Št. n 2 (15.214) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ui. Montecchi 6-Tel. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rfestori 28 - Tei. 0432/731190____ 7 RUfl I ID POŠTNINA PlAČANA V GOTOVM I LIK spgj ,N abl post, GR. 1 /50% r 1 - Jgi % i ISE LJUBLJANA - Ob dnevu upora proti okupatorju in v okviru proslav 50-letnice konca druge svetovne vojne je bilo včeraj v Cankarjevem domu slavnostno zasedanje Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije. Zbranim je spregovoril predsednik zveze Ivan Dolničar, ki je dejal, da je »zgodovinsko dokazana resnica, da smo se odločali in opredeljevali prav, da smo bili na pravi strani, ki je premagala Hitlerja, njegovo zamisel o novi Evropi in vse, ki so z njim sodelovali.« Na skupščini so sprejeli Izjavo o trajnih vrednotah protifašističnega boja, v kateri so med dragim zapisali, da »organizacija borcev in udeležencev NOB kot del civilne dražbe ne bo sprejela poskusov prevrednotenja zgodovinskih dejstev«. Danes v Primorskem dnevniku V zaporu predstavniki zadnig V Benetkah in v Venetu so aretirah vrsto oseb pod obtožbo, da so z lažnimi zadrugami protizakonito prejemati podpore Evropske zveze. Stran 2 Priznanje Fulviu Tomizzi Pisatelju Fulviu Tomizzi sta vCeraj tržaški župan Illy in odbornik Damiani v znak hvaležnosti za opravljanje pomembnega kulturnega poslanstva podelila zgodovinsko plaketo mesta. Stran 5 Pino Artacchi v Trstu Posl. Pino Arlacchi, eden najvecjih izvedencev za pojav mafije, je bil včeraj gost krožka Miani, kjer je povedal marsikaj zanimivega - in zaskrbljujočega - o najnovejših aspektih mafijskega pojava. StranB Obletnica osvoboditve v Gorici V Kulturnem domu bo drevi uvodna prireditev ob obletnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne Stran 9 Izreden obisk gostov iz Slovenije Goriški trgovci so zadovoljni z izrednim obiskom gostov iz Slovenije, v mestu pa so zabeležili prometno gnečo in zastoje kot že dolgo ne. Stran 9 POLITIKA / PO PORAZU NA DEŽELNIH VOLITVAH Niti Berlusconi ne zahteva več predčasnih političnih volitev junija Kartel je s skupno konferenco voditeljev hotel demantirati domneve o nasprotjih RIM - Možnost, da bi bile predčasne politične volitve junija je dokončno pokopana. Tudi bivši premier in predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi se je javno odpovedal zahtevi, ki je bila nekaj mese-- cev ena od glavnih tem njegove predvolilne kampanje. »Tudi sam že nekaj časa ne poudarjam več zahteve po predčasnih volitvah junija, ker smo pri nas realisti,« je povedal včeraj novinarjem Berlusconi. Pojasnil je, da se bo razprava o pokojninski reformi zavlekla precej dolgo, tako da ne bo mogoče pravočasno razpustiti parlamenta in razpisati volitev za junij. Berlusconi bo zato kot koordinator Kartela svoboščin zahteval pogovor s predsednikom republike Scalfa-rom, toda predčasne volitve ne bodo tema pogovora kot je lider FI zagotavljal Se prejšnji teden. Po sredini seji, na kateri ni sodeloval predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, so se voditelji komponent Kartela včeraj dopoldne spet zbrali k posvetu na Berlusconijevem domu. Tokrat je zmanjkal je voditelj desnega krila Ljudske stranke Rocco Buttiglione, medtem ko je bil prisoten tudi Fini, ki se je že pred začetkom plenarnega srečanja pogovoril z Berlusconijem na štiri oči. Dejstvo, da Finija v sredo ni bilo na sestanku in da izjave voditeljev Kartela niso bile v popolnem sozvočju, je novinarje prepričalo, da so nasprotja precejšnja. Včeraj so voditelji Kartela hoteli demantirati ta vtis. Na novinarski konferenci, na kateri so predstavili zaključke analize deželnih volitev, so z Berlusconijem prisedli k mizi predstavniki vseh komponent in vsi pripisali domnevne napetosti in nasprotja v Kartelu samo bujni novinarski domišljiji. Toda vsebina novinarske konference je pokazala precejšen zasuk v političnem delu. Kartel se odpoveduje goli dekla-rativnosti in se hoče spoprijeti tudi s problemi. Prvi od teh bo pokojninska reforma. »Komaj bo objavljen vladni predlog, nam bo jasno, ali je premier Lamberto Dini vztrajal v dosledni strogosti kot v obdobju, ko je bil zakladni minister Berlusconijeve vlade, ali pa je popustil pritiskom sindikatov,« je pojasnil stališče Kartela Fini, pred- sednik KDC Clemente Mastella pa dodal, da »bomo predlagali popravke in primemo posegli v parlamentu, če se nam bo zdela reforma nekorektna in nepravična«. Sicer pa je bilo iz vrst Kartela slišati v zadnjih dneh veliko pozivov k treznosti, pa tudi vabil levosredinski koaliciji, da bi sedli za skupno mizo in začeli snovati nova pravila »politične igre«. Tudi Fini je menil, da je treba nehati s »križarskimi vojnami«, toda radikalna komponenta Kartela z Marcom Pannello in njegovimi somišljeniki to prikazuje kot novo obliko nejasnosti in zakulisnega dogovarjanja med večino in opozicijo, skratka vračanje k metodam prve republike. ______RIM / VČERAJ SREČANJE S SINDIKATI IN $ CONFINDUSTRIO_ Danes nadaljevanje soočanja o pokojninah Po vladnem predlogu naj bi vsak delavec dobil pokojnino na osnovi dejansko plačanih prispevkov RIM - Po pavzi zaradi deželnih vohtev (tudi vlada ni želela, da bi volilna mrzlica pogojevala pokojninsko reformo) so predsednik vlade Lamberto Dim, minister za delo Tiziano Treu in podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda včeraj nadaljevali soočanje s sindikati in predstavniki delodajalcev o pokojninski reformi. Na dnevnem redu je najtrši oreh pokojninske reforme - starostne pokojnine, ki zadevajo vse odvisne in neodvisne delavce. Po včerajšnjem srečanju so sindikati v pogovom z novinarji povedali, da se bo soočanje nadaljevalo danes popoldne. Kaže, da vlada ni izoblikovala napisanega predloga, ampak je sogovornikom orisala nekatere možnosti rešitve. Težko je reči, kakšno je bilo vzdušje na pogovorih, o roku dogovarjanja pa je najbrž bilo nekaj nesoglasij. Le malo potem, ko je tajnik UH Piero Larizza povedal novinarjem, da vlada namerava končati pohajanja v teku prihodnjega tedna, so s predsedstva vlade sporočili novinarjem, da vlada namerava zaključiti pogajanja in predložiti osnutek reforme parlamentu v najkrajšem času. Tudi z vsebinskega vidika je zaenkrat še precej nejasnosti in edini vir informacij so bili sindikati ter predsednik Confindu-strie Luigi Abete. Gotovo je vsekakor, da vlada predlaga, da bi za nove zavarovance spremenili dosedanji sistem izračunavanja pokojnin. Namesto dosedanjega sistema (pri izračunu pokojnin upošteva zavarovalno dobo in plače zadnjih let) naj bi po novem vsak delavec dobil pokojnino, ki bi bila preračunana na osnovi dejansko plačanih prispevkov. Reforma naj bi bila povsem udejanjena v 17 letih, kar pomeni, da naj bi veljala za vse, ki imajo manj kot 18 let plačanih prispevkov. Tudi informacije o upokojitveni starosti niso bile zelo jasne. Abete je povedal, da je vlada določila 58 let kot minimalno upokojitveno starost, ni pa znal, ali naj bi ostala meja 35 let prispevkov za polno pokojnino ah pa jo vlada namerava dvigniti. Ni pa povedal, ah naj bi veljala takoime- novana »formula 90«, po kateri naj bi lahko upokojen delavec, ki mu vsota plačanih prispevkov il let znese 90. Dodal je, da zaenkrat ne more oceniti vladnega predloga, ker naj bi vlada orisala samo, kako naj bi delovala reforma, ni pa povedala, kako naj bi rešila probleme prehodne faze. Pohvalil pa je vsekakor premierov namen, da bi zasnoval strogo reformo, ki bi pozitivno učinkovala tudi na E-nančne in denarne trge. Prehodno rešitev, ki naj bi temeljila delno tudi na solidarnostnem prispevku delavcev, pa so včeraj predlagali sindikati delavcev kovinarske stroke. Gre za rešitev, ki se v precejšnji meri oddaljuje od predloga treh konfederacij. SKP ponuja roko levi sredini RIM - Dogovor o organskem zavezništvu med levo sredino in Stranko komunistične prenove najbrž ne bo možen, ker so stališča o številnih problemih preveč oddaljena (v teh dneh se je na primer vnela zopetna polemika med Bertinottijem in D’Alemo o obdavčitvi državnih zadolžnic). Toda možno bi lahko bilo vsaj volilno zavezništvo. To je predlog, ki ga je včeraj strankinemu vodstvu orisal tajnik SKP Bertinotti. Berti-notti je levi sredini ponudil politični in volilni dogovor za obnovitev parlamenta, ki bi »zajamčil rojstvo vlade, SKP pa bi ohranila avtonomijo predlogov in izbiranja«. Prvi korak naj bi po Bertinottijevem predlogu bilo tesnejše sodelovanje v drugem krogu upravnih volitev »z jasno poveza-mo med SKP in levosredinskimi strankami«. Temelj volilnega dogovora za novi parlament pa naj bi bili bistveni problemi italijanske demokracije. Romano Prodi je včeraj spet poudaril, da je program edino odločilo merilo za zavezništvo. Izključil je trden sporazum s SKP, ni pa zavrnil možnosti neke oblike volilnega sodelovanja. Toda iz njegovega izvajanja je bilo jasno, da je v tej fazi veliko bolj zainteresiran za dogovor s Severno ligo. NOVICE BENETKE/VČERAJ RIM / PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA PROTI SPLAVU -| Zunanji konzulent Publitalie v zaporu MII,AN - Romano Comincioh, zunanji konzulent Fininvestove reklamne družbe Publitalia se je včeraj predal Enančnim stražnikom. Obtožen je stečaja podjetja EGS, poleg tega pa je tudi vpleten v preiskavo »čiste roke« o podkupovanju. Comincioh, ki je bil lani med organizatorji Berlusconijeve Forze Itaha na Sardiniji, naj bi bil obtožen stečaja za vsoto 82 milijonov lir. Iskali so ga od januarja letos, včeraj so se zanj odprla vrata kaznilnice San Vittore. Podkupnine: 12 novih imen na muhi preiskovalcev MILAN - Milansko tožilstvo je zahtevalo uvedbo sodnega postopka proti dvanajstim osebam, med katerimi so tudi številni visoki Častniki finančne straže. Obtoženi so podkupovanja. Leta 1989 naj bi borzni agent Franco Giannini Santamaria »preskrbel« sed-mimčastnikom finančne straže (med katerimi sta bila tudi dva podpolkovnika) 200 milijonov lir, da bi »omilili« davčne preglede pri zavarovalnici Meie Assicurazioni. Med obtoženimi je tudi pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Luigi Cicdieth. Giannini sedi že v zaporu zaradi drugih kaznivih dejanj. Pooblastilo za sojenje Sgaibiju RIM - Odbor, ki izdaja pooblastila za sojenje poslancem je izdal povoljno mnenje o sojenju v civilnem postopku prah poslancu Vittoriu Sgarbiju. Le-tega je prijavil sodišču palermski javni tožilec Gian-carlo Caselli, ki naj bi ga pred poldrugim letom Sgarbi obrekoval po televiziji (obtožil ga je, da je resnični mafijec). Caselli je zahteval milijardo lir odškodnine. V okviru preiskave o zadrugah aretirali 13 oseb in 40 prijavili Obtoženi so »preusmerjanja« javnih sredstev nakazanih raznih zadrugam BENETKE - Pod obtožbo, da so od Evropske unije, države in deželnih uorav iztržili podpore za zadruge, ki so ostale pri življenje le za obdobje pridobivanja raznih javnih sredstev, so včeraj na območju Veneta in Lombardije aretirah 13 oseb, 40 pa prijavili sodnim oblastem. Gre za osebe, ki so pravno zastopale kmečke zadruge včlanjene v vsedržavno zvezo zadrug, vpleteni pa so tudi predstavniki zveze na vsedržavni ravni in razni inšpektorji. Po presoji namestnika državnega pravdnika v Benetkah Carla Nordia so obtoženi ustanavljali razne zadruge z namenom, da bi dobili sredstva iz mednarodnih in državnih fondov, nakar so zadruge zaprli, češ da so v težavah. Doblje- na sredstva pa so s številnimi finančnimi prehodi »preusmerili« drugam. Po tej poti naj bi se dokopali do 100 milijard lir, ki v zaključni fazi niso prišle na pravi naslov. Aretirane bremenijo razne specifične obtožbe (združevanje v zločinske namene, lažni stečaji, poneverbe bilanc, goljufije in podobno). V okviru iste preiskave so 16. decembra lani aretirali že tri osebe. Zasliševanja aretiranih se bodo pričela danes. Včeraj pa je »trdo roko« pravice komentiral predsednik združenja zadrug Veneta Giuseppe Fabbri, ki je rekel, da so obtoženi že izkazah vso pripravljenost do sodelovanja s sodniki in da zato ni bilo razloga za areste, saj ni nihče nameraval pobegniti. Zenske branijo zakon o prekinitvi nosečnosti Laiki in levica polemični, medtem ko je bil Prodi v precejšni zadregi - KDC broni Boldossorrejo RIM - Ah je vprašanje prekinitve nosečnosti v Italiji spet pod vprašajem? Ah se Italija vrača v obdobje sedemdesetih let, preden je bil sprejet zakon 194, ki je rešil problem splava? To so vprašanja, ki so jih vzbudila stališča predsednika ustavnega sodišča Antonia Baldassarreja, ki je v sredo in četrtek v intervjuju za vatikansko radijsko postajo poudaril, da se življenje človeka začne takoj ob spočetju in da ima zdravnik absolutno pravico do oporečništva vesti, ko gre za tak poseg, kakršen je splav. »Ce dovolimo oporečnikom vesti civilno služenje vojaškega roka, je treba tudi priznati, da ni mogoče prisiliti zdravnika, da povzroči splav, če je abortus v nasprotju z njegovim moralnim prepričanjem«. Intervju predsednika ustavnega sodišča je izzval val polemik. »Vračamo se v obdobje obskurantizma, čeprav smo ga porazih z referendumom pred 15 leti,« je izjavila evropska komisarka Emma Bonino, medtem ko je predstavnica DSL Livia Turco pribila, da tisti, ki »jim je uveljavljanje kulture življenja res pri srcu, bi morali čuvati zakon, ki je zmanjšal število splavov. Pravi pristop je sprejeti zakon, ki res ščiti materinstvo in otroke«. Središče Virginie Wolf pa je dodalo, da »samo moški lahko mislijo, da je abortus za žensko odraz neke svobode in ne dramatična nujnost, ki je čestokrat posledica moške neodgovorne spolnosti«. Povsem nasprotna je bila ocena Om-rette Fumagalli Carulli (KDC), ki meni, da je treba spremeniti zakon 194, medtem ko je senator Lodovico Pače (NZ) podčrtasl, da je skupno z nekaterimi somišljeniki že predlagal spremembo ustave, z dodatkom, da »država ščiti pravico do življenja od njegovega spočetja«. V zadregi je bil Romano Prodi, po katerem je o zakonu o prekinitvi nosečnosti potrebna poglobljena razprava. Polemika o prekinitvi nosečnosti v Italiji izbruhne periodično. Toda tokrat imajo nasprotniki splava na svoji strani predsednika ustavnega sodišča, ki je najbrž zavestno izval debato o tem vprašanju. Umrl je Boris Race-žarko Zgodilo se je tisto enkratno in nepopravljivo: Borisa Raceta-Zarka ni veC. V dolgi bolezni izčrpano srce mu je popustilo, pretrgala se mu je nit življenja, ki je bilo en sam boj, eno samo delo, eno samo razdajanje intelektualnih in fizičnih moči za vrednote in ideale, katerim se je zapisal. V zadnjem obdobju sem večkrat imel varljivi občutek, da je v njem Se energij za kljubovanje, za vztrajanje. Občasne krize je premagoval z uporno voljo in po vsaki je bilo, kot da bi se v njem prižgala nova življenjska iskra. 2al ni bilo tako! Zdaj se je utrnila Se poslednja. Kako v tem trenutku povzeti vsebino teh Zarkovih skoraj osemdesetih let? Kako strniti to bogastvo v smiselno povezan pregled njegovega življenja, dela in boja, ki naj vsaj približno zaobjame vse etape skozi katere se je od mladega pregnanca iz rodnih Hrpelj v Času fašizma razvijal, zorel in dozorel v odgovornega voditelja narodnostne skupnosti, ki ji nikoli ni bilo lahko iri ki se je morala in se mora, danes nic manj kot v najhujsih letih, mukoma boriti za svoje pravice, za svoj obstoj. Izšolan najprej v domači osnovni Soli in nato na nižji srednji šoli v Gorici, je v Ljubljani dokončal arhitekturno-gradbeni odsek na Tehnični srednji šoli in se zaposlil pri raznih arhitektih in gradbenih podjetjih. Njegova Primorska je takrat že doživljala udarec za udarcem in vsakega posebej je, kot zvest sin svoje rodnine, občutil kot udarec po lastnem telesu in duši. Napad nacifaši-stičnih sil na Jugoslavijo leta 1941 in razkosanje Slovenije med tri okupatorje, ga je zato našel pripravljenega. Med prvimi se je odzval klicu Osvobodilne fronte in postal že prvo leto okupacije njen aktiven borec. V hiši, na Kodeljevem, kjer je Živel z družino, so v prvih mesecih 1942 zgradili bunker, v katerem je ilegalna tiskarna od avgusta istega leta tiskala letake in brošure, izdelovala žige in drugo propagandno gradivo. Takrat je tudi že bil član Centralne tehnike KPS. Ko so italijanski agenti to in druge ilegalne tiskarne v Ljubljani odkrili, je bil Boris Race Žarko na znanem "bunkeraškem procesu” obsojen na 30 let jeCe in je nazadnje prestajal kazen v Parmi. JeCo je lahko zapustil Sele konec decembra 1943, to je kar nekaj mesecev po kapitulaciji Italije, in že je ponovno na terenu v svojih Hrpeljah v vrstah Osvobodilne fronte. Bil je elan okrajnega komiteja KP Slovenije, poučeval je v partizanski šoli, sredi marca 1944 pa prevzel vodstvo tehnike "Slavnik” v Brkinih, od koder je odšel za vodjo gradbenega oddelka pokrajinske tehnike KPS za Slovensko Primorje, da bi nazadnje postal namestnik pokrajinskega tehnika za Primorsko. Slavna partizanska tiskarna "Slovenija” na Voj-skem, danes upravičeno ponos primorskega narodnoosvobodilnega gibanja, je njegovo delo, dosežek njegovih organizacijskih in tehničnih sposobnosti in partizanske iznajdljivosti. Zato tudi ni bilo naključje, da je maja 1945 v osvobojenem Trstu kot prvo nalogo prevzel vodstvo tehničnega urada za tisk pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru, bdel je nad tiskarnami in skrbel za tehnično stran naSega tiska, nato pa prevzel tajništvo gospodarske komisije PNOO. Pot od teh tehniCno-politič-nih funkcij do politične aktivnosti kot take, je bila kratka . Leta 1948 je bil izvoljen v Centralni komite in v tajništvo KP STO z zadolžitvijo za agitacijo in propagando. Po Londonskem sporazumu je bil novembra 1954 na ustanovnem obenem zboru Slovenske kulturno gospodarske zveze izvoljen v njen izvršni odbor, leta 1964 prvič in leta 1970 Se drugič za njenega predsednika, vmes je bil za krajše obdobje Se načelnik odseka za javno obveščanje. Že leta 1949 je bil izvoljen za tajnika Slovensko-hrvaške prosvetne zveze in leta 1957 za njenega predsednika. Poleg vsega tega je bil elan odbora za gradnjo Kulturnega doma v Trstu ter Član odborov in upravnih svetov raznih organizacij in ustanov, med drugim podpredsednik Založništva tržaškega tiska. Ob vsej angažiranosti je v letih 1953 do 1981 je vodil tudi zasebno gradbeno podjetje "Petra”. V vseh teh zadolžitvah Boris Race-Žarko ni poznal utrujenosti. Delal je zagnano, s prepričanjem, ravnal je preudarno. Imel je lastnosti dejanskega voditelja, človeka z jasno izdelano vizijo kar je za našo narodnostno skupnost v različnih obdobjih našega povojnega življenja, dela in boja, bistveno, najvažnejše, tisto najpomembnejše, Čemur je treba namenjati vse energije skupnosti in posameznikov. Od svojih nazorov in političnih izbor ni odstopal, istočasno pa je znal usklajevati različne politične, idejne in družbene interese, znal je s spoštovanjem sogovornika tkati medsebojne stike in vezi in gotovo ni pretirana trditev, da bi do marsikatere skupne pobude in skupnih nastopov v okviru naše narodnostne skupnosti ne prišlo, če ne bi bilo njegove potrpežljivosti v razpravah in treznosti pri sprejemanju pomembnih odločitev. Pri tem ga je vedno vodil zgolj interes celotne naSe skupnosti. Ta interes ga je tudi vodil pri krepitvi vezi z matičnim narodom v zavesti, da je zaslomba v matici nujna za eksistenco manjšine, kakor ga je po drugi strani stalno spremljala zavest, da so odnosi med soživeCima narodoma in dobrososedski odnosi med sosednima državama bistvenega pomena za razvoj naše narodnostne skupnosti kot enakopravnega dejavnika v družbi. Dolga leta nenehnega boja takorekoC brez premorov, so Borisa Raceta-Žarka nujno izčrpavala in načela njegove Življenjske sile. A ni odnehal, ker je vedel, da vsi zastavljeni cilji Zal niso bili doseženi, pred vsem pa ne zahteva po zakonski zaščiti naših narodnostnih pravic. Se v tem zadnjem obdobju, ko so njegove sile vidno pešale, do zadnjega trenutka je bil ves zavzet za usodo slovenstva na teh tleh in tudi v matici. Z neverjetno energijo in uporno voljo je zbral še poslednje moči in v knjigi "Razlogi za vztrajanje zbral in povezal najpomembnejše Članke, razprave in stališča iz svoje dolgoletne politične in publicistične dejavnosti o političnem življenju naše manjšine v času, ko je stal na Čelu ene njenih najpomembnejših politično-družbenih organizacij: Slovenske kulturno gospodarske zveze. Vsebina te knjige je tudi njegova oporoka za vse, ki smo so-dozivljali njegov Cas in za tiste, ki bodo morali njegov boj nadaljevati. Za Borisom Racetom -Žarkom ostaja- Častna in ponosna pot borca in politika. Zanjo mu dolgujemo priznanje in hvaležen spomin. Jože Koren RIM / Z VEČINO GLASOV Senat včeraj odobril zakonski osnutek o sindikalnih prispevkih Javni in zasebni uslužbenci jih lahko odstopijo svojim organizacijam RIM - Skupščina palače Madama je z večino glasov odobrila zakonski osnutek glede sindikalnih prispevkov; ukrep, ki je bil sprejet brez sprememb v primerjavi s prvotnim besedilom progresistiCne-ga senatorja Carla Smura-glie, bo sedaj proučila poslanska zbornica. Za ukrep so glasovali progresisti, Severna liga, Ljudska stranka, Demokratična levica in Laburi-sti-socialisti, vzdržali pa so se senatorji SKP, medtem ko so nasproten glas oddali Forza Italia, Nacionalno zavezništvo in KršCansko-demokratski center. Zakonski osnutek sestavljata dva člena, ki na nov način urejujeta vprašanje sindikalnih odtegljajev; ne gre pozabiti, da je to vprašanje predmet referenduma, ki naj bi bil 11. junija. Ukrep doloCa, da javni in zaseb- ni uslužbenci lahko odstopijo (na osnovi el. 1260 civilnega zakonika) svojim organizacijam, za plačilo sindikalnih prispevkov, mesečno kvoto plaCe, ki jo delodajalec odtrga od plače za plačilo skrbstvenim zavodom. Uslužbenci bodo uveljavljali to možnost po načinu, ki ga določajo kolektivne delovne pogodbe; uslužbenci bodo lahko tudi v kateremkoli trenutku preklicali svojo odločitev. Kolektivne pogodbe namreč določajo naCin, po katerem delavci periodično potrdijo prispevek svojim organizacijam. Zakonski osnutek predvideva tudi določila prehodnega značaja, ki omogočajo takojšnje izvajanje načel zakona v primerih, ko v nekaterih sektorjih ne obstajajo kolektivne pogodbe. [MILAN / JAMSTVENO OBVESTILO, Silvio Beriusconi osumljen davčnih nepravilnosti pri nakupu zemljišča MILAN - Milansko tožilstvo je naslovilo predsedniku Forza Italia Silviu Berlusconiju jamstveno obvestilo in ga osumilo davčne goljufije. Novico, ki se je razširila dopoldne, je najprej potrdil odvetnik bivšega premiera Giuseppe De Luca, nato pa tudi Berlusconi osebno. Kaže, da milansko tožilstvo obtožuje Silvia Berlusconija v svojstvu predsednika družbe, ki je lastnica vile v Macheriu, kjer živi podjetnikova žena Ve-ronica Lario skupaj z otrokoma. S kupoprodajno pogodbo zemljišča za razširitev parka Berlusconijeve vile naj bi družba prenesla pet milijard lir na bančne račune, za katere se tožilstvo zanima že nekaj mesecev, ker sumi, da so bili vir Fi-nivestovih Crnih skladov. Milanski medijski magnat je potrdil novico o jamstvenem obvestilu. Obenem pa je zanikal, da bi sploh kaj vedel o poslu, zaradi katerega mu je tožilstvo naslovilo obvestilo. »Moji funkcionarji so mi povedali, da smo za teren, ki smo ga kupili pred 5 leti, plačali tržno ceno in da je sedaj last družbe, ki je lastnica vile. Zato mislim, da nisem zagrešil nobenega prekrška. Rad bi pa spomnil, da sem med prvimi italijanskimi davkoplačevalci in da s takimi triki ne bo mo-goCe zasenčiti moje identitete dobrega državljana,« je izjavil novinarjem Berlusconi. V Doberdobu osrednja proslava ob 50. oblelnici zmage nad fašizmom TRST - V letu pomembnih datumov, se bomo še posebej spomnili 50-letnice zmage nad nacifašizmom, ki je v svetu in še posebej Evropi zadal toliko gorja. V spomin na to obletnico se nemala povsod vrstijo proslave, prireditve in spominske slovesnosti, na katerih se spominjamo tragične Človeške zablode in obenem opozarjamo na nevarnost neofašizma, ki v Evropi ponovno dviga glavo. Petdesetletnice osvoboditve se bomo primerno spomnili tudi v zamejstvu. VeC je že izpeljanih in najavljenih prireditev, na katerih bo izstopala vloga, ki jo je odigralo slovensko odpor- niško gibanje, da je strlo nacifašistično nasilje. Med pomembnimi slovesnostmi velja opozoriti na vsezamejsko prireditev, ki bo 1. maja ob 16. uri v občinskem parku v Doberdobu, na kateri bodo sodelovala tudi predstavništva borčevskih organizacij in internirancev v nacističnih lagerjih. Odločitev za skupno proslavljanje tako pomembne obletnice je bila sprejeta v Enotnem zastopstvu Slovencev v Italiji, ki ga sestavljajo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, kulturne organizacije Slovencev iz videmske pokrajine, Demokratski forum Slovencev, deželni slovenski komisiji Stranke demokratične levice in Stranke komunistične prenove ter Slovenske skupnosti. Manifestacije se bodo udeležili tudi vidni državniški predstavniki iz Slovenije in Italije. V imenu slovenske države bo pozdrav tej manifestaciji prinesel Jožef Skolc (na sliki) predsednik slovenskega Parlamenta, deželna odbornica Viviana Londero pa bo imela nagovor v imenu Dežele Furlanije-Julijske krajine. Po pozdravnih posegih doberdobskega župana Marija Lavrenčiča in predstavni- ce mlajših generacij Valentine Humar, sicer tajnice Zveze slovenske katoliške prosvete, bo na doberdobski slovesnosti spregovoril kulturni ustvarjalec in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta. Kulturni spored bodo oblikovali združeni pevski zbori z Goriškega, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete, elani treh goriških gledaliških skupin ter godba na pihaja Kras iz Doberdoba. Režija prvomajske kulturne prireditve je bila zaupana Emilu Aberšku. SPOMINI NA PREMINULEGA DOLGOLETNEGA PREDSEDNIKA SKGZ Vest o smrti Borisa Raceta-Zarka je boleče odjeknila med tržaškimi Slovenci in tudi med someSCani italijanske narodnosti, ki so ga spoštovali kot neutrudnega borca za sožitje in za enakopravnost slovenske manjšine. Pokojni dolgoletni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze bo ostal v spominu tudi kot Človek, ki je vseskozi trdno verjel v enotnost političnega nastopanja Slovencev. Za krajšo spominsko oceno smo zaprosili nekatere politične predstavnike, ki so z Racetom delovali v enotni slovenski delegaciji oziroma v SKGZ. Sen. Bratina: Dal mi je ogromno Osebno mi je Žarko Race pomenil ogromno. Ko sem se vrnil iz Turina v Gorico, me je globinsko popeljal v stvarnost naše manjšine. On in Mitko SiškoviC sta res človeka, ki sta mi takrat stala največ ob strani. Pri njem sem vedno občudoval uravnovešenost, ki pa ni bila nikoli sama sebi namen, a je bila vedno jasno usmerjena v neko perspektivo splošnega napredka naše manjšine. Prepričan sem, da je bil najpomembnejša osebnost naše povojne zgodovine. Senatorja Darka Bratino je pokojni Žarko vsebinsko popeljal v naSo manjšinsko stvarnost, za ravnateljico Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in za zgonisko županjo Tamaro Blazino pa je bil pokojni narodni in družbeni delavec pravi učitelj življenja. Nekdanji senator KPI Stojan Spetič, bivši deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar in predsednik slovenske komisije bivše PSI Branko Pahor pa so z Racetom dolgo let delali ramo ob rami v enotni delegaciji, ki se je potegovala za pravice manjšine. Pokojni Boris Race-2arko govori na manifestaciji na goriškem Travniku Spetič: Videlo se mu je, da je bil rojen politik Se pred nekaj meseci sem ga srečal in me je presenetila njegova želja razumeti stališča posameznika izven zbora, kot sem jaz. Ta radovednost, to iskanje skupnih imenovalcev je bilo za Ra-ceta značilno še iz časov bitke za zaščito, Cassan-drove komisije, manifestacije na Travniku. V njem je bilo čutiti izredno doslednost v zagovarjanju stališč in izredno pronicljivo analizo stvarnosti, po drugi strani pa skrb, kako spraviti vse komponente na skupni imenovalec, ne da bi pri tem kakorkoli vsiljeval svoja mnenja. Igral je vlogo potrpežljivega posrednika in iska-telja skupnih stališč. Ta njegova potrpežljivost, ki sicer ni bila v njegovem značaju in je bila sad velikega človeškega napora, je kazala, da je bil rojen politik, in ravno zaradi tega je znal organizacijo, ki jo je vodil, SKGZ držati vedno nad vsakodnevno strankarsko politiko. In spomnil bi se rad še njegove naveznosti na partizanske tiskarne: ko smo bili na Vojskem, tam se je vedno pomladil... Pahor: Večkrat je miril duhove... Žarka sem spoznal že v povojnih letih, politično pa sem začel z njim sodelovati, ko je v naSi skupnosti dozorela ideja po enotni politični strategiji. Kot predsednik SKGZ je bil med pobudniki in kasneje oblikovalci enotnih delegacij. Na tem področju sem kot predsednik slovenske komisije PSI z njim sodeloval celo vrsto let. Se danes se živo spominjam prvega obiska slovenske delegacije pri takratnem ministrskem predsedniku Emiliu Colombu. Ce se ne motim je bilo to v začetku sedemdesetih let. Z Žarkom in z ostalimi člani delegacije sva nato Se nekajkrat potovala v Rim. Pred očmi imam obisk pri predsedniku republike Sandru Pertiniju, ki nas je zelo lepo sprejel in pozorno prisluhnil našim besedam. Žarko je bil zelo markantna osebnost v naSi stvarnosti. Bil je odločen, a hkrati tudi pomirjevalen. Seje takratne enotne delegacije so bila marsikdaj polemične in tvegali smo razkole, ki bi imeli kvarne posledice za našo manjšino. Tudi v najhujsih trenutkih je Žarko miril duhove in posredoval med raznimi, včasih tudi nasprotujočimi stališči. Bložina: Zame je bil učitelj Za našo skupnost je Race predstavljal izrednega človeka, pokončnega, dostojanstvenega in poštenega človeka. Spominjam se ga kot članica izvršnega odbora SKGZ, ki mu je predsedoval, ko je dejansko skupaj z nekaterimi drugimi, kot je bil na primer Karel Siškovič, znal dati organizacij in vsem nam, ki smo bili njeni aktivni člani, čut navezanost na našo skupnost. Ostal mi bo v spominu kot pravi učitelj, saj me je popeljal v manjšinsko problematiko, pri kateri je znal vedno trezno razsoditi, kaj je in kaj ni prav. Bil je tudi tesno povezan z našo preteklostjo, s svojo udeležbo v NOB in s tem, kar je NOB zanj pomenil. Zal teh ljudi, ki so zrasli takrat, je vedno manj in te naše korenine se vedno bolj rahljajo. Jevnikar: Za SSk je bil vedno trezen sogovornik Z Borisom Racetom odhaja del naše zamejske povojne zgodovine, ki jo je močno sooblikoval. Na razgibani življenjski poti je prestal več hudih preizkušenj in ostal zvest svojim načelom. Kljub temu, da je bil tako znan javni delavec in zgodovinski voditelj SKGZ, ni zdaj trenutek za politično razmišljanje o njegovi dobi in njegovem delu, temveč želim izraziti sožalje njegovim svojcem in sodelavcem. Čeprav sem veliko mlajši od rajnega, sem imel kot deželni tajnik SSk veliko priložnosti za razgovore z njim, za sodelovanje na dvostranskih srečanjih ali na zasedanjih enotne delegacije. Se pred nastopom svoje nekdanje tajniške dolžnosti sem spremljal starejše strankarske kolege, recimo Draga Stoko, Rafka Dolharja in druge, na taka srečanja. Večkrat so bile razprave ostre, saj je imela SKGZ takrat še v marsičem monopolni položaj v manjšini, načelo SSk o samostojnem političnem nastopanju Slovencev pa tudi ni bilo splošno sprejeto. Vedno pa je šlo za razpravo z umirjenim, treznim sogovornikom, ki so ga oblikovale izkušnje, a je tudi videl znamenja časov. Ko sem se zadnjič kratko pogovarjal z njim in mu čestital za knjigo, se je nekoliko nejeverno nasmehnil in vprašal, ali sem jo prebral. Priznal sem mu, da še ne, dostavil pa, da so lahko mnenja o tem ali onem različna, zelo prav pa je, da nam jih protagonisti našega časa predajo tudi v dragoceni pisni obliki. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, visina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOCOJ / PO VASEH IN DRUŠTVIH Proslave ob SOJetnici zmage V številnih vaseh se bodo danes začele proslave ob 50-letnici osvoboditve. V dvorani občinske knjižnice v Sa-ležu bo nocoj filmski večer. Ob 20.30 bodo zavrteli filma o Rižarni in VVartape, ki ju je realizi- ral Videoest. Spregovoril bo novinar VValter Skerk, ki je od blizu spremljal vojne dogodke v nekdanji Jugoslaviji. V Trebčah bo danes ob 19. uri proslava pred vaškim spomenikom padlim. Svečanost pri- Opčine: pohod po poteh spomina Openske organizacije priredijo danes na predvečer 50. obletnice bojev za Opčine pohod po poteh spomina. Pred točno 50 leti so se openske mladinke takrat kurirke, srečale prav pred Prosvetnim domom, bila je nedelja, da bi si porazdelile delo v pričakovanju težkih bojev za Opčine, saj so se Nemci že umikali iz Sežane proti Opčinam. Naslednjega dne. že ob treh zjutraj je namreč Kosovelova brigada napadla Opčine z udarnim bataljonom. Sežana je bila takrat že svobodna. Da bi se spomnili bojev in visokega števila žrtev, ki jih je terjala osvoboditev Opčin, v vasi je bilo namreč 3500 Nemcev, boji so trajali vse do 3. maja, vabijo domače organizacije in sicer VZPI-ANPI, SKD Tabor, Fizgarjev dom. KK Ob pečini-La rupe, SD Polet, SK Brdina, SZ Sloga, Skavti SZSO, Taborniki RMV, čim večje število prebivalstva, da s pohodom mimo vseh spomenikov in krajev, kjer so bili najveCji boji, počastimo 50-letnico osvoboditve. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 17. uri. (h) rejajo domača sekcija VZPI-ANPI in vaške organizacije. V Ricmanjih bo nocojšnji večer posvečen spominu na zmagovite dni izpred pol stoletja. Domače KD Slavec in godba na pihala Ric-manje bosta priredila v kulturnem domu proslavo, na kateri bodo sodelovali malčki otroškega vrtca, učenci osnovne šole Mare Samse, člani dramske skupine s harmonikarjem Davidom Žerjalom, združeni mešani pevski zbor Sla-vec-Slovenec in godba na pihala. Vezni tekst je prispeval Marij Cuk. Nocoj se bodo zmage nad nacifašitom spomnili tudi v Skednju. V prostorih KD I. Grbca bo o partizanski epopeji spregovorila Neva Lukeš, sodelovali pa bodo mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj in recitatorke ženskega pevskega zbora I. Grbca. »Mlada« proslava v Padričah Potem ko je v vasi za nekaj let utihnila vsaka kulturna dejavnost, se je pred kakim tednom zbrala skupina mladih vaščanov z namenom, da dostojno, čeprav v primerjavi z drugimi društvi morda skromno, proslavi 50-letnico osvoboditve tržaškega ozemlja. Organizacijo prireditve je v celoti prevzelo kakih petnajst mladih: zavihali so si rokave, zbrali tekste in pesmi za krajši kulturni program, sooblikovali slavnostni govor, si omislili glasbeno kuliso. Po dveh tednih uvodnih sestankov in priprav je “odbor” mladinskega krožka začel z vajami in vaščanom naznanil, naj se zbero v nedeljo, 30. t.m., ob 19. uri na vaškem trgu, se pravi tam, kjer so pred nekaj več kot desetimi leti, ob 400-letnici vasi, pod stari kostanj Padričarji postavili kamniti stol. Prireditev bo nujno potekala na odprtem, saj na Padričah nimajo primernega prostora, kar hromi vsakršno dejavnost in med drugim otežkoča tudi vaje za nedeljsko proslavo. Po predvidoma pol ure dolgem kulturnem programu in polaganju venca pri vaškem spomeniku NOB se bodo mladi Padričarji udeležili osrednje proslave 50-letnice osvoboditve, ki bo ob 20. uri v Bazovici. Nedeljska prireditev pa naj bi ne bila srečni preblisk v mrtvilu padriškega kulturnega življenja: podobne pobude naj bi se v prihodnje še nadaljevale, najbrž že ob priliki tradicionalnega kresovanja zadnje dni junija, (mg) OBČINA / OB PISATELJEVI 60-LETNICI Priznanje tržaške občine F. Tomizzi Sozvočje med pisateljem in županom lllyjem glede vloge in razvoja Trsta Fulvio Tomizza med županom lllyjem in podžupanom Damianijem (Foto KROMA) »Priznanje gre človeku, ki je pravi ambasador Trsta po vsem svetu, Človeku, ki je z literarnim ustvarjanjem nakazal pot odpiranja in povezave Trsta s svojim ožjim in širšim zaledjem in je s svojo kulturo prispeval k razvoju in splošni obogatitvi našega mesta.« Tako je župan Riccardo Illy vCeraj orisal pomen priznanja, ki ga je v imenu tržaške občine izročil Fulviu Tomizzi: občinski grb iz 13. stoletja so podelili pisatelju ob priliki njegove 60-letnice, ki jo je praznoval pred kratkim, točneje 26. januarja letos. V ugledni sinji dvorani tržaške občinske palače je župan sprejel To-mizzo, s katerim se osebno prej nista poznala: morda je prav zaradi tega med prvim človekom občinske uprave in vrhunskim predstavnikom tržaške kulture razvil zanimiv razgovor, iz katerega je izhajalo sozvočje med dvema osebnostima, ki sta sicer zelo različni, druži pa ju podobno pojmovanje vloge Trsta in njegovih perspektiv. Tako sta si župan in pisatelj v bistvu drug drugemu priznala pomembno vlogo: Illy Tomizzi ob tako važnem življenskem jubileju, kakor tudi za celotno literarno ustvarjanje, Tomizza pa Illyju za »pozitivne znake, ki se kažejo v mestnem tkivu, da končno stopamo na pravo pot odpiranja in sodelovanja s sosedi.« Prvomajska manifestacija bo na Trgu Unita Pokrajinske sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so včeraj sporočile, da se bo tradicionalna prvomajska manifestacija zaključila na Trgu Unita in ne na Borznem trgu, kot je bilo prvotno sporočeno. Zaključnega zborovanja na osrednjem tržaškem trgu, ki bo ob 10.30, se bo udeležil član vsedržavnega tajništva CGIL Angelo Airoldi, sledil pa bo koncert mestne godbe Giuseppe Verdi. Udeleženci prvomajske manifestacije se bodo, kot običajno, zbrali na Trgu Pestalozzi pri Sv. Jakobu, in sicer že ob 8.30. 20-letnica odkritja spomenika v Križu V Križu bodo v nedeljo in v ponedeljek praznovali 20-letnico odkritja spomenika padlim. Na pobudo vaške sekcije VZPI-ANPI se je v ta namen oblikoval pripravljalni odbor, ki je pripravil bogat spored. V nedeljo zvečer ob 19.30 bo v Sirkovem domu kulturna prireditev z nastopom učencev osnovne šole Alberta Sirka, s predvajanjem kratkometražnih filmov o naših krajih ob koncu vojne ter o odkritju spomenika. Taisja Kodrič bo prebrala odlomek iz knjige Franceta Bevka »Pot v svobodo« ob klavirski spremljavi Jane Drasic. V foyerju bodo na ogled fotografije, ki jih je Mario Magajna posnel pred dvajsetimi leti. Osrednja slavnost bo v ponedeljek, l.maja. Udeleženci se bodo zbrali ob 15.30 na dvorišču Ljudskega doma, slavnost pa bo pred spomenikom. Nastopili bodo recitatorji, moški in dekliški zbor Vesna ter nabrežinska godba na pihala. Govorili bodo predsednik sekcije VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč ter predstavnika vodstva te organizacije Dušan Košuta in Silvino Poletto. NOVICE Delegacija Camminatrieste pri odborniku Grioniju Včeraj je občinski odbornik za mestno CistoCo in decentralizacijo Sergio Grioni sprejel delegacijo odbora za varnost in pravice pešcev Camminatrieste, ki so jo sestavljali Sergio Tremul ter Elisa in Alfredo Pricoco. Na sestanku je bil govor o mestnem prometu, o mobilnosti, o nadzoru, o mestni čistoči in o psicjih odpadkih. Camminatrieste ugotavlja, da je kar 170 ulic, v katerih so potrebni represivni ukrepi, ki bi jih po njegovem mnenju treba izvajati z ekološkimi čuvaji; slednje bi treba usposobiti na osnovi deželnega zakona, da bi lahko nalagali razne sankcije. Odbornik Grioni je delegacijo Camminatrieste seznanil z novimi pobudami in z ukrepi, ki bodo stopili v veljavo v prihodnjih mesecih, predvsem glede odvažanja nepraviloma parkiranih avtomobilov in glede nadzora. Nov predsednik arhitektov Federacija arhitektov iz naše dežele ima novega predsednika: to je Pierluigi Missio iz Vidma, ki bo nadomestil Tržačanko Luiso Anno Semerani. Predsedniki štirih pokrajinskih združenj arhitektov - Fulvio Degrassi za Gorico, Gianluigi Furlan za Pordenon, Gianni Foti za Trst in sam Missio za Videm - so izrekli Semeranijevi ob koncu njenega dveletnega mandata priznanje za opravljeno delo. Predavanje o ruski književnosti Prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, bo v Četrtek predaval na tržaški univerzi o »Usodi Rusije v poeziji Maksimilijana Vološi-na«. Predavanje bo v sejni dvorani filozofske fakultete (Ul. Lazzaretto Vecchio 8) ob 11. uri. NOV VIDEZ TRGA UNITA’ Zelenice na trgu Jutri manifestacija s »kmetijskim vlakom« Pred jutrišnjo manifestacijo s »kmetijskim vlakom« so vCeraj na Trgu Unita namestili veC zelenic, ki dajejo povsem nov videz osrednjemu tržaškemu trgu (foto KROMA) NESREČA / V MIRAMARSKEM PARKU Bronasti kip na dijaka, ki je zlezel na podstavek Svojega izleta v Trst mladi dijak iz Trenta, ki je včeraj prispel s sošolci na šolski izlet, ne bo kar tako hitro pozabil. Med drugim so v dopoldanskih urah obiskali tudi Miramarski grad in park, kjer so se dijaki razpršili po poteh in stezicah. V razposajenem duhu šolskega izleta se je eden od mladih dijakov povzpel na marmornati podstavek doprsnega kipa, da bi ga prijatelji fotografirali v tako neobičajni pozi. Nenadoma pa se je doprsni kip nagnil, fant je padel na tla, nanj pa se je zvrnil več deset kilogramov težak bronasti kip. Takoj so mu prijatelji in spremljevalci priskočili na pomoč in bilo jim je jasno, da je zadeva zelo resna: previdno so odstranili kip, pod katerim je stokal mladi in neprevidni dijak. Na kraj so prihiteli reševalci RdeCega križa: dežurni zdravnik je ugotovil, da je fant hudo poškodovan. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zravljenje v ortopedski oddelek: zaradi zloma medenice se bo moral zdraviti dva meseca. ZAHTEVA PO REVIZIJI PROCESA Sodišče se bo spet ukvarjalo s smrtjo Zerbina O tragičnem incidentu v Tržaškem zalivu, ki je leta 1986 terjal življenje 24-letnega ribica iz Gradeža Bruna Zerbina, bo spet govor na tržaškem sodišču. Svojcas je bil smrti obtožen poveljnik patruljne ladje iz Kopra Boris Grgič, na prvostopenjskem procesu so mu prisodili petnajst let ječe, nakar so priziv enostavno zavrnili. Odvetnika Bogdan in Andrej Berdon sta sedaj vložila zahtevo po reviziji procesa. Zahteva sloni na novih dokazih (številnih dokumentih in pričevanjih kot tudi na že tedaj priloženih dokumentih, ki jih sodniki niso sploh upoštevali, ker so še vedno v slovenščini), ki po mnenju Grgičevih zagovornikov neizpodbitno potrjujejo, da se incident ni zgodil v italijanskih teritorialnih vodah. To pomeni, da tržaški sodniki niso bili pristojni za sojenje, saj je manjkala tako zahteva po sojenju s strani pravosodnega ministrstva, a tudi obtoženec ni bil prisoten na procesu. Odvetnika bosta za Grgiča zahtevala popolno oprostitev. Z zadevo, ki je bila pred leti v središču pozornosti, se je ukvarjal tudi koprski preiskovalni sodnik, ki je prišel do zaključka, da ni razlogov za pregon poveljnika Borisa Grgiča. OPERACIJA POLFER / ŠIROKA AKCIJA PO VSEJ DE2ELI Kupoval z nekritimi čeki in nato prodajal blago V skupini prekupčevalcev z ukradenim blagom je sodelovalo še sedem oseb, ki so jih že prijavili Železniška policija (Polfer), ki jo vodi dr. Marco Bonato, je prijavila sodnim oblastem osem oseb, ki so bile na različne načine soudeležene pri prodaji ukradenega blaga. Operacija se je začela pred približno dvema tednoma, ko je neka oseba iz zadruge potrošnikov obvestila železniško policijo, da je 31-letni Ales-sandro Franceschinel iz Istrske ulice 44 potrosil s 24 nekritimi poštnimi Čeki veC deset milijonov lir v raznih veleblagovnicah dežele (Cervinjanu, Cassacu, Pordenonu itd.) in tako nakupil večjo količino blaga (štiri televizorje, eno veliko stensko uro, dve fotokameri, vi-deoregistrator, deset avtoradiev, veC radijskih zvočnikov, tri slike in še druge predmete), ki ga je nato »shranil« v neki mestni garaži v pričakovanju, da vse to blago proda. Na tak način naj bi nato Franceschinel kril poštne Čeke. Vrednost vsega tako pridobljenega blaga se po mnenju železniške policije suce med 20 in 30 milijoni lir. Takoj po ovadbi je železniška policija zaCela preiskave, ki so se kaj kmalu razširile na vso Furlanijo-Julijsko krajino. Najprej je izsledila Fran-ceschinela in takoj »blokirala« njegov poštni račun; skušala je tudi izvedeti, kje vse je »nakupil« razno blago, tako da se je preiskava hitro razširila na vso deželo; ugotovila je tako, da je pri tem nezakonitem »poslu« s France-schinelom sodelovalo še sedem oseb, ki jih je tudi takoj prijavila pristojnim organom. S Franceschine-lom so sodelovali še 36-letni Franco Del Borrello, 44-letni N e vi o Ellero iz Ul. Rossetti 3, 45-letna Clelia Colluto iz Ul. Rossetti 3, imen ostalih pa še niso objavili, ker so preiskave še v polnem teku. Agenti železniške policije so tudi preiskali 4 stanovanja osumljenih in avto; garažo, kjer so odkrili del blaga, ki ga je Franceschinel »kupil« z nekritimi poštnimi Čeki. Nezakoniti kupljeno blago je sedaj na razpolago zakonitim lastnikom v tržaškihuradih Polfer na železniški postaji (vsak dan od 16. do 18. ure). Na sliki (foto KROMA) blago, ki je bilo pokupljeno z nekritimi Čeki. Popravek V napovedi odprtja razstave vBazovskem domu v okviru proslav ob 50. obletnici osvoboditve smo v včerajšnji Številki PD pomotoma zapisali, da je plakat - zgibanko pripravil prof. Samo Pahor. V resnici je plakat izdelal prof. arh. Boris Grgič. V KROŽKU MIAN1 / SOCIOLOG PINO ARLACCH1_ Zavzetost proti mafiji je od lani popustila Tudi tržaški off-shore lahko privabi »umazani« denar Mafija se tiče vseh nas, tudi v Trstu - je sporočilo s sinočnje konference Pina Arlacchija, znanega sociologa in poslanca, ki že dvajset let preučuje italijanski organizirani kriminal. Zakaj tudi v Trstu? Ker skozi Trst vodi pot mednarodnega prometa z mamili in z orožjem, ker so »severni mafijci« iz Veneta tukaj že investirali velike vsote, pa tudi napovedani off-shore lahko postane privlačno središče za italijanske in vzhodnoevropske mafijske organizacije. Arlacchi je povedal, da se ogromne vsote »umazanega« denarja »perejo« prav v podobnih finančnih središčih - od Luksemburga prek Ba-hamskih otokov do Hong Konga - kjer vodijo velike finančne posle s postopki, ki niso prozorni in zagotavljajo investitorjem popolno anonimnost. »Ce bo off-shore v Trstu zagotavljal tovrstno anonimnost investitorjev, se ga bodo gotovo posluževali tudi mafijci«, je Arlacchijevo mnenje, »ker se takih finančnih središč poslužujejo samo tisti, ki morajo kaj skrivati, pa naj bodo mafijci ah skorumpirani politiki...« Sicer je univerzitetni profesor in podpredsednik parlamentarne proti-mafijske komisije Arlacchi vse prej kot prepričan, da je vojna proti mafiji že končana, nasprotno. V zadnjem letu se je zavzetost v boju proti mafiji znatno zmanjšala tako v političnem kot v medijskem svetu. Se zlasti zaskrbljujoča je za Arlacchija paraliza parlamentarne komisije: na 50 članov jih je kar 32 izglasova- Pino Arlacchi med včerajšnjim predavanjem v krožku Miani (Foto KROMA) lo nezaupnico predsednici, poslanki Belusconijeve Forza Italia in nekdanji sodnici Tiziani Parenti, a ta noče odstopiti in je zato delo v sicer tako pomembni komisiji povsem zamr- lo. Za Arlacchija se je obdobje učinkovitega napada na mafijo začelo 1984 s prvim skesancem, Tom-masom Buscetto, ki je razgalil organiziranost te »bolezni italijanske družbe«, kot je Arlacchi označil mafijo. Skoraj tisoč skesancev je pripomoglo k razkritju odnosov med kriminalom in politiko, ki je tesnejši in bolj neposreden, kot bi si lahko mislili. V drugi polovici 80-ih in začetku 90-ih let, tj. v sezoni napada državnih organov proti mafiji, je prav Arlacchi sodeloval pri nastanku posebnega proti-mafijskega oddelka Die, italijanske Fbi, a tudi ta je skoraj popolnoma zamrznjena »od lanske volilne kampanje«, kot je dejal Arlacchi. Od lanskega nastopa nove večine, ni boj proti mafiji več v ospredju; zgovoren dokaz tega dejstva je, da Rai posveča vedno manj oddaj tej problematiki, zasebne televizijske postaje pa se tega vprašanja niso nikoli lotile s preveliko zagnanostjo. Po mnenju Arlacchija je boj proti mafiji v Italiji vsekakor že dosegel velik uspeh predvsem z dveh vidikov: ker je sedaj struktura mafijske organizacije dobro poznana, medtem ko do začetkov 80-ih let nekateri in celo kasacijsko sodišče niso priznavali obstoja organizirane mafije, in ker danes Italija razpolaga z zelo strogimi zakoni, ki med drugim predvidevajo tudi zaplembo vsega imetja mafijcev, obenem pa se niso odpo-vedali pravilom demokratične družbe in niso uved-h nobenih izrednih zakonov, ki bi omejevali pravice vseh državljanov. Vsekakor se bo o usodi vojne proti mafiji odločalo na treh frontah: s prozornostjo v političnem svetu, za katerega je mafija lahko usmerjevalec konsenza in glasov, pa tudi upravitelj »črnega« denarja iz podkupnin, z nepopustljivo angažiranostjo vseh varnostnih služb in nenazadnje tudi z vzgojo novih generacij, pri čemer pa je Arlacchi poudaril, da je šolska vzgoja proti nasilju povsem pomanjkljiva. Pino Arlacchi je sinoči bil gost krožka Miani, ki je že gostil v Trstu številne osebnosti boja proti mafiji, od državnega pravdnika v Palermu Casellija do tamkajšnjega župana Orlanda. Ravnatelji italijanskih šol o Slovenski Evrošoli V5 Slovenska Evrošola ’95 je - kljub skoraj popolnem molku, ki ji ga je posvetil osrednji italijanski krajevni dnevnik II Piccolo - izzvala tudi med italijanskimi šolniki in dijaki ter njihovi starši vrsto odmevov. Prvega dne naše evropske manifestacije se je udeležilo pet tržaških italijanskih šol: Bergamas, Benco-Pitte-ri, De Marchesetti, de Tonunasini in Codermatz. Italijanski dijaki nekaterih šol so se že dopoldne na šolali srečali s slovenskimi vrstniki in gosti iz Evrope, popoldne pa so se najprej vsi skupaj udeležili spominske svečanosti v Rižarni, nato pa so se zbrali na trgih in ulicah, kjer je vsaka šola priredila kratek program. Skupno srečanje na Trgu Unita je zaključilo njihovo sodelovanje na Slovenski Evrošoli ’95. Ravnatelje šol Bergamas, Benco-Pitteri, De Marchesetti, Codermatz in De Tommasini smo vprašali za mnenje o prireditvi in o srečanju med njihovimi dijaki in slkovenski-mi dijaki ter dijaki evropskih manjšin. Carmelo Ceraulo, ravnatelj italijanske nižje srednje šole Bergamas: »Dijaki so bi navdušeni nad prireditvijo, pa tudi njihovi starši so izrazili pozitivno mnenje, ko smo jih obvestili o našem sodelovanju. Dijaki so se odzvali zelo simpatično, veseli so bili, da so se združili z vrstniki drugih šol. Ce mi dovolite, pa bi rad iznesel pomislek o kakovosti organizacije. Prišlo je do zmede, morda bi popoldansko prireditev po trgih in ulicah bolje izpeljali. Na primer: dejali so nam, naj pripravimo program za nastop na trgih, a tam ni bilo vtičnice, da bi lahko uporabili magnetofon. Tudi na Trgu Unita bi se lahko bolj držali reda. A veste, mi šolniki nismo nikoli zadovoljni. Pobuda je bila vsekakor hvalevredna, izbira Trsta je bila pravšnja, nadaljevati je treba po tej poti solidarnosti in mira.« Attilio Di Battista, ravnatelj nižje srednje šole Benco-Pitteri: »Dijaki so sodelovali z velikim navdušenjem. Profesorji so mi sporočili, da je bila manifestacija res lepa, občutena in lepo pripravljena. Oboji, dijaki in profesorji so bili zelo zadovoljni s sodelovanjem. Jaz verjamem v vrednote, ki jih je izžarevala ta prireditev. Vesel bi bil, ko bi še priredili take manifestacije, in da bi jih po možnosti še razširili.« Sergio Scursatone, ravnatelj nižje srednje šole De Marchesetti iz Se-sljana: »Mi smo sodelovali s 25 dijaki in osmimi spremljevalci. Udeležili smo se prvega dne prireditve, ki se je zaključil na Trgu Unita. Dijaki so bili zelo zainteresirani za nastop na prireditvi. Že mnogo časa prej so se začeli pripravljati, da bi uvežbali pevski zbor. Zanje je bila to res lepa prireditev. Všeč jim je bila, kontaktirali so tako z dijaki tukajšnje slovenske nižje srednje šole, s katero so že vzpostavili sodelovanje, predvsem pa z dijaki iz drugih evropskih držav. V četrtek dopoldne smo se srečali z Irci, dijaki so se začeli spoznavati, seveda na njihov način; jezikovne pregrade so premostili z željo in voljo do medsebojnega spoznavanja. Pri štirinajstih letih zlahka razumeš drug drugega; mi, odrasli, se težje sporazumemo. Oboji, tako naši kot gostje so bili zelo spontani.« Anna Sciolis, podravnateljica nižje srednje šole Codermatz: »Mislim, da je vse potekalo v lepem redu. Naša šola in šola Sv. Cirila in Metoda sta delovali skupno, in prav to se mi je zdelo najbolj zanimivo. To je bilo sploh prvič, da sta sodelovali.« Roberto Calacione, ravnatelj nižje srednje šole De Tommasini z Opčin: »Profesorja, ki sta pospremila naše dijake, sta bila zelo zadovoljna, tako zaradi vzdušja, kot zaradi prireditve same. Naši dijaki so tokrat končno "odkrili" slovenske dijake, pa čeprav delujeta šoli v istem poslopju. V preteklosti smo se sicer nekajkrat že srečali, a vse se je izteklo z odbojkarsko tekmo. Lahko bi rekel, da je vladalo med obema šolama neko rivalstvo. Tokrat je bilo drugače. Celodnevno srečanje je pripomoglo k drugačenu odnosu med našimi in slovenskimi dijaki; z njim smo dosegli tisti rezultat, za katerim smo stremeli že leta. Naši dijaki pa so bili tudi prijetno presenečeni, ko so spoznali, da so povsem podobni vrstnikom iz drugih evropskih držav.« »Mislim, da je bilo srečanje v Rižarni zelo oportuno, pa čeprav so imeli nekateri kakšne pomisleke o tem obisku. Dijaki so se takrat končno zavedali, kaj je pravzaprav manjšina. Glede prireditve po ulicah in na Trgu Unita moram reči, da so naši dijaki sodelovali, a so tudi cenili, kar so prikazali in pripravili drugi dijaki. Tudi to je bilo pozitivno. Organizacija pa je bila odlična.« M.K. ZANIMIVA NOVOST V REPENTABRSKEM OBČINSKEM SVETU PO NEDELJSKI IZVOLITVI Repen: prvi svetovalec SSk italijanske narodnosti Giuseppe Nobile je doma iz Furlanije - »Delal bom za splošne koristi in za dobrobit vseh naših občanov« Nedeljske volitve so tudi pri nas povzročile nekaj manjših pretresov, prinesle pa so tudi nekatere zanimive novosti. Mednje lahko nedvomno prištevamo izvolitev repentabrskega svetovalca Giuseppeja Nobileja, ki je - če se ne motimo - prvi občinski svetovalec stranke Slovenske skupnosti italijanske narodnosti. Tudi to je očitno znak sprememb in morda novih časov. Giuseppeja Nobileja (na sliki) smo zaprosili, naj se kar sam predstavi našim bralcem. V Repnu živim od leta 1973, dve leti pozneje pa sem tudi uradno postal njegov občan. V vas pa sem zahajal že mnogo prej, potem sem tukaj zgradil hišo in se s časom, z vso družino, postopoma vključil in uži-vel v krajevno okolje. Star sem 69 let, sem komercialist in sem doma iz Basiliana v Furlaniji. Od vsega začetka sem dobro vedel, kam prihajam in v kakšno okolje prihajam, zato je bilo zame in za vso družino povsem naravno, da se vključimo v re-pensko stvarnost. Kako je dozorela Vaša kandidatura? Zgodilo se ni nič posebnega. Obiskala sta me predstavnika Slovenske skupnosti Lorenco Milič in Emil Guštin ter mi predlagala kandidaturo za občinski svet. Vzel sem si nekaj dni za premislek. Pazljivo sem prebral volilni program in z zadovoljstvom odkril, da se SSk obrača tudi na italijanske občane ter da v bistvu osvaja načelo večkulturnosti, ki mi še posebno leži pri srcu. Sprejel sem vabilo SSk in danes sem, kot vidite, občinski svetovalec. Je to prva Vaša politična izkušnja? V študentskih letih sem imel prijatelje, ki so se ukvarjali s politiko. Jaz sem bil verjetno edini iz te družbe, ki se nisem direktno zanimal za politiko. V zrelih letih se mi je ponudila ta priložnost in torej začenjam zame popolnoma novo izkušnjo. Kaj si od te izkušnje obetate? Kandidiral sem in izvoljen sem bil kot neodvisni predstavnik. Tudi prijateljema Miliču in Guštinu sem takoj zelo jasno povedal, da v občinskem svetu -v primeru izvolitve - ne bom zagovarjal nobenih strankarskih interesov in da se bom zavzemal edinole za dobrobit celotne občinske skupnosti. Ste upali v izvolitev? Na tihem sem sicer pričakoval volilno zmago Slovenske skupnosti, volilni izidi pa mi res niso povzročili glavobola. V vseh izvoljenih skupščinah na koncu vedno odloča večina, zato sem sprva celo razmišljal o odstopu, tako da bi moje mesto morda prevzel sposobnejši ali mlajši svetovalec . Zaradi plemenitih utemeljitev, s katerimi je SSk predstavila mojo kandidaturo, pa sem se potem premislil. Upam, da sem dobro izbral in da bom vreden zaupanja vo-lilcev. S.T. V sredo seja zgoniškega, v četrtek pa dolinskega občinskega sveta Novoizvoljeni zgoniški občinski svet bo sestal v sredo, 3.maja. Na dnevnem redu ima proglasitev novih svetovalcev in najbrž tudi program nove občinske uprave. Dan kasneje, v četrtek, 4.maja, pa bo prvič zasedala novoizvoljena dolinska skupščina. Tudi v Dolini bodo formalno umestili nove upravitelje. Re-pentabrski občinski svet pa se bo najbrž sestal v petek, S.maja. Zgonik: Ercolessi je izbral funkcijo sodnika za spravo Županski kandidat »Polo per Sgonico« Um-berto Ercolessi, ki je bil v nedeljo izvoljen v zgoniški občinski svet, je včeraj formalno odstopil. V kratkem pismu občinski upravi podčrtuje, da je funkcija sodnika za spravo zakonsko nezdružljiva s funkcijo občinskega svetovalca. Njegovo mesto v občinski skupščini bo prevzel prvi neizvoljeni na desnosredinski listi Mario Verbacci. Na nezdružljivost Er-colessijevih funkcij je še pred volitvami javno opozorila stranka Slovenske skupnosti, ki je zadevo, v vednost, posredovala tudi Višjemu sodnemu svetu. Ercolessi ni reagiral na to utemeljeno stališče SSk, a je raje vztrajal pri svoji kandidaturi, čeprav je očitno dobro vedel, da je izvohtev nezdružljiva s funkcijo sodnika za spravo. »Vse skupaj se mi zdi Umberto Ercolessi skrajno neresno. Ce niso vedeli za to, so se predstavniki "Polo per Sgonico" obnašali zelo lahkomiselno. Ce pa so vedeli so pravzaprav imeli za norca volilce«, je dogodek komentirala zgoniska županja Tamara Blažina. Novoizvoljeni zgoniški občinski svet se bo prvič sestal v sredo, 3.maja. SARAJEVSKI UMETNIK ŽIVI ZDAJ V TRSTU Bosanski slikar Mimica razstavlja v TK Galeriji Dovršenost, globoka simbolnost in neposrednost so značilnosti, ki odlikujejo slikarstvo Mihdridžana Kule-noviča Mimice, znanega in uspešnega bosanskega umetnika, ki se v teh dneh do 11. maja predstavlja v TK Galeriji. Na sinočnjem odprtju razstave (na sliki KROMA) je o njem spregovoril Franco Vecchiet, predstavil je lik človeka-umetnika, ki je doslej doživel 180 osebnih razstav po Evropi, Ameriki in na Japonskem, po izpopolnjevanju v tujini je v rodnem Sarajevu ustanovil prvo zasebno likovno šolo, vojne grozote pa so ga prisilile v izgnanstvo. Sedaj živi v Trstu, v nelahkih razmerah: pobuda Tržaške knjigarne je tudi izraz solidarnosti velikemu umetniku, ki se v galeriji predstavlja s slikami malega formata, ki jih je "rešil” iz vojnih grozot Sarajeva. V njih pa se neizogibno pojavlja umetnikovo pričevanje tegobe, groze, smrti, ki jih Se sedaj doživlja bosanski narod, (dam) Zapustil nas je nas dragi Boris Race Žarko Žalostno vest sporočamo žena Justi, sinovi Mitja, Zdenko, Andrej in Rado z družinami ter ostalo sorodstvo Trst, 28. aprila 1995 Uro, dan in kraj pogreba bomo sporočili. V KD ŠKAMPERLE OB 50-LETNICI OSVOBODITVE Niz predavanj »Obudimo spomin« Kot prvi je Milan Pahor govoril o ukinitvi slovenskega bančništva Samo v središču Trsta in v njegovem obmestnem predelu je bilo ob prelomu stoletja okrog 40 denarnih zadrug in hrani Inic-posojilnic, ki so jih upravljali Slovenci. Slovenska bančna dejavnost kot v splošnem gospodarska in vsa ostala je bila prisilno prekinjena v obdobju med dvema vojnama, ko je zavladala fašistična strahovlada. To je samo drobec iz predavanja Milana Pahorja Vzpon in prisilni zaton slovenskih denarnih ustanov v Trstu v prostorih KD S. Škamperle. Svetoivansko društvo se je namreč ob 50. obletnici svo-boditve odločilo za niz predavanj, ki so jim dali skupen naslov Obudimo spomin. Sredino predavanje Milana Pahorja, kateremu je prisluhnilo precejšnje število poslušalcev (na sliki KROMA), je bilo prvo iz niza . Drevi bo o izseljeništvu iz Julijske krajine med vojnama govoril Aleksij Kalc, petega maja pa bo o osvoboditvi Trsta predaval Samo Pahor. Ob izgubi Borisa Race-ta - Žarka globoko sočustvujejo s svojci Ani in Klavdij Palčič Tamara in Darij Cupin Marta in Miroslav Košuta Daša in Vito Svetina Sonja in Duško Udovič Nadja in Filibert Benedetic Mariza in Viljem Cerno Serena in Suadam Kapic Violetta in Edi Bukavec Slavica in Silvij Tavčar Nerina in Edvin Švab Vanda in Mirko Primožič Ob smrti dragega tovariša in prijatelja Borisa Ra-ceta - Žarka izrekata Nadja in Branko Pahor z družino najgloblje sožalje ženi Justi, sinovom in ostalemu sorodstvu. Ob boleči izgubi dragega očeta in moža izrekata Radotu in gospe Justi iskreno sožalje Alenka in Dani Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominu Borisa Raceta Žarka svojega dolgoletnega predsednika, nosilca Partizanske spomenice 1941, neomajnega borca za pravice Slovencev v Italiji Trst, Gorica, Čedad, 28. aprila 1995 Zveza slovenskih Športnih društev se v imenu vseh zamejskih športnikov klanja spominu pok. BORISA - ŽARKA RACETA velikega prijatelja Sporta Ob težki izgubi se Beneški Slovenci klanjamo spominu našega velikega prijatelja, ki je odločilno prispeval k rasti nase narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Prizadeti družini izrekamo občuteno sožalje. SKGZ in Zveza Slovencev videmske pokrajine Pretreseni ob težki izgubi g. ŽARKA RACETA, dolgoletnega podpredsednika v začetnih letih delovanja banke, izrekamo ženi Justi in svojcem globoko sožalje Upravni odbor, Nadzorni odbor, Ravnateljstvo in ostalo osebje TRŽAŠKE KREDITNE BANKE t Dne 26. t.m. je preminil Alojz Skerk Pogreb bo jutri, sobota ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Zgonik. Žalostno vest sporočajo žena, sin, snaha in vnukinja Salež, 28. aprila 1995 (Pogrebno podj. -Ul. Zonta 3) Ob prerani izgubi moža in očeta Sergia Kocijančiča izrekajo iskreno sožalje družini Pino, VValter in Fabrizia Ob prerani izgubi dragega očeta in tasta Sergia Kocijančiča izreka Eleo-nori, Mavru in svojcem globoko sožalje KD Rapotec Ob prerani izgubi očeta se iskreno pridružujemo žalovanju Eleonore in Tamare fantje in dekleta dolinske Majence Za dragim prijateljem Sergiotom žalujejo Danilo in Pierina, Luciano in Erminia, Argeo in Marija ter Luciano in Marta Pretreseni ob prerani smrti dragega očeta izrekamo prijateljici-sošolki Tamari in družini nase globoko sožalje Vili, Jana, Ivan, Sandy, Alexander, Sandra, Mitja, Elena, Jesica, Liza, Tatjana, Adrijano, Nataša Borisa Raceta - Žarka se bova spominjala kot iskrenega prijatelja in človeka. Vsem njegovim najbližjim izrekava najgloblje sožalje Drago in Suzana MiroSič Globoko prizadeti ob smrti Žarka izražamo iskreno sožalje Justi in vsem elanom družine Darko Švab in družina Ob izgubi dragega Žarka sočustvujeta s svojci Vojka in Ivan Ukmar z družinama Slovensko deželno gospodarsko združenje se klanja spominu BORISA RACETA -ŽARKA in izreka iskreno sožalje vsem svojcem. Novinarji in uslužbenci Primorskega dnevnika se klanjajo spominu Borisa Raceta Žarka Tiho nas je zapustil Boris Race -Žarko prvoborec in nosilec Partizanske spomenice 1941 Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Trst, 28. aprila 1995 Založništvo tržaškega tiska ohranja neizbrisen in hvaležen spomin na svojega dolgoletnega podpredsednika BORISA RACETA -ŽARKA. Svojcem globoko sožalje. Žalovanju svojcev ob izgubi Borisa Raceta -Žarka se občuteno pridružuje Družba za založniške pobude DZP - PRAE Ob smrti tov. Borisa Raceta - Žarka se klanja njegovemu spominu in izraža svojcem iskreno sožalje Kmečka zveza Glasbena matica se klanja spominu Borisa - Raceta Žarka, dolgoletnega predsednika SKGZ, in izreka občuteno sožalje prizadeti družini. Narodna in Studijska knjižnica se klanja spominu dolgoletnega člana Borisa Raceta - Žarka . Ob bridki izgubi Borisa Raceta - Žarka se klanja njegovemu spominu Zveza slovenskih kulturnih društev Slovenski raziskovalni institut se klanja spominu Borisa Raceta - Žarka ter izreka svojcem globoko sožalje. Dijaška matica, združenje "Srečko Kosovel” in osebje Slovenskega dijaškega doma v Trstu se klanjajo spominu Borisa Raceta -Žarka in izražajo občuteno sožalje svojcem. Ob izgubi tov. predsednika Borisa Raceta -Žarka izreka najgloblje sožalje družini kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje se klanja spominu tov. Žarka Raceta ter izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje. SZ Jadran in matična društva izrekajo sožalje svojemu odborniku in bivšemu predsedniku Radotu Racetu ob izgubi dragega očeta. Ob smrti Borisa Raceta - Žarka, borca za nase pravice, se klanjata njegovemu spomimu KD Lonjer - Katinara in KK Adria Ob težki izgubi tov. Borisa Raceta - Žarka izrekamo vsem svojcem občuteno sožalje Meri, Stojan in Marijan Spetič z družinama Ob težki izgubi izrekajo družini Race globoko sožalje uprava in uslužbenci Adriaimpex SpA Ob smrti uglednega javnega delavca BORISA RACETA se Slovenska skupnost pridružuje žalovanju svojcev in Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki jo je pokojni toliko let vodil. Ob smrti Borisa Raceta - Žarka se klanjamo njegovemu spominu Športniki in odborniki SD BOR. Prizadetim svojcem izrekamo najgloblje sožalje Športno združenje Bor izreka svojemu bivšemu predsedniku in članu nadzornega odbora arh. Mitji Racetu in sorodnikom najiskre-nejše sožalje ob smrti očeta Borisa Raceta -Žarka. Ob smrti BORISA RACETA -ŽARKA sočustvujejo z družino tiskarji Primorskega dnevnika Tatjana in Jože Koren s sinovoma Urošem in Aleksandrom in njunima družinama, se ob smrti prijatelja Žarka pridružujeta žalosti žene Justi, sinov in njihovih družin. Ob izgubi očeta Borisa Raceta izreka sinu Mitji najgloblje sožalje KD Rapotec OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja v soboto, 29. aprila 1995, ob 11. uri v SPOMENIŠKEM PARKU V DOLINI PROSLAVO OB 50. OBLETNICI OSVOBODITVE Slavnostna govornika: CIRIL ZLOBEC GALLAIANO FOGAR Sodelujejo: šole, društva in godbe v občini Vabljeni! SKD CEROVLJE - MAVHINJE v sodelovanju z občinama DEVIN - NABREŽINA in KOMEN PRIREJA V NEDELJO, 30. APRILA 1995 2. POHOD PRIJATELJSTVA GORJANSKO - MAVHINJE Z ODPRTO MEJO SKD SLAVEC in GODBA NA PIHALA RICMANJE vabita na PROSLAVO OB 50-LETNICI OSVOBODITVE danes, 28. L m., ob 20.30 v kulturnem domu v Ricmanjih Nastopajo: otroški vrtec in OS iz Ricmanj, Člani dramske skupine s harmonikarjem Davidom Žerjalom, ZMePZ Slavec - Slovenec in godba na pihala. Vezni tekst M. Cuk VZPI - ANPI Trebče in vaške organizacije vabijo na PROSLAVO 50-LETNICE OSVOBODITVE danes, 28. t. m., ob 19. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Trebč. Zbirališče na urtu Ljudskega doma. Udeležite sel Pripravljalni odbor zgoniške občine prireja ob 50. obletnici osvoboditve predvajanje dokumentarcev RIŽARNA m VVARTAPE pričevanje Časnikarja Walteria Skerka o vojni i kanu ter Balkanu Srečanje bo danes, 28. aprila 1995 ob 20.30 v društvenih prostorih v SaleZu . r Vljudno vabljeni SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE m Sergej Verč SAJMOMOR KITOV Krstna uprizoritev, režija Mario UrSiC PONOVITEV: Danes, 28. t.m., ob 20.30 RED F STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS prireja na Opčinah v Prosvetnem domu PRVOMAJSKI PRAZNIK Jutri, 29., v nedeljo, 30. t. m. in v ponedeljek, 1. maja JUTRI, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri predstavitev razstave Dnevi osvoboditve, od 19. ure dalje ples z ansamblom Long Zlunk. V NEDELJO, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17. 30 kon- cert proseške godbe in od 19. ure dalje ples z ansamblom Krt. V PONEDELJEK, od 14. ure dalje odprtje kioskov, ob 18. uri govori, ob 19. uri koncert TPPZ P. Tomažič, sledil bo ples z ansamblom Krt. Praznik je posvečen 50. obletnici osvoboditve KD S. ŠKAMPERLE Vrdelska cesta 7, Trst Ob 50. obletnici osvoboditve OBUDIMO SPOMIN Aleksej Kalc Pogledi na izseljeništvo iz Julijske krajine med obema vojnama in na njegovo politično vlogo ob petju ženske skupine Stu ledi Vljudno vabljeni nocoj ob 20.30 v društvene prostore VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 28. aprila 1995 VITO Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 14.09 - Luna vzide ob 5.15 in zatone ob 19.03. Jutri, SOBOTA, 29. aprila 1995 KATARINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,9 stopinje, zračni tlak 1003,5 mb narašča, veter 7 km na uro južni, vlaga 92-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alina Furlani, Daniel Cusma, Caterina Cabrelli, Nina Malalan, Tamara Pacor, Sergio Coretti, Riccardo Ceglie, Michele Cosoli. UMRLI SO: 58-letni Sergio Kocijancic, 51-letni Sergio Vignola, 84-letna Anna Asaro, 62-letna An- Vabimo vse elane TPK SIRENA na OTVORITEV dhrustveinega bara danes, 28. t. m. od 17. ure dalje. oiLimrKti ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v danes, 28. t. m. od 9. do 14. ure m upmvi našstgsi dn&vmka v Ul. Montecchi 6 na Maria Vidmar, 35-letni Claudio Ghersevich, 85-letna Elisabetta Tiziani, 60-letna Salvatrice Miceli, 79-letni Ermanno Bisiac-chi, 63-letna Concetta Ar-meni, 95-letna Giovanna Padovan, 83-letn.i Mario Cigar. E LEKARNE Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17:30, 19.15, 21.00, 23.00 »La fine e nota«, r. Cristina Co-mencihi. Ob 22.30 srečanje z režiserko Cristi-no Comencini. EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney. ENCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Marcello Mastroianni. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman. NAZIONALE 1- 17.30, 15.45, 22.00 »Outbreak -Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Free-man. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Aba-tantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Dam-me, Raul Julia. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Prima dell’alba«, i Ethan Havvke, Julie Delpy. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Duro e crudele«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivo-glio. LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.10 »Uomini, uo-mini, uomini«, r.-i. Cri-stian De Sica, i. Leo Gul-lotta. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. H PRIREDITVE VZPI-ANPI, SKD TABOR, FINŽGARJEV DOM, KK ”OB PECINI-LA RUPE”, SD POLET, SK BEDINA, SZ SLOGA, SKAVTI SZSO, TABORNIKI RMV priredijo danes , 28. aprila na predvečer obletnice bojev za Opčine pohod ob 50 letnici osvoboditve ”PO POTEH SPOMINA”. Odhod ob 17. uri izpred Prosvetnega doma. Vabljeni. KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse člane in prijatelje na družabni večer, ki bo jutri, 29. t. m., ob 20.30 na RadoviCe-vi domačiji v Nabrežini. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras, prireja jutri, 29., nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek 1. maja prvomajsko slavje na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. BAZOVICA vabi na proslavo ob 50-letnici osvoboditve. V nedeljo, 30.t.m., ob 20. uri v kinodvorani: kulturni program, poklon spominu padlim , kres in nočni pohod na Kokoš. Vaške organizacije. Razstava ob 50-letnici osvoboditve bo odprta Se v petek in soboto od 20. do 22. ure. V nedeljo, od 10. do 13. ure in od 18. ure dalje. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriždana Ku-lenkovića Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. JUTRI, 29. t.m., bo POČASTITEV PADLIH na barkovljanskem pokopališču. Sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski otroci. Uvodna misel dr. Škerlj. Začetek ob 17. uri. KROŽEK ZA ZAŠČITO VIN KRAS sporoča vsem vinogradnikom, da bo jutri, 29. t. m., ob 20. uri v Krašem muzeju v Repnu REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni vsi. ZVEZA BORCEV - Boljunec v sodelovanju s KD F. Prešeren priredi v nedeljo 30. t.m, proslavo ob 50-letnici osvoboditve pri vaSekm spomeniku padlih. Zbirališče na trgu Gorica v Boljuncu ob 16. uri. KD SLOVAN - Padrice proslavlja 50-letnico osvoboditve v nedeljo, 30. t. m., ob 19. uri na vaškem trgu. KRIŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na praznovanje 20-letnice odkritja spomenika. -V nedeljo, 30.t.m., ob 19.30, v Sirkovem domu kulturna prireditev, v ponedeljek, 1. maja, od 15.30 dalje osrednja slavnost pred spomenikom. I. GRBEC - Skedenjska ul. 124 vabi danes, 28. t. m., ob 20.30 NA PROSLAVO 50-LETNICE OSVOBODITVE Govorila bo N. Lukeš. Sodelovali bodo MePZ Primorsko iz Mackolj in recita- torke 2PZ I. Grbec. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na zaključno predavanje Niz lepih diapozitivov bo pokazal Hinko Poročnik priznan predavatelj in fotograf Predavanje bo danes v Gregorčičevi dvorani, v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 SKD CEROVLJE -MAVHINJE v sodelovanju z občinama Devin-Na-brežina in Komen prireja v nedeljo, 30. t. m. 2. POHOD PRIJATELJSTVA GORJANSKO -MAVHINJE Z ODPRTO MEJO. Program: ob 10. uri zbirališče na športnem igriSCu v Gorjanskem s spremno besedo in malico, ob 11. uri odhod, ob 12. uri prihod na dvolast-nisko mejo z govori županov občin Devin - Nabrežina in Komen, na cilju v Mavhinjah bo na voljo topel obrok, ob 14.30 govori osebnosti in kratek kulturni program, ob 18. uri nogometna tekma med ekipama Cerovlje Mavhinje in Gorjansko na Spornem igrišču v Vižovljah. Za udeležence bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Mavhinj do Gorjanskega in nazaj od 8. ure dalje. KD PRIMORSKO vabi na otvoritev likovne razstave Mitje Zonta jutri 29. t.m., ob 20. uri, v srenjski hiši v Mackoljah. Umetnika bo predstavil S. Cesar, sodeloval bo MePZ Primorsko. Razstava bo do petka, 5. maja, od 18. do 20. ure, razen v nedeljo, ki bo odprta od 10. do 20. ure. SEKCIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV - ANPI Prosek-Kontovel vabi na proslavo 50-letnice osvoboditve Trsta in 1. maja -Praznika dela jutri, 29. t.m., ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku.Slavnost-ni govornik bo prof. Boris Pangerc. V ponedeljek, 1. maja, bo budnica. Zbirališče ob 8.30 pred SoSCevo hišo. ODBOR ZA PROSLAVO 25. APRILA SV. IVAN IN KOLONJA obveSCa, da se bo vršilo v nedeljo, 30. t. m., ob 12. uri pred Narodnim domom, Vrdelska cesta 25 ( pred ploščo padlim) polaganje vencev. Ob priliki bosta recitirala Stane Raztresen in Ketti Daneo, spregovorila pa bosta Rada Cergol in Silvio Bruni. Sledil bo verski obred. Vabljeno prebivalstvo naj počasti spomin padlih s cvetjem. PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA prireja ob 1. maju - praznik delavcev BUDNICO po vaseh dolinske občine s sledečim urnikom: Boršt ob 7. uri, Za-brežec ob 7.15, GroCana ob 8.30, Draga ob 9. uri, Domjo, ob 9.30, Boljunec ob 10. uri, Dolina ob 10.30, Prebeneg ob 11. uri in Mackolje ob 11.30. V OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaretto Vecchio 8,/l. nadstr, prof. Franco Vecchiet predaval v italijanščini O EKSPRESIONIZMU IN AVANTGARDI V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni. KLUB PRIJATELJSTVA V TRSTU vabi na DRUŽABNO SREČANJE, ki bo v sredo, 3. maja v Ul. Donizetti 3, ob 16. uri. Prisoten bo dr. Sedmak, ki bo z nami razpravljal o alternativnem zdravljenju. NA INSTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Univerze v Trstu bo v Četrtek, 4. maja, ob 11. uri predaval prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu. Obravnaval bo temo: USODA RUSIJE V POEZIJI MAKSIMILJANA VOLOSINA ( 1877-1932). Predaval bo v sejni dvorani Filozofske fakultete, Ul. Lazzaretto Vecchio 8/1. nadstr. ^3 OBVESTILA ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA sv. Ivana in Kolonje obveSCa, da se bo vršilo polaganje vencev v nedeljo, 30. t.m., ob 11. uri pred Narodnim domom, Vardelska cesta 25 pred ploSCo padlim za svobodo od sv. Ivana. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin padlih. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU obvešča, da bo s 3. majem 1995 začel poslovati na novem sedežu v Ul. S. Giorgio 1 (34123) Trst - tel. 040/307855, fax 040/308266 in sicer z naslednjim urnikom za stranke: vsak delavnik od 9.00 do 12.00; izdajanje vizumov: ponedeljek, sreda, petek - od 9.00 do 10.00 sprejemanje vlog in od 15.00 do 15.30 izdajanje vizumov. Zaradi selitve ne bo Konzulat danes, 28. t.m. sprejemal strank. TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pij a X, ki ga je ustanovil msgr. Lefevre, bodo v nedeljo na praznik sv. Katerine s Siene - italijanske zavetnice, darovali sv. maso v latinščini po tridentinskem obredu. TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X se bodo udeležili romanja na dan binkošti iz Chartres do Pariza (110 km hoje) dne 3., 4. in 5. junija 1995.Tema: Sveto srce proti barbarstvom za krščanstvo. Za informacije tel. St. 0541/727767 ( gospod Giuseppe Rottoli) ali na St. 040/941588 (Alberto Fernetti). SK BRDINA sklicuje 3.REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje. S_____________IZLETI SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. st. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tel.St. 212554. Rok za prijavo zapade 30. t.m. MALI OGLASI ISCEM zazidljivo zemljišče za enostano-vanjsko hišo s pogledom na morje. Tel. St. 662023. PEKARNA zaposli novega vajenca ali z izkušnjami. Telefon 213645 ob urah poslovanja. V ZGONISKI telovadnici sem ob dnevu Evrošole pozabila dežni plaSC svetlo zelene barve. Pošteni najditelj naj poklice na tel. St. 040/226253. PRIVATNIK prodaja na Kontovelu dve hiši. Telefon 251036. 48-LETNA GOSPA z večletno delovno izkušnjo v trgovini iSCe resno zaposlitev tudi poldnevno. Tel. 351647 20-LETNI FANT z opravljeno vojaščino išče katerokoli zaposlitev. Tel.200882 ob uri obedov. KOVINARSKA delavnica išče izučenega kovaCa-varilca in mladega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno, podjetje Breg, obrtna cona Dolina, tel. in fax 228563. PODARIM ljubke psičke mešance, nizke rasti. tel. 231670 zvečer. FRANC in TOMAŽ FA-BEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli, Slivno 25. OSMICO odpre Farma Kraljic, Prebeneg 99. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. ToCi belo in Crno vino in nudi domač prigrizek. PAHOR MARJO, Zupančičeva 8 - Jamlje, je odprl osmico. Toci belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. PRISPEVKI Ob 50. obletnici smrti dragih starSev Maksa in Terezije Pregare daruje Nada z možem Karlom 200.000 lir za cerkev v Borštu. Ob 50-letnici osvoboditve iz zapora Coroneo dne 30.4.1945 daruje Slava Slavec 100.000 lir za Združenje aktivistov OF na tržaškem ozemlju. V spomin na Veselo Starc darujeta Pepi in Marija PraSelj 20.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob Lucije Blasnic darujeta Nives in Gigi De Lorenzi 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Pepi Cilen daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 50-letnici padlega pCeta Antona SulCiCa darujeta hčerki Olga in Bruno 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na starse Petra in Marijo Bogateč , (Koca), na brata Ivana, ki je padel na Kninu kot borec III. prekomorske brigade IV armije ter na brate Stankota, Angela, Ferdinanda, Danila ter na svaka Srečka Košuta daruje družina Bogateč Francko in Irene (Koca) 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na brata Rudija daruje Lidija 50.000 lir za kriški spomenik ob 20-letnici postavitve. Nosilci krste pok. Marije Zuccoli por. Zucchet-ta darujejo 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka. Stranka komunistične prenove - Sekcija Dolina daruje 300.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB pri Domju. Popravek: V počastitev spomina mame Milene, umrle v taborišču v Nemčiji, daruje Stojan Udovič 50.000 lir za vzdrževanje spominske ploSCe pri Sv. Ivanu. KULTURNI DOM /DREVI ALDO RUPEL O PROSLAVI V DOBERDOBU NOVICE SOobletnica Osvoboditve Progrom oblikovale članice ZSKD - Govor A. Mermolje Računam in upam na množičen odziv Izredna požrtvovalnost posameznikov Drevi ob 20.30 bo go-riski Kulturni dom prizorišče kulturne prireditve na pobudo ZSKD, SKGZ, VZPI/ANPI in Kulturnega doma s katero bomo obeležili 50-letnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Prireditev bo nekakšen uvod skupni deželni manifestaciji, ki bo 1. maja popoldne v Doberdobu. Zamisel za nocojšnjo manifestacijo je nastala v začetku sezone, ko so predstavniki nekaterih kulturnih društev predlagali Zvezi slovenskih kulturnih društev, naj bi oblikovali skupno pobudo ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom in osvoboditve. Manifestacija naj bi bila predvsem izraz ustvarjalnosti goriških kulturnih skupin in zato naj bi kulturni spored oblikovala društva, ki so včlanjena v ZSKD. Pobudi so se pridružili še SKGZ, uprava Kulturnega doma in VZPI-ANPI, ki z njo želijo poudariti pokrajinski značaj manifestacije, ki se bo sklenila z družabnostjo v Ste-verjanu, kjer kulturno društvo Briški grič začenja svoje prvomajsko slavje. Prireditev, ki nosi naslov To je ta Cas, je zrežiral Emil Aberšek, oblikujejo jo dekliški zbor Sovodenjska dekleta, dekliški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža, moški zbor Jezero, moški zbor Andrej Paglavec iz Pod-gore ter moški zbor Skala iz Gabrji. Recital oblikujejo nadalje elani goriške Gledališke šole Erik in Robert Bensa, Viljena Devetak, Katja in Tanja Gaeta, Luiza Gergolet ter Erika Nardin. Za glasbeno opremo je poskrbel Miran Rustja, izvajalci pa bodo Danjel in Fabio Devetak in Boštjan Harej. Slavnostni govornik na petkovi prireditvi bo kulturni ustvarjalec in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja. Ob tem naj opozorimo še na pomemben kulturni dogodek, ki sovpada z nocojšnjo prireditvijo. V sredo so v preddverju Kulturnega doma odprli obsežno razstavo slik Bruna Canelle. Priprave na osrednjo proslavo 50. obletnice osvoboditve v Doberdobu potekajo več kot mesec dni. Kaj je najbolj značilnega pri tem? Običajnost. Iz mnogih prejšnjih priložnosti vem, da je potrebno končno zasnovo zastaviti, koliko je mogoče pametno, že na začetku. Tako se izogneš nizu nevšečnosti in protislovjem, ne prihaja do pro-tiukazov in dezorientacije med odgovornimi za različne zadolžitve in tudi gmotne škode je mnogo manj. Običajno je tudi to, da niso vsi zadolženi v enakem poletu ali vsaj ne hkrati, ker imajo pač različne osebne, družinske in organizacijske ritme. Vsekakor priprave tečejo. Šepa pa propaganda. Odbor, ki ga usklajujem, sicer ni zgolj tehnične narave, a dejstvo ostaja, da je proslava pod pokroviteljstvom enotnega zastopstva Slovencev v Italiji. Enotna je za celotno zamejstvo in vse kaže, da bo edina enotna manifestacija s takšno vsebino v vsem slovenskem prostoru. V sredstvih javnega obveščanja pa skoraj nič. Okoli sebe ne zaznavam zanimanja. Morda pa je samo po sebi umevno, da bo proslava množična in zato ni potrebno posebej obveščati. Kaj je takega, kar ste si v začetku zamislili, a je sedaj, nekaj dni pred proslavo, že očitno, da ne bo uresničeno? Med govorniki bo uradna Italija šibko zastopana. Želeli smo odmevno ime na ravni državnega parlamenta, a zadovoljiti se bo- mo morali z delegirano predstavnico deželne predsednice. Seveda bo dobrodošla, a sporočilo večinskih oblastvenih struktur je na dlani: manjšinci, ne repenčite se; ostanite na stranskem tiru in brez sredstev. Na začetku smo si zamislili tudi megašotor, da bi vsaj deloma zagotovili izvajanje programa v primeru slabega vremena. Zaradi prevelikega stroška je želja odpadla, saj smo morali investirati v električno napeljavo. Poskrbeli pa smo za nekaj zasilnih streh da se ne bodo udeleženci zatekali v avtomobile ali celo odhajali. Kaj manj črnogledega? Ne popuščamo in si v odboru zaupamo, da bo vsakdo opravil svoje zadolžitve po najboljših močeh kljub slabemu vremenu v teh dneh. Simbolika na nalepkah, plakatih, vabilih na odru se mi zdi zelo v redu. Pripravljenost poprijeti za delo pri Dober-dobcih in Jameljcih tudi. Poleg strukturiranega programa ne bo le veselica. Se zadnji vtis? Stalno je potrebno spreminjati mnenje o moči tega ali onega društva, te ali one strukture: v smeri izboljšanja njenih sposobnosti in zlasti v slabšanje, ker si ga ne pričakuješ. Nekateri pa so neomajni. Nanje lahko računaš ob osmih zjutraj kot ob dveh ponoči, če stvari tečejo kot po olju ali če ne vidiš izhoda, ne rešitve. Prijetno je vedeti, da jih lahko poiščeš ne glede na petletja ali desetletja, ki minevajo, od kar si se z njimi spoznal. Takšne osebe so potrebne za te prilike pa tudi sicer. Kaj misliš s tem? Dotok gostov iz Slovenije je povzročil blokado prometa Pričakovati je bilo, da bodo ob državnem prazniku v Sloveniji in ob bližnjih prvomajskih praznikih v Gorico prišli številni kupci, zlasti iz krajev v notranjosti Slovenije. Napoved se je uresničila in goriški trgovci so z obiskom prav gotovo zadovoljni. Na mednarodnem mejnem prehodu pri Stan-drežu so nam včeraj popoldne povedali (ocene so približne), da je samo preko tega mejnega prehoda - za mednarodni avtomobilski promet je sicer zdaj edini - v Italijo pripeljalo od pet do šest tisoč avtomobilov. Številni so odpeljali po avtocesti proti Benetkam, Trevisu, Padovi in morda še dlje in proti Vidmu. Mnogo pa se jih je usmerilo proti središču mesta, kjer v trgovinah že dolgo niso imeli toliko obiskovalcev in kupcev. Žal je bilo prisotnost gostov najbolj opaziti v opoldanskem času, ko je v mestu prišlo do pravega prometnega zastoja na osi Ulica Duca d’Aosta - Tržaška cesta, Korzo - ulica Vihorio Venelo, Ulica Terza Armata - Tržaška ulica. Med 12. in 13. uro je promet že običajno zelo gost, včeraj pa smo bili priča za Gorico sicer izjemnemu stanju, ki je trajalo kaki dve uri. Zakaj je do tega prišlo? Eno je gotovo: ob tolikšnem navalu je bilo zastoj tudi pričakovati. Kje pa so bili redarji in drugi organi, se sprašujejo mnogi avtomobilisti, ki so za pot iz središča mesta do vozlišča na Tržaški porabili tudi dvajset minut, če so se sploh uspeli uvrstiti v neprekinjeno kolono pločevine. Pa se bo treba spet spomniti pravljice o naCrtu prometne preureditve, parkiriščih itd... PREDSTAVLJA DELA IZ NOVEJŠEGA OBDOBJA V Kulturnem domu razstavlja B. Canella O umetniku je spregovoril Joško Vetrih Bruno Canella se po nekajletnem premoru spet predstavlja z obsežno razstavo. Odprli so jo v sredo zveCer v preddverju Kulturnega doma na pobudo Upravnega odbora doma in združenja VZPI/ANPI. Slikarja, ki ostaja zvest svoji dosedanji izrazni obliki, razširja pa pahljačo motivov s tem, da se s kraških krajin in istrskih marin preseli v na videz mrzlo in odmaknjeno Karnijo in v odmaknjene zaselke Beneške Slovenije, pa tudi v goriško okolico, je predstavil prof. Joško Vetrih. Udeležence krajše slovesnosti je v imenu prirediteljev, pozdravil Igor Komel (Bruno Canella ob odprtju razstave - foto Studio Reportage). EKPOMEGO Jutri bodo na sejmu dijaki "Dan varnosti" Tudi včeraj so na sejmu Expomego zabeležili živahen obisk. Včeraj popoldne je prireditev obiskal predstavnik romunske ambasade, sočasno pa je bila tudi predstavitev gospodarskih zmogljivosti področja na severozahodu Romunije, ki je v pristojnosti Gospodarske zbornice v Aradu. Danes in jutri bodo glavno besedo na sejmu imeli mladi. Jutri je namreč predviden obisk dijakov srednjih šol. Dijaki se bodo posebej seznanili z dejavnostjo in opremo zbora gasilcev ter službe za civilno zaščito - vse to v okviru programa ob Dnevu varnosti v šoli. Danes zvečer (ob 18. uri) bo srečanje ki ga pripravlja delegacija UNICEFA. Sejem je odprt od do do 21. ure. KRONIKA S. Vignola je umrl v bolnici na Katinari V bolnišnici na Katinari je preminil 52-letni Sergio Vignola iz Gorice, Einaudijeva plošCad 5. Prejšnjo nedeljo so ga s helikopterjem, kakor smo poročali v ponedeljek, prepeljali na zdravljenje. Padel je namreč v nekaj deset metrov globoko grapo v Karniji, in od tam po nekaj urah priplezal na stezo, oziroma cesto, kjer so ga v nedeljo, v prvih jutranjih urah našla dva izletnika in obvestila reševalce. Menda je do nesreče prišlo na ozki gorski cesti kjer naj bi Vignola skušal obrniti avtomobil, pa je obtičal nad prepadom. Med poskusom izstopa iz avtomobila naj bi padel v globok graben. Davek TOSAP je mogoče plačati tudi v obrokih Združenje trgovcev (ASCOM) obvešča, da je plačilo davka za zasedbo javnega prostora (za leto 1995) možno opraviti v treh obrokih, Ce zneseke presega 500 tisoč lir. Znesek obrokov je naslednji: polovico zneska je treba plačati do prvega roka, to je do danes, 28. aprila, preostalo polovico pa v dveh obrokih in sicer do konca julija in do konca oktobra. Možnost plačila v obrokih je izrecno navedena v zakonu št. 95 in objavljenem 1. aprila 1995. Futuribili o vojni na Balkanu V knjigami Antonini na Korzu Italia 51/A bodo drevi, ob 18. uri predstavili revijo Futuribih, ki tokrat obravnava vojno na Balkanu. Govorili bodo občinski odbornik Devetag, ravnatelja ISIG-a in urednik revije Alberto Gasparini in novinar in pomočnik ravnatelja deželne radijske službe Fulvio Molinari. Goriški odvetniki protestirajo Člani goriške odvetniške zbornice se pridružujejo protestu, za katerega so se na skupščini, ki je bila 22. t.m. v Rimu odločili predstavniki vseh zbornic. Do 6. maja ne bodo sodelovali ne na kazemskih ne na civilnih obravnavah. Izjemoma bodo zagovarjali le občane, ki so v pripom in izjemoma sodelovali na avkcijah za prodajo nepremičnin. SKP o posvetovalnicah Aktiv Članic SKP prireja, skupaj s svetovalsko skupino SKP v deželnem svetu, razpravo o družinskih posvetovalnicah. Govorili bodo deželna svetovalka Elena Gobbi, Maria Rosa Marcuzzi Članica deželnega vodstva združenja UDI in sodelavci družinskih posvetovalnic na Goriškem. Razprava bo drevi ob 18. uri v konferenčni dvorani Palače hotela. [^3 OBVESTILA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja teCaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd.) št. ur 40. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00-18.00; knjižnica od ponedeljka do Četrtka 15.00-17.00, petek 10.00-12.00; tehnični urad torek, četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00-18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00-10.00, ponedeljek 15.00-18.00; urad občinskega redarja od ponedeljka do petka 8.30- 9.30. Hi GLEDALIŠČE Gledališče LA CON-TRADA začenja danes niz gostovanj v otroških vrtcih in osnovnih šolah na Goriškem. Za otroke so pripravili posebno predstavo ”11 topo di campagna e il topo di citta” (Poljska in mestna miška). Prvi dve predstavi bosta že danes in sicer ob 9.15 v vrtecu v LoC-niku, ob 11. uri pa v vrte-cu v ulici Forte del Bo-sco. H RAZSTAVE V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH je samo še danes odprta razstava skulptur iz kraškega kamna Pavla Hrovatina. Ogled je med 15.30 in 18.30. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 6. maja. Ogled je možen po urniku knjigarne. Si IZLETI SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave v sredo od 11. do 12. ure ter v Četrtek od 19. do 20. ure na društvenem sedežu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Društvo sporoča tudi, da bo 4. junija družinski avtobusni izlet na Koroško. ToCen program bodo objavili v prihodnjih dneh. SKD KREMENJAK -JAMLJE in sekcija VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija enodnevni avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje na Bled in v Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Ettore Moro, Mario Croselli. Prijave se zaključijo 15. maja ali ob oddaji mest v avtobusu. KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »Pret porter« Ozvočenje Dolby stereo. CORS018.00-20.00-22.00» In trapola«.Cr. La-bett. Prep. mladini pod 18. letom. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna Pri Jezeru - Al Lago - Vrtna ul. 2, tel.78300. ________POGREBI Ob 8. uri, Amalia Ko-mavli vd. Contino iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Madonnini in v Pod-goro; ob 8.30, Nella Beli-gni vd.Roncucci, iz splošne bolnišnice v Monte San Savino (Arezzo). NOVA GORICA /OKROGLA MIZA O OBDOBJU 1918-1947 LIPIZER / OB MEDNARODNEM KONGRESU Primorce so rešili Kačurji Čedermaci in partizani Na zanimivem in odmevnem srečanju - žal so mediji o njem poročali zelo skopo - je sodelovalo deset zgodovinarjev Dva pomembna glasbena dogodka v Gorici in Gradežu Dokaj čudno je včasih poročanje medijev. V prenatrpani mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, v njej se je zbralo 300 ljudi, je prejšnji petek bila okrogla miza na temo Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev, 1918-1947. O tej manifestaciji pa smo le v nekaterih listih brali le nekaj vrstic. Kot da bi stvar bralcev sploh ne zanimala. Pobuda se uvršCa v proslave ob 50-letnici osvoboditve, organizator je občinska uprava v Novi Gorici, katere župan Črtomir Špacapan je tudi prinesel uvodno besedo na srečanje. Okroglo mizo je vodil pesnik Ciril Zlobec, na njej je poročila podalo deset zgodovinarjev in drugih poznavalcev in preučevalcev tega obdobja. Osvetlili so razna področja življenja in dela Slovencev na Primorskem še v avstrijskih časih, dogajanje v Času fašizma, narodnoosvobodilno borbo in dogajanje v naših krajih po njej. “Nas Primorce so rešili Kačurji, Čedermaci in partizani” je v zaključnem posegu dejal pisatelj Saša Vuga, ki je zares občuteno povedal to, kar Primorci Čutimo in kako smo se Primorci v težkih Časih zatiranja počutili. Vprašal se je tudi, zakaj danes nekateri skušajo ovrednotiti izdajalce, večkrat je citiral predhodnike partizanstva, primorske tigrovce ter zaključil, da imamo Slovenci, Primorci še posebej, bridko a pokončno dediščino. Tudi Ciril Zlobec, ki je vodil okroglo mizo in dodal svoj komentar po nekaterih, po njegovem za to priložnost tudi neprimernih nastopih, se je vprašal kaj nam je Slovencem potrebna današnja polemika o pomenu narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja. Slovenski narod se je leta 1945 osvobodil ker je sam bil zmagovalec in tudi z zmagovalci. Sicer pa je ugotovil, da velika večina Slovencev meni, da so prav ravnali tisti, ki so v vojnih letih bili na strani Osvobodilne fronte. Dr. Milica Kacin -VVohinc je referat pričela z navedbo požiga Na- IZLETNIKE ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine danes, 28. t. m., od 9, do 14. ure na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1. rodnega doma v Trstu s strani “Giunte” in njegovih fašistov ter orisala fašistični pritisk, ki je v Trstu in Istri bil hujši od tistega na bolj slovensko kompaktnem Goriškem. Fašistična penetracija pa je bila vztrajna v vseh področjih življenja. Uspeh fašistične raznarodovalne vlade je bil le delen, kajti slovensko ljudstvo je trmasto vztrajalo. Dr. Irene Mislej je podrobno poročala o življenju in prizadevanjih slovenskih primorskih izseljencev v Argentini. Tja so v dvajsetih in tridesetih letih šli še zlasti iz Primorske, prihajali so predvsem iz kmečkega podeželja. Kaj kmalu so se tam pričeli povezovati v društva, zaceli izdajati Časopise in knjige. Med vojno so se odkrito postavili na stran narodnoosvobodilnega gibanja in prav zaradi tega jih je argentinska oblast tudi šikanirala, tudi ob priložnosti takšnih prireditev kakršna je bila Gregorčičeva proslava. Dr. Branko Marušič se je zaustavil ob topono-mastiCnih spremembah do katerih je prišlo pri nas. Uvodoma je podrobno obrazložil kako je že sredi prejšnjega stoletja goriški znanstvenik Graziadio Isaia Ascoli dal naši deželi naziv “Julijska Benečija” in s tem hotel te kraje zaznamovati z rimskih zgodovinskim nazivom. Italijani so izraz “Vene-zia Giulia” striktno vsiljevali. DrugaCe je bilo za nas Slovence. Kasneje, potem ko so ti kraji prišli v italijansko Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič prireja tudi letos poletno središče. Namenjeno je otrokom od tretjega do štirinajstega leta. Središče bo delovalo od 19. junija do 28. julija vsak dan razen sobot in nedelj od 7.30 do 14. ure. V poletnem centru bodo gostje sledili številnim interesnim dejavnostim, ob upoštevanju starosti in zanimanja. Poletno središče pripravlja za svoje male udeležence številna presenečenja. Program bo namenjal vec pozornosti spoznavanju bhžnje okolice. Nekatere delavnice se bodo tako odvijale na prostem, veliko bo ekskurzij in krajših izletov v naravo. Enkrat tedensko se bodo udeleženci podali na daljši izlet, na programu je državo se je izvršila zelo kapilarna akcija izginotja vsake slovenske identitete v nazivih slovenskih krajev. Mag. Boris Mlakar je prikazal delovanje desnega, katoliškega krila slovenskih politikov na Primorskem, ki je, z razbitjem del Časa nevtralne go-riške sredine, privedlo do sodelovanja z Rupnikom in kasnejšim razvojem domobranstva na Primorskem v sodelovanju z Nemci. O gospodarski problematiki na Primorskem med vojnama je govoril Marko VValtritsch. Orisal je številčno bogato prisotnost slovenskih posojilnic in zadrug, pa Čeprav vse niso bile na trdih nogah. Fašizem je v svoji uničevalni politiki spretno izkoristil nekatere šibkosti slovenskih gospodarskih društev. Skušal pa je onemogočiti tudi zasebno gospodarsko dejavnost slovenskih ljudi in jih nadomestiti s prišleki. V partizanskem Času je bilo aktivnih še precej posojilnic, ki so podpirale narodnoosvobodilno gibanje. O še docela nepojasnjenem dogajanju v prvih tednih v maju 1945 je govorila Nataša Nemec iz Goriškega muzeja. Podrobno je razčlenila doslej najdene dokumente o deportacijah iz Primorske, še zlasti iz Gorice. Usoda nekaterih takrat odpeljanih je znana, za drugimi pa se je izgubila vsaka sled. Mag. Nevenka Troha je preučila čas po zaključku vojne, tja do priključitve Jugoslaviji v letu 1947. Analizirala je na primer izlet v Miramr-ski park, v živalski in botanični vrt, ogled akvarija in številnih drugih zani-mivosti.Tudi letos se bodo lahko otroci en cel teden namakali v bazenu, kjer se bodo pod vodstvom plavalnih učiteljev učili ali izpopolnjevali v plavanju. Plavali bodo lahko tudi v Gradežu, kjer bo center imel svojo postojanko.Po-leg drugih športnih dejavnosti, ki se bodo kot vsako leto odvijale v središču, bodo letos v sodelovanju z društvom Silec prvič orga-nizirali teCaj kajakaštva na Vipavi. Podrobnejše informacije nudijo (in sprejemajo prijave) v Dijaškem domu, Ul. Montesanto 84, tel. 533495, vsak delavnik od 13. do 17. ure, najkasneje do 30. maja. V DIJAŠKEM DOMU Priprave na Poletno središče Prijavijo se lahko otroci stori od tri do štirinajst let - Bogat program še zlasti spore med Zavezniško vojaško upravo ter ljudskimi odbori še zlasti v krajih, ki so tedaj sodili v Cono A. Politični spori med levim in desnim taborom so se takrat razvneli, Čutiti jih je bilo na vsem področju od Bovca do Gorice in Trsta. O tem kakšni so bili odnosi med Komunistično partijo Slovenije in organizacjio Tigr je govoril Peter Stres. Vendar pa ni prav nic govoril o Času označenem v naslovu okrogle mize, t.j. 1918-1947. Pričel je kar v kasnejšem obdobju, ko je vodstvo KPS želelo, da se o Tigru sploh ne govori in citiral dokumente iz raznih sej vrha slovenskih komunistov na katerih so govorili o tem vprašanju. Dr. Boris Gombač pa je v svojem posegu orisal predvsem vlogo Trsta, ne le v starih Časih ter v tistih za Časa fašistične Italije. Poglobil se je zlasti v povojno dogajanje, še zlasti v tisto v mednarodni areni. O usodi Trsta se ni odločalo le v naših krajih, o njem se je odločalo na najvišji ravni. Trst je bil takrat enakovreden Berlinu, saj je bil na meji dveh svetov. Ker pa v naših krajih ni bilo videti pravega izhoda iz političnih in nacionalnih sporov so se nekateri zavzemali, da bi Trst postal tamponska država, kar se je vsaj za nekaj let tudi zgodilo s Svobodnim tržaškim ozemljem, pa Čeprav se zamisel ni docela uresničila. Goriško glasbeno društvo Rodolfo Lipizer gosti danes in jutri letno skupščino Združenja mednarodnih glasbenih natečajev z sedežem v Ženevi. Gre za pomemben dogodek, saj se skupščina združenja, ki deluje štiri desetletja, drugič odvija v Italiji. Sočasno pa društvo Lipizer pripravlja dva, oziroma tri pomembne glasbene dogodke, ki se bodo zvrstili nocoj, jutri zvečer in v nedeljo med Gorico, Gradežem in Oglejem in s katerimi namerava posebej obeležiti stoletnico rojstva Rodolfa Lipizerja. V Kongresni dvorani v Gradežu bo drevi ob 21. uri slavnostni koncert Simfoničnega orkestra moldavske radiotelevizije pod vodstvom Daniela Pacittija in s sodelovanjem dveh odličnih mladih violinistov, Alexandra Dubacha in Anastazije Cebotariove, zmagovalcev dveh nagradnih natečajev za mlade violiniste, leta 1986 in 1992. Jutri zvečer pa se bo glasbeno dogajanje preselilo v Gorico. Ob 18.30 se bodo v Kulturnem domu spomnili 100-letnice rojstva goriškega glasbenega pedagoga in skladatelja Rodolfa Lipizerja. Zivljen-sko in umetniško pot bo orisal prof. Quirino Principe. Zatem, ob 20. uri pa bo slavnostni koncert, ki ga bosta izvajala Simfonični orkester moldavske radiotelevizije - izvajal bo skladbe L. van Beettovna -ter moskovski Trio Čajkovski, ki bo ob spremljavi simfoničnega orkestra izvajal trojni koncert op. 56 L. van Beethovna. Stoletnico rojstva Rodolfa Lipizerja bodo obeležili tudi s posebnim poštnim žigom. Jutri, od 15. do 21. ure, bo v Kulturnem domu deloval poseben poštni urad, kjer bodo s posebnim spominskim žigom žigosali pošiljke. V nedeljo, 30. aprila ob 11.30 pa bo v oglejski baziliki koncert zbora ”Schola Aqui-lejensis”, pod vodstvom dirigenta Gilberta Presacca. Na slikah: Alexander Dubach in Anastasija Cebotariova. NA LICEJU / POBUDE OB 50-LETNICI OSVOBODITVE Osebni pričevanji dveh udeležencev Odporništva Govorilo sto Avgust Stekar in Silvino Poletto Na klasični gimnaziji - liceju Primož Trubar ter na skoraj vseh šolah so v sredo, upoštevaje priporočilo Ministrstva za šolstvo, z različnimi pobudami obeležili 50-letnico splošne vstaje in osvoboditve izpod nacifašizma in obletnico konca vojne. Ravnatelj gimnazije - liceja je na šolo povabil Silvina Poletta in Avgusta Stekarja, dva neposredna udeleženca upora in odpora proti nacizmu in fašizmu. Dijakom sta pojasnjevala bistvo totalitaristične diktature in vrednote Odporništva. Avgust Stegar - Gušte, ki je doživel in preživel strahote nemškega uničevalnega taborišča, še prej pa se na lastne oCi prepričal o življenju zapornikov v Gonarsu pa je dijakom opisal trnjevo pot primorskega človeka, ki ga je prizadela že prva svetovna vojna, sam je kot šestleten otrok okusil vso bedo begunstva v Ljubljani, potem Cetrtstoletna fašistična diktatura in potem še druga svetovna vojna z vsemi grozodejstvi. (Na sliki - foto Studio Reportage - Avgust Stekar, Silvino Poletto in ravnatelj Sole prof-Milko Rener - med pogovorom). FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEI, 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICSITALY FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALV TRGI / IZREDNO ŽIVAHNA BORZA IN IZBOLJŠANJE LIRE Na borzo so se včeraj vrnili nekateri veliki tuji investitorji Vrednost poslov je po dolgem času spet presegla tisoč milijard lir MILAN - Lira in borza sta se tudi včeraj dobro odrezali. Italijanskemu bankovcu, ki se je okrepil do vseh glavnih valut, najbrž prija nekoliko manj napeta politična situacija v državi, po drugi strani pa pričakuje tudi Cim hitrejši sporazum med vlado in sindikati o pokojninski reformi. Dolar je včeraj v Italiji nihal okrog 1.700 lir (približno 12 lir manj kot v sredo), marka pa se je po daljšem obdobju spet spustila pod 1.235 lir, potem ko je še v sredo veljala 1.238, 75 lire. Denarni trg očitno pričakuje, Ha bodo sindikati dobro sprejeli vladin predlog za reformo pokojnin, na daljši rok pa si želi, da bi Dinijeva vlada anticipirala razpravo o finančnem zakonu za prihodnje leto. Vse kaže, da se je tudi za dolar iztekel kritični trenutek, pa čeprav mu vrh sedmerice bogatih v Washingtonu ni pomagal do občutnejše okrepitve. Ob odprtju trgov na Wall Streetu se je zeleni bankovec okrepil do vseh glavnih valut, razen do jena, ki ne kaže nobenih znakov popuščanja. Ni pa malo analitikov, ki menijo, da še ni zadovoljivih odgovorov na politične in ekonomske negotovosti, za katerimi boleha ameriška valuta in da bi torej utegnila svoj položaj še poslabšati. Ali imajo prav, bodo pokazali prihodnji dnevi. Milanska borza, ki je že v sredo pokazala nepričakovano živahnost, je vCeraj doživela nov močan porast poslov, kakršnega ni poznala že lep čas. Obseg menjav je po dolgem obdobju zastoja presegel tisoC milijard lir (vreden je bil 1.070, 4 milijarde), k čemer so krepko prispevali tuji vlagatelji, ki se torej vračajo v Italijo. Najnižjo vrednost poslov je milanska borza letos dosegla 14. aprila, ko je znašala komaj 272 milijard lir. Optimizem, kakršnega »piazza affari« že dolgo ni doživela, je seveda poleg poslov povečal tudi cene vrednotnic, kar se je poznalo v občutnem zvišanju borznih kazalcev: MIB je pridobil 1,72 odstotka, Mibtel 1,23, Mib-30 pa 1,39 odstotka. »Prevladuje občutek, da je najslabši trenutek v političnem razpoloženju že mimo in tega se začenjajo zavedati tudi v tujini,« je dejal eden izmed milanskih brokerjev. Glavni borzni kazalec je v teku sestanka prišel tudi do 2-odstotnega povišanja, največ povpraševanja pa je bilo po vodilnih vrednotnicah, po tistih, ki so najuglednejše v tujini in po nekaterih zavarovalnih, ki postajajo privlačne v perspektivi ustanovitve pokojninskih skladov. SEJMI / JUBILEJNA IZDAJA V Pordenonu od jutri 30. sejem radioamaterjev PORDENON - »Sejem radioamaterjev hi-fi« je naslov sejma, ki ga bodo jutri odprli na gospodarskem razstavišču v Pordenonu, na ogled pa bo do vključno ponedeljka, 1. maja, nepretrgoma od 9. do 18. ure. Sejem letos doživlja že 30. izdajo. Lani si ga je ogledalo 40 tisoC oseb, od katerih jih je nekaj tisoC prišlo iz tujine. Med njimi je bilo vec mladih navdušencev iz Slovenije in prireditelji se nadejajo, da bo zanimanje letos še veCje. Razstavljalcev, ki zasedajo 25 tisoC kv. metrov razstavnega prostora, je letos več kot 200. Poleg sejma radioamaterjev bo letos tudi 8. sejem elektronske tehnologije. Da je radioamaterski sejem pred 30 leti nastal prav v Pordenonu, gre zasluga moCni skupini radioamaterjev v tem krjau. V Italiji je trenutno 21 tisoč radioamaterjev, od teh vec kot tisoč v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so organizirani v sedmih skupinah. V Poredenonu si bo te dni mogoče ogledati kar precej posebnosti. Na prireditvenem prostoru bodo tehniki poštnega ministrstva namestili radipostajo, ki jo upravlja računalnik in ki je sposobna vzpostaviti povezave z vsem svetom. Razstavili bodo tudi postajo, s katero je Guglielmo Marconi govoril prek oceana. Hranijo jo v zasebnem muzeju Gratton pri Gorici. V sejemskih dneh bo deloval poštni urad s priložnostnim žigom, v soboto in nedeljo pa bo tekmovanje avtomobilov z nameščenimi napravami hi-fi car. (mw) Bančni sistem terja globoko strukturno preobrazbo RIM - Obrestne stopnje se bodo zaCele nižati komaj proti koncu prihodnjega leta, letošnje leto pa bo prehodno in bodo ostale na razmeroma visoki ravni. Tako predvideva raziskovalni zavod Prometeia v svojem periodičnem poročilu o gibanju bančnih bilanc, v katerem najdemo tudi opozorilo, da bančni sistem ne trpi toliko za konjunkturno, kolikor za pravo strukturno krizo. Za njeno rešitev bodo po mnenju analitikov Prometeie potrebne globoke organizacijske in strateške preobrazbe. Poročilo, ki hipotizira možni ekonomski scenarij v stabilnih političnih razmerah in ob nadzorovani inflaciji, predvideva, da bo raven neizterljivih bančnih kreditov letos še rasla (za 14 odstotkov), medtem ko višanje poslovnih presežkov Se ne bo zadovoljivo. Gibanje naložb in depozitov bo letos nekoliko oživelo, vendar bodo rasli po nižjih stopnjah kot bruto domači proizvod. Gibanje obrestnih stopenj pa bo še posebno letos pospešilo razkorak med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami, Čeprav bo pojav manj izrazit kot v preteklih letih. Bančni sistem letos kljub vsemu povišal stopnjo dohodkovnosti glede na tisto, ki jo je bil dosegel v lanskem letu, še naprej pa bo trpel zaradi neustrezne donosnosti kapitala, za kar seveda ne zadostuje le ugodna konjunktura, ampak so potrebne globoke strukturne preobrazbe. ALBANIJA / NA PODROČJU TUJIH VLAGANJ Italija glavni zahodni partner »dižave ortov« Investicije za zajezitev begunskega pritiska Med vsemi zahodnimi državami, ki pobliže spremljajo in podpirajo liberisticno preobrazbo albanskega gospodarskega življenja, je od vsega začetka, od prvih svobodnih volitev leta 1992, najbolj aktivna Italija. Je namreč država, ki poleg Združenih držav Amerike ter deloma Nemčije in Francije, vlaga največ sredstev v domovini Siptarjev. Ko so na primer v Tirani sklenili, da izdajo dovoljenje za postavitev obrata za stekleničenje kokakole, za kar so se seveda ogrevali Američani, je Italija takoj primaknila svoj pisker in tako je v razmeroma kratkem Času nastal obrat, vreden 9, 5 milijona dolarjev, pri katerem so v joint-ven-ture povezani albanski, ameriški in italijanski kapital. »To je prva lastovica kar zadeva tuje naložbe v naši državi,« je ob odprtju obrata podčrtal predsednik albanske republike Sali Beriša. Tudi opremo za obrat, v katerem je našlo zaposlitev okrog 100 oseb, je dobavila Italija. Zanimivo je, da se Nemci, ki so sicer po vlaganju v nekdanje države realsocializma na prvih mestih, v primem Albanije drže bolj v ozadju in se omejujejo na vlaganja manjših finančnih sredstev (v letu 1993 le 5,5 milijona dolarjev), in še to le v skupne pobude, ki jih Albanci prevzemajo na področju energetike in rudarstva. Italija je nadalje med vsemi zahodnimi državami tudi najbolj aktivna pri investicijah v razvoj albanskega turizma. Prizadeva si, da bi s pomočjo joint ventures ovrednotila zlasti albanske plaže, za katere meni, da se jim riše zanimiva in donosna prihodnost. Tako so italijanski podjetniki udeleženi pri uresničevanju cele vrste turističnih naselij ob albanski morski obali, italijanski kapital pa se živo zanima tudi za možnosti prevzema nekaterih hotelov, ki jih namerava tiranska vlada v kratkem privatizirati. Pri pobudah turističnega značaja se Italija na albanskih tleh sicer srečuje z moCno konkurenco Avstrijcev, ki pravkar gradijo v Tirani večji hotel, in s konkurenco kapitahstov iz Kuvajta, ki obnavljajo nekaj starih hotelov v mestu in njegovi okolici in ki projektirajo tudi večji turistični center najvišje kategorije. Ko so proti koncu leta 1992 albanske oblasti prevzele prve ukrepe za preosnovo domačega bančnega sistema, je Italija podpisala sporazum z novonastalo Nacionalno komercialno banko in ustanovila Al-bansko-italijansko banko, pri kateri je s 50 odstotki kapitala udeležen zavod Banco di Roma, medtem ko pripada druga polovica domači Nacionalni komercialni banki. To je prva banka, nastala na osnovi mednarodnega joint venture na albanskih tleh, drug podoben denarni zavod pa je Arab-sko-islamska banka. Pri tem zavodu, ki je nastal leta 1994 in katerega glavnica znaša 100 milijonov dolarjev, so udeležene albanska država (40%), dve banki iz Saudske Arabije (20%) in en denarni zavod iz Bahreina (preostalih 20%). Italija je v Albaniji udeležena tudi na področju telekomunikacij in v tem okvim zlasti v televiziji. Tako je RAI pristopila skupaj s francosko France 3 k uresničevanju posebnih televizijskih programov z naslovom »Albanija, da!«, katerih namen je propagirati možnosti za uveljavljanje, ki jih posebno mladi Albanci z nadpovprečno izobrazbo imajo na domačih tleh. Očitno gre za načrt, ki bo skušal omejiti izseljevanje Albancev v Evropo in Cez ocean. Dokaz za to je tudi nedavni pristop Švice k temu načrtu, saj tudi ta država že moCno Čuti pritisk albanskih beguncev. Med najnovejšimi pobudami, s katerimi se italijanski kapital uveljavlja v »dežeh orlov«, je tudi večja tovarna za proizvodnjo otroške hrane, ki jo je postavilo mešano itatijansko-albansko podjetje v bližini Tirane. Gre za obrat, katerega zmogljivost znaša 700 ton končnih izdelkov na leto in za uresničitev katerega je italijanska vlada dala dolgoročni kredit v višini 8, 8 milijarde lir. Italijani so prisotni tudi pri raznih pobudah, katerih namen je ovrednotiti albanske pristaniške zmogljivosti in prometne infrastrukture. Omeniti velja tudi živahno aktivnost italijanskih podjetnikov pri razvijanju malih in srednje velikih podjetij v vseh večjih središčih Albanije. V Skadru na primer deluje že 17 tujih podjetij, med katerimi je kar 10 italijanskih. Med njimi je tudi nekaj manjših tovarn za proizvodnjo oblačil in obutve. Računajo, da je v teh podjetjih zaposleno skupno okrog 3000 ljudi, katerih mesečna placa znaša v poprečju 350 ameriških dolarjev. Seveda je Italija aktivna tudi na področju pomorskega prometa z Albanijo. V tem okvim se uveljavlja tudi Trst, iz katerega vodijo v Albanijo trajektne proge, katerih se poslužujejo tovornjaki v mednarodnem prometu, ki se tako izogibajo nevarnostim, zapletom in zamudam na kopenskih prometnicah po Balkanskem polotoku. Lani je promet med Trstom in Albanijo dosegel skoraj 100 tisoC ton. Elio Fornazarič Italijanska država vse Dolj zadolžena RIM - Po podatkih Banke Italije je državna zadolžitev konec januarja letos dosegla 1 milijon 949 tisoC milijard lir ko je januarja lani znašala 1 milijon 771 tisoč milijard lir. Kar zadeva zadolžitev celotnega javnega sektorja pa centralna banka navaja podatek iz septembra lani, ko je znašal javni dolg 1 milijon 947 tisoC milijard lir. Proračunske potrebe državnega sektorja so po podatkih Banke Italije dosegle februarja letos 9.010 milijard lir, medtem ko so januarja znašale 8.500 milijard. Vsaj na tem področju statistiki centralne banke ugotavljajo upadanje, saj so se državne potrebe februarja lani gibale okrog 13 tisoč milijard lir. NOVICE Generali bo upravljala pokojninske sklade MILAN - Zavarovalnica Generah, banka Comit in londonski Robert Fleming Holdings (na kratko Fle-mings) so ustanovili družbo za finančno posredništvo (Sim), ki so jo poimenovali SIM-Co.Ge.F in ki bo skrbela za finančno upravljanje italijanskih pokojninskih skladov. Trije partnerji so se za ustanovitev joint venture dogovorili na osnovi priložnosti, ki jih potencialno obeta sistem dopolnilnega pokojninskega zavarovanja v Italiji, vendar ne izključujejo možnosti, da bi pridobili upravljanje pokojninskih skladov tudi v drugih državah EU. Sicer pa sodi pobuda tudi v okvir vse tesnejšega sodelovanja med Generah in Comitom, ki sta soudeleženi že v treh družbah na področju skupnih investicijskih skladov (GenerComit Gostione), dristribu-cije finančnih in zavarovalnih proizvodov ((GenerComit Distribuzione) in zavarovalništva (Assiba). SIM-Co.Ge.F, ki ima sedež v Milanu, razpolaga z začetnim kapitalom v znesku 15 milijard lir, pri ka-S| terem sta italijanski družbi udeleženi vsaka s 40 odstotki, britanski partner pa z 20 odstotki. Benetton znižuje cene svojih proizvodov TREVISO - Skupščina delničarjev družbe Benetton je vCeraj odobrila poslovni obračun za lansko leto, ki se je zaključil s Čistim presežkom v znesku 80,9 milijarde lir. Obnovili so tudi upravni svet, v katerem so med drugimi vsi štirje predstavniki družine Benetton: Luciano, Gilberto, Giuliana in Carlo. Delničarji so podprh tudi programe grupe Benetton, ki jo nadzira družinski Holding z 71,28-odstotnim delniškim paketom, za odjemalce izdelkov s tem zaščitnim znakom pa je najzanimivejša točka, ki govori o omejevanju cen. Te naj bi se v Italiji znižale za 8, v tujini pa za kar 13 odstotkov. Luciano Benetton je izjavil, da bodo letos cene njihovih izdelkov enake kot pred šestimi meseci in da bo do morebitnih podražitev prišlo šele prihodnje leto, in še to le v primeru podražitve uvoženih surovin. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezenzacije: ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, .tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, . tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038, 26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 SODELOVANJE FJK - SLOVENIJA Načrt ERSA za sirarski sektor _______ŠPETER / STUDIJSKI CENTER NEDI2A_ Dokumentarna razstava ob 5(Metnici osvoboditve Za obmejno področje Slovenije VIDEM - Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) bo glavni tuji partner za Slovenijo v izdelavi načrta »Crossborder cooperation« -skupno z občinskimi upravami Tolmina, Kobarida in Bovca- ki ga predvideva Evropska zveza glede preureditve mlekarskega in sirarskega sektorja na obmejnem področju Slovenije, ki se razteza vzdolž reke SoCe od izvira do Gorice. Upravni svet Ustanove za razvoj in promocijo kmetijstva je namreC sprejel prošnjo sekretariata za gospodarstvo Tolminske občine (podprlo jo je ministrstvo za znanost in tehnologijo republike Slovenije), po kateri bo prišlo do sodelovanja za predstavitev naCrta o preureditvi sirarne v Kobaridu in celotne preureditve sirarsko-mlekarskega sektorja v zgornji Dolini SoCe. Deželna ustanova ERSA ima na tem področju, predvsem pa glede organizacije in koordiniranja promocijskih služb in kmetijskega razvoja, že velike izkušnje. NaCrt bo vseboval vrsto spoznav- nih raziskav o sedanjem stanju, raziskave o stanju na tržišču, predloge za izboljšanje in morebitno preusmeritev proizvodov, ki jih pridobivajo s predelavo mleka ter konzulence za primerno preureditev proizvodnih enot. V bistvu gre torej za revizijo sirar-sko-mlekarskega proizvodnega sistema s pozitivnimi učinki na živinorejski sektor, ki je eden bistvenih v kmetijskem kontekstu na območju, ki ga prekrivajo izključno gorati in neugodni predeli. Med izbirami, ki jih bo treba sprejeti, so nekatere obvezne: proizvedene surovine bo treba uporabiti “in loco“, kakor tudi investicije za tipične in krajevne kmetijske proizvode; poleg tega bo treba “in lo-co“ oblikovati in spodbujati zaščitne znake. Predvideni razvoj bo lahko pozitivno vplival na ohranjevanje okolja in na socio-ekonomsko stanje področja in bo omogočil kmečki skupnosti, da lahko nadaljuje živinorejsko dejavnost in ne zapusti rodnih krajev. Fotografski material je večinoma prispeval M. Magajna SPETER - Studijski center Nediža pod pokroviteljstvom pokrajinske VZPI-ANPI bo z dokumentarno razstavo počastil 50-obletnico osvoboditve in zmage nad naci-fašizmom. Odprtje fotografske razstave »Benečija v miru in vojni« bo v danes, 28. aprila ob 18.30 v prostorih špetrske Beneške galerije. V naslednjih mesecih bodo zbrane fotografije prikazali še v Kobaridu, Čedadu, Tolminu, na Matajurju, v Trstu, Gorici in Ljubljani. Razstavni panoji prikazujejo različna časovna obdobja, ki so vezana na drugo svetovno vojno in na stvarnost v Benečiji. Fotografski material so največ črpali iz arhiva Studijskega centa Nediža in iz osebne zbirke tržaškega fotoreporterja Maria Magajne, ki je v fotoaparat ujel marsikateri pomemben trenutek partizanskega boja v Benečiji. Razstava prikazuje tudi več fotografij dveh priznanih domačih fotografov, Giuseppa Zorze-Muhora-covega in Francesca Chia-baia-Kuosa, ki sta že pred drugo svetovno vojno zbrala veliko zanimivega fotografskega materiala. Rudi Pavšič Na sliki: Bamaški par-tizam v Čedadu, 2. maja 1945 NOVICE »Stezice« po volitvah Televizija Koper - Capodistria bo v nedeljo posvetila oddajo »Naše stezice« občinskim volitvam na Tržaškem in Goriškem. V studiu bodo gostje novoizvoljeni župani slovenskih občin. Po treh oddajah, v katerih so predstavili kandidate slovenskih strank ali koalicij, in njihove programe, bodo v nedeljo spregovorili o delu, ki jih čaka, o trenutni politični situaciji v Italiji, in politiki, kot jo vodijo slovenski župani v Italiji. Na dvorišču naših »Stezic« bodo prisotni: Mario Lavrenčič, župan iz Doberdoba, izvoljen na koalicijski listi naprednih strank, Igor Petejan iz Sovodenj, predstavnik skupne napredne liste, Hadrijan Corsi novoizvoljeni župan Steverjana, predstavnik Slovenske skupnosti, županja zgo-niške občine Tamara Blažina liste Skupaj - In-sieme, župan Repentabra Aleksij Križman, prav-tako predstavnik naprednih sil in Boris Pangerc, novi župan Dolinske občine, tudi on predstavnik naprednih sil. Nekateri teh županov so bili potrjeni, ostali pa so na tem položaju prvič. Z njimi se bo v studiu pogovarjal Marij Šušteršič. Seminar o Internetu in telematskih mrežah TRST - V okviru pobud za poglobitev naj zanimivejših tehničnih vprašanj za podjetja bo deželna finančna družba Friulia priredila v sredo 3. maja v svoji konferenčni dvorani (v Ul. Locchi 19) seminar na temo: Internet in telemat-ske mreže - Oportunost za podjetja? Gre za aktualno vprašanje, ki ga je treba preveriti iz različnih aspektov za razumevanje kompetitivnih prednosti, ki bi jih lahko podjetja imela z uporabo emergentnih komunikacijskih služb. Internet je svetovna telematska mreža, na katero je povezanih preko 30 milijonov uporabnikov in bo predvidoma postala nenadomestljiv instrument za splošno spoznavanje in za trgovinsko promocijo. Odobrili zakon za gorske vodiče TRST - Druga komisija deželnega sveta F-Jk, ki ji predseduje Ivano Strizzolo, je s široko večino glasov odobrila (vzdržal se je le svetovalec Zelenih Ghersina) zakonski osnutek, ki mejuje izvrševanje poklica gorskega vodnika-alpinistič-nega učitelja in pripravnika gorskega vodnika. Poročevalec Claudio Cudin in odbornik Cristia-no Degano bosta sedaj pripravila nekaj sprememb na osnovi priporočil alpinističnega društva GAL Stavka gradbincev TRST - Sindikalne ortanizacije FILLEA-CGIL, FILCA-CSIL in FENEAL-UIL, ki zastopajo delavce gradbenega sektorja so oklicale za danes, 28. aprila vsedržavno stavko gradbincev, da bi tako podkrepili svoje zahteve po obnovitvi delovne pogodbe. Osrednja manifestcioja bo danes v Rimu, udeležilo pa se je bopredstavništvo gradbincev iz naše deležel. IZJAVA DEMOKRATIČNEGA FORUMA SLOVENCEV Po uspehu na volitvah ČEDAD - Demokratični forum Slovencev nam je po volitvah poslal tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da so nedeljske upravne volitve tudi v občinah, kjer živijo Slovenci, potrdile uspeh koalicij, ki jih sestavljajo napredne, demokratične in solidarnostne sile. Tako na Tržaškem in Goriškem, kakor tudi v Benečiji so te liste zmagale in danes lahko rečemo, da skoraj v vseh občinah, kjer živijo Slovenci, so te sile prepoznavne in so celo vodilne. Za DFS je še posebej važno, da so se med Slovenci na Videmskem uveljavile napredne liste in posebno županski kandidati, ki izhajajo iz socialistične miselnosti in se prepoznavajo v idejah in pogledih foruma, nekateri izmed njih pa so celo člani deželnega vodstva (Marinič in Paletti). Izredno pomembno je tudi dejstvo, da tako na Tržaškem kot na Goriškem so se v raznih listah uveljavili kandidati, ki se prepoznavajo v DFS, kar pomeni, da to gibanje ni še izumrlo, kvečjemu obratno. DFS posebej Čestita tistim županom, ki so se opredelili za ideje in poglede, ki jih podpira Forum. To so Igor Petejan (Sovodnje), Paolo Canalz (Grmek), Pasquale Petričič (Sovodnje), Firmi-no Marinič (Speter), Claudio Gabraz (Srednje), Lorenze Zanutto (Sv. Lenart) in Luigi Paletti (Rezija). Nedeljska uspešna volilna preizkušnja mora predstavljati osnovo tudi za nadaljnje dogovarjanje med progresističnimi in naprednimi silami. Dejstvo je, da povsod, kjer so se levo-sre-dinske sile predstavile skupaj, so zmagale. To je dejstvo, ki zahteva trezen razmislek tudi znotraj naše zamejske stvarnosti. PISMO UREDNIŠTVU Spoštovano Uredništvo! Glasbena matica se pridružuje Čestitkam svoji nekdanji gojenki Aleksandri Pavlovič in njenemu novemu pedagogu prof. Sijavušu Gadžijevu za lep uspeh na tekmovanju v Stresi. V dopolnilu k članku na goriški stram Primorskega dnevnika dne 18. aprila 1995 naj navedem le, da je Pavlovičeva za Časa petletnega šolanja na Glasbeni matici pri prof. Xenji Brass dosegla sledeče uspehe: -1. 1992 je na XXI. tekmovanju mladih glasbenikov R Slovenije osvojila E. nagrado; istega leta pa je na regijskem tekmovanju v Novi Gorici osvojEa I. nagrado; -1.1993 je na istem tekmovanju ponovno osvojila I. nagrado in posebno nagrado za najvišje število točk; isto leto je zelo uspešno opravila na tržaškem konservatoriju t. i. »V" corso«; -1. 1994 je na regijskem tekmovanju v Kopm z najvišjim številom točk ponovno zasedla I. mesto. V vseh teh letih pa je vedno Častno zastopala Solo GM na raznih srečanjih in nastopih v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Ravnatelj GM prof. Bogdan Kralj O racionalizaciji šolske mreže Prejeli smo in objavljamo Zakon št. 426 z dne 6. oktobra 1988, ki je v prvem členu prinašal finančno kritje za zadnjo in že zdavnaj zapadlo delovno pogodbo šolskega osebja, je v istem zamahu z drugim členom uvajal petletni načrt za racionalizacijo šol, razredov in učnih mest. Navajal je tudi okvirna merila, h katerim naj bi samostojna šolska ustanova težila: 50 učnih mest za vrtce in osnovne Sole, 12 razredov za srednje šole, 25 razredov za višje šole; uvajanje načrta pa je pogojeval z razmerami na teritoriju, da odvzem samostojnosti šoli ne bi ogrožal učinkovite šolske službe. Načrt je bil z zakonom 417/1989 potrjen za petletje 1990-1995. Leto dni kasneje je izšla prva ministrska odredba za njegovo postopno uresničevanje. Ta je dodeljevala pokrajinskim šolskim skrbnikom pristojnost pri določanju združevalnih predlogov: s posebnim ozirom na pogoje v prostoru, še zlasti na majhnih otokih in hribovitih področjih, da ne bo okrnjena vloga šol. V odredbi piše nadalje, da pri višjih srednjih šolah niso primerna združevanja šol, ker bi prišlo do težav v vodenju zaradi prisotnosti več različnih smeri ali eksperimentalnega uvajanja novih programov. Višje šole, ki imajo manj od dvanajst razredov, vsekakor izgubijo samostojnost, razen v primerih, ko gre za edino šolo take vrste v pokrajini. O predlogih šolskega skrbnika naj se izreče tudi pokrajinski šolski svet (po zakonu 932/1973 pa da svoje mnenje za slovenske šole Deželna komisija za vprašanja slovenskih šol). V zadnjem členu je odredba pooblaščala avtonomne pokrajine in dežele s posebnim statutom, da predpise uskladijo z lastnim statutom. Slovenske šole so enkrat več prezrli! Ze v svojem predlogu ministrstvu marca 1990 je takratni tržaški šolski skrbnik dr. Ottaviano Čorbi predlagal priključitev rojanske srednje šole F. Erjavca srednji šob F. Levstika na Proseku. V pismu je tudi izražal dvom v pravilnost izvajanja racionalizacijskih predpisov na slovenskih šolah, kjer jih ščitijo mednarodni sporazumi in zakon 1012. Opozarjal je dalje na majhno število razredov na učiteljišču A. M. Slomška ter predlagal v naslednjih letih zlitje didaktičnih ravnateljstev Sv. Ivana in Sv. Jakoba. Napovedal pa je, da ne bo izvajal novih ukrepov, dokler se ministrstvo ne izreče o postavljenem vprašanju. Priložil je negativno mnenje z utemeljitvami deželne komisije vprašanja slovenskih šol. Ko je junija 1990 ravnatelj Pečenko prejel od šolskega skrbnika obvestilo o pripravljenem dekretu za ukinitev samostojnosti srednje šole F. Erjavca, so starši vložili priziv na deželno upravno sodišče. DUS je ukrep zamrznilo. Odtlej so letno prihajale nove ministrske odredbe v zvezi z racionalizacijo in omejevalni ukrepi so obilno zarezali v mrežo italijanskih šol. V naslednjih letih je šolski skrbnik izdal še nekaj podobnih predlogov za slovenske šole, zadnja leta sta bili pod udarom tudi šempolaj-ska osnovna šola in mačkoljanski otroški vrtec, ministrstvo pa se o vedno znova postavljenem vprašanju ni izreklo. Mačkoljanske-ga vrtca sicer ni na seznamu šol v Posebnem statutu; ker pa v Posebnem statutu piše, da se slovenske šole lahko odpirajo povsod, kjer so otroci slovenskega maternega jezika, je enako zaščiten kot druge šole. Čeprav se napovedano petletje izteka, da je tudi zadnja ministrska odredba (9. nov. 94) navodila za racionalizacijo v naslednjem šolskem letu. Vsebuje tudi priporočilo, naj se upoštevajo ekonomske, kulturne in socialne razmere v prostoru ter možnosti prevoza. V hribovitih področjih, na malih otokih in na področjih s posebnimi etničnimi ali jezikovnimi značilnostmi, se eksperimentalno in izjemoma lahko združijo vrtec, osnovna in srednja šola. Dežele s posebnim statutom in avtonomne pokrajine uvajajo pred- pise v skladu z lastnim statutom. V krogih slovenske manjšine je v teh letih dozorela zavest, da je potrebno posodobiti slovensko Šolsko omrežje na našem ozemlju tako, da bo Sola ustrezala današnjim razmeram, da bo nudila mladim rodovom največ in lahko vzgajala v njih jezikovno, kulturno in strokovno samozavest ter bo lahko kos vakod-nevnim odstopom in asimilacijskim pritiskom okolja. Lani poleti je Šolski odbor sprejel sklep, da poveri SLORIju raziskavo o slovenski šolski mreži na osnovi osnutka, za katerega je bil zadolžen pok. Pavel Stranj. Po prvotnem zastoju zdaj raziskavo vodijo drugi raziskovalci SLORIja in prvi izsledki bodo predstavljeni šolskemu odboru pred iztekom tega šolskega leta. Za šole manjšine ne morejo veljati ista pravila kot za šole večine. Tudi slovenska manjšina v Italiji ima pravico, da sooblikuje glede na lastne potrebe. Slovenske Sole, ki si jih je priborilo primorsko ljudstvo s težkimi žrtvami v osvobodilnem boju, delujejo enainštirideset let po prihodu Italije Se vedno v neurejenih razmerah in si morajo vsak dan nanovo izboriti svoj prostor pod soncem. Edina gotovost ostajajo mednarodne pogodbe, ki nam edine nudijo možnost, da vsaj v njimi nastopamo kot subjekt. Živka Marc G LE DALI Š Č E Mimma Gallina: »Trstu smo v tem obdobju vtisnili poseben kulturen pečat« GLEDALIŠČE Kako ljudje z meje razmišljajo o njej in o domovini Mimma Gallina (levo na sliki, foto KROMA), ravnateljica Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine po triletnem mandatu zapušča Trst. Pred današnjim poslovilnim srečanjem smo jo zaprosili za pogovor. Kako se počutite pred odhodom? »Žalosti me, da moram preveliko stvari pustiti nedokončane. Trenutno je se veliko naših dejavnosti v teku, sezona sploh ni končana, tako da je ta predaja vajeti kar težka bodisi zame, ki odhajam, kot za ubogega Calendo, mojega naslednika, za katerega začetek v takih pogojih ne bo lahek.« Pravgotovo ste že izdelali obračun triletnega dela. »Obvezala sem se, da javno predstavim obračun dela na današnjem srečanju (ob 18. uri v gledališču Ros-setti). Mislim, da smo v tem času dali poseben pečat kulturnemu življenju v mestu. Povečala se je vloga gledališča v mestu, predvsem zato, ker je gledališče dalo večjo pozornost mestu v njegovi celoti. Verjetno se bo te usmeritve držalo tudi novo vodstvo, kot bo verjetno še dalje spodbujalo večjo prisotnost gledališča na deželni ravni. Mislim, da bo tudi povezovanje s slovenskim gledališčem in večja pozornost do slovenske komponente v mestu nadaljevalo svoj naravni razvoj, saj je to linija, s katero se strinjata tudi sedanji upravi, občinska in deželna. Sodelovanje med obema stalnima gledališčema je bilo do sedaj le na teoretski ravni, v bistvu se ni do kooperacije za postavitev Handkejevega dela Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem nič konkretnega zgodilo.« Kateri je najboljši rezultat vašega triletnega vodstva? »Na finančni ravni je to brez dvoma triletno pametno upravljanje, kar sploh ni pogosto za italijanska javna gledališča. Tudi za to gledališče je do mojega prihoda veljalo isto. Glede kakovosti pa so mi bolj pri srcu procesi od posameznih produktov, zato sem zelo zadovoljna, da sem vpeljala proces agregacije nove delovne skupine, posamezne postavitve kot Medeja, so bile le etape na poti za oblikovanje identitete nove stalne gledališke skupine, ki bo v bodoče pravgotovo oblikovana drugače, saj ne bo novi vodja le organizator, temveč tudi reži- ser, torej z lastnimi odrskimi ambicijami. Predvsem pa je pomembno dejstvo, da se je v zadnjih dveh letih med našo publiko izoblikovala skupina obiskovalcev, ki se začenja zanimati tudi za alternativne postavitve in predstave izven konvencionalnih shem. Predolgo je bilo zaradi tega konvencionalnega gledanja na kulturo mesto odrezano od marsikaterega dogajanja in novih ponudb.« Cernu pripisujete to odtujenost? » M i -slim, da je odgovoren tisti, ki interpretira želje občinstva. Uprava kulturne ustanove mora upoštevati želje in tržne zakonitosti, a ne sme biti sužnja občinstva. Ce se o-mejimo na to, da moramo zadovoljiti želje občinstva, ne da bi istočasno poskušali izostriti njegoveg okus z novimi ponudbami, tvegaamo, da se nivo gledališča uravna na nivo televizije in pripelje gledališče do samomora. Specifika gledališča je v soobstajanju tradicije in stalne prenove, ki je mogoča samo v predstavi v živo. Ce ne rehabilitiramo te njegove posebnosti in iščemo novih poti, novih načinov podajanja, novih ritmov, lahko postane gledališče popolnoma brezmiselno. Mislim, da je naše, tudi starejše občinstvo povsem sposobno za sprejemanje in dojemanje novih teženj. Najbolj emblematičen je primer Handkejevega Časa, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem. Pri tej predstavi se je občinstvo razdelilo na nav- dušence in na ogorčene: nekateri, ki so bili z začetka Skandalizirani, so se vrnili na ogled predstave.« Med vaše zamisle spada tudi projekt »Od Donave do Jadrana«. »Namen je bil ponuditi mestu vlogo povezovalca ter ga razbremeniti manjvrednostnega kompleksa napram avsroogrskemu zaledju in ga projeci-rati proti jugu. Razvoj Trsta je lahko možen samo v luči povezovanja med vzhodnimi predeli Evrope, Balkanom in Sredozemljem. V tej perspektivi zavzema naše mesto strateško pozicijo. Naš projekt je želel seznaniti z različnimi kulturami, ki nas obdajajo. Za letos smo se odločili, da spoznamo madžarsko in avstrijsko gledališče. Predstavi v repertoarju sta izraz avantgardne dejavnosti teh dveh kultur, zakjučuje pa se z gostovanjem italijanskega gledališča z Reke. Upam, da se bo projekt nadaljeval tudi s pomočjo morebitnega finansiranja Evropskega sveta. Seveda izraža ta projekt izrazito mednarodno valenco, to naj bi bilo tudi poslanstvo tega gledališča in naše dežele nasploh. Tudi naši letošnji produkciji Medeja in Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem« sta spadali v to logiko. Medeja, najbolj sredozemski mit kar jih lahko pojmujemo, izraža v Grillparzerjevi predelavi predvsem težave sožitja različnih narodov in sprejemanja različnih, nam tujih kultur, problem, ki je za Grill-parzerja v Avstro- ogrskem cesarstvu 19. stoletja zavzemal velike razsežnosti in ki ni danes, ob koncu 20. stoletja, nič manj živ...« Tatjana Dolhar Niz raznovrstnih prireditev s skupnim naslovom Od Donave do Sredozemlja, ki si ga je Deželno stalno gledališče FJK zamislilo kot nekakšno razmišljanje o prepredanju raznolikih kulturnih vplivov v naših krajih in o dogajanju v sosednjih deželah, se je zaključil s predstavo La frontiera (Meja) v postavitvi Italijanske drame z Reke. Delo je nastalo na podlagi romana Franca Veglianija, ki je v njem strnil marsikatero osebno izkušnjo. Pred dvanajstimi leti umrli pisatelj se je rodil v Trstu leta 1915. Mati je bila Tržačanka, oče, sodnik, pa Istran. Otroštvo je preživel na Krku, nato se je družina preselila v okolico Opatije. Ze mlad se je ukvarjal z leposlovjem. Leta 1941 je bil vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Afriko. Le nekaj mesecev pozneje je bil zajet, tako da je vojno preživel v vojaškem taborišču v Egiptu. V Italijo se je vrnil šele leta 1946. Tu je sodeloval pri raznih revijah, zlasti pa je pomembno sodelovanje s Curziom Mala-partejem. Umrl je leta 1982 v kraju Malcesine blizu Vareseja. Roman La Frontiera je objavil leta 1964. Za oder ga je priredil Ghigo de Chiara, ki z Ve-glianijem poleg ljubezni do gledališča druži še vojna izkušnja v Afriki in dolgoletno ujetništvo. Bil je gledališki kritik in avtor gledaliških del ter odrskih priredb pripovednih del italijanskih pisateljev. Izkušnje obeh avtorjev se zrcalijo tudi v glavnem junaku romana, mladem italijanskem oficirju Francu. Dogajanje je postavljeno v poletje 1941. Franco, ki je bil ranjen v Libiji, sklene preživeti zdravniški dopust na Krku, otoku svoje mladosti. Tu se spoprijatelji s starim Simeonom, ki je Italijan po jeziku, vendar zanj beseda "domovina" nima retoričnega prizvoka, ki je bil značilen za njegovo dobo. Bil je zvest funkcionar avstroogrskega cesarstva, nato lojalen podanik jugoslovanskega kraljestva, in tudi sedaj, ko so otok zavzeli Italijani, gre njegova zavzetost le morju in otoku, kjer mu je dom. Stari Simeone vidi v Francu podobo nečaka Emidija Orlicha, ki je umrl v prvi svetovni vojni kot avstroogrski oficir na ruski fronti. Tudi on si na začetku vojne ni postavljal vprašanj o lastni identiteti, le v stiku z drugimi vojaki in oficirji različnih narodnosti se je začel zavedati svojega italijanskega rodu. Zlasti po srečanju s Slovencem Bogdanom Malalanom se njegova zvestoba cesarju začne majati, začenja si postavljati vprašanje izbire med dobrim in zlim, vprašanja o tem, kaj je dobro in kaj zlo. Njegova smrt je zavita v skrivnost: so ga streli pokosili med poskusom prebega na sovražnikovo stran? Medtem ko po drobcih spoznava Emidijevo osebno zgodbo, se tudi v Francu vedno jasneje postavljajo vprašanja identitete človeka z meje in zavest o marsikdaj zgrešenem pojmovanju domovine ter o naših dolžnosti do nje. So to dolžnosti, ki nam jih narekuje retorika, ali tiste, ki nam jih narekuje naše srce in ne poznajo meja, kot daje misliti Simeonova odmaknjenost, ki ni pogodu italijanskim oblastem in ga zato stane internacijo v Italijo? Gre torej za vprašanja, ki so še vedno živa med nami, ljudmi z meje, in seveda med člani Italijanske drame iz Reke, ki je v tem primeru glasnik italijanske manjšinske skupnosti, kar je čutiti zlasti v liku starega Simeona, ki ga igra Giulio Marini, a tudi v ostalih vlogah skladno uigranega ansambla. Predstavo je režiral Nino Mangano, ki je skušal ohraniti jedro poetičnost Veglianijevega dela. Preposta, a funkcionalna scena, je nastala po zamisli Pier Paola Bislerija. Dobro izbrana in sugestivna glasbena kulisa pa je delo Silvija Doinatija. (bov) Aktualna zgodba o življenski poti novinarja Pereire v prepričljivi interpretaciji Mastroiannija r* Sostiene Pereira. Italija-Francija-Portugal-ska, 1995. Režija: Roberto Faenza. Scenarij: R. Faenza in Sergio Vecchio. Scenograf: Giantito Burchiellaro. Fotograf: Blasco Giurato. Glasba: Ennio Morricone. Igrajo: Marcello Mastroianni, Daniel Auteuil, Stefano Dionisi, Nicoletta Bra-schi, Joaquim De Almeida, Marthe Koller. Sostiene Pereira je najprej sodoben roman in best-seller italijanskega pisatelja Antonia Ta-bucchija, film pa skupni rezultat treh močnih ustvarjalcev, ki so združili svoje karizme, da bi tudi film - kakor roman - ne šel mimo neopazen: režiser Roberto Faenza, sicer atipični avtor na italijanskem in mednarodnem tržišču filma, Marcello Mastroianni, igralec sedemdesetih let in stopetdesetih filmov, ki je tokrat le malo dal na svoj znani lik, in Antonio Tabuc-chi, toda ne v vlogi soavtorja scenarija, temveč kot oblikovalec odločnih in jasnih dialogov, ki jih vsak dober film zahteva. Trojica obravnava razmerje med časnikarstvom in politiko, temo, ki danes buri duhove bolj kot v preteklosti. Se pred izidom je bil film povod za javno debato na univerzi v Piši, ko sta se Faenza in Tabuc-chi srečala s tremi uredniki italijanskih dnevnikov; film je neobičajnemu forumu dal tudi ime - Poklic Pereire: ko obveščanje postane težavno. Kako bi si lahko kaj drugega pričakovali, ko pa je bila usoda romana v le enem letu njegovega obstoja predmet najrazličnejših ocen in njegovo sporočanje problematično! Navdušenim recenzijam in številnim priznanjem se je zoperstavila (politična) polemika in pori- nila delo v središče političnega viharja. Tabucchi je bil obtožen pamfletističnega natolcevanja in strateškega vodenja sublimirane progresistične propagande. Bilo je samo nekaj tednov pred lanskimi marčnimi volitvami. Lisbona, toplo poletje 1938; zrak je zatohel, da človeku znoj kar lije s čela. Na ljudi Portugalske pritiska diktatorski režim Antonia Salazara, ki je zaradi bližajoče vojne še bolj nasilen. Zgodba filma pripoveduje, kako je Pereira, zakotni urednik kulturne strani portugalskega časnika Lisboe, vdovec in samotar, sramežljivec in užaloščen starec, ki razmišlja v pogovoru s sliko umrle žene, prišel do oživitve in spreobrnitve k politični akciji. Portugalski trinog je prekanjeno udomačil sredstva javnega obveščanja, ki bdijo nad ljudmi kakor čuva pastir pohlevno čredo. Faenza pristavi zgovoren dokaz in vključi v film avtentične posnetke istodobnega propagandnega filma A revolugao di maio, ki ga je portugalsko občinstvo nagradilo z izrednim uspehom leta 1938. In vendar se najdejo ljudje, ki ostajajo negibni v zlatem molku. V tem dejstvu se odpira drama Pereire, ki se kakor preštevilni Portugalci dolga leta ne zaveda diktature, in kot molj prebiva v svoji tesni hiši, sam sebi v breme, v literarnem limbu, od koder ne prihaja znamenj za vstajo. Da to niso lahke pravljice, dobro vemo; še so včasih izo-braženci neobčutljiva kasta, ne pa družbeni činitelji. Ob igralcih, ki si ne zaslužijo vsi pohvale, včasih šibki in neokretni, celo togi ob značajskih Ma- stroianniju ali Francozu Auteuilu, odkrivamo šarmantno igralko - Lisbono, eno izmed evropskih prestolnic, odmaknjeno v periferijo, različno od tiste, ki je zaigrala v VVendersovem Lisbon Story, obžarjena od vročega sonca in sinje svetlobe, ki nikoli ne zmanjka. Nemški režiser je upodobil sodobno Lisbono, medtem ko je Faenza obnovil pretekli videz mesta, ki še danes hrani številna skoro nedotaknjena znamenja preteklega stanja. Podoba mesta dopolnjuje ekspresivno zgodbo Pereire: sivi mračni toni so primerni za dekor kraja, katerega svetlobo zatemnuje vlada trinoga, Pereirov urad je prašen, predmeti črni in težki. Nič ne more biti svetlega v pasivnem bivanju Pereire, ki se spogleduje z mislijo na smrt, okrog njega režimarji pa pobijajo. Izhajanje iz teme in prebujanje zavedanja se dogajata in izpopolnjujeta prek srečanj med Pereiro in posamezniki, ki se ga dotaknejo v njegovem pasijonu: natakar Manuel, Židinja z vlaka, moški in ženska - revolucionarja, karizmatični Cardoso. Spreobračanje je stopnjevano do zelo očitnih zadnjih kadrov, v katerih izvršena osebna revolucija zaznamuje fiziognomijo Pereire: iz bojazljivca je vstal akter dogodkov, voljan za življenje, drug človek in v njem prepoznamo žilavega Mastroiannija, ki smo ga dotlej, znojnega in trebušastega, postaranega in ugaslega, skoraj s starim likom Pereire odločno zavrača- li. Morda bo odslej ohranil Pereira za vekomaj Mastroiannijev obraz, kakor se rado zgodi z junaki iz književnih del, za katere potrebujemo objektivno fizično podobo. Tabucchi sam je filmsko predalavo svojega romana dovolil pod pogojem, da bo njegov umišljeni lik uresničil edino Mastroianni. Filmske predalave knjižnega dela imajo tudi v tem svoj smisel. Pisana zgodba je bila spremenjena v film, prevzela je drug jezik in zaživela v novi obliki; morda pa je po poti le izgubila nekoliko sile in globine. Dogajanje, ki spremlja in bo še spremljalo roman in film v zbegani Italiji, zgovorno zatrjuje, da so politični mediji tudi knjiga, časopis in film; njih oblast preverjajo družbe v dobrih in v slabih učinkih že celo naše stoletje. Igor Devetak IZŠLO JE Nace Šumi: Znak v prostoru Izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1994, str. 95, trda vezava, 23 x 30 cm. Knjiga Naceta Šumija o arhitekturi nove avtobusne postaje v Novem mestu je tretja iz serije predstavitev dela arhitekta Marka Mušica. Odločitev za takšno osredotočenje na Mušičev ustvarjalni opus je avtor razložil kot sad njegovega vrednotenja dela tega arhitekta kot vrh sodobnega slovenskega arhitekturnega dogajanja. V knjigi je monografsko obdelana le ena arhitektova stvaritev od začetnega natečajnega projekta prek študij in izvedbenega projekta do evaluacije detajlov in celostne podobe stavbe in njene urbanistične vključitve v življenje mesta. »Avtobusna postaja že nekaj let stoji taka, kakršno so v naglici postavili brez ravnokar navedenih sestavin. No-vomeščani so se nanjo navadili, med šuše zainteresiranimi pa zbuja upravičeno pozornost. Da bi pospešili njeno dokončanje, je eden od namenov te knjige,« pravi Nace Sumi in dodaja, da gre tu za dober zgled polnokrvne arhitekture, ki se vclenja v svoje okolje, ne da bi ga izničevala, temveč mu dodaja pomemben mestotvoren dodatek. Knjiga je dvojezična (tudi v angleščini), s Cimer lahko pomembno vpliva tudi na predstavitev naše arhitekture v tujini. (M. V.) i KNj-Gi MaksTušak: Risanje v psihodiagnosliki 1 Razprave Filozofske fakultete, izdal Znanstveni inštitut Filozofeke fakultete, Ljubljana 1995, str. 261, mehka vezava, 16x23, 5 cm. Risanje v psihodiagno-stiki 1 je prvo tovrstno delo slovenskega avtorja in se tako uvršCa v redke monografske obravnave risalnih psihodiagnosti-Cnih tehnik v svetovni psihološki literaturi. Zahtevno delo je opravil avtor z velikim poznavanjem problematike, napisal pa ga je sistematično, problemsko utemeljeno in kritično. V knjigi podaja tudi rezultate večletnih raziskovanj na tem področju. Delo je tehten prispevek k razvoju stroke, ki je z njo pridobila temeljno delo na obravnavanem področju, je v predstavitvi knjige med drugim zapisal Janek Musek. O izrednem zanimanju za tovrstno literaturo kaže dejstvo, da imamo pred sabo že drugo dopolnjeno izdajo (prva je izšla leta 1992 in bila kmalu razprodana). Dopolnjena verzija prinaša predvsem dodatke k preizkusom Risanja moža in Risanja človeka. K psiho-sindromom pa je bilo dodane še nekaj kazuistike s področja incesta, suicidalnosti in pa kliničnih skupin - morilcev in posiljevalcev ter psi-hotikov. Knjigi je dodan tudi v nemščino preveden povzetek. (M. V.) NA KRATKO Tristan in Izolda v Mariboru LJUBLJANA- V začetku junija bo v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču plesno gledališka premiera po znanem srednjeveškem mitu Tristan in Izolda. Predstavo režira Maja Milenovic VVorkman z izvrstno mednarodno zasedbo iz ZDA in Velike Britanije. Za Tristana je izbran izvrsten plesalec Kenneth Tharp iz Velike Britanije, Izolda pa bo Andrea Lieske iz Združenih držav, Berlinčanka, ki že leta živi in dela v Nevv Yorku. Po besedah Maje Milenovic VVorkman so s sodelavkama Vilmo Štritof in Marto Frelih izbrale sedem stoletij stari srednjeveški mit zato, ker najbolj pooseblja romantiziranje ljubezenskih Čustev, značilno za duhovnost in Čustvovanje sodobnega zahodnega sveta. Predstava mita ne ovrže, paC pa ga ohranja in tematizira v njegovi aktualnosti. (A. P.) Atelje 212 prvič po vojni v Sloveniji MARIBOR - S kontroverzno in izzivalno dramsko uspešnico Oleanna Američana Davida Mameta, se bo v petek, 5. maja, na starem odru mariborskega gledališča prvič po razpadu Jugoslavije predstavilo beograjsko avantgardistično gledališče Atelje 212. Gledališče, ki sta ga leta 1958 ustanovila Mira Trailovid in Bojan Stupica, se je oblikovalo v enega najzanimivejših in v zahodno kulturo ter sodobna iskanja zazrtih in je postalo temeljni kamen nekoč uglednega mednarodnega gledališkega festivala Bitef. Tudi danes skuša Atelje 212 nadaljevati tradicijo posredovanja novega. Oleanna je bila od premiere (maj 1994) izvedena veC kot štiridesetkrat v vseh večjih središčih sedanje Jugoslavije, lani decembra pa je Atelje 212 z njo uspešno gostoval v Kanadi. Predstavo je prevedla, priredila in zrežirala Vida Ognjenovič na sceni Borisa Maksimoviča in ob kostumografiji Ljiljane Dragovič, glasbo je izbrala Ivana Stefanovič. V glavnih vlogah se bosta v tej - edini predstavi v Sloveniji predstavila Svetozar Cvetkovič (v SNG Maribor igra Razkolnikova v Ruski misiji) in Nataša Culjkovič. Po nastopu v Mariboru bo Atelje 212 z Oleanno gostoval v Londonu in na Dunaju. (A. G.) Avignonski odrski festival 1995 PARIZ (AFP) - Letos bo v južnofrancoskem mestecu Avignon potekal gledališki in plesni festival od 7. do 30. julija. Poleg francoskih bo sodelovalo tudi veliko tujih skupin, saj prireditelji napovedujejo udeležbo gledaliških skupin iz Poljske, Italije, Velike Britanije in Romunije ter plesnih skupin iz Nemčije, ZDA in Madžarske. LITERATURA / PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI Coca-Cola v$ noMotreli ATLANTA - Tisti zbrani, ki so želeli slišati nasvet, kako postati uspešen pisatelj, so bili razočarani, kajti osem nobelo-vih nagrajencev za literaturo, povabljenih v pr vihtreh dneh tega tedna v prestolnico coca-cole, ni dajalo nobenih tovrstnih »receptov.« »Ponosni smo na ta dogodek,« je izjavil predsednik olimpijskega organizacijskega komiteja. Od 19. julija do 4. avgusta prihodnje leto bodo v Atlanti namreč potekale Olimpijske igre, Id so jih mnogi preimenovali v »igre coca-cole«. Jeflrey Babcock, direktor kulturne olimpijade, je izjavil, da so tovrstna »srečanja neke vrste vrnitev k starim olimpijskim idealom, saj gre za združitev duha, telesa in misli.« T.i. »kulturna olimpijada« ima kar 20 milijonov dolarjev proraCunaega, namenjen za organizacijo 200 prireditev, od koncertov country glasbe do nastopa pevke Jesse Norman. V različnih krajih ZDA bo odprtih kakih 25 razstav, namenjenih predvsem predstavitvi kulture južnih predelov ZDA. Nobelovi nagrajenci za literaturo: American poljskega porekla Czeslaw Milosz (1980), Francoz Claude Simon (1985), Nigerijec Wole Soyinka (1986), American ruskega porekla Joseph Brodsky (1987), Mehičan Octavio Paz (1990), Derek VValcott iz Toba-ga (1992), Američanka Toni Morrison (1993) in Japonec Kenzaburo Oe (1994) niso kazali kakšnega posebnega navdušenja nad zamishjo atlant- skih prirediteljev. »Prišel sem zaradi drugih pisateljev, da bi se z njimi pogovarjal o literaturi, kajti rad se občasno srečujem z njimi,« je izjavil Claude Simon in dodal, da ga olimpijske igre prav nič ne zanimajo in da nima nobenega »sporočila svetu in prihodnjim generacijam.« Kenzaburo Oe je previdno izjavil, da po »njegovem mnenju ni nobene neposredne povezave med literaturo in olimpijskimi igrami«. Ted Koppel, komentator ABC-ja in voditelj pogovorov za okroglo mizo, je odkrito priznal, da ne ve, zakaj so pisatelji sploh prišli v Atlanto. Med okroglo mizo, ki je privabila približno 400 poslušalcev (med njimi je bila polovica učiteljev), so slavni možje klepetali med seboj, medtem ko je eden od njih bral odmek iz svojega dela. Vsakdo, ki jih je hotel poslušati, je moral odšteti 200 dolarjev. NajveC odklonilnih izjav je bilo izrečenih na raCun televizije. Wole Soyinka je skušal dati srečanju bolj otipljiv peCat; ostale nobelovce je pozval, naj se pridružijo predlogu Unicefa, ki poziva vse vojskujoče, naj v Času olimpijskih iger položijo orožje. Njegov predlog je ostal brez odgovora; Czeslavv Milosz je prekinil neprijeten molk z besedami: »Ne vem, zakaj je ta predlog tako težko podpreti.« Med tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali atlantski gimnazijci, so bila nobelovcem postavljena zelo pragmatična vprašanja, predvsem o njihovem ustvarjanju in umetnosti ter kako postati pisatelj. »To mi je ukazal nek demon,« je izjavil Octavio Paz. Najbolj resnega obraza je bil Claude Simon, ki ni odgovoril na nobeno vprašanje. Kasneje je izjavil, da je to, kar obljubljajo ameriške univerze - namreč uCenje pisateljevanja - »Cista neumnost«. »Postal sem pisatelj zato, ker sem bil slab slikar,« je priznal. Frederic Bichon / AFP FfesHhml vCommesu LJUBLJANA - 48. mednarodni filmski festival v Cannesu se bo začel 17. maja. Organizatorji so pred dnevi objavili sestavo žirije in naslove 24. filmov, ki se bodo potegovali za zlate pahne. Devetčlanski žiriji predseduje francoska igralka Jeanne Moreau. Žirija bo odločala med šestimi ameriškimi, štirimi britanskimi in tremi francoskimi filmi, v tekmovalni del pa so uvrščeni tudi italijanski Moteča ljubezen (Mario Mar-tone), španski Kronenove zgodbe (Monbco Armendariz), grški Pogled Uliksesa (Theo Angelopoulos), romunski Senatorjevi polži (Mircea Daneliuc), belgijski Med hudičem in globokim modrim morjem (Marion Hansel), tajvanski Dobri moški dobre ženske (Hou Hsiao Hsien), ju-goslovansko-francoski Podzemlje (Underground; Emir Kusturica), portugalski Samostan (Manoel de Oliveira), japonski Sharaku (Masahiro Shinoda), kitajski Sanghaj-ska trojica (Zhang Yimou) ter film iz Malija Čas (Sulejman Cisse). Letošnji cannski festival s šestimi ameriškimi filmi v tekmovalnem delu pomeni njegovo vrnitev, in to predvsem velikih ameriških študijev, saj so jih že nekaj let iz tekmovalnega dela spodrivah neodvisni ameriški filmi. Tako se bodo za zlate palme potegovali filmi Disneyja, Columbie in Foxa. Tekmovali bodo Jim Jar-musch z Mrtvecem (Dead Man), John Boorman z Za Ran-goonom (Beyond Rangoon), Larry Clark z Otroci (Kids), Tim Burton z Edom Woodom, Philip Haas z Angeli in insekti (Angels and insects) in James Ivory z Jeffersonom v Parizu (Jefferson in Pariš). Britanci bodo prisotni med drugim s filmom Norost kralja Jurija, ki je ostal brez Oskarjev, in z zgodovinskim filmom Kena Loacha Zemlja in svoboda (Land and Freedom). Festival pa bo 17. maja odprl francoski film Mesto izgubljenih otrok Jean-Pierra Jeuneta in Marca Gara (avtorja razvpitega Delikatessen), za palme pa se bosta potegovala tudi francoska filma Ne pozabi, da boš umrl (Xavier Beauvois) in Sovraštvo (Mat-hieu Kassovitz). Ob stoletnici svetovnega filma bodo na festivalu, ki bo potekal do 28. maja, pred projekcijami celovečernih filmov predvajali kratke filme na temo »sprehoda po klasikih filma«, ki so jih na pobudo britanskega filmskega inštituta posneli znani režiserji. V spremljevalnem programu pa se bo Cannes poklonil mojstru ameriškega vestema Johnu Fordu z retrospektivo njegovih 25. filmov in z obsežno razstavo. (Reuter, AFP, V. R.) VABILO NA RAZSTAVE Novo doslej: Predpraznični teden je prinesel kar nekaj novih razstav, med katerimi izstopajo projekti, vezani na imena iz tujine. Ker v zadnjihpredprazniCnih dneh tudi galerije počivajo, danes napovedi skorajda ni. V Galeriji Visconti Fine Art Koli-zej v Ljubljani je na ogled obsežna prodajna razstava grafik znamenitega Katalonca Joana Miroja (1893 - 1983). Grafična dela izhajajo iz povojnih let, ko se je Miro, eden najpomembnejših nadrealistov, še zlasti posvetil grafiki; na ogled so Utografije, jedkanice in akvatinte, ki jih je avtor izdelal med letoma 1948 in 1975 (do 10 junija, Gosposvetska 13, prost vstop, ogled možen dnevno med 10. in 12. uro ter med 12. in 16. uro, predhodna naja- va na tel. 061/13 32 087). Razstavljeni so tako samostojni grafični listi kot dela iz grafičnih map (na ogled je okoli 40 del, v galeriji jih sicer hranijo še okoli 50), njihove cene pa se gibljejo med 600 in 30 tisoč DEM. Del izkupička naj bi v galeriji namenih tudi skladu za obnovo Kolizeja, ki je zaenkrat še v ustanavljanju. Razstava ponuja obiskovalcem možnost srečanja z deli enega temeljnih avtorjev evropskega 20. stoletja, hkrati pa tudi spoznavanje drugačnega, pri nas še ne dovolj uveljavljenega načina galerijskega dela; Galerija Kolizej je zasebna galerija intimnejših, komornih dimenzij, najave obiska so potrebne zaradi individualiziranega pristopa do obiskovalcev. V MGLC v ljubljanskem Tivoliju razstavlja Hermann Nitsch; razstava, ki jo je avstrijski umetnik naslovil O. M. gledališče, obsega slike, relikte in fotografije likovnih del in instalacij (do 28. maja, Pod turnom 3, vstopnina 200/100 SIT, od torka do sobote med 10. in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro, katalog s tekstom dr. Arnulfa Rohsmanna 1.000 SIT). V Mestni galeriji Ljubljana so ob bližnji petdesetletnici zmage nad fašizmom pripravih razstavo Iz novinarske beležke fotografa ing. Mirana Pavlina v vojnih letih 1941 -1944 (do 3. maja, Mestni trg 5, prost vstop, vsak dan med 10. in 18. uro). V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so v povezavi z lanskim 3. bienalom slovenske grafike OtoCec - Novo mesto pripravili razstavo Profesorji grafike 1945 -1995. Z razstavo so obeležili pol stoletja delovanja ljubljanske Akademije za likovno umetnost, razstava pa obsega dela Božidarja Jakca, Rika Debenjaka, Bogdana Borčiča, Zvesta B. Jakac: Lastna podoba, 1965, lesorez V Galeriji Kolizej so na ogled grafike Joana Miroja (Foto: 2. 2./BOBO) Apollonia, Branka Suhya in Lojzeta Logarja (do 28. maja, Muzejska 7, vstopnina 200/100 SIT, od torka do sobote med 10. in 17. uro, katalog 3. bienala slovenske grafike 8.000 SIT). V mariborskem Razstavnem salonu Rotovž, ki deluje v okviru Umetnostne galerije Maribor, se predstavlja Društvo likovnih umetnikov Maribor (do 20. maja, Trg Borisa Kraigherja 3, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, sobota med 10. in 13. uro). Društvena letna razstava ima tokrat še posebno jubilejno plat; pred 75 leti je novoustanovljeni klub Grohar združil vse ustvarjalce na severovzhodu Slovenije. Novo odslej: Nocoj bodo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli kiparsko razstavo Ferenca Kiralya iz Lendave (do 15. aprila, Aškerčeva 9A, prost vstop, od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, nedelja med 16. in 18. uro, brezplačna zloženka s tekstom Marlen Prem-šak). Galerije: V Umetnostni galeriji Maribor je stekel celoletni projekt Prima vista, v okviru katerega bodo z deli sprva vsaka dva meseca, kasneje pa enkrat mesečno predstavljali še nerazstavljena dela, ki bodo javnosti prvič dostopna. Prednost pri predstavitvi bodo imeh mlajši neeta-blirani umetniki z lastnimi pristopi, kar vključuje odmik od študijske poti. Edini pogoj bo kvaliteta, vključeni pa bodo tudi nekaka-demski likovniki z vseh področij likovne umetnosti. Ob manjših otvoritvah bodo pripravili tudi pogovore z ustvarjalci. Kot prvi v okviru Prime viste razstavlja slikar Brane Korez, absolvent študija na ALU v Ljubljani. Njegovo letošnje delo Sence, izdelano v mešani tehniki, bo v levem spodnjem proštom na ogled približno mesec dni. (V. U.) ___IZRAEL / OB BOJAZNI PRED NEONACIZMOM_ Spomnili so se žrtev holokavsta JERUZALEM - Ob turobnem zavijaju siren so se včeraj ob 10. uri v Izraelu ustavile vse dejavnosti. Ljudje so se v moreči tišini poklonili spominu šestih milijonov Zidov, ki so jih nacisti in njihovi somišljeniki pokočali v uničevalnih taboriščih in širom po Evropi. Komemoracije za včerajšnji dan žrtev in herojev holokavsta pa so se začele že pred-sinočnjim v jeruzalem- skem muzeju holokavsta Jad Vašem. »Pred petdesetimi leti so se odprla vrata pekla in razgalila najhujšo tragedijo zidovskega ljudstva,« je predsinočnjim v Jad Vašemu povedal izraelski premier Jitcak Rabin. Predsednik republike Ezer VVeizman pa je opozoril na nevarnost prebujajočega se neonacizma in neo-fašizma, ki imata v nekaterih državah vse večji vpliv in podporo med ljudmi. V svojih sklepnih besedah pa je predsednik VVeizman poudaril, da se mora Izrael postaviti na čelo boja proti privržencem nacizma in fašizma. Prav zato je Izrael včerajšnji dan holokavsta še bolj kot prejšnja leta po-, svetil spominu na tista tragična leta, ko je nacizem ob podpori svojih kvizlin-gov hotel dokončno rešiti židovsko vprašanje v ZDA / TIMOTHV MCVEIGH TRMASTO MOLČI Krivda »prerokov sovraštva« Boj proti terorizmu bo stal ZDA kar h 5 milijarde dolarjev VVASHINGTON - Vce- predsednika Clintona na si Billa in Hillary Clin- raj je 27-Ietni Timothy McVeigh tudi zveznemu sodniku zdrdral le svoje ime in priimek, čin in vojaško številko, kot so ga to naličili v vojski, če bi padel v roke sovraž-niku. Nič ga ni motilo, da so »sovražniki« ljudje, ki govorijo isti jezik, ki so državljani njegove države, zanj so le »drugače-misleči sovražniki«, ki domovino peljejo v propad. Napad ameriškega tako imenovane »preroke sovraštva in zla« je torej povsem upravičen, saj je McVeigh živ dokaz, kam vodi razpihovanje sovraštva, ki se ga po radijskih valovih sliši z ene na drugo obalo ZDA. Televizijske mreže in časopisje v teh urah zasledujejo in intervjuvajo te »preroke«. Med njimi je tudi Gordon Liddy, šef lažnih vo-doinštalaterjev VVaterga-ta, ki je priznal, da je za vajo streljal v tarče z obri- ton, »a ni nič služilo«. Novinarji CNN so ugotovili, da je v 52 mesecih zapora po obsodbi zaradi škandala VVatergate v celici prepeval himno tretjega rajha. Po tragičnem koncu obleganja Ko-reshevega rača v VVacu pa je po radijskih valovih najprej svetoval ljudem, ki se bodo znašli v podobnem položaju, naj ciljajo v glave policistov, nato pa, naj raje ciljajo v osramje. Ta skrajni desničar kot toliko drugih samozvanih pastorjev, protisemitskih ideologov in »poveljnikov« svoje blodne misli oddaja po 262 postajah širom ZDA. Zvezna oblast se bo torej morala pošteno potruditi, da bo onesposobila te »preroke«, ne da bi kršila temeljnih človekovih pravic in svobode izražanja. Za vojno proti terorizmu naj hi predsednik Clinton v prihodnjih petih letih porabil kar 1,5 milijarde dolarjev. Republikanska večina-trenutno ne nasprotuje tem načrtom, ker je država še vedno šokirana od atentata v Oklahoma Cityju. Medtem ko se v Oklahoma Cityju sledijo pogrebe svečanosti za umrlimi (na slikah AP), pa so oblasti včeraj sporočile, da je do sedaj v atentatu uradno umrlo 97 oseb, več kot sto pa jih pogrešajo. T ■■■ ■- .. Evropi. Vrste tistih, ki so preživeli holokavst, so namreč iz leta v leto krajše, spomin na tragedijo in na krivce za zločin pa ne sme zbledeti. Po izraelski televiziji so oddajali pričevanja preživelih, predvajali dokumentarce, na radiu pa je bila samo resna glasba. Včeraj pa so se v Izraelu spomnili tudi vseh tistih »pravičnikov«, ki so nesebično priskočili na pomoč Zidom. V Nes-Zioni in v Jaf-fi (Tel Aviv) so se spomnili nemškega industrij ca Oskarja Schindlerja, ki je med vojno s svojim seznamom rešil 1.200 Zidov, in po njem poimenovali dve ulici. Dijaki telavivskega liceja Kedma so se prvič spomnili tudi drugih žrtev nacističnega terorja od ciganov do homoseksaulcev in drugih »podljudi«. Zidovske tragedije pa se niso spornih samo v Izraelu. Komemoracije so bile širom nekoč zasužnjene Evrope od kijevskega Babjega Jara, varšavskega geta do Auschvvitza in Dachaua. S včerajšnje komemoracije v varšavskem getu, kjer so se 2idje uprli nacističnemu vojaškemu stroju i dokazali, da je svoboda veC vredna od življenja. (Telefoto AP) Gasilci ukrotili požar plinovoda v Komiju MOSKVA - Piloh japonske letalske družbe »Jal«, kisov noči med sredo in četrtkom leteh nad neodvisno msko republiko Komi, so z visokega opazili hud požar pri mestu Ukhta in nemudoma obvestili pristojne oblasti. To je omogočilo gasilcem, da so v dveh urah ukrotili požar, ki je nastal zaradi eksplozije tamkajšnjega plinovoda. Potrebnih je bilo kar 22 gasilskih ekip, da so pogasili plamene, ki so se po poroči- lih japonskih pilotov dvigati v zrak več tisoč metrov. Kljub naglim ukrepom gasilcev, je v požaru zgorelo na tisoče kvadratnih metrov gozda, prebivalci okoliških vasi pa so morati nemudoma zapustiti bivališča. Poškodovano je tudi že itak dotrajano ptinovodsko omrežje, oblasti pa obljubljajo, da ga bodo popravile v par dneh. Po prvih podatkih znaša škoda okrog 30.000 dolarjev (če ne upoštevamo ekološke škode.) V Komiju je že v preteklosti prišlo do ekoloških težav. Avgusta 1994 je okvara v naftovodu povzročila izlitje približno 100.000 ton nafte, ki je povzročilo hudo onesnaženje. Do pobob-nih težav je prišlo tudi 19. aprila, ko se je iz poškodovanega naftovodnega omrežja spet izlilo na tisoče kubičnih metrov nafte, ki jo iz Komija izvažajo v Rusijo in v nekatere zahodnoevropske države. AVSTRALIJA / V IZGNANSTVU Umrl je Peter Wright, ki je v svoji knjigi razkril vse skrivnosti tajne službe MI5 SYDNEY - Bivši agent angleške obveščevalne službe MI5 Peter Wright, ki je s svojo knjigo »Spy-catcher« povzročil v domovini velik škandal, je včeraj pri 78 letih po dolgi bolezni umrl na Tasmaniji v Avstraliji, kjer je že dalj časa živel v izgnanstvu. V knjigi, ki je bila ob objavi leta 1987 v središču hudih polemik, je VVright obtožil angleško protiobveščevalno službo, da je v 70. letih skušala bojkotirati laburistično vlado Harolda VVilsona. Tudi podatek, da je Ml 5 mirno vohunil za številnimi državljani, je spravil v veliko zadrego vlado Margaret Thatcherjeve, ki je zaman skušala preprečiti objavo knjige. Delo je dejansko povzročilo tak škandal, da je vlada morala ukrepati na račun službe MI5. Thatcherjeva je takrat izjavila, da bodo VVrightu sodili zaradi izdaje državnih skrivnosti, če se bo kdaj vrnil v domovino, kaže pa, da je VVright imel prav in se res vrača šele po smrti. NOVICE Vojaki med člani Vzvišene resnice TOKIO - Poveljnik japonskega vrhovnega štaba, general Tomisavva, je potrdil, da so med člani sekte Vzvišene resnice, ki je obtožena nedavnih atentatov z žvičnim strupom sarinom, tudi številni pripadniki japonske vojske oziroma policije. Po nekaterih podatkih bi jih lahko bilo celo 58, čeprav je general zagotovil, da jih je »nekaj manj«. Dodal je, da bodo krivci, ki so omogočili vodjam sekte pobeg, morah za to vsekakor odgovarjati. Policija medtem vztrajno išče voditelja sekte Asaharo. Aretirali so med drugim kemika Cučija in biologa Enda, ki sta z umorjenim Murajem skrbela za proizvodnjo plina. Nevarnost nove jedrske katastrofe dUDAD DE MENICO - Mehiška jedrska elektrarna Laguna Verde, nedaleč od pristanišča Veracruz, bi lahko eksplodirala in kontaminirala osrednji in južni del države, vključno z glavnim mestom, v katerem živi 22 milijonov oseb. O tem je spregovoril v senatu član opozicije in inženir Herberto Castillo, vendar je ministrstvo za energijo že sporočilo, da jedrska elektrarna (350 km od glavnega mesta) v Laguni Verde deluje tako dobro, da bodo kmalu odprli še en reaktor. Kraljica vseh naftnih ploščadi OSLO - Največja naftna ploščad na svetu je visoka 472 metrov (višja od Empire State buildinga) in tehta milijon ton. Napol pod vodo se nahaja v nekem fjordu, od koder jo bo 10 vlačilcev premaknilo do naftnih najdišč v Severnem morju. Najsodobnejša tehnologija omogoča, da se bo med potjo kar sama dvignila 238 m nad morsko gladino. SVET Petek, 28. aprila 1995 ČEŠKA REPUBLIKA Pražani ostajajo zvesti rani uri PRAGA - Ob šestih zjutraj je vetina stanovanj v češki prestolnici osvetljenih, na ulicah je veliko osebnih in dostavnih vozil in seveda - pešcev. V zgodnjih urah so druge evropske prestolnice, predvsem na Zahodu, povsem izumrle, saj je večina prebivalcev še v globokem snu. Francoski poslovnež, zaposlen v Pragi, pred deseto uro sploh ne bo poskušal poklicati pariškega sodelavca, v Pragi pa bo imel do te ure že vsaj deset pomembnih pogovorov; telefonskega klica, ki ga je zbudil že pred sedmo mo - pa še pomota je bila! - sploh ne kaže omenjati. »Ljubezen« do zgodnjega vstajanja je Cehom takorekoc prirojena. Nedavna raziskava javnega mnenja, objavljena v dnevniku Prague Post, ki izhaja v angleščini, je pokazala, da kar 68 odstotkov vprašanih vstaja pred šesto uro zjutraj, nekateri -15 odstotkov - celo pred peto uro! »Lenu- hov«, ki si privoščijo spanje do osme ure, je le deset odstotkov. Pražani, ki tako zgodaj vstanejo, so deležni vsaj ene prednosti: Ce morajo na delo skozi staro mestno središče, Stare mesto, se jim ni treba prerivati med turisti, ki nekaj m pozneje »zavzamejo« stare mestne ulice in priljubljeni Karlov most. Seveda so obrazi Pražanov drugačni od izrazov turistov: so Čemerni in zaspani, zato ni dvoma, da niso vstah zgodaj zato, da bi si ogledovali mestne znamenitosti. Strokovjaki so skušali razkriti skrivnost, zaradi katere so praški uradi prazni že ob treh popoldne. Profesor Jan Havranek meni, da ima zgodnje jutranje vstajanje, še preden zapojejo petelini, svoje korenine v Časih, ko so morali kmetje zgodaj zjutraj na polja. Ta navada se je ohranila tudi v obdobju gospodarskih reform, ki so se začele po padcu komunizma. Ne kaže namreč pozabiti, da je s povprečno plaCo 6500 kron (225 dolarjev) težko preživeti, zato mora veliko ljudi pac povečati svoj dohodek Frizerke, tajnice in državni uslužbenci se po kosilu lotijo dodatnega dela. Prodajalec Časopisov Jirži Rozum, ki vstaja nekaj po Četrti uri zjutraj, se s takšno razlago ne strinja: »Cehi so še vedno vrtičkarji, zato imajo radi proste popoldneve.« Res, to je bolj idilična in rožnata razlaga! Daniel Priollet / AFP Ranljivost albanskih potrošnikov TIRANA - V državi, ki se je šele pred kratkim odrekla planskemu gospodarstvu in se prepustila liberalnemu kapitalizmu, se Albanska zveza potrošnikov (ACA) srečuje z nepremostljivimi težavami. Potrošne dobrine vseh vrst, oblik in velikosti, pogosto sumljivega porekla in kakovosti polnijo police trgovin, ki jih je desetletja komunističnega režima v najrevnejši evropski državi pokrival le prah. Potrošniki so tako naleteli na težave, ki jih doslej sploh niso poznali. Približno deset odstotkov od treh milijonov prebivalcev je nezaposlenih, tisoči pa si skušajo preživetje zagotoviti z ulično prodajo. Včasih je to le steklenica Čistilnega sredstva, košček toaletnega mila ali tablica čokolade. Običajne trgovine so v tej državi redkost, saj izdelke razgrabijo, še preden pridejo v prodajo. Tako so Albanci prisiljeni nakupovati po uličnih stojnicah, ki so običajno kar narobe poveznjen lesen zabojček. Posledica tega je, da so naivni albanski potrošniki postali lahek plen goljufivih trgovcev. Ti prodajajo nekakovostne izdelke in izdelke, ki jim je rok trajanja že davno potekel ter tako služijo mastne denarce. Pri naročilih pogosto ne dobavijo celotnih količin, storitev pa ne opravijo do konca. »V tem prehodnem obdobju moramo biti potrošniki še posebej pazljivi,« opozarja Islam Cani, vodja ACA. »Zaščititi se moramo tako proti prelahkim štrucam kruha kot tudi proti goljufijam pri neuradnem trgovanju na blatnih ulicah,« dodaja. Upokojeni fizik Cani je zvezo, ki ima danes dvanajst tisoC elanov, ustanovil leta 1991. ACA je vključena tudi v Zvezo mednarodnih potrošnikov, krovno organizacijo skupin za zaščito potrošnikov, ki združuje članice iz več kot 80 držav. Zveza potrošnike redno obvešča o perečih težavah. Pojasni jim, kako naj se zaščitijo pred onesnaženo vodo in kako naj popravijo zarjavele vodovodne pipe. Približno sto ljudi dnevno obišče glavno pisarno, ki so jo uredili v majhni neogrevani sobici v Tirani. »V revščini so ljudje bolj ranljivi,« je med obiskom Albanije izjavil Stefan Mniszko, predstavnik zveze mednarodnih potrošni- kov. Mniszko je tudi dejal, da bodo ob nudenju strokovnega usposabljanja Albaniji skušali priskrbeti tudi 150 tisoč dolarjev. To vsoto naj bi prispevala program Phare in sklad znanja britanskega zunanjega ministrstva. ACA za večjo zaščito potrošnikov lobira pri oblasteh, predstavila pa je tudi več zakonskih predlogov: zakon o lojalni konkurenci, zakon o standardih za hrano, zakon o zaščiti potrošnikov... »V tem trenutku prednost dajemo izboljšanju pogojev v porodnišnicah in cenejši in uspešnejši zobozdravstveni oskrbi,« pojasnjuje Cani. Med naj večje uspehe zveze šteje popravio več pokvarjenih vodovodnih pip, uspešno kampanjo za pravilno določanje cene kruha in izobraževanje o higieni na območjih, kjer je izbruhnila kolera. »Se vedno smo le na začetku in nimamo pravih sredstev za normalno delovanje,« je potožil Cani. »Toda odločeni smo, da bomo še naprej izpolnjevali našo dolžnost in ljudi obveščali o njihovih pravicah.« Llazar Semini / Reuter ČRNA GORA Ko na vrata potrkajo partijski inkasanti... PODGORICA - V teh dneh so na vrata črnogorskih družin trkali nepovabljeni gostje. Niso prišli poravnavat računov za komunalne in druge storitve, paC pa so opravljah popis elanov vladajoče Demokratične partije socialistov (DPS), zato jih je predsednik Narodne stranke dr. Novak Kilibarda imenoval - partijski inkasanti. Javnost je z ogorčenjem sprejela vest o vsem tem, prepričana, da gre za kar najbolj grob pritisk na državljane, saj naj bi se ti, ne glede na to, kaj si misbjo o današnji oblasti v Cmi gori, v strahu pred morebitnimi posledicami opredeljevali za vladajočo stranko, saj gre resnično za določeno ustrahovanje in discipliniranje državljanov Cme gore. Zlasti še, ker se to ne dogaja prvič. Prav nasprotno! Do podobnih stvari je prihajalo tudi doslej, kar nekajkrat. Se zmeraj se, denimo, spominjamo telegrama, ki ga je pred volitvami v tej republiki svojim podrejenim poslal takratni policijski minister in sedanji zvezni minister za obrambo Pavle Bulatovič. V tem telegramu so bile nedvoumne sugestije, koga velja voliti, hkrati pa tudi to, kaj lahko pričakujejo tisti, ki bodo ostali gluhi za te ministrove napotke. Vsi »neubogljivi« so morali čez noč v pokoj. Iz nekaterih kulturnih, znanstvenih, vzgojno-izobraževalnih in drugih ustanov pa so odpustili vse tiste, ki so se drznili oglasiti predvsem v prid Cmi gori, njeni nacionalni in državni samostojnosti. Toda v obdobju prisilnih dopustov so vsi tisti, ki so »podpisali« zvestobo sedanjemu režimu, ohranili delo ali pa so bili v primerjavi z dragimi odpuščeni veliko pozneje. Narodna stranka je tako imenovani popis članstva DPS označila kot napad na družinski mir in zasebnost, hkrati pa tudi kot potezo, ki še poglablja že tako dovolj usodna razhajanja v Cmi gori. Dr. Novak Kilibarda, predsednik te stranke, meni, da se vladajoča stranka zelo dobro zaveda navzočnosti strahu, ki ga vzbujajo tovrstni popisi in proces diferenciacije. Zato se, kot meni Kilibarda na osnovi številnih pričevanj, marsikdo opredeli, da je član vladajoče stranke, ker ga je preprosto strah, kakšne posledice bi ga utegnile doleteti, če bi se razkrilo, da nihče v tej draži ni ne podpira današnjega režima v Cmi gori, ali kot pravi Kilibarda, »da nihče ne podpira tovarišev Momirja in Mila (predsednika države in vlade) ter njune oblasti«. Ne gre se potemtakem čuditi, da ljudje popuščajo pred temi »šikana-mi vladajoče stranke, ki brutalno vdira v stanovanja in vznemirja družinski mir nič hudega slutečih«. Očitno je, meni prvak narodnjakov, da se takšnih nedoumljivih postopkov lahko loti samo tista politična stranka, ki ima v svojih rokah zakonodajno, izvršno in sodno oblast, nenehno pa jo grabi panika, da bo to oblast izgubila. Podpredsednik Socialdemokratske stranke Mi-hailo Vujoševič je izjavil, da je takšno obnašanje oblasti povsem v skladu z njenim nedemokratičnim bistvom, saj po njegovem mnenju ta stranka skuša državljane predvsem ustrahovati in jih tako čimbolj disciplinirati. Vujoševič je izrazil upanje, da posledice vsega tega ne bodo tako hude, saj si tako ni mogoče zares pridobiti ne volilcev ne simpatizerjev. Dr. Novak Kilibarda pa je zaradi vsega tega javno pozval k obsodbi te poteze vladajoče stranke, predvsem zato, da se takšni pritiski in me-tode ne bi več ponavljah._____Boško Dakič RUSKA ZGODOVINA Dmitri Volkogonov in njegovih Sedem voditeljev MOSKVA - General Dmitri Volkogonov, ki zase pravi, da je Cma ovca med ruskimi zgodovinarji, pravzaprav ni videti kot ikonobo-rec. Kljub temu bo prisrčni in zajetni 67-letni dedek precejšnje število rojakov vnovič spravil v zadrego in bes. V zadnjih nekaj letih je povzročil vec izbruhov ogorčenja, ko je v knjigah brez milosti razgalil mite o diktatorju Stalinu in ustanovitelju Sovjetske zveze Leninu. Nekoč neoskrunljive like Volkogonov danes imenuje antikristi. Od moža, ki je dodobra izkoristil možnost dostopa do skrivnih arhivov, lahko kmalu pričakujemo še veC. Njegov najnovejši projekt ima naslov Sedem voditeljev, zgodovina Sovjetske zveze skozi oči vseh sovjetskih voditeljev - od Lenina do Gorbačova. »To bo senzacionalna knjiga, polna zanimivih dejstev,« napoveduje Volkogonov. »Poskusil bom biti takten in nikogar osebno prizadeti. Kljub temu pa bo politično izjemno neprijetna,« dodaja. Vse podrobnosti je želel zadržati zase, vendar je dopustil, da so ga novinarji povezali s skrivnim dnevnikom Brežnjeva. Med njegovo 18-le-tno vladavino je Sovjetska zveza vdrla v Cehoslovaško in Afganistan. Sedem voditeljev bo Volkogonov končal prihodnji mesec po dolgotrajnih preiskavah nekdaj najskri-vnejših arhivov. »Prebral sem edine izvode protokolov politbiroja,« pojasnjuje nekdanji Jelcinov vojaški svetovalec. »Prebral sem, kako so člani politbiroja razpravljali o načrtu posega na Poljsko leta 1980, o tem, kako so leta 1990 želeli zrušiti ugled sedanjega predsednika Jelcina, o jedrskih raketah, o Afganistanu, o monetarnih vprašanjih...« Ko bo končal knjigo o voditeljih, se bo spet zakopal v arhive zaradi nove knjige o politbiroju. V njej bo razkril, kako so 70 let vladali najve-čji državi na svetu. »Veliko zanimivih stvari je treba še razkriti,« je bilo vse, kar je želel povedati. Nova knjiga bo najverjetneje sprožila ostre po- David Ljunggren / Reuter lemike, saj Volkogonov piše o stvareh, ki jih še predobro pozna. Leta 1937 so med Stalinovimi čistkami osemletnemu Dmitriju ustrelili očeta, mater pa poslali v delovno taborišče. Mladeniču to ni omajalo zaupanja v sistem, zato je kot sirota vstopil v vojsko. Tam si je ustvaril kariero, ki jo je končal kot namestnik vodje oddelka, zadolženega za indoktrinacijo enot. »Dolga leta sem bil leninist in marksist, preden sem postopno spoznal, da so nas s prijatelji preslepili,« je povedal. Volkogonov je postal vodja inštituta za vojaško zgodovino, kar mu je omogočilo dostop do vseh državnih arhivov. Globlje, kot je prodiral, manj iluzij mu je ostalo. Njegovo upanje je leta 1985 oživil Gorbačov, vendar je zgodovinar kmalu spoznal, da je njegov idol skoraj nemočen. »Nisem bil disident. Menil sem, da bi bilo sistem treba le reformirati, ga narediti bolj človeškega. Vendar sem se motil. Bil sem prvi general, ki je to priznal. Črna ovca.« Volkogonov si je sloves pridobil leta 1988, ko je izdal prvo sovjetsko biografijo Jožefa Stalina. V njej je diktatorja prikazal kot nemoralnega morilca s patološko lakoto po oblasti. Za zahodne zgodovinarje to ni bilo veliko odkritje, je pa počilo kot bomba med tistimi, ki so jim desetletja zatajevali lastno zgodovino. Leta 1991 je Volkogonov s svojo ekipo izdal prvega od načrto-vanih desetih delov uradne sovjetske zgodovine druge svetovne vojne. Zgroženi predstavniki sovjetskega ministrstva za obrambo so knjigo, ki obtožuje Stalina, da se je pustil prelisičiti Hitlerju, takoj prepovedali. Volkogonov je v znamenje protesta odstopil. Potem ko je izdal biografijo Trockega, je lani po lastnih besedah podrl še zadnjo ba-stiljo - mit o Leninu. Drugi avtorji so pisali o prijaznem in pametnem človeku, čigar plemenite ideje je grozljivo sprevrgel Stalin. Volkogonova biografija, ki temelji na 3.724 strogo zaupnih dokumentih, je to iluzijo sesula. Lenin je postal brezobzimež, ki je bil pri doseganju svojih ciljev pripravljen tudi na množične poboje. »Lenin je bil antikrist, bolj kot hudič... Vse ruske težave je zasnoval prav on,« trdi Volkogonov. Takšno mnenje bi mu pred manj kot desetletjem prineslo dolgotrajno zaporno kazen. »Lenin je bil močna osebnost z zmogljivim intelektom. Vendar je bila njegova največja napaka to, da je želel vse doseči s pomočjo diktature, laži in sile.« Samo v Moskvi so izdali neverjetnih 200 tisoč izvodov zadnje knjige. Volkogonov trdi, da jo je nekdanjim komunističnim voditeljem v več delih Rusije uspelo prepovedati. »Več časopisov ni upalo objaviti izvlečkov. Vsak dan dobim približno 50 pisem - moj sociološki barometer. V polovici mi grozijo in me žalijo,« pove žalostno. »Vendar me avtorji druge polovice moralno povzdigujejo, saj pišejo, da imam prav.« SVET Petek, 28. aprila 1995 ^ "Jj KITAJSKA / BOJ PROTI KORUPCIJI Partija bo pometla pred svojim pragom Osfre kazni za skorumpirane voditelje PEKING (AFP) - Osrednja disciplinska komisija kitajske komunistične partije se je znova zavzela za dosledno izvajanje kazni, ki so predvidene za korumpirane voditelje, zlasti za tiste, ki so svoje ime umazali v nepremičninskih poslih. V torek so vsi kitajski časopisi objavili poziv disciplinske komisije z opozorilom na ukrepe, ki so jih sprejeli januarja in se nanašajo na vse pokrajinske funkcionarje. Začenši s samokritiko, ukrepi predvidevajo tudi izključitev iz partije in grozijo s sodnim pregonom glede na težo posameznega primera. Partijskim funkcionarjem prepovedujejo zasebno lastnino, zasebne hiše in zbiranje sredstev za njihovo gradnjo ter nedovoljeno uporabo službenih avtomobilov, tudi kadar imajo registracijo vojske ali policije. Partijski funkcionarji ne smejo zlorabljati javnih sredstev za vlaganja v bare, plesišča in nočne klube. Uradni list tudi piše, da morajo krajevni funkcionarji izvajati državne sklepe, pri čemer se morajo izogibati »protekcionizmu«. Ljudski dnevnik pa je vse partijske funkcionarje pozval, naj se prenehajo »klanjati denarju«. Prvi človek kitajske komunistične partije Jiang Zemin je disciplinski komisiji naložil, naj razišče Številne primere korupcije, ki pretresajo partijske vrste, zlasti v okolici Pekinga. Pekinški dnevnik je poziv osrednje disciplinske komisije včeraj objavil na pr- vi strani. Zaradi škandalov z nepremičninami v kitajski prestolnici je prejšnji mesec naredil samomor Wang Baosen, eden od pekinških podžupanov. Pekinške oblasti so doslej zavračale komentarje o teh vprašanjih in niso hotele potrditi vesti o priporu treh nekdanjih pomočnikov sekretarja komunistične partije, Chena Kitonga, župana Li Qiyana in njegovega prvega namestnika Zhanga Baifa. Poleg tega so, kot je sporočila policija, začeli preiskavo zoper Chena Xiao-tonga, tako imenovanega pekinškega nepremičninskega kralja, in njegovega sina. Ce se bodo tovrstne preiskave nadaljevale, utegnejo seči v vrhove prestolniskih partijskih oblasti, so prepričani anahtiki. Ambiciozni načrti žganjame Marelični cvet APRICOT BLOSSOM VTT.T.AGE - Čedalje veC kitajskih petičnežev si lahko privošči steklenico francoskega konjaka, zato ne preseneča naraščajoče povpraševanje po dragih uvoženih alkoholnih pijačah, Čeprav je treba za eno samo steklenico odšteti celo sto dolarjev. Zganjama v severni provinci Shamd skusa zmagati v boju s tujimi proizvajalci alkoholnih pijač, zato njeno vodstvo napoveduje proizvodnjo nove pijače, ki bo ustrezala okusu kitajskih pivcev. Vodstveni delavci velike žganjarne, ki ima toliko poslopij kot manjše naselje, imajo velike načrte. Po zagotovilih generalnega direktorja Gua Shungvveija imajo tudi dovolj denarja za njihovo uresničenje. Najprej bodo izboljšali okus nacionalne pijaCe fenjiu, saj so leta 1993 prodah 70 milijonov steklenic tega »kitajskega konjaka«, čisti dobiček pa je znaSal osemnajst milijonov dolarjev. Stopnja alkohola je 65-odstotna in po direktorjevem mnenju previsoka, zato naj bi jo v prihodnje znižali na 38 odstotkov in tako zadovoljili okus večine porabnikov. V petnajstih letih so Kitajci popili ogromne količine uvoženih pijač, predvsem konjakov znamke Martell, Heimessy in Remy Martin, med viskiji pa je prevladoval Johnny VValker. Po nekaterih ocenah naj bi samo lani pokupili dvanajst milijonov steklenic uvoženih pijač, večina se jih je na trgu zna- šla nelegalno, saj so uvozne dajatve na alkohol kar 180-odstotne. Meščani, ki menijo, da se jim bo ugled povečal, če bodo pili drage pijače' srkajo celo naj dražji konjak Remy Martin Louis XIII., čeprav morajo za steklenico odšteti nič manj kot 1150 dolarjev, kar je več kot štirikratna povprečna mesečna plača Kitajca, ki živi v mestu. Steklenica naj dražjega fenjiuja stane sedem dolarjev (60 juanov), kljub temu pa ga gostje v klubih karaokeja in na banketih ne pijejo pogosto -veliko raje naročajo uvožene pijače. »Tuji proizvajalci alkoholnih pijač so zelo agresivni, naj gre za pivo, vino ali Zgane pijače. Zato moramo okus domačih pijač spremeniti, kajti le tako jih bodo ljudje kupovali,« meni Guo. Prepričan je, da so pravo pot ubrale nekatere kitajske tobačne tovarne, ki so začele izdelovati kakovostne cigarete; te že izpodrivajo tuje znamke. Kitajski proizvajalci alkoholnih pijač so pred velikim izzivom. Vsako leto pošljejo na trg deset milijard steklenic žganih pijač, vendar večino prodajo znotraj državnih meja. Zavedajo se težavnega položaja, v katerem se bodo znašli po kitajskem članstvu v Gattu, ko bo morala država uvozne dajatve uskladiti z določili Splošnega sporazuma o trgovini in carinah. Zganjama Apricot Blossom (Marelični cvet) je bila zgrajena leta 1949, med kulturno revolucijo je bila nekakšen model stahni- stičnega vodenja tovarne, od leta 1966 do 1976 pa je proizvajala predvsem pijače za komunistične veljake. Čeprav je se vedno v državni lasti, je njeno vodstvo tržno usmerjeno, z reorganizacijo in znižanjem proizvodnih stroškov so se izognili državnim subvencijam, njeno ime pa se že pojavlja na šanghajski borzi »Mao Zedongovo geslo‘slu-žiti ljudstvu1 za nas pomeni služih porabniku, pa tudi delničarjem,« je povedal Guo. Politika vodenja se je izkazala za pravilno. Kmalu bo na trgu nova pijača z nižjo stopnjo alkohola. Z njo bodo postregli tudi udeleženkam svetovne konference o položaju ženske, ki bo letos potekala v Pekingu. Guo je prepričan, da bo še neimenovana pijača lahko konkurirala tudi na svetovnem trgu. Osem milijonov steklenic kitajskega žganja - »zelenega bambusovega lista« - izvozijo že zdaj, predvsem v Hongkong, Avstralijo in države jugovzhodne Azije. S francoskimi vinarji se pogovarjajo o vlaganjih v polnilnico belega vina; sprva naj bi grozdje uvažali, pozneje pa naj bi vino pridelovali iz kitajskega grozdja. Razmišljajo tudi o postavitvi polnilnice mineralne vode, umetni vzgoji gob in predelavi tropin v živalsko hrano. Guo poudarja, da imajo vrsto prednosh, ne le nizkih proizvodnih stroškov. Mesečna proizvodnja žganjame je večja kot celoleten kitajski uvoz žganih pijač. Jeflrey Parker / Reuter Za trgovce s prašiči bo kitajsko leto Prašiča precej negotovo HECUAN - Za tisoče rejcev prašičev v mestu na jugu Kitajske se je življenje spremenilo v napeto borzno trgovanje. Lani so posli cveteh, saj so se cene dvignile rekordno visoko, potem pa so jih prevelika ponudba in vladne subvencije pognale navzdol. Tudi letos, ko je Kitajska vstopila v horo-skopsko leto Prašiča, prašicerejci še vedno ne vedo, kako se bodo gibale cene na trgu. Peking se sprašuje predvsem o tem, kako bo uravnotežil interese živinorejcev, ki glasno zahtevajo višje cene, in porabnikov, ki zahtevajo nižje cene, saj prav zdaj sprošča nadzor nad cenami svinine in žita. »Klavnice zdaj za kilogram plačujejo po pet juanov (60 centov),« pojasnjuje Li Xingming med kruljenjem in vonjavami svoje 210-glave prašičje črede. »To ni dobro. Po mojem mnenju bi morale cene znašati od šest do sedem juanov (71 do 83 centov).« Jin Bangbing, lastnik klavnice Jongshang, se s tem strinja: »Res, pet juanov je minimum. Ce bodo cene padle pod to raven, kmetje preprosto ne bodo prodajah. Naj- dražje smo kilogram svinine plačevali po 7, 5 juana (89 centov) septembra in oktobra lani.« Cena mesa je odvisna tudi od vodilnih državnih proizvajalcev na Kitajskem, kot sta Li in Yin iz Sečuana, ki sta s 70 milijoni prašičev največja rejca. Svinjsko meso predstavlja 80 odstotkov mesa, ki ga zaužijejo Kitajci, zato prevelika nihanja cene tega mesa močno vplivajo na raven inflacije. Zaradi višje odkupne cene žita sredi leta 1994 je cena za tono v večjih mestih septembra lani dosegla 9.100 juanov (1.083 dolarjev), kar 70 odstotkov več kot na začetku leta. Ta cenovni skok pa je bil tudi naj višji od leta 1949, od komunish-čne revolucije. Cene žitaric v mestih so se potem močno spustile zaradi posojil, prevelikih dobav krmilnih žit in subvencij, ki jih je vlada zagotovila zato, da bi bila preskrba za novoletne praznike konec januarja ustrezna ter da bi tako olajšala prehod v lunarno leto Prašiča. Poznavalci za višje cene krivijo predvsem lanski pridelek krmnih žitaric, ki je bil obilen, primanjkovalo je le koruze. Eden od poglavi- tnih razlogov pa je vsekakor dejstvo, da se milijoni kmetov še vedno stekajo v mesta, da bi dobili boljše delo, s tem se veča kupna moč, narašča pa tudi povpraševanje. Omenjeno zvišanje cen je bilo tudi poglavitni razlog, zaradi katerega je Li Xingming sklenil, da bo v prašičerejo vložil nadaljnjih 95 tisoč juanov (11.300 dolarjev), pri čemer si je polovico tega denarja sposodil. »Višje cene so bile eden od razlogov za mojo odločitev,« je pojasnil Li. »Drug razlog pa je ta, da kot glavno krmilo uporabljam odpadke sladkornega trsa, ki mi ostane pri predelavi sladkorja. Zaradi tega mi ni treba kupovah drugih krmil in moji stroški so manjši.« Njegovi delavci odpadke sladkornega trsa najprej prekuhajo v velikih kotlih in jim dodajo različne druge sestavine, to pa uporabljajo za krmo prašičev. Za krajevne predstavnike oblasti je Li vzorčni živinorejec, saj se ukvarja z različnimi proizvodnjami. Hečuan ima sicer milijon in pol prebivalcev, med katerimi je 87 odstotkov kmetovalcev, ki so lani prodah milijon prašičev. Precej jih vzredijo tudi posamezne družine na domačem dvorišču, v povprečju tri do Štiri. Hecuanski urad za kmetijstvo in živinorejo je rejo prašičev spodbudil s cenenimi posojili in drugimi ugodnostmi, ugotavlja namestnik direktorja tega urada Liu Yehua. »Z vse večjo specializacijo, predvsem pa z boljšo kakovostjo pasem se vse bolj bližamo komercialni živinoreji,« je izjavil v enem od intervjujev. Kmetje, ki jim živinoreja ni edini vir prihodka, za prirejo sto kilogramov težkega pujska potrebujejo približno štiri mesece. Čim manj jih gojijo, tem daljši je čas, ki je potreben, da dosežejo to težo, je še pojasnil. Pasma, ki jo goji Li, je križana med domačimi svinjami in visokokakovostnimi pasmami iz Danske, Britanije, Nizozemske in ZDA, pojasnjuje Liu. »Naši prašiči imajo večje želodce in lažje prebavijo večje količine hrane kot pasme iz severne Kitajske,« se še pohvali. Kitajska je lani pridelala 30 milijonov ton svinine, kar je sedem odstotkov več kot leta 1993, čeprav je bila prireja v desetih provincah, vključno s Sečuanom, v povprečju za 7, 28 odstotka manjša. Mark 0‘Neill / Reuter Breme Maovih sanj o ljudskih komunah GUANGZHOU - Mao Zedong je nekoč sanjal, da bo vsaka kitajska rafinerija nafte poskrbela za zaposlitev tisoč delavcev in njihovih družin. V teh »ljudskih komunah« bi prebivalci skupaj delali, jedli, se igrali, odraščali in se postarali. Danes njegova zapuščina predstavlja veliko gospodarsko težavo. »Neproizvodni del je postal tolikšno breme državnih podjetij, da ga preprosto ne morejo večTovori-ti’. Delavci pa so navajeni, da ne plačujejo najemnin, računov, šolnin. Vendar prihajajo drugi časi, zato so spremembe nujne,« je dejal Fu Yanrong, podpredsednik obrata za predelavo nafte v Guangz-houju. Komune niso rezervirane le za državno industrijo, temveč obstajajo tudi v trgovinah, hotelih, bolnišnicah, rekreacijskih in športnih centrih, kinematografih, šolah, restavracijah - celo v plesnih dvoranah in zabaviščih s karaokejem. Vsaka kitajska rafinerija zaposluje od deset do 20 tisoč delavcev. Tem moramo prišteti še 30 tisoč upokojencev, družinskih članov in »terciarnih delavcev« - vzdrževalcev, zdravnikov in učiteljev. V drugih državah južne Azije podobne rafinerije zaposlujejo največ petsto delavcev.Te stranske enote odvračajo tuje vlagatelje, ki bi v kitajsko naftno industrijo želeli vložiti milijarde. »Potrebujemo tuja vlaganja ... vendar investitorje plaši veliko število delavcev. Ce želimo ustanavljati skupna podjetja, moramo opustiti večji del naše Terciarne’ podpore,« pojasnjuje naftni inženir Hou Techou. Rafinerija v Guangzhouju je enajsta po velikosti med nekaj več kot 40 kitajskimi obrati za predelavo nafte. Zaposluje 10.500 delavcev in še približno 30 tisoč prebivalcev komune, ki se razteza na milijonu kvadratnih metrov. V drugi največji rafineriji Guan-dong Maoming dela približno 25 tisoč delavcev, v komuni pa jih živi še nadaljnjih 80 tisoč, kar predstavlja skoraj tretjino prebivalstva mesta. Čeprav za upokojence skrbi vlada, morajo tudi rafinerije plačevati določene premije. »Stroški so visoki,« zatrjuje Hou.Vendar nekaj rafinerij ne priznava, da jih komune ovirajo. »Stroški Terciarne’ podpore so izredno nizki. V letu 1993 so znašali le 0, 3 odstotka vseh operativnih stroškov,« je povedal Chen Hiong Zhan, direktor kemičnopredelovalnega obrata v Zhenhaiju, eni redkih uradno prijavljenih rafinerij. Zhenhai zaposluje 9.500 delavcev in 30 tisoč ljudi v komuni ter je tako največje podjetje v pokrajini. Leta 1993 je več držav po svetu pocenilo in zmanjšalo proizvodnjo nafte zaradi nizke cene uvožene nafte. Kitajske rafinerije tega niso storile. »Ne moremo zmanjšah cen. Najprej bi morali odpustih del Terciarnih’ delavcev, nato pa še zamenjah zastarelo tehnologijo,« je priznal neki vir v rafineriji. V Maomingu in Guangzhouju so že izdelali načrte za krčenje komun in povečanje učinkovitosh. Da bi rešil energetski sektor, je Peking marca 1994 zamrznil cene nafte in prepovedal uvoz. Kritiki kitajskih rafinerij so ostri. »Cene domače surove nafte so nižje od svetovnih, cene predelane pa kar nekajkrat višje,« je povedal neki predstavnik naftne industrije. »Morali bi znižati cene nafte, kar bi ustavilo inflacijo,« je dodal. Kitajska inflacija je lani znašala 21,8 odstotka. TanEe Lyn / Reuter SVET Petek, 28. aprila 1995 BALKAN Vsi napori za rešitev krize so zaman LONDON - Velike sile so ugotovile, da jim kljub prizadevanju najbrž ne bo uspelo doseči podaljšanja premirja v Bosni. Zato so spet zaCele zganjati hrup z umikom svojih pripadnikov mirovnih sil ZN. Je povečano Število groženj z umikom le-sprenevedanje, s katerim želijo sprti strani prisiliti k novim pogajanjem, ah gre morda zares? . Ostrostrelci so v Sarajevu vnovič kršili premirje (Telefoto: AP) Neki ruski diplomat je v sredo dejal, da utegne njegova država v primeru obnovitve spopadov odpoklicati svoje vojake. Francoski predsednik vlade Edouard Balladur je vnovič izjavil, da bo zahteval umik tri tisoč svojih vojakov, če sprti strani ne bosta podaljšali premirja in poskrbeli za varnost pripadnikov ZN. Velika Britanija, ki ima za Francijo najveC vojakov v Bosni, želi svoj kontingent izvleci iz obkoljenega Gorazda. Podobne nadte pripravlja Nizozemska, ki ima svoje vojake v Srebrenici. Diplomati trdijo, da raz- dvojenim državam Članicam skupine za stike pravzaprav ni preostalo drugega, kot da grozijo z umikom. Nobena država ni pripravljena s silo uveljaviti odločitev Varnostnega sveta ZN. Pomorska zapora je sicer imela nekaj uspeha, vendar ne dovolj, da bi izsilila mir. Zato naj bi mirovniki zdaj zagotovo odšli, razen seveda, če si Srbi in Muslimani ne premislijo. »Ob izteku premirja so vsi pod velikim pritiskom. Zelo si želimo podaljšati ustavitev ognja,« je izjavil neki fianco-ski diplomat. Brez britanskih, ruskih in francoskih kontingentov bi se operacija ZN v Bosni zagotovo sesula. Vojskujoči se strani v Bosni želita, da bi mirovne enote ostale. »Obema stranema ugaja navzočnost enot ZN, saj nekako pomirjajo razmere, pa tudi človekoljubna pomoč prihaja. Brez pripadnikov mirovnih sil bo to postalo težje, bolj tvegano,« je izjavil neki drug diplomat. Vprašanje pa je, ah bosta sprti strani grožnje z umikom sploh upo-števah. Konec preteklega leta sta namreč Britanija in Francija zganjali podoben hrup, da bi se obranih pritiskov vrhunskega srečanja Evropske zveze. Predstavniki EZ so se potem strinjah, da imajo ZN pomembno vlogo pri nadzoru vojne in dostavi človekoljubne pomoči. To pa ne pomeni, da bodo ti moralni razlogi še naprej veljali, če bodo države, ki sodelujejo v misiji ZN, ugotovile, da so njihovi vojaki ogroženi. Vendar tudi v tem primeru ne bo težav, saj je Nato že pripravil nacrte za umik. Ni še znano, ah ga bo Severnoatlantska zveza tudi vodila ah pa bo ohranila dosedanje neugodno partnerstvo z ZN. Združene države so dale jasno vedeti, da bodo s svojimi vojaki v umiku sodelovale le, če ga bo nadzo- roval Nato. Vojaški viri poudarjajo nujnost sodelovanja ameriških enot v največji operaciji po zalivski vojni. Tudi če bi rešili to vprašanje, bi utegnile nastati resne varnostne težave pri umiku lahko oboroženih vojakov, ki so nameščeni po vsej državi. »Časovna usklajenost je ključna. Ne smejo si privoščiti še ene zime, Id bi stvari močno zapletla,« je dejal neki zahodni vojaški strokovnjak. »Ce umik resno načrtujejo, potem morajo začeti takoj. Vzel bo namreč kar nekaj časa,« je še dodal. Nicholas Doughty, Reuter O čem pišejo drugje po svetu O atentatih v ZDA in na Japonskem »Podtaknjena bomba v Oklahoma Cityju in živčni plin v Tokiu - grozljivi novici, ki sta v zadnjih tednih preplavili svet, bi lahko razumeh tudi kot grožnjo, ki pred Parizu, Kalkuti, Rimu, Buenos Airesu ah kateremukoli dragemu mestu na svetu. Atentati pri prebivalcih vseh celin zbujajo enake občutke: vse manj je upanja na boljšo prihodnost, sedanjost pa vse bolj prežemata strah in zmeda. Ta kolektivni občutek negotovosti pa je prepojen s podzavestnim strahom, ki ga vzbujajo vojne, terorizem, uničevanje okolja, svetovna gospodarska recesija in nesposobna mednarodna pohtika. Upanje na lepšo in boljšo prihodnost, zlasti za naše potomce, ni vec tako veliko, kot je bilo še pred nekaj desetletji. Ideja napredka, ki Ze od 18. stoletja narekuje razvoj kulture ter humanistično in znanstveno razmišljanje, ideja, ki je človeštvu pomenila pot v svobodo, enakopravnost, mir in blagostanje, ideja, ki je niso poteptati niti svetovni vojni in Auschvvitz, se zdaj sprevrača v idejo propada. (La Repubblica, Rim) O turskem posredovanju na severu Iraka »Kljub zanosu se še vedno postavlja vprašanje: kaj je izredno draga vojaška operacija na severa Iraka sploh prinesla? Gospodarski strokovnjaki stroške za pettedensko vojaško posredovanje ocenjujejo na dve mitijardi dolarjev. Poleg tega je Turčija zaradi posredovanja proti Kurdom utrpela diplomatsko škodo, ki je ni mogoče izraziti s številkami... Tokrat turske oblasti ne morejo pokazati trupel ubitih pripadnikov kurdske PKK Po verodostojnih poročilih iraških Kurdov naj bi se večina borcev PKK že pred začetkom turske vojaške operacije umaknila v Iran ali Sirijo.« (Tages-Anzeiger, Ztirich) O sojenju vojnim zločincem iz nekdanje Jugoslavije »Nič ne kaze, da bi vplivne velesile soglasno podpirale haaško sodišče in že pripravljale načrt, kako bodo ukrepale, če bo sum o vojnih zločinih srbskih voditeljev potrjen. Proces v Haagu bo torej še ena v vrsti praznih gest... Voditelji bosanskih Srbov, ki so osumljeni vojnih zločinov, bodo dobili le še en dokaz, da jim ne grozi resna nevarnost.« (Mlada fronta dnes, Praga) PRIPRAVE NA AMERIŠKO-RUSKI VRH Še večja razhajanja v stališčih ZDA predlagajo pakt o nenapadanju med Rusijo in Zahodom VVASHINGTON (Reuter, dpa) - Ameriški zunanji minister Warren Christopher s včerajšnjimi pogovori z ruskim kolegom Andrejem Kozirjevom in ameriškim predsednikom Billom Clintonom ni zelo zadovoljen, saj Rusija ni pripravljena popuščati. Najtrši oreh je reševanje spora o širitvi Nata proti vzhodu. Neki predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da rešitve spora še ni pričakovati, »saj si Rusija želi povezovanja z Zahodom, hkrati pa se v strahu, da ne bi bila vec svetovna velesila, vse bolj izolira«. Kozirjev pa je izjavil, da so dobri odnosi med ZDA in Rusijo zelo načeti ter da vprašanja širitve Nata ni mogoče reševati in poeno- stavljati z vetom Rusije. Sicer pa Rusija še vedno nasprotuje morebitni širitvi zveze. Rusija ni pripravljena popustiti v svojih stališčih tudi glede reševanja dragih najbolj žgočih vpa-šanj, kot je reševanje balkanske hize in ruska prodaja jedrskega reaktorja Iranu. Pri svojem vztraja tudi VVashington, ki je vnovič poudaril, da je širitev Nata povsem njegova odločitev. ZDA so zato zahodnim državam predlagale, naj s skeptično Rusijo podpišejo sporazum o nenapadanju, hkrati pa poskušajo Kremelj prepričati, da ima članstvo v Partnerstvu za mir zveze Nato velike prednosti tudi za Rusijo. O teh vprašanjih in o podrobnostih sestanka v Moskvi se je včeraj Clinton po telefonu pogovarjal tudi z Jelcinom. Bill prihaja, vojne v Čečeniji pa še ni konec Zadeve s CeCenijo so nelogične: ali je res, kar dopovedujejo v Moskvi, to je, da obvladujejo ruske čete 80 odstotkov čečenskega ozemlja in da je upornikom ostalo le še nekaj oporišč v gorah, ali pa se ruskim generalom operacija kljub izjemnemu kopičenju moštva in orožja ter vojskovanju na robu - Ce ne kar onkraj njega - vojnih zločinov ni posrečila. Ali drugače: Ce je ruska vojska v Čečeniji opravila svoje delo in zmagala, zakaj potem Jelcin končno ne oklice ‘miru? Vse, kar je ruski predsednik Jelcin oklical v sredo zvečer, je desetdnevna ustavitev ognja v Čečeniji ati kot je dejal sam - moratorij. Jelcin ni povedal nic novega: že pred tem je ukrep napovedal premier Cemomirdin. Zahodni podporniki predsednika Jelcina, posebej tisti, ki bodo prišli v Moskvo na slavje ob polstoletnid zmage nad nacifašizmom, so razočarani. Se zlasti Bill Clinton, saj ameriška diplomacija ni skrivala želje, da Rusi do začetka maja končajo vojskovanje v Čečeniji. Ce bodo v VVashingtonu ugotovili, da jih Moskva vleče za nos s cenenimi sejmarskimi potegavščinami, verjetno ne bodo daleč od resnice. V nobenem primera pa jih desetdnevni »moratorij« ne bo mogel pripraviti do tega, da pozabijo, da je hotela Rusija na Kavkazu na vso silo izsiliti vojaško rešitev in da se je Jelcin - očitno pod pritiskom generalov, ki v Čečeniji popravljajo katastrofalne začetne neuspehe ter rešujejo svoj ugled in, kot se reče, Čast oboroženih sil - doslej sistematično izogibal vsemu, kar bi dišalo po pogajalski politični rešitvi spora; edini, s katerimi se je pripravljen pogajati, so predstavniki Čečenskih »zdravih sil«, vendar pa je pogoj za te vrste »pogajanja« seveda vojaška zmaga. Kot bo seveda vsemu blesku proslav težavno pozabiti na dejstvu, da je čečenska vojna v kratkem Času terjala 30 ti- soč čečenskih in 10 tisoč ruskih življenj, da je vzela streho nad glavo pol milijona ljudem in da je dežela uničena do te mere, da bo njeno obnavljanje stalo veliko vec, kot je stalo vojskovanje. Vojna v CeCeniji ima tudi Suše razsežnosti, Id gredo zahodnim državam v nos: je tehten argument v rokah tistih, Id zagovarjajo bolj distancirano obravnavanje Rusije in njenih problemov. Vojna dokazuje, da se Moskva se zdaleč ni odrekla ravnanju s pozicij sile, ki je bilo značilno za njeno novodobno politiko; le da je za razliko od njenih »boljših« Časov zdaj prag tveganja, ki ga mora pri tem prestopiti, bistveno višji. Pri tem pa ima, kot opozarjajo nekateri zahodni komentatorji, sedanji zaplet okoli moratorija tudi nekaj zelo ugodnih učinkov, gledano seveda z moskovskimi očmi. Ko je premier Cemomirdin pred kratkim napovedal, da bo na parlamentarnih volitvah konec leta nastopil s svojim »polom« (Berlusconi je odtno že okužil tudi Vzhod), je to napoved pospremil z zahtevo, da vzvode v deželi prevzamejo sile, ki bodo omogočile, da se vanjo vrneta red in mir. To je sicer dobro in prav, vendar pa te zahteve že spremlja močno siljenje pooblastil represivnega aparata. Primer za to je Zvezna varnostna služba, ki je naslednica KGB in ki bo imela v prihodnje diskrecijsko pravico - in diskrecija pomeni v tej zvezi: po prosti presoji - vdreti v sleherno stanovanje, postaviti na noge svoj sistem zaporov, ki ne bodo pod nadzorom pravosodja, in kajpada nadzorovati tujce - ne da bi jo za vse to smel parlament klicati na odgovornost. Iz tega pa preučevalci sklepajo, da se vojaskoindustrij-ski in obveščevalnorepresivni kompleks spet vrača k vzvodom oblasti. Marjan Sedmak RUANDA / DRAMA V TABORIŠČU KIBEHO SE NADALJUJE RIGALI (Reuter) - Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Ruandi so sporočili, da Se vedno ni znano, kaj namerava vladna vojska storiti s 500 hutujskimi begunci, ki so se zabarikadirali v taborišče Kibeho. Včeraj je zaplet skuSal miroljubno resiti ruandski predsednik Pasteur Bizimungu, ki je skupaj s svojo vlado in vojaškim poveljstvom obiskal kraj pokola. Pri tem je napovedal mednarodno preiskavo, ki bo odkrila resnico o dogajanjih ta konec tedna. Preiskovalno komisijo bo sestavljalo deset članov iz ZDA, Evrope, Združenih narodov in Organizacije afriške enotnosti, delati pa bo začela 3. maja. Minister za notranje zadeve Hutu Seth Sendashonga je obkoljene pozval, naj zapustijo taborišče, češ da so navzoči tudi diplomati in predstavniki ZN. Hutujski begunci so po megafonu odvrnili, da so Ze videli umirati svoje brate pred očmi nemočnih pripadnikov mirovnih enot. Izrazili so bojazen za svoja življenja v domačih vaseh in ponovili zahtevo po prostem prehodu v Zaire. Upravičenost njihovega strahu potrjuje agencija ZN za begunce, ki je odkrila 28 trupel Hutujcev v vasi Rusatira. Vsi so bili še pred nekaj dnevi v Kibehu. Poveljnik ruandske vojske, generalmajor Paul Kagame, je povedal, da je le vprašanje časa, kdaj bo begunce prema- gala lakota. Odločno je zavrnil možnost, da bi jim dovolil prost prehod v Zaire. »Zaire ne pride v poštev. Vlada bo Ze našla drugo rešitev,« je napovedal Kagame. Julian Bedford / Reuter Umik beguncev Več kot 250 tisoč prebivalcev Ruande so prisilili na vrnitev v domače vasi, kjer jih čaka nasilen sprejem nekdanjih prijateljev in sosedov, ki so se lani prelevili v sovražnike. Ruandska vojska je pobila tisoče in jih še več pregnala iz taborišča Kibeho, potem ko je vlada ugotovila, da so oddaljena begunska taborišča na jugozahodu države leglo sovražnih dejavnosti. Meščani so begunce kamenjali in sramotili. Od 60 tisoč jih je tu ostala je še peščica SLOVENIJA Petek, 28. aprila 1995 DAN UPORA PROTI OKUPATORJU / SLOVESNOST NANOS / SLOVESNOST »Zdaj se ne nameravamo nikomur več opravičevati« Tobi morali storiti še tisti, ki so med drugo svetovno vojno prisegli Hitlerju Skozi oči primorskih borcev LJUBLJANA - Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je včeraj s slavnostno skupščino obeležila praznik upora proti okupatorju in pol stoletja od konca druge svetovne vojne. O zgodovinskih dogodkih in odločitvah, s katerimi je slovenski narod pred 50 leti stopil med tiste, ki »takrat niso kalkulirah in se skrivah pred odgovornostjo«, ter o poskusih izničenja vloge borcev je spregovoril predsednik ZZB NOV Ivan Dolničar, sprejeli pa so tudi izjavo o trajnih vrednotah protifaSi-shčnega hoja. To, da je bil naš protifašistični in protinacistični odpor silovitejši in bolj učinkovit od odpora številnih večjih narodov, ni nobeno hvalisanje, temveč realen slovenski prispevek k svobodni in demokratični Evropi, je dejal Dolničar. Poudaril je, da si danes Številni prizadevajo zanikati izjemno in častno dejanje ustanovitve OF. »Med enoinpolmilijonskim narodom je bilo 210 tisoč izgnancev, zapornikov, internirancev, konfinirancev ter 46 tisoč pobitih, sežganih in padlih udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja preprosto zato, ker so bili zavedni Slovenci. Danes pa so za vse to krivi komunisti oziroma vsi mi, ki nismo upognjenih hrbtov in sklonjenih glav čakali, kaj se bo zgodilo s slovenskim narodom,« je dejal Dolničar. Polstoletnim zmage bo Evropa praznovala v znamenju sprave, »vendar ne sprave s fašistično ideologijo, kvislinštvom ali prirejeno zgodovino, temveč v znamenju sprave in sožitja med ljudmi in narodi«, je dejal Dolničar. Spomnil je, da so delitve in sovraštva iz medvojnega časa med Slovenci začeh znova oživljati konec 80. let. Kljub opravičilu za storjene krivice nedolžnim v vojnem metežu in obsodbi zunajso-dnih usmrtitev zajetih in vrnjenih domobrancev se nam nenehno očita, da ne zmoremo zbrati toliko poguma, da kot partizanska generacija opravimo javno in pietetno obžalovanje in opravičilo za po vojni likvidirane domobrance in druge krivice, ki so bile storjene v imenu OF in NOB, trdi Dolničar. »To smo štorih in zdaj se ne nameravamo nikomur več opravičevati. Zlasti pa ne za krvavo revolucijo, za državljansko vojno, za pobijanje ljudi samo zato, ker so bili verni, ker so bili duhovniki, zavedni Slovenci, za rušenje cerkva, ker so cerkve in ne utrdbe domobrancev, in druga podobna obtoževanja, kajti to vse preprosto ni bilo res.« Zdaj se bodo po Dolničarje-vih besedah morah tisti, ki se danes razglašajo za pravične-že in moralne zmagovalce, prisegah pa so Hitlerju, javno opravičiti za zločine, ki so jih početi najprej v sestavi italijanske MVAC in nato nemške SS pohcije nad zavednimi in upornimi Slovenci, ujetimi in ranjenimi partizani, aktivisti OF in njenimi simpatizerji. Sele po tem bi lahko prišlo do nekakšnega odpuščanja, »za katerega ni zdaj nobenih možnosti zaradi poglabljanja sovraštva, ki ga nenehno spodbujajo«. Dolničar je še dejal, da borcem in udeležencem NOB nihče ni in ne bo mogel vzeti ponosa na delo, ki so ga opraviti. Delegacija ZZB NOV je položila vence na grobnico narodnih herojev, na spomenik žrtvam NOB in na spomenik padlim v odporu proti agresivnemu posegu Jugoslovanske armade leta 1991. (KaNJ Primorska je bila vedno drobiž v igri velikih, najprej kot del avstro-ogrske monarhije, ki si je tam hotela ustvariti most na Jadran, po prvi svetovni vojni pa kot sredstvo plačila za vstop Italije v vojno. Fašizem ni izbiral sredstev, da bi dosegel končni cilj: uničenje slovenstva na Primorskem, je v govoru na tradicionalni slovesnosti na Nanosu dejal Dušan Lavrenčič, predstavnik vipavskih in ajdovskih borcev. Veliko Primorcev je moralo zbežati pred nasiljem, veliko je bilo spontanih uporov, organiziran odpor je vodila organizacija TIGR, z redkimi izjemami pa so Primorci leta 1941 vstopih v OF, ki je edina vodila organiziran odpor proti fašizmu in zatiranju. Prav na Nanosu je bil 18. aprila 1942 prvi večji frontalni spopad med partizani in Italijani. Odpor Primorske je bil usodnega pomena za poznejša pogajanja o meji. Primorske borce lahko imenujemo borce za zahodno slovensko mejo. Lavrenčič je pozval k opustitvi brskanja po žalostni razklanosti polpretekle zgodovine in k usmeritvi nacionalne energije v prihodnost. Zgodovinarji naj presojajo zgodovino, kot jim narekuje stroka. Vendar naj pogledajo tudi skozi očala Primorcev, ne le Ljubljane, je dejal ob spontanem aplavzu. Sposobnost je treba dokazati predvsem z gospodarskim razvojem, ki pa ga je treba omogočiti. Kljub zelo slabemu vremenu se je slovesnosti udeležilo veliko članov borčevske organizacije z vse Primorske in tudi drugih obiskovalcev. Artur Lipovž Praznovanje v znamenju pesmi NOVA GORICA - Na predvečer državnega praznika, 26. aprila, je bila v dvorani kulturnega doma predpraznična slovesnost, M je bila nekoliko drugačna od drugih. Sodila je v sklop prireditev ob 50-letnici zmage nad fesizmom in nacizmom. Njena drugačnost je bila v tem, da so v kulturnem delu ponoviti enega od 19 koncertov revije Primorska poje, ki je bil 2. aprila izveden v KG Srečka Kosovela v Sežani. Organizatorji so se za to odločiti, ker je bil ta koncert posvečen dogodkom, ki se jih svet letos spominja V Novi Gorici so nastopiti isti zbori kot v Sežani (Primorsko Mačkolje, Valentin Vodnik Dolina, DU Nova Gorica), le PPZ Finka Tomažiča iz Trsta je nadomestil zbor Jezero iz Doberdoba. Slavnostni govornik, novogoriški župan Špacapan - o pomenu 50-letnice zmage pa je govoril tudi znanstvenik dr. Branko Marušič - je med drugim dejal, da je bila za Slovence vojaška zmaga nad fesizmom pogoj za obstanek, saj nas je fašizem obsodil na iztrebljenje. Ne le zapori, sodni procesi, streljanje - tudi z drugačnimi metodami so iztrebljati slovenstvo, na primer s prepovedjo rabe slovenskega jezika in pesmi. Praznovanje 50-letnice zmage zato ni samo praznik zmagovalcev, ampak tudi praznik slovenske pesmi. (V. G) VIPAVA/ŠOLSTVO O prostorski širitvi šole Na natečaj o novi prostorski zasnovi šole sta prispela dva predloga Verjetno je bilo po dozidavi krila in telovadnice v zadnjih letih narejenega več za podružnične kot za matično osnovno šolo v Vipavi, kamor prihajajo učenci višjih razredov iz šolskega okoliša. Naložba izpred let je sicer izboljšala razmere, ni pa rešila ene temeljnih težav, to je veči-zmenskega pouka. Nove možnosti so nastale z odhodom JLA iz južnega kompleksa vojašnice. Zamisli o prostorski razširitvi šole so se izkazale kot uresničljive; po načrtih naj bi del prostorov v vojašnici namenili obrti in podjetništvu, del pa vzgoji in izobraževanju ter podobnim dejavnostim. Z zgraditvijo ceste bi lahko nekdanjo vojašnico povezali z Vipavo. Kljub potrebni dokumentaciji je ministrstvo za šolstvo lani poslane načrte dograditve šole zavnilo in zahtevalo pripravo celovite prostorske rešitve. Le v tem primeru bi bilo mogoče šolski prostor prilagoditi normativom glede na število učencev. Letos je bila prostorska zasnova ureditve šole potrjena. Na natečaj o novi prostorski zasnovi in rešitvi šolskih težav sta prispela dva predloga. Čeprav nista bila v celoti v skladu z zahtevami, je komisija enega od njiju dopolnila, kar zadeva izrabo prostora, predlog pa poslala v potrditev na ministrstvo. Po zagotovilih naj bi bila vipavska šola uvrščena v letošnji program naložb. Občina bo morala za naložbo nameniti čim več denarja, pričakujejo pa seveda državno pomoč. Artur Lipovž 27. APRIL PO SLOVENIJI Praznovanje dneva upora ni izgubilo veljave Slovesnosti so med drugim pripravili na Kredarici, v Splošni plovbi v Portorožu. Domu upokojencev na Komanovi ulici, na brniškem letališču, v trboveljskem rudniku in na ljubljanskih Žalah Medtem ko je dan pred prazničnim dnevom upora precejšnje Število Ljubljančanov pred Prešernovim spomenikom poslušalo v rožnat suknjič oblečenega pevca skupine Dvanajsto nasprotje, je prestolnica včeraj samevala. Skušali smo izvedeti, kako je praznik »odmeval« na tistih »koncih«, ki se v časopisu pojavljajo redkeje. Pri tem smo naleteli na zaprta »delovna vrata« trboveljskega rudnika, na ljubljanskih Žalah pa so nam povedali, da so občanom pogrebne storitve na voljo spet danes. Pilot Edvard Lavrič iz helikopterske enote policije z Brnika nam je včeraj povedal, da je na dan upora pri njih veljal tako imenovani praznični delovni čas. To pomeni, da sta bila zaposlena dva pilota in mehanik. Že dopoldne so v okviru nalog, ki sodijo v redni načrt, nadzorovali promet nad Razdrtim, zgodaj popoldne pa so na Kredari-.co prepeljali »novo« meteorološko ekipo. Ko smo včeraj zgodaj popoldne klepetali s kontrolorjem letenja Boštjanom Pristavcem na Brniku, se je na brniško letališče spuščalo Adri-jino letalo Dash 7, ki je priletelo z Dunaja. Včerajšnji praznični dan je v kontrolnem stolpu potekal brez posebnosti, v dopoldanski izmeni je delalo sedem kontrolorjev, Pristavec pa je dejal, da se je praznik »poznal« predvsem po po- večanem številu športnih letal. Vetrovni dan upora ni zvabil na piano večjega števila upokojencev iz upokojenskega doma na Komanovi ulici v Ljubljani. Dežurna sestra iz prvega negovalnega oddelka Marija Hvastja nam je povedala, da je bil včerajšnji dan podoben ostalim, posebne prireditve, s katero bi se spomnili praznika, niso pripravili, nekaj upokojencev pa je dan preživelo pri svojcih. Tudi pomorščaki ne poznajo dneva upora. Ko smo včeraj klepetali z dežurnimi iz Splošne plovbe iz Portoroža, je ena od njihovih 20 ladij plula v perujsko pristanišče Chimbote. Nekaj ur smo si prizadevali vzpostaviti zvezo z eno izmed njihovih ladij, a zaman. Na Kredarici, kjer je dva metra debela snežna odeja, se je včeraj do 14. ure zbralo približno 16 planincev in turnih smučarjev, ki so posedali pred planinskim domom v sončnem vremenu in brezvetrju. Okoli 11. ure dopoldne se je s helikopterjem zamenjala tudi dvočlanska meteorološka ekipa. Dežurni meteorolog Frenk Zupančič nam je povedal, da popoldne pričakuje še eno skupino »prazničnih« planincev, za njihovo prijetno počutje pa bosta poskrbela z drugim meteorologom Benom Zupančičem. Helena Drewry, foto: B. P./BOBO RAI 1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cose deli’ altro, mondo Film: Finchš le rose fio-riranno (kom., Nem. ’56), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavo la -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem ŠS Dnevnik Aktualni tednik TGl VVeekend Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso Mladinska oddaja Solle- tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Dok.: SuperKvark - Oddaja o naravi, znanosti in tehnologiji Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere RAI 2 RAI 3 Oddaje Videosapere: Španščina, dok.. Filozofija, Zenske v svetu, Potovanje po Italiji, Prva pomoč, itd. Fantastica Et&, 11.05 Fantastica Mente Dnevnik, okolje, znanstveni denvnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik in vreme Dokumenti Sport: vaterpolo, kolesarstvo Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura news, 18.00 Geo Sport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Soup, Blob Film: La calda notte dell’ispettore Tibbs Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Monev Line, 23.55 Pubblimania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska ' V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Vabilo k branju, 10.35 Lo sportel-lo del cittadino, 10.50 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družebene teme in vreme Variete: Quante storie Dišne)', risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli), 23.00 Potrebujem te Dnevnik, pregled tiska in vreme Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Boks: Duran-Barbante (velter kat.) IP v košarki (Z) Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, 9.20 Catene d’amore, 9.50 Teleprodaja, 10.10 Guadalupe, 10.45 Febbre d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: La madre di David (dram., ZDA ’94, i. K. Al-ley, Jeff Duffy) Film: Caramelle da uno sconosciuto (krim., It. ’87, i. B. De Rossi. L. Bet-ti), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La stangata (vodita Lorella Cuccarini, Enzo Jacchetti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio Avtomobilizem Odprti studio Otroški variete Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Cobra investigazioni Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film: Alien 3 (fant., ZDA '94, i. S. VVeaver) Aktualno: 8 mm, 23.45 Fatti e misfatti Variete: Mai visto Italia 1 Sport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu, 2.40High-lander # TELE 4 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Film: The Dead - gente di Dublino (dram., '87) MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Le ragazze dei Lakers (kom., ZDA ’89) The Lion Trophy Show Nad.: Homefront | Variete: Tappeto volante RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 Napis Znak Napoved PESEM MLADIH 1995 (drugi del) Jutri Odpoved Znak Hrvaška 1 Ir SLOVENIJA 1 Q Rarg, risanka M Zlati cekin, H zabavnoglasbena oddaja Andres Valdes: Gospod Mimo in gospodična Ta-pa-ta Korziški škof, 2/4 del Švedske nadaljevanke Roka rocka, ponovitev Svet narave, ponovitev Ze veste, ponovitev Poročila Video strani Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria V. Moedemdorfer: Rož’ce s Kranjskega, ponovitev Botanični vrt spomladi, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 17. oddaja Pasje mesto, 13/23 del kanad. risane nanizanke Medvedkove dogodivščine, 8., zadnji del serije Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, sport Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, Sport Žarišče Sova Brooklynski most, 4/22 del ameriške nanizanke Sogun, 3/6, del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 Tango za tri: 3/5 del danske humoristične serije Omizje, ponovitev Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Znanje za znanje Podarim - dobim Poglej me! VVestbeach, 4/10, angleške nadaljev. Miti, skrivnosti in mistika, 4/6 del nizozemske dokumentarne oddaje Opus Ob svetovnem delu plesa: B. Cullberg: Don Ki-hotove sanje, balet R. Scerdin - O. Danovski - M. Jeras: Carmen. balet SNG Ljubljana A KANALA Luč svetlobe, ponovitev Pred poroto, ponovitev Ameriških deset, pon. A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Jack Razparač, ponovitev Pozitiv +, glas. oddaja A-shop, Vreme, risanka Luč svetlobe, 414. del mili Obalna straža, 4. del 3 Vreme Teden na borzi Poročila Dobro jutro Poročila Šolski program Kontaktni program Glasbena kultura: Vojna in mir Nemški jezik: Deutsch-lexikon »Z« Sandokan, 10/26 del otroške serije Poročila Cesarica, 158. del serije Rdeči kralj in beli vitez, angleški film, 1989 Igrajo: Tom Skerritt, Helen Mirren, Max Von Sy-dow in drugi Režija: Geoff Murphy Mojstrove delavnice Religijski leksikon Nemški jezik, ponovitev Briljantina Hrvaška danes Hrvaška književnost v evropskem kontekstu, 13., zadnji del Santa Barbara, 986. del ameriške nadaljevanke Kolo sreče Morje Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Sport V iskanju, dokumentarna oddaja Dobri ljudje Hrvaška kulturna dediščina, dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Usodno prijateljstvo, ameriški film Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Turbo Limach Show Tenis: VVTA turnir (ž), prenos Risanka ZV - kronika Kruti dvom, 4/4 del serije Risanka »Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Sto let filma: Amerikance v Parizu, ameriški film, 1951 Igrajo: Gene Kelly, Leslie Caron in drugi režija: Vincent Minelli Film, ki je davnega leta 1951 dobil pet Oskarjev. @ Madžarska Sončni vzhod Poročila Tarzan Dopoldan, vmes Dallas, serija Opoldanski zvon Posel Otroški program Evropski magazin, pon. Angleščina Dnevnik Posel, gospodarski poročevalec Gospodična Letni kolobarji Teka Okno Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik, teleSport Dallas, ponovitev Računalniški vid, ame- Moj kino riški film rJJJj Brez vabila Učna leta, 9. del Usodna ženska, Zgodba o igri, 9. del H ameriški film Pozitiv +, ponovitev Pori jazz 1994 Krik, ponovitev B Dnevnik BBC ■ . Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.35 vroča tema za mlade; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Pevski kvarteti; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Služkinja-Gospodarica; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr.; 23.15 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-tl; 10.35 Souvenir d'lta!y; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;16.00 Modri val; 18.45 Polk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15. 7.15. 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 21.00 Rock; 1.00 Curi. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni pr. -Vasovanje s Podok-ničarjem. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije 8c Napovedi; 17.00 Enciklopedija; 19.00 TB: Cobra verde; 20.00 Radio ropot/ Okopi Slave A. švarcen-beja; Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (E. Frelih, prip. Mira Sardoč, 6.); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Promorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V petek, 5. maja, ob 20. uri: I. B. P. Moliere ■ DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, premiera, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 28. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 V sredo, 3. maja, ob 15.30: F. G. Lorca -YERMA, za abonma sreda popoldanski in ob 20. uri, za abonma mladinski 3. V četrtek, 4. maja, ob 20. uri: T. Bemhard -PRED UPOKOJITVIJO, za abonma Studentski B. V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOVI, za izven. Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 V sredo, 3. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZA2GI! Predstava bo Se v petek, 5. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V petek, 5: maja, ob 19. uri: G. Bizet - CAR-MEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROITMAN. Zadnja predstava v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V sredo, 3. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red E in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 4. maja, ob 17. uri, za abonma red U in izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V petek, 5. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - GABARES, CABAREI. Predstava bo Se v soboto, 6. maja, ob isti uri. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik -ŽOGICA MAROGICA, za izven. KULTURNICA, Židovska steza 1 V Četrtek, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 V četrtek, 4. maja, ob 19.30: R. Cooney - POKVARJENO. V soboto, 6. maja, ob 19.30: Z. Hočevar - SMEJ-CI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V četrtek, 4. maja, ob 20. uri: V. Modemdorfer -TRANSVES lTiSKA SVATBA, za abonma rdeči in izven. V sredo, 10. maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEŽI OD ŽENE. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V soboto, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein/Bock/Hamick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 30. aprila, ob 11. uri: B. GregoriC/J. Sitar - PORCELANASTA MUCA. V nedeljo, 7. maja, ob 11. uri: Jan Grabowsky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 28. aprila, ob 20. uri: E. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma petek-a in izven. V petek, 5. maja, ob 11.30: BUTALCI v izvedbi Amaterskega mladinskega odra. r m" . r '..i mirmim ynM nM nM Danes, 28. aprila, bo v razstavnem salonu Dolik Jesenice ob 18. uri otvoritev razstave grafik NEJCA SLAPARJA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061222-815 V sredo, 3. maja, ob 19.30: koncert STUDENTOV ORGEL AKADEMIJE ZA GLASBO (GD). KLUB CD V soboto, 29. aprila, ob 21. uri: nastopa angleški kitarist Al .LAN TAVLOR (na sliki). KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 28. aprila, ob 20. uri: koncert skupine MOUSE TRAP. V soboto, 29. aprila, ob 23. uri: koncert KAPELA LA CHATELIERE. KLUB K4, Kemikova 4 V torek, 2. maja, ob 21. uri: nastopa SOULED AMERICAN in JANI KOVAČIČ. CAFE TEATER, Miklošičeva 1 V soboto, 29. aprila, ob 22. uri: nastopa ALLAN TAVLOR GROSUPLJE V petek, 5. maja, avla osnovne sole ob 20. uri: koncert ansambla LOJZETA SLAKA. IDRSKA BISTRICA MKNŽ, Bezo viska 26 V torek, 2. maja, koncert skupine CEMENT. PIRAN KLUB MAON, Azre 5 V soboto, 29. aprila, ob 21.30: nastopa RICHARD J. DOBSON. V nedeljo, 30. aprila, ob 22. uri: nastopa ALLAN TAVLOR. RAZST E SLOVENIJA FJK FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 28. t. m., ob 20.30 (red F) igra Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario UrSiC. Gledališče Rossetti Danes, 28. t.m., ob 20.30 (red prost) zadnja ponovitev dela F. Vegliana »La Frontiera« v izvedbi Drame iz Rijeke. Režija N. Mangano. V abonmaju predstava St. 4V (zelena). Od 2. do 7. maja gostovanje gledališča Eliseo in gledališča de gli Incamminati z Shakespearovim delom »Otelio«. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Umberto Orsini in Franco Branciaroh. Predstava v abonmaju: odrezek 10A (moder). Za abonente popust. Predprodaja je že v teku. Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 28. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Extona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Ma-siero in Mariangela D’Abbraccio. Ponovitev jutri, 29. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 30. t.m., ob 16.30. TRŽIČ Cerkev della Marcelliana V sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Schnorrja. KOROŠKA ŠENTJANŽ V BOŽU V Stari soli: danes, 28. t. m., ob 20. uri M. Gavran »Mož moje žene«. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: danes, 28. t. m., ob 19.30 mu-sical »Jošt in Jaka«. LEDINCE Kulturni dom: jutri, 29. t. m., ob 20. uri koncert ansambla Drava »Vse je pesem«.Prirejata SPD Jepa-Basko jezero, KD Peter Markovič. TINJE Dom: v torek, 2. maja, ob 19.30 - Predavanje »Perspektive narodnih manjšin v Evropi«. Predava univ. prof. Jože Pirjevec. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 V sredo, 3. maja, ob 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRARNA avtorjev Marka KoSnik Viranta in Mateje Bučar. V izvedbi Instituta Egon March. Ponovitve: v petek, 5., v soboto, 6., v ponedeljek, 8. in v torek, 9. maja, ob isti uri. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V soboto, 29., in nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri: SPI Z MANO/SLEEP VVITH ME. Neodvisni ameriški, na-kladaski, komični, romantični film. Režija: Rory Kelly, igrajo: Craig Scheffer, Erič Stolz, Meg Tilly. Slovenski podnapisi. V sredo, 3. maja,ho ob 11. uri: predstavitev knjige Tineta Hribarja - SLO VENO KOT NACIJA. CEDE KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 V četrtek, 4. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige (ob diapozitivih) DANILA JELENCA - Četrt stoletja v Afriki: Etiopija in Eritreja. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, tel: 066/21-027 V soboto, 29. aprila, ob 10. uri: PAPILU KLUB -APRILSKA DELAVNICA NA PROSTEM (lutkovna predstava in delavnica). PORTOROŽ AVDITORIJ, Senena pot 10 V soboto, 29. aprila, ob 20.30: ameriški znanstveno fantastičen film ZVEZDNA VRATA. Režija: Roland Emmerich, glavne vloge: Kurt Russell, James Spader, Jane Davidson. V nedeljo, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. Režija: Edvvard Zvvick, glavne vloge: Brad Piti, Antony Hopkins, Julia Ormond. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Sejna dvorana Filozofske fakultete (Ul. Laz-zaretto Vecchio 8): v okviru slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri predavanje prof. Franka Vecchieta (v italijanščini) o ekspresionizmu in avantgardi v slovenski likovni umetnosti v dvajsetih letih. V Četrtek, 4. maja, ob 11. uri bo predaval prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu na temo »Usoda Rusije v poeziji Maksimiljana Volosina (1877-1932). LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava WARCHITECTURE - Sarajevski urhicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana). GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO -Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MR,ENE USENIK je na ogled do 11. maja. CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19 Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA. GALERIJA LEK, Verovskova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca druge svetovne vojne je na ogled do 14. maja. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmaverjeva 6 Likovno delo BRANETA KOREZA - Sence 1995 je na ogled do 25. maja. GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debe- njak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. STUDENEC PRI DOMŽALAH KD MIRAN JARC ŠKOCJAN Razstava JOŽETA PETERNELJ MAUSARJA je na ogled do 9. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 11. maja razstavlja sarajevski slikar Mihridžana KulenoviCa Mimice - »Korenine«. Palaca Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Piero Marcucci. Urniku: od 18.00 do 20.00 . Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo MurtiC. Art Gallery: do 29. t.m. razstavljajo slikarji Nilo Cabai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in Elvio Zorzenon. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione». Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. MAĆKOUE Srenjska hiša: jutri, 29. t.m., ob 20. uri otvoritev likovne razstave Mitje Zonta. Umetnika bo predstavil S. Cesar. Razstava bo na ogled do 5. maja. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Na ogled so dela Gaiya Bukovnika iz New Vorka. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od torka, 2. maja prične predprodaja vstopnic za opero »Fedora«, ki bo na sporedu 9. maja ob 20.30 (red A). Ponovitve: v Četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v Četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Pivnica Forst Europa Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo 4. maja. Trg Zedinjenja Italije V nedeljo, 30. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala gledališča Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda. Koncert bodo ponovili tudi v ponedeljek, 1. maja, ob 10.30 in v nedeljo, 7. maja. GORICA Kulturni dom Danes, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let-nici osvoboditve. Prireja ZSKD. Nastopa Filharmonični orkester G. Enescu iz Bukarešte. Koncertna sezona M. R. Li-pizer: jutri, 29. t. m., ob 20.30 koncert Camerata mu-sicale iz Padove.Dirigent Gi-naluca Saccari. SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok. 26. aprila 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 [TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,20 81,15 11,19 11,48 6,34 6,7 A banka Koper 79,90 81,10 11,08 11,49 6,08 6,61 A banka Nova Gorica 80,10 81,20 11,19 11,49 6,34 6,62 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 - - - - - - Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,20 81,00 11,30 11,50 6,35 6,75 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,15 81,15 11,20 11,60 6,36 6,52 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,60 81,10 11,20 11,50 6,40 6,70 Come 2 us 80,55 80,85 11,36 11,44 6,40 6,63 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,30 81,40 11,30 11,60 6,30 6,90 Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,73 80,77 11,41 11,43 6,60 6,62 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 80,65 80,69 11,42 11,44 6,58 6,63 Kompas Hertz Celj 80,50 81,00 11,34 11,40 6,35 6,55 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,00 81,45 11,30 11,60 6,30 6,80 Lemo Šempeter,): 065/ 32-250 *80,15 81,10 11,30 11,50 6,36 6,51 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,30 81,20 11,28 11,48 6,40 6,90 Poštna banka Slovenije 78,90 80,90 10,72 11,40 5,97 6,70 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,75 80,78 11,42 11,45 6,55 6,58 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,35 80,85 11,26 11,43 6,32 6,51 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,50 81,00 11,35 11,45 6,40 6,75 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,60 80,85 11,42 11,44 6,40 6,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,00 11,20 11,55 6,35 6,90 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,30 80,70 11,30 11,49 6,46 6,49 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,30 80,84 11,25 11,46 6,36 6,68 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,50 81,20 11,30 11,48 6,20 6,90 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,40 81,00 11,35 11,50 6,30 6,90 Publikum Kamnik, t: 061 /832-914 80,50 81,00 11,35 11,49 6,53 6,75 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,55 81,35 11,26 11,54 6,40 6,80 SKB d.d.,*** 80,10 81,20 10,60 11,65 6,30 6,70 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,80 80,79 11,40 11,45 6,55 6,68 SZKB d.d. Ljubljana 80,30 80,85 11,30 11,48 6,42 6,69 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,40 81,35 11,32 11,56 6,35 6,68 Upimo Ljubljana, f: 212-073 80,75 80,79 11,42 11,43 6,55 6,58 Ti čaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 27. APRIL 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1665,00 1735,00 nemška marka 1215,00 1264,00 francoski frank 344,00 360,00 holandski gulden 1084,00 1128,00 belgijski frank 59,00 61,40 funt šterling 2691,00 2801,00 irski šterling 2734,00 2845,00 danska krona 309,00 322,00 grška drahma 7,40 7,70 kanadski dolar 1223,00 1273,00 japonski jen 19,90 20,70 švicarski frank 1469,00 1529,00 avstrijski šiling 172,50 179,60 non/eška krona 270,00 281,00 švedska krona 229,00 239,00 portugalski escudo 11,50 11,90 španska pezeta 13,60 14,15 avstralski dolar 1216,00 1265,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,00 15,00 hrvaška kuna 330,00 350,00 27. APRIL 1995 V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1667,00 1712,00 nemška marka 1222,00 1257,00 francoski frank 344,00 359,00 holandski gulden 1085,00 1113,00 belgijski frank 59,00 60,20 funt šterling 2691,00 2781,00 irski šterling 2734,00 2824,00 danska krona 310,00 318,00 grška drahma 7,40 8,00 kanadski dolar 1223,00 1268,00 švicarski frank 1478,00 1508,00 avstrijski šiling 172,70 177,70 slovenski tolar 14,50 15,30 19. APRIL 1995 država banka nakupni. prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,30 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 15,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 28.4.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj v DEM 8121 81.48 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deri: m tokaje. Podrobnejše informacije: leL 17-18-152,302-326 in 302-315 v y MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 080 z dne 26. 4. 1995-Tečaji veljajo od 27. 4. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 81,8438 1154,0136 394,4984 82,4365 2066,9617 2627,4454 2304,3736 8119,4236 6,5524 134,3196 7249,4274 1802,5121 76,7123 1520,3621 9824,5026 180,4785 112,2510 148,9752 90,6452 83,0901 1157,4861 395,6855 82,6846 2073,1812 2635,3515 2311,3075 8143,8552 49,9870 183,8883 6,5721 2250,0000 134,7238 7271,2411 1807,9359 76,9431 1524,9369 9854,0648 181,0216 112,5888 149,4235 90,9180 82,3364 1160,9586 396,8726 82,9327 2079,4007 2643,2576 2318,2414 8168,2868 50,1370 184,4400 6,5918 135,1280 7293,0548 1813,3597 77,1739 1529,5117 9883,6270 181,5647 112,9266 149,8718 91,1908 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27.4.1995 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN CA) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 832,234 812,675 1,644,909 110.9646% 138.3566% 109.6606% 150,000 83,223 81,267 164,491 "'ubljans«. Tečajnica borznega trga $t.: 78 Datum: 26. 4. 1995 UIMJAV* STOa UChANCL P«C Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon st.dat(3) enobn tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. rimar tfiT?? tur. v.* ržTifira inntT! HC 796 (4.5.93) 11.500 24.4. 11.350 12.100 J8B 1.000 16.6.94) 12.900 26.4. 12.900 13.000 12.9» 12.900 155 5AL 500 (7)(29.8.94) 20.100A 1,23- 26.4. 20.100 20.400 201» 20.1» 2.613 SKB8 458 (16.5.94.) 31.800A 2,32 26.4. 31.000 31.400 31.800 31.8» 954 ME •JLEl B3B2 UKvia m 8,0 4.(31.12.94) 98,0 ,05- 26.4. 98,0 98,7 98,5 98,0 6.004 RS02 9,5 0.(1.10.94) 103,3 ,16- 26.4. 102,2 103,6 103,5 103,0 18.402 ro 5,0 3.(30.11.94) 84,OA ,12 26.4. 82,5 84,0 84,0 84,0 8.637 RSll 7,0 4.(15.1.95) 90,0 7.4. 83,0 5SL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,9 ,15 26.4. 95,7 96,5 95,7 1.636 LSL2D 9,5 8.(1.10.94) 101,3 ,19- 26.4. 100,6 101,4 101,3 831 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,0 27- 26.4. 94,9 95,1 95,1 95,0 2.585 ME tuCTi* !BIW! BTBR 11,089 2,70- 26,4. 10.500 119» 11.0» 11.0» 6.232 OAD 10,000 (1.6.94.) 108.783 ,99 26.4. 107.800 110.700 110.8» 107.0» 1.958 FMD M 13.864 24.4. 12.800 14.5» ra 20.500 24.4. 21.500 UMEK 15.300 14.4. 14.500 15.3» m 218 (30.3.93.) 8.820 1,45- 26.4. 0.030 9.000 8.820 8.820 741 M 4.000 (8)(10.6.94.) 3.573 4,13 26.4. 3.501 3.580 3.580 3.501 2.358 O (5) 749,9 ,02- 26.4. 749.0 750,0 750,0 749,0 3.067 ■ illKtatM ME smiro KBTP 4000 (23.5.94) 30.000 ,84 26.4. 20.100 31.3» 30.0» 30.0» 1.140 TOP ■ 31,065 1,45 26.4. 30.600 32.800 31.9» 30.600 3.293 KSP (6) 531,2* 9,01 26.4. 550,0 680,0 550,0 5»,0 344 UBKP 11.300 25.4. 11.300 11.850 IIP 41.000 20.4. 40.900 42.000 FiTiTH^Fil ME mr.»:g LEK12,0 4. .11.04) 98,0 24.4. 95,5 DZG 11,0 4.(1.1.95) 90,0 1,15- 26.4. »,0 90,0 4.312 M 12,0 6.(1.12.941 98,6 ,40- 26.4. 98,6 98,6 98,6 1.436 PLJ 12,0 7.(1.1.95) 98,8 21.4. 98,8 09,9 $0 10,0 1.(1.6.941 95,4 24.4. 93,6 95,5 iSGSt 10,0 4.(1.6.941 66,9” 254. 74,1 Tečajnica izvenborznega trga ST. 78/95 - 26. 4. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.daf.(3) enotni tečaj % sprem datum povpras [onudba Max. Min. iroosu TTflS GEAR 4.0» 19.4. 2.0» 4.3» aro 119 (8.3.94.1 32.500 31.3. 210,0 7.0» HBR0 3.849 21.4. 1.201 3.1» m 3.5» 20.4. 3.4» 3.5» BDR0 17.400A 26.4. 10.1» 17.0» 17.4» 17.400 2.610 RGSR 197,9 24.4. 200,0 235,0 S'JTšTinTT HBP0 3.036 ,46- 26.4. 3.036 3.2» 3.036 3.036 91 JOKBPI 3.3» KBPP 30.0» 18.4. 2.0» 32.0» IMG 5.2» 14.4. 3.3» 5.200 TTfftl II17E75J7 SORO 10,0 9.(15.1.95) 98,0 25.4. 97,9 LOK 10,0 (1,10.94) 88,0 4,69 26.4. 85,5 94,9 MLJ0 10,0 (1.4.94) 93,0 24.4. 93,0 94,5 08,0 88,0 145 3SM0 10,0 (1.10.94) 84,0 5.4. 80,0 3LS0 10,0 81.9.94) 86,5 26.4. 85,5 86,5 86,5 86,5 564 Ml 11,0 (1.0.94) »,4 20.4. 88,5 90,8 3P0 10,0 6.(l.2.95) 86,1 13.4. 85,0 90,0 UBKK 8,50 2.(15.4,95) 80,0 15.3. 25,0 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 92,1 99,9 60 dnevni (vSlTJ 90 dnevni (v SlTj |120 dnevni (v SIT) TTiliTmi BNB2breznaLbona(l. 6.95) (1.6.95) 98,8 ,04- 26.4. 98,5 99,5 98,8 98,8 494 welnak.bona(vSn]NBSl 52.984 17.3. 42.0» delnaLbona(vSIT)NBS2 20.636 2,76- 26.4. 20.870 21,0» 21.120 20.0» 1»,375 R1:WI llSO.OMSrrsknpajmj parski del maj 108,6 2.3. devizni del maj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj |deviznidelmaj SBI 26.4.95 prejšnji d T d% 1.096,26 1.094,31 1,95 0,18 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. aprila 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre Šiling frank marka lira funt dolar ivirni. Pri kor iu deviz oz, r 100 100 100 100 1 1 ikretnih | noseben 1156,9382 2310,2134 8140,0000 6,5690 180,9359 112,5355 noslih je možno odsi i doaovor. 1159,7808 2315,8896 8160,0000 6,5851 181,3805 112,8120 tepanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 55 ro ro $ I 81,55 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velia dne 27.aprila 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Stovenie, pri drugih va oziroma zmanjšano za 02£k>astotne točke. T( do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prMi in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM šeni na podle utah pa je razi sčai veljajo zc upin se tečaj kupovati in aogoje nakup 81,25 81,35 81,20 81,35 jgi srednjih teča meije Banke Slov odkup prilivov določi v sporazun zadajati tujo vok a ali prodaje. 81,55 81,50 81,50 81,55 ev po trenutno enije povečano prodajo deviz TU. jto po objavlje- /Q ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 653581 MILANSKI DEVIZNI TRG 27. APRIL 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling švedska krona finska marka avstralski dolar 1701,470 2265,850 1234,560 349,950 2741,920 1102,060 60,001 13,836 314,240 2778,330 7,568 11,656 1246,950 20,340 1495,530 175,450 235,680 400,720 1239,520 —i 26. APRIL 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,5500 10,0500 kanadski dolar 7,0000 7,4000 funt šterling 15,3000 16,1000 Švicarski frank 834,0000 866,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 196,5000 204,5000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,8000 716,8000 italijanska lira 0,5580 0,5920 danska krona 175,5000 183,5000 norveška krona 153,0000 160,0000 švedska krona 128,7000 135,3000 finska marka 223,5000 233,5000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,7300 8,1700 japonski jen 11,3500 11,8500 slovenski tolar 8,60 9,20 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. _________FORMULA ENA / VELIKA NAGRADA SAN MARINA__________________ Aleši včeraj najhitrejši na prostem treningu Za Ferrarijevim voznikom Coulthard, Schumacher in Berger Rože in grafiti na kraju, kjer se je ponesrečil Ayrton Senna IMOLA (dpa) - Na prvem prostem treningu dirkačev formule 1 v Imoli pred veliko nagrado San Marina je bil najhitrejši Francoz Jean Aleši s ferra-rijem (1:30.081) pred Davidom Coulthardom in Michaelom Schumacherjem, sledijo pa Gerhard Berger, Mika Hakkinen, Damon Hill in Johnny Herbert. Za njimi se je uvrstil 41-letni Nigel Mansell, ki se je v četrtem krogu z vozilom zasukal, obstal izven proge in končal trening s časom 1:32.597. Dirkališče Enzo in Dino Ferrari je bilo pred letošnjo dirko kar precej posodobljeno. Organizatorji so se za ta korak odločih predvsem zaradi lanskih nesreč Brazilca Ayrtona Senne in Avstrijca Rolanda Ratzen-bergerja. Spremenjeni so predvsem zavoji, drugačna pa je skoraj polovica 4.895 ' kilometra dolge proge. Prireditelji so prav zato dovolili predčasen trening, da se bodo vozniki lažje navadih na novo progo. V primerjavi z lanskimi časi so bili vozniki letos okrog 10 sekund počasnejši. »Do zavoja Piratella, ki je še malo kritičen, sem z novo progo zadovoljen,« je dejal svetovni prvak Michael Schumacher. Nemec veliko stavi na nadaljnji razvoj Renaultovega desetvaljnega motorja, ki zmore 16 tisoč obratov na minuto. Dirkači so odgovornim priznati dobro delo pri obnovi proge, ki je stala približno osem milijonov nemških mark. Posebno pozornost so navijači tokrat namenili mestu, kjer se je lani smrtno ponesrečil trikratni svetovni prvak Brazilec Ayr-ton Senna. Kraj nesreče so okrasiti z rožami, brazilskimi zastavami in grafiti, ki spominjajo na enega najboljših tekmovalcev vseh časov. Jean Aleši je bil s ferrarijem najhitrejši na prvem prostem treningu (AP) -ATLETIKA/SP Doslej prodali že 70% vstopnic SP avgusta v Goteborgu GOTEBORG (STA) - Prireditelji letošnjega atletskega svetovnega prvenstva v švedskem Goteborgu (4. do 13. avgust) so že dobre tri mesece pred začetkom prodali 70 odstotkov od skupno 300.000 vstopnic za ogled tekmovanja. Predstavnik organizacijskega komiteja Elmer Eliasson je povedal, da so s prodajo 220.000 vstopnic že zaslužili okrog 29.5 milijona mark. Med tujimi državami so za zdaj največ vstopnic kupili na Norveškem (14.537), v Švici (14.340) in Italiji (11.120). HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO A SKUPINE Presenetljiv poraz Čehov proti ZDA Po treh kolih le Američani in Rusi s polnim izkupičkom točk STOCKHOLM (Reuter) - Včeraj je na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A v prvi tekmi Kanada premagala Nemčijo s 5:2, Cehi pa so presenetljivo klonili pred reprezentanco ZDA Po vodstvu s 3:0 so Američani nekoliko popustiti in Cehi so počasi stiskali obroč okrog odličnega vratarja Pata Jablonskega Md so znižati na 3:2, vendar izenačujočega zadetka niso dosegli, prav v zadnji sekundi tekme pa so Američani dosegli Se četrti gol in imajo poleg re- STRELCI: 1:0 (27) - Hauer, 2:0 (34) - Morris, 3:0 (52) -Stanton, 3:1 (53) - Horak, 3:2 (57) - Stavjana, 4:2 (60) - Ber-gland. IZKLJUČITVE: ZDA 20 minut, Češka 10 minut Italija-Švica 3:2 (0:1,1:1,20) Lastvid: Skupina A (Gavie) prezentance Rusije v skupini A doslej stoodstotni izku- 1. Rusija 3 3 0 0 15:3 6 piček. 2. Francija 3 2 0 1 9:4 4 Finska - Norveška 5:2 (1:0,2:0,2:2) 3. Italija 3 2 0 1 7:7 4 STRELCI: 1:0 (5) - Strombeig, 2:0 (21) - Virta, 3:0 (25)-Ju- 4. Kanada 3 2 0 1 11:9 4 tila, 4.-0 (44) - Nieminen, 4:1 (51) - Knutsen, 4:2 (52) - Ma- 5. Nemčija 3 0 0 3 3:11 0 gnussen, 5:2 (55) - Koivu 6. Švica 3 0 0 3 5:16 0 IZKLJUČITVE: Finska 16 minut, Norveška 20 minut. Kanada - Nemčija 5:2 (1:1,1:0,3:1) Skupina B (Stockholm) 1. ZDA 3 3 0 0 11:5 6 STRELCI: 0:1 (3) - Brandl, 1:1 (20) - McKim, 2:1 (28) - 2. Češka 3 2 0 1 10:6 4 McKim, 3:1 (46) - Jomphe, 3:2 (48) - Brandl, 4:2 (57) - Gove- 3. Finska 3 2 0 1 11:8 4 daris, 5:2 (58) - McKim. 4. Švedska 2 1 0 1 8:6 2 IZKLJUČITVE: Kanada 20 minut, Nemčija 26 minut. 5. Avstrija 2 0 0 2 2:10 0 ZDA - Češka 4:2 (0:0,2:0,2:2) 6. Norveška 3 0 0 3 3:12 0 NOVICE Smrtna žrtev med slavjem turških navijačev ANKARA (dpa) - V slavju turskih nogometnih navijačev po zmagi reprezentance v Bernu proti Švici (2:1) je življenje izgubila ena oseba. Šestnajstletno dekle je v Carigradu v streljanju, običajnem načinu proslavljanja zmage v Turčiji, smrtno ranila krogla iz pištole. Po podatkih policije je bilo v streljanju po vsej državi ranjenih več deset ljudi. Turki so z zmago v Švici prevzeti vodstvo v tretji kvalifikacijski skupini za EP ’96, kar je v deželi sprožilo val evforije. V celotni državi so ljudje ne glede na narodnostno pripadnost slavili do jutra. Ulice so bile polne, veselje s streljanjem pa je Se najbolj spominjalo na kakšen ameriški film o divjem zahodu. Koliko ljudi je policija doslej priprla, še ni znano, jasno pa je, da so Turki fanatični nogometni privrženci in po zmagi se jim obeta prvi nastop reprezentance na EP sploh, zato je bilo slavje na nek način tudi pričakovano. Doslej je Turčija, razen na SP leta 1954, veljala predvsem za moštvo, s katerim druge reprezentance nabirajo zanesljive točke. Sampras najboljši leta 1994 MONTE CARLO (dpa) - American Pete Sampras je najboljši teniski igralec v letu 1994. Drugi s svetovne računalniške lestvice je v sredo zvečer v Monte Carlu prejel priznanje za najboljšega igralca, ki ga je dobil tudi sezono prej. »Priznanje mi veliko pomeni. Naredil bom vse, da tudi letošnjo sezono končam na prvem mestu,« je ob podelitvi dejal Sampras, ki ga je na prvem mestu lestvice ATP zamenjal rojak Andre Agassi. Bartolami zmagovalec prologa na Tour DuPontu VVILMINGTON (STA/AFP) - Italijanski profesionalni kolesar Gianluca Bartolami je zmagovalec 4.7 kilometra dolgega prologa kolesarske dirke Tour DuPont v ZDA. Bartolami je za progo potreboval 6:05.749 sekunde in tako za debelo sekundo prehitel rojaka Andreo Perona (6:06.315) in Američana Lanca Armstronga (6:06.315). Na četrto mesto se je uvrstil lanski zmagovalec te dirke Rus Vjačeslav Jekimov. Izidi prologa (4.7 km): 1. Gianluca Bortolami (Ita, Mapei) 6:05, 2. Andrea Peron (Ita, Motorola) 6:06, 3. Lance Armstrong (ZDA, Motorola) 6:06, 4. Vjačeslav Jekimov (Rus, Novell) 6:06, 5. Frans Maasen (Niz, Novell) 6:07, 6. Zenon Jaskula (Pol, Aid) 6:08, 7. Mal-colm Elliott (VB, Chevrolet) 6:12, 8. Frankie Andreu (ZDA, Motorola) 6:12, 9. Steve Bauer (Kan, Motorola) 6:15,10. Leon Van Bon (Niz, Novell) 6:16. Maradona ni rojen za trenerja ASUNCION (STA/AP) - Član argentinskega nogometnega kluba Deportivo Mandiyu, Guido Alvarenga, se spominja »lepih časov«, ko je bil njegov trener Diego Armando Maradona. »Z Maradono nismo niti enkrat zmagali, zato pa smo imeti toliko več zabav. V navadi je bilo, da smo imeti vsak večer piknik, ki se je končal v poznih jutranjih urah, tako da smo se vračali domov s hudimi glavoboli,« je za nek lokalni časnik povedal Alvarenga. Maradona je Deportivo Mandiyu vodil od septembra do decembra lani in od dvanajstih srečanj dobil le enega. Izidi NHL lige NEW YORK (STA/AP) - Izidi severnoameriške profesionalne hokejske lige NHL: Boston - Hartford 1:0, Bufialo - Florida 5:0, Montreal - Quebec 1:1 (po podaljšku), N.Y. Rangers - Tampa Bay 6:4, Pittsburgh -New Jersey 3:3 (po podaljšku), Ottavva - Philadelphia 5:2, VVashington - N.Y. Islanders 6:5, Toronto - Vancouver 5:2, San Jose - Anaheim 5:2. JADRANJE / STARS & STRIPES V FINALU AMERICA'S CUP Ol V ATLANTI Young America je na koncu morala prepustiti prvo mesto Connerju Dennis Conner je spet vstal od mrtvih SAN DIEGO - »Dennis Conner je spet vstal od mrtvih.« Tako bi lahko v enem stavku opisali vse, kar se je dogajalo na zaključnem delu tekmovanja za Citizens Cup. Conner, ki se je v finale branilcev uvrstil po dogovoru v zadnjem trenutku, je tudi tokrat čudežno zmagal in si priboril pravico, da zastopa ZDA na finalnem delu tekmovanja za America’s cup. Starš & Stripes je že na začetku zaostala za 24 sekund, vendar je držala korak z Americo III. Po tretjem obratu je skoraj povsem ženska posadka na Americi III močno potegnila in skoraj vsi so verjeli, da je Conner tokrat pokleknil pred zadnjo stopnico. Njegov zaostanek je znašal štiri minute in eno sekundo, kar je glede na razmere na regatnem polju pomenilo kar 45 dolžin jadrnice. Tedaj se je v dogajanje vpletlo njegovo veličanstvo Eol in moč vetra je nenadoma padla, America III pa se je za nameček znašla v skoraj popolnem brezvetrju. Lahen vetrič je bil prav to, kar je Conner potreboval in spričo velikanskih izkušenj je znal podarjeno pravilno izkoristiti. Prednost se je hitro manjšala, dekleta na Americi III pa niso mogla razviti zadostne hitrosti, da bi lahko pokrile Connerja in ta je v ugodnejšem položaju odbrzel mimo osuplih deklet in zmagal s prednostjo 52 sekund. Pred ciljem so imeli na Starš & Stripes še težave s spinakerjem, ki se je zaprl in zavozlal, vendar so hitro dvignili drugega in tako obdržali prednost. Po finalu je objokana skiperka na Americi III Leslie Egnot dejala: »Tokrat je očitno, da je bilo Connerju usojeno zmagati.« Pred začetkom zaključnega dela, ko se bosta 6. maja v prvi od devetih regat pomerila zmagovalec v razredu izzivalcev Peter Blake z New Zealan-dom in Dennis Conner s Starš & Stripes pa se poraja vprašanje, kaj je Amerika pravzaprav dobila s Con- nerjevo zmago. Odgovor bi se kaj lahko glasil: »Nič!« Užaljeni Conner, ki je v sodelovanju obeh nasprotnih sindikatov videl predvsem zaroto proti njemu, bo moral tokrat ugrizniti v kislo jabolko. Vsem Američanom, ki kaj vedo o jadranju, je jasno, da je Starš & Stripes za enakovreden boj z New Zealana-dom prepočasna jadrnica. Connerja teži še dejstvo, da je edini ameriški jadralec, ki mu je v 133 letih uspelo izgubiti pokal in če se Conner ne želi vpisati v zgodovino kot dvakratni poraženec, bo moral hočeš nočeš zaprositi včerajšnje nasprotnike za pomoč. Vodja sindikata Young Americe John Marshall je Connerju že ponudil vso pomoč, jadralski magnat Bill Koch, vodja Americe III, pa o tem, da bi Connerju za, nastop v finalu posodil svojo jadrnico, zaenkrat noče niti slišati. Morda je nekaj resnice tudi v tem, da se je Koch pač odločil, da bo pokal še drugič v zgodovini zapustil vitrino jadralnega kluba v San Diegu. Ko bi ga nato čez tri leta vrnil nazaj, bi bil spet narodni junak. (JuM) Pravice za TV prenose prodali Japoncem LAUSANNE - Mednarodni olimpijski komite je japonski televizijski družbi Nippon Hoso Kyokai za 99 milijonov dolarjev prodati pravice za prenose olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti, v kar je vključeno tudi predvajanje za združenje državnih družb za komercialne prenose (Japan Pool). 2e lani je za rekordnih 456 milijonov dolarjev NBC kupil pravice za ZDA. Za Evropo je evropsko televizijsko združenje (EBU) plačalo 250 milijonov dolarjev. Kabelska televizija CBS je za Kanado odštela 20.3 milijona dolarjev, za Avstralijo bo poskrbela družba Seven, ki je za prenose namenila 30 milijonov. Najbolje pa so jo »odnesli« Kubanci, ki so za pravico prenosov v celotni Srednji in Južni Ameriki plačali vsega 5.5 milijona dolarjev. NOGOMET / EP MLADIH Maldinijeva vrsta kljub skromni igri premagala Litvo Po prvem golu Del Veccchia njena zmaga ni bila več sporna Litva - Italija 0:2 (0:1) STRELCA: Del Vecchio v 35. in Binotto v 50. minuti. LITVA: MaCjulis, Skinderis, Kazlovskas, Zudjis, Raza-nauskas, Venčevicjus (Dančenko), MaCjuleviCjus, Puke-levičjus, Morinas, Jankauskas (VileniSkis), Žvingilas ITALIJA: Doardo, Cannavaro, Panucci, Bigica, Galan-te, Kresi, Binotto, Brambilla, Del Vecchio, Del Piero (Dio-nigi), Pecchia SONDIK: Olsen (Norvegia). KOTI: 6:2 za Italijo. KAUNAS - Italijanska reprezentanca mladih je v Kaunasu dosegla obvezno zmago proti skromni Litvi in lahko Se naprej upa v uvrstitev v nadaljno fazo in osvojitvijo tretjega zaporednega naslova. Maldinijevi »azzurri« niso blesteli, po zadetku del Vecchia pa njihova zmaga ni bila pod vprašajem. V prvem polčasu so agresivni gostitelji precej zaposlili Italijane, čeprav so s taktičnega in tehničnega vidika precej zaostajali za »azzurri«. PremoC Italijanov je bila dokaj sterilna, obramba pa vedno na mestu. Trener Maldini je bil vsekakor po srečanju zadovoljen. Bal se je, da bodo njegovi igralci fizično popustili, a se to m zgodilo. Pohvalil je vratarja Dearda in opozoril, da se je po zmagi Slovenije nad Hrvaško razširil krog ekip, ki upajo na uvrstitev v skleno fazo. Vrstni red 4. skupine: Ukrajina 15, Italija 13, Hrvaška 12, Slovenija 10, Litva in Estonija 0. Prihodnje tekme: 6.6 Litva Slovenija, 10.6. Estonija -Slovenija in Ukrajma - Hrvaška. -KOŠARKA / BOJ ZA NASLOV Esposito in Gay sta pokazala zobe, Filodoro izsilil 4. tekmo Filodoro - Benetton 89:75 (47:41) Filodoro: DjordjeviC 11, Esposito 36, Pilutti 7, Frosini 9, Gay 21, Blasi 3, Damiao 2, Casoli, Pez-zin. Benetton: Gracis 5, Naumoski 19, Pittis 11, VVoohidge 23, Rusconi 5, lacopini 10, Ragazzi, Via-nini2. PM: Filodoro 18:18, Benetton 26:30; TRI TOČKE: Filodoro 7:15 (DjordjeviC 1:3, Esposito 5:8, Pilutti 0:2, Blasi 1:2), Benetton 3:14 (Gracis 1:4, Naumoski 0:4, Pittis 1:4, lacopini 1:1, Wool-ridge 0:1). BOLOGNA - Po devetnajstih zaporednih zmagah je Benetton iz Trevisa v tretji polfinalni tekmi končnice za naslov izgubil proti Filodoru, Četrta tekma bo v nedeljo v Trevisu (ob 17.10), Benetton pa vodi z 2:1. Junak srečanja je bil za Filodoro nedvomno Esposito (36 točk), a Gay je pod košema skakal tokrat boljše od Rusco-nija. Benetton je vodil le v 12. minuti (26:25), nadaljevanje pa je bilo brez prave napetosti. Drevi bo v Bologni tretja tekma med Buck-lerjem in Stefan elom. Milančani so se po zmagi v drugi tekmi nekoliko opogumili. S Čvrsto obrambo so prisilih Bo-lonjčane, da so dosegli le 59 točk, kar je zanje najmanj v dosedanjih 111 nastopih v končnici za naslov. Vrh tega naj bi danes za Stefanel spet igral tudi kapetan Nando Gentile, mogoCe pa tudi ameriški center Scott Pal-mer. TENIS Gaudenzi premagal 3. nosilca Kafelnikova Prvič v četrtfinalu Monte Carla MONTE CARLO - V tretjem kolu teniškega turnirja na peščenih igriščih v Monte Carlu, z nagradnim skladom 1, 8 milijona dolarjev, je za lep podvig poskrbel Italijan Andrea Gaudenzi, ki je z 1:6, 7:5, 7:5 premagal 3. nosilca in 4. igralca na svetu Rusa Jevgenija Kafelnikova. Po Caludiu Pi-stolesiju leta 1988 je Gaudenzi prvi Italijan, ki se je na tem turnirju prebil do Četrtfinala. Ostali izidi: Ivaniševič (Hrv) - Rosset (Svi) 6:4 6:3, Becker (Nem) - Cor-retja (Spa) 6:2 6:2, Whea-ton (Zda) - Haarhuis (Niz) 6:2 6:7 (4:7) 6:4, Krajicek (Niz) - Lopez-Moron (Spa) 6:4 6:4, Schaller (Avt) - Santoro (Fra) 6:3 6:1, Muster (Avt) - Bera-sategui (Spa) 7:6 (8:6) 6:2. _____ODBOJKA / DEŽELNA FINALA V KATEGORIJAH DEČKOV IN DEKLIC_ Pot v neznano za slogaše in valovce Domovke bi želele doseči vsaj dve zmagi Na moškem finalu v Trstu (šola Suvich) tudi videmski VBU in cordenonska Futura Favorit med dekleti (Reana del Rajale) je Volley 2000 iz Bagnarie Arse - Tekme 30.4 in 1.5. Na deželnih odbojkarskih finalih v kategoriji dečkov in deklic (letnika 1979 in 1980) bodo v nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek, 1. maja, nastopile kar tri naše ekipe. V nedeljo bo vsaka še-sterka odigrala po eno tekmo, v ponedeljek pa dve, tako da bo vsak igral proti vsakemu in končni vrstni red bo najbolj verodostojen. V naslednjo fazo napreduje samo zmagovalec Cetve-roboja. Dečki Moški del bo v telovadnici šole Suvich v Trstu, na njem pa bosta nastopili tudi vrsti Sloge (tržaški prvak) in združene ekipe Vala (go-riski prvak). Njuna nasprotnika bosta videmski VBU (videmski prvak) in cordenonska Futura (pordenonski prvak). Napovedati, kako se bo razpletlo, je dokaj težko. Obe naši sesterki sta se v finale uvrstili nekoliko nepričakovano. Slogaši na začetku pokrajinske faze niso imeli nobenih posebnih ambicij, razpletlo pa se je celo tako, da so zmagali, ne da bi izgubili niti seta in je njihova samozavest, kajpak, vidno rasla iz kola v kolo. Na Goriškem je za favorita veljala združena ekipa 01ympie, zmagal pa je Val, ki je vpisal ekipo, da ne bi plačal globe in je uvodno tekmo prvenstva izgubil brez boja. Pri Valu je vsekakor nekaj posameznikov, ki že igrajo v D ligi. Upajmo, da se bosta naši Sesterki izkazali, verjetno pa bo le finale sam, pokazal kakšno je pravo razmerje moči med udeleženci. Vsekakor je pozitivno dejstvo, da imamo na tem finalu kar dve šesterici, saj to potrjuje, da so prav slovenska društva med redkimi v deželi, ki se načrtno ukvarjajo z moškim mladinskim sektorjem, ki je sicer v FJK dokaj reven. Spored Nedelja, 30. aprila: 16.00 Sloga - Val, sledr VBU - Futura. Ponedeljek, 1. maja: 9.30 Sloga - VBU, sledi Val - Futura; 16.00 VBU - Val, sledi Sloga - Futura. Deklice Zenski deželni del bo v kraju Reana del Rojale. Goriško pokrajino bo že drugo leto zapored zastopal Dom Imsa, barve tržaške pokrajine pa bo po zmagi slogašic leta 1988 in Borovi »diktaturi« v naslednjih šestih letih končno (!?) branila italijanska sesterka, to je Pallavolo Trieste. Glavni favorit za osvojitev naslova je moštvo Volley 2000 iz Bagnarie Arse, saj so štiri njegove igralke standardne Članice ekipe iz C2 lige B-me-ters, ki si je že zagotovila napredovanje v Gl ligo. Četrti tekmec je Fonta-nafredda, ki se prvič po letu 1989 spet uveljavlja kot mladinska sila na Pordenonskem. »Lani smo prvič preizkusili, kaj pomeni igrati na deželnem finalu, dosegli pa smo eno zmago. Mislim, da bi bil za nas že velikanski uspeh, Ce nam bi letos uspelo osvojiti dve zma- gi,« pred deželnim finalom napoveduje trener Goričank Zoran Jerončič. Spored Nedelja, 30. aprila: 16.00 Volley 2000 - Fon-tanafredda; sledi Dom Imsa - Pallavolo Trieste. Ponedeljek, 1. maja: 9.30 Volley 2000 - Dom Imsa, sledi Pallavolo Trieste -Fontanafredda; 16.00 Dom Imsa - Fontanafredda, sledi Volley 2000 -Pallavolo Trieste. Dom imsa drugič zapored na deželnem finalu »deklic« H NAMIZNI TENIS / RAZNI TURNIRJI h Vanja Milič uspešno zastopala Italijo na mladinskem turnirju pri Barceloni Drugo mesto med ekipami in tretje med posameznicami Krasova namiznoteniška igralka Vanja Mihe je v dresu mladinske državne reprezentance zelo uspešno opravila svojo nalogo na odprtem mednarodnem prvenstvu Spamje, ki je Bilo v kraju Sant Gugat pri Bar-celoni 22. m 23. aprila. Na turnirju so nastopile reprezentance Portugalske, Švedske, Francije, Nemčije, Madžarske, Češke, Hrvaške, Alžirije, Italije m Španije. V tej konkurenci je reprezentanca Italije v postavi Vanja Mihe in Deborah Balboni (A 4 Verzuolo) ekipno osvojila drugo mesto. V skupini sta s 3:0 prema-gali reprezentanco Spamje B in izgubili z Nemčijo s 3:1. Točko proti Nemčiji je osvojila Krasovka. V polfinalni tekmi s Hrvaško (3:1) je Miličeva dosegla točko v posamičnem dvoboju. Zmagah pa sta tudi dvojice. V finalu sta se ponovno srečah z nemško reprezentanco, s katero sta že izgubih tudi poprej v skupini. MoCna nasprotnikova ekipa si je izborila zmago s 3:0. Zenska vrsta Italije se je izkazala tudi v individualnem delu tekmovanja. Vanja Mihe in Deborah Balboni sta si podelili tretje mesto. Vanja je bila prva nosilka tabele. Uvodoma je premagala dve Španski igralki z gladkim 2:0 in z istim rezultatom izgubila srečanje v polfinalu z nemško reprezentantko. Od 1. do 4. maja bo Vanja Mihe spet na pripravah v vsedržavnem centru v Temiju. Skupaj z naraSCajmca-mi Balbomjevo, Zappitelhjevo (Spoleto) m Bosijevo (Sestese) bo opravila skupni trening za nastop na Srednjeevropskem pokalu kadetinj, ki bo na Hrvaškem od 5. do 7. maja. Igor Milic uspešen v Slovenfli Krasov igralec Igor Mihe je med turnirjem absolutne kategorije v Cocagku in memorialom A. Strumbla in J. Pavlica Novaka na Jesemcah izbral mednarodno tekmovanje v Sloveniji. V posamični konkurenci se je uvrstil med prvih osem. Premagal je Mikliča (Novo mesto, 12, 12), Rikanovica (Jesemce, 17, 11), Mačka (Kranj, 18, 15) m Jermana iz Škofij (24, 11). Klonil je Sele proti Hribarju iz Novega mesta (-17, -24), ki je bil tudi zmagovalec memoriala. Z nekdanjim Krasovim igralcem Crishanom Mersijem pa sta v moških dvojicah zasedla prvo mesto. Bila sta boljša od vseh slovenskih parov. V finalni tekmi posameznikov je Mersi izgubil s Hribarjem z 1:2 (22:20, 18:21, 17:21) in tako osvojil drugo mesto. (J.J.) Pokal dežel »under 14« Od jutri do nedelje bo v Isemiji potekal 15. pokal dežel »Under 14«. Tekmovanje bo obsegalo ekipni del po sistemu evropske fige. V nedeljo bodo polfinalne tekme. Igralci ekip, ki se ne bodo uvrstile v ta del, pa se bodo pomerih tudi posamezno. V deželno reprezentanco Furlanije-Julijske krajme so bili izbram kar trije igralci iz zgomskega Krasa: Nina Mihe, Daša Bre-sciani in Bojan Simoneta ter Dario Mocignac (San Giovanni Pordenon). Predstavnike dežele FJK bo spremljal predsednik deželne tehnične komisije Robert Mrhe, sicer tudi elan Krasa. Lani je naša reprezentanca osovjila peto mesto z Vanjo, Nino m Gorazdom Mihcem (vsi Kras) ter Stafanom Di Cosimom (Chiadi-no). J.J. ODBOJKA / NARAŠCAJNICE Borovke spet boljše od Brega, v nedeljo pokrajinski finale Bor Friulexport - Breg 3:0 (15:13,15:3,15:9) BOR FRIULEKPORT: Carpani, Frandolič, N. in T. Furlani, Husu, KraševiC, Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak. BREG: Rodella, Terčon, Bet, Zeriali, Orlando, Kalc, Žerjal, Cossutta, Mingot, Gregori, Cok. Zaostala tekma zadnjega kola prvenstva naraščaj-nic med borovkami in brežankami je odločala le o prvem mestu v B skupini, saj sta se obe sesterki že pred to tekmo uvrstili v finalno fazo za naslov prvaka. Tako kot že na prvem srečanju v Dolini so se zasluženo uveljavile bolj koncentrirane in borbene borovke, tokrat pa je bila njihova zmaga še bolj gladka. Izenačen je bil le prvi set, v katerem sta si bili ekipi enakovredni. Borovke so v nadaljevanju igrale z nespremenjenim tempom igre, brežanke pa so takoj po prvih težavah (8:0) precej popustile, da so prehitro vrgle puško v koruzo pa je pokazal tudi konec tretjega seta, v katerem so bile po vodstvu borovk z 10:1 spet enakovredne gostiteljicam. Pokrajinski finale za naslov prvaka bo že v nedeljo v dolinski občinski telovadnici (pričetek ob 9. uri), na njem pa bosta po sistemu vsak proti vsakemu poleg borovk in brežank igrale že Kontovelke in igralke Orne. Končni vrstni red B skupine: Bor Friulexport 25, Breg 23, Sloga B 22, Sokol 6, Oma A 5, Altura 3. ODBOJKA / NA GORIŠKEM Vrstni red lig je zdaj jasnejši Naraščajnice Sovodnje za 3. mesto 1. moška divizija Med velikonočnimi prazniki so odigrah nekaj zaostalih tekem, tako da je pred 18. kolom lestvica končno popolna. Mossa si je s tesno zmago v Turjaku praktično zagotovila končno prvo mesto. Medtem ko je Nas prapor pozno smoči gostil Corridom (do zaključka redakcije rezultata nismo prejeli), bo 01ympia jutri igrala v Marianu proti hi-trepidi. Popolni vrstni red po 17. kolu: Mossa 34, Ach Ronchi 28, Libertas Turriaco 24, 01ympia 22, NaS prapor 20, In-trepida 18, Torriana in Cormons 16, Corridom 14, Caldini 10, Fossalon 2, Grado. 2. ženska divizija Dekleta Doma Imse bi morale danes igrati proti nepremagani Torriam, ki je z eno nogo (ah obema?) že v višji figi, vendar je bila tekma na prošnjo Goričank odložena, verjetno pa jo bodo odigrali prihodnji petek. V torek bo Dom Imsa poskusil doseči Se novi todd v boju za 2. mesto, ki prav tako omogoča napredovanje v 1. divizijo. Vrstni red po 9. kolu: Torriana 16, Grado in Dom Imsa 10, Villacher Bier 8, Azzurra 6, Libertas Capriva 4, Caffe Morocco 0. (Grado in Dom Imsa imata tekmo manj) Naraščajnice Finahsta za naslov pokrajinskega prvaka sta Morarese in Fincantieri, prva finalna tekma pa bo že danes (ob 18.30) v Moram, povratna pa v nedeljo ob 11.00 v tržiški športni palači. Mlade Sovodenjke bodo v zgolj prestižnih tekmah s Torriano igrale za 3. mesto. Prva tekma bo v torek, 2. maja v Sovodnjah (ob 19.30), povratna pa v Četrtek, 4. maja (ob 17.00) v Gradišču. KOTALKANJE Ragno in Miličeva stase izkazala Na deželnem delu tekmovanja FTHP za začetnike v Trstu sta nastopila tudi poletovka Mateja Milič in elan KSD Vipava Ncola Ra-gnno. Oba sta s svojim nastopom povsem zadovoljila. Ragno, ki je prvič nastopal na tej ravni, je v konkurenci 14 kotalkarjev zasedel v prostem programu zelo dobro 6. mesto in za malo mu je spodletela uvrstitev v državni finale (prvi štirje), v tej kategoriji pa bo z večjimi možnostmi lahko tekmoval tudi v prihodnji sezoni. Mateja Milic je s 6. mestom v obveznih likih bistveno izboljšala rezultat, ki ga je dosegla na pokrajinski ravm (17. mesto) m resnično prijetno presenetila, soliden pa je blo tudi njne nastop v prostem programu. Jutri in v nedeljo bo v Trstu (Jolly) deželna faza tekmovanja plesnih parov. ŠPORT Petek, 28. aprila 1994 ________KOŠARKA / V 28. KOLU C2 LIGE__________ Borovci v Porcii ponovno okrnjeni Domovci, ki so v zadnjih dveh mesecih zmagali le enkrat bodo gostili Intermuggio V košarkarskem prvenstvu C2 lige, ki se vse bolj približuje zaključku (do konca so se tri kola), bosta oba naša predstavnika pred zahtevno nalogo, saj bodo borovci gostovali v Porcii, ki se nahaja na tretjem mestu in je še v polnem teku za napredovanje, domovci pa bodo gostili Intermuggio, ki je na sredini lestvice, spada pa med najboljše peterke te skupine in je zato nedvomno največje razočaranje letošnjega prvenstva. BOR: Belozeleni, ki so v prejšnjem kolu prepustili točki Ferroviariu tudi zato, ker so nastopili močno okrnjeni, bodo tudi v nedeljo zvečer igrali v nepopolni postavi. Kapetan in leader moštva Robi Smotlak se še ni vrnil z izleta preko oceana, Riki Simonič je še poškodovan, brat Mauro služi vojaški rok,'Marko Posse-ga in Saša Zuppin pa sta najbrž prezaposlena s šolskimi obveznostmi, saj o njiju že dalj časa ni ne duha ne sluha. V Porcio bo tako odpotovala ekipa, ki je zaigrala proti Ferroviariu, pridružil pa se ji bo še Carbonara. Borovci bodo skušali vsekakor pripraviti prvovrstno pre-senečnje in kot prvi letos zaustaviti Porcio na njenem igrišču, saj bi se, v primeru novega poraza, še dodatno pogreznili v sredino lestvice. DOM: S sedmimi porazi v zadnjih osmih tekmah se v vsaki ekipi vzdušje nedvomno skisa, če pa k temu dodamo še, da je moštvo že dalj časa obsojeno na izpad in da nima več nobenega motiva, postane jasno, da se Kakšne napotke bo dal »coach« Sancin? (Foto Kroma) ATLETIKA / CLAUDIA COSLOV1CH SE PRIPRAVLJA NA SEZONO »Forma je že zdaj dobra, toda moj letošnji cilj je met preko 63 metrov« 2e dalj časa daleč od domačih logov in vedno bolj uspešna. Govorimo o Claudii Coslovich (na sliki), kopjašici, ki je svojo atletsko pot začela pri Boru, zdaj pa že nekaj let tekmuje za klub Fiat Sud Formia in je obenem stalna članica državne reprezentance. Po lanski sezoni, prvi v vrhunski konkurenci, ki ji je resda pustila kanček grenkobe zaradi manj uspešnega evropskega prvenstva, a tudi izpolnila vse zastavljene cilje, je Claudia letos začela s peto prestavo. Februarja je z vsemi ostalimi italijanskimi metalci bila na tritedenskih pripravah na Kubi, kejr so v za nas zimskih časih pogoji za trening seveda neprimerno boljši. Toplo karibsko sonce je očitno blagodejno vplivalo na njeno razpoloženje in formo, tako da je dobrodošlico novi sezoni izrekel nič manj kot osebni rekord. »Nisem verjela, da bom že v pripravljalnem obdobju metala tako daleč. Nov osebni rekord sem dose- gla na troboju med Italijo, Rusijo in Nemčijo, ki je bil začetek marca v Schiu. Dosegla sem 60, 98 metrov: tako dobrega meta si res nisem pričakovala tako zgodaj. Prav zato sem zdaj optimist in računam, da se bom v letošnji sezoni približala 63 metrom.« Si se dovolj nasončila na Kubi? »Da, verjetno pa bomo v kratkem odpotovali na priprave tudi v Južno Afriko, kjer naj bi imeti tudi serijo tekem. Prava tekmovalna sezona se bo začela junija, ko bodo na sporedu državno prvenstvo za društva in nato še za posameznike, čaka pa me tudi nastop v evropskem pokalu. Odvisno od daljav, ki jih bom dosegla, bom nastopila tudi na kakem mitingu. Glavni cilj sezone pa je seveda svetovno prvenstvo, ki bo julija v G6-teborgu. Ker je smetana kopjašic zbrana v Evropi, konkurenca ne bo veliko močnejša kot lani na evropskem prvenstvu. Z letom izkušenj več in daljšimi meti računam na nastop v finalu.« (Dimitrij Križman) težko loti prvenstvenih tekem z veliko vnemo. V taki situaciji se žal nahaja peterka Doma, ki bo jutri gostila Intermuggio. Miljčani imajo zelo solidno postavo, ki je v teku letošnje sezone precej razočarala, imela pa je tudi številne težave s poškodbami in odsotnostmi nekaterih boljših posameznikov. O moči Interja pa priča tudi podatek, da so v prejšnjem kolu zanesljivo premagali vodilni Martignacco, tako da se bodo domovci s težavo lahko izognili že 24. porazu. TAKO V l.DELU: Bor Radenska - Porcia 82:74 (M.Simonič 20, Debeljuh 16, D.Barini 12, Rasman in Smotlak 8), Latennug-gia - Dom Agorest 86:78 (Di Cecco 28, Podbersig 14, Jarc 12, Košuta 9). (VJ) KOŠARKA / DEČKI Dečki Sokola po dobri igri premagali Acli iz Ronk Sokol - Acli Ronchi 94:79 (53:37) SOKOL: Grilanc 6, Paoletich 35 (4:6), Šušteršič 8, Rebula 11 (1:4), Frandoli 8 (2:4), Doglia 11 (4:4), Jaklič 2, Semec 13 (5:5), Bogateč, Bukavec (0:2), Hrovatin. 3 T: Paoletich, Doglia (1). SON: 18; PM: 16:23. Dečki Sokola so brez večjih težav odpravili moštvo Acli iz Ronk, ki je v prvem srečanju v domači telovadnici izgubilo proti našim fantom šele po podaljšku. Po prvih minutah igre je že vse kazalo, da bomo v povratni tekmi ponovno prisostvovali izenačenemu dvoboju. Sredi druge četrtine pa so domačini odločno povedli z delnim izidom 10:0 (26:24). Od tedaj dalje je Sokol s hitro in skupinsko igro le še večal prednost, ki je v 35. minuti narasla na celih 29 točk (86:57). Povedati moramo, da so vsi igralci zadovoljili, zato vsi tudi zaslužijo pohvalo, saj so dobro opravili svojo nalogo tako v napadu kot v obrambi. (A.T.) piše: Giorgio Plettersech Konjske dirke Onimbo kljub kazni favorit v Bologni V Padovi je kandidatov za zmago več 1. dirka (Padova): Scorfa-no (1) ima dober štartni položaj in če bo povedel, ga bo težko prehiteti. V zelo dobri formi je Scirocco Gr (2), v boj za zmago pa se lahko vključi tudi Soberania (X); 2. dirka (Montecatinij: Pakoi Dalva (2) se bo iz druge vrste skušal prebiti v ospredje, kjer pa bo prav gotovo tudi Mitroz Mo (X). S stalnostjo forme se v tem obdobju odlikuje Ourasi Ok (1); 3. dirka (Bologna): Onimbo (X) je kaznovan s 30 metri, kljub temu pa je resen kandidat za zmago. V skupini 1 opozarjamo na Orsinija, medtem ko lahko preseneti Medong (2); 4. dirka (Montegiorgio): Mestrasino (X) je v izraziti prednosti. Paziti pa bo moral na Petronia Vinci (1), brez možnosti pa ni niti Iroid (2); 5. dirka (Turin): če bo imel dan, lahko Predappio (1) premaga vse. V formi je Nissabi (X), pozornost pa zasluži tudi Nanni di Valle (2); 6. dirka (Firence): Edi Smara (2) je favorit, toda med prvimi bo prav gotovo tudi Star Nasha (X). Ce bo teren primeren, pa ima velike možnosti Spezie (1). Dirka tris (Taranto 17.55) NASI FAVORITI: 19. Nissan Bodi, 4. Icuar, 9. Lauda-to. DODATEK ZA SISTEMI-STE: 18. Inventar Swe, 10. Marte Cia, 8. Milabro. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X2 2 XI X 12 X 12 1 X2 2 IX KOŠARKARSKA D LIGA / V 26. KOLU UGODEN SPORED ZA NASE PETERKE Cicibona išče izhod iz krize Ugodno za Kontovel in Sokol Vse tri naše ekipe imajo lepo priložnost za novo zmago Z novima porazoma Cicibone in Sokola v prejšnjem kolu košarkarske D lige, so se razblinile še zadnje, sicer majhne možnosti napredovanja naših moštev, ki se sedaj nahajajo na četrtem, oz. šestem mestu, a že s previsokim zaostankom za drugouvrščenim. Do konca sezone manjka sicer še pet kol, tako da teoretične možnosti še obstajajo, vezane pa so na vrsto neprevidljivih razpletov tržiškega Poma in tržaškega Santosa, kar je res malo verjetno. V okviru 26. kola imajo naše peterke lepo priložnost, da vknjižijo celoten izkupiček, saj bodo imele opravka s skromnimi nasprotniki, ki se nahajajo v spodnjem delu lestvice. Ravno tako lahko, če ne še lažjo nalogo pa imata tudi Pom in Santos. Tržičani bodo gostili tržaški Acli, Santos pa Libertas. CICIBONA: Kovačičeva ekipa bo napela moči, da se negativna serija vendarle zaključi. Belozeleni bodo jutri zvečer igrali v Tržiču proti Aciiju, ki je doslej zbral šele 16 točk in spada v skupino srednjekakovostnih moštev te skupine. Kljub številnim porazom pa je Acli že opravil nekaj podvigov in cici-bonaši se pošteno motijo, če si predstavljajo, da bo šlo le za formalnost. Tržičani sicer nimajo kakovostne postave, mladi nasprotniki pa se močno trudijo in se trdoživo upirajo do konca tekme. V vrstah Cicibone bo še vedno odsoten Stefan Semen, ostali pa so vsi nared. KONTOVEL: Plavobeli so vendarle prebili led in osvojili prvi uspeh na račun Sokola v zadnjih dveh sezonah. Kontovelci so s prikazano igro v obrambi povsem zadovoljili, dobro pa so, vsaj občasno, igrali tudi v napadu. Jutri zvečer bodo Starčevi fantje zaposleni v Gorici proti tamkajšnji Goriziani, ki je uvrščena v spodnjem delu lestvice in si še ni zagotovila obstanka v ligi. To pomeni, da se bodo goriški košarkarji zagrizeno borili, saj bi se Kontovelcem radi tudi oddolžili za visok poraz iz prvega dela prvenstva. Tako kot proti Sokolu, bodo morali Emili in ostali zaigrati krepko v obrambi in uveljaviti premoč pod košema, kjer so Daneu, Turk, Gulič in Vodopivec v zadovoljivi formi. SOKOL: Belordeči so proti Kontovelu zaigrali res neučinkovito, predvsem pa so zatajili glede požrtvovalnosti in prikazane borbenosti, brez katerih je razmišljanje o uspehu dokaj neutemeljeno. Sokolove! bodo jutri gostili poprečno postavo Lege Nazionale, ki je v zadnjih kolih dokaj presenetljivo nekajkrat zmagala in opravila viden skok na lestvici, ni pa še na varnem pred izpadom. Napoved je nedvomno v prid naših košarkarjev, ki so že Bo Peter Furlan gospodaril pod košema? decembra meseca blokirali »sorodnike« iz Nabrežine, Emilijevi fantje pa morajo vsekakor zaigrati z večjo vnemo in seveda brez podcenjevanja. TAKO V l.DELU: Cicibona Mingot - Acli Ronchi 100:93 (Persi 30, Jogan 22, Tomšič 19, A.Zuppin 13), Kontovel - Goriziana 79:60 (I.Emili 15, Turk, Starec in A.Daneu po 13), Lega Nazionale - Sokol Wann 60:72 (M.Per-tot 29, Civardi in D.Starc po 11). Vanja Jogan Danes igra za vas Totocalcio Foggia - Bari X Genoa - Sampdoria 1 X 2 Inter - Cremonese 1 X Lazio - Cagliari X Padova - Roma X 2 Reggiana - Milan X 2 Torino - Napoli 1 X Chievo - Lucchese 1 Como - Ascoli 2 Palermo - Salernitana 1 Pescara - Perugia 2 Siena - J.Stabia - 1 Albanova - Benevento 1 X 2 Andrej Furlan (letnik 66) se je v mladih letih ukvarjal pretežno s košarko, v mladinskih postavah Bora. Svojo kariero z oranžno žogo je zaključil z Borovo peterko 1 .divizije, sedaj pa se v prostem času ukvarja s tenisom in z bilijardom. Andrej sledi vsem večjim športnim dogajanjem, najbolj pa ga privlačujejo veliki turnirji tenisa in važnejše košarkarske prireditve. Pred leti je nekaj časa igral tudi odbojko. Prejšnji teden je nogometaš Enrico Ravalico pravilno napovedal 9 izidov. Andrej Furlan Obvestila PLANINSKA ODSEKA SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 30. t. m. v okviru proslave 50-letnice osvoboditve na noCni pohod na Kokos. Zbirališče ob 21. uri pri kalu pod orehi. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bo DANES, 28. Lin., REDNI OBČNI ZBOR v telovadnici na Proseku - Ul. S. Nazario, ob 19.00 v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju. Petek, 28. aprila 1995 V STISKI SAMOMOR! Prisluhnimo, ukrepajmo Dajanje vrednostnih sodb je neučinkovito in nepošteno Kadarkoli bodisi kot strokovnjaki bodisi kot svojci ali prijatelji zaslutimo, da je nekdo v resni stiski in morda celo razmišlja o samomoru, moramo resnost oziroma nevarnost te stiske tudi oceniti. To nam bo pomagalo pri odločitvi, kako ukrepati. Ob samomoru ljudje radi iščejo vzroke za dejanje, vendar ostajajo ti običajno bolj ali manj skrivnost tako za svojce in prijatelje umrlega kot tudi za strokovnjake. Morda se vsi Se premalo zavedamo, da se v vsakem samomorilskem dejanju skrivata tako želja po smrti kot tudi želja po pomoči, klic na pomoč. Nikakor tudi ne drži reklo ali že kar teorija, da tisti, ki govorijo o samomoru, tega ne bodo storili. Ker je vsak samomor izrazito individualno dejanje, se moramo kot svojci, prijatelji in strokovnjaki ob tistih, ki s samomorom grozijo ali ga kakorkoli napovedujejo, vedno ustaviti, jim prisluhniti in ukrepati. Vse to storimo lažje, če se zavedamo, da k samomoru nagnjena oseba ne zavrača življenja kot takega, pač pa le neznosne ži- vljenjske razmere, v katerih trenutno živi. Neodgovorno je dokazovati, da to stanje ni tako neznosno in da so drugi v še večjih težavah, saj teže in bolečine, ki jo nekomu povzroča neko stanje razen njega nihče ne ohcuti in ju zato tudi nima pravice tehtati. Pogosto k samomoru nagnjeni osebi pomaga že pogovor z nekom, ki premore nekaj občutljivosti in topline ter ima vsaj nekaj znanja ali občutka za pogovor z ljudmi v stiski. Ce želimo pomagati taksnim ljudem, dr. Onja Tekavčič-Grad svetuje, da se v pogovoru z njimi držimo naslednjih osnovnih pravil: vprašati, poslušati, oceniti nevarnost samomora, ukrepati, Ce je treba, in ne dajati vrednostnih sodb. Moraliziranje, kot na primer »Drugim je Se huje«, »Saj imaš vendar otroke, na katere moraš misliti«, »Pomisli, kako se bodo počutili tisti, ki te imajo radi, če boš res storil kakšno neumnost«, ne pomaga. Človeku, ki je v stiski, ki se je znašel v hudi depresiji, takšne in podobne vrednostne sodbe (pa če so Se tako dobro mišljene) celo povečajo občutek kride in zmanjšajo ze tako majhno samospoštovanje. Iluzije vsakdana Alkoholizem - bolezen, ki zaznamuje vso družino Alkoholizem je bolezen, ki ne zaznamuje le tistega, ki postane odvisen od alkohola, ampak tudi vse njegove bližnje. Odvisnost je pravzaprav bolezen družine, s katero malokdo sočustvuje. Družinski člani o bolezni ne morejo sproščeno in odkrito govoriti z drugimi ljudmi. Tako alkoholik kot njegovi bližnji Čedalje bolj bežijo od dejanskega problema in nemalokrat »ustvarijo« vrsto drugih, ki so sprejemljivejši od alkoholizma. Odvisnost od alkohola je po mnenju dr. Marte Cerar-Lotric družinska bolezen v dveh pomenih. Tako jo lahko imenujemo, ker v večji ali manjši meri prizadene in obremeni vse družinske elane. Po drugi strani je takšna oznaka primerna, ker se bolezen prenaša iz generacije v generacijo. V takšni družini pogosto vlada zmeda, nobenih jasnih pravil ni ali pa jim je težko slediti. Člani družine ne znajo izražati svojih misli in Cus.tev odprto, drug drugemu so težko v oporo. Otroci sprejemajo vloge odraslih, odrasli pogosto delujejo kot otroci; ali pa nekdo, najpogosteje je to žena, prevzame nase vse odgovornosti, dokler se tudi on povsem ne zlomi. Otroci v takšnem okolju se težko razvijejo v zadovoljne, samostojne in samozavestne odrasle ljudi. V svojem okolju so večkrat izolirani, v komunikaciji nespretni in prestrašeni, živijo z občutkom osramočenosti, da bi kdo utegnil prepoznati njiho- ve življenjske razmere. Zal je naše širše okolje močno naklonjeno pitju alkohola, saj tisti, ki ne pijejo, skoraj veljajo za nenormalne. Neredko celo žene alkoholikov zatrjujejo, da ne bi imele nič proti, če bi moz zjutraj popil svoj »nula tri«, pa opoldne kakšno pivo in pri kosilu kozarček za zdravje... le da ne bi pil preveč. Prvi, drugi, tretji....? Rubriko je pripravila Katarina Lavs TELEFON - sodoben medij pomoči Pomoč beguncem (061)159-43-99, Celovška 166, Ljubljana: To sta telefonska številka in naslov Prehodnega doma Republike Slovenije. Vanj sprejemajo tujce, ki v Sloveniji prosijo za status begunca po ženevski konvenciji. (061)125-80-67 in 217-208, Breg 12, Ljubljana: To so telefonski številki in naslov Društva za prostovoljno delo Most, kamor lahko pokličete ali pridete vsak delavnik med 10. in 12. uro, če bi želeli karkoli pomagati begrmcem. (061)131-50-024, Poljanska 40, Ljubljana: Tu lahko uredite vse v zvezi z begunskim statusom, namestitvijo v zbirne centre, dovolilnicami za izhod iz Republike Slovenije in podobno. Uradne ure imajo vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Ce iščete sobo ali jo želite oddati: (061)125-40-62, Borštnikov trg 2, Ljubljana: To sta naslov in telefonska številka posredovalnice študentskih sob in stanovanj. Pokličete jih lahko vsak delavnik med 8. in 14. uro, Ce sobo išCete ali jo želite oddati. Storitve posredovalnice so brezplačne. Vsi, ki se ukvarjate s pomočjo ljudem v stiski tudi prek telefona, lahko informacije o svoji dejavnosti pošljete na uredništvo Republike s pripisom Za prilogo V stiski. Brezplačno bomo objavili naslov, telefonsko številko in kratko informacijo o vašem delu. Vsi, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem v stiski prek telefona in bi želeli, da objavimo njihove naslove in Številke, lahko informacije o svoji dejavnosti pošljejo na uredništvo Republike s pripisom »za rubriko V stiski«. Naslove in telefonske Številke bomo objavili brezplačno. NASVET PSIHOLOGA Sovražili je nezdravo Petdesetletni T. je, čeprav načrtno skrbi za ohranjanje telesnega in duševnega ravnovesja, iz dneva v dan nemirnejši, slabo se počuti, in kot pravi, na vseh področjih zmore čedalje manj. Boji se, da bo zašel v hudo krizo, čeprav zdravo živi. V daljšem pogovoru pa našteje dolgo vrsto reči, ki ga spravljajo v bes, ki je včasih tolikšen, »da bi nekatere kar pobil«. Številni strokovnjaki za ohranjanje telesnega in duševnega ravnovesja res priporočajo cim več gibanja in različnih oblik rekreacije, saj je večina ljudi, ki se premalo gibljejo, frustriranih in jih pogosto obhaja neprijeten občutek oviranosti, ki se mu kaj hitro pridruži še občutek tesnobe. Toda T. plava, igra tenis in redno hodi na Šmarno goro, a ga občutek tesnobe in strah pred padcem v še globljo krizo vseeno preganjata. Res je, da je pomanjkanje telesne dejavnosti in skrbi za lastno telo eden od povzročiteljev stresa, vendar ne najpomembnejši in še manj edini. Sovraštvo, jeza, gnev, nevoščljivost, zavist, nenehno zvraCa-nje krivde na druge, utrjevanje občutka, da so okrog nas le slabi ljudje in podobno so najhujši stresni dejavniki. To je ugotovil že Selye, ki se je že leta 1930 med prvimi zaCel ukvarjati s tako imenovano duševno higieno in človekovo možnostjo, da se izogne tistim povzročiteljem stresa, ki lahko porušijo človekovo ravnovesje. Morda T.-jev problem tici prav v tistem, Cesar sam sploh ne priznava kot razlog za Čedalje slabše počutje. Zatrjuje, da lahko kroti svojo jezo in gnev nad nekaterimi ljudmi in dogodki. Pri tem pa pozablja, da sta pozrta jeza in sovrašto še nevarnejša, saj delujeta kot trajen stres. Samo z gibanjem in športno dejavnostjo se ju ne moremo otresti, potrebne so druge oblike, za katere pa se T. še ni odločil. Pot do pozitivnejšega mišljenja je dolga in pogosto naporna - cilj, do katerega po taksni poti prideš, pa vreden truda in napora. Rekli so o tolažbi Kdor noCe tolažiti, naj vsaj ne žalosti. Nemški pregovor Veliko tolaznikov, a malo pomočnikov. Nemški pregovor Ce hoCeš tolažiti druge, ne smeš biti sam potreben tolažbe. Nemški pregovor Tolažilna beseda je hrana za bolne. Nizozemski pregovor Težko je tolažiti človeka, ki noče tolažbe. Nemški pregovor SKANDINAVSKA KRIŽANKA 252 STROJNA PROIZVODNJA UPLINJAC UTEME- LENOST, UPRAVI- ČENOST ZENICA NJORKA MESTECE V JUŽNI ITALUI PLAN01A MED DALMACIJO IN BOSNO JUNAK IZ VERGILOVEGA EPA IZMIŠLJENA NOVINARSKA VEST / IZLIV REKE V MORJE RUSKI JEDRSKI FIZIK ' (PAVEL) PIANIST POGORELIC NESPORAZUM HRVAŠKI PESNIK (GUSTAV) JAPONSKA PEVKA (VOKO) BREZZRAČNI PROSTOR (ENA OD PISAV) ENAKI ČRKI SLOVENSKA IGRALKA (METKA) BRUSNI KAMEN PLOŠČATA MORSKA RIBA JAPONSKA IGRALKA (Y0K0) GEOM.TELO IVAJSETEREC EFEKTNOST \ NASELJE PRVOTNIH PREBIVALCEV DEL VELIKE BRITANUE TRAVNA RUSA 7AKI.IIICFK DOMNEVNO HIMALAJSKO BITJE ATLETSKA DISCIPLINA LETOVIŠČE NA KRKU SPODNJI DEL ROKE NAŠICE UMOR PASJE OGUSANJE PIVO STARIH SLOVANOV GRŠKI KATOLIKI ZOLAJEV ROMAN KRAUEVI NAMESTNIK SPOMINEK TVOREC SIKHIZMA (GURU) JAPONSKI DENAR PRIP.EVR. ETN. SKUPINE KOME- DIOGRAF DRZIC PEVEC SERFEZI IZOBRA- ŽEVALNA USTANOVA DAVID LIVINGSTONE NOVINAR STAKUL LIVADA JUZNOAM. GORSTVO KRAJ PRI LOGATCU DEL OBRAZA VOJAŠKI STRELSKI POLOŽAJ MAČJI PLEN AMONIAKOVA SPOJINA GRŠKI BASNOPISEC BRIT. KONSERVATIVEC ZGODNJE GROZDJE PLJUČNI MEŠIČEK ŽUŽELKA KI. PICI SMUČAR THONI JAPONSKA DRSALKA (MIDORI) EGIPTOV. BOŽANSTVO EMIL ADAMIČ TEŽAVEN ALPINIST. POLOŽAJ PORTUGAL. AVTOMOB. DIRKALIŠČE LIBANON ARZEN JOŽEV ŠPANSKEM OKOLJU PRITOK ADIZEV SEV. ITALUI TREBUŠASTA PLETENKA MESTO V EPIRU (SZ GRČIJA) HUDOBEN NAMEN SESTAVNI DEL AVTOR: MARKO BOKALIČ Katera pot je prava? KRIŽANKA ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Kastelic - Rusjan / Bled 1995 V Birdovi otvoritvi je beli osredotočil svoje figure na kraljevem krilu in pripravil akcijo na črnega kralja. Crni je z zadnjo potezo b5 pripravil protiigro na daminem krilu. Odgovor belega je bil odloCen in učinkovit, saj je Crni ostal brez uspešne obrambe in hitro podpisal predajo! Rešitev naloge Na krilno akcijo Črnega je beli odločno posegel v centru s potezo l.e4! po l...de4 je odločilno vlogo odigral beli skakač s potezo 2.Sg5. Sedaj sta pod udarom kar dva Crna ključna polja f7 in h7. Na odgovor Črnega 2...h5 je sledilo 3.Lh5:! in obramba Crne rokade je morala popustiti - Cmi se je vdal! Silvo KovaC Vodoravno: 1. boj v sovražnikovem zaledju z majhnimi enotami, 8. kdor ponavlja šolski razred, 10. trenje, 11. vase zaprt družbeni sloj v Indiji, 12. Oddelek za zaščito ljudstva, 14. rimski hišni bogovi, 15. ameriška zvezna država z glavnim mestom Augusta, 17. japonski drobiž, 18. majhen dirkalni avto, 20. avtomobilska oznaka Messine, 21. kratica na receptu, 23. petero Mojzesovih knjig, 25. španski književnik (Eugenio d’), 27. okusni in soCni drevesni plodovi, 30. sodobnik Ilirov, 32. slovenski dramatik (Ivan), 33. glavni trg v starogrških mestih, 35. ime nemške književnice Seidel, 36. noCne molitve za umrlim, 38. hazardna igra s kartami. Navpično: 1. srh, 2. kdor kaj veruje, 3. pripovedna pesnitev, 4. pregovor, 5. praprebivalec Apeninskega polotoka, 6. delavec v lesni industriji, 7. pokrajina na Severnem Irskem, 9. francoski filozof (Hippolyte), 10. ime ameriškega igralca Cruisa, 13. kannanska boginja, 16. grški bog ljubezni, 19. lesen gradbeni element, 21. del srajce ali suknjiča, 22. guba, zgib, 24. Jadransko morje, 26. enotnost, 28. ime ameriške pop pevke Jackson, 29. ime kostumografke Vogelnik, 31. ukana, 34. krilo rimske konjenice, 27. kemijski znak za iridij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 S 11 12 13 • 14 15 16 e 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 ‘ahpSiA ‘Buj ‘bioSe ‘5JBJJAJ ‘ija)j ‘aipes ‘siq ‘eroj Vpj ‘gpj ‘jjedj ‘mi ‘buiejaj ‘iibt ‘buzo ‘BjsB>[ ‘joj ‘}ua}adai ‘ejiiaAS :ouABiopo/\ A3IIS3R f \ Horoskop zapisal B. R. K. M *'ife M M. M cm OVEN 21.3.-20.4.: Ker vam ne bo šlo vse po načrtih, boste ves dan godrnjali. NiC vam ne bo všeC in nic ne bo dovolj dobro za vaša visoka merila o svetu in še višje mnenje o sebi. BIK 21. 4. - 20. 5.: Sprva vas bo prežemal optimizem, ko se bo pokazalo, da resničnost noče plesati po vaši melodiji, vas bo popadel pesimizem. Zvečer se bo sprevrgel v treznost. DVOJČKA 21. S. - 21. 6.: Z življenjskim tovari [em bosta sanjarila o lepši prihodnosti, medtem ko se nobeden od vaju ne bo pripravljen potruditi, da bi jo uresničil. Tudi v redu. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vsakdo, id si želi resnične sreCe, se mora kdaj pa kdaj spopasti z vzroki nesreče, sicer za vselej ostane ujetnik iluzij. Te dni imate čas za spopad. V hoj torej! UV 23. 7. - 23. 8.: Izbranec se bo končno odzval na vašo srčno ponudbo, vendar zgolj z besedami. Nestrpni, boste želeli slišati še glas njegovega srca. Ta bo tih in silno zgovoren. DEVICA 24.8. - 22.9.: Vaše moči bodo še lep Cas na zavidljivi ravni - kar pa se pomeni, da jih morate potratiti za en sam vzpon. Vrhov je v življenju veliko, priložnosti pa malo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nekdo bo pravočasno opazil nevarnost spopada. Ne odbijajte njegove pomoči, kajti trenutno je vaš um preveč pijan, da bi se mogel znajti sam. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Skušali se boste ukvarjati s svojim konjičkom, vendar ne boste zbrani. Skušajte svojemu konjičku pridružiti še tujega, pa boste za oba našli Cas. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Končno vam bo uspelo doseči spremembo, ki jo že tako dolgo pričakujete. Odvisna bo od dobre volje drugih zato se lahko sprevrže v razočaranje. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Potipali boste po svoji duševni kleti in ugotovili, da je potrebna CišCenja. Ne bojte se teme, kajti na dnu leti svetilka, ki kaže pot k večnosti. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Lotih se boste področja, ki vam je bilo v okviru samoprecenju-joCega mnenja, deveta vas. Ne zamudite priložnosti za preizkušnjo svoje modrosti. RIBI 20.2. • 20.3.: Vse bo v redu in prav, le vi boste komplicirali. Nic vam ne bo po volji, čeprav bi bili še včeraj z vsem zadovoljni. Nezadovoljstvo žene naprej, zadovoljstvo uspava. REZIJA Pokrajina skrivnostnih plesov in pesmi d. Poskus kolesarskega desanta na dolino rož Ali se vam je kdaj zazdelo, da je načrtovanje dopusta eno bolj zahtevnih in napornih opravil nasploh. Saj vendar poznate tisto: »Povej mi, kako počitnikuješ, in povem ti, kdo si!« Kakšne morajo torej biti počitnice? Zanimive, dinamične, seveda poceni in kar je najpomembnejše: biti morajo dovolj nenavadne in izvirne, da boste na obrazih poslušalcev vaših počitniških prigod opažih Cimvec odtenkov zelene barve - odtenkov prave domače »foušije«. Na morje, ... preveč obrabljeno, v hribe, ... dolgočasno, v daljne kraje, ... že, že, kaj pa cekini? Zadnje Čase so zelo v modi aktivne počitnice. In ker smo si ljudje modo izmislili zato, da ji sledimo, se nas je skupina petnajstih, večinoma študentov iz vseh mogočih kotičkov Slovenije, po tehtnem premisleku odločila: s kolesi! Da, s kolesi bomo šli, pa ne z navadnimi, ta so vendar že dolgo »out«. Z gorskimi kolesi bo treba in to po ta pravih hribih, saj si nikakor ne moremo dovoliti, da bi se razvedelo, kako smo se z vso hribovsko opremo vozili po avtomobilskih cestah. Pri izbiranju cilja našega kolesarjenja smo imeli presenetljivo malo težav. Nekdo je zinil: »Rezija« in vsi smo soglašah, da je za- misel dovolj eksotična, da bo pozelenela vsaj obraze tistih, ki niso hoteli ali mogli z nami na pot. Zadovoljivo. Zverinice v Rezijo ali poskus izvažanja golobov v Benetke V Rezijo. V dolino, ki je tako blizu. Tako blizu, da lahko z našega Kanina pljunemo vanjo, pa vendar tako zelo daleC, da tja zanese le redkokaterega znanca. V Rezijo, v dolino rož, med naše skrivnostne rojake in med nešteta pravljična bitja, ki se potikajo po tamkajšnjih gozdovih in okoliških vrhovih. Saj se še spominjate starih dobrih zverinic iz Rezije, ki so nam pred leti krajšale dolge zimske, po- mladne, poletne in jesenske dopoldneve, popoldneve in večere s svojimi poučnimi zgodbicami. Po njih smo se odločili imenovati se Zverinice in se po vzoru posla stoletja iz ne tako davne preteklosti izvoziti tja, kjer je zverinic največ - v njihovo domovino. Uspelo nam je poiskati proizvajalca kozmetike, ki je pokril velik del stroškov, pripravili kolesa (Pozneje se je izkazalo, da so nekatere zverinice ta del priprav izpustile, in jim je bilo zato tudi pošteno žal.) in sestavili obširno spremljevalno ekipo. Najsvetlejši zvezdi spremstva sta bili vsekakor Cisto taprava maserka Mateja, ki naj bi skrbela za utruje- ne kolesarske noge in slika Lado, zadolžen za kulturno izmenjavo s še nepoznanimi prijatelji na drugi strani meje, kot tudi za dvigovanje morale izčrpanim športnikom. Omislili smo si celo kamero. Očitno smo bili opremljeni kot bi se podali na pot okoli sveta. Okoli sveta kdaj drugič, letos pa tja, kamor smo se namenili. Zajci niso za dolge proge Ko sem pred startom opazoval naše bicikliste, sem bil bolj in bolj prepričan, da bomo z načrtovano potjo opravili kar v dveh dneh. Okrog Starta so se podih kot ekipa ra-gbijašev, ki jim je klubski zdravnik zmešal premočna poživila in jih potem posadil na kolesa. To je morala! Nekaj podobnega so verjetno premišljevali tudi maloštevilni firbci, ki so si v ljubljanskem študentskem naselju ogledovali naše priprave na odhod. Zagotovo so si želeli z nami, a kaj ko niso v tako odlični formi. Miloš Bavec (Se nadaljuje) 28 Petek, 28. aprila 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , „. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ■0S Ć) 66 6*6 II Ilc a PLIMOVANJE Danes: ob 3.46 najnizje -51 cm, ob 9.55 najvisje 32 cm, ob 15.31 najnizje 30 cm, ob 21.37 najvisje 52 cm. Tutri: ob 4.14 najnižje -55 cm, ob 10.28 najvisje 32 cm, ob 15.58 najnižje -27 cm, ob 22.00 Ribniško Pohorje Krvavec Vogel Kanin Rogla Lj. Bežigrad Maribor Celje Trbovlje Zagorje Velenje v, JI ™ ^ V’ " ~ Ji \mmm r-1 ■n Nesmrdeči iztrebki TOKIO-Ob skrbeh, ki jih ima Japonska s strupenimi bojnimi plini, zveni skoraj neverjetno, da se ljudje dobesedno pulijo za zdravilo, ki odpravi neprijetni vonj človeških iztrebkov in prav tako poskrbi, da so brez vonja plini, ki nastajajo v Človeškem Črevesju. Tokijsko farmacevtsko podjetje Dairin je zdravilo namenilo nepokretnim ostarelim ljudem in tistim bolnikom, ki morajo v postelji opraviti vse svoje telesne potrebe. ZaCuda pa zdravilo kupujejo predvsem mladi in zdravi ljudje. Kar 40 odstotkov zdravil so kupile mlade uradnice, tako imenovane »office lady«, ki se sramujejo, da bi kolegi v straniščih zavohali njihove fiziološke duhove. 40 odstotkov zdravila pa so pokupili dijaki in Študentje, ki se bojijo, da bi kdo od sošolcev v razredu podrobno opisal, kaj je zavohal v stranišču in pri tem navedel ime in priimek »zastrupljevalca«. Zdravilo v tabletkah je treba zaužiti po glavnih obrokih. Belci se znebijo neprijetnega vonja že po dveh dneh, Azijci pa po treh. ker imajo nekoliko daljše Črevesje. Tudi bikoborec Francisco Rivera Ordonez je bil v seviliski areni presenečen, ko je bik zgrešil zalet in se namesto v njegovo rdečo cunjo zaril z rogovi v tla. (Telefoto AP) Obisk v ZDA Francoski višješolci iz Asnieresa so obiskali vermontski Mountpelier (Telefoto: AP) SYDNEY - Kakih 50 kilometrov od Zlate obale v avstralskem Queenslandu so potapljači 300 metrov pod morsko gladino odkrili sto lovskih letal, ki so jih po koncu druge svetovne vojne zmetali v morje, ker so se bali, da bi se jih polastili civilisti. Iz vojaških dokumentov pa je razvidno, da je tu končalo v morju več kot tisoč letal, med katerimi so bila nekatera Se v embalaži. Avstralska mornarica je dala na razpolago potapljačem minolovca z najsodobejšo opremo. Vsako dvignjeno letalo je po približnih ocenah vredno 170 tisoč avstralskih dolarjev, restavrirano pa celo 900 tisoč avstralskih dolarjev. Vsa letala so ameriške proizvodnje, med njimi so tudi legendami mustangi, hellcati, aercobre in thunderboldi. V Savdski Arabiji vse več smrtnih kazni z obglavljenjem DUBAI - V Savdski Arabiji se je v zadjem času povečalo Število smrtnih kazni z obglavljenjem kriminalcev, tako da se Amnesty International boji, da se bo to Se povečalo, saj so letos javno obglavili že 96 oseb. Notranji minister Najet Bin Abdul Aziz je zavrnil vse kritike in poudaril, da vahabitsko kraljestvo samo spoštuje božji zakon. Po Sanji (koransko pravo) je v Savdski Arabiji predvidena smrtna kazen z obglavljenjem za morilce, posiljevalce in prekupčevalce z mamili. Spolni nadlegovalci bodo kazen v zaporu prestajali konec tedna MADRID - Kdor na delovnem mestu izrablja svoj nadrejeni položaj, da spolno nadleguje in izsiljuje svoje podrejene, bo v Španiji romal v zapor ob koncu tedna. To predvideva dopolnilo k novemu Španskemu kazenskemu kodeksu; v starem tega kaznivega dejanja namreč sploh ni bilo. Španski zakonodajalci hočejo torej kaznovati storilce, ne pa hkrati prizadeti podjetja in njihovega poslovnega uspeha. V lonec Ob praznovanju 20. obletnice zmage proti Američanom bo šel grozd gosi na motorju v lonec (Telefoto: AP)