerby) D.A. Reid (1965) Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838) Craterellus lutescens (Pers.) Fr. (1838) (= Cantharellus Leccinum carpini (R. Schulz) M.M. Moser ex D.A. Reid aurora (Batsch) Kuyper (1991)) (1965) (= L. pseudoscabrum (Kallenb.) Šutara (1989)) Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787) Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825) Cyathus striatus Willd. Lenzites betulina (L.) Fr. (1838) Dacrymyces Nees (1816) Leotia lubrica (Scop.) Pers. (1797) Daedalea quercina (L.) Pers. (1801) Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829) Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888) Marasmius wynnei Berk. & Broome (1860) Datronia mollis (Sommerf.) Donk (1966) Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972) Delicatula integrella (Pers.) Fayod (1889) Monilia fructigena (Pers.) Pers. (1801) Elaphomyces granulatus Fr. (1829) Mycena inclinata (Fr.) Quél. (1872) Entoloma nidorosum (Fr.) Quél. (1872) (= Entoloma Mycena pura (Pers.) Sacc. (1871) rhodopolium (Fr.) P. Kumm. (1871)) Mycena rubromarginata (Fr.) P. Kumm. (1871) Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867) (= M. r. var. rubromarginata (Fr.) P. Kumm. (1871)) Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881) Mycena stipata Maas Geest. & Schwöbel (1987) Fuligo cinerea (Schwein.) Morgan (1896) Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780) Desjardin (2005) Ganoderma lipsiense (= Ganoderma applanatum (Pers.) Mycetinis scorodonius (Fr.) A.W. Wilson & Desjardin Pat. (1887)) (2005) Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943) Omphalina ericetorum (Bull.) M. Lange (1955) Gloeophyllum sepiarium (Wulfen) P. Karst. (1879) Osmoporus odoratus (Wulfen) Singer (1944) Gymnopus confluens (Pers.) Antonín, Halling & Noordel. (= Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943)) (1997) Oudemansiella platyphylla (Pers.) M.M. Moser (1983) Gyroporus castaneus (Bull.) Quél. (1886) (= Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar Gyroporus cyanescens (Bull.) Quél. (1886) (1972)) Helvella acetabulum (L.) Quél. (1874) Paxillus rubicundulus P.D. Orton (1969) Helvella elastica Bull. (1846) Phaeocollybia R. Heim (1931) 26 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Phaeolus schweinitzii (Fr.) Pat. (1900) Russula pascua (F.H. Møller & Jul. Schäff.) Kühner Phallus impudicus L. (1753) (1975) Phellinus hartigii (Allesch. & Schnabl) Pat. (1903) Russula pectinatoides Peck (1907) Pholiota flammans (Batsch) P. Kumm. (1871) Russula puellaris Fr. (1838) Pholiota highlandensis (Peck) A.H. Sm. & Hesler (1968) Russula raoultii Quél. (1886) Phylloporus pelletieri (Lév.) Quél. (1888) Russula rosea Quél. (1888) (= Russula aurora (Krombh.) Phylloporus rhodoxanthus (Schwein.) Bres. (1900) Bres. (1892)) Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871) (= Pluteus Russula rosea Pers. (1796) cervinus var. cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871)) Russula sanguinea (Bull.) Fr. (1838) Pluteus salicinus (Pers.) P. Kumm. (1871) Russula solaris Ferd. & Winge (1924) Polyporus leptocephalus (Jacq.) Fr. (1821) Russula vesca Fr. (1836) Polyporus mori (Pollini) Fr. (1821) (= Polyporus Russula vinosa Lindblad (1901) alveolarius (Bosc) Fr. (1821)) Russula violeipes Quél. (1898) Polyporus squamosus (Huds.) Fr. (1821) Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836) Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815) Russula xerampelina (Schaeff.) Fr. (1838) (= Russula Porphyrellus porphyrosporus (Fr. & Hök) E.-J. Gilbert xerampelina var. xerampelina (Schaeff.) Fr. (1838)) (1931) Schizophyllum commune Fr. (1815) Psathyrella candolleana (Fr.) Maire (1913) Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818) Psathyrella piluliformis (Bull.) P.D. Orton (1969) Scleroderma citrinum Pers. (1801) Pseudocraterellus crispus (Sowerby) Courtec. (1986) Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801) (= Pseudocraterellus undulatus (Pers.) Courtec. (1987)) Scutellinia crinita (Bull.) Lambotte (1887) Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868) Sparassis laminosa Fr. (1836) (= Sparassis brevipes Pycnoporellus fulgens (Fr.) Donk (1971) Krombh. (1834)) Pycnoporus cinnabarinus (Jacq.) Fr. (1881) Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938) Ramaria schildii R.H. Petersen (1988) Stereum rameale (Berk.) Massee (1890) (= Stereum Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973) ochraceoflavum (Schwein.) Fr.) Rickenella swartzii (Fr.) Kuyper (1983) Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860) Russula acrifolia Romagn. (1997) Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992) Russula albonigra (Krombh.) Fr. (1874) Thelephora palmata (Scop.) Fr. (1821) Russula amethystina Quél. (1897) Thelephora penicillata (Pers.) Fr. (1821) Russula azurea Bres. (1881) Thelephora terrestris Ehrh. (1787) Russula badia Quél. (1880) Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838) Russula brunneoviolacea Crawshay (1930) Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924) Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863) Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921) Russula cyanoxantha f. peltereaui Singer (1925) Trichaptum abietinum (Dicks.) Ryvarden (1972) (= Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863)) Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972) Russula decolorans (Fr.) Fr. (1838) Trichia verrucosa Berk. (1859) Russula densifolia Secr. ex Gillet (1874) Tricholoma fucatum (Fr.) P. Kumm. (1871) Russula emetica (Schaeff.) Pers. (1796) Tricholomopsis decora (Fr.) Singer (1939) Russula emetica var. emetica Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881) Russula fageticola Melzer ex S. Lundell (1956) Tyromyces stipticus (Pers.) Kotl. & Pouzar (1959) (= Russula nobilis Velen. (1920)) (= Oligoporus stipticus (Pers.) Gilb. & Ryvarden Russula farinipes Romell (1893) (1987)) Russula firmula Jul. Schäff. (1940) Ustulina deusta (Hoffm.) Lind (1913) (= Kretzschmaria Russula grisea (Batsch) Fr. (1838) deusta (Hoffm.) P.M.D. Martin (1970)) Russula integra (L.) Fr. Xerula longipes (P. Kumm.) Maire (1933) Russula laurocerasi Melzer (1920) (= Russula grata Xerula radicata (Relhan) Dörfelt (1975) Britzelm. (1898)) Xylaria filiformis (Alb. & Schwein.) Fr. (1849) Russula nana var. alpina (A. Blytt & Rostr.) Bon (1986) Xylaria hypoxylon (L.) Grev. (1824) Russula nauseosa (Pers.) Fr. (1838) Xylaria longipes Nitschke (1867) Russula paludosa Britzelm. (1891) Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824) Russula parazurea Jul. Schäff. (1931) Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 2. 2. 2017. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 27 FOTOUTRINKI SKUPINE ZA PODZEMELJSKE ŽIVALI Na taboru je bila aktivna tudi skupina za podzemeljske živali, pod vodstvom Tea Delića. Poročilo do zaključka redakcije ni prispelo, vsi pa upamo in želimo, da bo pripravljeno za objavo v katerem od naslednjih zbornikov. Skoraj skupinska fotografija po obisku Klemenškovega pekla, z leve: Teo, Ester, Anja in Miloš, manjka pa Ana (foto: Teo Delič). Jam v širši okolici tabora ni bilo kaj dosti, zato smo podzemne živali poizkusili poiskati tudi drugod (foto: Ester Premate). 28 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Veselje v visoki travi (foto: Žan Kuralt). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 29 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE Žan KURALT, Manca VELKAVRH, Žiga FIŠER Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zan.kuralt@gmail.com Abstract. REPORT OF THE ARANEOLOGICAL GROUP – During the Biology Students’ Research Camp “Dravograd 2016”, we studied the spider fauna of Koroška region. We sampled spiders at 32 sites and found 90 species from 21 families. Gathered data provide an important contribution to the generally poorly known spider fauna of the region. UVOD Koroška na zahodu in jugu obsega del Karavank in Savinjskih Alp, na vzhodu del Pohorja, severni del pa meji na Avstrijo. Skupna značilnost pokrajine je hribovit relief, ravninski svet je omejen na nasute dele rečnih dolin Drave, Mislinje in Meže. Območje ima prehodno celinsko podnebje, opazna sta panonski in alpski klimatski vpliv. Geološka podlaga večjega dela Koroške je silikatna, karbonati so omejeni le na predele Savinjskih Alp in Karavank. Večino regije pokriva gozd, kjer prevladuje smreka, listavcev je precej manj (ZGS 2012). Na strmih pobočjih so pogosti pašniki in travniki. Poznavanje favne pajkov Koroške je omejeno na posamezne najdbe (Nikolić in Polenec 1981, Polenec 1987, 1992, Zupančič in sod.,1984) in terensko delo opravljeno v okviru RTŠB Lovrenc na Pohorju 2005 (Kostanjšek 2007). Podatke o favni pajkov omenjenega območja dopolnjujejo objave o favni jamskih pajkov (Batič in sod. 1980, Deeleman-Reinhold 1978, Kratochvil 1934, Novak 1971, 1981, 2005, Novak & Kuštor 1982, Novak & Sivec 1976, Novak in sod. 2010, Pipan in sod. 2008, Preisinger 2010, Puc in sod. 1988). Namen dela v Skupini za pajke je bil seznaniti udeležence s terenskim delom in tehnikami vzorčenja pajkov ter s sistematiko in biologijo pajkov, nenazadnje pa tudi vzorčenje pajkov širom regije in s tem pridobiti nove podatke o favni pajkov Koroške. 30 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 METODE Med taborom smo v sedmih terenskih dnevih na širšem območju Koroške nabrali vzorce z 32 vzorčnih mest (slika 1). Vzorčili smo (slika 2) predvsem v različnih tipih gozdov (slika 3) in travnikov (slika 4, naslovna slika), redkeje na obrežni vegetaciji in prodiščih ob vodnih telesih. Pajke smo ujeli tudi na in v zgradbi osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, kjer smo udeleženci letošnjega tabora gostovali. Nekaj pajkov so nam prinesli še udeleženci drugih skupin, ki so vzorčili v habitatih, katerim smo mi namenili manj pozornosti (npr. jame, vodni habitati). Teh smo bili še posebno veseli, saj se ravno med njimi nemalokrat skrivajo osebki redko najdenih vrst. Slika 1. Zemljevid širšega območja Koroške z označenimi predhodnimi in novimi mesti vzorčenja. (Vir predhodnih vzorčnih mest je podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore (2017)). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 31 Vzorčili smo selektivno in neselektivno. Opažene pajke smo selektivno pobrali kar z roko oziroma s pinceto, ali pa smo jih posesali z aspiratorjem (ekshavstorjem). Neselektivno smo vzorčili večinoma z lovilno vrečo (tj. s “kečerjem”), uporabljali pa smo tudi sejalnik listne stelje in prirejeni motorni puhalnik listne stelje, ki mu pajkarji ljubkovalno pravimo kar Manca (čemu takšno ime, razkrijemo le v pajkarje posvečenim udeležencem). S sejalnikom listno steljo s stresanjem presejemo skozi mrežo, ki zadrži večje delce stelje, v vrečast spodnji del sejalnika pa prepusti manjše delce in talne živali. Z Manco pa listno steljo, travnik ali obrežno vegetacijo preprosto posesamo kot prašno preprogo. Podobno kot pri sejalniku se v vrečo ujamejo manjši rastlinski delci in talne živali. V obeh primerih vsebino vreče stresemo na platno in ulovimo pajke. Ker so nekateri pajki nočno aktivni in jih je podnevi težko opaziti, smo vzorčili tudi ponoči. Vse ulovljene pajke smo shranili v posodice s 70-odstotnim etanolom. Sledila je obdelava vzorcev in določanje pajkov v improviziranem laboratoriju, ki se je pogosto zavleklo pozno v noč. Sistematika pajkov v veliki meri temelji na morfologiji sekundarnih spolnih organov (tj. pedipalpov pri samcih in epigin pri samicah). Pri juvenilnih osebkih ti še niso dokončno razviti, zato jih zlahka ločimo od odraslih osebkov, vendar pa njihove vrstne pripadnosti pogosto ne moremo zanesljivo določiti. Zato smo pajke z določenega vzorčnega mesta najprej ločili na odrasle in juvenilne. Slednje smo shranili v fioli z 70 % etanolom skupaj z etiketo na katero smo napisali mesto vzorčenja. Odrasle pajke smo si natančno ogledali pod stereomikroskopom. V primeru slabo vidnih spolnih struktur pri samicah smo izpreparirali epiginalni del zadka ter ga čez noč pustili v 15 % raztopini KOH. S tem smo odstranili moteča mehka tkiva in izboljšali vidljivost vrstno značilnih hitiniziranih struktur. Vrstno pripadnost smo določili s pomočjo tiskanih (Heimer & Nentwig 1991, Roberts 1985, 2001) in spletnega določevalnega ključa (Nentwig in sod. 2016) ter spletnih fotogalerij (Arachnologische Gesellschaft e. V. 2016, Oger 2016). Določene pajke smo shranili v fiolah z 70 % etanolom in jih opremili z etiketo na katero smo zapisali vrsto, spol in vzorčno mesto. Vsi pajki, ki smo jih nabrali na taboru, so shranjeni v zbirki Katedre za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 32 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 2. Mikrografija skupine za pajke (foto: Žan Kuralt). Slika 3. Gospodarski smrekov gozd, kjer pajkov ni bilo veliko (foto: Žan Kuralt). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 33 REZULTATI Kljub zahtevni sistematiki nekaterih družin smo na taboru uspeli določiti 90 vrst pajkov iz 69 rodov in 21 družin (Tabela 1). Presenetilo nas je veliko število vrst (11) iz družine križevcev (Araneidae), kar je po izkušnjah prejšnjih taborov dokaj neobičajno za drugo polovico julija. Tabela 1. Seznam pajčjih vrst določenih med RTŠB Dravograd 2016. Družina Vrsta Družina Vrsta Agelenidae Agelena labyrinthica Larinioides sericatus Coelotes atropos Mangora acalypha Coelotes solitarius Nuctenea umbratica Coelotes terrestris Clubionidae Clubiona lutescens Histopona torpida Cybaeidae Cybaeus tetricus Tegenaria ferruginea Dysderidae Dysdera erythrina Tegenaria silvestris Harpactea hombergi Amaurobidae Amaurobius fenestralis Gnaphosidae Zelotes clivicola Amaurobius ferox Zelotes apricorum Amaurobius jugorum Linyphiidae Centromerus sellarius Callobius claustrarius Dicymbium nigrum Anyphenidae Anyphaena accentuata Diplostyla concolor Araneidae Aculepeira ceropegia Labulla thoracica Araneus angulatus Linyphia hortensis Araneus diadematus Linyphia triangularis Araneus marmoreus Maso sundevalli Araneus quadratus Neriene peltata Cyclosa conica Neriene radiata Gibbaranea bituberculata Neriene emphana Hypsosinga sanguinea Oedothorax apicatus 34 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Družina Vrsta Družina Vrsta Pelecopsis radicicola Neon reticulatus Porrhomma convexum Segestriidae Segestria senoculata Sintula corniger Sparassidae Micrommata virescens Tenuiphantes alacris Tetragnathidae Meta menardi Tenuiphantes cristatus Metellina merianae Tenuiphantes tenebricola Metellina segmentata Tiso vagans Pachygnatha degeeri Troglohyphantes cf. confusus Tetragnathidae Tetragnatha extensa Lycosidae Alopecosa cuneata Theridiidae Cryptachaea riparia Arctosa maculata Enoplognatha latimana Aulonia albimana Enoplognatha ovata Pardosa amentata Euryopis flavomaculata Pardosa lugubris Neottiura bimaculata Pardosa palustris Parasteatoda lunata Lycosidae Pardosa riparia Phylloneta sisyphia Piratula knorri Platnickina tincta Xerolycosa nemoralis Robertus lividus Mimetidae Ero furcata Theridion varians Philodromidae Philodromus collinus Thomisidae Diaea dorsata Philodromus margaritus Ebrechtella tricuspidata Pisauridae Dolomedes fimbriatus Misumena vatia Pisaura mirabilis Synaema globosum Salticidae Evarcha arcuata Xysticus cristatus Evarcha falcata Uloboridae Hyptiotes paradoxus Evarcha laetabunda Heliophanus cupreus Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 35 Slika 4. Vzorčenje na travniku in gozdnem robu (foto: Žan Kuralt). Slika 5. Utrujenost med določanjem kdaj pa kdaj terja svoj davek (foto: Žan Kuralt). 36 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 RAZPRAVA Večino koroških gozdov predstavlja gospodarski gozd, ki je zaradi manjše količine odmrle lesne mase, revnejšega sloja zeliščne in grmovne vegetacije ter pomanjkanja različnih razvojnih faz gozda običajno vrstno manj pester. Tudi na travnikih se pajkom očitno ne piše najbolje, našli smo namreč le malo nepokošenih travnatih površin. Mnogo pogostejši so bili redno košeni travniki, ki so bili tudi na strmih pobočjih povrhu vsega še pognojeni. Na takšnih travnikih je že zaradi pomanjkanja struktur, na katere bi pajki lahko pripeli svoje mreže, število vrst, ki svoj plen lovijo v mrežo, manjše. Kljub temu smo nemalo pajkov mrežarjev našli na gozdnem robu, ki jim verjetno služi kot zatočišče v primeru intenzivne rabe travnikov. Glede na razmeroma kratek čas in relativno majhno območje vzorčenja, je 90 ulovljenih vrst odraz visoke pestrosti favne pajkov. Ob raznolikosti geološke podlage, habitatnih tipov in mikroklimatskih razmer je bila slednja deloma tudi pričakovana. Delo Skupine za pajke na RTŠB Dravograd 2016 tako predstavlja pomemben doprinos k poznavanju favne pajkov Koroške. ZAHVALA Udeleženci skupine se zahvaljujemo mentorju za strokovno in prijetno vodenje skupine. Hvala vsem udeležencem tabora, ki so nam vztrajno prinašali dodatne vzorce, posebno hroščarjem in jamarjem. Zahvaljujemo se tudi Centru za kartografijo favne in flore za izpis araneoloških podatkov iz njihove podatkovne zbirke. VIRI Arachnologische Gesellschaft e. V., 2016. Photo Gallery Arachnida. http://www.spiderling.de/arages/Fotogalerie/Fotogalerie_eng.htm [dostop julij. 2016] Batič F., M. Brodar, R. Gospodarič, V. Kuštor, T. Novak, V. Elesini, M. Kodrin, 1980. Soteska Huda luknja. Obzorja, Maribor. CKFF, 2017. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore. Izpis 10. 1. 2017 Deeleman-Reinhold C. L., 1978. Revision of the cave-dwelling and related spiders of the genus Troglohyphantes Joseph (Linyphiidae), with special reference to the Yugoslav species. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 218 str. Heimer S., W. Nentwig, 1991. Spinnen Mit eleuropas: Ein Bestimmungsbuch. Parey. 543 str. Kostanjšek R., 2007. Poročilo o delu araneološke skupine. V: Polajnar, J. (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Lovrenc na Pohorju 2005, str. 33–38, Društvo študentov biologije. Ljubljana. Kratochvil J., 1934. Liste générale des Araignées cavernicoles en Yougoslavie (Pregled pećinskih paukova u Jugoslaviji). Prirodoslovne razprave, Ljubljana, 2: 165–226. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 37 Nentwig W., T. Blick, D. Gloor, A. Hänggi, C. Kropf, 2016. Spiders of Europe. http://www.araneae.unibe.ch [dostop julij 2016] Nikolić F., A. Polenec, 1981. Catalogus faunae Jugoslaviae III/4 Aranea. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 131 str. Novak T., 1971. Še o Hudi luknji. Proteus 34: 127–128. Novak T., 1981. Prispevek k poznavanju dinamike favne treh štajerskih jam (Diplomska naloga). Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 93 str. Novak T., 2005. Karbelova jama. V: Gradišnik, A. (Ur.), Dravograd: Na stičišču poti. Občina Dravograd, Dravograd, str. 177–179. Novak T., T. Tkavc, M. Kuntner, A.E. Arnett, S.L. Delakorda, M. Perc, F. Janžekovič, 2010. Niche partitioning in orbweaving spiders Meta menardi and Metellina merianae (Tetragnathidae). Acta Oecol. 36: 522–529. Oger P., 2015. Les araignées de Belgique et de France. http://arachno.piwigo.com [dostop julij. 2016] Pipan T., V. Navodnik, F. Janžekovič, T. Novak, 2008. Studies of the fauna of percolation water of Huda luknja, a cave in isolated karst in northeast Slovenia. Acta Carsol. 37: 141– 151. Polenec A., 1987. Pajki iz dolnjega dela Selške doline (Smrekov gozd na Hrastniku 806 m). Loški razgledi, Škofja Loka 34: 79–86. Polenec A., 1992. Rdeči seznam ogroženih pajkov (Araneae) Slovenije. Varstvo narave 17: 173–176. Roberts M.J., 1985. The Spiders of Great Britain and Ireland (Volume 1, 2). Brill Archive. 458 str. Roberts M.J., 2001. Spiders of Britain & Northern Europe. HarperCollins Publishers, London, 384 str. Preisinger D., 2010. Rudniki: opuščeni rudniki v Sloveniji. Založba Turistika, Golnik. 152 str. Puc M., P. Skoberne, P., J. Vidic, 1988. Huda luknja. V: Skoberne, P., Peterlin, S. (Ured.), Inventar Najpomembnejše Naravne Dediščine Slovenije, 1. Del: Vzhodna Slovenija. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, str. 150–151. SURS 2015. Povprečne letne in mesečne temperature zraka (°C) po meteoroloških postajah, Slovenija, letni podatki do 2014, Podatkovni portal SI-STAT. http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/varval.asp?ma=0156101S&ti=&path=%2E%2E%2F Database%2FArhiv%2F01_ozemlje_podnebje%2F10_01561_podnebni_kazalniki%2F &xu=&yp=&lang=2 (dostop 17.1. 2017). ZGS 2012. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec (2011-2020). Št. 11/11, 236 str. Zupančič M., E. Mayer, A. Šercelj, V. Petkovšek, J. Bole, I. M. Munda, A. Polenec, N. Mršić, K. Tarman, B. Drovenik, 1984. Floristične, vegetacijske in favnistične raziskave. Biološki inštitut ZRC SAZU. 54 str. Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 24. 1. 2017. 38 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Koščak ( Austropotamobius torrentium ) (foto: Primož Presetnik). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 39 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RAKE Nino KIRBIŠ Starše, Slovenija e-naslov: ninokirbis911@gmail.com UVOD Namen dela skupine je bil ugotoviti razširjenost potočnih rakov na širšem območju porečja Drave na območju Pohorja in Kozjaka. Delno smo se osredotočili še na porečje Meže. Območje poseljuje koščak ( Austropotamobius torrentium). Ponekod je naseljen tudi jelševec ( Astacus astacus). V reki Dravi pa je prisoten invaziven signalni rak ( Pacifastacus leniusculus) (Bioportal 2017). Potočni raki opravljajo pomembno vlogo v ekosistemu. Pomembni so tudi kot bioindikatorji stanja narave. Trenutno jih ogrožajo predvsem posegi v naravo, kot je izsuševanje vodotokov, onesnaževanje in gradnja raznih objektov, ki posegajo v vodno okolje. Prav tako predstavlja pomemben vpliv tudi vnos tujerodnih organizmov. Takšen je signalni rak, ki ogroža populacijo domorodnih rakov neposredno in posredno. Neposredno jih ogroža s samo kompeticijo vendar je izid tekmovanja predvsem v njegov prid, saj je veliko večji in močnejši od domorodnih rakov in imajo tudi večjo rodnost. Prav tako so signali raki bolj odporni na pomanjkanje kisika. Posredno pa domorodne potočne rake ogroža še s prenosom bolezni račje kuge, ki lahko v nekaj tednih pobije celotno populacijo. Potočni raki in njihov habitat so v Sloveniji zaščiteni, prav tako pa jih varuje tudi evropska zakonodaja. Pomembno je, da jih ohranimo in varujemo saj predstavljajo pomemben člen v samem ekosistemu prav tako pa predstavljajo tudi kulturni pomen, saj jih zasledimo v številnih povestih in pesmih našega naroda. OPIS RAZISKOVANIH VRST Koščaka najdemo v hladnejših potokih ali rekah, pogosto na višjih nadmorskih višinah. Je značilen predstavnik gozdnih potokov (slika 1). Izogiba se stoječim vodam in hudourniškim potokom, ter izbira predvsem skalnato dno, v katerem si poišče skrivališče med kamni. Na življenje v mrzlih, hitrih potokih in rekah je prilagojen tudi s trdnejšim oklepom. V dolžino meri okoli 10 cm, telo je rjave barve, spodnja stran škarij je svetlo obarvana. Življenjska doba znaša okoli 8 let. Sklepamo, da je njegova razširjenost naravna, ker ga nikoli niso gojili (Govedič 2006). 40 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 1. Značilen življenjski prostor koščaka ( Austropotamobius torrentium ) (foto: Nino Kirbiš). Jelševec je največji avtohton potočni rak pri nas. Najdemo ga v stoječih (ribniki, jezera, gramoznice) in tekočih vodah (potoki, reke). Običajno zaseda nekoliko globje vode in v stoječih vodah lahko dosega še posebno visoko številčnost. Ustrezajo mu vode z prodnatim ali peščenim dnom, ilovnatim bregom in zasenčene z obrežno vegetacijo. V dnu ali bregu si koplje luknje oz. račine, ki mu služijo za skrivališče. Telesna dolžina jelševca znaša do 17 cm, barva telesa variira od svetlo rjave do črne barve in določeni predstavniki vrste so lahko celo modrikasti. Barva škarij je v oranžno – rdečih odtenkih. Jelševec je v Evropi splošno razširjena vrsta, pri nas pa je prisoten v vzhodni in južni Sloveniji. Z razliko od koščaka, kjer sklepamo, da je koščakova razširjenost naravna, je bil jelševec načrtno naseljen v nekatere gramoznice. V preteklosti so jelševca uporabljali za prehrano in zato so ga pogosto naseljevali v ribnike ob samostanih ali gradovih. (Govedič 2006). Signalni rak je pri nas najpogostejša tujerodna vrsta. Zraste do 15cm. Izvira iz Zahodne Amerike in Kanade, v Evropo pa je bil naseljen v devetnajstem ter dvajsetem stoletju. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so ga naselili tudi v Avstrijo od koder se je najverjetneje razširil tudi v Slovenijo. Leta 2003 so ga našli v Muri, štiri leta kasneje pa tudi v Dravi. Za njega je značilna predvsem modra lisa na pregibu škarij, po kateri je tudi dobil ime. Za naše vrste rakov je nevaren predvsem Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 41 kot prenašalec račje kuge, zaradi njegove velikosti pa tudi z lahkoto premaga druge vrste rakov s katerimi je v kompeticiji (Westman & Savolainen 2001, Holdich in sod. 2009). Prav tako pa vpliva tudi na druge vrste in na sam ekosistem. Dokaj hitro je zmožen pojesti veliko količino vodnih makrofitov in makroinvertebratov (Nisikawa in sod. 2009). Prehranjuje pa se tudi z ikrami tako salmonidnih kot ciprinidnih vrst rib in tako vpliva tudi na njihove populacije (Govedič 2006). MATERIALI IN METODE Na terenu smo uporabljali Atlas Slovenije, GPS, ribiške škornje, vodno obutev, ročne mreže, vrše, popisne liste, razkužilo, posoda za razkuževanje, termometer in vabo (prašičja jetra). Prisotnost rakov v vodotokih smo ugotavljali predvsem s pregledovanjem potencialnih skrivališč, ki so značilni za določeno vrsto raka. Glede na dostopnost, analizo kart in obstoječe podatke smo si izbrali določen predel vodotoka, ki smo ga sistematično pregledali. Pri tem smo izkoristili njihovo značilnost – nočno aktivnost. Večino rakov se čez dan skriva, zato jih lahko najdemo v različnih skrivališčih (npr. pod večjimi kamni). Prav tako smo si pri vzorčenju pomagali z vodnimi mrežami. Z njimi smo lovili rake predvsem v potokih, kjer ni bilo klasičnih skrivališč ter manjše osebke, ki so pogosto zakopani v substrat. Kot tretjo metodo smo uporabljali vrše, v katere smo nastavili vabo. Vrše smo nastavili čez noč in jih dnevno pregledovali. Uporabne so bile predvsem v večjih in globljih vodotokih. Terensko delo in vzorčenje smo opravljali po smernicah poročila Govedič in sod. (2015). Prav tako smo za popisovanje uporabljali popisni list priložen v omenjenem poročilu. Zaradi možnega prenosa račje kuge, ki je še vedno prisotna v okolju (Kušar in sod. 2013), smo vrše in opremo po uporabi v domnevno okuženih vodah, posušili na soncu in razkužili z nekaj odstotno raztopino varikine. Zaradi ugotovitve, da so potočni raki prisotni tudi v večjih rekah v Sloveniji smo želeli ugotoviti, če so raki prisotni tudi v reki Dravi. (Govedič 2013). Ker se ponekod signalni raki širijo tudi v pritoke rek (Rajkovič & Kirbiš 2013), smo spremljali tudi njihovo prisotnost v pritokih Drave. Posebej smo bili pozorni tudi na prisotnost novih tujerodnih vrst rakov, ki so jih v letu 2015 potrdili v porečju Drave (Govedič 2017). 42 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 2. Člani skupine za potočne rake pri Jezercu na Pohorju (foto: Anonymus). REZULTATI Na območju delovanja skupine smo potrdili prisotnost treh vrst potočnih rakov koščaka, jelševca in signalnega raka. Navadno koščak in jelševec živita v različnih vodotokih, saj sta prilagojena na življenje v različnih ekoloških nišah. Koščak je na območju domoroden in naseljuje številne potoke na širšem območju Pohorja in Kozjaka. Prav tako smo njegovo prisotnost potrdili v pritokih reke Meže. Jelševec je na območju naseljen. V velikih gostotah smo ga našli v akumulaciji Jezerc (Jezerska jama), ki se nahaja severovzhodno od Lovrenških jezer. Zanimivo je to, da očitno brez problema preživi tudi na nadmorski višini 1222 m. Prisotnost signalnega raka smo zasledili le v reki Dravi. Številni osebki so se ujeli v vrše. Nekatere smo ujeli tudi z samim obračanjem kamnov ob brežini Drave. Prisotnost invazivnih vrst potočnih rakov v pritokih Drave nismo potrdili. Vse ujete signalne rake smo izločili iz narave, kot narekuje Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Poleg rakov smo popisali tudi druge vrste. Pri vzorčenju z vodno mrežo smo bili najbolj pozorni na ličinke studenčarja ( Cordulegaster sp.) in sladkovodne ribe. Vse ribe, ki so se ujele v vrše smo nepoškodovane izpustili v naravo. Ob vzorčenju potokov smo na kar nekaj mestih registrirali tudi urhe ( Bombina sp.) ter druge dvoživke in plazilce. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 43 ZAKLJUČEK Tekom tabora so člani skupine spoznali kakšne so metode popisovanja potočnih rakov. Prav tako so podrobneje spoznali njihovo biologijo in ekologijo. Ugotovili so, da se je treba včasih pošteno potruditi, da se potrdi prisotnost rakov. Dobljeni rezultati prinašajo nove podatke o razširjenosti potočnih rakov na preučevanem območju. Podrobnejši rezultati so dostopni v bazi podatkov Centra za kartografijo favne in flore (Bioportal). VIRI Bioportal, 2017. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore. Holdich D. M. in sod., 2009. A review of the ever increasing threat to European crayfish from non-indigenous crayfish species. Knowledge and Management of Aquatic Ecosystems 11: 394–395. Govedič M., 2006. Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju, str. 6–14. Govedič M., 2013. Potočni raki v naših večjih rekah. Ribič 7-8: 203–206. Govedič M., A. Vrezec, M. Jaklič, A. Lešnik, V. Grobelnik, A. Šalamun, Š. Ambrožič, A. Kapla, 2015. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa koščaka ( Austropotamobius torrentium) in koščenca ( Austropotamobius pallipes) v letih 2014 in 2015. Končno poročilo. 56 str. Govedič M. 2017. First record of the spiny-cheek crayfish ( Orconectes limosus) in Slovenia – 300 km upstream from its known distribution in the Drava River. Knowledge and Management of Aquatic Ecosystems 418(7): 5 str. Kušar D., A. Vrezec, M. Ocepek, V. Jenčič, 2013. Aphanomyces astaci in wild crayfish populations in Slovenia: first report of persistent infection in a stone crayfish Austropotamobius torrentium population. Diseases of Aquatic Organisms 103: 157–169. Rajkovič, M., N. Kirbiš, 2015. Poročilo o delu skupine za rake. V: Kljun, I. (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011, str. 71–76, Društvo študentov biologije, Ljubljana. Westman K., R. Savolainen. 2001. Long term study of competition between two co.occurring crayfish species, the native Astacus astacus L. and the introduced P. leniusculus Dana, in a Finnish lake. Bull. Fr. Pêche Piscic 361: 613–627. Nisikawa Usio in sod., 2009. Size-dependent impacts of invasive alien crayfish on a littoral marsh community Biological Conservation 142: 1480–1490. Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano februarja 2017. 44 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Pri določevanju imajo še vedno vodilno vlogo knjige (foto: Primož Presetnik). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 45 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE Nina ERBIDA Slovensko odonatološko društvo, Verovškova 56, SI-1000 Ljubljana e-naslov: nina.erbida@gmail.com Abstract. REPORT OF ODONATA RESEARCH GROUP – During the Biology Research Camp in Dravograd 2016 we visited 43 locations where we found 31 species of dragonflies. We had a great time and learned much about Koroška region. UVOD Po več kot dvajsetih letih se je Raziskovalni tabor študentov biologije vrnil na Koroško. Prvič je tam potekal leta 1994 in sicer v Črnečah, le bore tri kilometre od letošnjega centralnega tabora (Bedjanič 1995). Nastanjeni smo bili v osnovni šoli Dravograd, od koder smo raziskovali bližnjo in malo manj bližnjo okolico. Koroška je bila nekaj let rezervna lokacija za RTŠB, ko smo lani v Beli krajini končno dobili vodjo, ki je bil tabor pripravljen organizirati v tej regiji. Na taboru je že 25-ič delovala odonatološka skupina, tokrat v nekoliko drugačni postavi. Skupino sem vodila Nina Erbida in po kdo ve koliko letih, če ne morda prvič, smo skupino sestavljala sama dekleta (če ne upoštevamo izrednih obiskovalcev). METODE Obiskali smo vode od Mežice na zahodu, Mislinje na jugu in Spodnje Kaple na Kozjaku seveda pa smo odpravili na visoka barja Pohorja in se peš sprehodili od Ribniškega do Lovrenških jezer. Ob in v različnih vodah smo lovili smo tako odrasle osebke kot ličinke. Odrasle z metuljnico in jih na terenu določevali s slikovnim ključem Djikstra & Lewington (2006), ličinke pa z vodno mrežo. Ličinke in leve smo večinoma vzeli s seboj v šolo in jih ob večerih določevali s stereo lupo s pomočjo dihotomnih določevalnih ključev Kohl (1998) in Gerken & Sterenberg (1999). Nekatere smo uspeli določiti že tudi kar na terenu s pomočjo znanja iz že omenjenih ključev. Tekom tabora smo preizkusili tudi metodo za vzorčenje ličink velikih studenčarjev in načrtovali nekaj dnevno izvajanje metode ulov – ponovni ulov (MRR), vendar nam vreme in čas tega žal nista dopustila, Razen tega nismo našli mest, ki bi bile primerne za našo malo raziskavo. 46 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 1. Skupinska slika (foto: Damjan Vinko, 25. 7. 2016). REZULTATI Vreme nam je bilo še kar naklonjeno. Bilo je nekaj oblačnosti in dežja, a na teren smo se lahko odpravili vsak dan in tako smo od 17. do 27. julija opravili sedem polnih terenskih dni. V dveh dodatnih dnevih nas je bilo tudi nekaj na terenu, medtem, ko je bila večina skupine dežurnih, malo pa smo vzorčili še na prosti dan. Nekaj opazovanj kačjih pastirjev so prispevale tudi druge skupine. Skupaj smo tako obiskali 43 mest in zabeležili 31 vrst kačjih pastirjev. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 47 Tabela 1. Seznam vrst kačjih pastirjev zabeleženih na RTŠB Dravograd 2016. Strokovna poimenovanja so povzeta po Djiksta & Lewington (2006), slovenska pa po Geister (1999). Družina Slovensko ime vrste Strokovno ime vrste Calopterygidae modri bleščavec Calopteryx virgo pasasti bleščavec Calopteryx splendens Lestidae obvodna zverca Lestes sponsa skupina zelene pazverce Chalcolestes viridis comp. Coenagrionidae modri kresničar Ischnura elegans bledi kresničar Ischnura pumilio bleščeči zmotec Enallagma cyathigerum travniški škratec Coenagrion puella mali rdečeokec Erythromma viridulum rani plamenec Pyrrhosoma nymphula Platicnemidae sinji presličar Platycnemis pennipes Aeshnidae zelenomodra deva Aeshna cyanea barjanska deva Aeshna juncea veliki spremljevalec Anax imperator Gomphidae bledi peščenec Onychogomphus forcipatus kačji potočnik Ophiogomphus cecilia Cordulegastrida veliki studenčar Cordulegaster heros povirni studenčar Cordulegaster bidentata Corduliidae močvirski lebduh Cordulia aenea sredozemski lesketnik Somatochlora meridionalis Libellulidae modri ploščec Libellula depressa temni ploščec Libellula fulva lisasti ploščec Libellula quadrimaculata prodni modrač Orthetrum cancellatum temni modrač Orthetrum albistylum sinji modrač Orthetrum brunneum mali modrač Orthetrum coerulescens barjanski spreletavec Leucorrhinia dubia krvavordeči kamenjak Sympetrum sanguineum malinovordeči kamenjak Sympetrum fonscolombii opoldanski škrlatec Crocothemis erythraea 48 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tabela 2. Seznam mest vzorčenj tekom RTŠB Dravograd 2016 s številom vrst kačjih pastirjev. Najbližji kraj Najdišče Datum Št. vrst Dravograd Dravograjsko jezero, J stran pri otoku 19.7.2016 14 Remšnik Odomovo jezero 25.7.2016 13 Rogla Ribnik Jezerc 24.7.2016 12 Kotlje Ivarčko jezero 18.7.2016 8 Kotlje Mlaka S od Rimskega vrelca 18.7.2016 7 Gradišče Najbolj Z mlaka, J od posestva Svečko 20.7.2016 7 Radlje ob Dravi Ribnik Reš 25.7.2016 7 Brdinje Ribnik Brdinje 18.7.2016 6 Radlje ob Dravi Vodni park Radlje ob Dravi 25.7.2016 5 Gradišče Najbolj V mlaka, J od posestva Svečko 20.7.2016 4 Ribnica na Pohorju Ribniško jezero 22.7.2016 4 Lorenc na Pohorju Lovrenška jezera 22.7.2016 4 Zgornji Razbor Mlaka 100 m Z od Plešivškega mlina 23.7.2016 4 Dravče Potok Reka, kjer se steka v Trbonjsko jezero 25.7.2016 4 Sv. Vid Gramoznica S od peskokopa 25.7.2016 4 Gradišče Potok Reka 700 m odsek Z do posestva Svečko 20.7.2016 3 Raduše Potok Radušnica pri mostu S od posestva Šušter 20.7.2016 3 Vodriž Mlaka S od gradu Vodriž, pri cesti, naprej od posestva Prijolič 21.7.2016 3 Rogla Vodno zajetje za zasneževanje na Rogli 24.7.2016 3 Zgornja Kapla Ribnik na JV robu vasi, JV od cerkve Sv. Katarina 25.7.2016 3 Remšnik Ribnik Z od posestva Topajšek 25.7.2016 3 Remšnik Vtok v Odomovo jezero, V od jezera 25.7.2016 3 Brdinje Potok Kotulja/Hotuljka SV od ribnika Brdinje 18.7.2016 2 Podkraj pri Mežici Mlaka na posestvu Hanžej 18.7.2016 2 Podgrad Ojstriški potok J od mlake 19.7.2016 2 Breznik Potok Ježevec, zgornji del desnega kraka, odsek 100 m 20.7.2016 2 Stari trg Potok Suhadolnica, pod mostom S od Kotnika 20.7.2016 2 Raduše Potok Radušnica od posestva Smrčun navzdol 20.7.2016 2 Raduše Povirno barje pri posestvu Smrčun 20.7.2016 2 Podgorje Ribnik Z od ceste med Semernikom in Srednjo vasjo 21.7.2016 2 Zgornji Razbor Potok Suhadolnica, pri Plešivškem mlinu 23.7.2016 2 Lorenc na Pohorju Mlaka pred cerkvijo 24.7.2016 2 Sv. Daniel Potok Reka, odsek 1 km ob cesti v Sv. Danielu 25.7.2016 2 Zgornja Kapla Ribnik Z od Sv. Katarine 25.7.2016 2 Zgornja Kapla Ožbaltski potok pri posestvu Kleman 25.7.2016 2 Trbonje Potok Hudournica JZ od posestva Rupše 18.7.2016 1 Sv. duh na O. vrhu Mlaka Z od ceste proti posestvu Virtič 20.7.2016 1 Dravče Trbonjsko jezero 25.7.2016 1 Spodnji Razbor Potok Suhadolnica pri Postavkovem mlinu 26.7.2016 1 Mislinjska Dobrava Kanal pri bencinski črpalki Korobenz na cesti proti Mislinji 26.7.2016 1 Mislinjska Dobrava Mlake v gozdu JV od bencinske črpalke (opekarna iz 1952) 26.7.2016 1 Podgrad Mlaka pod Gradom 19.7.2016 0 Mislinjska Dobrava Reka Mislinja pri odcepu za Dovže 26.7.2016 0 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 49 RAZPRAVA Večina obiskanih mest je imela precej podobno vrstno sestavo. To so bili ribniki, mlake in jezera antropogenega nastanka. Največ vrst kačjih pastirjev smo našli na Dravograjskem jezeru (slika 2), kjer smo jih zabeležili 14, sledilo mu Odomovo jezero s 13 vrstami in nato jezero Jezerc z 12 vrstami. Našli smo tudi nekaj habitatnih biserov, ki so razveselili s vrstnimi posebnostmi in svojo lepoto. S pomočjo botanikov smo našli povirno barje potoka Radušnica, kjer smo se navduševali nad redkim habitatom in svežimi malinovordečimi kamenjaki ( Sympetrum fonscolombii) ter malimi modrači ( Orthetrum coerulescens). Med preiskovanjem večjih peskokopov, se nam je v peskokopu ob Sv. Vidu nasmehnila sreča. Tam smo v nekaj stalnih večjih luža, našli pionirske vrste kot sta bledi kresničar ( Ischnura pumilio) in sinji modrač ( O. brunneum). Obiskali smo precej potokov in nekaj rečic, kjer smo od studenčarjev večinoma naleteli na velikega ( Cordulegaster heros), povirnega ( C. bidentata) smo našli le na enem mestu. Tudi bledega peščenca ( Onychogomphus forcipatus) smo videli le enkrat. Na Pohorju smo opazovali značilne vrste visokih barij kot so barjanski spreletavec ( Leucorrhinia dubia), bleščeči zmotec ( Enallagma cyathigerum) in barjanska deva ( Aeshna juncea). Na Ribniku Jezerc nas je presenetil odrasel kačji potočnik ( Ophiogomphus cecilia), ki je sicer vrsta večjih rek, a je tudi dober letalec in ga lahko najdemo precej daleč od razmnoževalnih habitatov. Pogostejše vrste so bile sredozemski lesketnik ( Somatochlora meridionalis), črni ploščc ( Libellula fulva) in opoldanski škrlatec ( Crocothemis erythraea). Ob Ivarčkem jezeru in mlaki pri Rimskem vrelcu smo našli še malega rdečeokca ( Erythromma viridulum). Obiskali smo tudi naravno kopališče v Radljah ob Dravi, kjer so nam prijazno dovolili brezplačen vstop za namene popisa, smo zabeležili pet vrst kačjih pastirjev. V primerjavi s RTŠB Črneče 1994 smo videli podobno število vrst (1994 - 33 vrst : 2016 - 31 vrst) in raziskovali na podobnem številu mest (1994 - 41 : 2016 - 43 mest). Leta 1994, se niso odpravili na Pohorje, so pa obiskali Golte. Mi smo videli nekaj manj vrst iz družine zverc, dev in kamenjakov, zaradi obiska Pohorja pa smo videli spomladanski vrsti – ranega plamenca ( Pyrrhosoma nymphula) in močvirskega lebduha ( Cordulia aenea). 50 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 2. Na Dravograjskem jezeru smo videli 14 vrst kačjih pastirjev (foto: Nina Erbida, 19. 7. 2016). VIRI Bedjanič, M., 1995. Črneče '94 – Poročilo odonatološke skupine. V: Bedjanič, M. (ur.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94, str. 67–72, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Djikstra K.-D. B., R. Lewington, 2006. Field guide to theDragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing, Gillingham, 320 str. Geister I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5(1): 1–5. Gerken B., K. Sternberg, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter, 354 str. Kohl S., 1998. Odonata: Anisoptera – Exuvien (Grosslibellen-Larvenhëute) Europas, Bestimmungsschlüssel. Lastna založba, 27 str. Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano leta 2017. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 51 Borovničevega mnogooka ( Plebejus optilete ) pri nas najdemo zgolj na Pohorju (foto: Vid Švara). 52 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE Vid ŠVARA e-naslov: vid.svara@gmail.com UVOD Metuljarska skupina je na taboru popisala favno metuljev na izbranih lokacijah v širši okolici Dravograda. Mesto se nahaja na stičišču hribovij in gorovij Karavank, Pohorja in Košenjaka, ki so ločena z rekami Dravo, Mislinjo in Mežo. Gre za regijo z raznoliko kamninsko sestavo, saj je za razliko od apnenčastih Karavank za Pohorje in Košenjak značilna bolj kisla in za vodo nepropustna silikatna kamnina. Posledično so razmere na ovršju in v okolici teh hribovij drugačne kot v preostalih delih Slovenije, kar se odraža v flori in favni metuljev. Primarni cilj dela skupine je bil seznanitev udeleženk s favno metuljev ter splošnimi metodami za popisovanje in vrednotenje primernosti habitatov za posamezne vrste metuljev. Poleg tega smo pridobljene podatke ovrednotili glede na popis z Raziskovalnega tabora študentov biologije na Koroškem (Črneče) izpred 22 let (Verovnik 1995) in jih primerjali glede na različne habitatne tipe. Najprej smo se osredotočili na prepoznavanje posameznih vrst. Znanje smo nato preko tabora koristili za izvajanje zadanih nalog. Tekom tabora smo poleg starih popisanih lokalitet raziskali predvsem čim bolj raznolike tipe habitatov z zanimivo floro, kot so suh in vlažen travnik, gozdna jasa, visoko in povirno barje, pas ruševja ter skalna stena. Poleg tega smo opravili nočni popis metuljev s strokovnjakom mag. Matjažem Ježem v rezervatu Dravograjski otok. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 53 Slika 1. Skupina za metulje, z leve: Špela, Iva, Anđela, Vid in Tatiana (foto: Anonymus). METODE Terene smo opravili med 18. in 24. julijem 2016. Popis dnevnih metuljev smo opravili na 37. lokacijah. Poleg tega smo opravili nočni teren na območju Dravograjskega otoka. Večino dela smo opravili na terenu od jutra pa do poznih popoldanskih ur. Delo smo prilagodili vremenskim razmeram. Dodatno delo, kot je priprava na teren, ogled satelitskih posnetkov in urejanje podatkov, smo opravili v vajalnici. Metulje smo lovili z metuljnico ter jih fotografirali. Pri določitvi smo si pomagali z literaturo: Butterflies of Britain & Europe (Tolman & Lewington 1997) in Metulji Notranjske in Primorske (Polak 2009). Po določitvi smo metulje izpustili. Nočni lov smo opravili v naravnem rezervatu Dravograjski otok. Na štiri lokacije smo postavili svetlobne pasti, ki so sestavljene iz stojala, prosojnega pregrinjala, akumulatorja in svetila, ki oddaja svetlobo v UV spektru. Nočne metulje smo popisovali od mraka (21:30) do 2:00 zjutraj. Metulje smo opazovali in fotografirali. Pri določitvah smo se zanašali na znanje mag. Ježa. 54 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 REZULTATI V času tabora smo popisali 37 mest (tabela 1) po sledečem kronološkem zaporedju: 18. julija: najdišča 1–7, 19. julija: 8–12, 20. julija: 13–17, 21. julija: 18–25, 22. julija: 26–33, 24. julija: 34–37. Skupno smo na Koroškem popisali 67 vrst dnevnih metuljev (tabela 2), kar predstavlja dobro tretjino vseh vrst dnevnih metuljev Slovenije. Na Dravskem otoku smo našli 67 vrst nočnih metuljev (tabela 3), poleg njih pa smo zabeležili še 10 vrst iz družine Microlepidopetra, ki pa jih natančneje nismo uspeli določiti. Tabela 1. Seznam najdišč metuljev med RTŠB Dravograd 2016. Št. Najdišče Tip habitata Nadm. Lat. (°N), Long. (°E) najd. višina 1 Dravograd, Dravski otok grmičevje ob cesti 420 m 46°34'48,68"N, 15°6'59,76"E 2 Dravograd, pri krožišču intenzivni travnik 340 m 46°34'37,31"N, 15°6'59,62"E 3 Podgorje, Šmiklavž ekstenzivni vlažni travnik 470 m 46°27'16,54"N, 15°6'58,37"E 4 Pohorje, Grmovškov dom ekstenzivni t., gozdni rob 1370 m 46°30'7,74"N, 15°12'45,99"E 5 Ribnica na Pohorju, ekstenzivni t., gozdni rob 1480 m 46°29'40,41"N, 15°15'38,38"E Ribniški vrh 6 Mislinja, Zgornji Dolič 1 ekstenzivni vlažni travnik 540 m 46°25'42,65"N, 15°11'25,19"E 7 Mislinja, Zgornji Dolič 2 ekstenzivni vlažni travnik 540 m 46°25'19,96"N, 15°11'35,68"E 8 Holmec, železniška postaja zaraščajoč travnik 510 m 46°33'57,45"N, 14°50'32,40"E, 9 Peca, parkirišče pod kočo gozdna pot 1440 m 46°28'50,87"N, 14°47'58,32"E, 10 Mala Peca, sedlo ekstenzivni t., gozdni rob 1690 m 46°29'24,61"N, 14°47'34,54"E 11 Peca, pot na vrh ruševje 1880 m 46°29'54,03"N, 14°47'24,18"E 12 Peca, Karavla gozdni rob 1030 m 46°30'18,58"N, 14°49'1,51"E 13 Črna na Koroškem, Bistra, skalne stene 1080 m 46°26'22,28"N 14°46'7,29"E, Kozja peč 14 Črna na Koroškem, Bistra, intenzivni vlažni travnik 840 m 46°26'40,45"N, 14°48'8,57"E kmetija Plaznik 15 Črna na Koroškem, Topla, skalne stene 750 m 46°28'13,57"N, 14°48'0,55"E začetek doline 16 Črna na Koroškem, Topla, intenzivni travnik 940 m 46°28'49,04"N, 14°46'15,99"E Fajmut 17 Mežica, potok Sušec povirno barje 640 m 46°31'25,28"N, 14°49'56,36"E 18 Dravograd, dolina p. Velka potok ob cesti, grmičevje 600 m 46°37'25,04"N, 15°4'12,97"E 19 Dravograd, Sveti Duh, ekstenzivni travnik 900 m 46°37'11,97"N, 15°3'2,07"E kmetija Under 20 Dravograd, Košenjak, pod ekstenzivni travniki 1190 m 46°38'10,20"N, 15°2'2,31"E kočo 21 Dravograd, Košenjak, vrh ekstenzivni suhi travnik 1510 m 46°38'42,83"N, 15°1'49,20"E Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 55 Št. Najdišče Tip habitata Nadm. Lat. (°N), Long. (°E) najd. višina 22 Dravograd, Ojstrica ekstenzivni travnik, 680 m 46°36'8,29"N, 15°2'8,54"E skalnato pobočje 23 Pameče, Anski vrh intenzivni travnik 750 m 46°33'10,24"N, 15°4'31,65"E 24 Pameče, Jesenk zaraščajoči in intenzivni t. 640 m 46°33'14,25"N, 15°6'23,14"E 25 Trbonje, dolina potka Reka gozdni rob in intenzivni t. 430 m 46°34'12,78"N, 15°6'6,02"E 26 Črneče, Črneška gora intenzivni travniki 690 m 46°36'8,95"N, 14°57'25,12"E 27 Črneče, kmetija Rener ekstenzivni suhi travnik 360 m 46°36'38,68"N, 14°58'9,82"E 28 Dravograd, Dravograjski intenzivni travnik, 350 m 46°35'8,84"N, 15°0'31,65"E otok grmičevje 29 Libeliče, ranč Flori ekstenzivni suhi travnik 770 m 46°36'51,31"N, 14°55'50,53"E 30 Libeliče, Libeliška gora ekstenzivni suhi travnik 560 m 46°36'36,66"N, 14°56'36,64"E 31 Prevalje, Strojna, kmetija ekstenzivni suhi travnik 960 m 46°36'5,81"N, 14°55'25,83"E Janeš 32 Prevalje, Strojna, pri šoli ekstenzivni suhi travnik 1010 m 46°36'1,25"N, 14°54'54,33"E 33 Prevalje, Strojna, Smrečnik mokrotni t. in gozdni rob 880 m 46°36'7,36"N, 14°54'0,34"E 34 Kotlje, Črni potok mokrotni t., gozdna pot 460 m 46°31'3,15"N, 14°59'44,17"E, 35 Slovenj Gradec, Šmiklavž, intenzivni mokrotni travnik 480 m 46°27'11,86"N, 15°7'39,57"E Jenina 36 Raduše ekstenzivni mokrotni 500 m 46°28'51,85"N, 15°2'46,06"E travnik, suha pobočja 37 Slovenj Gradec, Podgorje, močvirni travniki, 860 m 46°28'9,91"N, 14°59'3,01"E Plešivčnikov mlin grmičevje Slika 2. Borov veščec ( Hyloicus pinastri ) na svetlobni pasti (foto: Iva Šutevski). 56 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tabela 2. Seznam opaženih metuljev in njihova najdišča med RTŠB Dravograd 2016. (RS – Rdeči seznam (Uradni list RS 2002): V – ranljiva vrsta, R – ranjiva vrsta) Strokovno ime Slovensko ime Najdišča (glej tabelo 1) RS Papilionidae lastovičarji - Papilio machaon lastovičar 9, 10, 30 - Iphiclides podalirius jadralec 23, 34 - Pieridae belini - Pieris brassicae kapusovbelin 7, 18, 27, 29, 30, 31, 33 - Pieris rapae repin belin 6, 10, 24, 27, 28, 31, 34 - Pieris bryoniae planinski belin 9, 11 - Pieris napi repični belin 19, 20, 22, 26, 29, 31, 33, 34 - Antocharis cardamines zorica 9 - Colis crocea navadni senožetnik 1, 3, 7, 24, 28, 30, 32 - Colias hyale bledi senožetnik 7 - Gonepteryx rhamni citronček 5, 7, 9, 10, 11, 13, 16, 17, 18, 21, 30, 31, - 32, 33, 34, 35, 36 Leptidea sinapis/reali frfotavček 7, 15, 18, 23, 24, 27, 31, 36 - Lycaenidae modrini - Satyrium spini trnov repkar 9, 13 - Lycaena phleas mali cekinček 8, 16, 22, 30, 32, 33 - Lycaena virgaureae zlati cekinček 13, 15, 16, 29, 30, 31, 32 - Lycaena tityrus temni cekinček 27, 30 - Lycaena alciphron spreminjavi cekinček 30 V Lycaena hippothoe škrlatni cekinček 4, 10 V Celestrina argiolus svetli krhlikar 28 - Cupido argiades rumenooki kupido 30 - Cupido minimus mali kupido 7, 31 - Phengaris arion veliki mravljiščar 19, 22, 30, 32 V Plebejus optilete borovničev mnogook 4, 5 R Plebejus argus širokorobi mnogook 24, 30, 36 - Plebejus idas ozkorobi mnogook 22 V Cyaniris semiargus modri grašičar 4, 9, 10, 11 - Polyommatus amandus ljubki modrin 5 - Polyommatus bellargus sinji modrin 37 - Polyommatus icarus navadni modrin 1, 3, 6, 7, 14, 23, 26, 27, 28, 31 - Nymphalidae pisančki - Apatura iris veliki spreminjavček 33 - Limenitis populi veliki trepetlikar 15, 16, 28 - Neptis rivularis veliki kresničar 13, 18, 24, 33 - Nymphalis polychloros veliki lepotec 20 - Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 57 Strokovno ime Slovensko ime Najdišča (glej tabelo 1) RS Nymphalis antiopa pogrebec 32, 33 - Aglais io dnevni pavlinček 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 13, 17, 20 - Aglais urticae mali koprivar 4, 5, 9, 10, 11, 13, 19, 29 - Vanessa atalanta admiral 3, 4, 5, 7, 9, 10, 17, 18, 20, 23, 26, 31, 33, 37 - Araschnia levana koprivov pajčevinar 7, 18, 19, 25, 26, 30, 34, 37 - Vanessa cardui osatnik 4, 5, 9, 10, 14, 16, 17, 20, 21, 26, 29 - Issoria lathonia pisana lesketavka 21 - Polygonia c-album beli c 9, 18, 20 - Argynnis paphia gospica 9, 13, 14, 15, 17, 20, 34, 36, 37 - Argnnis aglaja bleščeči bisernik 4, 10, 11, 12, 16, 20, 21, 22, 25, 31, 32, 33 - Argynnis niobe temni bisernik 10, 19 - Brenthis daphne robidov livadar 20, 34 - Brenthis ino močvirski livadar 3, 17 - Boloria titania planinski tratar 9 - Boloria euphrosyne pomladni tratar 9 - Boloria selene srebrni tratar 7 V Melitea diamina močvirski pisanček 14 - Melitea athalia navadni pisanček 4, 5, 21, 29, 31, 32, 33, 34 - Melitea aurelia jetičnikov pisanček 21 V Melanargia galathea travniški lisar 7, 8, 9, 12, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 26, 27, - 29, 30, 31, 32, 33, 36, 37 Minois dryas žametni modrook 2, 36 - Erebia ligea belolisi rjavček 9, 20 - Erebia euryale svetlolisi rjavček 4, 9, 20, 21, 37 - Erebia medusa pomladni rjavček 10 - Erebia stiria štajerski rjavček 13 - Maniola jurtina navadni lešnikar 3, 7, 12, 14, 13, 16, 17, 18, 19, 22, 23, 24, - 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37 Aphantopus hyperantus okati rjavec 3, 18, 20, 26, 30, 31, 32, 33, 34, 35 - Coenonympha arcania grmiščni okarček 4, 9, 13, 20 - Coenonympha pamphilus mali okarček 3, 7, 8, 24, 26, 29, 30, 31 - Pararge aegeria gozdni pegavček 9, 34 - Lasiommata maera veliki skalnik 9, 10, 11, 13, 20, 21 - Hesperiidae debeloglavčki - Erynnis tages nokotin sivček 6, 9, 30 - Thymelicus lineola kratkočrti debeloglavček 3, 4, 7, 12, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 24, 25, - 27, 29, 31, 32, 37 Thymelicus sylvestris dolgočrti debeloglavček 9, 16, 24 - Ochlodes sylvanus rjasti vihravček 6, 9, 12, 13, 15, 16, 17, 30, 33, 34, 37 - 58 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tabela 3. Seznam vrst nočnih metuljev popisanih na območju Dravograjskega otoka (pripravil mag. Matjaž Jež) (K & R – zaporedna številko po Karsholt & Razowski (1996), * – za močvirna območja značilne vrste) Št. K & R Vrsta Št. K & R Vrsta 1 1347 Yponomeuta evonymella 35 8252 Xanthorhoe spadicearia 2 2326 Harpella forficella 36 8253 Xanthorhoe ferrugata 3 4557 Archips podana 37 8254 Xanthorhoe quadrifasciata 4 5661 Endotricha flammealis 38 8277 Epirrhoe rivata 5 5784 Dioryctria abietella 39 8325 Euchoeca nabulata * 6 6235 Calamatropha paludella* 40 8338 Ecliptopera silaceata 7 6241 Chrysoteuchia culmella 41 8358 Thera britannica 8 6499 Evergestis extimalis 42 8456 Perizoma alchemilata 9 6588 Ecpyrrhorrhoe rubiginalis 43 8779 Acronicta leporina 10 6604 Pyrausta aurata 44 8835 Idia calvaria 11 6621 Nascia cilialis* 45 8846 Herminia grisealis 12 6624 Sitochroa verticalis 46 8850 Polypogon gryphalis 13 6649 Ostrinia nubilalis 47 9008 Rivula sericealis 14 6667 Pleuroptya ruralis 48 9056 Autographa gamma 15 6767 Euthrix potatoria * 49 9114 Protodeltote pygarga 16 6834 Hyloicus pinastri 50 9122 Pseudoeustrotia candidula 17 7483 Habrosyne pyritoides 51 9483 Rusina ferruginea 18 7486 Tethea or 52 9503 Euplexia lucipara 19 7490 Ochropacha duplaris 53 9527 Ipimorpha retusa * 20 7508 Drepana falcataria 54 9775 Apamea ophiogramma * 21 7527 Lomaspilis marginata 55 9789 Mesapamea secalis 22 7530 Ligdia adustata 56 9857 Calaena leucostigma * 23 7542 Macaria liturata 57 10005 Mythimna straminea * 24 7547 Chiasmia clathrata 58 10086 Ochropleura plecta 25 7777 Alcis repandata 59 10199 Xestia c-nigrum 26 7794 Ascotis selenaria 60 10201 Xestia triangulum 27 7804 Ematurga atomaria 61 10456 Earias chlorana 28 7826 Cabera exanthemata 62 10469 Eilema griseolum * 29 8000 Chemistola chrysoprasaria 63 10485 Lithosia quadra 30 8022 Cyclophora punctaria 64 10487 Eilema depressum 31 8028 Thimandra comae 65 10550 Phragmatobia fuliginosa 32 8036 Scopula immorata 66 10567 Spilosoma lubricipeda 33 8132 Idaea biselata 67 - Eupithecia sp. 34 8184 Idaea aversata Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 59 RAZPRAVA Skupno število vrst je glede na kratek čas vzorčenja zelo vzpodbudno. Med 67 vrstami smo zabeležili tudi 7 vrst, ki se nahajajo na rdečem seznamu ogroženih vrst (Uradni list RS 2002) in dve vrsti, ki sta del zakona o varstvu narave Republike Slovenije. Med zanimivejše med zabeleženimi vrstami spada planinski tratar ( Boloria titania), ki v gozdnih posekah na južnih pobočjih Pece dosega vzhodno mejo razširjenosti. Populacija tukaj ni ogrožena, saj je ustreznega habitata dovolj. Druga gorska vrsta, ki je uvrščena na seznam vrst, katerih habitate se varuje, je borovničev mnogook ( Plebejus optilete) (naslovna slika). Metulji te vrste živijo zgolj na najvišje ležečih planjah na zahodnem delu Pohorskega hribovja. Metulje smo opazovali v velikem številu na poti od Grmovškovega doma do Ribniškega jezera. Skupaj smo ob poti našteli preko 100. Populacija je bila na tem odseku v dobrem stanju, vendar pa je podrvržena tveganjem za nadaljno ohranitev, kot so intenzifikacija turizma, nadaljne zaraščanje habitata, ali pa intenzivna paša. Skupno smo na Pohorju našteli 13 vrst, kar ni presenetljivo, saj je zaradi silikatne podlage pestrost tukaj precej nižja od habitatov na karbonatih kamninah. Tretja zanimiva vrsta je veliki mravljiščar ( Phengaris arion). Vrsta je na korškem lokalno razširjena, ampak nikjer pogosta. Najdemo jo predvsem na termofilnih travnikih, bogatih z materino dušico ( Thymus sp.). Precej pojavljanj je znanih z južnih pobočjih Košenjaka (Kadiš 2016). Metulja smo našli na treh mestih na Strojni, kjer do sedaj še ni bil najden. Metulj je bil vedno prisoten v zanj tipičnem habitatu z obilo materine dušice. Favno metuljev smo popisali tudi na nekaterih vlažnih travnikih, močvirjih in barjih Koroške. Odrasli metulji v teh habitatih večinoma letajo bolj zgodaj v letu (junij, začetek julija). Kljub temu smo popisali vrste kot sta srebrni tratar ( Boloria selene) pri Doliču ter močvirskega pisančka ( Melitaea diamina) v dolini Bistre. Ob tem bi omenil, da je območje vlažnih travnikov v dolini Bistra, povsem degradirano, čeprav je zavarovano kot naravni vrednoti: 7213 / Bistra - barje (Domačija Plaznik) ter 7128 / Bistra - močvirni travnik (Domačija Osojnik). Medtem ko je prvo očitno izsušeno in obdano z drenažnimi jarki ter na poti v izsušitev, je drugo popolnoma razorano in uničeno. Zaradi popolnega uničenja habitata nadaljnji obstoj vlagoljubnih vrst metuljev na tem območju ni mogoč. Primerjava številom vrst metuljev opaženih med RTŠB Dravograd 2016 na izbranih najdiščih, kjer je 1994 (Verovnik 1995) potekal podoben popis (tabela 4) je pokazala, da se je število vrst glede na leto 1994 v skoraj polovici primerov močno zmanjšalo. Število vrst metuljev je ostalo enako na višje ležečih področjih, ki niso podvržena močnim človeškim vplivom. Takšni področji sta na primer Peca in Košenjak. Število 60 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 vrst je podobno na tudi na mestih, kjer se raba prostora ni spremenila, na primer na Strojni. V večini primerov gre pri ohranjenih habitatih za ekstenzivne termofilne travnike. Po drugi strani pa je viden izjemen upad bestrosti metuljev na mestih, kjer se travniki uporabljajo za intenzivno pridobivanje krme. V teh primerih je bilo število večinoma za več kot polovico nižje kot pred 22 leti. Tabela 4. Primerjava števila vrst po najdiščih med letoma 1994 in 2016. (Razlika – razlika v številu vrst med obema popisoma, krepko so pisane razlike, na vzorčnih mestih, kjer smo v letu 2016 našli tri ali več vrst metuljev manj kot v letu 1994). Najdišče 3 6 10 11 20 21 23 24 25 26 30 31 & 32 Št. vrst 1994 8 20 27 9 19 14 22 12 20 21 29 18 Št. vrst 2016 9 18 28 7 17 10 6 9 4 9 17 20 Razlika +1 -2 +1 -2 -2 -4 -16 -3 -16 -12 -12 +2 VIRI Kadiš A., 2016. Razširjenost in ogroženost dnevnih metuljev na Košenjaku (Koroška), Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 76 str. Karsholt O., J. Razowski, 1996. The Lepidoptera of Europe: a distributional checklist. Apollo books. Polak, S., 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Notranjski muzej Postojna & Notranjski regijski park, Postojna & Cerknica. 180 str. Tolman T., R. Lewington, 2008, Butterflies of Britain & Europe, Harper Collins Publishers, London, 384 str. Van Swaay C., A. Cuttelod, S. Collins, D. Maes, M. Lopez Munguira, M. Šašić, J. Settele, R. Verovnik, T. Verstrael, M. Warren, M. Wiemers, I. Wynhof, 2010. European Red List of Butterfies, Luxembourg: Publications Office of the European Union, 47 str. Verovnik, R., 1995. Črneče '94 – Poročilo lepidopterološke skupine. V: Bedjanič, M. (ur.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94, str. 83–92, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Uradni list RS, 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, št. 82/2002. Uradni list RS, 2004. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS, 14(46). Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 20. 1. 2017. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 61 Osati kozliček ( Clytus arietis ) je ena pogostejših vrst kozličkov pri nas (foto: Primož Presetnik). 62 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 POROČILO O DELU SKUPINE ZA HROŠČE Urška RATAJC e-naslov: ursa.ratajc@gmail.com UVOD Hrošči so najbolj pestra skupina žuželk in tudi vrstno najštevilčnejša skupina živali na svetu. Delo s tako pestro skupino je zato na taborih vedno velik izziv. V Sloveniji se namreč število vrst ocenjuje na približno 6000, od katerih jih je, kljub intenzivnemu raziskovanju v zadnjih desetletjih, še vedno velika večina slabo poznanih. Določene skupine (npr. krešiči, kozlički, lepenci ipd.) so bile zaradi velikosti in zanimivih oblik ali barv že od nekdaj bolj zanimive za zbiratelje ter raziskovalce in za nekatere od teh imamo tudi s Koroške kar nekaj podatkov. Še vseeno pa okolica Dravograda ni med bolj raziskanimi območji pri nas, zato nismo imeli večjih težav pri izdelavi delovnega plana. Osnovni namen skupine je bil seznaniti udeležence z nekaterimi metodami vzorčenja, ki se uporabljajo pri monitoringu hroščev v Sloveniji. Poleg tega pa so bili naši glavni cilji tudi najti kakšno novo nahajališče močvirskega krešiča in puščavnika (dveh evropsko pomembnih in zavarovanih vrst), raziskati favno hroščev vodnih teles na tem območju in preveriti nekaj zanimivih zgodovinskih podatkov za krešiče na Košenjaku. METODE Prvi terenski dan smo v iskanju ustreznih mest za postavitev feromonskih visečih prestreznih pasti za hrošča puščavnika prevozili velik del območja med Vuhredom, Ravnami na Koroškem in Mislinjo. Našli smo 9 primernih lokacij, kjer smo postavili skupno 25 pasti. Uporabili smo živolovne pasti, da bi morebitnim ulovljenim osebkom lahko odvzeli vzorce za genetske analize in jih nato izpustili. Na drugi terenski dan smo se odpravili na Košenjak, kjer smo nameravali postaviti več linij talnih pasti, a nam jo je vreme malce zagodlo, zato smo plan uspeli izpeljati le deloma. Naše talne pasti so bili do roba v tla zakopani plastični lončki prostornine 0,5 l in do četrtine napolnjeni s 4 % vinskim kisom, ki deluje kot atraktant in fiksativ hkrati. V posamezni liniji smo za pet noči postavili 10 pasti, ki so bile med sabo oddaljene približno 10 m. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 63 Slika 1. Prestrezne pasti smo postavili tudi ob Dravograjsko jezero (foto: Urška Ratajc). V naslednjih dneh pa smo spoznali še uporabo talnih pasti kot metodo, ki je ciljno usmerjena k ugotavljanju prisotnosti močvirskega krešiča. To je zelo higrofilna vrsta, tipična za močvirna in zasenčena okolja gozdnih potokov (Vrezec in sod. 2007). Zato smo tokrat pasti postavljali tik ob vodo, uporabili pa smo le minimalno količino kisa, zgolj za »dišavo«. V lončke smo nalomili še nekaj koščkov lubja ali tankih vej, ki bi preprečili utopitev živali v primeru zalitja pasti z vodo, saj smo želeli, da bi bile pasti živolovne. S to metodo smo preverili 5 lokacij: Dolino Velke (2 pritoka), Ojstriški potok, Smrčunovo barje in Vodriž. Na treh lokacijah smo v vodna telesa za eno noč nastavili tudi vodne pasti, s katerimi smo ciljali predvsem na večje vrste vodnih hroščev (družina kozakov). Uporabili smo vršam podobne preproste pasti, narejene iz plastenk, z konzervirano mačjo hrano kot vabo in obtežitvijo, da smo jih lahko potopili pod vodo. Nočno aktivne leteče vrste hroščev se relativno uspešno lovijo tudi na svetlobne pasti, ki so se izkazale za zelo učinkovito metodo zlasti pri iskanju nekaterih redkih 64 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 vrst manjših vodnih hroščev (Drovenik 1999). Princip delovanja pasti, ki se običajno uporabljajo za lov hroščev, je podoben kot pri zgoraj omenjenih visečih prestreznih pasteh; živali privabi svetloba, ko pa se zaletijo v prepreko, padejo v lijak in v zbiralno posodo spodaj. Tokrat jih sami nismo postavljali, nas je pa metuljarska skupina prijazno povabila k pregledu hroščev, ki so prileteli na njihove svetlobne piramide ob Dravograjskem jezeru. Slika 2. Pregledovanje svetlobnih piramid (foto: Urška Ratajc). Precej vrst smo našli tudi s posamičnim lovom; izpod kamenja ali lubja, pregledovali smo cvetove kobulnic, hlodovino (ki običajno privabi saproksilne vrste hroščev) in pasti za lubadarje ter na splošno z roko ali z ekshavstorjem lovili vse hrošče, ki so nam prečkali pot. Pri posamičnem lovu in v primeru živolovnih pasti smo odvzeli le nekaj osebkov posamične vrste, ostale smo popisali in nato izpustili. Velike krešiče (rod Carabus) smo pred tem še stehtali in fotografirali za meritve. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 65 Vzorce smo shranili v 9 % alkoholnem kisu in z delom nadaljevali v laboratoriju, kjer smo veliko časa najprej posvetili spoznavanju z določevalnimi ključi (Trautner & Geigenmüller 1987, Friday 1988, Freude in sod. 1989, Zahradník 2008, Harde & Severa 2014) in nato določanju samem. Del zbranih podatkov se je že uporabil za namene monitoringa hroščev, preostali podatki pa bodo vključeni v podatkovno bazo hroščev na Nacionalnem inštitutu za biologijo in tako na voljo za morebitne kasnejše raziskave. REZULTATI IN RAZPRAVA Skupina za hrošče je večino glavnih ciljev izpolnila in pridobila nekaj pomembnih podatkov za favno hroščev Slovenije. Tekom tabora smo našli vsaj 100 vrst iz 30 različnih družin, po dokončni obdelavi vzorcev pa se bo to število najverjetneje še malce povišalo. Seznam vrst prilagamo spodaj. S talnimi pastmi ob gozdnih potokih smo, kljub temu, da je najbolj ugoden čas v sezoni za iskanje močvirskih krešičev že minil, uspeli odkriti eno novo nahajališče na Koroškem: Smrčunovo barje pri Radušah. Močvirski krešič ( Carabus variolosus) je sicer v Sloveniji relativno splošno razširjena vrsta, vendar pa populacije pri nas pa v zadnjih letih rahlo upadajo (Vrezec in sod. 2016b). Ogrožajo jih predvsem sečnja in fragmentacija gozdnega prostora, onesnaževanje voda in regulacije vodotokov (Vrezec in sod. 2007). Slika 3. Shranjevanje vzorcev iz talnih pasti (levo) in določanje nabranega materiala (desno) (foto: Alja Pirnat). 66 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Na preostalih lokacijah, kjer smo sicer neuspešno iskali močvirskega krešiča, pa smo našli še 5 drugih vrst iz rodu Carabus; poleg zrnastega krešiča smo ujeli še usnjatega ( C. coriaceus), vijoličastega ( C. germari), vrtnega ( C. hortensis) in debeloglavega krešiča ( C. irregularis). Sploh slednji je bil prijetno presenečenje, saj za to vrsto v širši okolici Dravograda še nimamo podatkov, poleg tega pa populacije debeloglavega krešiča pri nas v zadnjih letih močno upadajo. Skupaj z vzorci iz talnih pasti s Košenjaka in vrstami, ki so nam jih prinesli drugi udeleženci tabora, smo našli 8 vrst velikih krešičev, kar je polovica vseh znanih vrst za to območje. Za tri od teh - debeloglavega, usnjatega in verigastega krešiča ( C. catenulatus) so to novi podatki za ta del Koroške. Glede na to, da smo postavili relativno malo pasti in le v treh različnih habitatnih tipih, smo z rezultatom zadovoljni. Na Košenjaku smo sicer upali še na dve manj razširjeni vrsti, zlatikastega krešiča ( C. auronitens) in vrsto C. arvensis, a ju nismo potrdili. 11 Slika 4. Močvirski krešič (levo), debeloglavi krešič (sredina) in veliki repuhov rilčkar (Liparus glabrirostris) - največji rilčkar pri nas (foto: Urška Ratajc). Puščavnik ( Osmoderma eremita) je velika, temnorjava minica s kovinskim vijoličnim leskom, ki je dobra indikatorska vrsta za ohranjenost starejših gozdnih sestojev, saj živi in se razvija v lesnem mulju v starih drevesnih duplih (Vrezec 2003, Vrezec 2008). Do sedaj na Koroškem še ni bil zabeležen in tudi mi smo bili pri iskanju neuspešni, čeprav naj bi bil julija ravno višek aktivnosti odraslih osebkov. Smo pa zato s pomočjo drugih skupin s tabora za to območje lahko zabeležili še rogača ( Lucanus cervus), ki je ena od saproksilnih vrst z evropskim varstvenim Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 67 statusom. Rogač je izrazito vezan na hrastove sestoje (a prisoten tudi v drugih listnatih gozdovih) in v Evropi ogrožen predvsem zaradi fragmentacije in zmanjševanja količine trohnečega lesa v gozdovih (Vrezec in sod. 2006). V Sloveniji je zaenkrat še splošno razširjen in stabilnem stanju, relativno pogost je tudi na Koroškem (Vrezec in sod. 2016a). Vodne pasti so nam v gozdnih mlakah ob Mislinjski Dobravi prinesle prve podatke za Koroško za dve vrsti velikih kozakov: gozdnega plavača ( Acilius canaliculatus) in vrsto Hydaticus seminiger, v trstičju ob Dravograjskem otoku pa se ni ujel noben vodni hrošč. Slika 5. Še obvezna skupinska fotografija letošnje četverice hroščarjev (foto: Urška Ratajc). 68 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tabela 1. Seznam vrst hroščev najdenih med RTŠB Dravograd 2016. Carabidae Hydrophilidae Zopheridae Abax carinatus Cercyon littoralis Diodesma subterranea Abax ovalis Silphidae Scarabaeidae Agonum sexpunctatum Nicrophorus humator Amphimallon solstitiale Amara sp. Nicrophorus vespilloides Cetonia aurata Aptinus bombarda Silpha obscura Serica brunnea Bembidion sp. Leiodidae Trichius fasciatus Carabus catenulatus Agathidium sp. Geotrupidae Carabus coriaceus Scydmaenidae Anoplotrupes stercorosus Carabus germari Staphylinidae Odonteus armiger Carabus gigas Ocypus sp. Lucanidae Carabus glabratus Pella humeralis Dorcus parallelepipedus Carabus granulatus Aleocharinae Lucanus cervus Carabus hortensis Cantharidae Cerambycidae Carabus irregularis Rhagonycha fulva Agapanthia maculicornis Carabus variolosus Cleridae Arhopalus rusticus Chlaenius spoliatus Thanasimus formicarius Aromia moschata Chlaenius vestitus Trichodes apiarius Clytus arietis Clivina fossor Elateridae Leptura dubia Cychrus attenuatus Agrypnus murinus Leptura maculate Cychrus caraboides Buprestidae Leptura rubra Dicheirotrichus rufithorax Anthaxia sp. Pachytodes cerambyciformis Harpalus sp. Scirtidae Saperda scalaris Leistus piceus Dryopidae Stenurella melanura Notiophilus biguttatus Dryops sp. Chrysomelidae Pseudophonus sp. Byrrhidae Atomaria sp. Pterostichus aethiops Byrrhus gigas Chrysolina homoptera Pterostichus brevis Nitidulidae Chrysomela rufa Pterostichus fasciatopunctatus Pityophagus ferrugineus Chrysomela varians Pterostichus unctulatus Silvanidae Cryptocephalus sp. Pterostichus zigleri Cryptophagidae Crysolina herbacea Synuchus nivalis Cryptophagus sp. Dlochrysa fastuosa Trechus sp . Latridiidae Melasoma populi Dytiscidae Coccinelidae Alticinae Acilius canaliculatus Halyzia sedecimguttata Anthribidae Agabus bipustulatus Harmonia axyridis Brachytarsus sp. Agabus guttatus Anthicidae Scolytidae Dytiscus marginalis Notoxos monoceros Hylastes cunicularis Hydaticus seminiger Mordellidae Ips typhographus Ilybius fenestratus Tenebrionidae Pityogenes chalcographus Ilybius ater Lagria hirta Curculionidae Ilybius quadrigutatus Alleculinae Liparus glabrirostris Laccophilus minutus Otiorhynchus sp. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 69 ZAHVALA Hvala udeležencem skupine za delovni zagon, radovednost, potrpežljivost ter preganjanje utrujenosti z veliko smeha. Hvala ekipi NIB-a za posojeno opremo, Andreju za vodenje in zabavo na terenu, Alji za zelo dobrodošlo pomoč pri določanju kot na terenu, Špeli za pripravo opreme, nenehno podporo ter Martinu za številne dragocene namige glede možnih lokacij. Hvala drugim skupinam, ki so nam pridno nosile podatke, metuljarjem za posojo svetlobnih piramid in pajkarjem za družbo na terenu in med določanjem. Nenazadnje hvala tudi Jaku za pomoč pri problemih z avtomobilom in na splošno za zelo dobro organizacijo tabora. VIRI Drovenik B., 1999. Novosti v favni vodnih hroščev v Sloveniji (Coleoptera: Haliplidae, Dytiscidae in Gyrinidae). Acta Entomologica Slovenica 7(1): 31–41. Freude H., K.W. Harde, G.A. Lohse, 1989. Die Käfer Mit eleuropas. Goecke & Evers; G. Fischer. Friday L.E., 1988. A key to the adults of British water beetles. Field Studies 7: 1–151. Harde K.W., F. Severa, 2014. Der Kosmos Käferführer, Die Käfer Mitteleuropas, 352 str. Trautner J., K. Geigenmüller, 1987. Tiger Beetles, Ground Beetles. Josef Margraf, Aichtal, 488 str. Vrezec A., 2003. Predlog monitoringa hroščev (Coleoptera). V: Ferlin F., D.Tome (ured.): CRP projekt 2001-2003, Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi izkušenj z gozdnih ekosistemov. Končno poročilo - posebni del (II). Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. Vrezec A. in sod., 2006. Analiza razširjenosti in ocena velikosti populacije rogača ( Lucanus cervus) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko. Projekt: Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana in Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 39 str., digitalne priloge. Vrezec A. in sod., 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev - Carabus variolosus, Leptodirus hochenwartii, Lucanus cervus in Morimus funereus, Rosalia alpina (končno poročilo). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 145 str., 7 prilog. Vrezec A., Š. Ambrožič, A. Kapla, 2008. Zasnova spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev z dopolnitvijo predloga območij za vključitev v območje NATURA 2000. Morimus funereus, Rosalia alpina, Cerambyx cerdo, Osmoderma eremita, Limoniscus violaceus, Graphoderus bilineatus. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 101 str. Vrezec A., Š. Ambrožič, A. Kapla, 2016a. Monitoring populacij izbranih vrst hroščev v letih 2016 in 2017. Prvo delno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 50 str. Vrezec A., Š. Ambrožič, A. Kapla, 2016b. Rezultati popisa izbranih vrst hroščev v letu 2015 za namene monitoringa stanja območij Natura 2000 - Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 34 str. Zahradník J., 2008. Brouci, Aventinum. 288 str. Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 18. 1. 2017. 70 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Dvoživkar v naravnem habitatu (foto: Klavdija Prot). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 71 POROČILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE Nadja OSOJNIK Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-naslov: nadja.osojnik@gmail.com Abstract. REPORT OF THE AMPHIBIAN GROUP – We surveyed 18 sites. The starting point was Dravograd, where we were staying. To the north we went up towards Slovenian - Austrian the border and to the south to Mislinja town. We visited Uršlja gora Mountain, Lovrenc Lakes and went all the way to the village Lovrenc na Pohorju. We were searching for amphibians with slow walking and sampling with the water net. We did the transect of a stream and learning how to recognize each species by sound. We found six species of amphibians which we learned how to identify and recognize. We learned about different habitats. Most often we ran into the common frog ( Rana temporaria). In one of the puddles we found various development stages of yellow-bellied toad ( Bombina variegata) – eggs, tadpoles and adult animals. UVOD Osredotočili smo se na spoznavanje vrst dvoživk, na njihove razpoznavne značilnost in na različne habitate. Pregledali smo nekaj že znanih lokacij, ki smo jih dobili na Centru za kartografijo favne in flore (CKFF), večino časa pa smo okolico raziskovali na zemljevidu označenih vodnih virov in teles. Nekaj informacij smo dobili tudi od domačinov. Iz Dravograda smo se odpravili na jug vse do Mislinje, na sever pa proti slovensko-avstrijski meji. Šli smo tudi na višje nadmorske (Uršlja gora, Lovrenška jezera na Pohorju) in šli vse do Lovrenca na Pohorju. METODE Preiskanih 18 mest (slika 1) zajema širše prostorske enote (npr. dve ločeni GPS (mikro)lokaciji blizu skupaj smo smatrali kot eno mesto). Dvoživke smo iskali s pregledovanjem njihovih habitatov, vodnih in kopenskih. S počasno hojo smo pregledali izvire nekaterih rek, potoke, obrežja rek, luže, nekaj mlak, jezera in bili veliko časa v gozdu, ker ga je tu v izobilju. Vodne habitate smo vzorčili z vodno mrežo. Šli smo na nočni teren in poslušali oglašanje brezrepih dvoživk. Na potoku smo izvedli metodo transekta. Nastavili smo vrše (Ortmanove pasti) za pupke, v katere pa se je na žalost ulovilo le nekaj paglavcev. Pri določevanju vrst (slika 2) smo si pomagali z določevalnimi ključi Veenvliet & Veenvliet (2008), Tome (1999) in Arnold & Ovenden (2004). 72 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 1. Okvirna mesta, kjer je potekalo raziskovalno delo skupine za dvoživke. Slika 2. Določanje žabe (foto: Petra Podlesek). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 73 REZULTATI IN RAZPRAVA Obiskali smo različne habitate: gozd, potoke in njihove izvire, luže, mlake, jezera. Našli smo šest vrst in taksonomskih skupin dvoživk (tabela 1, 2). Zelene žabe ( Pelophylax) smo, zaradi nezanesljivega ločevanja med vrstami, določili le do rodu. Tabela 1. Opažene dvoživke med RTŠB Dravograd 2016, glede na razvojni stadij. Vrsta oz. takson Videni: odrasli mladi in mladiči ličinke jajca navadni pupek ( Lissotriton vulgaris) - - + - planinski pupek ( Ichthyosaura alpestris) + - + - hribski urh ( Bombina variegata) + + + + navadna krastača ( Bufo bufo) + + + - sekulja ( Rana temporaria) + + + - zelene žabe ( Pelophylax sp.) + + - - Tabela 2. Najdišča in vrste dvoživk med RTŠB Dravograd 2016. Zap. št. Najdišče Lat. (°N) Long. (°E) Vrsta 1 Kolesnica na Uršlji gori 46,48799 14,9577 Ichtyosaura alpestris Bombina variegata Rana temporaria 2 Dravograjsko jezero, Dravograd 46,58738 15,00988 Pelophylax sp. 3 Potok v gozdu, Turiška vas 46,47515 15,13760 Rana temporaria 4 Mlaka v gozdu, Turiška vas 46,45620 15,13301 Rana temporaria 5 Potok ob robu gozda, Vodriž 46,43962 15,09046 Bombina variegata 6 Mlaka ob robu gozda, Vodriž 46,44958 15,10144 Bufo bufo Bombina variegata Ichtyosaura alpestris 7 Cesta skozi gozd, Dvože 46,45660 15,16934 Rana temporaria 8 Štirje ribniki med travnikom in gozdom, 46,51234 15,11133 Bufo bufo Gradišče Rana temporaria 9 Lovrenška jezera in mlaka v gozdu 46,48333 15,31585 Rana temporaria Ichtyosaura alpestris 10 Mlaka; Libeliška gora; CŠOD Ajda 46,61368 14,94347 Bombina variegata Ichtyosaura alpestris 11 Potok; Libeliška gora 46,60229 14,93338 Rana temporaria 12 Jarek ob gozdu; Črneče 46,58735 14,99806 Rana sp. 13 Ribnik v Dobravi pri Dravogradu 46, 58023 15,00772 Bufo bufo 14 Ribnik pri Rimskem vrelcu, Kotlje 46,513929 14,985535 Bufo bufo Pelophylax sp. 15 Ivarčko jezero 46,50552 14,97195 Lissotriton vulgaris 16 Odomovo jezero, Zgornja Kapla 46,64468 15,36738 Pelophylax sp. Bombina variegata Bufo bufo 17 Mlaka v Zgornji Kapli 46,63676 15,37314 Pelophylax sp. 18 Mlaka v Lovrencu na Pohorju 46,53589 15,38307 Pelophylax sp. 74 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Najpogosteje smo srečevali sekuljo, vrsto rjave žabe (slika 3), v različnih razvojnih stadijih (od paglavcev do odraslih živali), kar velja tudi za urhe, pri slednjih pa smo na višji nadmorski višini našli tudi še jajca. To sta gozdni vrsti, zato ju je bilo lažje najti. Od repatih dvoživk smo našli le ličinke navadnih in planinskih pupkov, s tem da so nas planinski presenetili tudi z večjim število odraslih, tako samcev kot samic, ki jih je bilo zelo zanimivo primerjati (slika 4). Odrasle pupke je v poletnem času običajno težje najti, saj se po koncu parjenja, umaknejo nazaj v gozd. Slika 3. Najdene rjave žabe ( Rana sp.) smo glede na kombinacijo vseh znakov določili kot vrsto sekulja ( R. temporaria ), čeprav je imela večina osebkov dolge noge, kar bi naj bila značilnost vrste rosnica ( R. dalmatina ) (foto: Jan Debenjak). Slika 4. Planinski pupek ( Ichthyosaura alpestris ) (foto: Eva Jovan). (Ličinke (levo spodaj) se od odraslih razlikujejo po velikosti in manj izraziti obarvanosti. Za dihanje v vodi imajo škrge, med preobrazbo pa jih nadomestijo pljuča za privzem kisika iz zraka. Samci (zgoraj) imajo večjo kloako in so bolj intenzivno pisano obarvani, po sredini hrbta imajo tudi črno rumen greben, ki ga samice nimajo (spodaj)). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 75 VIRI Arnold E. N., D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe. Collins, London. 288 str. Poboljšaj K., 1995. Smast '93 – Delo skupine za dvoživke. V: Bedjanič, M. (ur.), Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94, str. 41–44, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Tome S., 1999. Razred: Dvoživke (Amphibia). V: Kryštufek B. in F. Janžekovič (ured.). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 261–283. Veenvliet Kus J., P. Veenvliet, 2008. Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Grahovo, 96 str. Slika 5. Planinskega močerada ( Salamandra atra ) je našla le skupina za ptiče (foto: Tjaša Zagoršek). Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 9. 6. 2016. 76 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Udeleženka in dve belouški ( Natrix natrix ) iz Jazbinskega potoka (foto: Katarina Drašler). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 77 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE Katarina DRAŠLER Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana e-naslov: katarina.drasler@gmail.com UVOD V okviru raziskovalnega tabora študentov biologije Dravograd 2016 je delovala skupina za plazilce, sestavljena iz mentorice in devetih udeležencev iz kar štirih držav (Slovenija, Hrvaška, Črna Gora in Nemčija). Cilj skupine za plazilce je bil udeležencem predstaviti biologijo in ekologijo ter metode preučevanja in popisovanja plazilcev. Poleg tega smo tudi intenzivno zbirali podatke o razširjenosti plazilcev na tem območju, sam je Koroška, z izjemo nekaterih območij, med slabše popisanimi deli Slovenije (Krofel in sod. 2009). METODE Plazilce smo iskali na v naprej določenih mestih, ki smo jih izbrali s pomočjo zemljevidov in ortofoto posnetkov. Nekaj časa smo namenili tudi preverjanju starih podatkov o martinčkih ( Lacerta agilis) in modrasih ( Vipera ammodytes), za katere je na Koroškem znanih le nekaj najdišč. Kuščarice smo lovili s pomočjo zatezne zanke iz niti, ki jo kuščarici z počasnimi gibi namestimo okoli vratu. Slepce in kače iz družine gožev in vodaric smo lovili z rokami. Ujete živali smo si ogledali, spoznali določevalne znake ter se, kadar je bilo to mogoče, naučili določati spol in starost. Pri določanju vrste smo uporabljali določevalne ključe: Arnold & Ovenden (2004), Mršić (1997), Tome (1999), Breg in sod. (2010). Plazilce smo tudi fotografirali in si zabeležili GPS koordinate in dodatne podatke (najditelj, datum, ura, spol in starost osebka, opis habitata, fotografija osebka in habitata. .), ter jih kasneje vnesli v tabelo. Zbirali smo vse podatke o najdbah plazilcev; o živih osebkih, o mrtvih (večinoma povoženi osebki na cesti) in o kačjih levih. Zabeležili smo si tudi podatke o plazilcih, ki so nam jih posredovali udeleženci in mentorji iz drugih skupin, ki so delovale na taboru. Zbrani podatki bodo uporabljeni za nastajajoči Atlas plazilcev Slovenije. Povožene osebke smo secirali in si ogledali anatomijo. S sekcijo smo ugotavljali tudi vsebino želodca in morebitno število jajc pri samicah. 78 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slika 1. Celotna plazilčarska skupina pod Dravograjskim mostom. Zaradi nekoliko nespretnega fotografiranja so podrobnosti - pozidne kuščarice in smokulja, na fotografiji slabše vidni (foto: Anonymus). Slika 2. Sramežljiva živorodna kuščarica ( Zootoca vivipara ) se je v deževnem vremenu pokazala le za hip (foto: Anonymus). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 79 REZULTATI IN RAZPRAVA Tekom terenskega dela smo našli 9 domorodnih vrst plazilcev: slepec ( Anguis fragilis), smokulja ( Coronella austriaca), martinček ( Lacerta agilis), zelenec ( Lacerta viridis/bilineata complex), belouška ( Natrix natrix), kobranka ( N. tessellata), pozidna kuščarica ( Podarcis muralis), navadni gož ( Zamenis longissimus) in živorodna kuščarica ( Zootoca vivipara). Skupno smo zabeležili 37 novih podatkov o razširjenosti plazilcev (slika 3). Martinčka smo opazili le na enem novem najdišču, modrasa pa tekom tabora nismo zabeležili. Slika 3. Najdbe kuščarjev (zgoraj) in kač (spodaj) med RTŠB Dravograd 2016. 80 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Tabela 1. Najdišča plazilcev med RTŠB Dravograd 2016. Najbližji kraj Y koordinata X koordinata Datum Vrsta (D48) (D48) Dravograd 502208 160359 18.7.2016 Podarcis muralis Dravograd 502208 160359 18.7.2016 Coronella austriaca Dravograd 502237 160225 18.7.2016 Podarcis muralis Dravograd 502340 160259 18.7.2016 Podarcis muralis Dravče 509095 159501 18.7.2016 Natrix natrix Slovenj Gradec 507176 152403 19.7.2016 Anguis fragilis Zgornja Vižinga 514437 163664 20.7.2016 Natrix tessellata Zgornja Vižinga 515926 162586 20.7.2016 Natrix tessellata Zgornja Vižinga 516101 162379 20.7.2016 Podarcis muralis Brezno 525413 160824 20.7.2016 Podarcis muralis Vurmat - del 533583 163475 20.7.2016 Podarcis muralis Sv. Duh na Ostrem vrhu 535724 163269 20.7.2016 Podarcis muralis Brda 510973 147938 20.7.2016 Anguis fragilis Vodriž 508159 145055 20.7.2016 Natrix tessellata Koprivna 479134 148745 20.7.2016 Zootoca vivipara Žerjav 491050 148836 21.7.2016 Natrix natrix Žerjav 491142 148853 21.7.2016 Podarcis muralis Žerjav 491283 148851 21.7.2016 Natrix natrix Žerjav 491669 148727 21.7.2016 Natrix natrix Žerjav 491465 148842 21.7.2016 Anguis fragilis Žerjav 491471 148863 21.7.2016 Podarcis muralis Žerjav 493150 148773 21.7.2016 Anguis fragilis Žerjav 492092 148627 21.7.2016 Natrix natrix Črna na Korošem 498081 155973 21.7.2016 Zamenis longissimus Tribej 498318 163330 22.7.2016 Natrix tessellata Tribej 498310 163589 22.7.2016 Anguis fragilis Tribej 498324 163157 22.7.2016 Zamenis longissimus Toblje 507018 153838 22.7.2016 Anguis fragilis Dravograd 501529 160735 23.7.2016 L.viridis/bilineata com. Dravograd 501361 159896 24.7.2016 Natrix tessellata Dravograd 501442 160150 24.7.2016 Zamenis longissimus Breg 489782 151623 25.7.2016 Coronella austriaca Breg 488428 150937 25.7.2016 Lacerta agilis Breg 488087 151091 25.7.2016 Zootoca vivipara Breg 488087 151091 25.7.2016 Coronella austriaca Podkraj 487464 152943 26.7.2016 Zamenis longissimus Dravograd 501792 160430 27.7.2016 Coronella austriaca Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 81 Zanimiva je bila izkušnja iz vasi Žerjav. Domačine smo povprašali o njihovih izkušnjah in srečanjih s plazilci. Prva zgodbica, ki je nekako prišla do nas, je bila kačam in plazilcem nenaklonjena. Neki domačin je povedal, da je v okolici sicer polno modrasov, ampak ne bomo nobenega našli, ker so ravno nekaj dni nazaj organizirali akcijo in polovili in pobili vse. Pri nadaljevanju terenjenja ob Jazbinskem potoku pa smo srečevali le še plazilcem naklonjene domačine. Starejša mož in žena sta nam pojasnila, da imata na kompostu dve kači, belouški, vendar pa sta nam tudi naročila, naj ju pustimo pri miru, ker sta kači že skoraj kot domača ljubljenčka. Šele ko smo razložili, da živali ne bomo poškodovali ali odnesli, sta nas spustila na vrt. V kompostniku sta nas res pričakali dve veliki belouški. Tudi višje ob potoku so nam drugi domačini z veseljem pripovedovali, kako opazujejo kače v vodi, v okolici hiše in na dvoriščih. Neki mož je razlagal, da včasih z zanimanjem opazuje belouške, kako prebrisano ujamejo ribe – kaplje in jih nato na kopnem pojedo. Opisal je tudi prigodo, kako je rešil modrasa, ki je na njegovem dvorišču začel goltat miš, ki je bila ujeta v eno od njegovih pasti za miši. Modrasa je rešil tako, da mu je iz ust potegnil mišelovko. Kakorkoli, zgodbic smo se v tej dolini dodobra naposlušali. Druga zanimiva stvar iz Jazbinskega potoka pa je bila nepričakovana odsotnost kobrank. Na prvi pogled se zdi habitat tam zelo primeren. Nereguliran potok, poln rib, v okolici pa mozaična pokrajina. Vendar pa kljub temu, da smo tam preživeli nesorazmerno veliko časa, nismo našli niti ene kobranke. Belouške pa so »mrgolele«, skorajda vsak udeleženec je našel kakšno. Kobrank tudi domačini niso poznali, niti po imenu, niti niso opisovali nobene kače, ki bi morfološko ustrezala. Zaradi vsega naštetega sklepam, da je v omenjeni dolini kobranka zelo redka ali pa odsotna. Je možno, da v Jazbinskem potoku belouške zasedajo ekološko nišo kobrank, tj. življenje v potokih in prehranjevanje z ribami? ZAKLJUČEK Udeleženci skupine za plazilce so v živo spoznali devet vrst plazilcev, v teoriji pa še nekaj več. Tekom tabora smo se srečali tudi z raznobarvnimi izpuhi iz avtomobilskega auspuha, obiskom »Triglava«, potopom telefona za ceno hribskega urha in nakupovanjem ogromnih količin sladkarij. Hvala udeležencem za super vzdušje v skupini! 82 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 VIRI Arnold E. N., D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. edition. Collins, London, 288 str. Breg A., B. Janota, M. Peganc, I. Petrovič, S. Tome, M. Vamberger, 2010. Slikovni določevalni ključ za plazilce Slovenije. Societas herpetologica slovenica, Ljubljana, 50 str. Krofel M., V. Cafuta, G. Planinc, M. Sopotnik, A. Šalamun, S. Tome, M. Vamberger, A. Žagar, 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11(2): 61–99. Mršić N., 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 167 str. Tome S., 1999. Razred: Plazilci, Reptilia. V: Kryštufek B., F. Janžekovič (ur.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 284–305. Slika 4. Kače obvladajo različne vrste vozlov (foto: Katarina Drašler). Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 12. 2. 2017. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 83 Planinska pevka ( Prunella collaris ) je pozirala pred objektivom (foto: David Lenarčič). 84 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTICE Aleš TOMAŽIČ Cesta ob lipi 1, 2000 Maribor e-naslov: tomazic.ales@gmail.com Abstract: REPORT OF THE GROUP FOR BIRDS – The year 2016 or »The year of the Pokemon« as I like to call it, was surely special in many regards. I will remember it not just because it was the first time I had to lead a double-group, but it was also the first time I got to see the wallcreeper – a bird most dear to me. It surely has been interesting. We went on mount Peca, Raduha, Košenjak and Pohorje which means there was a lot of uphill walking involved. But the breath-taking views, beautiful birds and fresh air were worth every drop of sweat we spilled. All in all, we had eight days of fieldwork and we used them mostly for mountaineering. The goals were those species which you encounter only above 1,500 meters above sea level. In the end we were quite lucky and got to see most of them. A few we didn't, but that's not surprising, since this camp is held outside the optimal birding season. We still managed to see 82 species of birds. The more interesting ones were the Pygmy Owl, the Crag Martin and the Ring Ouzel. UVOD RTŠB 2016 je bil eden tistih taborov, ki se mi bo gotovo vtisnil v spomin. Zame je bil na nek način jubilejni, saj je minilo točno 10 let, odkar sem se prvič udeležil tabora Društva študentov biologije. Takrat je bilo to na Pelješcu 2006, kjer sem bil član ornitološke skupine. Z RTŠB-jem sem se spopadel leto kasneje kot udeleženec skupine za netopirje. Od leta 2009 naprej, pa na tem taboru vztrajno vodim skupino za ptice in sem menda s tem »ptičar« z najdaljšo tradicijo vodenja te skupine za DŠB. To lahko deloma pripišemo dejstvu, da je poletje tiha sezona za ptice in načeloma primanjkuje ornitologov, ki bi bili takrat željni voditi skupine. Zame pa je to ene vrste delovni dopust za spoznavanje novih in zanimivih ljudi. Ena od prednosti pozicije mentorja je ta, da imaš lahko vpliv na mesto prihodnjega tabora in nekako sem si ga vedno želel v bolj hribovitih in manj preiskanih delih Slovenije. V zadnjih desetih letih smo bili namreč kar daleč od hribovja. Ptice v takšnih predelih so prelepe in pot do njih ni tako enostavna. Koroška je obljubljala nekaj prav posebnih vrst in ena izmed teh, se je tudi pred menoj uspešno skrivala vso mojo »ptičarsko kariero«, vse do začetka tega tabora. Ta vrsta ima zanimivo strokovno ime Trichodroma muraria, in prav na tem taboru sem si jo končno želel »zaslužiti,« pa četudi le za trenutek. Pravijo, da le pridni ornitologi vidijo tega ptiča – tisti, ki hodijo pozimi v cerkev, poleti pa v gore. Jaz do sedaj nisem počel ne dosti enega, ne dosti Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 85 drugega. Pa še nekaj - letošnje leto si bom zagotovo zapomnil tudi kot »leto Pokemonov,« kot leto ko sem prvič in zadnjič imel dvojno skupino ter prvo leto, ko mi ni bilo potrebno voziti… pa naj si ga bodi to dovolj za uvod. METODE Kot vsako leto, smo se tudi letos poslužili klasičnih ornitoloških metod opazovanja, poslušanja in splošnega beleženja prisotnosti ptic. Kot že nekaj let zapored, nam je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije prijazno posodilo teleskop in zvočno opremo. Za razliko od prejšnjih let, pa smo bili letos nenavadno dobro opremljeni tudi s fotografsko opremo. Rezultat tega je bilo nekaj čudovitih slik. Ta tabor vedno poteka izven prave ptičarske sezone, zato smo transektni popis in metodo izzivanja (play-back) uporabljali bolj za prikaz, kot za resno ocenjevanje. Dva dni smo izkoristili tudi za prečesavanje Dravograda in iskanje gnezd skalne in mestne lastovke, mesta pa smo označili na zemljevid. Podatke so moji pridni člani vnašali kar sproti v DOPPS-ov spletni ornitološki atlas. REZULTATI 1. dan Že na lanskem taboru sem uvedel tako imenovani »peš dan,« kar na samem začetku tabora. Letos nekako nisem imel izbire, vendar tudi nisem načrtoval drugače. Zdi se mi dobra ideja, da je prvi dan bolj sproščen. Nobenemu ni potrebno voziti, kar omogoča nekoliko več ponočevanja na prvi taborski dan in ponuja mojim udeležencem nekoliko več časa za spoznavanje ostalih tabornikov. Prav tako tudi meni omogoča, da ocenim predhodno znanje udeležencev. V moji skupini, ki je bila letos nenavadno velika, sta bila dva stara znanca in štirje novi obrazi… no, pravzaprav pet, vendar je eden zaspal, saj smo pohod začeli ob optimalni uri – 4:30 zjutraj. Med našo odpravo do Dravograjskega jezera po dokaj netežavni poti, sem spoznal, da trije moji udeleženci tvorijo manjšo skupino, ki je skupaj potovala že tekom Ekosistemov Balkana okoli Vranskega jezera. Slednje ima status ornitološkega rezervata že od 1983 in je znana med ornitologi daleč naokoli kot lokacija, kjer se lahko zbere tudi do 20.000 vodnih ptic in več. Zamujali ste vsi, ki se tam niste udeležili skupine za ptice ali vodili skupino. Hitro sem spoznal, da bo le težko izpolniti željo teh nadobudnih ptičarjev, da še v tem letu vidijo kakšno novo vrsto. A pri veliki skupini, na srečo niso bili vsi tako zahtevni in večini nam je bila skupna želja po tem, da prvič vidimo težko opazno vrsto, kateri naši južni sosedje pravijo »zidarčac.« Le naša strokovnjakinja za sove ga je že videla in imela povsem druge želje. Želje po sovah seveda, in njeni želji bom zlahka ustregel, sem si mislil. Sprehodili smo se do Dravograjskega jezera, da bi začeli z nekaj lažje opaznimi, 86 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 vodnimi vrstami, pozneje pa še do gradu, na drugi strani Dravograda, da bi dobili pregled nad okolico. Ob sprehodu do Starega gradu smo srečali našo izgubljeno članico, priključeno skupini za plazilce. Kar hitro smo si jo priključili nazaj in ugotovili, da je edina izmed nas, ki ni imela skupine za ptice na prvem mestu. To je bil tudi eden redkih trenutkov, ko je bila naša skupina kompletna: ena Srbkinja, dva Hrvata in pet Slovencev. Noben popoln laik, vse je kazalo na odlično skupino. Zvečer smo se odpravili ponovno peš do Starega gradu, da preverimo, če je slučajno v bližini kakšna sova. Žal smo ostali neuspešni. Kot skoraj vsako leto, pa smo že prvi dan videli večino taborskih vrst, vključno s posebnostjo Dravograda – tam gnezdeče skalne lastovke ( Hirundo rupestris). Spati smo šli zgodaj, saj nas je že naslednji dan čakal prvi podvig na dvatisočaka. 2. dan Drugi dan se je tortura začela. »Puzgavac« vendarle ni tako zanimal naše kolegice iz Srbije, ki se je raje priključila botanični skupini v iskanju slovenskega peloda. Ostali smo se hrabro podali na najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji – goro Peco. Manj so nas zanimali kralj Matjaž in visokogorsko cvetje, pa vendar so se izkazali kot dober izgovor za občasne pavze. Med vzponom smo imeli pred očmi le eno stvar, ki nas je vztrajno gnala naprej in nam ni dala miru: kavica na planinski koči! Med vzponom smo videli vrsto običajnih ptičjih prebivalcev takšnih krajev, kot sta gorska sinica ( Poecile montanus) in krivokljun ( Loxia curvirostra). Za trenutek nas je omamil tudi detel, ki nas je vse do konca pustil v prepričanju, da je triprsti, a se je na koncu vendarle izkazal za velikega. Od koče naprej, po kavici, smo imeli pred očmi nov cilj– istega kot na vse zgodaj zjutraj, da vidimo te, najbolj skalne, najbolj planinske izmed naših ptic. Po nekaj urah hoje, smo naposled le prilazili do vrha. Nekaj ur prepozno, da bi bili med prvimi in imeli resne možnosti za opazovanje skrivnostnih ptic kot so belke, a kaj narediti, ko pa teleportacija še ni na voljo. Kljub vsemu smo se na vrhu zabavali s krotkimi planinskimi kavkami in poskusili slikati planinsko pevko ( Prunella collaris, naslovna slika), ki je nedaleč stran skakljala po skalovju. Pred odhodom smo si še pritisnili štampiljke na čelo (slika 1) in se ponosno začeli vračati nazaj. Kljub zgodnemu vstajanju smo se vrnili šele malo čez šesto zvečer, tako utrujeni, da sem udeležencem prizanesel z nočnim terenom. Prav tako sem prilagodil svoje načrte in prestavil Raduho iz naslednjega dneva na nekoliko kasneje. 3. dan Da nas ne bi pokončal sam »musklfiber,« smo se odločili, da se naslednji dan posvetimo nekoliko nižjim hribom. Na sporedu je bil malo čez 1.500 m visok Košenjak, ki med ptičarji slovi predvsem po gostotah jereba ( Tetrastes bonasia), divjega petelina ( Tetrao urogallus) in malega skovika ( Glaucidium passerinum, slika 3). Vse tri vrste so razmeroma lahko opazne, kadar smo tam tekom gnezdilne Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 87 Slika 1: Žigosanje čela na Peci (foto: Tjaša Zagoršek). slika 3). Vse tri vrste so razmeroma lahko opazne, kadar smo tam tekom gnezdilne sezone. To mi seveda nismo bili in tako je bilo upanje, da bomo katero videli, visoko zgolj pri nekoliko bolj »zelenih« udeležencih. A upanje umre zadnje pravijo in tako smo tudi mi začeli naš teren – z avtom do koče in v upanju, da teh zadnjih 45 minut do vrha ne bo preveč težavnih. Tudi tokrat nam je pot vzela precej več časa kot reklamirajo kažipoti, a nam je vsaj uspelo priklicati malega skovika, ki je najmanjša evropska sova. Sove so že tako ali tako privlačne širši publiki, kadar pa so »pomanjšane,« pa še toliko bolj. Lahko si zamislite navdušenje naše ljubiteljice sov, ko jo je zagledala – ta dan je bil teren zanjo neuradno zaključen. Vsaj mali skovik je vrsta, ki se le malo briga za človekovo prisotnost in se mirno oglaša naprej, tudi če stojimo tik pod njegovim drevesom. Poleg tega njegova navzočnost pritegne pozornost drugih manjših ptic, ki ga poskušajo pregnati – odlična priložnost, da smo si ogledali tudi rumenoglave kraljičke ( Regulus regulus), meniščke ( Periparus ater) in čopaste sinice ( Lophophagnes cristatus), katere sicer zlahka opazujemo le pozimi na krmilnicah. Ob poti navzgor smo opazili nekaj zanimivih cerkva. Zanimivih 88 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 predvsem zato, ker odprtine niso bile zamrežene. Odločili smo se, da se popoldne po kosilu vrnemo, prosimo za ključe in preverimo, če so morda tam prisotne kakšne sove. Ko sem pozneje zbudil eno od udeleženk iz popoldanskega dremeža in ji rekel: » Pridi, gremo v cerkev,« me je vprašala: » Celoten tabor, ali samo naša skupina? « Potreboval sem trenutek, da sem razumel njeno vprašanje, preden sem odgovoril: » Ne gremo moliti, sove gremo iskati! « In tako smo se še drugič in zadnjič odpravili v polni zasedbi na teren. Ključe smo dobili presenetljivo zlahka in že smo se vzpenjali po prvih stopnicah. Navdušeno sem pokazal udeležencem temne madeže na lesenih tramovih, ki kažejo na prisotnost netopirjev. Ta informacija je bila preveč za našo, nazadnje pridobljeno udeleženko in tako ga je hitro ucvrla nazaj ven. Močno sumim, da je bil to trenutek, ko se je dokončno odločila, da se priključi drugi skupini. 4. dan Četrti dan je bilo pavze konec in spet je napočil čas za novega dvatisočaka in s tem novo upanje, da zagledamo to najbolj izmuzljivo od gorskih ptic. Odpravili smo se na Raduho, priljubljeno izletniško točko med ptičarji. Pot se začne dokaj umirjeno in enostavno, dokler ne prispemo do koče. Od koče naprej, pa je nekoliko težja hoja z izjemno lepimi razgledi. Razgledi, ki so se zdeli manj lepi našemu hrvaškemu udeležencu, saj se je vso pot boril s strahom pred višinami. Kljub temu je sodeloval pri vseh podvigih in hrabro prišel na vsaki vrh. Ta dan ni bil edini, ki je bil ponosen na svoj vzpon. Nekateri so bili višje kot kadarkoli prej v življenju, vsi pa smo končno videli ptico, ki sem si jo, sploh jaz, tako želeli videti – skalnega plezalčka ( Trichodroma muraria). Pa ne kar en hiter, mimo leteč, rdečkast madež! Videli smo ga na nekaj metrov, kako je preletaval sem in tja, nabiral hrano ter jo nosil mladičem v gnezdo. Ob tem je spustil še ves svoj nabor oglašanj in celo petje. Videli smo kompletno stvar iz neverjetne bližine. Iz iste točke smo prav tako lepo videli planinsko pevko, ki je očitno navajena planincev in je pozirala pred našimi objektivi brez večjega strahu. Kot na Peci, so tudi na Raduhi planinske kavke, ki pa so v tem primeru imele težave s krokarji ( Corvus corax), ki so jim kradli hrano, priberačeno od hribolazcev. In ne boste verjeli, tudi na vrhu dvatisočaka smo srečali lovce pokemonov. Seveda smo si tudi žig Raduhe pritisnili na čela, preden smo se odpravili navzdol in se izgubili. V nekem trenutku je naš najmlajši udeleženec, zahvaljujoč sodobni tehnologiji, ugotovil našo zmoto in tako smo se še isti dan ponovno vzpenjali na vrh in se ponovno vračali zvečer, izmučeni, lačni in nesposobni za nočni teren. 5. in 6. dan Dan po naporni Raduhi je bil namenjen bolj sproščenemu terenu, po kar se da ravni podlagi. Tako smo se odpravili kar peš v drug del Dravograda, zavarovano območje z imenom Bukovje, kjer stoji tudi obnovljen, istoimenski grad. Nedaleč pa je tudi ruševina stare utrdbe. Odločili smo se v ruševinah pogledati za ostanki sov (izbljuvki, Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 89 stara gnezda…), vmes pa stakniti kakšno do sedaj še neopaženo vrsto. Prisotnosti sov sicer nismo potrdili, smo pa videli brinovko ( Turdus pilaris), ki je v Sloveniji precej redka gnezdilka. Osrednji del dneva smo imeli prost, saj smo za zvečer načrtovali nekoliko daljši teren. Odpeljali smo se na Pohorje, kjer smo s točkovno metodo in predvajanjem posnetkov poskušali priklicati nekaj tipičnih pohorskih sov. S tem imam v mislih koconogega čuka ( Aegolius funereus), malega skovika in v zadnjih letih tudi kozačo ( Strix uralensis). Noč ni bila najbolj primerna za izzivanje in tako žal nismo dodali nobene od teh našemu seznamu. Smo pa slišali vsaj enega samca lesne sove ( Strix aluco) in na poti navzgor videli celo spečo belo štorkljo ( Ciconia ciconia) v Lovrencu na Pohorju. Prespati sem želel kar na prostem, v mirni idili Pohorja in neposrednem stiku z gozdom samim. Udeleženci so bili nad idejo manj navdušeni in tako smo postavili šotore ob koči GG, pripravljeni za zgodnje vstajanje in iskanje divjega petelina v okolici Tihega jezera. Naslednje jutro je pot spet trajala malo dlje kot pričakovano in tako smo zamudili najboljši čas za petelina. V poletnih mesecih to pomeni, da si na terenu pred gobarji in gozdarji, ki bi petelina splašili. Gobarji so nas prehiteli in tako nam ni preostalo drugega kot da se jim priključimo in naberemo vsaj lisičk in jurčkov za eno malico. Pozneje smo se odpravili še na čudovito Črno jezero, kjer so se udeleženke spuščale v prepire z naravovarstveno manj osveščenimi. 7. dan Sedmi terenski dan je bil dan po znamenitem »slamer party-ju,« ki ga sedaj že tradicionalno organizira kačjepastirska skupina. Kot si bralec lahko zamisli, takrat prisotni pa spomnijo, je bilo moje počutje naslednji dan temu primerno rožnato. Terenski dan se je začel nekoliko zakasnelo, na veliko jezo nekaterih udeležencev, ki so bili zaradi tega prisiljeni dlje časa spati. Medlemu stanju navkljub, smo se vseeno odpravili v opevano dolino Tople, znano po čudoviti alpski, kulturni krajini. Upali smo, da bomo iz kakšne višje lege lahko opazovali ujede ob izkoriščanju termike. Na poti tja smo se ustavljali ob Meži, da bi izpolnili željo našemu najmlajšemu udeležencu. Nadvse si je namreč želel videti povodnega kosa ( Cinclus cinclus), kar nam je naposled tudi uspelo. Ko smo prispeli v samo dolino Tople, smo seznamu dodali dve tipični vrsti kulturne krajine: rumenega strnada ( Emberiza citrinella) in rjavega srakoperja ( Lanius collurio). Razen ene kanje ( Buteo buteo), pa žal nismo videli nobene ujede. Na poti nazaj smo sklenili, da si ogledamo znamenito Najevsko lipo – najstarejše drevo Slovenije in prav tako poznanega, nagačenega medveda sredi Črne na Koroškem. Če si že v okolici, potem si take stvar seveda moraš pogledati! Ker je bilo ravno na poti do tabora, smo se ustavili še zato, da preverimo skalne stene Mežiške doline in poskusimo stakniti kakšnega sokola selca ( Falco peregrinus). Žal smo bili tudi z njim neuspešni. Mogoče nam je sladoled v rokah preveč zastiral pogled. Pozneje sem hotel udeležence navdušiti s cerkvijo, kjer 90 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 je zagotovo prisotna sova, a so bili preveč izčrpani. Popustljiv, kot pač sem, sem jim privoščil počitek in se odpravil na teren z netopirci. Ob tem sem taborskemu seznamu lahko dodal še prepelico ( Coturnix coturnix) in pivko ( Picus canus) ter izvedel za kozačo, ki jo je videla netopirska skupina. Slika 2. Fine guzice ob Najevski lipi (foto: Tjaša Zagoršek). 8. dan Je bil zadnji, polovični terenski dan, saj je bilo potrebno pripraviti predstavitev. To ni dopuščalo daljšega terena, smo še enkrat preizkusili svojo srečo z jerebom na Košenjaku. Bolj utrujeni udeleženci so si pri koči premislili in se vrnili nazaj v tabor. Dogovor je bil enostaven: polovica si odpočije in sestavi predstavitev, med tem ko imamo ostali nekaj ur več, da se spopademo z jerebom in drugimi gozdnimi vrstami. Z jerebom naposled nismo imeli sreče. Smo pa ponovno videli malega skovika in s tem osrečili Louiea, ki ga je tedaj videl prvič. Na poti navzdol smo imeli priložnost poslušati še petje dolgoprstega plezalčka ( Certhia familiaris). Jaz pa sem imel še prav posebno priložnost, na katero sem čakal ves tabor – lahko sem se preizkusil v lovu pokemonov. Žal so bili daleč redkejši od ptic in tako nisem bil uspešen. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 91 ZAKLJUČEK Ta tabor je bil posebna izkušnja zame. Vodenje dvojne skupine je bolj naporno kot se sprva zdi. Če so želje udeležencev precej različne, pa še toliko bolj. Bodočim vodjem te skupine to toplo odsvetujem. Končno število vrst na tem taboru ni bilo posebej visoko, kar pa je bilo z moje strani seveda pričakovano. To gre pripisati predvsem pomanjkanju večjih vodnih površin. Zato pa okolica odtehta s tistimi prav posebnimi dragulji, od katerih smo videli najlepšega. Skupaj smo opazili 82 vrst ptic (tabela 1). Tabela 1. Seznam vrst ptičev zabeleženih med RTŠB Dravograd 2016. Slovensko ime Strokovno ime Najdišče čopasti ponirek Podiceps crystatus Dravograjsko jezero kormoran Phalacrocorax carbo Dravograjsko jezero siva čaplja Ardea cinerea Dravograjsko jezero bela štorklja Ciconia ciconia Pohorje/Lovrenc labod grbec Cygnus olor Dravograjsko jezero mlakarica Anas platyrhynchos Dravograjsko jezero veliki žagar Mergus merganser Dravograjsko jezero skobec Accipiter nisus Dravograd kanja Buteo buteo Dolina Tople sršenar Pernis apivorus Košenjak postovka Falco tinnunculus Košenjak prepelica Coturnix coturnix Šentjanž pri Dravogradu mokož Rallus aquaticus Dravograjsko jezero liska Fulica atra Dravograjsko jezero mali martinec Actitis hypoleucos Dravograd/reka Meža pikasti martinec Tringa ochropus Dravograjsko jezero rumenonogi galeb Larus michaellis Dravograjsko jezero domači golob Columbia livia f. domestica Dravograd golob grivar Columba palumbus Dravograd turška grlica Streptopelia decaocto Dravograd mali skovik Glaucidium passerinum Košenjak lesna sova Strix aluco Pohorje kozača Strix uralensis Pohorje/Sv. Anton črni hudournik Apus apus Dravograd vodomec Alcedo atthis Dravograd črna žolna Dryocopus martius Košenjak pivka Picus canus Šentjanž pri Dravogradu zelena žolna Picus viridis Raduha veliki detel Dendrocopos major Peca mali detel Dendrocopos minor Dravograd skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris Dravograd kmečka lastovka Hirundo rustica Dravograd 92 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Slovensko ime Strokovno ime Najdišče mestna lastovka Delichon urbicum Dravograd vriskarica Anthus spinoletta Peca bela pastirica Motacilla alba Dravograd siva pastirica Motacilla cinerea Dravograd taščica Erithacus rubecula Dravograd šmarnica Phoenicurus ochruros Dravograd komatar Turdus torquatus Raduha kos Turdus merula Dravograd brinovka Turdus pilaris Bukovje/Dravograd cikovt Turdus philomelos Dravograd carar Turdus viscivorus Dravograd močvirska trstnica Acrocephalus palustris Dravograjsko jezero rakar Acrocephalus arundinaceus Dravograjsko jezero mlinarček Sylvia curruca Peca črnoglavka Sylvia atricapilla Dravograd vrbji kovaček Phylloscopus collybita Dravograd severni kovaček Phylloscopus trochilus Pohorje rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla Raduha/Pohorje rumenoglavi kraljiček Regulus regulus Košenjak povodni kos Cinclus cinclus Prevalje/reka Meža stržek Troglodytes troglodytes Košenjak sivi muhar Muscicapa striata Dravograd menišček Periparus ater Košenjak plavček Cyanistes caeruleus Dravograd velika sinica Parus major Dravograd čopasta sinica Lophophanes cristatus Košenjak gorska sinica Poecile montanus Košenjak brglez Sitta europaea Košenjak dolgoprsti plezalček Certhia familiaris Košenjak skalni plezalček Tichodroma muraria Raduha kratkoprst plezalček Certhia brachydactyla Košenjak rjavi srakoper Lanius collurio Dolina Tople sraka Pica pica Dravograd krekovt Nucifraga caryocatactes Peca/Raduha/Pohorje šoja Garrulus glandarius Košenjak planinska kavka Pyrrhocorax graculus Peca/Raduha krokar Corvus corax Raduha/Košenjak siva vrana Corvus cornix Dravograd kobilar Oriolus oriolus Dravograd domači vrabec Passer domesticus Dravograd poljski vrabec Passer montanus Dravograd ščinkavec Fringilla coelebs Dravograd lišček Carduelis carduelis Dravograd zelenec Chloris chloris Dravograd grilček Serinus serinus Dravograd dlesk Coccothraustes coccothraustes Peca Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 93 Slovensko ime Strokovno ime Najdišče kalin Pyrrhula pyrrhula Peca/Pohorje krivokljun Loxia curvirostra Peca/Raduha/Pohorje rumeni strnad Emberiza citrinella Dolina Tople VIRI DOPPS, 2012. Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Svensson L. L. in sod., 2011. Collins bird guide. London. Slika 3. Mali skovik ( Glaucidium passerinum) (foto: David Lenarčič). Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 19. 1. 2017. 94 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Ni leteča, je pa miš ( Apodemus flavicollis/sylvaticus ), ki smo jo tudi srečali na Koroškem (foto: Primož Presetnik). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 95 POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE IN OBČASNO ZA OSTALE SESALCE Primož PRESETNIK Center za kartografijo favne in flore, Pisarna Ljubljana, Tacenska 20, SI-1210 Ljubljana- Šentvid e-naslov: primoz.presetnik@ckff.si Abstract: REPORT BY THE BAT AND OCCASIONALLY FOR OTHER MAMMAL RESEARCH GROUP – During the Biology Students Research Camp – Dravograd 2016 we identified 14 bat species (Chiroptera, Mammalia) and 17 other mammals in the Koroška region. We inspected 22 churches, 32 bridges, 8 buildings, 4 caves and mistnetted 5 times. We have recorded 13 nursery roosts of Rhinolophus hipposideros, 2 of Myotis emarginatus, and 4 roosts of M. daubentonii. We established presence of Lutra lutra along the whole lengths of rivers Mislinja and Meža rivers. Dravograd, mestece ob Dravi, je bil izhodišče naših (slika 1) izletov do Lovrenca na Pohorju na vzhodu, Koprivne na zahodu, avstrijske meje na severu in Bevčami na jugu. Pravzaprav smo se zelo držali Koroške in smo na Štajersko zavili samo enkrat med preverjanjem stavbnih zatočišč netopirjev. Teh smo pregledali 30, od katerih je bilo največ cerkva (22). Pri tem smo obiskali stare znance ali se spoznali z novimi ključarji. Še posebno smo bili veseli, ko nam je lokalni veterinar pokazal kar dve kotišči vejicatih netopirjev ( Myotis emarginatus). Sicer smo videli še 13 kotišč malih podkovnjakov ( Rhinolophus hipposideros, slika 3), od teh smo jih nekaj pregledali prvič, žal pa smo ugotovili tudi uničenje ali poslabšanje stanja pri nekaterih predhodno znanih. Nekatere cerkve so ostale še nepreverjene in kar kličejo k dopolnitvi tega znanja. Smo pa zato par dni namenili iskanju netopirjev pod 32 mostovi. Tako pa smo našli 4 zatočišča obvodnega netopirja ( M. daubentonii), kar je lep doprinos k poznavanju zatočišč netopirjev te vrste. Hkrati smo popisovali tudi znake prisotnosti vidre ( Lutra lutra), ki smo jih našli tako ob reki Mislinji kot ob reki Meži. Letos so bila mreženja manj uspešna in ob petih prilikah smo ujeli bolj ali manj posamezne netopirje le štirih vrst. Z delom z ultrazvočnimi detektorji pa smo določili še nekaj dodatnih vrst. Skupaj smo zabeležili 14 vrst netopirjev: Rhinolophus hipposideros – mali podkovnjak, Rhinolophus ferrumequinum – veliki podkovnjak, Myotis myotis – navadni netopir, Myotis emarginatus – vejicati netopir, Myotis mystacinus – brkati netopir, 96 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Myotis daubentonii – obvodni netopir, Nyctalus noctula – navadni mračnik, Pipistrellus pipistrellus – mali netopir, Pipistrellus pygmaeus – drobni netopir, Pipistrellus kuhlii – belorobi netopir, Eptesicus serotinus – pozni netopir, Vespertilio murinus – dvobarvni netopir, Plecotus sp. – uhati netopir, Barbastella barbastellus – širokouhi netopir. Slika 1. Člani netopirske skupine z legendarnim twingom, ki je resno terensko kariero začel prav na Koroškem. V ozadju hrib s tako iskanim rovom (foto: Anonymus). Tudi letos smo uspeli opraviti t.i. peš dan. Na teren smo se peš odpravili sicer večkrat in nekateri udeleženci, recimo, da spadajo v skupino t.i. »stokavcev«, so ob tem kar precej stokali. Kakorkoli, po maratonskem iskanju nekega v netopirski literaturi omenjenega »umetnega rova v Dravogradu« smo po pogovorih z domačini, vključno s Fajčijem (fenomenalnim zbirateljem knjig in vseznalcem o Dravogradu in okolici), le našli te rove. Bili so nam vedno pred očmi (slika 1), ko smo pogledali z jedilnice, sicer pa se je bilo potrebno potruditi preko Drave (jamr, safer, trpljenje, jada, muka, gajžlanje, …) in v hrib, in glej ga zlomka, res smo našli netopirja, ki je zadrževal v veznem rovu med dvema bunkerjema nad elektrarno. Na splošno pa je bila letošnja Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 97 skupina precej tiha, pravzaprav so mnogokrat zaspali takoj, ko so sedli v avto, tako da je bilo pravo poživilo, ko se nam je en dan pridružila še Nina, mentorica kačjepastirske skupine, ki je tudi trdoglavim upravnikom stavb znala povedati, kar jim je šlo. Hecno je bilo da smo ponovo na Koroške v naši skupini gostili Črnogorko (slika 2). Morda se te na RTŠB upajo le, ko so ti v gorskih predelih, ki jih gotovo spominjajo na domovino. Da se razumemo, to je le delavna hipoteza, ki j obo treba še potrditi. Slika 2. Črnogorske udeleženki RTŠB ja v podobni pozi: levo Marina 2005 in desno Milica »Imenopamtilo” (foto: Primož Presetnik). Postavili smo tudi dve vrsti živolovk in mrtvolovk za male sesalce, ena je bila ob obali pri ribiškem domu, druga pa v gozdu pod pokopališčem v Dravogradu. Pravzaprav nismo vsi postavljali pasti, saj se je udeleženec, ki je mastno zamudil dogovorjeno uro, v tem času seznanjal s tem, kako deluje metla in kako se pomiva tla v vhodnem hodniku šole. Tudi to je uporabno znanje, ne? Ujeli smo samo eno miš, ki smo jo izpustili na mestu ulova. Preizkusili smo še foto pasti, ki pa nam razen prisotnosti sivih podgan in pižmovke kakšnih drugih sesalcev niso razkrile. Malo smo po cestah še oprezali za raznimi povoženimi vevericami, ježi, kunami in dihurji ali pa opazovali ostale živali, ki so nam prekrižale pot. Tudi skupina za rake je prispevala svoja opazovanja bobra (in ob tem uspešno potopila našo fotokamero), ptičarka pa kaj z njihovih pohodov po okoliških gorah in Pohorju. Mi smo se jim oddolžili z opažanjem kozače in lesne sove, pa še kakšnega malega martinca smo jim ujeli za povrh. Naj povzamem: »Bilo je lepo«. 98 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Bolj ali manj naključno smo v širši okolici Dravograda zbrali podatke o 17 dodatnih sesalcih: Erinaceus roumanicus – jež, Lepus sp. – zajec, Sciurus vulgaris – navadna veverica, Castor fiber – bober, Ondatra zibethicus – pižmovka, Apodemus flavicollis/sylvaticus – rumenogrla / belonoga miš (naslovna slika), Rattus norvegicus – siva podgana, Muscardinus avellanarius – podlesek, Ursus arctos – medved, Vulpes vulpes – lisica, Mustela putorius – dihur, Martes sp. – kuna, Meles meles – jazbec, Lutra lutra – vidra, Felis silvestris domesticus – domača mačka, Capreolus capreolus – srna, Rupicapra rupicapra – gams. Slika 3. Mala podkovnjakinja ( Rhinolophus hipposideros ), ki s prhutmi ovija mladiča, je bil pogost prizor med našimi raziskovanji (foto: Primož Presetnik). Opomba urednika: Poročilo je bilo oddano že 31. 12. 2016. Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 99 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE NA RTŠB DRAGATUŠ 2015 Andrej PILTAVER Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, Veselova ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: anpiltaver@gmail.com UVOD Poletni tabori v juliju zaradi suhega in vročega vremena velikokrat skoparijo z rastjo gliv. Tudi med taborom v Dragatušu smo zaradi poletne vročine in suše ter posledično skromne rasti iskali terene, ki so zaradi večje vlažnosti obetali večjo rast gliv. OPIS NAČINA DELA SKUPINE Na prvih ekskurzijah smo se seznanili z osnovnimi značilnostmi skupine makromicet, z njenim obsegom, s pojavnimi oblikami trosnjakov in vlogo gliv v gozdnem ekosistemu v povezavi z različnimi življenjskimi stili skupine gliv. Vrste, ki jih je bilo mogoče določiti na terenu, smo le zabeležili, ostale pa, ki jih nismo mogli določiti sproti kakor tudi značilne primerke posameznih običajnih vrst pa smo nabrali in jih odnesli v laboratorij. V laboratoriju smo v popoldanskem in večernem času s pomočjo optičnega mikroskopa, kemičnih reagentov in literature večji del sveže nbranih gliv tudi določili. Vse prinesene in določene vrste smo tudi razstavili na priročni mini razstavi in jih razvrstili po sistematskih skupinah. Pomembnejše najdbe smo primerno dokumentirali in jih shranili v mikoteko. Tabela 1. Itinerar skupine za glive. Datum Dan Aktivnost 19.7.2015 nedelja Prihodi 20.7.2015 ponedeljek Terenski dan 1, Pragozd Ravna Gora (Gorjanci) 21.7.2015 torek Terenski dan 2, Vinomerski steljniki 22.7.2015 sreda Terenski dan 3, Miliči, Bojanci 23.7.2015 četrtek Terenski dan 4, Pragozd Kopa, Mirna gora 24.7.2015 petek Terenski dan 5, Okolica Dragatuša, Breznik, Rudnik Kanižerica, Zajčji vrh, Črnomelj 25.7.2015 sobota Terenski dan 6, Šipek 26.7.2015 nedelja Prosti dan, obisk Žuničev 27.7.2015 ponedeljek Terenski dan 7, Marindolski steljniki 28.7.2015 torek Terenski dan 8, Pragozd Krokar 29.7.2015 sreda Terenski dan 9, Veliko Bukovje 30.7.2015 četrtek Zaključek 100 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 REZULTATI Skupina za glive (makromicete) na RTŠB v Dragatušu je v času trajanja tabora obiskala tri pragozdove, Ravno goro na Gorjancih, Kopo na Kočevskem ter na posebno željo udeležencev še Krokar nad Kolpsko dolino. Na Krokarju smo tudi pričakali sončni vzhod. Ogledali smo si tudi travniške habitate značilnih belokranjskih steljnikov (Vinomerski steljniki ter Marindolski steljniki) ter nekaj okoliških gozdov v okolici Dragatuša. V podatkovno bazo smo vpisali 249 zapisov gliv iz 20 različnih lokacij in določili 131 različnih taksonov gliv. Celoten popis gliv je predstavljen na naslednjih straneh, podatki pa bodo po dokončni obdelavi posredovani v centralno podatkovno bazo gliv Boletus informaticus na Gozdarskem inštitutu Slovenije. V pragozdu Ravna Gora smo našli redko vrsto jamičarja, Ceriporia aurantiocarnescens, prvič v Sloveniji. Ob Lahinji v Šipku smo našli izjemno redko hrastovo odpadljivko Buglossoporus quercinus, ki je bila do sedaj najdena le v pragozdnem okolju Krakovskega gozda. Slika 1. Udeleženci ekskurzije v Veliko bukovje, 29. 7. 2015. Z leve: Katarina Tušar, Jovana Koturov, Katja Vrabec, Andrej Piltaver, Petra Hribovšek, Nino Kirbiš, Ajša Alagić, Luka Šparl in Teja Bizjak (foto: AndrejPiltaver). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 101 Slika 2. Vrsta jamičarja, Ceriporia aurantiocarnescens , iz pragozdnega okolja na Ravni gori, prva najdba za Slovenijo (foto: Andrej Piltaver). Slika 3. Hrastova odpadljivka ( Buglossoporus quercinus ) na preperelem hrastovem deblu v Šipku, 25. 7. 2015 (foto: Andrej Piltaver). 102 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 PRILOGA 1. SEZNAM TAKSONOV GLIV Z NAJDIŠČI Okrajšave imen nabiralcev (N) in določevalcev (D): AA – Alagić Ajša, AM – Aljančič M., BT – Bizjak Teja, GŠ – Gorički Špela, GM – Govedič Marjan, HP – Hribovšek Petra, KN – Kirbiš Nino, KJ – Kosec Jože, KJov – Koturov Jovana, ON – Osojnik Nadja, PA – Piltaver Andrej, PP – Presetnik Primož, SP – Sušnik Polona, ŠL – Šparl Luka, TK – Tušar Katarina, VK – Vrabec Katja. Amoebozoa X=527073 m, Y=57680 m, nab. BT, dol. ŠL, Myxogastria 21.7.2015 Liceida Rhytismatales Tubiferaceae Rhytismataceae Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829), lok: Rhytisma acerinum (Pers.) Fr. (1819), lok: X=525423 m, X=482118 m, Y=43931 m, nab. HP, dol. HP, Y=39467 m, nab. HP, dol. ŠL, 27.7.2015 28.7.2015 Rhytisma acerinum (Pers.) Fr. (1819), lok: X=529198 m, Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829), lok: Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 X=525423 m, Y=39467 m, nab. HP, dol. HP, Rhytisma acerinum (Pers.) Fr. (1819), lok: X=530952 m, 27.7.2015 Y=71925 m, nab. VK, dol. PA, 20.7.2015 Physarida Pezizomycetes Physaraceae Pezizales Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=530738 m, Pyronemataceae Y=57452 m, nab. HP, dol. HP, 21.7.2015 Scutellinia legaliae Lohmeyer & Häffner (1983), lok: Stemonitida X=531123 m, Y=72112 m, nab. VK, dol. KJov , Stemonitidaceae 20.7.2015 Stemonitis fusca Roth (1787), lok: X=529191 m, Scutellinia umbrorum (Fr.) Lambotte (1887), lok: Y=38860 m, nab. HP, dol. HP, 22.7.2015 X=530952 m, Y=71925 m, nab. KJov , dol. KJov , Stemonitis fusca Roth (1787), lok: X=530952 m, 20.7.2015 Y=71925 m, nab. HP, dol. HP, 20.7.2015 Sordariomycetes Protostelia Xylariales Protostelida Diatrypaceae Ceratiomyxaceae Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849), lok: X=513033 Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), m, Y=48108 m, nab. TK, dol. KJov , 24.7.2015 lok: X=516963 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. PA, Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849), lok: X=530952 29.7.2015 m, Y=71925 m, nab. VK, dol. ŠL, 20.7.2015 Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), Eutypa spinosa (Pers.) Tul. & C. Tul. (1863), lok: lok: X=482118 m, Y=43931 m, nab. HP, dol. HP, X=530952 m, Y=71925 m, nab. PA, dol. PA, 28.7.2015 20.7.2015 Ascomycota Xylariaceae Leotiomycetes Biscogniauxia nummularia (Bull.) Kuntze (1891), lok: Helotiales X=530738 m, Y=57452 m, nab. TK, dol. TK, Helotiaceae 21.7.2015 Hymenoscyphus pseudoalbidus V. Queloz, C.R. Grünig, Daldinia concentrica (Bolton) Ces. & De Not. (1863), R. Berndt, T. Kowalski, T.N. Sieber & O. Holdenrieder lok: X=513033 m, Y=48108 m, nab. TK, dol. KJov , (2011), lok: X=530952 m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. 24.7.2015 ŠL, 20.7.2015 Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), lok: Incertae sedis X=530952 m, Y=71925 m, nab. VK, dol. ŠL, Chlorociboria aeruginascens (Nyl.) Kanouse ex C.S. 20.7.2015 Ramamurthi, Korf & L.R. Batra (1958), lok: Ustulina deusta (Hoffm.) Lind (1913), lok: X=513580 m, X=516963 m, Y=49851 m, nab. HP, dol. HP, Y=47611 m, nab. GŠ, dol. PA, 20.7.2015 29.7.2015 Xylaria hypoxylon (L.) Grev. (1824), lok: X=513947 m, Chlorociboria aeruginascens (Nyl.) Kanouse ex C.S. Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 Ramamurthi, Korf & L.R. Batra (1958), lok: Xylaria longipes Nitschke (1867), lok: X=530738 m, X=482118 m, Y=43931 m, nab. TK, dol. HP, Y=57452 m, nab. TK, dol. PA, 21.7.2015 28.7.2015 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=530738 Chlorociboria aeruginascens (Nyl.) Kanouse ex C.S. m, Y=57452 m, nab. VK, dol. KJov , 21.7.2015 Ramamurthi, Korf & L.R. Batra (1958), lok: Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=530952 m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 20.7.2015 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 103 Basidiomycota Marasmius bulliardii Quél. (1878), lok: X=482118 m, Agaricomycetes Y=43931 m, nab. PA, dol. PA, 28.7.2015 Agaricales Marasmius ramealis (Bull.) Fr. (1838), lok: X=530738 Agaricaceae m, Y=57452 m, nab. ŠL, dol. PA, 21.7.2015 Crucibulum laeve (Huds.) Kambly (1936), lok: Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=516963 m, X=516963 m, Y=49851 m, nab. HP, dol. HP, Y=49851 m, nab. BT, dol. BT, 29.7.2015 29.7.2015 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=516073 m, Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), lok: X=516963 Y=41494 m, nab. HP, dol. HP, 25.7.2015 m, Y=49851 m, nab. HP, dol. HP, 29.7.2015 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=527073 m, Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), lok: X=525423 Y=57680 m, nab. HP, dol. PA, 21.7.2015 m, Y=39467 m, nab. HP, dol. HP, 27.7.2015 Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972), Handkea excipuliformis (Scop.) Pers. (1989), lok: lok: X=529198 m, Y=38873 m, nab. BT, dol. BT, X=527073 m, Y=57680 m, nab. PA, dol. PA, 22.7.2015 21.7.2015 Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972), Lepiota naucina (Fr.) P. Kumm. (1871), lok: X=514858 lok: X=530952 m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. KN, m, Y=40572 m, nab. PP, dol. PA, 21.7.2015 20.7.2015 Lycoperdon pyriforme Schaeff. (1774), lok: X=482118 Omphalotaceae m, Y=43931 m, nab. VK, dol. PA, 28.7.2015 Mycetinis scorodonius (Fr.) A.W. Wilson & Desjardin Nidularia deformis (Willd.) Fr. (1817), lok: X=516963 m, (2005), lok: X=516963 m, Y=49851 m, nab. KJov , Y=49851 m, nab. HP, dol. HP, 29.7.2015 dol. ŠL, 29.7.2015 Amanitaceae Physalacriaceae Amanita eliae Quél. (1872), lok: X=516963 m, Y=49851 Oudemansiella radicata (Relhan) Singer (1936), lok: m, nab. ŠL, dol. PA, 29.7.2015 X=516963 m, Y=49851 m, nab. KJov , dol. KJov , Amanita vaginata (Bull.) Vittad. (1783), lok: X=516963 29.7.2015 m, Y=49851 m, nab. PA, dol. PA, 29.7.2015 Pleurotaceae Cyphellaceae Pleurotus cornucopiae (Paulet) Rolland (1910), lok: Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar (1959), lok: X=503357 m, Y=53442 m, nab. PA, dol. PA, X=516963 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. PA, 23.7.2015 29.7.2015 Pleurotus pulmonarius (Fr.) Quél. (1872), lok: X=503357 Fistulinaceae m, Y=53442 m, nab. PA, dol. PA, 23.7.2015 Fistulina hepatica (Schaeff.) With. (1792), lok: Pleurotus pulmonarius (Fr.) Quél. (1872), lok: X=530952 X=513171 m, Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, m, Y=71925 m, nab. KN, dol. KN, 20.7.2015 28.7.2015 Pluteaceae Inocybaceae Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), lok: Crepidotus applanatus (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=515364 m, Y=42744 m, nab. KJov , dol. KJov , X=513056 m, Y=42334 m, nab. KJov , dol. PA, 24.7.2015 24.7.2015 Pluteus exiguus (Pat.) Sacc. (1887), lok: X=530952 m, Crepidotus applanatus (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: Y=71925 m, nab. PA, dol. HP, 20.7.2015 X=530952 m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. PA, Pluteus salicinus (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: 20.7.2015 X=530952 m, Y=71925 m, nab. PA, dol. HP, Marasmiaceae 20.7.2015 Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973), lok: Pluteus semibulbosus (Lasch) Gillet (1874), lok: X=530952 m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 20.7.2015 X=516963 m, Y=49851 m, nab. VK, dol. PA, Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821), lok: X=513171 m, 29.7.2015 Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, 28.7.2015 Psathyrellaceae Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821), lok: X=515354 m, Psathyrella candolleana (Fr.) Maire (1913), lok: Y=45902 m, nab. GŠ, dol. PA, 24.7.2015 X=530952 m, Y=71925 m, nab. KN, dol. KN, Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821), lok: X=516963 m, 20.7.2015 Y=49851 m, nab. TK, dol. PA, 29.7.2015 Psathyrella prona (Fr.) Gillet (1878), lok: X=513011 m, Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821), lok: X=513033 m, Y=42465 m, nab. KJov , dol. PA, 24.7.2015 Y=48108 m, nab. TK, dol. KJov , 24.7.2015 Schizophyllaceae Marasmiellus ramealis (Bull.) Singer (1946), lok: Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=513171 m, X=516963 m, Y=49851 m, nab. BT, dol. BT, Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, 28.7.2015 29.7.2015 Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=516963 m, Marasmiellus ramealis (Bull.) Singer (1946), lok: Y=49851 m, nab. ŠL, dol. BT, 29.7.2015 X=513056 m, Y=42334 m, nab. KJov , dol. PA, Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=525423 m, 24.7.2015 Y=39467 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 27.7.2015 104 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=515364 m, Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: Y=42744 m, nab. VK, dol. VK, 24.7.2015 X=516963 m, Y=49851 m, nab. AA, dol. BT, Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=513090 m, 29.7.2015 Y=48122 m, nab. BT, dol. ŠL, 24.7.2015 Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=515312 m, X=513090 m, Y=48122 m, nab. BT, dol. BT, Y=45584 m, nab. TK, dol. TK, 24.7.2015 24.7.2015 Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=513056 m, Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: Y=42334 m, nab. KJov , dol. PA, 24.7.2015 X=515312 m, Y=45584 m, nab. TK, dol. TK, Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=530738 m, 24.7.2015 Y=57452 m, nab. KJov , dol. KN, 21.7.2015 Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: Tapinellaceae X=513947 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: Hymenochaetales X=516963 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 Hymenochaetaceae Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), lok: X=515364 m, Y=42744 m, nab. KJov , dol. PA, X=525423 m, Y=39467 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 27.7.2015 24.7.2015 Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), lok: Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: X=513033 m, Y=48108 m, nab. TK, dol. KJov , X=515359 m, Y=45628 m, nab. BT, dol. ŠL, 24.7.2015 24.7.2015 Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), lok: Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), lok: X=530738 m, Y=57452 m, nab. KN, dol. KN, X=513947 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 21.7.2015 Tricholomataceae Inonotus nodulosus (Fr.) P. Karst. (1882), lok: X=529198 Collybia fusipes (Bull.) Quél. (1872), lok: X=513090 m, m, Y=38873 m, nab. PA, dol. PA, 22.7.2015 Y=48122 m, nab. KN, dol. PA, 24.7.2015 Phellinus punctatus (Fr.) Pilát (1942), lok: X=529198 m, Collybia fusipes (Bull.) Quél. (1872), lok: X=530738 m, Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 Y=57452 m, nab. PA, dol. TK, 21.7.2015 Phellinus ribis (Schumach.) Quél. (1886), lok: X=527073 Delicatula integrella (Pers.) Fayod (1889), lok: m, Y=57680 m, nab. TK, dol. ŠL, 21.7.2015 X=516963 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. PA, Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928), 29.7.2015 lok: X=530738 m, Y=57452 m, nab. KN, dol. PA, Auriculariales 21.7.2015 Incertae sedis Phellinus tremulae (Bondartsev) Bondartsev & Borissov Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868), lok: (1953), lok: X=527073 m, Y=57680 m, nab. BT, dol. X=516963 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 PA, 21.7.2015 Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868), lok: Schizoporaceae X=515364 m, Y=42744 m, nab. VK, dol. PA, Schizopora paradoxa (Schrad.) Donk (1967), lok: 24.7.2015 X=513033 m, Y=48108 m, nab. TK, dol. KJov , Tremiscus helvelloides (DC.) Donk (1958), lok: 24.7.2015 X=482118 m, Y=43931 m, nab. KN, dol. ŠL, Phallales 28.7.2015 Phallaceae Boletales Mutinus caninus (Huds.) Fr. (1849), lok: X=482118 m, Boletaceae Y=43931 m, nab. PA, dol. PA, 28.7.2015 Boletus armeniacus Quél. (1884), lok: X=516963 m, Phallus impudicus L. (1753), lok: X=503357 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. PA, 29.7.2015 Y=53442 m, nab. BT, dol. ŠL, 23.7.2015 Boletus luridus Schaeff. (1774), lok: X=482118 m, Polyporales Y=43931 m, nab. KN, dol. KN, 28.7.2015 Fomitopsidaceae Boletus luridus Schaeff. (1774), lok: X=503357 m, Buglossoporus quercinus (Schrad.) Kotl. & Pouzar Y=53442 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 23.7.2015 (1966), lok: X=516118 m, Y=41552 m, nab. PA, dol. Boletus reticulatus J.M. Hook, lok: X=525423 m, PA, 25.7.2015 Y=39467 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 27.7.2015 Daedalea quercina (L.) Pers. (1801), lok: X=525423 m, Boletus reticulatus J.M. Hook, lok: X=503357 m, Y=39467 m, nab. PA, dol. PA, 27.7.2015 Y=53442 m, nab. KN, dol. PA, 23.7.2015 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: Sclerodermataceae X=482118 m, Y=43931 m, nab. KN, dol. KN, Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818), lok: X=513056 28.7.2015 m, Y=42334 m, nab. KJov , dol. PA, 24.7.2015 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: Gloeophyllales X=513090 m, Y=48122 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 24.7.2015 Gloeophyllaceae Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: X=513947 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 105 Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920), lok: Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=513171 m, Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, X=515364 m, Y=42744 m, nab. VK, dol. KN, 28.7.2015 24.7.2015 Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920), lok: Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=515359 m, Y=45628 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 24.7.2015 X=529198 m, Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920), lok: Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=503357 m, Y=53442 m, nab. VK, dol. KN, X=530952 m, Y=71925 m, nab. VK, dol. ŠL, 23.7.2015 20.7.2015 Piptoporus betulinus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev X=516988 m, Y=47987 m, nab. KJov , dol. KJov , & Singer (1953), lok: X=511879 m, Y=47200 m, nab. 21.7.2015 AM, dol. PA, 28.7.2015 Piptoporus betulinus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev X=516963 m, Y=49851 m, nab. VK, dol. VK, & Singer (1953), lok: X=516963 m, Y=49851 m, nab. 29.7.2015 ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 Piptoporus betulinus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev X=529198 m, Y=38873 m, nab. KN, dol. ŠL, & Singer (1953), lok: X=529198 m, Y=38873 m, nab. 22.7.2015 KN, dol. ŠL, 22.7.2015 Piptoporus betulinus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev X=530738 m, Y=57452 m, nab. KN, dol. KN, & Singer (1953), lok: X=527073 m, Y=57680 m, nab. 21.7.2015 KJov , dol. ŠL, 21.7.2015 Ganodermataceae Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev Ganoderma applanatum (Pers.) Pat. (1887), lok: & Singer (1953), lok: X=530738 m, Y=57452 m, nab. X=527073 m, Y=57680 m, nab. VK, dol. BT, KN, dol. KN, 21.7.2015 21.7.2015 Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev Ganoderma applanatum (Pers.) Pat. (1887), lok: & Singer (1953), lok: X=530738 m, Y=57452 m, nab. X=530952 m, Y=71925 m, nab. TK, dol. ŠL, BT, dol. ŠL, 21.7.2015 20.7.2015 Datronia mollis (Sommerf.) Donk (1966), lok: X=530952 Ganoderma carnosum Pat. (1889), lok: X=516963 m, m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. HP, 20.7.2015 Y=49851 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=503357 Ganoderma carnosum Pat. (1889), lok: X=482118 m, m, Y=53442 m, nab. BT, dol. BT, 23.7.2015 Y=43931 m, nab. HP, dol. ŠL, 28.7.2015 Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=529198 Meruliaceae m, Y=38873 m, nab. BT, dol. ŠL, 22.7.2015 Abortiporus biennis (Bull.) Singer (1944), lok: Dolenja Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), lok: X=530952 vas pri Črnomlju, nab. ON, dol. ŠL, 28.7.2015 m, Y=71925 m, nab. TK, dol. ŠL, 20.7.2015 Abortiporus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Gilb. & Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), lok: X=514839 m, Ryvarden (1986), lok: X=513033 m, Y=48108 m, nab. Y=42285 m, nab. GM, dol. PA, 21.7.2015 PA, dol. PA, 24.7.2015 Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), lok: X=513171 m, Abortiporus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Gilb. & Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, 28.7.2015 Ryvarden (1986), lok: X=527073 m, Y=57680 m, nab. Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), lok: X=515364 m, PA, dol. PA, 21.7.2015 Y=42744 m, nab. KN, dol. KN, 24.7.2015 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), lok: X=514012 m, X=513580 m, Y=47611 m, nab. GŠ, dol. PA, Y=45814 m, nab. BT, dol. ŠL, 24.7.2015 20.7.2015 Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=516963 m, Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: Y=49851 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 X=530738 m, Y=57452 m, nab. TK, dol. PA, Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=515364 m, 21.7.2015 Y=42744 m, nab. KN, dol. ŠL, 24.7.2015 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=513033 m, X=530952 m, Y=71925 m, nab. VK, dol. ŠL, Y=48108 m, nab. PA, dol. PA, 24.7.2015 20.7.2015 Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), lok: X=527073 m, Phanerochaetaceae Y=57680 m, nab. KJov , dol. PA, 21.7.2015 Ceriporia aurantiocarnescens (Henn.) M. Pieri & B. Perenniporia fraxinea (Bull.) Ryvarden (1978), lok: Rivoire (1997), lok: X=530799 m, Y=72000 m, nab. X=527073 m, Y=57680 m, nab. TK, dol. PA, ŠL, dol. ŠL, 20.7.2015 21.7.2015 Polyporaceae Polyporellus squamosus (Huds.) P. Karst. (1880), lok: Cerrena unicolor (Bull.) Murrill (1903), lok: X=513033 X=482118 m, Y=43931 m, nab. ŠL, dol. VK, m, Y=48108 m, nab. PA, dol. PA, 24.7.2015 28.7.2015 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: Polyporus arcularius (Batsch) Fr. (1821), lok: X=527073 X=516963 m, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 m, Y=57680 m, nab. BT, dol. BT, 21.7.2015 106 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Polyporus ciliatus Fr. (1815), lok: X=513090 m, Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=529198 m, Y=48122 m, nab. BT, dol. ŠL, 24.7.2015 Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 Polyporus ciliatus Fr. (1815), lok: X=513947 m, Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=529204 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 Y=38871 m, nab. VK, dol. KN, 22.7.2015 Polyporus nummularius (Bull.) Pers. (1825), lok: Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=513947 m, X=527073 m, Y=57680 m, nab. BT, dol. BT, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 21.7.2015 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=530952 m, Polyporus squamosus (Huds.) Fr. (1821), lok: X=503357 Y=71925 m, nab. VK, dol. ŠL, 20.7.2015 m, Y=53442 m, nab. KN, dol. BT, 23.7.2015 Trichaptum abietinum (Dicks.) Ryvarden (1972), lok: Polyporus squamosus (Huds.) Fr. (1821), lok: X=530952 X=530952 m, Y=71925 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 20.7.2015 m, Y=71925 m, nab. KN, dol. KN, 20.7.2015 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=503357 X=516963 m, Y=49851 m, nab. BT, dol. BT, m, Y=53442 m, nab. ŠL, dol. PA, 23.7.2015 29.7.2015 Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=530738 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: m, Y=57452 m, nab. HP, dol. PA, 21.7.2015 X=525423 m, Y=39467 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 27.7.2015 Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821), lok: X=482118 m, Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Y=43931 m, nab. TK, dol. KJov , 28.7.2015 X=515364 m, Y=42744 m, nab. VK, dol. BT, Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821), lok: X=482118 m, 24.7.2015 Y=43931 m, nab. HP, dol. HP, 28.7.2015 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821), lok: X=503357 m, X=513033 m, Y=48108 m, nab. TK, dol. PA, Y=53442 m, nab. BT, dol. ŠL, 23.7.2015 24.7.2015 Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821), lok: X=530952 m, Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Y=71925 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 20.7.2015 X=513056 m, Y=42334 m, nab. TK, dol. PA, Trametes cervina (Schwein.) Bres. (1903), lok: 24.7.2015 X=482118 m, Y=43931 m, nab. PA, dol. PA, Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: 28.7.2015 X=503357 m, Y=53442 m, nab. BT, dol. ŠL, Trametes confragosa (Bolton) Jørst. (1939), lok: 23.7.2015 X=525423 m, Y=39467 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 27.7.2015 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=516963 m, X=529198 m, Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 Y=49851 m, nab. VK, dol. PA, 29.7.2015 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=503357 m, X=530738 m, Y=57452 m, nab. TK, dol. ŠL, Y=53442 m, nab. ŠL, dol. BT, 23.7.2015 21.7.2015 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=529198 m, Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), lok: Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 X=513947 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=529198 m, Russulales Y=38873 m, nab. BT, dol. BT, 22.7.2015 Auriscalpiaceae Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=527073 m, Auriscalpium vulgare Gray (1821), lok: X=516963 m, Y=57680 m, nab. KN, dol. ŠL, 21.7.2015 Y=49851 m, nab. PA, dol. PA, 29.7.2015 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=530738 m, Bondarzewiaceae Y=57452 m, nab. TK, dol. ŠL, 21.7.2015 Heterobasidion annosum (Fr.) Bref. (1888), lok: Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=513947 m, X=513033 m, Y=48108 m, nab. TK, dol. KJov , Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 24.7.2015 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=530952 m, Hericiaceae Y=71925 m, nab. VK, dol. KJ, 20.7.2015 Hericium alpestre Pers. (1825), lok: X=503357 m, Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=513171 Y=53442 m, nab. PA, dol. PA, 23.7.2015 m, Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, 28.7.2015 Russulaceae Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=515359 Lactarius rubrocinctus Fr. (1863), lok: X=482118 m, m, Y=45628 m, nab. ŠL, dol. BT, 24.7.2015 Y=43931 m, nab. HP, dol. PA, 28.7.2015 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=529198 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=529198 m, m, Y=38873 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 22.7.2015 Y=38873 m, nab. PA, dol. PA, 22.7.2015 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), lok: X=530952 Russula aurora (Krombh.) Bres. (1892), lok: X=527073 m, Y=71925 m, nab. KJ, dol. KN, 20.7.2015 m, Y=57680 m, nab. VK, dol. PA, 21.7.2015 Trametes hirsuta (Wulfen) Pilát (1939), lok: X=513947 Russula aurora (Krombh.) Bres. (1892), lok: X=530738 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 m, Y=57452 m, nab. BT, dol. ŠL, 21.7.2015 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=503357 m, Russula carpini R. Girard & Heinem. (1956), lok: Y=53442 m, nab. BT, dol. BT, 23.7.2015 X=529198 m, Y=38873 m, nab. ŠL, dol. PA, Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=503357 m, 22.7.2015 Y=53442 m, nab. KN, dol. KN, 23.7.2015 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 107 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=530738 m, X=503357 m, Y=53442 m, nab. VK, dol. PA, Y=57452 m, nab. PA, dol. PA, 21.7.2015 23.7.2015 Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=516963 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: m, Y=49851 m, nab. VK, dol. VK, 29.7.2015 X=530738 m, Y=57452 m, nab. TK, dol. PA, Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=515364 21.7.2015 m, Y=42744 m, nab. BT, dol. BT, 24.7.2015 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=503357 X=530952 m, Y=71925 m, nab. KN, dol. KJ, m, Y=53442 m, nab. PA, dol. PA, 23.7.2015 20.7.2015 Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=529198 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), lok: X=515364 m, m, Y=38873 m, nab. VK, dol. KN, 22.7.2015 Y=42744 m, nab. KJov , dol. PA, 24.7.2015 Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=530738 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), lok: X=503357 m, m, Y=57452 m, nab. VK, dol. KN, 21.7.2015 Y=53442 m, nab. VK, dol. PA, 23.7.2015 Stereaceae Russula integra (L.) Fr., lok: X=527073 m, Y=57680 m, Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=525423 nab. VK, dol. PA, 21.7.2015 m, Y=39467 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 27.7.2015 Russula lepida Fr. (1836), lok: X=516963 m, Y=49851 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=513947 m, nab. KJov , dol. KJov , 29.7.2015 m, Y=46163 m, nab. SP, dol. ŠL, 20.7.2015 Russula lepida Fr. (1836), lok: X=530738 m, Y=57452 Stereum insignitum Quél., lok: X=530952 m, Y=71925 m, nab. KJov , dol. PA, 21.7.2015 m, nab. ŠL, dol. KJ, 20.7.2015 Russula luteotacta Rea (1922), lok: X=513580 m, Stereum rameale (Berk.) Massee (1890), lok: X=530738 Y=47611 m, nab. GŠ, dol. PA, 20.7.2015 m, Y=57452 m, nab. VK, dol. PA, 21.7.2015 Russula luteotacta Rea (1922), lok: X=527073 m, Xylobolus frustulatus (Pers.) Boidin (1958), lok: Y=57680 m, nab. TK, dol. PA, 21.7.2015 X=530952 m, Y=71925 m, nab. PA, dol. PA, Russula minutula Velen. (1920), lok: X=516963 m, 20.7.2015 Y=49851 m, nab. VK, dol. PA, 29.7.2015 Thelephorales Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838), lok: X=482118 m, Thelephoraceae Y=43931 m, nab. HP, dol. HP, 28.7.2015 Thelephora atrocitrina Quél. (1875), lok: X=517068 m, Russula olivacea (Schaeff.) Fr. (1838), lok: X=530738 m, Y=49705 m, nab. PA, dol. PA, 29.7.2015 Y=57452 m, nab. KN, dol. PA, 21.7.2015 Thelephora atrocitrina Quél. (1875), lok: X=530124 m, Russula olivacea (Schaeff.) Fr. (1838), lok: X=530952 m, Y=38352 m, nab. KJov , dol. PA, 22.7.2015 Y=71925 m, nab. KN, dol. PA, 20.7.2015 Trechisporales Russula parazurea Jul. Schäff. (1931), lok: X=527073 m, Hydnodontaceae Y=57680 m, nab. KN, dol. PA, 21.7.2015 Trechispora cohaerens (Schwein.) Jülich & Stalpers Russula pelargonia Niolle (1941), lok: X=527073 m, (1980), lok: X=529198 m, Y=38873 m, nab. ŠL, dol. Y=57680 m, nab. KN, dol. PA, 21.7.2015 ŠL, 22.7.2015 Russula pseudointegra Arnould & Goris (1907), lok: Dacrymycetes X=515364 m, Y=42744 m, nab. KJov , dol. PA, Dacrymycetales 24.7.2015 Dacrymycetaceae Russula pseudointegra Arnould & Goris (1907), lok: Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), lok: X=516963 m, X=515312 m, Y=45584 m, nab. PA, dol. PA, Y=49851 m, nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 24.7.2015 Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), lok: X=482118 m, Russula turci Bres. (1881), lok: X=515312 m, Y=45584 Y=43931 m, nab. HP, dol. HP, 28.7.2015 m, nab. PA, dol. PA, 24.7.2015 Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), lok: X=515364 m, Russula vesca Fr. (1836), lok: X=516963 m, Y=49851 m, Y=42744 m, nab. HP, dol. HP, 24.7.2015 nab. ŠL, dol. ŠL, 29.7.2015 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=482118 m, Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=516963 m, Y=43931 m, nab. TK, dol. KJov , 28.7.2015 Y=49851 m, nab. VK, dol. PA, 29.7.2015 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=513033 m, Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=515359 m, Y=48108 m, nab. PA, dol. PA, 24.7.2015 Y=45628 m, nab. KN, dol. PA, 24.7.2015 Tremellomycetes Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=515312 m, Tremellales Y=45584 m, nab. PA, dol. PA, 24.7.2015 Tremellaceae Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=529198 m, Tremella mesenterica Retz. (1794), lok: X=513171 m, Y=38873 m, nab. PA, dol. PA, 22.7.2015 Y=48523 m, nab. ON, dol. ŠL, 28.7.2015 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=527073 m, Tremella mesenterica Retz. (1794), lok: X=513981 m, Y=57680 m, nab. ŠL, dol. PA, 21.7.2015 Y=45971 m, nab. KJov , dol. PA, 24.7.2015 108 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 PRILOGA 2. SEZNAM VRST GLIV Abortiporus biennis (Bull.) Singer (1944) Hymenoscyphus pseudoalbidus V. Queloz, C.R. Grünig, Abortiporus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Gilb. & R. Berndt, T. Kowalski, T.N. Sieber & O. Holdenrieder Ryvarden (1986) (2011) Amanita eliae Quél. (1872) Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835) Amanita vaginata (Bull.) Vittad. (1783) (= Amanita Inonotus nodulosus (Fr.) P. Karst. (1882) vaginata var. vaginata (Bull.) Fr. (1783)) Lactarius rubrocinctus Fr. (1863) Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973) Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838) Auriscalpium vulgare Gray (1821) Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920) Biscogniauxia nummularia (Bull.) Kuntze (1891) Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825) Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880) Lenzites betulina (L.) Fr. (1838) Boletus armeniacus Quél. (1884) Lepiota naucina (Fr.) P. Kumm. (1871) (= Leucoagaricus Boletus luridus Schaeff. (1774) leucothites (Vittad.) M.M. Moser ex Bon (1977)) Boletus reticulatus J.M. Hook Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829) Buglossoporus quercinus (Schrad.) Kotl. & Pouzar Lycoperdon pyriforme Schaeff. (1774) (1966) Marasmiellus ramealis (Bull.) Singer (1946) Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827) Marasmius bulliardii Quél. (1878) Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821) Marasmius ramealis (Bull.) Fr. (1838) (= Marasmiellus Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899) ramealis (Bull.) Singer (1946)) (= Ceratiomyxa fruticulosa var. fruticulosa (O.F. Müll.) Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838) T. Macbr. (1899)) Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972) Ceriporia aurantiocarnescens (Henn.) M. Pieri & B. Mutinus caninus (Huds.) Fr. (1849) Rivoire (1997) Mycetinis scorodonius (Fr.) A.W. Wilson & Desjardin Cerrena unicolor (Bull.) Murrill (1903) (2005) Chlorociboria aeruginascens (Nyl.) Kanouse ex C.S. Nidularia deformis (Willd.) Fr. (1817) Ramamurthi, Korf & L.R. Batra (1958) Oudemansiella radicata (Relhan) Singer (1936) (= Xerula Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar (1959) radicata (Relhan) Dörfelt (1975)) Collybia fusipes (Bull.) Quél. (1872) (= Gymnopus fusipes Perenniporia fraxinea (Bull.) Ryvarden (1978) (Bull.) Gray (1821)) Phallus impudicus L. (1753) Crepidotus applanatus (Pers.) P. Kumm. (1871) Phellinus punctatus (Fr.) Pilát (1942) Crucibulum laeve (Huds.) Kambly (1936) Phellinus ribis (Schumach.) Quél. (1886) (= Phylloporia Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787) ribis (Schumach.) Ryvarden (1978)) Daedalea quercina (L.) Pers. (1801) Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928) Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888) Phellinus tremulae (Bondartsev) Bondartsev & Borissov Daedaleopsis confragosa var. tricolor (Bull.) Bondartsev (1953) & Singer (1953) (= Daedaleopsis confragosa (Bolton) Piptoporus betulinus (Bull.) P. Karst. (1881) J. Schröt. (1888)) Pleurotus cornucopiae (Paulet) Rolland (1910) Daldinia concentrica (Bolton) Ces. & De Not. (1863) Pleurotus pulmonarius (Fr.) Quél. (1872) Datronia mollis (Sommerf.) Donk (1966) Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871) (= Pluteus Delicatula integrella (Pers.) Fayod (1889) cervinus var. cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871)) Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849) Pluteus exiguus (Pat.) Sacc. (1887) Eutypa spinosa (Pers.) Tul. & C. Tul. (1863) Pluteus salicinus (Pers.) P. Kumm. (1871) Fistulina hepatica (Schaeff.) With. (1792) Pluteus semibulbosus (Lasch) Gillet (1874) Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867) Polyporellus squamosus (Huds.) P. Karst. (1880) Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881) (= Polyporus squamosus (Huds.) Fr. (1821)) Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780) Polyporus arcularius (Batsch) Fr. (1821) Ganoderma applanatum (Pers.) Pat. (1887) Polyporus ciliatus Fr. (1815) Ganoderma carnosum Pat. (1889) Polyporus nummularius (Bull.) Pers. (1825) (= Polyporus Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943) varius (Pers.) Fr. (1821)) Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821) Polyporus squamosus (Huds.) Fr. (1821) Handkea excipuliformis (Scop.) Pers. (1989) Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815) Hericium alpestre Pers. (1825) Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821) Heterobasidion annosum (Fr.) Bref. (1888) Psathyrella candolleana (Fr.) Maire (1913) Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846) Psathyrella prona (Fr.) Gillet (1878) (= Psathyrella prona f. prona (Fr.) Gillet (1878)) Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868) Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 109 Rhytisma acerinum (Pers.) Fr. (1819) Stereum insignitum Quél. Russula aurora (Krombh.) Bres. (1892) Stereum rameale (Berk.) Massee (1890) (= Stereum Russula carpini R. Girard & Heinem. (1956) ochraceoflavum (Schwein.) Fr.) Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863) Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992) Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838) Thelephora atrocitrina Quél. (1875) Russula integra (L.) Fr. Trametes cervina (Schwein.) Bres. (1903) Russula lepida Fr. (1836) (= Russula rosea Pers. (1796)) Trametes confragosa (Bolton) Jørst. (1939) Russula luteotacta Rea (1922) (= Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888)) Russula minutula Velen. (1920) Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838) Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838) Trametes hirsuta (Wulfen) Pilát (1939) Russula olivacea (Schaeff.) Fr. (1838) Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924) Russula parazurea Jul. Schäff. (1931) Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921) Russula pelargonia Niolle (1941) Trechispora cohaerens (Schwein.) Jülich & Stalpers Russula pseudointegra Arnould & Goris (1907) (1980) Russula turci Bres. (1881) Tremella mesenterica Retz. (1794) Russula vesca Fr. (1836) Tremiscus helvelloides (DC.) Donk (1958) (= Guepinia Russula violeipes Quél. (1898) helvelloides (DC.) Fr. (1828)) Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836) Trichaptum abietinum (Dicks.) Ryvarden (1972) Schizophyllum commune Fr. (1815) Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972) Schizopora paradoxa (Schrad.) Donk (1967) Ustulina deusta (Hoffm.) Lind (1913) (= Kretzschmaria Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818) deusta (Hoffm.) P.M.D. Martin (1970)) Scutellinia legaliae Lohmeyer & Häffner (1983) Xylaria hypoxylon (L.) Grev. (1824) Scutellinia umbrorum (Fr.) Lambotte (1887) Xylaria longipes Nitschke (1867) Stemonitis fusca Roth (1787) Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824) Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938) Xylobolus frustulatus (Pers.) Boidin (1958) Sika 4. Pogled na velike trosnjake sploščene pološčenke (Ganoderma applanatum) v pragozdu Kopa, 23. 7. 2015 (foto: Andrej Piltaver). Opomba urednika: Poročilo je bilo napisano 23. 1. 2017, vendar ni prišlo pravočasno do urednika zbornika RTŠB Dragatuš 2015, zato ga objavljamo sedaj. 110 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Taboriščniki RTŠB Dravograd 2016 (foto: Andrej Piltaver). Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 111 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 Vodja tabora: Jaka Kregar, Katarina Kanduč. Skupina za rastline: Janez Mihael Kocjan (mentor), Aljaž Jakob, Terezie Nováková, Martin Šimák, Iva Špilak. Skupina za glive: Andrej Piltaver (mentor), Luka Špar (somentor), Dina Šabanović, Jelena Popović, Žan Lobnik Cimerman. Skupina za podzemno živalstvo: Teo Delić (mentor), Ana Janović, Anja Kos, Miloš Pavićević, Ester Premate. Skupina za pajke: Žan Kuralt (mentor), Žiga Fišer, David Jajčanin, Koutar Adjabi in Manca Velkavrh. Skupina za rake: Nino Kirbiš (mentor), Urban Dajčman, Katja Lobe, Mojca Vek in Staša Simonič. Skupina za kačje pastirje: Nina Erbida (mentorica), Damjan Vinko (nekajdnevni somentor), Maruša Skubic, Tjaša Pršin, Maja Hostnik, Katarina Mole, Ana Tratnik (nekajdnevna udeleženka). Skupina za metulje: Vid Švara (mentor), Tatiana Moreira, Elena Motivans, Anđela Ostojić, Iva Šutevski, Špela Zupančič. Skupina za hrošče: Urška Ratajc (mentorica), Darja Kolar, Neja Luzar, Adam Vacek. Skupina za dvoživke: Nadja Osojnik (mentorica), Jan Debenjak, Eva Jovan, Petra Podlesek, Klavdija Prot. Skupina za plazilce: Katarina Drašler (mentorica), Anja Bolčina, Nina Boskovic, Renato Katić, Lucija Fon Mervič, Jan Perutka, Paula Prpić, Maša Rajh, Stefanie Resenberger, Cordula Schick, Skupina za ptice: Aleš Tomažič (mentor), Matic Gabor, Sandra Hodić, David Lenarčič, Katja Rutnik, Louie Thomas Taylor, Tjaša Zagoršek. Skupina za netopirje: Primož Presetnik (mentor), Milica Jovanović, Jan Gojznikar, Eva Pavlovič. 112 Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 PODPORNIKI, HVALA VAM! KAZALO VSEBINE ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS .......................................................................... 2 O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ................................................................. 3 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 ............................................ 5 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE .................................................................................. 8 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE ..................................................................................... 14 FOTOUTRINKI SKUPINE ZA PODZEMELJSKE ŽIVALI ................................................................... 27 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE ..................................................................................... 29 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RAKE ...................................................................................... 39 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE ....................................................................... 45 POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE ................................................................................. 52 POROČILO O DELU SKUPINE ZA HROŠČE ................................................................................... 62 POROČILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE ............................................................................... 71 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE ................................................................................ 77 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTICE ...................................................................................... 84 POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE IN OBČASNO ZA OSTALE SESALCE ............................ 95 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE NA RTŠB DRAGATUŠ 2015 ........................................... 99 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE DRAVOGRAD 2016 ............. 111 PODPORNIKI, HVALA VAM! .................................................................................................. 112 ISBN 978-961-94839-6-1 Document Outline About biology students research camps O raziskovalnih taborih študentov biologije Raziskovalni tabor študentov biologije Dravograd 2016 Poročilo o delu skupine za rastline Poročilo o delu skupine za glive Fotoutrinki skupine za podzemeljske živali Poročilo o delu skupine za pajke Poročilo o delu skupine za rake Poročilo o delu skupine za kačje pastirje Poročilo o delu skupine za metulje Poročilo o delu skupine za hrošče Poročilo o delu skupine za dvoživke Poročilo o delu skupine za plazilce Poročilo o delu skupine za ptice Poročilo o delu skupine za netopirje in občasno za ostale sesalce Poročilo o delu skupine za glive na RTŠB Dragatuš 2015 Udeleženci raziskovalnega tabora študentov biologije dravograd 2016 Podporniki, hvala Vam!