ZDRAVSTVENO

ZDRAV VAR 2002 • LETNIK 41 • ŠTEVILKA 1-2

SVETOVNI DAN ZDRAVJA
GIBANJE ZA ZDRAVJE

CODEN ZDVAFY • UDK 613 / 614 + 628 • ISSN 0351 - 0026

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

IVZ RS Institute of Public Health of the Republic of Slovenia

Glavna urednica/Editor-in-Chief:

Tanja Urdih Lazar

Odgovorna urednica/Editor in Chief:

Metka Macarol-Hiti

Uredniški svet/Editorial Council:

Dunja Piškur-Kosmač (predsednica), Ivan Eržen, Dominik Komadina, Milan Krek, Nina Mazi, Dražigost Pokorn, Marjan
Premik, Janez Strajnar, Jože Šamu, Majda Šlajmer-Japelj

Uredniški odbor/Editorial Board:

Alenka Kraigher (predsednica), Maruša Adamič, Tit Albreht, Nataša Klun, Mladen Markota, Igor Švab

Lektor za slovenščino/Reader for Slovenian:

Jože Faganel

Lektor za angleščino/Reader for English:

Dalja Sever-Jurca

UDK gesla in deskriptorji/UDC and Descriptors:

Tatjana Berger

Tajnica uredništva/Secretary of the Editorial Office:

Marija Bahun

Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office:

Zdravstveno varstvo, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, p. p. 260, tel. 01/244 14 35
Tekoči račun/Current Account: 50100-603-41773(ZdravVar)

Zdravstveno varstvo izhaja praviloma šestkrat letno v nakladi 1000 izvodov. Naročnino zaračunavamo z računom za pred¬
plačilo v začetku leta. Za delovne organizacije znaša letna naročnina 8500 SIT. V ceno je vključen davek na dodano vred¬
nost. Letna naročnina za tujino je 48 EUR. Upoštevamo le pisne odpovedi do 1. decembra za naslednje leto. Vsako spre¬
membo naslova sporočite uredništvu pravočasno.

Gradivo navaja predvsem poglede avtorjev, za katere ni nujno, da se ujemajo z načelnimi stališči stroke oziroma
uredniškega odbora.

Likovna oprema ovitka: Jurij Kocbek
Stavek in tisk: Littera picta d. o. o., Ljubljana

UVODNIK

|| 2  3  59  5  0

Jožica Maučec Zakotnik

Telesna dejavnost v funkciji zdravja ( 1 )

ČLANKI

Herman Berčič

Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije ( 3 )

Rado Pišot, Jernej Završnik

Z gibanjem do zdravja - od otroka do starostnika ( 12 )

Iztok Retar, Marko Kolenc

Razgibajmo življenje in ohranimo zdravje ( 16 )

Zlatko Fras

Telesna dejavnost - varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja ( 20 )

Zlatko Fras

Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja (27)

Radko Komadina, Mateja Rok Simon

Desetletje gibal 2000-2010 ( 35 )

Metka Teržan

Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih

gospodarskih dejavnostih (38)

Martina Horvat, Viktor Zrim

Analiza rezultatov preizkusa hoje na dva kilometra zaposlenih v Zdravstvenem domu

Murska Sobota (44)

Durda Sima, Divna Eržen

Gibalne dejavnosti medicinskih sester v Sloveniji (49)

PISMO UREDNIŠTVU (55)

IZKUŠNJE IN POBUDE (64)

OBVESTILA (69)

ABECEDNO KAZALO PO AVTORJIH - Zdravstveno varstvo 2001 (71)

PRILOGA: ZDRAVSTVENA KULTURA št. 39 (77)

Svetovni dan zdravja - 7. april 2002










'I

'










OPOMBA UREDNIŠTVA

V tej številki revije članki zaradi časovne stiske izjemoma niso recenzirani.

Zdrav Var 2002; 41; 1-2

uvodnik

TELESNA DEJAVNOST V FUNKCIJI ZDRAVJA

Jožica Maučec Zakotnik

Telesna dejavnost, ki krepi zdravje (TDKZ, Health-enhanc-
ing physical activity- HEPA), je koncept, ki so ga razvili ne¬
davno tega ob novih spoznanjih o učinkih telesne dejavnos¬
ti na zdravje. V devetdesetih letih je spoznanje, da telesna de¬
javnost pomembno vpliva na izboljšanje zdravja, postalo
tako prepričljivo, da je dandanes v mnogih državah telesna
dejavnost splošno sprejet dejavnik, ki krepi zdravje.

Svetovna zdravstvena organizacija je za temo letošnjega
svetovnega dneva zdravja izbrala prav slogan "gibanje za
zdravje".

Z izbiro teme Svetovna zdravstvena organizacija poudarja
vlogo in pomen preventivnih dejavnosti ter izbire zdravega
življenjskega sloga za zdravstveno stanje in počutje ljudi na
vseh celinah.

Kronične nenalezljive bolezni so postale najpomembnejši
vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu, v nerazvitem
svetu pa so se v pomembnem odstotku pridružile znanim
boleznim revščine in pomanjkanja. Poleg kajenja in nezdrave
prehrane je telesna nedejavnost najpomembnejši preprečljivi
dejavnik tveganja za prezgodnjo obolevnost in smrtnost zara¬
di teh bolezni.

Naj navedem nekaj dejstev. Redna telesna dejavnost:

• zmanjšuje tveganje za smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja,

• zmanjšuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, diabete¬
sa tipa 2 in raka debelega črevesa,

• zmanjšuje tveganje oziroma preprečuje pojav zvišanega
krvnega tlaka,

• pomaga pri vzdrževanju telesne teže in zmanjšuje pojav
osteoporoze,

• zmanjšuje stres, anksioznost in simptome depresivnosti,

• zvišuje funkcionalno kapaciteto posameznikov in jim po¬
maga živeti neodvisno samostojno življenje tudi v starosti,

• ob redni telesni dejavnosti ljudje krepijo socialne stike in
so bolj vključeni v družbo in okolje, kjer živijo.

Redna telesna dejavnost je eden od najlažjih in najprijet¬
nejših načinov varovanja in krepitve lastnega zdravja. Redna
telesna dejavnost koristi vsem generacijam. Potrebujejo jo
otroci in mladostniki za zdrav razvoj, pomaga starostnikom,
da bi dlje ostali samostojni in gibljivi. Redna telesna aktivnost
je priporočljiva za ljudi s posebnimi potrebami in motnjami v
razvoju.

30 minut zmerne telesne dejavnosti vsak dan pomembno
zmanjša tveganje za številne kronične bolezni ter pripomore
k boljšemu zdravju in počutju. To pomeni za (pre)zaposiene
tudi sprehod v razdalji dveh postajališč mestnega prometa ali
uporaba kolesa kot prevoznega sredstva do delovnega mesta
ali uporaba stopnic namesto dvigala.

Redna telesna dejavnost ima tudi številne druge bolj
posredne učinke na zdravje. Lahko vpliva na nižjo stopnjo
nasilja med mladimi, pripomore k izbiri življenjskega sloga
brez tobaka in pomaga zmanjševati nekatera druga tvegana ob¬
našanja, kot je na primer uporaba ilegalnih drog. Zmanjšuje
občutja izoliranosti in osamljenosti pri starejših ter izboljša nji¬
hovo telesno in duševno gibčnost.

Sedeči življenjski slog je postal prevladujoč v številnih
deželah, tudi v srednje razvitih in nerazvitih. Breme kroničnih
nenalezljivih bolezni je prav tam največje. Svetovna zdrav¬
stvena organizacija ocenjuje, da gre 2 milijona smrti na leto
pripisati dejstvu, da so ljudje premalo telesno aktivni. Breme
obolevnosti in prezgodnje umrljivosti pa pomeni tudi po¬
membno ekonomsko breme za vse družbe. Čeprav so pre¬
ventivne dejavnosti dokazano učinkovite na dolgi rok, pa
večina držav še vedno le v simboličnih zneskih vlaga v pre¬
ventivo, v osveščanje prebivalstva o koristih, ki jih imajo zara¬
di zdravega življenjskega sloga in redne telesne dejavnosti.

Eden od ciljev svetovnega dneva zdravja je, da bi dvignili
zavest o pomenu vlaganja v preventivne dejavnosti in nji¬
hovih dolgoročnih učinkih na zdravje ljudi. Preventivne de¬
javnosti največkrat niso prioriteta pri tistih, ki odločajo.

J. Maučec Zakotnik, dr. med., državna sekretarka za krepitev zdravja in preventivo, Ministrstvo za zdravje RS, Štefanova 5, 1000 Ljubljana

2

Zdrav Var 2002; 41

Poleg obveščenosti in osveščenosti pa ljudje potrebujejo
tudi razmere, ki jim redno telesno dejavnost kar čim bolj pri¬
bližajo. To pomeni zagotavljanje čistega okolja, dovolj ze¬
lenih in rekreativnih površin v mestih, varnih kolesarskih poti
in zagotavljanje splošnega občutja varnosti. Vse to mora biti
dostopno in prilagojeno vsem starostnim skupinam prebival¬
stva, vključno z ljudmi s posebnimi potrebami.

Sredi leta 2001 smo na Ministrstvu za zdravje ustanovili
projektno skupino za izdelavo nacionalne strategije za pro¬
mocijo TDKZ. Projektna skupina se v strategiji dotika pro¬
mocije zdravja s telesno dejavnostjo v različnih starostnih
skupinah in različnih bivalnih, delovnih in socialnih okoljih.

V strategiji ugotavljamo, da je večina slovenskega prebi¬
valstva telesno premalo aktivna. S povečanjem telesne de¬
javnosti bi pomembno izboljšali zdravje in dobro počutje pre¬
bivalcev kakor tudi preprečili pojav in pogostost kroničnih
bolezni. Strategija poudarja ugoden učinek telesne dejavnosti
v vseh življenjskih fazah in cilja na neaktivni del prebivalst¬
va s promocijskimi dejavnostmi. Da bi dosegli čimveč prebi¬
valcev, se ne omejuje le na šport in rekreacijo, ampak poudar¬
ja enostavno telesno dejavnost kot del vsakodnevnega živ¬
ljenja v službi in doma, med transportom in v prostem času.

Strategija pokriva različne ciljne skupine in področja, javne in
prostovoljne akcije kakor tudi raziskave in financiranje. V strate¬
giji je poudarjeno, da je posebej pomembno zagotoviti aktivnosti
TDKZ za otroke in starejše prebivalstvo. Potrebno je razviti
možnosti za skupno aktivnost družin. Pri prostorskem planiran¬
ju, načrtovanju prometa in javnega transporta ter usmeritvah za
gradnjo je potrebno zagotoviti varne, priročne in privlačne poti
za hojo in vožnjo s kolesom. Pri gradnji športnih objektov je

potrebno dati prednost manjšim objektom za igranje, igro in
proste aktivnosti v bližini naselij, kjer ljudje živijo.

Občine in krajevne skupnosti imajo ključno vlogo za zago¬
tavljanje možnosti za TDKZ. V strategiji predlagamo, da naj
bo TDKZ integrirana v celostno zdravstveno strategijo vsake
občine. Zdravstvene in športne oblasti so ključni dejavniki za
zagon in uresničevanje takih strategij, vendar morajo pri pro¬
mociji TDKZ sodelovati tudi predstavniki mladih, javnega in
zasebnega sektorja, transportnih podjetij in okolja. Predla¬
gamo tesno sodelovanje med nevladnimi organizacijami s
področja športa, javnega zdravstva in drugih za oblikovanje
učinkovitih lokalnih mrež za TDKZ.

Usmerjanje in spremljanje strateških usmeritev na področju
promocije TDKZ bo zagotovila raziskovalna skupina iz naslo¬
va ciljnih raziskovalnih projektov (CRP-ov). Projektna sku¬
pino za oblikovanje Nacionalne strategije promocije zdravja
s TDKZ pri Ministrstvu za zdravje bo na osnovi izsledkov
CRP-a in spremljanja promocijskih aktivnosti na različnih
področjih koordinirala dela različnih teles, podajala inicia¬
tive in predloge za nacionalni razvoj TDKZ, stimulirala, pod¬
pirala in iskala finančne vire za razvojne projekte in progra¬
me. Nacionalna strategija promocije zdravja s TDKZ bo pred¬
stavljena vladi in državnemu zboru.

Minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber pravi: »Naše pre¬
bivalstvo se stara in lahko pričakujemo nadaljnje višanje
stroškov za zdravstveno varstvo. Redna telesna dejavnost
pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju ljudi in je ena od
poti za ohranjanje funkcionalnih sposobnosti ljudi tudi v pozni
starosti. Naložbe v promocijo TDKZ so skromne v luči pričako¬
vanega prihranka«.

Zdrav Var 2002; 41; 3-11

članki

GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST V FUNKCIJI ZDRAVJA IN KAKOVOSTI
ŽIVLJENJA PREBIVALCEV SLOVENIJE

Herman Berčič

UDK/UDC: 379.83(497.4):614

DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja; kakovost živ¬
ljenja; Slovenija

IZVLEČEK - Zaradi številnih pozitivnih in ugodnih učinkov danes vse
bolj cenimo redno telesno dejavnost oz. gibalno/športno udejstvo¬
vanje prebivalstva, zlasti kot protiutež nesmiselno prehitevajočemu
utripu življenja in mnogim stranpotem, ki jih izbirajo ljudje. Sistema¬
tično in zmerno telesno udejstvovanje krepi zdravje in pomaga lju¬
dem ohranjati celovito biopsihosocialno ravnovesje. Telesno gibanje
oz. športnorekreativno udejstvovanje vse bolj postaja tudi pomemb¬
na sestavina kakovosti življenja sodobnega človeka. Telesno udej¬
stvovanje je hkrati sproščujoče, doživljajsko bogati in človeku po¬
maga ustvarjati notranjo harmonijo in harmonijo z njegovim ožji in
širši zunanjim okoljem. Prve gibalne in mnoge druge izkušnje mora
dobiti otrok v procesu zorenja  v družini, jih razširiti in obogatiti v šoli
ter z njimi oditi v življenje. Danes smo v določeni meri lahko zado¬
voljni s kakovostjo gibalno-športnega udejstvovanja prebivalcev Slo¬
venije, ne pa tudi s številom ljudi, ki so redno telesno dejavni oz. se
ukvarjajo z rekreativnim športom. Zato bo treba dvigniti ozavešče¬
nost prebivalstva na tem področju na višjo raven.

1. Uvod

V sodobnem načinu življenja vse bolj poudarjamo pomen
in vlogo rednega gibalnega/športnega udejstvovanja za zdrav¬
je ljudi in tudi to, koliko redno in sistematično športnorekrea¬
tivno udejstvovanje lahko prispeva h kakovosti življenja pre¬
bivalcev Slovenije. Ljudem priporočamo zmerno telesno de¬
javnost in izbiro primerne gibalno-športne dejavnosti. Ob
tovrstnem udejstvovanju naj se ne spogledujejo s tistimi, ki v
okviru posameznih športov trenirajo za doseganje kar najbolj¬
ših športnih dosežkov. V ospredju naj bo torej gibalna/šport¬
na dejavnost za zdravje in dobro počutje oz. rekreativni šport
ali šport za vse kot strokovno opredeljujemo to področje člo¬
vekovega udejstvovanja. Ta izsek udejstvovanja naj spremlja
človeka vse od zgodnjega obdobja do pozne starosti. Gibal¬
na/športna dejavnost (rekreativni vidik športa) oziroma njegov
delež je v posameznih obdobjih človekovega življenja razli¬
čen in skladen s posebnostmi in značilnostmi razvoja v otroš¬
tvu, adolescenci, mladeništvu, zrelosti, starosti in v pozni sta¬
rosti. Dejstvo je, da se s športnorekreativnimi dejavnostmi
lahko ukvarja vsak (od tod tudi pomenska različica "šport za
vse") ne glede na starost, spol, poklic, socialni status, psiho¬
fizične sposobnosti in druge dejavnike. Pri tem je posebej
pomembna tista komponenta gibalne/športne dejavnosti oz.
športne rekreacije, ki naj bi bogatila kulturo in kakovost člo¬
vekovega življenja. Kultura športne rekreacije pa sicer zahte¬

SPORTS ACTIVITIES AS A FUNCTION OF HEALTH AND QUALITY
OF LIFE IN SLOVENE POPULATION

DESCRIPTORS: physical activities; health promotin; quality of life;
Slovenia

ABSTRACT - Regularphysical activity resp. participation in sports are
more and more appreciated due to their numerous positive and
favourable effects and especially as a counter-effect to the irrationa-
lly fast way of life and msny devious paths people are choosing. Sys-
tematic and moderate physical activity strengthens the health and
helps people maintain their integral biopsychosocial equilibrium.
Physical activity resp. sports are also becoming an important com-
ponent of the quality of life of the contemporary man. Physical ac-
tivity is at the same time relaxing, full of positive experiences and
helps the man create inner harmony and harmony with h is closer and
broader outer environment. Child must get his first experiences in
physical activities and many others during the maturation process
vvithin the family, enrich them at school and than start his own life.
We can be satisfied to a certain degree with the quality of physical
activities of Slovene population, but not with the number of people
that are physically active or participate in sports in a regular way.
Therefore the avvareness ofthe population in this domain should be
raised on a higher level.

va ustrezno pripravo človeka in pridobitev gibalnih znanj in
izkušenj v najbolj zgodnjem obdobju otroštva ter v obdobju
šolanja, kar lahko dosežemo v družinskem okolju in s šport¬
no vzgojo v t. i. splošni športni šoli, ki se odvija v okviru šport-
no-pedagoškega procesa. Pri ljudeh naj bi čimbolj spodbu¬
jali aktiven življenjski slog s številnimi gibalno-športnimi ozi¬
roma športnorekreativnimi dejavnostmi (pešačenje, kolesar¬
jenje in druge telesne dejavnosti). Skladno s tem pa naj bi sno¬
vali in izgrajevali pripadajočo infrastrukturo (razpoložljive in
varne peš poti, trimske steze, kolesarske steze in druge šport¬
ne objekte).

2. Kakšen je in kakšen naj bi bil življenjski slog
prebivalcev Slovenije

Način, kako danes ljudje in posamezniki živijo (tudi v
Sloveniji), in poti, ki jih izbirajo v svojem življenju, kažejo na
številna protislovja in neskladja. Ta neskladja se kažejo pred¬
vsem v odnosu do samih sebe, v odnosu do drugih in do živ¬
ljenjskega okolja, v katerem prebivajo.

Poudarimo naj, da današnji način življenja omogoča hitrejše
in učinkovitejše povezovanje in komuniciranje, hkrati pa ome¬
juje in ograjuje človeka ter ga veže v spone, tako da je vedno
dlje od sožitja in povezanosti z naravo, vedno dlje od soljudi
(čeprav jim je hkrati tako blizu) in tudi vedno dlje od udejstvo-

Prof. dr. H. Berčič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana

4

Zdrav Var 2002; 41

vanja v naravi in naravnega telesnega gibanja ter športnega
udejstvovanja. To velja tudi za prebivalce Slovenije. Namesto
tega današnji čas označuje nesmiselno prehitevajoči utrip živ¬
ljenja in mnoge stranpoti. Kot pravi Topler (1), nam ne poma¬
ga veliko, če nenehno hitimo (ali celo galopiramo), če ne gre¬
mo v pravo smer. Večkrat se izgovarjamo na izkušnje posa¬
meznika (in tudi zgodovinske izkušnje naroda), a kaj nam po¬
magajo izkušnje, če tako za posameznika (in večkrat tudi za
narod) pridejo često prepozno. Kako si lahko drugače razla¬
gamo dejstvo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije živi
nezdravo, da se jih skoraj toliko ne ukvarja z nobenim športom
in da je telesno nedejavnih preveč ljudi. In dalje, kako si lahko
razlagamo drugače dejstvo, da v Sloveniji redno pije 48%
odraslih oseb in da je s pitjem alkoholnih pijač ogroženih 35%
odraslih moških in 11% žensk (2). Poleg navedenega je zaradi
alkohola posredno ogroženih veliko slovenskih družin. Zdrav¬
niki in drugi strokovnjaki opozarjajo na zdravstveno ogrože¬
nost slovenskega prebivalstva, pri tem pa so nekateri še pose¬
bej kritični. V zvezi z vizijo razvoja slovenskega naroda in po¬
sameznika Rugelj opozarja, da "alkoholizem, narkomanija,
požrešnost z debelostjo, zakajenost in zaležanost utegnejo
usodno vplivati na obstoj našega naroda. Če k temu dodamo
še vsesplošno odtujenost med ljudmi, s posledičnim pomanj¬
kanjem vere v sočloveka, lahko vsaj zaslutimo progresivno
poglabljanje temeljne tesnobe pri človeku, ki se odraža kot bi¬
vanjska praznota, naveličanost in brezperspektivnost" (3).

To so pravzaprav temeljna vprašanja narodovega razvoja
in tudi razvoja posameznika, ki bi se moral za hip ustaviti in
se zazreti vase. Eno teh sprašuje po bistvu in smislu življenja
sodobnega človeka, ki v nenehni tekmi s časom in razmahom
potrošništva ter hlepenjem po materialnih dobrinah pozablja
nase, na svoje duševno, telesno, čustveno, socialno in duhov¬
no zdravje in ravnovesje. To pa je med drugim moč pridobiti
in ohranjati tudi z gibalno/športno dejavnostjo oz. s športno-
rekreativnim udejstvovanjem.

Veliko avtorjev govori o zahtevah sodobnega časa in o ved¬
no težjem prilagajanju posameznikov in skupin dnevnemu
življenjskemu ritmu, kar velja tudi za prebivalstvo Slovenije.
To prilagajanje pri mnogih spremljajo različne težave in kon¬
flikti, ki povzročajo številna negativna izkustva in travme.

Mnogo ljudi je v stanju večje ali manjše napetosti, tako
telesne kot tudi čustvene in duševne (4). Tako stanje vodi v
izgubo ravnovesja, kar je prav nasprotno od tega, k čemur
človek teži. S tem pa seveda pada tudi kakovost življenja.
Nekateri so verjeli, da se bo kakovost našega življenja dvi¬
gala z rastjo porabniških dobrin in materialne blaginje. Ven¬
dar se to ni zgodilo. Materialna blaginja in blagostanje sta
lahko osnova za kakovost življenja (kamor spada tudi telesna
aktivnost oz. športnorekreativno udejstvovanje), ne moreta pa
biti kakovost sama po sebi. Kakovost bivanja sodobnega
človeka je namreč marsikaj drugega kot tisto, kar ponujajo
sodobni industrialci in načrtovalci prostega časa. Še vedno je
namreč premajhno število tistih, ki za prostočasne dejavnos¬
ti ponujajo bogatejše vsebine, med katere spadajo tudi gibal-
no-športne dejavnosti.

Izhod iz takega neugodnega stanja so številne dejavnosti,
tako tiste, ki bogatijo telo in duha, kot tudi tiste, ki izboljšuje¬
jo našo doživljajsko izkušnjo in komunikacijsko sposobnost.
Različne športne površine in objekti, naravne danosti z vso
raznolikostjo omogočajo ljudem, da del svojega dinamične¬

ga ravnovesja poiščejo tudi v rekreativnem športu. To pa je
hkrati sestavina kakovosti življenja in prispevek k "razkle-
nitvi" spon sodobnega sveta, v katere so vpeti današnji "homo
faber", "homo economicus" in "homo computerus".

3. Zakaj naj bi se prebivalci Slovenije v vseh
obdobjih življenja ukvarjali z gibalno-
športnimi aktivnostmi?

Gotovo je to vprašanje, ki si ga v strokovnih krogih zas¬
tavljamo, vedno znova aktualno. Z vidika kakovosti življenja
pa je pomembno tudi za življenje ljudi in za vse sloje prebi¬
valstva Slovenije. Nekateri ljudje v rekreativnem športu nam¬
reč ne vidijo posebne vrednosti in ne najdejo posebnega smis¬
la. Mnogi tudi niso motivirani za to in živijo povsem zunaj
športnorekreacijskih tokov. Zato poskušajmo odgovoriti na
vprašanje, zakaj naj bi se ljudje v vseh obdobjih svojega živ¬
ljenja (tudi v Sloveniji), ukvarjali z gibalno-športnimi dejav¬
nostmi oz. z rekreativnim športom.

Dejstvo je, da je gibanje, ki je v jedru vsake telesne oz.
športnorekreativne dejavnosti, pomembna sopotnica člove¬
kovega življenja. Lahko bi rekli, da je gibanje sestavni del
kakovosti življenja sodobnega človeka. Ta jasno izražena
povezanost je bila doslej velikokrat teoretično in strokovno
podprta. Gibanje oz. ukvarjanje z rekreativnim športom je
namreč pomembno sredstvo, ki vpliva na celovito ravnoves¬
je človeka in ustvarja harmonijo med njegovo večrazsežnost-
no naravo in vsakdanjimi napori ter delovnimi obveznostmi.
Pri gibanju oz. rekreativnem športu gre tudi za sproščujoče
doživljajske izkušnje, ki jih ponuja in daje igrivost pri tovrst¬
nem udejstvovanju.

Ko iščemo odgovore na vprašanje zakaj naj bi se ukvarjali
z rekreativnim športom, najprej povežimo to dejavnost z
zdravjem in odgovorimo na vprašanje, kako in zakaj si z
gibalnimi/športnimi dejavnostmi krepimo zdravje? V zvezi s
tem govorimo o rekreativnem športu kot o preventivnem de¬
javniku, ki naj pomaga preprečevati, da ne bi prišlo do
bolezni in da bi čim dlje ostali zdravi. Dejstvo, da redno sis¬
tematično in pravilno ukvarjanje z rekreativnim športom
krepi zdravje, je posledica ugodnih učinkov telesne vadbe in
gibanja na organizem človeka. To se zrcali tako na njegovem
dobrem telesnem kot tudi na dobrem psihičnem počutju, na
človekovi duševnosti in na njegovem duhovnem ustroju.

Na osnovi številnih in kakovostno izvedenih raziskav (5)
lahko ugotovimo, da si s pomočjo rekreativnega športa oz.
ukvarjanja z njim krepimo imunski sistem. Ob tem pa je tre¬
ba dodati, da to le, če gre za zmerno športnorekreativno de¬
javnost, torej za zmerne telesne napore. Poudarek je torej na
zmerni rekreativni telesni vadbi, saj le taka ugodno vpliva na
odpornost proti različnim boleznim. Nasprotno pa prevelike
obremenitve in naprezanja, zlasti če trajajo dlje, privedejo do
oslabitve imunskega oz. obrambnega sistema. Zato pri
rekreativnem športnem udejstvovanju poudarjamo zmernost
in optimalno oz. primerno obremenjevanje slehernega
rekreativnega športnika.

Ohranjanje in razvijanje motoričnih sposobnosti je tudi
eden izmed ciljev športnorekreativnega udejstvovanja sodob-

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije

5

nega človeka. Tu je tudi del odgovora, zakaj naj bi se prebi¬
valci Slovenije ukvarjali z rekreativnim športom. Predvsem
naj bi si sleherni posameznik z rednim gibalno-športnim udej¬
stvovanjem krepil in ohranjal t. i. motorične oz. gibalne spo¬
sobnosti.

Kako pomembne so optimalno razvite in ohranjene mo¬
torične sposobnosti, se človek zave šele takrat, ko ne more več
opravljati potrebnih vsakdanjih opravil oz. je njihovo izva¬
janje otežkočeno. Če pa rekreativni športnik opusti vsako¬
dnevno izvajanje vaj za ohranjanje posameznih motoričnih
sposobnosti (moči, koordinacije, gibljivosti, ravnotežja in
drugih), se to negativno zrcali na celotnem psihosomatičnem
statusu posameznika. Predvsem ni mogoče dovolj učinkovito,
sproščeno in igrivo izvajanje posameznih športnorekreativnih
dejavnosti, ki bi posameznika celostno izpolnjevale.

Če še naprej poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj naj
bi se ljudje ukvarjali z rekreativnim športom, potem ne more¬
mo mimo gibalnega/športnega udejstvovanja kot dejavnika
oblikovanja skladno razvitega in vzdrževanega telesa z opti¬
malno telesno težo. Harmonično in skladno razvito telo je
hkrati lepo in funkcionalno in v veliki meri prispeva k visoki
samopodobi in samospoštovanju posameznika. To pa posle¬
dično vpliva tudi na večjo uspešnost v poklicnem in zaseb¬
nem življenju.

Prevelika telesna teža, ki je posledica prevelike oz. preti¬
rane debelosti, ta pa neustreznega prehranjevanja s premalo
gibanja, marsikomu greni življenje in pesti dobršni del pre¬
bivalstva Slovenije, saj je kar 40% prekomerno prehranjenih
in 21 % predebelih (6). V bistvu z rednim športnorekreativnim
udejstvovanjem skrbimo za lepo in skladno razvito telo ter
lepo postavo, hkrati pa se s tem (med drugim) borimo tudi pro¬
ti debelosti.

Debelost je v bistvu psihosomatična in hkrati sodobna civi¬
lizacijska bolezen, kar je "pridobitev" današnjega načina
življenja, ki ga mnogi preživljajo tako, da preveč jedo, se pre¬
malo gibljejo in živijo nezdravo. Debelost je mogoče opre¬
deliti z različnih zornih kotov in gledišč, vendar pa so si danes
zlasti medicinski strokovnjaki edini, "da je debelost kom¬
pleksna, večvzročna kronična bolezen" (6). Vzrokov za nas¬
tanek debelosti je v različnih obdobjih človekovega življenja
več, kar velja tudi za ljudi v zrelih letih, prav tako pa je več
tudi neugodnih posledic. Ob navedenem je zagotovo dovolj
razlogov, da poskrbimo za normalno telesno težo in se izog¬
nemo debelosti. Na ta način pa se bomo izognili tudi števil¬
nim boleznim, ki spremljajo debelost.

Ko govorimo o širših smotrih gibalnega/športnega oz. šport-
norekreativnega udejstvovanja celotnega prebivalstva in o
ožjih ciljih, ne moremo mimo ugodnih vplivov na srčno-žil-
ni in dihalni sistem ljudi. Pravzaprav je ohranjanje in izbolj¬
šanje srčno-žilne in dihalne funkcije eden od pomembnejših
ciljev ukvarjanja z rekreativnim športom. Človek naj bi se v
mladosti razvijal in si razvil najpomembnejše funkcije, med
njimi tudi srčno-žilno in dihalno, v dobi zrelosti in v starosti
pa naj bi te funkcije ohranjal na ustrezni ravni.

Športnorekreativno udejstvovanje je lahko tudi pomemben
dejavnik pri ohranjanju in vzpostavljanju duševnega ravno¬
vesja. To še zlasti velja, ko je bilo razkrito dejstvo o tesni med¬
sebojni povezanosti in soodvisnosti človekovih telesnih in du¬
ševnih dejavnosti. Izsledki številnih raziskav so v zadnjih de¬

setletjih opozorile na ugodne učinke telesnega gibanja oz.
ukvarjanja z rekreativnim športom na človekovo duševnost.

V vsakodnevnem življenju se pri opravljanju številnih nalog
in opravil ter še zlasti pri obvladovanju in premagovanju
stresov telesne in duševne zmogljivosti posameznika povezu¬
jejo. "Boljše duševno stanje je pogojeno z dobrim telesnim
zdravjem in zadostno telesno prilagodljivostjo ter obratno" (7).

Ko je človek prešel mladostno obdobje in se mora kot zrela
oseba znajti v sodobnem svetu in reševati številne, tudi
zapletene življenjske probleme, je redno telesno udejstvovanje
in naprezanje, ki ga spremlja ustrezen napor, dejavnik, ki lahko
bistveno prispeva k duševnemu ravnovesju. Ker gre pri rekrea¬
tivnem športnem udejstvovanju v večini primerov za igrivo in
sproščujoče gibanje, se hkrati človek sprošča tako telesno kot
duševno. Telesna sprostitev je tako pogoj duševni sprostitvi in
obratno. Prav sproščanje in razbremenjevanje duševnih na¬
petosti s pomočjo telesnega oz. športnorekreativnega udejstvo¬
vanja je tudi eden od namenov tovrstnih dejavnosti.

Eden izmed razlogov za ukvarjanje z rekreativnim športom
je tudi upočasnitev biološkega staranja, kar posebej velja za
človekovo obdobje v zrelosti. Kolikor je to mogoče, naj bi
človek s svojo celovito naravo poskrbel, da bi se staral počasi.
Čeprav je staranje neizogiben biološki proces, ki je za sle¬
hernega posameznika določen v njegovem genetskem zapisu,
je vendarle upadanje (pešanje) fizioloških funkcij mogoče
upočasniti. Čeprav procesi upadanja potekajo nenehno,
neustavljivo in progresivno (8) in so za posamezne organske
funkcije različni, je v določeni meri mogoče vzpostaviti nad¬
zor nad starostnimi pojavi. Športno udejstvovanje ima pri tem
pomembno zadrževalno in kompenzacijsko vlogo.

Posebej neugodno za ljudi v zrelem obdobju je sprejeti "pa¬
sivni" način življenja s takimi dejanji, navadami in vedenj¬
skimi vzorci, ki izključujejo dejaven odnos do življenja ter
redno telesno gibanje oz. športnorekreativno udejstvovanje.
To se kaže v spremembah delovanja različnih organskih sis¬
temov in podsistemov oz. v slabitvi različnih fizioloških
funkcij, hkrati pa se tak "nedejavni" slog življenja zrcali tudi
na psihosocialni ravni. Dnevna opravila in naloge, ki posta¬
jajo stereotipi in v življenju posameznika ne zahtevajo ne do¬
datnega telesnega ne intelektualnega napora in ne duševnih
ter psihosocialnih aktivnosti na višji ravni, vodijo v "stereotip¬
ne" rituale in ponavljajoče se oblike življenja brez osvežitev
in spodbudnih novih vsebin (9). Vse to seveda vodi v zmanj¬
ševanje gibalnih sposobnosti in v nižje oblike motoričnih de¬
javnost. Zmanjšuje pa se tudi raven delovanja duševnih funk¬
cij, hkrati pa se siromašijo tudi socialni stiki '(10). Prav gibal¬
na/športna dejavnost tu lahko veliko pomaga.

Posledica rednega športnorekreativnega udejstvovanja in
različnih gibalnih dejavnosti ljudi v zrelem obdobju je dobra
telesna pripravljenost, ki se jo prav v zadnjem obdobju (zad¬
njih 10 let) tesno povezuje z zdravjem (health relatedfitness).
S tem pa je povezana tudi dobra telesna kondicija in splošna
psihofizična sposobnost posameznika. Angleška sopomenka
za tako stanje je "functional fitness". Ta spoznanja moramo
bolj kot doslej prav tako uveljaviti med prebivalstvom
Slovenije.

Ukvarjanje z rekreativnim športom torej lahko povezujemo
z izboljšanjem in ohranjanjem motoričnih, funkcionalnih in
drugih sposobnosti ter z ohranjanjem in izboljšanjem člove-

6

Zdrav Var 2002; 41

kovega gibalnega podsistema nasploh. O tem so bile v pretek¬
lem, polpreteklem in tudi v sedanjem obdobju opravljene
številne raziskave, zato so navedene trditve tudi znanstveno
podprte (11,12,13). Rezultati omenjenih raziskav so pomem¬
bni tako za ravnanje posameznikov v vsakdanjem življenju
kot tudi pri opravljanju različnih poklicnih dejavnosti. Števil¬
ni strokovnjaki opozarjajo, da imajo ljudje tudi v zrelih letih
(ne le v višji starosti) lahko precejšnje težave, če "zanemari¬
jo" svoj gibalni sistem in ne poskrbijo za njegovo optimalno
delovanje. Gibalne težave, ki se pri tem pojavljajo, lahko
posamezniku povzročijo očitne težave in hkrati izzovejo tu¬
di procese biološkega pešanja in prezgodnjega staranja. Za¬
to je treba poskrbeti za redno športnorekreativno udejstvo¬
vanje in izvajati ne le enostavno, marveč tudi bolj sestavljeno
gibanje.

Redno športnorekreativno udejstvovanje pa ugodno učin¬
kuje še na številne psihosocialne dejavnike, bogati prija¬
teljske vezi ter udeležencem vadbe, poleg sprostitve, prinaša
tudi užitke, radost, srečo in zadovoljstvo.

4. Družina naj bo izvor osnovnih gibalnih/
športnih navad in izkušenj

Družina predstavlja začetek otrokovega zorenja in zave¬
danja, zato je njegov razvoj v veliki meri odvisen od doga¬
janj v tej najmanjši družbeni celici. Kot je znano, je prav
začetek otrokove poti zelo pomemben. Zato moramo s prvi¬
mi gibalnimi izkušnjami poseči v najbolj zgodnje obdobje
otrokovega razvoja in v njemu najbolj prijaznem okolju. To
je v družini. Še vedno velja spoznanje, da dobi otrok prve
izkušnje o telesnem, gibalnem, čustvenem, duševnem, soci¬
alnem, duhovnem in osebnostnem razvoju prav v družini.

Družina naj bo torej spodbujevalka otrokovega razvoja in
gibanja. Zgibanjem moramo zapolniti velik del otrokove biti,
tako telesne kot tudi duhovne in čustvene, ter velik del otro¬
kovega notranjega sveta. Odnos do gibanja in športnih de¬
javnosti se najbolje in najhitreje oblikuje prav v družini. Kot
je znano, v tej osnovni življenjski celici koreninijo mnoge
osebnostne značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka, pa tu¬
di mnoge gibalne izkušnje in navade. Družina lahko v začet¬
nem obdobju najbolj oblikuje otroka in mu pomaga pri pri¬
dobivanju potrebnih gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otro¬
ka v družini potekata normalno in če je vsak otrokov dan za¬
polnjen z veliko raznovrstnega gibanja, potem z veliko ver¬
jetnostjo lahko trdimo, da bo otrok take izkušnje sprejel kot
način življenja. Verjamemo, da si bo na ta način lažje izobli¬
koval pozitiven odnos do gibanja in rekreativnega športa in
ga postopno dvignil na raven vrednote (14).

Naj s tem v zvezi poudarimo naslednje misli Tomorijeve
(14); "S kateregakoli izhodišča poskušamo razumeti različne
dejavnosti otrok in mladine (učenja, igre, pridobivanja različ¬
nih navad, vedenjskih in miselnih vzorcev, oblikovanja siste¬
ma vrednot itd.), povsod se srečujemo s pomenom in vlogo
družine, ki lahko zmanjšuje ali povečuje možnosti za zdrav
slog življenja svojih otrok in mladostnikov."

V življenje sodobne družine bi moralo biti vključeno
zavedanje o pomembnosti gibalnega/športnega udejstvova¬
nja kot dejavnika ravnovesja in kakovosti njenega življenja.

Vse več družin postopno spoznava, da materialne dobrine ali
kolikost nimajo več neomejene vrednosti in da "imeti več, ne
pomeni tudi živeti bolje". Vendar ostaja dejstvo, da se več kot
50% družin - kot celota njenih članov - (torej skupaj) pri nas
s športnorekreativno dejavnostjo sploh ne ukvarja (1 5). "Ener¬
gijski motorični potenciali odraslih občanov so v Sloveniji na
nizki ravni. Primerjalne analize kažejo, da otroci praviloma
pri sedmih letih starosti presežejo energijske zmožnosti svo¬
jih staršev. S tem se pojavi eden izmed prvih mejnikov odtu¬
jevanja otrok od družine. Do starosti 12 let se starši z otroki
lahko praviloma enakovredno gibalno/športno udejstvujejo
le v izbranih rekreativnih športnih dejavnostih, kjer prevla¬
duje informacijska komponenta gibanja. Nižja raven moto¬
ričnih (gibalnih) sposobnosti staršev in skromna športna znan¬
ja celo mladim družinam onemogočajo (otežkočajo) skupno
športno dejavnost družine."

Dejstvo je, da sta oče in mati v začetku nosilca vsega do¬
gajanja v družini, vsak od njiju pa naj bi prispeval svoj delež
tudi h gibalnemu razvoju svojega otroka. Kaj in koliko bo
otrok sprejel, je seveda odvisno od tega, kakšno "gibalno
mavrico" sta mu starša nudila in kaj sta od njega zahtevala.
Ob tem je pač treba povedati, da se starši glede tega med se¬
boj bistveno razlikujejo. To potrjuje življenje in številni
primeri, kar se kasneje tako ali drugače kaže v otrokovem živ¬
ljenju, še posebej, ko dozori in odraste.

Res je torej pomembno vprašanje, koliko so starši priprav¬
ljeni, sposobni in zmožni s svojimi lastnimi zgledi (tudi z
zdravim slogom življenja) voditi svojega otroka in mladost¬
nika. Kot dejavnik vzgoje v družini ima gibanje z rekreativni¬
mi športnimi vsebinami zelo pomembno vlogo. To se pose¬
bej kaže pri oblikovanju vedenjskega vzorca otrok in mla¬
dine, v jedru katerega naj bo tudi telesno gibanje oz. rekrea¬
tivni šport. Znano je, da je prav v zgodnjem otrokovem ob¬
dobju mogoče najučinkoviteje vplivati na njegov celostni
razvoj. Pri tem so na voljo različna sredstva, med katerimi
imata telesno gibanje oz. rekreativni šport pomembno mesto.
Še več, del otrokove osebnosti oz. njegovih sposobnosti, last¬
nosti in značilnosti je mogoče oblikovati in razviti le s sred¬
stvi, ki so v naravi raznovrstnih gibalnih dejavnosti.

Posebej moramo poudariti, kako pomembne so za doraš-
čajočega otroka skrbno izbrane in otroku prilagojene gibalne
dejavnosti. Odsotnost tovrstni h dejavnosti je kasneje v razvo¬
ju adolescenta ali mladostnika zelo težko nadomestiti, neka¬
teri strokovnjaki pa celo menijo, da to skoraj ni več mogoče.
Raziskave kažejo, da je mogoče z različnimi gibalnimi nalo¬
gami in s primernimi "rekreativno športnimi" vsebinami pose¬
bej izdatno vplivati na otrokov razvoj od rojstva do tretjega
leta starosti. Med tretjim in šestim letom starosti je ta vpliv še
zelo učinkovit, nato pa so njegovi učinki vse manjši in se
postopno izgubljajo.

Zaradi navedenih razlogov naj bi bilo doma v družini čim
več različnih in predvsem uporabnih športnih rekvizitov za
pridobivanje različnih gibalnih izkušenj. Tako naj bi otroci
spoznali čim več gibalnih in športnorekreativnih dejavnosti.
Prav je, da vemo, da morajo otroci sprejemati prva gibal¬
na/športna znanja na igriv in sproščujoč način. Vsaka dru¬
gačna pot je manj, če ne celo povsem neprimerna. V družini
je torej dana možnost, da v otrokov čustveni svet, v njegovo
telesno zavedanje, v porajajoči se duh, v njegovo druženje z
drugimi družinskimi člani vključimo gibalne dejavnosti in

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije

7

športnorekreativne vsebine, ki se bodo vanj neizbrisno vtisnile
in v njem tudi ostale. Znano je, da je mogoče z gibalnimi
dejavnostmi in z rekreativnim športom učinkovati tudi na ve¬
denjske vzorce otrok, hkrati pa je mogoče s temi dejavnostmi
spodbujati pozitivna čustva oz. vplivati na otrokova čustvo¬
vanja ter postopno izgrajevati njegov sistem vrednot.

Redno gibanje oz. rekreativno športno udejstvovanje v
družini tako pomembno prispeva tudi k postopnemu obliko¬
vanju otrokovega vedenja in k dejanjem, ki so povezana z
zdravim življenjskim slogom. To pa vodi k oblikovanju traj¬
nih ter koristnih navad za naravno in z rekreativnim športom
obogateno življenje.

Ker gre za zelo pomembno področje udejstvovanja družin,
naj posebej poudarimo še naslednje (14): "Športnorekrea-
tivno udejstvovanje v družini lahko z različnimi oblikami
spodbuja večsmerne komunikacije in kolikor bolj so vsi dru¬
žinski člani vključeni v gibalno/športno udejstvovanje, toliko
večji je vpliv rekreativnega športa na kohezivnost družine, na
medsebojne odnose, izkaže pa se tudi kot pomemben dejav¬
nik homogenizacije družine. Otroci imajo praviloma (rekrea¬
tivni) šport radi. Tudi v družini. Zato je mogoče s pomočjo
razvedrilnega športa že v najbolj zgodnjem obdobju otroka
oblikovati in postaviti temelje za kasnejše športnorekreativno
udejstvovanje mladostnika in odraslega človeka. To je tudi
temelj, na katerem je treba graditi in v okviru športa za vse
pripravljati družini koristne, prijazne in razvedrilne športne
programe tako, da jih bo čimveč družin tudi sprejelo in os¬
vojilo."

5. Šola naj bo pomemben dejavnik pri
pridobivanju gibalnih znanj in izkušenj
ter pri oblikovanju vrednot

Pri oblikovanju miselnih in vedenjskih vzorcev otrok in
mladine, ki so kasneje povezani z rednim športnorekreacij¬
skim udejstvovanjem odraslih oziroma ljudi v zrelem obdob¬
ju, ne moremo spregledati pomena in vloge šole pri prido¬
bivanju osnovnih motoričnih znanj in gibalnih navad ter us¬
trezne motivacije za rekreativni šport.

Šola je v današnjem času odgovorna za celostno vzgojo in
izobraževanje otrok in mladine oziroma mlade generacije, ki
vstopa v življenje. V tem celostnem vzgojno-izobraževalnem
procesu pa ima telesno gibanje oz. rekreativni šport z vsemi
svojimi pojavnimi oblikami še posebno mesto. Številne ra¬
ziskave pri nas in v svetu so pokazale, da je pravilno usmer¬
jena in redna športna vzgoja za otroke in mladino ena najbolj
uspešnih, če ne sploh najuspešnejša oblika preprečevanja in
tudi zdravljenja (če je pravočasna) raznovrstnih oblik social¬
no neprilagojenega vedenja mladih (16), hkrati pa je to po¬
membna naložba za življenje (op. avtorja). Vendar celotne¬
ga procesa športne vzgoje otrok in mladine v vseh njegovih
razsežnostih ne moremo obravnavati ločeno, torej brez po¬
vezave z okoljem, kjer otroci rastejo in doživljajo procese pri¬
marne socializacije (v družini) in njihovega najbližjega so¬
cialnega okolja. Zato imata v tem primeru družina in šola po¬
vezovalno vlogo. Šola in družina si morata torej v skrbi za ob¬
likovanje zdravega življenjskega sloga mladih skupaj pri¬
zadevati in skupaj vzgajati. Nasploh lahko ugotovimo, da je

rekreativni šport mladih preveč pomemben za kasnejše šport¬
norekreativno udejstvovanje v zrelih letih in starosti, da bi ga
lahko prepustili naključnemu razvoju. Vendar pa je treba pri
oblikovanju otrokovih gibalnih/športnih znanj in izkušenj
izbrati pravilno usmerjen rekreativni šport, ne pa kakršen koli
šport (16). Pomemben je tak in tisti šport, kjer niso v ospred¬
ju le dosežki in športni rezultati za vsako ceno, pač pa igriv
šport, ki ga imajo otroci in mladina praviloma radi in ki pos¬
tane najprej življenjski slog družine, kasneje pa pomembna
sestavina življenja zrelih ljudi.

Ko govorimo o pomenu rekreativnega športa v šoli in ko
imamo pred seboj vrednost športa za življenje, je treba pove¬
dati, da mora šola otrokom in mladini posredovati in utrditi
splošna športna znanja, ki vključujejo teoretična znanja o
športu, tehnična znanja in splošna motorična znanja. Dalje
mora razvijati ustrezen sistem vrednot na področju športa in
do športa (tudi šport sam mora postati vrednota) kot sestavine
celostne kulture v najširšem pomenu besede. Hkrati stem mo¬
ra dvigovati kakovostno raven psihomotoričnih zmožnosti in
sposobnosti, ki so predpogoj uspešnosti vsakršne gibalne
aktivnosti v športu in tudi pri športnorekreativnem udejstvo¬
vanju v življenju nasploh.

Številni strokovnjaki si tako na področju gibalnih/športnih
dejavnosti v šoli kot tudi na področju športne rekreacije zu¬
naj šolskih ustanov prizadevajo, da bi se učenci in učenke,
dijaki in dijakinje ter študenti in študentke v kar največji meri
vključili v sistematično in redno športnorekreativno udejstvo¬
vanje, potem ko so zapustili šolske in dijaške klopi ter fakul¬
tetne predavalnice. Koliko so pri tem uspešni, je gotovo eno
najpomembnejših vprašanj, ki si ga moramo zastaviti.

Specialisti, ki se posebej ukvarjajo s tovrstnimi problemi,
pravijo, da je naša šola zelo dobra, da je športna vzgoja v šolah
na primerni (celo visoki) ravni in da športni pedagogi delajo
zelo dobro. V zvezi stem navedimo in citirajmo naslednje mis¬
li: "Za celotno področje športa otrok in mladine lahko glede
na primerjave s svetom trdimo, da so kakovost, odprtost in
raznovrstnost šolskih športnih programov, povezovanje z
društvi in klubi, skrb za nadarjene za šport ter znanje naših
pedagogov na visoki ravni. Nova zasnova šole ponuja učen¬
cem in dijakom večjo možnost izbire. Ponudba vsebin glede
na okolje in učencem lastno različnost v zmožnostih in inte¬
resih zahteva veliko bolj individualen pristop do vsakega posa¬
meznika, hkrati pa postavlja šolo in učitelja pred nove naloge,
saj bo morala biti izbira vsebin premišljena, aktualna in zani¬
miva za učence. Ne smemo pozabiti na razvojne spremembe
mladih in na njihovo spremenjeno motivacijsko strukturo, pa
tudi na to, da ustrezni pogoji dela odločujoče pripomorejo k
izpeljavi kakovostnih športnih programov" (17).

Vta okvir istih avtorjev sodi še naslednji citat: "Šolska šport¬
na vzgoja naj bi danes ne predstavljala le razvijanja gibalnih
sposobnosti in telesnih značilnosti ter posredovanja športnih
znanj; bila naj bi proces motivacije za šport in proces (sekun¬
darne) socializacije, ki vključuje razvijanje družbenih vred¬
not, norm, etičnih načel in vzorcev vedenja" (1 7).

Vse navedeno govori v prid kakovosti pedagoškega proce¬
sa v okviru športne vzgoje, pa vendar praksa kaže, da se mno¬
go mladih, zlasti deklet, po končanem šolanju ne ukvarja z
rekreativnim športom. Kot da v omenjenem procesu v času
šolanja nekaj manjka, nekaj, kar bi visoko motiviralo in

8

Zdrav Var 2002; 41

dokončno vključilo večino mladih v svet razvedrilnega špor¬
ta. S tem v zvezi že navedena avtorja ugotavljata, da mora
nova šola ponuditi večjo možnost izbire, hkrati pa naj ponu¬
di primerne gibalne/športne vsebine glede na okolje ter glede
na različne interese učencev oz. dijakov (17). To pa seveda
zahteva mnogo več individualnega dela, hkrati pa premiš¬
ljeno izbiro različnih vsebin, ki morajo biti aktualne in zan¬
imive za učence. Morda je to pot, ki vodi h končnemu cilju,
to je k večjemu številu mladih, ki se na osnovi pridobljene¬
ga športnega znanja, motoričnih izkušenj in športnih navad
po zaključenem šolanju vključijo v različne rekreacijske sku¬
pine ali pa se rekreirajo sami.

Del gornjih navedb je mogoče potrditi tudi z izsledki
raziskave, ki je bila opravljena na skupini učencev osmih
razredov ljubljanskih osnovnih šol. Preučili so razlike v neka¬
terih mnenjih, interesih in motivih med učenkami in učenci.
Avtor ugotavlja, da so bili osnovnošolci v svojem prostem
času zelo gibalno/športno dejavni. Pri tem so bili fantje mno¬
go bolj dejavni kot dekleta. Skoraj 80% fantov je bilo nam¬
reč gibalno/športno dejavnih vsaj dvakrat na teden, več kot
polovica pa 4-krat na teden in več. Takih deklet, ki so bile
dvakrat tedensko dejavne in več, je bilo 65%. V športnih klu¬
bih ali društvih zunaj šolskega okolja je bilo prav tako de¬
javnih več fantov, v okviru dejavnosti v šolskih športnih druš¬
tvih pa ni bilo večjih razlik. Avtor je ugotavljal tudi strukturo
motivov za gibalno/športno udejstvovanje in ugotovil, da je
bil tako za fante kot tudi dekleta najpomembnejši motiv
užitek pri športni vadbi. Za oba spola so zelo pomembni tu¬
di motivi druženja s prijatelji in zdravje, sicer pa fantje neko¬
liko bolj poudarjajo telesno kondicijo ter lepoto telesa
(mišičasto telo), dekleta pa lepo postavo in hujšanje (18).

Dobljeni izsledki in ugotovitve skupaj z navedenimi misli¬
mi, ki se nanašajo na športno vzgojo oziroma rekreativni
vidik športa v šoli, vodijo k sklepni ugotovitvi, ki od šole ter¬
ja še dodatni organizacijski, vsebinski, motivacijski in vse¬
splošni pedagoški napor za doseganje temeljnega smotra, ki

novi različnih meril. Eden od teh je tudi število različno de¬
javnih rekreativnih športnic in športnikov ter pogostost nji¬
hovega udejstvovanja. Dejavnosti na področju rekreativnega
športa so lahko zelo raznolike. Ljudje in posamezniki se
ukvarjajo z rekreativnim športom na različne načine, pa tudi
oblike tovrstnega udejstvovanja lahko izbirajo.

Prav načini in oblike, poleg pogostosti športnorekreativne-
ga udejstvovanja odraslih prebivalcev v Sloveniji, v določeni
meri odsevajo njihovo raven ozaveščenosti. Gledano razvoj¬
no in v povezavi z ugotavljanjem trendov v razvoju rekrea¬
tivnega športa v Sloveniji je to gotovo pomembno. Prav je,
da vemo, koliko državljanov Slovenije daje športnorekrea-
tivnemu udejstvovanju oz. slogu življenja, obogatenega s
športom, določen pomen. In koliko je takih, ki dajejo rekrea¬
tivnemu športu prednost pred drugačnim udejstvovanjem ali
pa športnorekreativno udejstvovanje vsaj enačijo z drugimi
dejavnostmi.

O tem, na kakšen način se nekdo ukvarja z rekreativnim
športom, bolj ali manj redno, neredno ali pa sploh ne, je
mogoče razpravljati z različnih vidikov. Vsekakor so med
posameznimi oblikami in načini športnega udejstvovanja
bistvene razlike glede vplivov oz. učinkov na človekov celost¬
no in večrazsežnostno organiziran sistem. Gotovo ni vseeno,
ali je posameznik organizirano gibalno/športno dejaven, torej
v določenem športnem društvu, klubu oz. v studiu za fitnes,
ali pa se je odločil, da bo sam neodvisno od drugih udejanjal
željo po gibalnem/športnem oz. športnorekreativnem udejst¬
vovanju.

Kaj govorijo o tem dobljeni rezultati v letu 2000 in v pri¬
merjavi s posameznimi obdobji, kaže tabela 1, kjer so zbrani
podatki o posameznih oblikah in načinih rekreativnega šport¬
nega udejstvovanja prebivalcev Slovenije.

Na področju športne rekreacije oz. rekreativnega športa
strokovnjaki najbolj cenijo redno in organizirano udejstvo¬
vanje, ker gre pri taki dejavnosti za strokovno vodenje, varno

Tabela 1. Primerjava oblik in načinov udejstvovanja 1986-2000 (v odstotkih)

pravi, da naj bi se čimveč otrok in mladine po zaključenem
šolanju ukvarjalo z rekreativnim športom.

6. Kje smo in kaj smo dosegli na področju
gibalne/športne dejavnosti v Sloveniji

Doseženo stopnjo razvoja na področju gibalnih/športnih
dejavnosti oz. športne rekreacije je mogoče ocenjevati na os-

vadbo in primerjalno, glede na učinke, za ceneno dejavnost.
Ker je vadba načrtovana in vodena, njene učinke pa je mogo¬
če v vsakem delu rekreativnega vadbenega procesa ugotav¬
ljati, analizirati in vrednotiti, je tudi z vidika ohranjanja in pri¬
dobivanja zdravja cenjena.

Kot je zapisano v študiji, se je v dvajsetih letih (1978-1998)
število redno organizirano športnorekreativno dejavnih sko¬
raj podvojilo, število vseh redno aktivnih, torej tudi tistih, ki
se s športnorekreativno dejavnostjo ukvarjajo neorganizira¬
no, pa je bil potrojen. Takrat je bilo to ocenjeno kot pomem-

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije

9

ben premik v ozaveščenosti o potrebnosti redne in organi¬
zirane športnorekreativne dejavnosti in posledično seveda tu¬
di premik v razvoju športne rekreacije v Sloveniji. Kot kažejo
rezultati, pa je bil leta 1998 v organizirani športnorekreativni
dejavnosti med prebivalci v Sloveniji napravljen še večji
napredek. Namreč visok odstotek (17,7%), ki se približuje
20%, govori sam zase in nas je v preučevanem letu že uvrstil
med športno razvite narode in države, še posebej, če upoš¬
tevamo tudi neorganizirano redno športnorekreativno dejav¬
ne, kjer je bil v dosedanjem preučevanju prav tako ugotov¬
ljen najvišji rezultat (19,1 %). Seštevek obeh (36,8%) potrjuje
navedbe (16).

Primerjava dobljenih podatkov med letoma 1998 in 2000
kaže na velike razlike tako pri rednem kot tudi pri občasnem
športnorekreativnem udejstvovanju prebivalstva. Morda v tej
navedbi lahko iščemo del razlage, zakaj so bili rezultati v letu
2000 bistveno slabši. Pri redno organizirani športnorekrea¬
tivni dejavnosti se je število tako dejavnih prebivalcev zmanj¬
šalo za 5,3%, pri redni neorganizirani športnorekreativni de¬
javnosti pa za 7,6%. Tako smo se glede števila udeležencev
pri redno organizirani športnorekreativni dejavnosti v bistvu
vrnili v leto 1997, pri neorganizirani redni vadbi pa celo v
leto 1992.

Najbrž pa navedeni razlog o subjektivnem izrekanju ni edi¬
ni, ki je povzročil vidne razlike pri redno organiziranem in
neorganiziranem športnorekreativnem udejstvovanju. Priča¬
kovali smo, da bo rast ravni ozaveščenosti državljanov
Slovenije na področju rekreativnega športa postopno in ne¬
prekinjeno rasla, brez prevelikih nihanj in da bo vse več tis¬
tih, ki bodo v svoj slog življenja vključili tudi redno šport¬
norekreativno dejavnost. Očitno bomo morali dopustiti mož¬
nost vračanja v že doseženo in preseženo.

Med posameznimi razlogi za manj ugodne rezultate v letu
2000 najbrž lahko navedemo tudi stagniranje na področju or¬
ganiziranosti športa in športnih organizacij v okvirih civilne
družbe, prav tako pa tudi stagniranje pri širjenju ali večanju
števila zasebnih podjetnikov na področju rekreativnega špor¬
ta. Morda se tudi tukaj, tako kot v gospodarstvu, že kažejo
težji pogoji poslovanja in delovanja, hkrati pa se pojavlja tu¬
di konkurenca in boj za "preživetje" malih športnih podjetij.

Gledano širše pa najbrž ne moremo mimo trendov v gospo¬
darskem in ekonomskem življenju nasploh, ki nas postopno
približujejo in vodijo v Evropo. To se gotovo v določeni meri
zrcali tudi na področju rekreativnega športa in zdravja. Očit¬
no je cena za zdrav življenjski slog, ki med drugim vključuje
tudi rekreativno športno udejstvovanje in vodi k ohranjanju
in izboljševanju zdravja, vse višja. Vračanje nazaj v leto 1997
oz. 1992 sicer ne moremo oceniti kot hudo nazadovanje,
vendar pa nas dobljeni rezultati, kar je bilo že večkrat ugo¬
tovljeno, opozarjajo na soodvisnost socialnih in družbeno¬
ekonomskih razvojnih tokov.

V posameznih raziskovalnih obdobjih in letih so tako kot
pri redno in neredno dejavnih vidna nihanja v deležih šport¬
no neaktivnega prebivalstva v Sloveniji. V študiji je bilo ugo¬
tovljeno, da je število športno neaktivnih v dvajsetletnem ob¬
dobju (1978-1998) nihalo za okoli 10% in se je ustalilo pod
50%. Tudi iz prikazane preglednice so vidna ta nihanja. Ven¬
dar pa še več kot to. Izstopa namreč podatek, ki kaže, da se
je odstotek gibalno/športno neaktivnih v letu 2000 dvignil nad

50 (55,4%). Tako stanje pa gotovo ni spodbudno in lahko v
določeni meri zaskrbljuje. Dejstvo je, da se je že v letu 1997,
po dolgoletnem upadanju gibalno/športno neaktivnega pre¬
bivalstva, znova pojavil podatek, ki je nakazoval znatno
povečanje gibalno/športno neaktivnih, kar je bilo ocenjeno
kot vračanje v stanje iz leta 1983 (1 6).

Kljub temu, da lahko dobljene rezultate delno pripišemo
manjšim razlikam med vzorci posameznih študij in drugim
dejavnikom, ki spremljajo gospodarski in družbeni razvoj v
Sloveniji, vendarle porasta števila neaktivnih (za 9%), v tako
kratkem času in v sedanjem obdobju, ko že govorimo o višji
stopnji ozaveščenosti slovenskega prebivalstva na področju
rekreativnega športa, nismo pričakovali in tega ne moremo
spregledati.

Za gibalno/športno neaktivnost prebivalstva je gotovo več
razlogov. Pri razvrščanju le-teh lahko uporabimo tudi več me¬
ril. Na splošno so razvrščeni v dve veliki skupini, tako da govo¬
rimo o objektivnih in subjektivnih razlogih, ki vsak zase ali pa
v soodvisnosti vplivajo na gibalno/športno nedejavnost prebi¬
valstva. Raznolikost razlogov za neukvarjanje z rekreativnim
športom je razumljivo velika, prav tako, kot se razlikujejo ljud¬
je med seboj. Že dolgo vrsto let v posameznih študijah ugo¬
tavljamo, da kot glavni razlog gibalno/športne nedejavnosti
tako moški kot tudi ženske navajajo pomanjkanje prostega
časa. Hkrati pa ugotavljamo, da oba spola razpolagata z do¬
ločeno količino prostega časa, vendar ga žal namenjata dru¬
gim dejavnostim. To neskladje ima svoj izvor v zavesti ljudi, v
njihovih miselnih in vedenjskih vzorcih, ki komaj kaj ali pa
sploh ne vključujejo razvedrilnih športnih vsebin. To se posle¬
dično v določeni meri zrcali tudi v sistemu njihovih vrednot.
Zanimivo je, da je zavestna nepripravljenost in neodločenost
za izvajanje kakršne koli športnorekreativne dejavnosti prav
tako v ospredju navedenih razlogov. Skoraj na enaki ravni go¬
vorimo o pomanjkanju denarja kot o razlogu za neukvarjanje
z rekreativnim športom. Pri tem razlogu gre za skupino ljudi,
ki so na robu socialne varnosti. Kot vzrok za neukvarjanje z
rekreativnim športom je po njihovi navedbi nizek osebni ali
družinski standard. To je seveda povezano s padcem življenj¬
skega standarda določenih slojev prebivalstva, kar posledično
vpliva tudi na športnorekreativno dejavnost ljudi. Med
posameznimi razlogi za nedejavnost smo v preteklem obdob¬
ju v posameznih študijah razkrili še neustrezno športno po¬
nudbo, slabo organiziranost, premalo prodorno propagandno
in oglaševalsko dejavnost, slabo zdravstveno stanje določene¬
ga dela prebivalstva, pomanjkanje ustreznih športnih objek¬
tov, pomanjkanje znanja in gibalnih izkušenj v posameznih
športih in še nekatere druge razloge. Pri razlogu, katerega srž
je pomanjkanje motoričnih znanj in izkušenj, ni nobenega
dvoma, da mnogi v družini, kjer naj korenini igriva športna de¬
javnost, niso dobili ustreznih športnih navad in znanj, pa tudi
šola jim ni dala zadostne osnove za kasnejše ukvarjanje z
rekreativnim športom.

Kaj je od navedenih razlogov vplivalo na dobljene rezul¬
tate o gibalno/športno nedejavnih odraslih prebivalcev
Slovenije v letu 2000, je brez podrobne preučitve težko reči.
Pa vendar je naše razmišljanje usmerjeno v vse bolj zaostrene
gospodarske in ekonomske razmere, vsaj za nekatere sloje
prebivalstva. Kaže, da prispodoba o socialnih Škarjah, ki se
vedno bolj razpirajo, še bolj pridobiva na svoji vrednosti. To
pa gotovo ni edini razlog. V življenju gibalno/športno neak-

10

Zdrav Var 2002; 41

tivnih ljudi gre najverjetneje za sovpliv in kombinacijo več
razlogov, ki so pri posameznikih bolj ali manj izraženi in bolj
ali manj hierarhično razvrščeni.

7. Še nekaj odprtih problemov na področju
gibalnega/športnega udejstvovanja

Ob celostni obravnavi rekreativnega športa prebivalstva
sledimo biološki krivulji razvoja, zato se najprej zaustavimo
pri igrivem gibalno-športnem udejstvovanju predšolskih
otrok. Pri tem poudarjamo pomen raznovrstnih gibalnih de¬
javnosti, ki so za skladen in celosten razvoj otroka praktično
nenadomestljiva. Kot kaže praksa, bo v Sloveniji treba še bolj
obogatiti gibalne/športne vsebine in omogočiti slehernemu
predšolskemu otroku ustrezno gibalno/športno in razvedrilno
dejavnost.

Problemi rekreativnega športa v obdobju zrelosti so aktual¬
ni toliko, kolikor je aktualno vprašanje kakovosti življenja lju¬
di vtem obdobju. Vsekakor bo treba napraviti še kar nekaj ko¬
rakov in uresničiti še kar nekaj izvedbenih projektov, da bo¬
mo povečali število redno dejavnih rekreativnih športnic in
športnikov v zrelem obdobju življenja. V pričujočem sestavku
nismo posebej obravnavali posebnosti športnorekreativnega
udejstvovanja žensk. S tem pa seveda ni rečeno, da proble¬
mov ni in da ne bi mogli še kaj dodati k številu in kakovosti
gibalnega/športnega udejstvovanja deklet in žensk.

Zaradi podaljševanja povprečne življenjske dobe in
povečanja števila starejših ljudi bodo problemi starostnikov
vedno bolj v ospredju, s tem pa tudi vprašanja kakovosti nji¬
hovega življenja. Potrjena spoznanja o upočasnitvi biološ¬
kega staranja in ohranjanju temeljnih organskih funkcij ter vi¬
talnosti s pomočjo gibalnega/športnega udejstvovanja oz.
športnorekreativne vadbe je treba v mnogo večji meri kot do¬
slej uresničiti v praksi. Čeprav je bilo o tem že veliko govo¬
ra, še vedno ostajajo odprta vprašanja vključevanja starejših
ljudi v primerne oblike telesnega gibanja inv izbrane športno¬
rekreativne programe v domovih za ostarele občane.

Obravnava športnorekreativnega udejstvovanja oseb s po¬
sebnimi potrebami oz. invalidov prav tako še ni zaključena.
Zaradi raznovrstnih potreb posameznih skupin invalidov in še
zlasti glede na njihovo različno stopnjo in vrsto invalidnosti bi
morali v življenju in v vsakdanji praksi napraviti več kot doslej.
Vidnejši premik bi morali napraviti pri vsebinski športno-
rekreativni ponudbi. Ta bi morala biti bogatejša, potreba pa se
kaže tudi po boljši organiziranosti in kadrovski obogatitvi na
področju rekreativnega športa invalidov.

8. Zaključek

Pri obravnavi teoretičnih modelov na področju gibalno-
športnih dejavnosti oz. športne rekreacije in praktično-izved-
benih programov v Sloveniji, načrtno in sistematično sledimo
biološki krivulji razvoja, kar pomeni, da so posamezna razvoj¬
na in življenjska obdobja posameznika in ljudi vselej obrav¬
navana v povezavi z rekreativnim vidikom športa. V strokovnih
krogih se zato v celoti spoštujejo posebnosti in značilnosti raz¬

voja v otroštvu, adolescenci, mladeništvu in posebnosti v zre¬
losti, starosti ter v pozni starosti, kar se seveda zrcali pri usmer¬
janju gibalnih/športnih dejavnosti in vodenju pedagoško-an-
dragoškega procesa na področju športne rekreacije v praksi. Pri
tem naj bi utrdili povezanost med medicinsko stroko in znanos¬
tjo ter športno stroko in znanostjo ter med ostalimi strokovni¬
mi in znanstvenimi torišči. Pri večjem delu prebivalstva Slo¬
venije bo treba še naprej načrtno in sistematično spreminjati
miselne in vedenjske vzorce ter slog življenja, zato da bi po¬
večali število dejavnih rekreativnih športnic in športnikov v
vseh skupinah in v vseh slojih prebivalstva. Izvor vsega mora
biti v družini, šola pa naj poskrbi za pridobitev osnovnih gibal-
no-športnih znanj in izkušenj, jih dvigne na raven vrednote, kar
bo mladim ob vstopu v življenje zadostno jamstvo za dejaven
slog življenja. Poskrbeti moramo, da bo ljudem jasno, zakaj naj
bi se redno ukvarjali z gibalnimi/športnimi dejavnostmi oz. s
športno rekreacijo, vsa prizadevanja pa moramo usmeriti v dvig
kulture gibalnega/športnega udejstvovanja in kakovosti živ¬
ljenja prebivalcev Slovenije.

Literatura

1. Topler V. Civilizacijske bolezni spremljajo naš razvoj. V: A. Lah (ur.)
Zdravje in okolje, Kakovost okolja in življenja konec 20. stoletja.
Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2000:44-45.

2. Nolimal D. Raba alkohola, tobaka in drugih drog v Sloveniji. V:
A. Lah (ur.) Zdravje in okolje, Kakovost okolja in življenja konec
20. stoletja Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Sloveni¬
je, 2000: 48-52.

3. Rugelj J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Samozaložba.
Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti
in pomoč ljudem v stiski, 2000.

4. Rauter Kosič B. Notranji boj brez pomirjeval. Ljubljana: Samoza¬
ložba, 1997.

5. Ihan A. Šport in imunski sistem. V: J. Turk (ur.) Lepota gibanja tu¬
di za zdravje Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Sloveni¬
je, 2000: 57-59.

6. Maučec Zakotnik j. Telesna dejavnost, prehrana in regulacija
telesne teže. V: J. Turk (ur.) Lepota gibanja tudi za zdravje. Ljub¬
ljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2000: 40-55.

7. Tomori M. Duševne koristi telesne dejavnosti. V: J. Turk (ur.) Le¬
pota gibanja tudi za zdravje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca
in ožilja Slovenije, 2000.

8. Lunaček M. Psychological Dimensions or Aging. V: R. Šugman
(ed.) Zbornik Mednarodno znanstveno srečanje ob 100-letnici
olimpionika Leona Štuklja “Šport - zdravje - starost". Ljubljana:
Fakulteta za šport, 1998; 145-146.

9. Israel S. Šport mit Senioren. Heidelberg, Leipzig: Huthing in j. A.
Barth Verlag, 1995.

10. Bilban M. Varnost starostnika v cestnem prometu. V: M. Bilban
(ed.) Strokovni posvet o medicini prometa. Ljubljana: Slovensko
zdravniško društvo, Sekcija za medicino dela, 1995: 67-80.

11. Berčič H, Tušak M. Analysis of effects of a sport-recreational
transformational process in the early stages of rehabilitation on
the personallity traits in paraplegics. V: 11 th International sym-
posium for adapted physical activity. Quebec, 1997.

12. Spirduso WW. Physical Dimensions of Aging. Champaign: Hu¬
man Kinetics, 1995.

13. Burger H, Marinček C. Vpliv telesne dejavnosti na funkcionalne
sposobnosti starejših. Zdravstveni vestnik 1999; 68: 731-735.

14. Berčič H. Vizija razvoja športa za vse v Sloveniji s strokovnega
vidika. V: I. Retar (ur.) 1. Slovenski kongres športne rekreacije,
Zbornik. Portorož: Športna agencija Polo, 2000: 14-18.

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije

11

15. Doupona Topič M. Družina in šport. V: J. Turk (ur.) Lepota giba¬
nja tudi za zdravje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja
Slovenije, 2000: 209-211.

16. Petrovič K, Ambrožič F, Sila B, Doupona Topič M. Športno-
rekreativna dejavnost v Sloveniji 1997. Ljubljana: Fakulteta za
šport, Inštitut za kineziologijo, 1998.

17. Strel J, Kovač M. Poskus objektivnejšega vrednotenja izvajalcev
športne dejavnosti. Šport 1997; 45(4): 5-9.

18. Petrovič K, Ambrožič F, Bednarik J, Berčič H, Sila B, Doupona
Topič M. Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 2000.

12

Zdrav Var 2002; 41; 12-15

Z GIBANJEM DO ZDRAVJA - OD OTROKA DO STAROSTNIKA

Rado Pišot, Jernej Završnik

UDK/UDC: 379.83: 614

DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja

IZVLEČEK - Številne raziskave so pokazale, da sta aktivni življenjski
slog in gibanje pomembna varovalna dejavnika zdravja. Telesna de¬
javnost ščiti pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni - atero¬
sklerozo, zvišanim krvnim tlakom, možgansko kapjo, od insulina
neodvisno sladkorno boleznijo, osteoporozo... Epidemiološki podat¬
ki kažejo, da pomeni telesna neaktivnost najmanj dvakrat večjo
ogroženost za nastanek in napredovanje koronarne bolezni, podob¬
no kot drugi poglavitni znani dejavniki tveganja za aterosklerozo
(zvišan holesterol, kajenje in hipertenzija). Telesna vadba zmanjšuje
obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko
neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih meha¬
nizmov (delovanje na znane dejavnike tveganja). K pomembnemu
izboljšanju našega zdravja in daljšemu življenju prispevajo vse ob¬
like gibanja, ki jih vzdržujemo daljše obdobje. Se zdravim ljudem,
pa tudi bolnikom, zato svetujemo tiste zvrsti gibanja, ki so jim najljub¬
še, ki jih najlažje vključijo  v svoj vsakdan in ki ustrezajo njihovim
telesnim zmogljivostim, starosti in zdravstvenemu stanju. Izkazalo se
je, da redna telesna dejavnost varuje zdravje ljudi v vseh starostnih
skupinah. Se posebej pa moramo biti pozorni ob koncu odraščanja,
saj prav v tem času največ ljudi preneha s telesno dejavnostjo in za¬
vzame sedeči življenjski slog.

Uvod

Zdravniki in drugi vpeti v zdravljenje iz dneva v dan bolj
spoznavamo, da sami ne bomo mogli več obvladovati vseh
problemov, ki jih prinašajo bolezni. Spoznavamo namreč, da
je zdravje posamezniku moč ohraniti, okrepiti le takrat, ko ta
pri tem tudi sam dejavno sodeluje. Nekoč smo dejali, da je
premalo, če ljudi zdravstveno prosvetlimo, moramo jih tudi
zdravstveno vzgojiti. Primer: vsi vemo, da je kajenje zelo
škodljivo - smo torej zdravstveno prosvetljeni, kljub temu pa
še vedno dosti ljudi kadi, to pa pomeni, da ljudje, kljub pro-
svetljenosti, še niso vzgojeni.

Želja vsake odgovorne in gospodarne države je prav goto¬
vo vzgajati in vzgojiti zdravega, normalno razvitega in pri¬
merno izobraženega otroka, mladostnika in nenazadnje
odraslega človeka. Vemo, da je danes samo takšen otrok, mla¬
dostnik in človek kos izzivom sodobnega časa. Takšno rav¬
novesje - evtrofija - ne samo z vidika kilogramov nam namreč
omogoča dober imunski sistem in zdravo psiho. Danes je gi¬
banja veliko manj kot nekoč. Telesnega dela skorajda ne poz¬
namo. Ves razvoj od elektrifikacije, avtomatizacije vodi sicer
v neko novo obdobje in udobje, je pa tudi glavni razlog za
vse manj gibanja. Naše prehrambene navade pa so ostale
enake kot nekoč, ko so bile telesne obremenitve neprimerno

BEING WELL BEING PHYSICALLY ACTIVE - FROM CHILDHOOD
TOTHE OLDAGE

DESCRIPTORS: physical activities; health promotion

ABSTRACT - Many research findings prove that active lifestyle and
physical exercise are important factors in health protection. Physical
activity prevents from developing the majority of chronic non-con-
tagious diseases such as atherosclerosis, hypertension, stroke, insulin
independent diabetes, osteoporosis etc. Epidemiological data show
that physical inactivity presents at least  fvv/ce as risk factors for the
development ofčoronary diseases, similarlyas othermain known risk
factors for atherosclerosis (high cholesterol level, smoking and hy-
pertension). Physical activity brings into action direct mechanisms
(affecting the cardiovascular system) and indirect mechanisms (af-
fecting the known risk factors) and thus decreases the morbidity and
mortality from cardiovascular diseases. An important improvement
ofour health, as well as a longer Ufe expectancy, result from ali forms
of movement and physical exercise performed over a longer period
of time. Therefore, we advise healthy people, as well as sick ones,
such kind of exercise that they prefer the most, that can be included
easily into their daily routine and that suits their physical fitness, age
and health condition. It has been proven that regular physical activi-
ty protects health of ali age groups. However, particular attention
must be devoted to the beginning of the adult age, when most peo¬
ple give up physical activity and begin living a sedentary lifestyle.

večje. Danes ne uspemo porabiti vseh kalorij, ki jih vnesemo
s prehrano. Spremenilo se je torej ravnovesje in naša naloga
je, da poiščemo, predstavimo in poizkušamo vplivati na tiste
dejavnike, ki bodo to ravnovesje zopet vzpostavili.

Gibanje je torej nesporno izrednega pomena za ohranja¬
nje in krepitev telesnega, duševnega, duhovnega in socialne¬
ga zdravja kot tudi izboljšanje že okvarjenega zdravja. Zara¬
di sodobnega načina življenja postaja sedeči življenjski slog
velika skrb mednarodnih zdravstvenih organizacij (SZO) kot
tudi ekonomskopolitičnih združenj (EU) in nasploh svetovne
javnosti. S pasivnim načinom življenja so povezani mnogi
zdravstveni kot tudi socialni in ekonomski problemi.

Na žalost se danes strokovnjaki vse več ukvarjajo z defini¬
cijami telesne nedejavnosti kot pa z definicijami gibalno-
športnih dejavnosti. B. Marti iz Švice pravi, da je telesno nede¬
javen, kdor ni aktiven vsaj 30 minut na dan. V državah EU je
več kot 60% populacije premalo telesno dejavne. Všečna je
ponazoritev problema negibanja mladih generacij z mislijo
"med tem, ko starši surfajo na vodi, njihovi otroci surfajo po
internetu".

Svetovna strokovna kot tudi politično-ekonomska javnost
vidi nujo v oblikovanju in podpiranju strategij in aktivnosti za
učinkovito spodbujanje gibanja. Aktivni življenjski slog
omogoča in zagotavlja vključitev in vzdrževanje ustrezne

Doc. dr. R. Pišot, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Oddelek v Kopru, Cankarjeva 5, 6000 Koper

Mag. J. Završnik, dr. med., spec. ped., Zdravstveni dom Dr. Adolfa Drolca Maribor, Dispanzer za otroke, Ulica talcev 9, 2000 Maribor

Pišot R, Završnik J. Z gibanjem do zdravja - od otroka  do starostnika

13

Slika 1. Tudi otroci se danes vse manj gibljejo

telesne dejavnosti širokih množic, zato so dejavnosti za spod¬
bujanje le tega, vključno s spodbujanjem zdravju prijazne
športne rekreacije za vse starostne skupine, glavna vsebina
mednarodnih projektov in nacionalnih strategij.

Vsekakor lahko predvidevamo, da zdravi ljudje pomenijo
za državo in organizacije, v katerih delajo, gospodarsko "be-
nefit": boljšo delovno storilnost, manj bolniških izostankov in
manjše stroške zdravstvenega zavarovanja zaposlenih in sta¬
rejših. V tem je tudi razlog, da mnoge države in podjetja pre¬
cej vlagajo v preventivne programe za boljše zdravje in po
pravilu je v take programe vključena gibalna in športna de¬
javnost.

Stanje v Sloveniji

Prevalenca do danes znanih dejavnikov tveganja za kro¬
nične bolezni, med katerimi predstavljajo največji delež prav
srčno-žilne bolezni (SŽB), je tudi med Slovenci zelo visoka.
Po podatkih raziskave v okviru programa CINDI Slovenija, ki
je potekala v letih 1991-96 v populaciji odraslih Ljubljan¬
čanov, se je stanje na tem področju v devetdesetih letih celo
nekoliko poslabšalo. Zmanjšala se je tudi stopnja telesne de¬
javnosti med odraslo populacijo. Tako naj bi bila primerno
telesno dejavnih za zaščito pred SŽ boleznimi le tretjina
odraslih, delež mejno dejavnih se je zmanjšal s 50% na 40%,
najbolj zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da se je zelo
povečal delež telesno povsem nedejavnih, s 15% na 25%. Po¬
datki so primerljivi s poročili iz drugih evropskih držav, na
primer iz Velike Britanije ( Dunbar National Fitness Survey  in
Heartbeat Wales Study).  Gibalna dejavnost za zdravje in
zdravje samo tako nista več samo interes posameznika, am¬
pak dajeta pozitivne učinke za družbo v celoti. S tem pa iz za¬
sebne dobrine preideta v javno in opravičujeta vlaganje javnih
financ in spodbujevalnih akcij za povečevanje športno-
gibalne dejavnosti in izboljševanja zdravega načina življenja.

To se mora začeti z ozaveščanjem ljudi in nadgrajevati s
konkretnimi akcijami in programi. Vzgajamo lahko posredno
in neposredno, z vzorom. Na vzgojo otrok moramo delovati
torej tako, da vplivamo na vzgojno-izobraževalni proces na
eni strani, na drugi strani pa skušamo spremeniti tudi miselne

in vedenjske vzorce odraslih. Delovati moramo torej hkrati.
Gotovo je potrebno navajati otroka zdravega načina življe¬
nja, dosti gibanja, zdravega športa in zdrave prehrane že v
vrtcu. A tudi odraslim je treba pomagati. V tem procesu pa
moramo na državni ravni pristopati globalno ob hkratnem
upoštevanju posebnosti posameznih regij.

Ena najpomembnejših nalog telesno-gibalne aktivnosti
otrok in mladostnikov je ne samo razvijanje psihomotoričnih
sposobnosti in spretnosti, temveč tudi doseči ustrezen vpliv na
kognitivni razvoj (senzorični razvoj, razvoj mišljenja, prido¬
bivanje teoretičnih pojmov in znanj) in čustvenosocialni
razvoj (pozitivna podoba o samem sebi in socializacija). Seve¬
da vse te naloge ne moremo uresničevati s kakršno koli obliko
telesno-gibalne dajavnosti ampak s skrbno načrtovanimi pro¬
grami telesne vzgoje za posamezno starostno obdobje.

Raziskovanja telesno-gibalne aktivnosti evropskih in sever¬
noameriških otrok in mladine so pokazala, da se aktivnost šol¬
skih otrok veča do zgodnje adolescence, ko se prične le-ta
nevarno zniževati. To zniževanje v pozni adolescentni fazi je
izrazitejše pri dečkih kot pri deklicah. Sicer pa so dečki
telesno-gibalno aktivnejši od deklic (1).

Telesno-gibalne dejavnosti so pomemben uravnalec teles¬
ne mase. Rezultati raziskav o vplivu telesno-gibalnih de¬
javnosti na telesno maso so sicer variabilni, vsem pa so skup¬
ni izsledki, da je redna telesno-gibalna dejavnost pri obeh
spolih povezana z manjšim odstotkom maščob v skupni ses¬
tavi telesa. Razlike v količini maščob v telesu med gibalno
dejavnimi in gibalno nedejavnimi so večje pri deklicah kot
pri dečkih (1).

Intenzivnejši telesno-gibalni procesi vplivajo na spremem¬
be v nemaščobnem delu telesa. Pri tem velja poudariti speci¬
fičnost vpliva različnih vrst intenzivnejših telesno-gibalnih
dejavnosti. Tako je mišična hipertrofija primarno povezana s
treniranjem moči. Mišična hipertrofija se dogaja v obstoječih
mišičnih vlaknih, kjer se število mišičnih vlaken ne veča.
Specifičnost hipertrofije mišičnih vlaken pa je odvisna od
vrste treniranja, pa od zvečanega števila t. i. hitrih ali počas¬
nih vlaken (tip I, tip II). Danes še neverno, kako hormoni (rast¬
ni hormon, testosteron) in drugi faktorji rasti, ki se intenziv¬
neje izločajo ob intenzivnejših telesno-gibalnih aktivnostih,
vplivajo na hipertrofično rast. Hipertrofična rast se linearno
spreminja z zvišanjem mehaničnih obremenitev v okvirju
nižjih intenzitet, a se zmanjša, kadar obremenitve prekoračijo
meje možne biološke adaptacije (2).

Mehanične obremenitve vplivajo na modeliranje kosti.
Dobro je znano dejstvo, da telesno-gibalna dejavnost zvišuje
gostoto kosti. Gostota kosti, ki jo dosežemo v času rasti v mla¬
dosti, je determinanta gostote kosti v odrasli dobi. Na drugi
strani pa prekomerna vadba, stres in neprimerna prehrana
privedejo pri mladih športnicah do motenj menstruacijskega
ciklusa, izgube rezerv maščob in zmanjšanja gostote kosti, v
nekaterih primerih celo do pojava "stresnih zlomov". Ko¬
likšen pa je vpliv posameznih vzrokov v etiologiji izgube gos¬
tote kosti pri športnicah, danes še ne vemo.

Normalna telesno-gibalna dejavnost ne vpliva na rast in
razvoj. Na drugi strani pa opažamo, da se redno telesno-
gibalno dejavni otroci (vključeni v neko obliko športnih
treningov) odlikujejo z boljšo aerobno vzdržljivostjo in višjo
ravnijo funkcionalno-motoričnih sposobnosti (posebno

14

Zdrav Var 2002; 41

mišične vzdržljivosti in hitrosti teka) (3, 4). Še vedno pa nis¬
mo prepričani, ali so odlike boljših funkcionalno-motoričnih
sposobnosti pri teh otrocih povezane s postopkom selekcije
ali pa se v športne dejavnosti dejansko vključujejo otroci z
boljšimi aerobnimi vzdržljivostmi in višjo ravnijo funkcional¬
no-motoričnih sposobnosti.

Otroci so v času pubertetnega razvoja najobčutljivejši na
vpliv telesno-gibalnih dejavnosti -treningov-v smislu izbolj¬
šanja funkcionalnih sposobnosti, v prvi vrsti mišične moči in
aerobne vzdržljivosti. Danes smo na žalost priče zgodnjih us¬
meritev v različne športne panoge. Takšnim zgodnjim, enos¬
transkim usmeritvam odločno in odkrito nasprotujeva. Preko¬
merne in razvojnemu obdobju otroka neprimerne vaje lahko
nepopravljivo poškodujejo mlado telo, še posebej pri dekli¬
cah, pri katerih neprimerne vaje poškodujejo rastoče kosti in
vplivajo na delovanje endokrinega sistema (5).

Slika 2. Pravilna telesno-gibalna dejavnost je pomembna za
zdrav razvoj

Motorične sposobnosti se z odraščanjem povečujejo. Pri
deklicah dosežemo plato motorične sposobnosti okoli 14. le¬
ta, pri dečkih kakšno leto kasneje. Biološko zrelejši dečki so
bolj občutljivi na vpliv treninga, kar pa za deklice ne velja (1).

Za razliko od pubertetnikov pa otroci, mlajši od 10 let,
neodvisno od spola, zelo malo izboljšajo svojo aerobno spo¬
sobnost pod vplivom rednih telesnogibalnih dejavnosti (6, 7).
Kljub temu, da otroci v pred pubertenem obdobju v času te-
lesno-gibalne dejavnosti pridobijo sorazmerno več na moči
kot otroci v puberteti, vaje moči v predpubertetnem obdobju
odsvetujemo: pridobljena moč v predpubertetnem obdobju
je minimalna, obstaja pa velika nevarnost za poškodbe (8).

Šele če poznamo vpliv telesno-gibalne dejavnosti na regu¬
lacijo telesne teže in funkcionalno-motorično sposobnost
otrok, ob dejstvu, da ostanejo v odraslem obdobju dejavnejši
tisti z višjimi funkcionalnimi sposobnostmi v času odraščanja
in adolescence, se zavemo pomembnosti telesno-gibalnih de¬
javnosti otrok in mladostnikov, prvenstveno za razvoj pozi¬
tivnega odnosa in navad rednih telesno-gibalnih dejavnosti,
kakor tudi za razvoj motoričnih in funkcionalnih sposobnosti!

Debelost, zvišane vrednosti maščob v krvi, zvišan krvni
tlak, nizka občutljivost na inzulin in nezadostna telesno-

gibalna dejavnost (hipokinezija) so dejavniki tveganja za
razvoj prenekaterih kroničnih metabolnih bolezni kakor tudi
bolezni srčno-žilnega sistema. Na tem mestu se moramo
vprašati, ali zgodaj pričeta in redna telesna gibalna dejavnost
lahko preprečita pojav navedenih dejavnikov tveganja.

Pri vrednotenju učinkov telesno-gibalnih dejavnosti na de¬
javnike tveganja velja poudariti, da se pomen posameznih de¬
javnikov tveganja za časa rasti in razvoja spreminja. Tako pri
deklicah v času pubertete spremljamo povečanje količine in
odstotka maščobnega tkiva, pri dečkih zmanjšanje lipopro-
teinov visoke gostote, pri obeh spolih pa povečanje krvnega
tlaka in zmanjšanje občutljivosti na inzulin.

V šolskem obdobju pogostnost debelosti raste in je v ne¬
posredni povezavi s stopnjo telesno-gibalne dejavnosti. Ame¬
riške študije so potrdile pomembno povezanost med urami,
prebitimi pred TV sprejemniki, ter debelostjo (9).

Za razliko od otrok z normalno telesno težo so otroci s pre¬
veliko telesno težo telesno-gibalno manj dejavni oz. se redkeje
vključujejo v zunajšolske in druge športne dejavnosti. Pri otro-
cihz boljšimifunkcionalnimi sposobnostmi kažejo transverzalne
šudije nižje vrednosti krvnega tlaka že pri starosti 5 let (10). De¬
beli otroci imajo v osnovi višje vrednosti krvnega tlaka. Pri teh
otrocih so tudi za časa intenzivnih telesno-gibalnih dejavnosti
vrednosti krvnega tlaka višje kot pri otrocih z normalno telesno
težo. Otrokom z blago do zmerno hipertenzijo, ne glede na to,
ali so normalne ali čezmerne teže, aerobno dejavnost pri¬
poročamo. Boreham s sodelavci je dokazal ugoden vplivtelesno-
gibalne dejavnosti na sistolični krvni tlak, maščobe v krvi in kar-
diorespiratorno sposobnost 15-letnih dečkov ter ugoden vpliv na
kardiorespiratorno sposobnost in delež telesne maščobe pri dek¬
licah (11). Tudi druge raziskave kažejo nato, da imajo dejavnejši
otroci nižje vrednosti trigliceridov in višje koncentacije HDL
maščob HDL v krvi.

Zaključek

Navedena dela potrjujejo ugodne učinke telesno-gibalne
dejavnosti gotovo na vse dejavnike tveganja pri adolescentih,
enako veljatudi za odrasle. Velja pa poudariti, da ima telesno-
gibalna dejavnost svoj zdravstveno-preventivni pomen samo
tedaj, kadar se izvaja redno in to vse življenje.

Slika 3. Telesno-gibalno dejavnost je treba redno izvajati vse
življenje

Pišot R, Završnik J. Z gibanjem do zdravja - od otroka do  starostnika

15

Literatura

1. Malina RM, Bouchard C. Grovvth, Maturation, and Physi-
cal activity. Human Kinetics 1991.

2. Borer KT. The Effects of Exercise on Grovvth. Sports Med
20, 1995; 6: 375-97.

3. Beunen G, Malina R, Renson R, Simons J, Ostyn M,
Lefevre J. Physical activity and grovvth, maturation and
performance: a longitudinal study. Medicine and Science
in sports and exercise 1992; 24: 576-585.

4. Mirvvald RL, Bailey DA, Cameron N, Rasmussen RL. Lon¬
gitudinal comparison of aerobic povver in activeand inac-
tive boys 7.0 to 17.0 years. Ann Hum Biol 1981; 8: 405-
414.

5. Bale P. The functional performance of Children in Rela-
tion to Grovvth, Maturation and Exercise. Sports Medicine
13, 1992; 3: 151-9.

6. Pišot R, Završnik J. Gibalno/športna aktivnost v otroštvu -
osnova za oblikovanje zdravega življenjskega sloga,

Uvodno predavanje - kongres Športne rekreacije, Rogla,
2002 .

7. Pate RR, VVard DS. Endurance exercise trainability in chil¬
dren and youth. Adv Sports Med Fitness 1990; 3: 37-55.

8. Rovvland TW. Aerobic response to endurance training in
prepubescent children: A critical analysis. Med Sci Sports
Exerc 1985; 17: 493-7.

9. Pfeiffer RD, Fraincis RS. Effects of strenght training on
muscle development in prepubescent, pubescent, and
postpubescent males. Phys Sportsmed 1986; 14:134-143.

10. Dietz WH, Gortmaker SL. Do vve fatten our children at
the TV set? Obesity and television vievving in children and
adolescents. Pediatrics 1985; 75:807-12.

11. Hofman A, VValter HJ, Connelly PA,Vaughan RD. Blood
pressure and physical fitness in children. Hypertension
1987; 9: 188-191.

12. Boreham CA, Tvvisk J, Savage MJ, Cran GW, Strain JJ.
Physical activity, sports participation, and risk factors in
adolescents, Medicine and Science in šport and exercise
1996; 29: 788-793.

16

Zdrav Var 2002; 41; 16-19

RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE IN OHRANIMO ZDRAVJE

Iztok Retar, Marko Kolenc

UDK/UDC: 379.83: 614

DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja

IZVLEČEK - Mnoge znanstvene raziskave dokazujejo, da vsakod¬
nevno zmerno ukvarjanje s športnimi dejavnostmi ohranja in krepi
zdravje, ki je neprecenljiva vrednota. Vendar vedenje o tem dejstvu
žal še ne zadošča, da bi si dan organizirali tako, da bi našli čas in
energijo tudi za športno rekreacijo. Gre namreč za življenjski slog in
za množico stališč, ki ga oblikujejo. Spreminjanje stališč pa je dol¬
gotrajen, zahteven in zapleten proces. Da bi omenjeni proces spod¬
budili in pospešili, smo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport s
številnimi partnerji zasnovali nacionalno akcijo "Razgibajmo živ¬
ljenje". Akcija sloni na treh stebrih, ki omogočajo uresničitev
temeljnega poslanstva, to je: povečati število gibalno/športno dejav¬
nih prebivalcev Slovenije za dva odstotka letno. Prvi steber pred¬
stavlja informatizacija na področju športa, drugega celoletna ogla¬
ševalna kampanja, ki je sestavljena iz korporativnega in produktne¬
ga oglaševanja, tretji steber pa je celovit sistem strokovnega uspo¬
sabljanja na področju športne rekreacije.

Informatizacija na področju športa za vse

Informatizacija na področju športa za vse ni cilj, je samo
potdocilja. Uporaba informacijske teh nologije v športu sama
po sebi najbrž ne bo povečala števila športno dejavnih.
Zanesljivo pa bodo športne organizacije z uporabo informa¬
cijske tehnologije povečale svojo konkurenčno prednost in
svojim uporabnikom ponudile bolj kakovostne storitve.

Strateški načrt informatizacije na področju športa (1) opre¬
deljuje pospeševanje elektronskega povezovanja predvsem s
spodbujanjem in samim vlaganjem v informacijsko tehnologi¬
jo z uporabo elektronskega poslovanja na področju športa ter
z vzpostavljanjem informacijskega partnerstva ter dvigova¬
njem ravni splošne informacijske kulture na področju športa.

Informatizacija na področju športa bo s pospeševanjem elek¬
tronskega povezovanja korenito posegla tudi v sam razvoj
športne družbe. Kot posledico lahko dolgoročno pričakujemo
predvsem povečanje števila dejavnih udeležencev v športu,
večje število zaposlenih v športu, večje prihodke v športnih
organizacijah ter boljšo kakovost športnih produktov in hitrejši
razvoj vseh pojavnih oblik športa.

Informatizacija poslovnih procesov je nova
priložnost za športne organizacije na področju
športa za vse

Uporabljati sodobno informacijsko tehnologijo pomeni
misliti drugače. Ne predstavljamo si, da bi v športnih organi¬

"MOVE FOR HEALTH" AND MAINTAIN OUR HEALTH

DESCRIPTORS: physical activities; health promotion

ABSTRACT - Many scientific researches prove that daiiy moderate
sporting activities maintain and strengthen health, our invaluable
worth. But mere recognition ofthis fact does not help us organize the
day so that it will inči ude aiso the time and energy for sporting recre-
ation. It is a matter of lifestyle, including a muititude of related atti-
tudes. And the changing of attitudes is a longlasting, demanding and
complicated process. To stimulate and enhance this process, the na-
tional action "Move for Health" has been launched by the Ministry
of Education, Science and Sports, together with numerous partners.
The action is supported by three pillars that enable the realization of
its basic mission, i. e. to increase the number of physically/sporting
active population ofSlovenia by two percent yearty. The first pillar is
the informatization on the domain of sporting, the second an adver-
tising campain ali year around, consisting ofcorporative andproduct
advertising, and the third an integral system for professional quali-
fication on the domain of sports recreation.

zacijah delali na enak način kot pred desetletjem, pri tem pa
bi uporabljali sodobno informacijsko tehnologijo. Vodilni v
športnih organizacijah bodo postopno spreminjali način
mišljenja in s tem tudi delovanja.

Reorganizacija poslovnih procesov in s tem racionalizaci¬
ja stroškov je za delovanje športnih organizacij priložnost, ki
je ne smejo zamuditi. Uporaba elektronskega poslovanja
danes pomeni za športne organizacije prihodnost. Spletna
tehnologija in na njej zasnovane aplikacije so temelj učin¬
kovitega in preglednega poslovanja športnih organizacij.

Pri vsem tem ne gre samo za navajanje na uporabo oseb¬
nega računalnika na delovnem mestu; gre tudi za prilagaja¬
nje poslovnemu procesu, ki se zaradi uporabe informacijske
tehnologije povsem spremeni (2).

Informatizacija na področju športa ni dogodek, ki se zgodi
čez noč, temveč proces, ki traja nekaj let. Pogoj za uspeh pro¬
jekta je uresničevanje sprejetega strateškega načrta iz leta
2000 ter vzpostavitev informacijskega partnerstva med šport¬
nimi organizacijami in Športnim informacijskim centrom.

Informacijska infrastruktura na področju športa
za vse kot javna dobrina

Informacijska infrastruktura na področju športa za vse, ki jo
razvija ŠPiC, deluje v medomrežnem okolju, vsem športnim
organizacijam je na uporabo 24 ur dnevno, 7 dni v tednu in
365 dni v letu. Športne organizacije lahko informacijsko in¬
frastrukturo uporabljajo brezplačno kadar koli in kjer koli, za

ana

I. Retar, prof., Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za šport, Trubarjeva 3, 1000 Ljubiji
M. Kolenc, prof., Zavod za šport Slovenije, Celovška cesta 25, 1000 Ljubljana

Retar I, Kolenc M. Razgibajmo življenje in ohranimo zd ravje

17

uporabo pa potrebujejo dostop do interneta in spletni
brskalnik.

Arhitektura informacijskega sistema temelji na treh ravneh.
Prvo raven predstavlja podatkovno skladišče, drugo raven
uporabniške aplikacije, tretjo raven pa uporabniki. Storitve
ŠPiC lahko uporabniki brezplačno uporabljajo v okviru teh¬
nološkega in aplikacijskega servisa. Aplikacijski servis pred¬
stavlja drugo raven v arhitekturi informacijskega sistema. Je
vmesnik med uporabniki in podatkovnim skladiščem.

Aplikacijski servis predstavljajo trije podsistemi. V podsiste¬
mu za elektronsko poslovanje spletne aplikacije podpirajo za¬
jem, obdelavo in izmenjavo podatkov. V podsistemu za pod¬
poro odločanju aplikacije podpirajo obdelavo podatkov,
shranjenih v podatkovnem skladišču, in pripravo informacij za
podporo odločanja. V podsistemu za obveščanje spletni por¬
tali publicirajo podatke in informacije do strokovnih ter drugih
javnosti. Na področju športne rekreacije smo razvili spletni por¬
tal www.razgibajmozivljenje.net, kjer brezplačno zbiramo in
objavljamo ponudbo in programe športne rekreacije.

Športne organizacije lahko v okviru tehnološkega servisa
uporabljajo tudi prostor na spletnem in poštnem strežniku.

Informacijsko partnerstvo

S sodobno informacijsko tehnologijo organizacije lahko
elektronsko ne le izmenjujejo podatke, ampak jih v bazah po¬
datkov souporabljajo. To vodi v t. i. informacijsko partnerst¬
vo (3). Ne glede na lastnino podatkov lahko delujejo kot raz¬
širjena organizacija ali sistem večjih organizacij. Takšno part¬
nerstvo organizacij zahteva izredno velike naložbe v skupne
informacijske sisteme. Sistemi so dragi, zahtevni, zapleteni ter
zahtevajo veliko časa za njihovo vzpostavitev. Pogosto je
takšen informacijski sistem tako obsežen, da si ga ena sama
organizacija ne more privoščiti. Koristi skupnega razvijanja
takšnega sistema so večstranske. Udeleženci si razdelijo
stroške razvoja in vzdrževanja sistema ter stroške izobra¬
ževanja, ki so pri tovrstnih sistemih zelo veliki.

Oblike informacijskega partnerstva lahko razdelimo na
partnerstvo skupnega trženja, panožno partnerstvo, partner¬
stvo med kupcem in dobaviteljem ter partnerstvo z dobavite¬
ljem informacijske tehnologije (2).

Parterstvo skupnega trženja omogoča, da lahko dve ali več
sicer konkurenčnih športnih organizacij prodajajo del svojih
storitev prek skupnega informacijskega sistema, del pa vsaka
sama. Primer takšnega trženja je, ko več športnih društev
oglašuje športnorekreativne programe na področju Ljubljane
prek skupnega informacijskega sistema oziroma prek splet¬
nega portala Športne zveze Ljubljana.

Spletna aplikacija Koledar omogoča bolj kakovostno in
racionalno zajemanje in publiciranje podatkov ter informacij
na spletnih portalih. Uporabniki storitev bodo bolje
obveščeni, zato se bodo tudi lažje in hitreje odločali za vklju¬
čevanje v programe. Pričakujemo pa lahko tudi večjo kon¬
kurenčnost med ponudniki storitev ter s tem posledično bolj
kakovostne programe na področju športa za vse.

Panožno partnerstvo lahko opredelimo s partnerstvom
športnih zvez v informacijskem sistemu, ki se povezujejo med
seboj ne glede na to, da so konkurenti, zaradi povečanja

števila udeležencev v programih. Več aktivnih udeležencev
v programih pomeni za športne zveze posledično tudi več fi¬
nančnih sredstev.

ŠPiC je za športne organizacije in organizacije, povezane
s športom, razvil vrsto spletnih aplikacij, ki omogočajo vzpos¬
tavljanje panožnega partnerstva.

Aplikacija Koledar je namenjena vsem organizatorjem oz.
izvajalcem vadbe in športnih prireditev. Omogoča pripravo
koledarja vadbe in prireditev ter avtomatizirano publiciranje
na spletni portal ŠPiC oziroma športne organizacije, ki
uporablja aplikacijo. Podatke o prireditvah in vadbi lahko
souporabljajo vsi elektronski in tiskani mediji pri oblikovanju
novic s področja športa za vse.

Pri vodenju strokovnih usposabljanj in licenciranj v
posamezni športni panogi lahko vsi nosilci, izvajalci in ude¬
leženci uporabljajo aplikacijo ŠPaK. Podpira vodenje proce¬
sa strokovnega usposabljanja na področju športa za vse, za
programe, ki jih je potrdil Strokovni svet za šport Vlade Re¬
publike Slovenije. Podatke o usposobljenih kadrih s področja
športa za vse se lahko kasneje uporabi za pomoč pri zapos¬
lovanju ter načrtovanju kadrovske politike.

ŠPiC je za športne organizacije, ki se financirajo tudi iz
javnih financ, razvil spletno aplikacijo Razpisi. Aplikacija
podpira enostavnejšo in cenejšo pripravo kandidatur na javne
razpise Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Fundacije
za šport. Aplikacija športnim organizacijam prihrani čas
predvsem pri večkratnem vnašanju istih podatkov na različne
obrazce. Ministrstvu in fundaciji pa omogoča vodenje celot¬
nega postopka; vse do priprave odločitvenih obrazcev, na
podlagi katerih se razdelijo sredstva.

Dober informacijski sistem je pogoj za proučevanje in iz¬
vajanje politike ter za razvoj temeljnih dejavnikov na po¬
dročju športa za vse na lokalni in nacionalni ravni. V raz¬
vitejših gospodarskih panogah se na tem področju uporablja
direktorski informacijski sistem - DIS, ki omogoča izdelavo
kakovostnih analiz, na podlagi katerih temeljijo odločitve za
načrtovanje in izvajanje produkcije. Na področju športa za
vse je ŠPiC pripravil vrsto odločitvenih orodij, ki temeljijo na
podatkovnem skladišču in z objektivnimi podatki dajejo
kakovostne podlage za odločanje. Predstavniki v športnih or¬
ganizacijah lahko na ŠPiC Portalu že sedaj dostopajo do
nekaterih podatkov. S tem so postavljeni temelji za bolj ka¬
kovostno oblikovanje politike na nekaterih področjih športa
za vse, kot so organiziranost, finance, kadri, investicije ter iz¬
vajanje storitev športa za vse.

Na področju športa za vse v povezavi z zdravjem lahko
učinkovita izraba informacijskega sistema odpre nove mož¬
nosti. Kot primer lahko navedemo možno partnerstvo med in¬
formacijskim sistemom ŠPiC in kartico zdravstvenega za¬
varovanja ZZZS. Pametna kartica zdravstvenega zavarovanja
bi lahko dobila novo funkcijo v skrbi za zdravje. Povezava
med zdravstvom in športom bi prinesla kakovostne premike
pri oblikovanju in uresničevanju recepta za zdravo življenje.
Lahko bi se vzpostavil sistem za spodbujanje in spremljanje
zdravega načina življenja v programih športa za vse. Progra¬
mi bi bili lahko pripravljeni do take ravni, da bi uporabnike
teh programov nagrajevali z ustreznimi bonitetami pri
zdravstvenem zavarovanju. Mogoče bi bilo pričakovati tudi
pozitivne ekonomske učinke v zdravstveni in športni blagajni.

18

Zdrav Var 2002; 41

Partnerstvo z dobaviteljem informacijske tehnologije je v
Sloveniji še zlasti na področju športa za vse posebnega pome¬
na. Športne organizacije nimajo dovolj niti finančnih sred¬
stev niti kadrov, da bi lahko vzpostavile svoj informacijski sis¬
tem. Zato ŠPiC kot nosilec projekta informatizacije na po¬
dročju športa v Sloveniji omogoča športnim organizacijam
uporabo spletnega strežnika, uporabo spletnih aplikacij ter
varovanje medsebojnih pravic v informacijskem sistemu. Po¬
leg tega športnim organizacijam nudi usposabljanje in sve¬
tovanje pri uporabi informacijskih rešitev ŠPiC ter posredno
reinženirinškega poslovanja.

in lahko zapomnljiv logotip, ki ga bodo uporabljali vsi na¬
cionalni partnerji pri promociji. S tovrstnim pristopom bomo
lahko dosegli večje sinergijske učinke in racionalizirali
oglaševanje.

KflZeiBAJmO ŽUJLTEKJE

Slika 1. Pozicijski logotip akcije "Razgibajmo življenje"

Oglaševanje je pravica vedeti in izbrati

Zasnovali smo celostno grafično podobo, in sicer na tak
način, da smo povsem prenovili v osemdesetih letih uspešno
predstavljeno oglaševalsko akcijo "Razgibajmo življenje". V
obliki pismenk smo izrazili enostavna in bolj zapletena
gibanja, ki predstavljajo zaščitni znak akcije. Kreativno in
izvirno smo zasnovali tipografijo pozicijskega slogana akci¬
je Razgibajmo življenje in tako sestavili prepoznaven, jasen

Korporativno oglaševanje

S tem oglaševanjem želimo ljudi ozavestiti, kako potrebna
je vsakodnevna telesna dejavnost, saj je gibanje vendarle ele¬
mentarni vir zadovoljstva, zdravja ter kakovostnega življenja.
Cilj korporativnega oglaševanja je sistemsko predstavljati in
spodbujati dejaven ter razgiban življenjski slog in zdrav način
življenja, ki ga odlikujejo sobivanje z naravo, zdravju prijaz¬
na prehrana, izogibanje poživilom in mamilom, druženje ter
pozitiven, optimističen pogled na svet. Rdeča nit oglaševanja

3 razgibajmo zivljenje.net j vstopna stran - Microsoft Internet £xp!orer

Rte Edi Vtew Favorit« Toafe Hafc
I • 4 • ‘^Search JjFavorites ^Hstory ^ ^


” Address j*] x.tv: 1 ISO/serviet/page’ j»gac(-12S8&.dad-portaD0a._Kh«narfOHTAr30_^l (>Go

j ^  j mmmmo tmmm

Vstopna $tran\ jV3dtt3\|ptireditri\| MamiaNjMoj trener\

ŠPIC

www.spte.tv

Organizatorji | Posebneži 1 Nasveti j Ali ste vedeli? [ Osnov« j Novica j

Vadba

Ples Ui ti

£3 Smučanje - alpsko j4S}
c: Atletika [42J
o Aerobika {30}
o Plavanje }14|
o Športna rekreacija s uf
o Smučanje-teki (s 2)
c Deskanje na snegu ni}
o Košarka |3|

o Sankanje - naravne proge

{izberi področje

“3

Rezultati ankete

Rekreacija mi |e pomembna
zaradi:

31 4%
■■■ 34.3%

Na) prireditve nasleiinjefla tedna

»•4«, 27.fabiuar SMUČARSKI IZLET

»Lota. 2, matse MALONOOOMETM TURI® V GAHTOVKI
»Lota. 2, truma OTLICA M SUJ VRH
»Lola. 2 matsc POHOD PO JURČIČEVI POTI
»boli. 2 malta VBJESLALOM NA SORIŠKI PLAA84I
m4«lja. 3. malte 2. TB( HA SOCERB
nttfalja, 3. malto PARTIZANSKE SMUČU*

©

MANUA

ŠPORTNO DRUŠTVO KOALA £ RA0OSTS NA

s mm,

ŠPORTNO DRUŠTVO PRE$At> GABROVKA Ob zbiranju dejavnosti športnih

društev v zimskem času smo

SLOVENSKI GORNIŠKI KLUB OK. HEHftSK TUMA P»ipMV«li tudi

marsik afera med nurrff
napovednik jvR

društva »alrttfjej® *

OBČINA IVANČNA GORICA

AOENCOA2A ŠPORT UU&UANA
ATLETSKO DRUŠTVO NOVA AURORA
HOTEL CERKNO 0.0.0

Progam za januar m februar
2002 na  Mobitelovem
drsališču na Kongresnem trgu
v Ljubljani si lahko snamete
tukaj. c  R f Z-

(,pdf. 133 KS); se vedno j*
aktualen pregled dogajanja po
društvih v Sloveniji, ki

?e£A.uJ3HSM«* &S5ftTi}v\

.C.GCI;

Špela Bergoč, prof. športne
vzgoja,  je pripravila vaje za
moč za pripravo na sezono
zimskih športov;

pSfPSAVA NA 23Mf fcšB

sezono ;gumpuska

J

JSSsli Li! dŠ S ► es O ; J|®raatfba)mo Jtvttentem_. ft]a«gfoa)moMEn|eHnfor..


SP

£•4 fnrBTiog


Slika 2. Spletni portal Razgibajmo življenje

Retar I, Kolenc M. Razgibajmo življenje in ohranimo zdravje

19

je predstavljanje spletnega naslova, kjer je mogoče brez¬
plačno pridobiti konkretne podatke o športnorekreativni
ponudbi: dogodkih, programih, prireditvah, tekmovanjih,
nasvetih...

Produktno oglaševanje

Produktno oglaševanje je v kombinaciji s korporativnim ali
pa posamezno namenjeno oglaševanju konkretnih kakovost¬
nih izdelkov na področju športne rekreacije. S tovrstnim
oglaševanjem želimo predstaviti tako programe kot njihove
izvajalce, pospeševati vključevanje vanje in nasploh spod¬
buditi zanimanje zanje.

Znanje je moč

Usposabljanje strokovnih delavcev

S pomočjo strokovnega usposabljanja želimo priredite¬
ljem, organizatorjem in izvajalcem zagotoviti optimalno ko¬
ličino znanja, izkušenj in spretnosti, ki so pomembne za kak¬
ovostno načrtovanje, prirejanje in izvajanje športnorekrea-
tivnih programov. Naši partnerji, večje nacionalne športne or¬
ganizacije na področju športne rekreacije, so zasnovali pro¬
grame usposabljanj, ki jih izvajajo s sodelovanjem Fakultete
za šport - Inštituta za šport.

Usposabljanje prostovoljcev

Prostovoljno delo na področju športa je neprecenljive vred¬
nosti, zato ga tudi na nacionalni ravni organizacijsko in fi¬
nančno podpiramo, še zlasti zato, ker je v času tranzicije to

delo izgubilo na veljavi in je upadal tudi delež prostovoljne¬
ga dela v športnih organizacijah.

Usposabljanje uporabnikov športnorekreativnih
programov

Človekova gibalna dejavnost je lahko zelo preprosta ali pa
nadvse zapletena. Zato govorimo o gibalni/športni dejavnosti,
kjer gre pri gibanju za povsem preprosta in običajna gibalna
opravila, kot sta hoja in tek, in za enostavnejša gibalna opravi¬
la, ki prav tako krepijo zdravje - na primer sprehajanje ali delo
na vrtu. Za tovrstne dejavnosti ne potrebujemo posebnega uče¬
nja. Za bolj zapletena gibalna opravila, ki nam omogočajo za¬
htevnejše gibanje, kot so denimo plavanje, smučanje, igre z
žogo itd., pa potrebujemo določeno gibalno predznanje in skr¬
ben ter natančen postopek učenja. Uporabniki prav tako potre¬
bujejo svetovanje, katere športne dejavnosti so zanje najpri¬
mernejše, kolikokrat in v kakšnem obsegu ter s kakšno obre¬
menitvijo naj se z njimi ukvarjajo, da ne bo prišlo do poškodb
in morebitnih negativnih posledic zaradi preobremenitve. Zato
načrtujemo sistem in mrežo strokovnih svetovanj.

Literatura

1. Kolenc M. Strateški načrt informatizacije na področju športa v
Sloveniji. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije, 2000.

2. Gričar ). Vplivi uporabe informacijske tehnologije na reorga-
niziranje procesov. Univerza v Mariboru: Fakulteta za organi¬
zacijske vede, 1999.

3. Konsky Benn R, McFarlan FW. Information partnership - shared
data, shared scale. Flarvard Business Review 1 990; september-
oktober: 114-120.

4. Hamer M, Champy). Reengineering the Corporation - a manifesta
for business revolution. New York: FlarperBusiness, 1993.

5. Ministrska deklaracija, Uporabna informatika 1997; letnik 5, št. 3.

6. Retar I. Trženje športa za vse, Ljubljana: Športna unija Slovenije, 1996.

20

Zdrav Var 2002; 41; 20-26

TELESNA DEJAVNOST - VAROVALNI DEJAVNIK ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA

Zlatko Fras

UDK/UDC: 616.132.2

DESKRIPTORJI: kardiovaskularne bolezni; telesna aktivnost

IZVLEČEK - Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varoval¬
na dejavnika zdravja, vse pogosteje pa ju uporabljamo tudi pri zdrav¬
ljenju bolezni. Telesna dejavnost ščiti pred večino kroničnih nenale¬
zljivih bolezni, aterosklerozo (še posebej na koronarnih arterijah),
hipertenzijo, možgansko kapjo, od insulina neodvisno sladkorno
boleznijo, osteoporozo in rakom širokega črevesa. Epidemiološki po¬
datki kažejo, da pomeni telesna nedejavnost najmanj dvakrat večjo
ogroženost za nastanek in napredovanje koronarne bolezni, podob¬
no kot drugi poglavitni neodvisni dejavniki tveganja za aterosklero¬
zo (zvišan holesterol, kajenje in hipertenzija). Telesna vadba
zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako
prek neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih
mehanizmov (modifikacija prisotnosti in intenzivnosti delovanja
znanih dejavnikov tveganja). K izboljšanju našega zdravja in dalj¬
šemu življenju prispevajo vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih
vzdržujemo daljše obdobje.

Uvod

Na podlagi številnih raziskav na živalih in ljudeh, ki so
bile opravljene v zadnjih štirih desetletjih, imamo danes na
voljo prepričljive dokaze, da pomeni telesna nedejavnost
enega od neodvisnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo,
ki predstavlja osnovo največjemu deležu pojavnih oblik
bolezni srca in ožilja. Po epidemioloških podatkih je mogo¬
če telesni nedejavnosti pripisati približno 12% vseh in 20%
smrti zaradi srčno-žilnih bolezni (SŽB) (1, 2). Z metaanali-
zo 27 kohortnih študij so ugotovili, da je relativno tveganje
za smrt v sedečih skupinah 1,9-krat (1,6- do 2,2-krat) to¬
likšno kot v skupini redno telesno dejavnih preiskovancev
(3). V skupini 45-50 let starih moških, ki opravljajo lahko
fizično delo, so v primerjavi s fizičnimi delavci ugotovili ce¬
lo 4,0- do 5,0-krat večjo ogroženost s SŽB (4). Za odrasle
srednjih let in starejše ljudi je znana obratnosorazmerna
povezanost med količino tedenske telesne dejavnosti v raz¬
ponu 700-2000 kilokalorij energetske porabe in umrlji¬
vostjo zaradi vseh in SŽ vzrokov (5, 6). Redna aerobna te¬
lesna vadba izboljša telesno zmogljivost in ima pomembno
vlogo tako v primarni kot sekundarni preventivi SŽB ter po¬
daljšuje življenje (7-10).

V nekaterih manjših raziskavah so dokazali tudi, da je
telesna nedejavnost povezana s pogostejšim pojavljanjem ra¬
ka prostate, pljuč in dojke ter depresije. Po drugi strani tudi ni
več sporno, da primerna telesna dejavnost pomaga pri reha¬
bilitaciji bolnikov s SŽ in drugimi kroničnimi boleznimi (11).

PHYSICAL ACTIVITY PROTECTS AGAINST CARDIOVASCULAR
DISEASES

DESCRIPTORS: cardiovascular diseases; physical activities

ABSTRACT - Active lifestyle and motion are important health pro-
tective factors, and nowadays more and more frequently used also as
a therapeutic measures in various disease States. Physical activity pro-
tects against most of the chronic noncommunicable disorders, athe-
rosclerosis (especially on coronary arteries), hypertension, stroke,
non-insulin dependent diabetes mellitus, osteoporosis and colorec-
tal carcinoma. Epidemiologic data clearly show that physical inac-
tivity represents at least 2-times greater relative risk for development
and complications of coronary artery disease, similar to other most
important and well knovvn independent risk factors for atherosclero-
sis (high cholesterol, smoking and hypertension). Regular physical ac-
tivity reduces morbidity and mortality due to cardiovascular diseases
both through direct (influence on cardiovascular system) and indirect
mechanisms (modification of presence and intensity of action of
known risk factors). Continuous, life-long motion and physical acti-
vity ofall kinds help in improvement of our health and prolongation
of human lifespan.

Za prepričljive pozitivne učinke na zdravje ni potrebna ze¬
lo intenzivna telesna dejavnost, ampak zadostuje že zmerno
gibanje. Primer zadovoljive in vsem starostnim skupinam v
populaciji dostopne oblike gibanja je redna hitra hoja. Hoja
je oblika gibanja, ki jo posameznik lahko verjetno najenos¬
tavneje vgradi v svoj življenjski slog in dnevno rutino. Primer
take rutine je na primer pešačenje do službe in nazaj 2-4 ali
več kilometrov dnevno. Po najnovejših izsledkih hoja
zmanjša zbolevnost za SŽB pri starejših moških (12). Redna
dnevna hoja 11-20 minut zmanjša tveganje za hipertenzijo
za 12%, 21 minut in več pa za 24%. Če dodamo redni hoji
še dodatno rekreacijo 1 -krat tedensko, se tveganje za
hipertenzijo zmanjša za kar 38%. Zaradi pozitivnih učinkov
t. i. zmerne telesne dejavnosti na zdravje (HEPA; Health En-
hancing Physical Activity) je zato za zdravje nacije in
posameznika pomembno, da se čim več ljudi redno oziroma
čim pogosteje zmerno giblje (13).

Še zdravim ljudem, pa tudi bolnikom, zato priporočamo
tiste vrste gibanja, ki so jim najljubše, ki jih najlažje vključijo
v svoj vsakdanjik in ustrezajo njihovim telesnim zmogljivos¬
tim, starosti in zdravstvenemu stanju. Nata način se trudimo,
da bo postalo več gibanja priljubljen in nepogrešljiv del živ¬
ljenja kar najširšega kroga ljudi. Dandanes dostopni podatki
narekujejo potrebo po oblikovanju tako individualiziranih
programov telesne vadbe za zelo ogrožene kot tudi popu¬
lacijsko usmerjene programe spodbujanja telesne dejavnos¬
ti, da bi aktivni življenjski slog kar najbolj razširili na celotno
življenjsko obdobje.

Mag. Z. Fras, dr. med., FESC, Klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za žilne bolezni, Riharjeva 24,1000 Ljubljana

Fras Z. Telesna dejavnost - varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja

21

Epidemiološke populacijske raziskave

Rezultati več kot 50 objavljenih raziskav dokazujejo, da
deluje gibanje zaščitno na srce in ožilje, predvsem na
ogroženost s koronarno boleznijo. V zgodnjih raziskavah s
tega področja so spremljali SŽ dogodke pri ljudeh različnih
poklicev. Primerjali so zaposlene na pošti z manj aktivnimi
javnimi uslužbenci, avtobusne sprevodnike s šoferji, že¬
lezniške vzdrževalce in kretničarje s prodajalci vozovnic,
kmetovalce z nekmetovalci, pismonoše s poštnimi uradniki
itn. (14-18). V vseh omenjenih primerjavah so ugotavljali od
2- do 5-krat manjšo umrljivost v skupinah telesno dejav-
nejših.

V raziskavah populacije študentov s Harvarda (Harvard
alumnij in britanskih javnih uslužbencev (UK Civil Service
Study) je bilo merjenje količine in intenzivnosti dnevne telesne
dejavnosti dokaj natančno. Prav ti raziskavi sta med epidemio¬
loškimi pokazali doslej najbolj prepričljiv zaščitni učinek
telesne dejavnosti. Študija britanskih javnih uslužbencev je
pokazala, da pomeni intenzivna telesna vadba v prostem času
kar za 30% manj SŽB (19). V raziskavi s Harvarda so dokaza¬
li, da redna, trenutna in stalna (kontinuirana) telesna dejavnost
pomembno zmanjša celokupno in SŽ umrljivost, z večletnim
spremljanjem skupine stalno nedejavnih so namreč ugotovili
za 23% večje tveganje za smrt iz katerega koli vzroka in za
41 % več smrti zaradi SŽB (20) (slika 1).

Ena od pomembnejših ugotovitev te raziskave je, da je po¬
membno stalno ukvarjanje s telesno dejavnostjo, saj skupina
odraslih, ki so bili telesno dejavni med študijem, kasneje pa
ne več, ni bila nič manj ogrožena od skupine stalno nede¬
javnih posameznikov. Isti avtorji so poročali tudi o relativ¬
nem in splošno pripisljivem tveganju za SŽ umrljivost pri te¬
lesno nedejavnih ljudeh. Čeprav je na primer telesna nede¬
javnost kot posamičen neodvisni dejavnik tveganja za ate¬
rosklerozo manj pomembna od kajenja, zvišanih vrednosti
holesterola ali hipertenzije, ji je mogoče prav zaradi velike
prevalence pripisati bistveno pomembnejšo vlogo ali druž¬
beno pripisljivo tveganje. Če gledamo na telesno nedejav¬
nost s tega vidika, jo je mogoče po pomenu uvrstiti kar na
drugo mesto med glavnimi dejavniki tveganja, takoj za ka¬
jenjem (tabela 1).

Slika 1. Zmanjšanje incidence koronarnih dogodkov v popu¬
laciji študentov s Harvarda glede na njihove navade v zvezi s
telesno dejavnostjo. V okviru različnih dejavnosti porabljena
energija je prikazana v obliki tedensko prehojene/pretečene
razdalje (prirejeno po (20))

nih ugotovili kar za 40% manjšo celokupno umrljivost od
skupine najmanj dejavnih. Koristen učinek je bil močnejši pri
moških. Pomemben zaključek te študije je tudi že poprej
nakazano dejstvo, da je za zmanjšanje celokupne umrljivosti
bistveno bolj pomembna trenutna, redna in stalna, ne pa
poprejšnja telesna vadba in da nikoli ni prepozno za začetek
redne dejavnosti (21). Tudi Blair in sod. so poročali o manjši
ogroženosti ljudi, ki so postali redno dejavni šele v odrasli
dobi (za 44% manjše relativno tveganje za smrt iz vseh
vzrokov in 52% manjša SŽ umrljivost) (6).

Raziskave med odraslimi prebivalci ZDA so pokazale, da
jih je v prostem času telesno nedejavnih kar 2/3 ali več. V eni
od starejših raziskav so ugotovili, da je bilo kar 25%
Američanov, starejših od 18 let, telesno popolnoma nede¬
javnih, 55% jih je bilo zmerno dejavnih, a nezadostno, 20%
pa je bilo glede na splošna priporočila strokovnih združenj
dejavnih v zadostni meri za zaščito srca in ožilja. Kar pri 40%
starejših od 55 let so ugotovili sedeči življenjski slog (23). V
nedavno objavljeni študiji, ki je potekala pod okriljem CDCP

Tabela 1. Prirejeno relativno in predvidljivo tveganje za smrt (zaradi vseh vzrokov) v populaciji študentov s Harvarda,  /962-
/ 978; n= 16,936 (prirejeno po (20))

Tudi na osnovi 16-letnega spremljanja Framinghamske
populacije so pri 2.372 vključenih preiskovancih, ki ob
drugem pregledu (1969-1973) niso imeli očitne SŽB, pri po¬
sameznikih iz zgornje tretjine po telesni dejavnosti razvršče-

(Centers for Disease Čontrol and Prevention), v njej so obrav¬
navali podatke o telesni dejavnost 20.766 zaposlenih
odraslih Američanov, so ugotovili, da jih je bilo 31,5% zmer¬
no telesno dejavnih in le 4,6% zelo telesno dejavnih. De-

22

Zdrav Var 2002; 41

javnih je bilo več moških kot žensk, količina telesne de¬
javnosti pa je bila večja pri bolj izobraženih in mlajših.
Obravnava je potekala glede na pogostnost in trajanje
vključenosti v 24 različnih športov in težko fizično delo na
delovnem mestu. Kar 56,4% vprašanih je odgovorilo, da na
delovnem mestu niso telesno dejavni, 20% jih je bilo de¬
javnih 1,4 ure dnevno in 23,6% več kot 5 ur. CDC priporoča
vsaj 30 minut celokupne telesne dejavnosti z zmerno inten¬
zivnostjo dnevno (22).

Prevalenca do danes znanih dejavnikov tveganja za kro¬
nične bolezni, med katerimi predstavljajo največji delež
prav SŽB, je tudi med Slovenci zelo visoka. Po podatkih
raziskav v okviru programa CINDI, ki sta potekali v letih
1990/91 in 1996/97 v naključnih vzorcih populacije odraslih
Ljubljančanov, se je stanje prevalence in intenzivnosti
glavnih neodvisnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo in
druge kronične nenalezljive bolezni med obema pregledo¬
ma celo nekoliko poslabšalo. Zmanjšala se je tudi stopnja
telesne dejavnosti; tako naj bi bilo primerno telesno dejavnih
za zaščito pred SŽ boleznimi le tretjina odraslih, delež mejno
dejavnih se je zmanjšal s 50% na 40%, najbolj zaskrbljujoč
pa je vsekakor podatek, da se je zelo povečal delež telesno
povsem nedejavnih, s 15% na 25% (33). Podatki so primer¬
ljivi s poročili iz drugih evropskih držav, na primer Velike
Britanije ( Dunbar NationalFitness Survey  in Heartbeat Wales
Study).

V veliki kohorti norveških moških, ki so jo spremljali 16
let, so v skupini, ki je predstavljala zgornjo kvartilo telesne
zmogljivosti, ugotovili kar za 46% manjšo umrljivost zaradi
katerega koli vzroka, tveganje za smrt pa je bilo manjše pred¬
vsem na račun manj umrlih zaradi SŽ vzrokov, tudi potem,
ko so podatke prilagodili glede na prisotnost drugih znanih
SŽ dejavnikov tveganja (24). V nadaljnjem 7-letnem sprem¬
ljanju so v najbolj telesno zmogljivi kvartili beležili so¬
razmerno tveganje za smrt iz vseh vzrokov 0,45 (-55%) in
0,47 (-53%) zaradi SŽ vzrokov (25). V prvi vrsti je seveda
mogoče takšen rezultat razložiti z zaščitnim delovanjem
večje telesne zmogljivosti na srce in ožilje, je pa enakovred¬
na tudi razlaga, da so bolj zmogljivi preiskovanci živeli dlje
iz preprostega razloga, ker so bili že ob vstopu v raziskavo
bolj zdravi. Znano je namreč, da maksimalna aerobna ka¬
paciteta ni odvisna zgolj od količine in intenzivnosti prosto¬
voljne, redne telesne dejavnosti in nekaterih drugih de¬
javnikov (ki pomenijo do okoli 60% vpliva), ampak tudi od
določenih genetskih dejavnikov (40% vpliva na telesno
zmogljivost) (26). Podobno velja tudi za starejše moške, na
osnovi analize podatkov 15-letnega spremljanja skupine
skoraj 8.000 moških - ob koncu spremljanja so bili v
povprečju stari 63 let (v okviru raziskave British Regional
Heart Study) (27). Pri telesno najbolj dejavni skupini je bilo
relativno tveganje za smrt iz katerega koli vzroka 0,48, za
srčno-žilno smrt pa 0,66; v skupini zmerno telesno dejavnih
pa 0,50.

V treh ameriških kohortnih raziskavah so merili SŽ telesno
zmogljivost (v vseh primerih z obremenitvenim testiranjem
na tekoči preprogi) in ne količine opravljene telesne de¬
javnosti (Dallas Study (28), Lipid Research Clinics Mortality
Follovv-up Study (29), US Railroad Study (30). V vseh so ugo¬
tavljali od drugih dejavnikov tveganja neodvisno koristnost
čimvečje SŽ za zdravje (slika 2).

čas spremljanja (leta)

Slika 2. Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni glede na raven
telesne zmogljivosti. V obdobju večletnega opazovanja je bi¬
la umrljivost zaradi srčnih infarktov in možganskih kapi naj¬
večja pri skupini najmanj zmogljivih in najmanjša pri najbolj
zmogljivih (prirejeno po (29))

Z epidemiološkimi raziskavami so torej dokazali obrat-
nosorazmerno povezanost med količino telesne vadbe in
ogroženostjo s SŽB, kar pomeni, da zdravju koristi kakršno
koli, tudi sorazmerno majhno povečanje redne telesne de¬
javnosti.

Intervencijske raziskave

O ugodnih učinkih telesne aktivnosti na SŽ zdravje lahko
sklepamo tudi na podlagi nekaterih randomiziranih in dokaj
dobro nadzorovanih raziskav, v katerih pa so običajno
uporabljali intervencijo z več nefarmakološkimi ukrepi hkrati
(npr. redna telesna dejavnost, dieta, prenehanje kajenja itd.).
Telesna vadba je bila tako vključena le kot del celovitega,
kompleksnejšega programa preprečevanja SŽB (bodisi pri¬
marne ali sekundarne) (31-35). V večini citiranih raziskav so
ugotavljali zelo pozitivne učinke sprememb življenjskega slo¬
ga na napredovanje in zaplete ateroskleroze, ki so jih v veli¬
ki meri pripisali tudi intenzivni telesni vadbi. Dejansko pa je
treba objektivno priznati, da je skoraj nemogoče jasno opre¬
deliti neodvisne učinke telesne vadbe na posamezne dejav¬
nike tveganja, predvsem pa ne njihovega morebitnega med¬
sebojnega delovanja. Do danes tudi še ni znane raziskave, v
kateri bi uporabili telesno vadbo kot edini intervencijski
ukrep. Poleg tega je pri zelo ogroženih bolnikih velikokrat
skoraj nerešljiv problem zagotoviti ustrezno sodelovanje in
upoštevanje navodil s strani preiskovancev. Ugotovili so nam¬
reč, da je v povprečju po vključitvi v tovrstne intervencijske
programe po 6 mesecih telesno dejavnih le še okoli 50%
vključenih posameznikov (36).

Nekatere pomembne definicije

Telesno zmogljivost določamo s celotno porabo kisika
oziroma aerobno kapaciteto (V0 2ma x), ki predstavlja količino

Fras Z. Telesna dejavnost - varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja

23

porabljenega kisika med telesno obremenitvijo (izražamo jo
v količini porabljenega kisika na kilogram telesne teže na
minuto). V0 2max  lahko z namenom lažje predstavljivosti za
širšo populacijo izrazimo tudi v obliki t. i. metaboličnih ekvi¬
valentov ali krajše MET (1 MET pomeni natančneje 3,5 ml
porabljenjega CVkg telesne teže/minuto).

Telesno vadbo lahko opredelimo kot vzdrževanje redne
navade biti telesno dejaven na ravni (intenzivnosti), ki je večja
od tiste, na kateri smo aktivni običajno. Mogoče je oblikovati
programe za povečanje dinamične, SŽ telesne zmogljivosti,
mišične vzdržljivosti ali mišične moči.

Telesni trening je oblika načrtovane, ponavljajoče se de¬
javnosti, s katero dosežemo izboljšanje splošne telesne
zmogljivosti.

Ugodni srčno-žilni učinki redne aerobne telesne
dejavnosti

Redna aerobna telesna vadba prispeva k zvečanju SŽ
zmogljivosti, saj povzroči zmanjšanje obremenitve srca med
submaksimalno obremenitvijo, poleg tega pa ugodno spremi¬
nja celokupni profil koronarne ogroženosti (37). Dobro je
znana obratnosorazmerna povezanost med telesno zmog¬
ljivostjo in frekvenco srčnega utripanja v mirovanju ter vred¬
nostmi sistoličnega krvnega tlaka.

Med dokazane ugodne SŽ učinke telesnega treninga spada¬
jo zmanjšanje frekvence srčnega utripa v mirovanju in
frekvenčnega odziva med submaksimalnim obremenitvenim
testiranjem, povečanje srčnega utripnega volumna v miro¬
vanju in med obremenitvijo, povečanje največjega srčnega
minutnega volumna, povečanje maksimalne aerobne ka¬
pacitete (V0 2max ), povečanje arteriovenske razlike p02,
učinkovitejšo vazodilatacijo arteriol med telesno dejavnos¬
tjo pa tudi povečanje števila oziroma gostote kapilar v skelet¬
nih mišicah (38). Na kateri koli ravni submaksimalnega na¬
pora se pri telesno zmogljivejših ljudeh frekvenca srčnega
utripa, krvni tlak in aktivnost simpatičnega živčnega sistema
povečajo v manjši meri (39-41). Vse opisano prištevamo v
okvir izboljšanja srčnožilne (telesne) zmogljivosti. Med pres¬
novne prilagoditve človeškega telesa na redno telesno vadbo
spadajo povečanje oksidativne kapacitete skeletnega mišičja
(povečanje števila in velikosti mitohondrijev), povečanje kon¬
centracije mioglobina v skeletnih mišicah, večja sposobnost
za oksidacijo maščobnih kislin za energijo in povečanje ko¬
ličine vskladiščenega glikogena (42).

Nedavno so pri populaciji mladih moških dokazali, da je
mogoče že po 10-tedenski redni telesni vadbi (kombinacija
aerobne in rezistenčne aktivnosti) izmeriti značilno poveča¬
nje od endotelija odvisne vazodilatacije brahialne arterije (s
pretokom posredovana dilatacija), kar je neposredni kazalec
delovanja endotelija (43). Endotelijska disfunkcija, ki je
pomembna tako v najzgodnejših obdobjih aterogeneze kot
najverjetneje tudi za akutne zaplete ateroskleroze, je posledi¬
ca pomanjkanja endotelijskega NO (dušikovega oksida), ene
od ključnih antiaterogenih molekul, ki poleg delovanja na
žilni tonus zavira adhezijo in agregacijo trombocitov, adhe-
zijo monocitov, žilno prepustnost in proliferacijo gladkomi-
šičnih celic (44).

Koristni učinki redne telesne vadbe na nekatere
presnovne (pato)fiziološke parametre

Ugodne spremembe krvnih maščob.  Redna telesna vadba
zvišuje vrednosti holesterola HDL, običajno sočasno z zmanj¬
šanjem vrednosti koncentracije trigliceridov in zmanjševanjem
telesne mase. Slednje gre v veliki meri na račun prislovično bolj
zdravega prehranjevanja ljudi, ki so redno telesno dejavni, tako,
da lahko ob redni telesni dejavnosti opazujemo okrepljen koris¬
ten učinek prehrane z majhno vsebnostjo nasičenih maščob in
holesterola na serumske lipide (45-48). Zanimiva je ugotovitev,
da zgolj s strogo dieto (stopnje II po NCEP) pri zelo ogroženih
pomenopavznih ženskah in odraslih moških z aterogeno dis-
lipidemijo, ki so imeli znižan HDL in zmerno zvišane vrednosti
holesterola LDL (v območju, kjer še ni indicirano zdravljenje z
zdravili), niso uspeli značilno znižati vrednosti LDL; bila pa je
uspešna dieta v kombinaciji z redno aerobno telesno vadbo (49).
Ti rezultati govorijo v prid priporočilu, da je potrebno pri ko¬
ronarno zelo ogroženih v obravnavi dislipidemij dieti nujno do¬
dati redno telesno dejavnost. Redna dejavnost vpliva ugodno na
presnovo ogljikovih hidratov in predstavlja tako preventivo kot
enoodoblikzdravljenja insulinske rezistence, motene tolerance
za glukozo in sladkorne bolezni (50-52). V populaciji telesno de¬
javnih je manj debelosti (kombinacija z dieto!), predvsem pa
redna vadba ugodno učinkuje v smislu manj škodljive raz¬
poreditve adipoznega tkiva (53-55). Aktivni ljudje imajo bolje
uravnan zvišan krvni tlak (56-59), boljše psihično delujejo (nad¬
zor oziroma obvladovanje stresnih stanj!), pri njih je manj de¬
presije, so bolj samozavestni in imajo več samozaupanja, manj
burno se odzivajo na mentalni stres s spremembami v srčno-žil-
nem sistemu in nevrohumoralno, imajo manj nekaterih vedenj¬
skih vzorcev tipa A (60-65). Z intenzivnim vzdržljivostnim
treningom starejših moških so ugotovili tudi pomembno zmanj¬
šanje koncentracij fibrinogena (66) in, nenazadnje, imamo že
tudi dokaze o koristnem učinkovanju redne telesne aktivnosti na
preprečevanje nekaterih drugih kroničnih nenalezljivih bolezni,
na primer osteoporoze in raka (67).

Koristi telesne dejavnosti za mišično moč
(rezistenčna vadba) in prožnost

Rezistenčna telesna vadba je koristna za vzdrževanje mišične
moči in mišične mase, kostne mineralne gostote, funkcionalne
kapacitete/telesne zmogljivosti, pri preprečevanju in/ali reha¬
bilitaciji kostno-mišičnih težav (npr. bolečine v hrbtu/križu). Pri
starejših pa dokazano privede do izboljšanja telesne prožnosti
in na splošno prispeva k zvečani kakovosti življenja. V primer¬
javi z aerobno dejavnostjo ima rezistenčna telesna vadba le
blage učinke na SŽ dejavnike tveganja (68-71).

Koristi pravilno predpisane vadbe za izbrane SŽ
bolnike - telesna dejavnost v sekundarni preventivi
SŽ bolezni

Programirana redna telesna vadba se je izkazala za učin¬
kovit ukrep v smislu preprečevanja ponovnih zapletov atero-

24

Zdrav Var 2002; 41

sklerotične žilne bolezni (predvsem na koronarnem žilju) pri
bolnikih, ki so že utrpeli srčni infarkt. Za telesno dejavne bol¬
nike, vključene v programe srčne rehabilitacije, so z meta-
analizo 7 raziskav, v katerih je prevladovalo ukrepanje s
telesno dejavnostjo (rehabilitacija s telesnim urjenjem),
vključenih pa je bilo več kot 2.000 bolnikov, ugotovili 22%
manjše sorazmerno tveganje za SŽ smrt, tveganje za ponovni,
neusodni srčni infarkt pa je bilo za 6% večje (72).

Druga metaanaliza randomiziranih raziskav učinkov reha¬
bilitacije po srčnem infarktu, ki je zajela več kot 4.700 bol¬
nikov, je pokazala zmanjšanje celotne in umrljivosti zaradi
zapletov SŽB za 20-25%, število nenadnih smrti pa je bilo
manjše celo za 37%. V več raziskavah so pri bolnikih po pre¬
bolelem srčnem infarktu, ki so bili redno telesno dejavni,
dokazali pomembno izboljšanje prekrvitve srčne mišice (kar
za 25-54%). Ugodni učinki redne telesne dejavnosti pri
znanih bolnikih z aterosklerozo (predvsem v sekundarni pre¬
ventivi koronarne bolezni) gredo najverjetneje na račun
ugodnih sprememb ravni dejavnikov tveganja za aterosklero¬
zo (ugodne spremembe profila koncentracij krvnih maščob
in njihove sestave, zmanjšanje neugodnega delovanja kate-
holaminov na srčno mišico, zmanjšanje krvnega tlaka,
prekomerne telesne teže in drugo) (73).

Za bolnike z znano srčno boleznijo sta predpis in izvajanje
redne telesne dejavnosti pomembna že med bolnišničnim
zdravljenjem, še bolj pa v obdobju po odpustu v domače okol¬
je. Ne gre le za že opisane ugodne učinke telesne dejavnosti
na različne SŽ (hemodinamske) in presnovne patofiziološke
parametre, pač pa gre ugodne učinke tega dela rehabilitacije
pripisati v veliki meri tudi pomoči v premagovanju slabih psi¬
holoških in fizioloških učinkov počitka v postelji. Nadzorovan
program telesne vadbe zagotavlja možnost dodatnega medi¬
cinskega spremljanja bolnikov, identifikacijo posameznikov s
pomembnimi SŽ zapleti ter telesnimi ali kognitivnimi motnja¬
mi, ki lahko vplivajo na varnost telesne dejavnosti in, ne na¬
zadnje, omogočanje hitrejše vrnitve k normalnim dnevnim de¬
javnostim znotraj meja, opredeljenih z boleznijo. Služi tudi
pripravi bolnika in njegovega domačega okolja za optimalno
rehabilitacijo po odpustu.

Zaključek

Gibanje je nesporno izrednega pomena za ohranjanje in
krepitev vseh vrst zdravja (tudi somatskega in v ožjem pome¬
nu najbolj prav srčno-žilnega) in elementov za opredelitev
kakovostnega življenja. S pasivnim načinom življenja so
povezani mnogi zdravstveni, posledično pa tudi socialni in
ekonomski problemi. Privzemanje načel dejavnega življenj¬
skega sloga omogoča in zagotavlja vključevanje in vzdr¬
ževanje ustrezne, redne zmerne telesne dejavnosti na ravni
populacije. Še posebej pomembne so znanstvene potrditve
pomena in zadostnosti zgolj zmerne, a redne dnevne telesne
vadbe v devetdesetih letih 20. stoletja (74). Tovrstna intenziv¬
nost in zvrsti telesne dejavnosti so namreč široko dostopne in
sprejemljive za večinski del populacije.

Sestavni del državno organizirane skrbi za zdravje je tudi
nacionalni program, politika in strategija povečevanja (kre¬
pitve, promocije) zdravja s promocijo gibanja. Za tovrstni

program smo se v Sloveniji odločili v okviru tako imeno¬
vanega "projekta HEPA" (od Health Enhancing Physical Acti-
vity), ali "telesna dejavnost, ki krepi zdravje". HEPA Netvvork
predstavlja eno od sedmih evropskih mrež, ki delujejo na po¬
dročju krepitve zdravja. Njeno temeljno poslanstvo je razvoj
in uresničevanje nacionalnih strategij HEPA. Financira jo Svet
Evrope, vanjo pa so poleg 15 članic EU vključene še Estoni¬
ja, Islandija, Izrael, Norveška, Švica in Slovenija. Glede na
dejstva, ki odslikavajo sedanje stanje pri nas ter na izkušnje
modelov Finske (Fit For Life), Severne Irske (Be Active - Be
Healthy), Anglije (Active for Life), Nizozemske (Nizozemska
v gibanju) in Švice (Allez Hop), pa delovna skupina za pripra¬
vo nacionalne strategije HEPA pri Ministrstvu za zdravje od
julija 2001 pripravlja nacionalne smernice, ki predstavljajo
temeljna priporočila in vsebujejo vse poglavitne prvine in de¬
javnosti, ki so potrebne za izdelavo nacionalne strategije za
povečevanja zdravja s vsakodnevno telesno dejavnostjo (13).

Literatura

1. Powell KE, Thompson PO, Caspersen CJ at al. Physical activity
and the incidence of coronary heart disease. Annual Rev Publ
Health, 1987, 8: 253-87.

2. Chandrashekhar Y, Anand LS. Exercise as a coronary protective
factor. Am Heart J 1991, 122: 1 723-39.

3. Berlin JA, Colditz CA. A meta-analysis of physical activity in the
prevention of coronary heart d isease. Am J Epidem iol 1990; 132:
612-28.

4. Siegel PZ, Brackbill RM, Frazier EL. Behavioral risk factor sur-
veillance, 1986-1990. MMWR 1991; 40 (No. 55-4): 1-23.

5. Lee IM, Hsieh CC, Paffenbarger RS Jr. Exercise intensity and
longevity in men: the Harvard Alumni Health Study. JAMA 1995;
273: 1179-84.

6. Blair SN, Kohl HVV III, Barlow CE, Paffenbarger RS Jr, Gibbons
LW, Macera CA. Changes in physical fitness and all-cause mor-
tality: a prospective study of healthy and unhealthy men. JAMA
1995; 273: 1093-8.

7. Morris CK, Froelicher VF. Cardiovascular benefits of physical ac-
tivity. Herz 1991; 16: 222-36.

8. Chandrashekhar Y, Anand IS. Exercise as a coronary protective
factor. Am Heart J 1991; 122: 1 723-39.

9. Smith SC, jr, Blair SN, Criqui MH, et al, and the Secondary Pre¬
vention Panel. Preventing heart attack and death in patients with
coronary disease. Circulation 1995; 92: 2-4.

10. Wenger NK, Froelicher ES, Smith LK, et al. Cardiac rehabilitation
as secondary prevention. Clinical practice guideline No. 17.
Rockville, Md: US Department of Health and Human Services,
Public Health Service, Agency for Health Čare Policy and Re¬
search and the National Heart, Lung, and Blood Institute; Octo-
ber 1995. ACHCPR Publication No. 96-0672.

11. Exercise for health. VVHO/FIMS Committee on Physical Activity
for Health. Buli WHO 1995; 73(2): 135-6.

12. Hayashi T. Osaka Health Study Report. Ann Intern Med 1999;
130: 21-6.

13. Vuori I, Paronen O, Oja P. How to develop local physical activ-
ity promotion programmes with national support: the Finnish ex-
perience. Pat Educ Couns 1998; 33 (Suppl 1): Sl 11-Sl 20.

14. Morris JN, Kagan A, Pattison DC, Gardner MJ. Incidence and pre-
diction of ischaemic heart disease in London busmen. Lancet
1966; ii: 553-9.

15. Taylor HL, Kelpetar E, Keys A, Parlin W, Blackburn H, Puchner
T. Death rates among physically active and sedentary employees
of the railroad industry. Am J Publ Health 1962; 52: 1697-707.

Fras Z. Telesna dejavnost - varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja

25

16. Taylor HL, Blackburn H, Keys A, Parlin RW, Vasquez C, Puchn-
er T. Coronary heart disease in seven countries. IV. Five-year fol-
low-up of employees of selected US railroad companies. Circu-
lation 1970; 41 (suppl): I20-I39.

17. Zukel W), Levvis RH, Enterline PE, et al. Ashort-term communi-
ty study of the epidemiology of coronary heart disease. Am J Publ
Health 1959; 49: 1630-9.

18. Kahn HA. The relationship of reported coronary heart disease
mortalitytophysical activity of work. Am J Publ Health 1963; 53:
1058-67.

19. Morris JN, Clayton DG, Everitt MG, Semmence AM, Burgess EH.
Exercise in leisure time: coronary attack and death rates. Br Heart
) 1990; 63: 325-34.

20. Paffenbarger RS Jr, Hyde RT, VVing AL, Hsieh CC. Physical activi-
ty, all-cause mortality, and longevity of college alumni. N Engl J
Med 1986; 314: 605-13.

21. Sherman SE, D'Agostino RB, Silbershatz H, Kannel WB. Exercise:
better later than never. Am Heart J 1999; 138: 900-7.

22. Anon. Prevalence of Leisure-Time and Occupational Physical Ac-
tivity Among Employed Adults - United States, 1990. MMMVVR
2000; 49: 420-4

23. Pate RR, Pratt M, Blair SN, Haskell WL, Macera CA, Bouchard
C, Buchner D, Ettinger W, Heath GW, King AC, et al. Physical
activity and public health: a recommendation from the Centers
for Disease Control and Prevention and the American College of
Sports Medicine. JAMA 1995; 273: 402-407.

24. Sandvik L, Erikssen J, Thaulovv E, Erikssen G, Mundal R, Rodahl
K. Physical fitness as a predictor of mortality among healthy, mid-
dle-aged Norvvegian men. N Engl J Med 1993; 328: 533-7.

25. Erikssen G, Liestol K, Bjornholt J, Thaulovv E, Sandvik L, Erikssen
J. Changes in physical fitness and changes in mortality. Lancet
1998; 352: 759-62.

26. Bouchard C, Lesage R, Lortie G, et al. Aerobic performance in
brothers: dizygotic and monozygotic twins. Med Sci Sports Ex-
erc 1986; 18: 639-46.

27. Wannamethee SG, Shaper AG, VValker M. Changes in physicai
activity, mortality, and incidenceofcoronary heart disease in old-
er men. Lancet 1998; 351:1603-08.

28. Blair SN, Kohl HW III, Paffenbarger RS Jr, Clark DG, Cooper KH,
Gibbons LW. Physical fitness and all-cause mortality: a prospective
study of healthy men and vvomen. JAMA 1989; 262: 2395-401.

29. Ekelund LG, Haskell WL, Johnson JL, Whaley FS, Criqui MH, Sheps
DS. Physical fitness as a predictor of cardiovascular mortality in
asymptomatic north American men: The Lipid Research Clinic's
mortality follovv up study. N Engl J Med 1988; 319: 1379-84.

30. Slattery ML, Jacobs DR Jr, Nichaman MZ. Leisure time physical
activity and coronary heart disease death: the US Railroad Study.
Circulation 1989; 79: 304-11.

31. Gould KL, Ornish D, Kirkeeide R, Brovvn S, Stuart Y, Buchi M,
Billings J, Armstrong W, Ports T, Scherwitz L, et al. Improved steno-
sis geometry by quantitative coronary arteriography after vigorous
risk factor modification. Am J Cardiol. 1992; 69: 845-53.

32. Maučec-Zakotnik J, Fras Z. Ogroženost odraslih Slovencev s ko¬
ronarno boleznijo. ISIS 2000; 8:

33. Schuler G, Hambrecht R, Schlierf G, Niebauer J, Hauer K, Neu¬
mann J, Hoberg E, Drinkmann A, Bacher F, Grunze M, Kubler W.
Regular physical exercise and low-fatdiet: effects on progression
of coronary artery disease. Circulation 1992; 86: 1-11.

34. Haskell WL, Alderman EL, Fair JM, Maron DJ, Mackey SF, Superko
HR, VVilliams PT, Johnstone IM. Champagne MA, Krauss RM, Far-
quhar JW. Effects of intensive multiple risk factor reduction on
coronary atherosclerosis and clinical cardiac events in men and
vvomen vvith coronary artery disease: the Stanford Coronary Risk
Intervention Project (SCRIP). Circulation 1994; 89: 975-90.

35. Ornish D, Brovvn SE, Schervvitz LW, Billings JH, Armstrong WT,
Ports TA, McLanahan SM, Kirkeeide RL, Brand RJ, Gould KL. Can
lifestyle changes reverse coronary heart disease? The Lifestyle
Heart Trial. Lancet 1990; 336: 129-33.

36. Curfman GD. The health benefits of exercise - a critical reap-
praisal. N Engl J Med 1993; 328: 574-6.

37. Trap-Jensen J, Clausen JP. Effect oftrainingon the relation of heart
rate and blood pressure to the onset of pain in effort angina pec-
toris. In: Larsen OA, Malmborg RO, eds. Coronary Heart Disease
and Physical Fitness: Symposium on Physical Fitness and Coro-
nary Heart Disease. Baltimore, Md: University Park Press; 1971:
111-4.

38. Oberman A, Fletcher GF, Lee J, Nanda N, Fletcher BJ, Jensen B,
Caldvvell ES. Efficacy of high-intensity exercise training on left
ventricular ejection fraction in men vvith coronary artery disease
(the Training Level Comparison Study). Am J Cardiol 1995; 76:
643-7.

39. Clausen JP. Effect of physical training on cardiovascular adjust-
ments to exercise in man. Physiol Rev 1977; 57: 779-815.

40. Peronnet F, Cleroux J, Perrault H, Cousineau D, de Champlain J,
Nadeau R. Plasma norepinephrine response to exercise before
and after training in humans. J Appl Physiol 1981; 51: 812-5.

41. Palatini P. Blood pressure behaviour during physical activity.
Sports Med 1988;5: 353-74.

42. Blomqvist CG, Saltin B. Cardiovascular adaptations to physical
training. Annu Rev Physiol 1983; 45: 169-89.

43. Clarkson P, Montgomery HE, Mullen MJ, et al. Exercise training
enhances endothelial function in young men. J Am Coli Cardiol
1999; 33: 1379-85.

44. Cook JP, Tsao PS. Is NO an anti-atherogenic molecule? Arte-
rioscler Thromb 1994; 14: 653-5.

45. TranZV, Weltman A. Differential effects ofexercise on serum lipid
and lipoprotein levels seen vvith changes in body vveight: a meta-
analysis. JAMA.. 1985; 254: 919-24.

46. King AC, Haskell WL, Young DR, Oka RK, Stefanick ML. Long-
term effects of varying intensities and formats of physical activi-
ty on participation rates, fitness, and lipoproteins in men and vvo¬
men aged 50 to 65 years. Circulation 1995; 91: 2596-604.

47. VVilliams PT. High-density lipoprotein cholesterol and other risk
factors for coronary heart disease in female runners. N Engl J Med
1996; 334: 1298-303.

48. Wood PD, Stefanick ML, VVilliams PT, Haskell WL. The effects
on plasma lipoproteins of a prudent vveight-reducing diet, vvith
orvvithoutexercise, in overvveight men and vvomen. N Engl J Med
1991; 325: 461-6.

49. Stefanick ML, Mackey S, Sheehan M, Ellsvvorth N, Haskell WL,
VVood PD. Effects of diet and exercise in men and post-
menopausal women vvith lovv levels of H DL cholesterol and high
levels of LDL cholesterol. N Engl J Med 1998; 339: 12-20.

50. King DS, Dalsky GP, Clutter WE, Young DA, Staten MA, Cryer PE,
Holloszy JO. Effects of exercise and lack of exercise on insulin
sensitivity and responsiveness. J Appl Physiol 1988; 64:1942-46.

51. Rosenthal M, Haskell WL, Solomon R, VVidstrom A, Reaven GM.
Demonstration of a relationship betvveen level of physical train¬
ing and insulin-stimulated glucose utilization in normal humans.
Diabetes 1983; 32: 408-11.

52. Kohrt WM, Holloszy JO. Loss of skeletal muscle mass vvith ag-
ing: effect on glucose tolerance. J Gerontol A Biol Sci Med Sci
1995; 50: 68-72.

53. Schvvartz RS, Shuman WP, Larson V, Cain KC, Fellingham GW,
Beard JC, Kahn SE, Stratton JR, Cerqueira MD, Abrass IB. The ef¬
fect of intensive endurance exercise training on body fat distri-
bution in young and older men. Metabolism 1991; 40: 545-51.

54. Despres JP, Moorjani S, Lupien PJ, Tremblay A, Nadeau A,
Bouchard C. Regional distribution of body fat, plasma lipopro¬
teins, and cardiovascular disease. Arteriosclerosis 1990; 10:497-
511.

55. Larsson B, Svardsudd K, VVelin L, VVilhelmsen L, Bjorntorp P, Tib-
blin G. Abdominal adipose tissue distribution, obesity, and risk
of cardiovascular disease and death: 13 year follovv up of par-
ticipants in the study of men born in 1913. Br Med J (Ciin Res Ed)
1984; 288: 1401-1404.

26

Zdrav Var 2002; 41

56. Hagberg JM, Montain SJ, Martin WH lil, Ehsani AA. Effect of ex-
ercise training in 60- to 69-year-old persons with essential hyper-
tension. Am J Cardiol 1989; 64: 348-53.

57. Jennings GL, Deakin G, Dewar E, Laufer E, Nelson L. Exercise,
cardiovascular disease and blood pressure. Ciin Exp Hypertens
ŠAČ 1989; 11: 1035-52.

58. Hagberg JM. Exercise, fitness and hypertension. In: Bouchard C,
Shepard RJ, Stephens T, Sutton JR, McPherson B, eds. Exercise,
Fitness and Health. Champaign, III: Human Kinetics Publishers;
1990: 455-65.

59. Braith RW, PollockML, Lovventhal DT, Graves JE, Limacher MC.
Moderate- and high-intensity exercise lowers blood pressure in
normotensive subjects 60 to 79 years of age. Am J Cardiol 1994;
73: 1124-8.

60. Eysenck HJ, Nias DKB, Cox DN. Šport and personality. Adv Be-
hav Res Ther.. 1982;4:1-56. Spirduso WW. Physical fitness, ag-
ing, and psychomotorspeed: a revievv. J Gerontol 1980; 35: 850-
65.

61. Crews DJ, Landers DM. A meta-analytic revievv of aerobic fitness
and reactivity to psychosocial stressors. Med Sci Sports Exerc.
1987; 19: S114-S120.

62. Camacho TC, Roberts RE, Lazarus NB, Kaplan GA, Cohen RD.
Physical activity and depression: evidence from the Alameda
County Study. Am J Epidemiol 1991; 134: 220-31.

63. Blumenthal JA, Fredrikson M, Kuhn CM, Ulmer RL, Walsh-Rid-
dle M, Appelbaum M. Aerobic exercise reduces levels of car¬
diovascular and sympathoadrenal responses to mental stress in
subjects vvithout prior evidence of myocardial ischemia. Am J
Cardiol 1990; 65: 93-8.

64. Blumenthal JA, Emery CF, VValsh MA, Cox DR, Kuhn CM,
VVilliams RB, VVilliams RS. Exercise training in healthy type A

middle-aged men: effects on behavioral and cardiovascular re¬
sponses. Psychosom Med 1988; 50: 418-33.

65. Dishman RK. Compliance/adherence in health related exercise.
Health Psychol 1982; 1: 237-67.

66. StrattonJR, Chandler VVL, Schvvartz RS, Cerqueira MD, Levy WC,
Kahn SE, Larson VG, Ca in KC, Beard JC, Abrass IB. Effects of phys-
ical conditioning on fibrinolytic variables and fibrinogen in
young and old healthy adults. Circulation 1991; 83: 1692-7.

67. ACSM position stand on osteoporosis and exercise: American
College of Sports Medicine. Med Sci Sports Exerc 1995; 27: 1-7.

68. Lee IM. Physical activity, fitness, and cancer. In: Bouchard C,
Shephard Rj, Stephens T, eds. Physical Activity, Fitness, and
Health: International Proceedings and Consensus Statement.
Champaign, lil: Human Kinetics Publishers; 1994: 814-31.

69. Stevvart KJ, Mason M, Kelemen MH. Three-year participation in
Circuit vveight training improves muscular strength and self-effica-
cy in cardiac patients. J Cardiopulmonary Rehabil 1988;8:292-6.

70. Sparling PB, Cantvvell JD, Dolan CM, Niederman RK. Strength
training in a cardiac rehabilitation program: a six-month follovv-
up. Arch Phys Med Rehabil 1990; 71: 148-52.

71. Ghilarducci LEC, Holly RG, Amsterdam EA. Effects of high re-
sistance training in coronary artery disease. Am J Cardiol
1989;64:866-70.

72. Oldridge N, Guyatt G, Fishe M, et al. Cardiac rehabilitation af-
ter myocardial infarction - combined experiences of randomized
trials. JAMA 1988; 260: 945-50.

73. 0'Connor GT, Buring JE, Yusuf S, et al. An overvievv of randomi¬
zed trials of rehabilitation vvith exercise after myocardial infarc¬
tion. Circulation 1989; 80: 234-44.

74. Anon. Daily moderate-intensity physical activity recommended
for health. Drugs & Ther Perspect 1997; 9(1): 9-11.

Zdrav Var 2002; 41; 27-34

27

PREDPISOVANJE TELESNE AKTIVNOSTI ZA PREPREČEVANJE BOLEZNI SRCA
IN OŽILJA

Zlatko Fras

UDK/UDC: 616.132.2

DESKRIPTORJI: kardiovaskularne bolezni; telesna aktivnost

IZVLEČEK - Redno gibanje predstavlja pomemben varovalni dejavnik
zdravja, vse pogosteje pa ga uporabljamo tudi pri zdravljenju bo¬
lezni. Prispevek podaja priporočila za predpisovanje telesne vadbe.
Za prepričljive pozitivne učinke redne telesne dejavnosti na zdravje
zadostuje že zmerno gibanje. Se zdravim ljudem, pa tudi bolnikom,
zato svetujemo tiste zvrsti gibanja, ki so jim najljubše, ki jih najlaže
vključijo v svoj vsakdanjik in ustrezajo njihovim telesnim zmogljivos¬
tim, starosti in zdravstvenemu stanju. Pred predpisom telesne de¬
javnosti ocenimo posameznikov zdravstveni status. Za predpisova¬
nje primerne telesne vadbe v primarni preventivi naj velja splošno
priporočilo, da je najprimernejša raznolika, redna, zmerna telesna
dejavnost. Upoštevamo načelo predpisovanja uravnotežene vadbe,
ki naj vsebuje okoli 50% aerobnih dejavnosti ter po 25% vaj za moč
oziroma vaj za gibljivost. Vsak predpis telesne vadbe naj za vsako
vrsto dejavnosti vključuje določitev pogostnosti in intenzitete,
posamezniku pa svetujemo tudi glede načina in hitrosti napredovanja
v programu redne vadbe. Za pozitiven vpliv na privzemanje de¬
javnega življenjskega sloga so najprimernejši populacijsko zastav¬
ljeni programi ukrepanja, ki vključujejo vplivanje na več dejavnikov
tveganja hkrati. Izkazalo se je, da redna telesna dejavnost varuje
zdravje ljudi  v vseh starostnih skupinah. Še posebej moramo biti po¬
zorni ob koncu odraščanja, saj prav v tem času največ ljudi preneha
s telesno dejavnostjo in prevzame sedeči življenjski slog.

Uvod

Dandanes praktično nihče več ne dvomi, da sodi redno
gibanje med temeljne elemente življenjskega sloga, usmer¬
jenega v varovanje zdravje. Mnoge raziskave so dokazale ko¬
ristnost redne telesne dejavnosti za preprečevanje nastanka,
napredovanja in zapletov najrazličnejših vrst kroničnih ne¬
nalezljivih bolezni, še posebej prizadetosti srčno-žilnega sis¬
tema. Pomembno se je zavedati, da aktivni življenjski slog ne
pomeni le za približno 50% manjše možnosti za zbolevnost
in umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi (SŽB), pač pa po¬
membno prispeva k splošni kakovosti življenja. Aktivni ljud¬
je, tudi tisti, ki privzamejo aktivni življenjski slog v odrasli do¬
bi (in ga potem tudi nenehoma vzdržujejo), poleg bistveno
ustreznejšega profila klasičnih dejavnikov tveganja za SŽB
bolje psihično delujejo (s sposobnostjo nadzora oziroma ob¬
vladovanja stresnih stanj!), pri njih je manj depresije, so bolj
samozavestni in imajo več samozaupanja, manj burno se
odzivajo na mentalni stres s spremembami v srčno-žilnem sis¬
temu in nevrohumoralno, imajo manj nekaterih vedenjskih
vzorcev tipa A (1-6).

PHYSICAL ACTIVITY PRESCRIBED FOR PREVENTION OF CAR-
DIOVASCULAR DISEASES

DESCRIPTORS: cardiovascular diseases; physical activities

ABSTRACT - Regular motion represents and is understood as an im-
portant health protective factor and we are using it as an integral part
of treatment in many disease States. Few basic recommendations for
physical activity prescription are presented. It is moderate physical
activity which is enough for important positive effects on people's
health. Both patients and also healthy individuals should be pre-
scribed with those types of motion they like most, those most easily
incorporated into everyday Ufe and appropriate regarding indivi-
dual's physical capacity, age and health profile. Before the prescrip¬
tion individual's health profile should be assessed. For the proper
physical activity prescription in primary prevention there is a gene¬
ral recommendation, that the most appropriate is regular, moderate
activity. The principle ofbalanced prescription ofvarious types ofac-
tivity should be followed, with 50% of aerobic activity and 25% of
both resistant and flexibilityexercises. Every exercise prescription for
each type of activity should consist of frequency, intensity and also
rate of progression in regular activity programme. The most appro¬
priate positive influence on adoption ofactive lifestyle represent po-
pulation oriented intervention programmes incorporating influences
on more than one risk factors at the same time. It was also proved
that physical activity protects health in ali age groups. Special atten-
tion must be paid to the end of adolescence, because it is clear that
most of the people stop physical activity at this point and acquire
sedentary lifestyle.

Do nedavnega smo bili neupravičeno prepričani, da je za
vplivanje v smeri privzema aktivnega življenjskega sloga z ve¬
liko vsakodnevnega gibanja dovolj in edino, kar je mogoče
storiti, posamezniku priporočiti več športnorekreativne de¬
javnosti. Dandanes pa že vemo, da je tudi za svetovanje v
zvezi z gibalno-športno dejavnostjo potrebnega nekoliko več
znanja in upoštevanje nekaterih temeljnih elementov, ki jih
mora tovrstni predpis vsebovati. Le tako bo telesna vadba ko¬
ristna, nenevarna in v dolgoročno zadovoljstvo vadečemu
posamezniku oziroma populaciji.

Namen predpisovanja redne telesne vadbe

Temeljni namen je izboljšanje telesne zmogljivosti oziro¬
ma funkcionalne sposobnosti SŽ sistema. Skrben predpis
primerne količine, vrste in intenzivnosti dejavnosti ima
pomembno vlogo tudi širše, v okviru promocije zdravja z
zmanjševanjem jakosti ali odstranitvijo znanih dejavnikov
tveganja za kronične bolezni, pa tudi za zagotavljanje varnos¬
ti med telesno vadbo. Pomembno je upoštevati, da je eno os-

Mag. Z. Fras, dr. med., FESC, Klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za žilne bolezni, Riharjeva 24, 1000 Ljubljana

28

Zdrav Var 2002; 41

novnih vodil predpisovanja posameznih parametrov telesne
vadbe upoštevanje specifičnih ciljev za določeno osebo
oziroma oblikovanje individualnega programa. "Umetnost"
predpisovanja telesne vadbe je v sposobnosti integracije
znanstvenih dognanj in poznavanja tehnik obnašanja oziro¬
ma vedenja. Poleg doseganja individualnih ciljev vključene¬
ga posameznika je prvenstveno zaželeni končni rezultat
zagotoviti dolgoročno vztrajanje v programu telesne vadbe.

Nekatere nevarnosti telesne vadbe za zdravje

Nenadna smrt (NS) med telesno vadbo je redka in običajno
posledica že prisotne SŽB, kar 80-85% NS med vadbo je po
doslej znanih podatkih posledica koronarne bolezni. V razis¬
kavah, ki so bile opravljene predvsem v ZDA, so ugotavljali v
povprečju 1 NS na 396.000 ur "jogginga" (7) oziroma 1 NS
na 565.000 ur aktivnosti v splošnem. V okviru programov SŽ
rehabilitacije so zabeležili 0,13-0,61 NS/105 oseb-h (8), kar
pomeni 1 NS na 150-800.000 ur aktivnosti oziroma približno
enako incidenco kot za telesno aktivnost v splošnem. Splošno
velja, daje lahko intenzivna telesna dejavnost sprožilni dejav¬
nik za razvoj akutnega koronarnega sindroma, tveganje med
zelo intenzivno dejavnostjo in do 1 uro po njej je od 2- do 6-
krat večje kot med zmernejšo dejavnostjo ali v mirovanju.
Patofiziološka osnova naj bi bila večja možnost raztrganja
aterosklerotične lehe ob povečanju strižnih sil ob nenadnih si¬
lovitih povečanjih krvnega tlaka in srčne frekvence. Tveganje
se značilno poveča pri dejavnostih, katerih intenzivnost pre¬
sega 6 MET (9, 10). Tveganje za NS je odvisno od telesne
zmogljivosti, velja, da obstaja pri popolnoma neaktivni, t. i.
sedeči odrasli osebi tudi do 100-krat večja možnost, da umre
med intenzivno telesno dejavnostjo v primerjavi s 5-krat
večjim tveganjem pri redno dejavnih. Na osnovi rezultatov
omenjenih raziskav lahko še dodatno sklepamo tudi o zaščit¬
nem delovanju redne telesne dejavnosti pred akutnimi ko¬
ronarnimi dogodki, saj pri opazovani skupini redno telesno
dejavnih niso beležili povečanega tveganja za srčni infarkt.
Zaključimo lahko, da so torej nevarnosti občasne intenzivne
vadbe oziroma nenadne intenzivne telesne dejavnosti pri
sedečih posameznikih bistveno večje od koristi. Ni odveč
ponoviti, da moramo biti še posebej pozorni ob začetku izva¬
janja programa redne telesne vadbe! Predvsem za posamez¬
nike z znano, očitno obliko ateroskleroze velja, da naj bo pre¬
vidnost pred in med telesno aktivnostjo vedno pred zanese¬
nim navdušenjem nad ugodnimi učinki telesne vadbe, še po¬
sebej, kar se tiče intenzivnosti.

Obravnava (ocena) posameznika pred predpisom
telesne vadbe

Pred pričetkom redne, najbolje programirane telesne vadbe
je potrebno tako pri zdravih posameznikih (primarna preventi¬
va) kot bolnikih z znano, očitno obliko ateroskleroze oceniti
posameznikov zdravstveni status. Izdelati moramo profil
ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (ve¬
denja), upoštevati morebitno jemanje zdravil in nenazadnje tu¬
di osebne cilje in želje glede vrste in količine telesne vadbe, kot

jih posameznik izrazi v pogovoru. Pri tem si v prvi vrsti po¬
magamo z določenimi vnaprej izdelanimi enostavnimi pripo¬
močki za oceno naštetih parametrov, med katerimi so zelo
uporabni t. i. presejalni vprašalniki za oceno zdravja. Eden naj¬
pogosteje uporabljanih in s strani uglednih mednarodnih
strokovnih organizacij priporočeni vprašalnik je t. i. "Vprašal¬
nik o pripravljenosti za telesno aktivnost" (angl. Physical Activi-
ty Readiness Questionnaire ali skrajšano, PAR-Q) (11). Uporab¬
ljamo ga za prepoznavanje oseb, pri katerih bi bila pred
pričetkom programa telesne vadbe potrebna nadaljnja eval¬
vacija oziroma diagnostična obravnava (specifičnost testa je
okoli 80%, občutljivost pa 100%; PAR-Q je namreč načrtovan
tako, da oceni oziroma opredeli število "ogroženih" nekoliko
pretirano (za okoli 20%) (tabela 1). Na osnovi rezultatov se od¬
ločimo za morebitne dodatne diagnostične preiskave. Po obrav¬
navi s pomočjo presejalnega vprašalnika pristopimo k objek¬
tivni oceni posameznika s kliničnim pregledom in oceni nje¬
govega odziva na telesno dejavnost. Izmerimo mu srčno
frekvenco v mirovanju, krvni tlak, posnamemo EKG. V primeru,
ko presodimo za potrebno, opravimo obremenitveno testira¬
nje. Najbolj objektivno sicer izmerimo posameznikovo telesno
zmogljivost z obremenitvenim testiranjem, ki vključuje merje¬
nje izmenjave dihalnih plinov. Oprema za tovrstno testiranje je
draga in ni povsod dostopna, zato ni primerna za uporabo na
velikem številu testirancev. Na voljo je tudi več prilagojenih,
poenostavljenih testov za oceno "indeksa telesne zmogljivosti".
Predvsem v okviru primarne preventive uporabljamo npr. Coop-
erjev test, 6-minutni test hoje, test UKK 2 km. Predvsem slednji
se je v zadnjih letih izkazal za zelo primernega za uporabo v
populacijskih promocijskih preventivnih programih. V Sloveni¬
ji smo v letu 1999 s sodelovanjem projekta CINDI Slovenija in
Športne unije Slovenije pričeli izvajati nacionalni projekt "Z
GIBANJEM DO ZDRAVJA", v okviru katerega na ta način testi¬
ramo posameznike pred pričetkom redne telesne vadbe (12). j

Obremenitveno testiranje izvedemo pred pričetkom pro¬
grama redne telesne dejavnosti pri srčnih bolnikih, odraslih
sedečih posameznikih (pri moških, starejših od 40, in žen¬
skah, starejših od 50 let, pred pričetkom programa zahtevne
telesne vadbe).

Tabela 1. Prilagojeni "Vprašalnik o pripravljenosti za telesno
dejavnost" (PAR-Q, Physical Activity Readiness Question-
naire) (prilagojeno po (11)). Če bolnik oziroma "zdrav po¬
sameznik", ki namerava pričeti z redno telesno vadbo na 1
vprašanje odgovori z "DA" ali "NE VEM", je potrebna pred
pričetkom vadbe natančnejša ocena pripravljenosti na te¬
lesno vadbo oziroma zdravniški pregled

1. Ali vam je zdravnik kdaj rekel, da imate bolno srce ali slad¬
korno bolezen ?

2. Ali sovam kdaj izmerili zvišan krvni tlak?

3. Ali redno jemljete kakšna zdravila (na primer za zniževanje j
krvnega tlaka, za srce)?

4. Vas kdaj med telesno dejavnostjo ali v mirovanju boli v prsih? J

5. Ali imate kdaj vrtoglavico, omotico, omedlevico, ali ste že j
izgubili zavest?

6. Ali ste bili v zadnjem letu resneje bolni ali hospitalizirani?

7. Imate težave s sklepi ali kostmi, ki jih telesna dejavnost j
poslabša?

Fras Z. Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja

29

8. Ali imate sedaj oziroma ste imeli pred kratkim virusno
bolezen ali prehlad?

9. Imate astmo, bronhitis, težko sapo pri hoji po ravnem?

10. Ali menite, da obstaja kakšen razlog, da ste za telesno de¬
javnost manj sposobni (na primer zaradi bolečin v hrbtu,
nosečnosti ali poporodnega stanja) ali potrebujete ob telesni
dejavnosti zdravniški nadzor?

Razvrstitev glede na tveganje - po medicinski obrav¬
navi pred pričetkom vadbe

Pregledane osebe lahko razvrstimo v 4 glavne skupine (raz¬
rede):

• za razred A opredelimo posameznike brez očitnih znakov
bolezni in naprej v podrazrede: razred A-1 - očitno zdravi,
mlajši posamezniki, razred A-2 - očitno zdravi, ne glede na
starost, razred A-3 - osebe z zvečanim tveganjem;

• za razred B opredelimo bolnike s stabilnimi oblikami
srčno-žilnih bolezni (SŽB), sem spadajo primeri z znano,
stabilno SŽB z majhnim tveganjem ob intenzivni telesni
vadbi, ki pa je vseeno večje kot pri očitno zdravih;

• za razred C opredelimo bolnike s SŽB ob zmernem do ve¬
likem tveganju; to so bolniki z zmernim do velikim tve¬
ganjem za srčne zaplete med telesno vadbo in/ali nespo¬
sobnostjo za samouravnavanje dejavnosti oziroma razu¬
mevanje priporočene ravni dejavnosti;

• v razred D uvrstimo bolnike z nestabilnimi oblikami SŽB,
pri katerih je potrebna omejitev telesne dejavnosti.

Sistematično in individualizirano predpisovanje
telesne vadbe  - formula FIT(TP)

F = frequency - pogostnost (koliko dni tedensko)

I = intensity - intenziteta (npr. lahka, zmerna, huda)

T = time - trajanje (količina za posamezen trening / dan)

T = type - vrsta vadbe (npr. aerobna, za moč, gibljivost)

P = rate of progression in the programme - napredovanje
(postopno)

Povečanje srčno-žilne vzdržljivosti oziroma telesne
zmogljivosti se kaže v povečanju maksimalne aerobne ka¬
pacitete (V0 2max ), ki je neposredno povezana s FIT; z redno
telesno vadbo je mogoče doseči povečanje V0 2max  za  5-30 %.

Predpis tipa (vrste) telesne vadbe

Največje povečanje maksimalne porabe kisika (V0 2ma x)
dosežemo z aerobno vadbo, to je telesno dejavnostjo, ki
vključuje predvsem velike mišične skupine in je dolgotrajna,
ritmična, aerobna (primeri: sprehod, pohodništvo, tek, steper,
plavanje, kolesarjenje, veslanje, kombinirana ergometrija za
roke in noge, ples, drsanje, rolkanje, tek na smučeh, pleza¬
nje po vrvi ali vzdrži j ivostne igre). Ob predpisovanju progra¬
ma in posameznih elementov, ki popisujejo dejavnost,

Slika 1. Shematski prikaz enostavne formule za upoštevanje
vseh potrebnih prvin pri predpisovanju telesne vadbe

moramo upoštevati individualno variabilnost v veščini in za¬
dovoljstvu. Oboje ima velik vpliv na vztrajanje v programu
telesne vadbe in končne rezultate. Predvsem na račun večje¬
ga oziroma manjšega vpliva veščine za določeno vrsto de¬
javnosti so le-te razvrščene v nekaj skupin:

• skupina 1 - dejavnosti, ki jih je mogoče brez večjih težav
izvajati s konstantno intenzivnostjo - interindividualna va¬
riabilnost v porabi energije je sorazmerno majhna; pri¬
merne za natančnejši nadzor intenzivnosti vadbe, kot npr.
v zgodnjih obdobjih programa rehabilitacije: hoja, kole¬
sarjenje, ergometrija na tekoči preprogi / kolesu;

• skupina 2 - dejavnosti, pri katerih je poraba energije zelo
odvisna od veščine, vendar pa lahko predstavlja za do¬
ločenega posameznika konstantno intenzivnost; tudi pri¬
merne v zgodnjih obdobjih pridobivanja zmogljivosti, ven¬
dar pa je potrebno upoštevati vpliv veščine (izurjenosti) -
primeri: plavanje, tek na smučeh;

• skupina 3 - dejavnosti, pri katerih tako veščina kot inten¬
zivnost lahko zelo variirata; primerne za zagotavljanje
skupinskih interakcij in raznolikosti vadbe - pozorno je tre¬
ba proučiti njihovo primernost za zelo ogrožene posa¬
meznike z majhno zmogljivostjo oziroma tiste s simptomi
SŽB; upoštevamo in kolikor je mogoče zmanjšamo kompe¬
titivne dejavnike - primeri: športi, ki jih igramo z loparji, in
košarka. Za predpisovanje primerne telesne vadbe v pri¬
marni preventivi naj velja splošno priporočilo, da je naj¬
primernejša raznolika, redna in zmerna telesna dejavnost.
Upoštevamo načelo predpisovanja uravnotežene vadbe, ki
naj vsebuje okoli 50% aerobnih dejavnosti (vaje za pridobi¬
vanje in vzdrževanje telesne zmogljivosti) ter po 25% vaj za
moč (rezistenčna telesna vadba) oziroma vaj za gibljivost,
elastičnost, fleksibilnost (slika 2-na naslednji strani).

Vadba za povečanje (vzdrževanje) mišične moči
(zmogljivost) - rezistenčna vadba

Pomembna sestavina programov telesne vadbe so vaje, ki
služijo predvsem pridobivanju mišične moči. To vrsto aktiv-

30

Zdrav Var 2002; 41

Slika 2. Shematski prikaz načela predpisovanja uravnotežene
telesne vadbe

VZDRŽLJIVOST

aerobna vadba (50 %)

hitra hoja, steper
hoja po stopnicah
tek ("jogging")

y kolesarjenje
nogomet

ples

nosti imenujemo rezistenčna vadba in jo v klasični obliki iz¬
vajamo s prostimi ali fiksiranimi utežmi v posebnih orodjih.
V okviru promocije telesne dejavnosti za ohranjanje in
krepitev zdravja priporočamo krožno vadbo z utežmi oz.
orodji, z 10-15 ponovitvami in po 15-30 sekund počitka med
posameznimi postajami. Glede izboljševanja telesne zmo¬
gljivosti je rezistenčna vadba bistveno manj učinkovita od
aerobne, povprečno povečanje V0 2mal  je v območju le okoli
5%. Ima pa ta zvrst telesne vadbe nekatere ugodne pres¬
novne učinke, zmanjša se količina telesnega maščevja,
zmerno tudi vrednosti krvnega tlaka, izboljša se toleranca za
glukozo.

Povečanje mišične vzdržljivosti je značilno za aktivno
vključene mišice. Rezistenčne vaje zmerne intenzivnosti
naj bodo integralni del programov za povečevanje
(vzdrževanje) mišične moči in telesne zmogljivost in pro¬
gramov rehabilitacije različnih bolezni SŽ sistema. Mišično
moč in maso ter vzdržljivost pridobivamo po načelu pre¬
obremenitve (po načelu "overload"). Rezistenčna vadba je
koristna tudi za povečevanje kostne mase in moči vezivne¬
ga tkiva.

Mišično-skeletna elastičnost (fleksibilnost) - pomen
ohranjevanja gibljivosti

Tretjo zvrst telesne dejavnosti, ki jo predpisujemo v
okviru uravnotežene telesne vadbe, so vaje za pridobiva¬
nje oziroma vzdrževanje elastičnosti kostno-mišičnega
aparata, predvsem v spodnjem delu hrbta in zadajšnjem
delu mišičja stegna. Še posebej pomembne so te vaje za
populacijo starejših, pri katerih obstaja večja nevarnost
oziroma tveganje za pojav bolečine v križu. Poznamo tri
glavne skupine vaj za izboljševanje gibljivosti (tipe
razteznostnih tehnik);

• vaje statičnega raztezanja, kjer gre za počasno raztezanje
mišice do točke blagega nelagodja in potem vzdrževanje
položaja za daljše obdobje (običajno 10-30 sekund);

• vaje balističnega raztezanja, uporabljamo moment, ki se
ustvari s ponavljanimi gibi za mišični razteg in

• razteznostne vaje tipa PNF (proprioceptivna živčno-
mišična facilitacija), pri katerih s kombinacijo spreminja¬
jočih se gibov kontrakcije in sproščanja tako agonističnih
kot antagonističnih mišic povzročimo verjetno največje
izboljšanje gibljivosti.

Predpisovanje intenzivnosti telesne vadbe

Individualni dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati pred do¬
ločitvijo intenzivnosti vadbe:

• cilji programa telesne vadbe,

• telesna zmogljivost,

• morebitno jemanje zdravil, ki lahko vplivajo na frekvenco
srčnega utripa,

• tveganje za SŽ in/ali ortopedsko poškodbo,

• posameznikove želje glede aktivnosti.

Pri predpisovanju intenzivnosti telesne vadbe skušamo, kar
je najbolje mogoče, integrirati najpomembnejša potrebna ob¬
jektivna dejstva, vključno s kar se da zanesljivo opredelitvijo
odzivov na telesni napor: hemodinamičnih, presnovnih in
percepcijskih in upoštevanjem morebitnih dodatnih po¬
datkov, kot na primer vrednosti ventilacijskega oziroma lak-
tatnega praga. Dokončna analiza naj nam narekuje predpis
telesne vadbe, ki bo varna, z intenzivnostjo, ki jo bodo
posamezniki tolerirali, in ciljem za doseganje želene kalo¬
rične porabe.

Kalorični adaptacijski prag kot osnova za
predpisovanje programa telesne vadbe

Načrt vadbe temelji na določitvi kaloričnega praga.
Kalorično porabo med telesno dejavnostjo je potrebno
razumeti kot posledico interakcij med intenzivnostjo, tra¬
janjem in pogostnostjo vadbe. Nanjo vplivajo interindivi-
dualne razlike v veščini, koordinaciji in ekonomiki vadbe.
Glede na namen izvajanja programa telesne dejavnosti je
lahko opredelitev tega praga dokaj različna, pač glede na
to, ali želimo izboljšati telesno zmogljivost - povečati
V0 2max , shujšati ali, preprosto, v splošnem zmanjšati tvega¬
nja za prezgodnji razvoj kronične bolezni. Glede na smer¬
nice ACSM naj bi bil minimalni prag 200 kcal/dan (če pred¬
pišemo vadbo 4-krat/teden) in 300 kcal (3-krat/teden), kar
pomeni približno 1000 kcal/teden; za doseganje optimalne
ravni telesne dejavnosti pa naj bo cilj bližje 2000
kcal/teden, če to dopuščata splošno zdravstveno stanje in
zmogljivost.

Kalorično porabo med vadbo lahko približno ocenimo s
formulo, ki pomaga posamezniku razumeti posamezne ses¬
tavine predpisa telesne vadbe in obseg vadbe, ki je potreben
za doseganje določenih kaloričnih ciljev:

METi x 3,5 x telesna masa v kg / 200 = kcal/min

Fras Z. Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja

31

Tabela 2. Nekateri primeri zvrsti telesnih dejavnosti z oz¬
načeno intenzivnostjo v obliki metaboličnih ekvivalentov -
MET (I MET (metabolični ekvivalent) = 3,5 mL02/kg/min)

Ocena porabe z MET za intenzivnost dejavnosti je dovolj
zanesljiva za dejavnosti iz skupine 1, znana pa je znatna va¬
riabilnost v dejanski porabi MET za dejavnosti iz skupin 2 in
3. Predpisovanje telesne dejavnosti v obliki MET-ov je še
posebej elegantno uporabno za očitno zdrave in posamez¬
nike Z Visoko V0 2max .

Metode, ki temeljijo na frekvenci srčnega utripanja

Pri predpisovanju telesne dejavnosti se lahko s pridom
poslužimo znane linearne povezanosti med Fr max  in V0 2max
(slika 3). Velja upoštevati nekatere omejitve, kot npr. nekoliko
spremenjen odnos med tema parametroma v starejšem živ¬
ljenjskem obdobju ter možnosti interindividualnih razlik. Os¬
nova za določitev frekvenčnega območja predpisane de¬
javnosti naj bi bilo merjenje srčne frekvence med (sub)maksi-
malnim stopenjskim obremenitvenim testiranjem, kar pa v

% maksimalne srčne frekvence (Fr mix )
Intenziteta telesne aktivnosti

Slika 3. Povezanost med srčno frekvenco in porabo kisika.
Srčna frekvenca in poraba kisika naraščata sočasno linearno,
če smo vse bolj dejavni. Ker dosežemo največjo srčno
frekvenco nekoliko prej kot največjo porabo kisika, sta rela¬
tivna odstotka nekoliko različna. Vidimo, da 60% V02
pomeni približno 70% Fr max

praksi seveda ni vedno izvedljivo. Poslužimo se lahko stan¬
dardnih nomogramov. Vedno prepišemo priporočeni razpon
srčnih frekvenc, ob čemer ne smemo pozabiti na morebitno
prisotnost drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na opredelitev
Efmax in zaželenega frekvenčnega območja, kot na primer je¬
manje določenih vrst zdravil (npr. zaviralcev beta receptorjev).

Intenzivnost in trajanje telesne dejavnosti določata
kalorično porabo

Znano je, da je mogoče doseči podobno povečanje telesne
zmogljivosti oziroma SŽ vzdržljivosti bodisi s treniranjem z
majhno intenzivnostjo, ki dolgo traja, ali s krajšim, bolj in¬
tenzivnim treniranjem (ki pa lahko, predvsem pri starejših,
poveča tveganje za ortopedsko poškodbo!). Dandanes večina
programov poudarja treninge z majhno do zmerno inten¬
zivnostjo, ki trajajo dlje - tak pristop naj bi bil primeren za
večino posameznikov. Glede intenzivnosti velja splošno pri¬
poročilo strokovnih združenj, naj bodo odrasli aktivni na in¬
tenzivnosti 60-90% Fr max  (kar predstavlja 50-85% V0 2max  ali
rezerve Fr) oziroma pri 40-50% V0 2max  ob zelo nizki začetni
telesni zmogljivosti.

Predpis intenzivnosti aerobne vadbe po metodah do¬
ločitve območja srčne frekvence

Ciljni srčni utrip je 60-90% Fr max , kar ustreza 50-85%
V0 2max . Maksimalni srčni utrip (Fr max ) določimo najbolj ob¬
jektivno z obremenitvenim testiranjem, za širšo uporabo
(populacijsko), predvsem v primarni preventivi, pa določimo
Fr max  s formulo:

Fr max  = 220 utripov/min - leta starosti

Določanje območja priporočljivih frekvenc srčnega utripa
med telesno dejavnostjo po metodi rezerve srčne frekvence
(Karvonenova formula):
rezerva Fr = Fr max  - Fr mimv

Primer izračuna 50-85% rezerve Fr:
tarčno območje Fr = ((Fr mnx  - Fr minlv ) x 0,50 in 0,85) + Fr II1(r „ v

Predpis intenzivnosti telesne vadbe na osnovi ocene
subjektivne zaznave stopnje napora

Pri tem uporabljamo modificirano Borgovo lestvico zaz¬
nanega napora (RPE - Rate of Perceived Exertion) (13) (tabela
3). Poslužujemo se je predvsem v primerih, ko predpisujemo
intenzivnost telesne vadbe posameznikom, ki imajo težave s
palpacijo srčnega utripa ali v primerih, ko smo soočeni s spre¬
menjenim odzivom frekvence srčnega utripa na telesni napor
(na primer ob jemanju določenih zdravil). Izvirna Borgova
lestvica se razteza številsko v območju 6-20 (napor (RPE): ze¬
lo, zelo lahek pomeni vrednost 6-7, zelo lahek 9-10 (kar us¬
treza približno vrednosti 40% Fr max ), kot zmerno težek napor
13 (okoli 75% Fr max ), zelo, zelo težek napor pa kot vrednosti
1 9-20 (1 00% FR max ). Območje RPE, povezano s fiziološko pri-

32

Zdrav Var 2002; 41

lagoditvijo na telesno vadbo po tej lestvici je 12-16. Prilago¬
jena lestvica, ki jo skušamo uveljaviti tudi pri nas, ima razpon
točkovanja od 1-10 in jo prikazujemo v tabeli 3. Tu ustreza
intenzivnosti dejavnosti, ki je primerna za vzdrževanje SŽ
zdravja za območje 4-5 (40-50% Fr max ), vrednosti 6-7 (60-
85% Fr m „) pa predpišemo v programih vadbe za povečevan¬
je SŽ zmogljivosti.

Druga preprosta metoda, ki jo lahko priporočimo kar naj¬
širši populaciji "navidezno zdravih" (v primarni preventivi),
pa tudi bolnikom z očitnimi oblikami SŽB (sekundarna pre¬
ventiva), je prilagajanje intenzivnosti vadbe možnosti pogo-
vorjanja med dejavnostjo. Preprosto imenujemo to metodo
"pogovorni test" in temelji na priporočilu, naj bo posameznik
toliko dejaven, da se lahko še brez težav pogovarja s part¬
nerjem med samo dejavnostjo. Ob uporabi tega, za bolnike
zelo razumljivega priporočila, bo večina dejavnih pri vsaj
60% Fr max .

Če posameznik akutno zboli (npr. z influenco ali drugo
vrsto npr. okužbe dihal), naj z vadbo preneha oziroma
zmanjša njeno količino vse dotlej, dokler si ne opomore. Če
traja zdravljenje več kot 2-3 tedne, je potrebno telesno vad¬
bo pričeti na nižji ravni, da bi na nek način nadomestili bla¬
go izgubo telesne zmogljivosti.

Tabela 3. Subjektivni odziv na telesno dejavnost - prilagoje¬
na lestvica za oceno zaznanega napora (ratings of perceived
exertion - RPE), prilagojeno po (13)

Priporočila za predpisovanje aerobne vadbe

Študije so pokazale, da je za namen zmanjšanja umrljivosti
zaradi SŽB najprimernejša vadba z zmerno intenzivnostjo (na
ravni 40-60% V02 max  ali 4-7 kcal/minuto) (14, 15)) in vklju¬
čuje dejavnosti, kot so hitra hoja, čiščenje stanovanjskih pros¬
torov, delo na vrtu. Znano je tudi, da so koristi telesne de¬
javnosti za zdravje povezane tako s količino kot intenzivnos¬
tjo dejavnosti. Še posebej pomembno je spoznanje, da največ
pridobijo prav posamezniki, ki življenjski slog spremenijo iz
sedečega v območje zmerne vsakodnevne telesne dejavnosti.

Z raziskavami v zadnjih letih so dokazali, da je v zmanj¬
ševanju ogroženosti za koronarno bolezen hitra hoja prak¬
tično enako učinkovita kot intenzivna telesna dejavnost tako

v populacijah žensk (Nurses' Health Study) (16) kot tudi pri
starejših moških (17).

Ugledna svetovna strokovna združenja so še pred objavo
nazadnje omenjenih rezultatov pomembno spremenila
temeljne paradigme priporočenih modelov zvrsti in inten¬
zivnosti telesne dejavnosti, ki so bili osnova za svetovanje
glede telesne vadbe v 70. in 80. letih. Dolgo je namreč vel¬
jalo konvencionalno prepričanje, da je za zdravje koristna
samo intenzivna vadba, ki je bila osnovni element t. i. mode¬
la telesnega treninga za telesno zmogljivost. Zadnja skupna
priporočila ameriških strokovnjakov, vsebovana v skupnih
smernicah CDC in ACSM (Center for Disease Control and Pre-
vention in American College of Sports Medicine), pa privze¬
majo t. i. model telesne dejavnosti za zdravje, katerega os¬
novna značilnost je zasuk k spodbujanju zmerne telesne de¬
javnosti. Ta model edinstveno združuje dve podmeni, in sicer
zmerno intenzivnost in uveljavitev možnosti izvajanja inter-
mitentne dejavnosti. Slednje pomeni koncept, ki predpos¬
tavlja enake koristne učinke za zdravje, bodisi da dnevno
vadimo v eni neprekinjeni epizodi ali v več delih. Takim pri¬
poročilom so v veliki meri botrovale epidemiološke ugo¬
tovitve koristnih učinkov za zdravje ob aktivnostih, kot je npr.
vrtnarjenje ali druga hišna opravila. Ameriškim podobna so
britanska priporočila pa tudi skupna priporočila 3 evropskih
strokovnih združenj za preprečevanje koronarne bolezni v
klinični praksi. Vsa omenjena priporočila pomenijo v prvi
vrsti bistveno bolj stvarne cilje za sedečo odraslo populacijo,
ki želi zaživeti aktivneje. Ni utemeljenega razloga, da bi jih
ne sprejeli in skušali kar najširše udejaniti tudi v Sloveniji.

Glede telesne dejavnosti velja tako splošno priporočilo za
odraslo populacijo (skupno priporočilo CDC in ACSM iz le¬
ta 1995) (18), pa tudi skupna evropska priporočila več stro¬
kovnih združenj s področja srčno-žilne medicine (iz leta
1998) (19): ..."večino dni v tednu naj bo odrasla oseba skup¬
no aktivna na zmerni ravni 30 minut ali več."

Ob citiranih priporočilih je seveda nujno razjasniti
nekatere dileme. Prva v vrsti je nedvomno opredelitev "zmer¬
ne dejavnosti". Takšno intenzivnost je seveda najtežavneje
opredeliti, saj gre pri tem za velike interindividualne razlike
v zaznavanju intenzivnosti. Šlo naj bi za intenzivnost de¬
javnosti, kot jo posamezniku predstavlja hitra hoja, ob kateri
se vsaj malo spoti. Sicer spadajo v skupino dejavnosti te in¬
tenzivnosti (ki ustreza aktivnosti 3-6 MET ali 4-7 kcal/minu¬
to) še npr. rekreativno kolesarjenje, plavanje z zmernim na¬
prezanjem, od hišnih opravil pa npr. generalno čiščenje, pre¬
mikanje pohištva, pleskanje, košnja trave z motorno kosilni¬
co, ki jo potiskamo pred seboj itd.

Frekvenca (pogostnost) vadbe

Kolikokrat tedensko vadimo, je glede na načela predpiso¬
vanja vadbe z določitvijo tedenskega kaloričnega praga odvis¬
no od že izpeljane povezanosti z intenzivnostjo in trajanjem
telesne vadbe. Ključnega pomena je izhodiščna oziroma
trenutna telesna zmogljivost. Če je manjša od 3 MET, pred¬
pišemo več kratkih epizod telesne dejavnosti dnevno, v ob¬
močju 3-5 MET 1 -2 epizodi dnevno, ob zmogljivosti nad 5
MET pa 3-5 epizod tedensko. Število opravljenih treningov na

Fras Z. Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja

teden seveda ni nujno enako, spreminja se glede na kalorične
cilje, želje udeleženca v programu vadbe in omejitve zaradi
drugih značilnosti življenjskega sloga (omejitve glede časa,
družbe oz. partnerstva med dejavnostjo in podobno).

Trajanje vadbe

Na predpis trajanja velikokrat vplivajo časovne omejitve
vključenih "zdravih" posameznikov oziroma bolnikov, ki vpli¬
vajo tudi na pogostnost vadbe. Če teh omejitev ni, upošteva¬
mo, kolikor je mogoče, znana razmerja med tveganjem in ko¬
ristnostjo vadbe oziroma med predpisom raje dolgotrajnejše
vadbe z majhno do zmerno intenzivnostjo proti kratkotrajnejši
dejavnosti velike intenzivnosti. Povprečne priporočljive ener¬
getske (kalorične) cilje je mogoče še najbolje doseči v epizo¬
dah dejavnosti, ki trajajo 20-30 minut (v okviru česar sta iz¬
ključeni obdobje ogrevanja in ohlajanja). Priporočilo ACSM
(American Col lege of Sports Medicine) (18) glede trajanja je,
da naj bi dnevno izvajali 20-60 minut kontinuirane aerobne
dejavnosti, ob čemer v začetku programa aerobne vadbe pri¬
poročajo epizode trajanja 20-30 minut. Za zelo slabo zmo¬
gljive priporočajo dnevno več kratkih epizod po 10 minut.
Skupna evropska priporočila strokovnih združenj s področja
SZ medicine za preprečevanje koronarne bolezni v klinični
praksi (19) si zastavljajo kot splošen cilj glede redne, dina¬
mične aerobne telesne dejavnosti oziroma priporočilo za
zdravo populacijo 3-4 dni v tednu intenzivno dejavnost (50-
80% Fr max ), ki traja 30 minut, ali vsaj 30-minutno dejavnost
zmerne intenzivnosti večino/vse dni (6-krat/teden).

Intenzivnost in količina vadbe za izboljševanje
mišične moči (rezistenčna vadba)

Za očitno zdrave odrasle priporočamo:

Frekvenca (pogostnost): vsaj 2- do 3-krat tedensko
Intenzivnost: minim. 8-10 različnih vaj (za glavne mišične
skupine), 1 set = 8-12 ponovitev do točke utrujenosti
Time (trajanje): 10-30 sekund/razteg (ponavljanja: 3- do 5-
krat/razteg)

Tip (vrsta): vaje z uporabo uteži in druge standardne opreme

Vsaka vaja naj se izvede prek celotnega razpona giba, ob
čemer je potrebno nadzorovati tako fazo dviga (koncentrično)
kot spusta (ekcentrično fazo) rezistenčnih vaj. Ob tem velja
opozoriti na pomen vzdrževanja normalnega vzorca dihanja
in priporočilo, da izvajamo tovrstno vadbo, če je le mogoče,
s partnerjem (feedback, asistenca, motivacija).

Splošne smernice za predpisovanje dejavnosti za
doseganje in vzdrževanje gibljivosti

Frekvenca (pogostnost): vsaj 3 dni/teden

Intenzivnost: do položaja blagega nelagodja

Time (trajanje): 10-30 sekund/razteg (ponavljanja: 3- do 5-

krat/razteg)

Tip (vrsta): statično, z poudarkom na področju spodnjega dela
hrbta in stegna

Priporočljivo je, da vaje za raztezanje vključimo v obdob¬
ja ogrevanja in ohlajanja programov aerobnega pridobivan¬
ja zmogljivosti.

Napredovanje v programu telesne vadbe

Je odvisno predvsem od funkcionalne zmogljivosti,
zdravstvenega stanja, starosti in individualnih želja in ciljev v
zvezi s telesno dejavnostjo. Za očitno "zdrave odrasle osebe"
velja, da lahko v načelu ločimo 3 obdobja, in sicer začetni
stadij redne dejavnosti, stadij postopnega napredovanja in¬
tenzivnosti in trajanja in stadij vzdrževanja dosežene zmo¬
gljivosti. Pregledno so stadiji in njihove značilnosti prikazani
v tabeli 4. Podroben opis vsakega od posameznih stadijev pre¬
sega okvire tega prispevka.

Namesto zaključka - razkorak med priporočili in
vsakdanjo prakso

Če povzamemo, naj izvajanje strategije za povečevanje
telesne dejavnosti na ravni osnovnega zdravstva, tako v pri¬
marni kot sekundarni preventivi, upošteva pomen odmerka

Tabela 4. Pregleden prikaz postopnega napredovanja v programu telesne vadbe za "zdrave odrasle"

34

Zdrav Var 2002; 41

ali porabe določene količine energije v časovni enoti, obi¬
čajno v 1 tednu. Predstavljena priporočila v idealnih razme¬
rah predvidevajo tedensko 5-6 ur različnih vrst telesne de¬
javnosti. Program naj bo individualiziran in mora vključevati
tako aerobno kot rezistenčno vadbo. Koristne učinke redne
telesne dejavnosti je mogoče odlično dopolniti predvsem z
doslednim vztrajanjem v programih in dodatnimi primernimi
spremembami življenjskega sloga.

Kljub široko sprejetim priporočilom naj bi zdravstveno
osebje na vseh ravneh, predvsem pa v osnovni zdravstveni
dejavnosti, vsej opredeljeni populaciji svetovalo glede ko¬
ristnosti in primernih načinov redne telesne dejavnosti, zdrav¬
niki pa v praksi dejansko svetujejo le manjšini. Tako stanje
nam potrjujejo tudi že raziskave; ena izmed njih je pokaza¬
la, da sicer zdravniki nekoliko pogosteje priporočajo redno
telesno dejavnost v okviru sekundarne preventive ateroskle¬
roze, v bistveno manjši meri pa posameznikom z zvečano te¬
lesno težo oziroma debelim. Dejstvo, da v vsakdanji praksi
zdravniki ne svetujejo glede telesne dejavnosti mlajšim, še
zdravim odraslim, in predvsem tistim iz nižjih socialno¬
ekonomskih slojev, predstavlja eno od pomembnih izgub¬
ljenih priložnosti za koristno delo v okviru primarne preven¬
tive (20).

Literatura

1. Eysenck HJ, Nias DKB, Cox DN. Šport and personality. Adv Behav
Res Ther.. 1982;4:1 -56. Spirduso WW. Physical fitness, aging, and
psychomotor speed: a review. J Gerontol 1980; 35: 850-65.

2. Crews DJ, Landers DM. A meta-analytic revievv of aerobic fitness
and reactivity to psychosocial stressors. Med Sci Sports Exerc.
1987; 19: S114-S120.

3. Camacho TC, Roberts RE, Lazarus NB, Kaplan GA, Cohen RD.
Physical activity and depression: evidence from the Alameda
County Study. Am ) Epidemiol 1991; 134: 220-31.

4. Blumenthal JA, Fredrikson M, Kuhn CM, Ulmer RL, Walsh-Rid-
dle M, Appelbaum M. Aerobic exercise reduces levels of cardio-
vascular and sympathoadrenal responses to mental stress in sub-
jects vvithout prior evidence of myocardia! ischemia. Am J Car-
diol 1990; 65: 93-8.

5. Blumenthal JA, Emery CF, Walsh MA, Cox DR, Kuhn CM,
VVilliams RB, VVilliams RS. Exercise training in healthy type A
middle-aged men: effects on behavioral and cardiovascular re¬
sponses. Psychosom Med 1988; 50: 418-33.

6. Dishman RK. Compliance/adherence in health related exercise.
Health Psychol 1982; 1: 237-67.

7. Thompson PD, Funk EJ, Carleton RA, Sturner WQ. Incidence of
death during jogging in Rhode Island from 1975 through 1980.
JAMA 1982; 247: 2535-8.

8. Thompson PD. Benefits and risks of exercise training in patients
vvith coronary artery disease. JAMA 1 988; 259: 1537-40.

9. Mittleman MA, Maclure M, Tofler GH, Shervvood JB, Goldberg
RJ, Muller JE. Triggering of acute myocardial infarction by heavy
physical exertion - protection against triggering by regularexer-
tion. N Engl J Med 1993; 329: 1677-83.

10. VVillich SN, Levvis M, Lovvel H, Arntz H-R, Schubert F, Schroder
R. Physical exertion as a trigger of acute myocardial infarction.
N Engl J Med 1993; 329: 1684-90.

11. Anon. Guidelines to the evaluation of permanent impairment.
Chicago: American Medical Association, 1990.

12. Laukkanen R, Hynninen E. Priročnik za preizkus hoje na dva
kilometra. Ljubljana: Zdravstveni dom Ljubljana in CINDI
Slovenija, 1999: 1 - 46.

13. Borg GA. Psychophysical bases of perceived exertion. Med Sci
Sports Exerc 1982; 14: 377-81.

14. Fletcher GF, Balady G, Blair SN, Blumenthal J, Caspersen C,
Chaitman B, et al. Statement on exercise. Benefits and recom-
mendations for physical activity programs for ali Americans. A
statement for health professionals by the Committee on Exercise
and Cardiac Rehabilitation of the Council on Clinical Cardiolo-
gy, American Heart Association. Circulation 1 996; 94: 857-862.

15. Blair SN, Kohl HW III, Barlovv CE, Paffenbarger RS Jr, Gibbons
LVV, Macera CA. Changes in physical fitness and all-cause mor-
tality. A prospective study of healthy and unhealthy men. JAMA
1995; 273: 1093-8.

16. Manson JAE, Hu FB, Rich Edvvards JW, et al. A prospective study
of vvalking as compared vvith vigorous exercise in the prevention
of coronary heart disease in vvomen. N Engl J Med 1999; 341:
650-8.

17. Hayashi T. Osaka Health Study Report. Ann Intern Med 1999;
130: 21-6.

18. Pate RR, Pratt M, Blair SN, Haskell WL, Macera CA, Bouchard
C, Buchner D, Ettinger W, Heath GW, King AC, et al. Physical
activity and public health: a recommendation from the Centers
for Disease Control and Prevention and the American Collegeof
Sports Medicine. JAMA 1995; 273: 402-407.

19. Wood D, De Backer G, Faergeman O, Graham I, Mancia G,
Pyorala K, for the Task Force. Prevention of coronary heart dis¬
ease in clinical Practice. Recommendations of the Second Joint
Task Force of European and other Societies on Coronary Preven¬
tion. Atherosclerosis 1998; 140: 2: 199-270.

20. Wee CC, McCarthy EP, Davis RB, Phillips RS. Physician coun-
selling about exercise. JAMA 1999; 282: 1583-8.

Zdrav Var 2002; 41; 35-37

35

DESETLETJE GIBAL 2000-2010

Radko Komadina, Mateja Rok Simon

UDK/UDC: 616.7

DESKRIPTORJI: bolezni gibal; Svetovna zdravstvena organizacija

IZVLEČEK - Bolezni, poškodbe in okvare mišično-skeietnega sistema
predstavljajo najpogostejši vzrok dolgotrajnih bolečin, zmanjšanje
delovne sposobnosti in kakovosti človekovega življenja. Prizadene¬
jo stotine milijonov ljudi po vsej zemeljski obli. Zaradi daljšanja živ¬
ljenjske dobe in vse hitrejšega življenjskega tempa bolezni in poškod¬
be gibal v naraščajočem obsegu povzročajo zaskrbljenost pri načrto¬
valcih zdravstvene politike. Namen obstoječega projekta Svetovne
zdravstvene organizacije je najti učinkoviti način za zmanjšanje to¬
vrstne problematike.

BONE AND JOINT DECADE 2000-2010

DESCRIPTORS: musculoskeletal diseases; VVorld health organization

ABSTRACT - Musculo-sceletal conditions are crippling diseases that
are the most common causes of severe long-term pain and physical
disability, affecting hundreds of millions of people across the world.
The extent of human suffering is expected to worsen as people live
longer and the number ofaccidents increases. Resuiting health prob-
lems will cause significant economic burden, escaiating the amount
of money that governments will need to spend and potentially deny-
ing patients the right to necessary treatments and rehabilitation.

Uvod

Na pobudo Kofija Anana je Svetovna zdravstvena organi¬
zacija proglasila začetek novega tisočletja za desetletje gibal
2000-2010 (Bone and Joint Decade, BJD). Predsednik med¬
narodnega komiteja za ta projekt je prof. Lars Lidgren. Marca
2001 je bilo pridruženih članic 46 z več kot 750 strokovnimi
združenji in združenji bolnikov, ki trpijo zaradi posledic
bolezni in poškodb gibal. Projekt BJD je mednarodna, neod¬
visna, neprofitna organizacija, ki deluje v sodelovanju z Orga¬
nizacijo združenih narodov, Svetovno zdravstveno organi¬
zacijo in Svetovno banko. V svoji strategiji je zapisala, da želi
osvestiti javnost o rastočem družbeno-ekonomskem bremenu
bolezni in okvar gibal, spodbuditi bolnikovo lastno skrb za
uspešno zdravljenje bolezni in okvar gibal, spodbuditi
stroškovno učinkovito preventivo in zdravljenje bolezni in okvar
gibal, kar pa zahteva nadaljnje raziskovalno delo za večje
razumevanje mišično-skeletnih bolezni in okvar. 16. marca
2001 je bila ustanovljena slovenska skupina izvedencev NAN
Slovenije (National Action Network Slovenia). Zaradi zaskr¬
bljujočega naraščanja deleža starejših ljudi med prebival¬
stvom razvitih držav, globalnega naraščanja števila poškodb,
vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in
poškodb hrbtenice so NAN Slovenije pridruženi strokovnjaki
s področja ortopedije, fiziatrije, revmatologije, travmatologi¬
je, endokrinologije, ginekologije, socialne medicine, medi¬
cine dela, družinske medicine in sorodnih področij. Na glav¬
nih področjih: bolezni in okvare hrbtenice, vnetne in degene¬
rativne bolezni sklepov (artritis-artroza), revmatična obolenja,
osteoporoza in poškodbe gibal je bilo potrebno ugotoviti pos¬
netek stanja in izdelati področne strategije. Pri tem je ne¬
pogrešljivo delovanje društev bolnikov in bolnic za posamez¬
ne bolezni (Patient Oriented Societies). Na področju osteo¬
poroze in revmatičnih bolezni takšna društva že zgledno delu¬
jejo, nujno pa je ustanoviti takšna društva še za področje živ¬
ljenja z bolečino v križu in za skupino bolnikov s sklepnimi

vsadki.

Članice BJD imajo svoj logotip (slika 1), uporabljajo ga na
vseh publikacijah in strokovnih srečanjih. Kot podporni člani
so dobrodošli proizvajalci ortoz in kostno-kirurških vsadkov,
zdravil in vsi drugi, ki želijo tvorno sodelovati s projektom.
BJD se ne sme zlorabiti v komercialne namene.

Slovenia

National Action Nctumrk
mmmm mmmm

Slika 1. Logotip NAN Slovenije

V razvitem svetu že nekaj desetletij močno narašča delež
starejših ljudi med prebivalstvom (1), hkrati s tem pa prihaja
tudi do globalnega naraščanja števila poškodb udov, vnetnih
in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in poškodb
hrbtenice (2). Prvi korak k preprečevanju bolezni in poškodb
gibal je dober sistem zbiranja in spremljanja podatkov o bo¬
leznih in poškodbah ter njihovih posledicah, na podlagi ka¬
terih se identificirajo največji zdravstveni problemi in najbolj
ogrožene skupine prebivalcev (3, 4). Na prednostnih področ¬
jih smo ugotovili vzroke za nastanek bolezni in poškodb,
opredelili dostopnost in občutljivost problema za prepreče¬
vanje ter razpoložljive ukrepe (5, 6).

Materiali in metode

V uvodni analizi so bili obdelani podatki o umrljivosti, hos¬
pitalizacijah, ugotovljenih stanjih v specialističnih ambulan¬
tah, začasni odsotnosti z dela in rehabilitaciji zaradi bolezni
in poškodb mišičnoskeletnega sistema (MKB-10, poglavje XI-

D °C. dr. R. Komadina, dr. med., Nacionalni koordinator BJD, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje

Asist. M. Rok Simon, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja RS, Trubarjeva cesta 2,1000 Ljubljana

36

Zdrav Var 2002; 41

II - M00-M99 in poglavje XIX - S00-T98) iz nacionalnih zbirk
podatkov zdravstvene statistike za leto 1999.

Vir podatkov o umrlih je Baza podatkov o umrlih. Vir po¬
datkov o hospitalizacijah sta Evidenca poškodb, ki zahteva¬
jo zdravljenje v bolnišnici, in Evidenca zastrupitev, ki zahte¬
vajo zdravljenje v bolnišnici. Podatki o ugotovljenih stanjih
v specialističnih ambulantah izvirajo iz Zbirke podatkov zu-
najbolnišnične statistike (specialistične ambulante) (ZUB-
STAT), vir podatkov o začasni odsotnosti z dela je Evidenca
začasne in trajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb,
nege, spremstva in drugih vzrokov. Podatke o ambulantnem
in bolnišničnem zdravljenju na rehabilitaciji smo dobili iz
Evidence o ambulantni in bolnišnični fizikalni medicini in re¬
habilitaciji bolnikov. Upravljalec vseh zbirk podatkov je In¬
štitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Vir podatkov
o stalnih prebivalcih Slovenije je Centralni register prebival¬
stva Republike Slovenije.

Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS na
operacijskem sistemu UNIX. Izračunane so bile starostno in
po spolu specifične stopnje umrljivosti ter obolevnosti s po¬
močjo podatkov o številu prebivalcev v letu 1999.

Umrljivost

V Sloveniji je v obdobju 1995-1999 vsako leto umrlo
povprečno 1.721 ljudi zaradi poškodb in zastrupitev (7).
Poškodbe in zastrupitve so glavni vzrok umrljivosti otrok, sta¬
rih 1-14 let, mladostnikov in mlajših odraslih v starosti 20-44
let, umrljivost moških zaradi poškodb pa je dvakrat večja kot
pri ženskah (7). Kot osnovni vzrok smrti so se najpogosteje
pojavljale poškodbe glave (23,3%), poškodbe, ki zajemajo
več telesnih področij (12,2%), poškodbe kolka in stegna
(11,8%) in toksični učinki snovi, predvsem nemedicinskega
izvora (6,9%).

Zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema je v letu 1999
umrlo 37, zaradi poškodb pa 322 ljudi. Kot osnovni vzrok smrti
je bil največkrat zabeležen zlom stegnenice (171), poškodbe
gibal, ki zajemajo več telesnih področij (71), zlom vratu (26)
in zlom reber, prsnice, prsne hrbtenice (17). Med zlomi steg¬
nenice prevladujejo "zlomi vratu stegnenice" (39,2%) in
"pertrohanterni zlomi" (35,7%). Neopredeljenih zlomov je
bilo 20,5%.

Hospitalizacija

V Sloveniji je vsako leto hospitaliziranih zaradi bolezni
mišičnoskeletnega sistema 18.578, zaradi poškodb pa 16.859
ljudi. Med vzroki za hospitalizacijo se najpogosteje pojavlja
bolečina v hrbtu (3.167), zlom goleni, skočnega sklepa
(2.805), zlom stegnenice (2.759) in artroza kolka (2.695).
Zaradi artroze kolka je bilo zabeleženih tudi največje število
oskrbnih dni (40.534) v slovenskih bolnišnicah, sledijo pa
bolečine v hrbtu (35.236). Med najpogostejšimi vzroki je hos¬
pitalizacija trajala povprečno najdalj pri artrozi kolka (15,0
dni), seropozitivnem revmatoidnem artritisu (12,1 dni) in
artrozi kolena (11,3 dni).

Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb

Podatki o začasni odsotnosti z dela zaradi bolezni in
poškodb mišičnoskeletnega sistema odsevajo obolevnost, ki
je bila zabeležena že v podatkih o hospitalizacijah in ugo¬
tovljenih stanjih v specialističnih ambulantah. Daleč na prvem
mestu po pogostosti vzrokov za začasno odsotnost z dela je
bolečina v hrbtu (49.829), sledijo pa izpah, izvin, nateg skle¬
pov in vezi skočnega sklepa, stopala (9.824) in druge bolezni
hrbta (8.310). Bolečine v hrbtu so zahtevale tudi največ dni
začasne odsotnosti z dela (1.352.067 dni) (slika 2). Najdaljše
povprečne odsotnosti z dela so bile zabeležene pri zlomu
goleni, skočnega sklepa (110,5 dni) in okvarah medvretenčne
ploščine (Th, ThL, LS) (70,9 dni).

Bolečina v hrbtu

Izpah,nateg skl. in vezi skočnega skl., stopala
Izpah,nateg skl. in vezi kolena
Izpah,nateg skl. in vezi na vratu
Druge bolezni hrbta
Zlom goleni, skočnega sklepa
Okvare medvret.plošč. (Th, ThL, LS)
Zlom zapestja, roke

Št. dni začasne odsotnosti z dela (v tisočih)

Vir: Zbirka podatkov začasne in trajne odsotnosti z dela, IVZ RS

Slika 2. Število dni začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni
in poškodb mišičnoskeletnega sistema, Slovenija, 1999

Rehabilitacija

Med vzroki za obravnave na bolnišnični rehabilitaciji pre¬
vladujejo bolečina v hrbtu (4.797), druge bolezni hrbta (1.903)
in artroza kolka (1.530), zaradi katerih je bilo zabeleženih tu¬
di največ oskrbnih dni. Povprečno najdaljše zdravljenje na
bolnišnični rehabilitaciji so zahtevali zlom stegnenice (17,2
dni), zlom goleni, skočnega sklepa (14,9 dni) in seropozitivni
revmatoidni artritis (14,1 dni).

Na osnovi analize razpoložljivih podatkov zdravstvene sta¬
tistike, dostopnosti in občutljivosti problemov za preprečeva¬
nje ter razpoložljivosti učinkovitih ukrepov so bila določena
naslednja prednostna področja delovanja N AN Slovenije:

1. poškodbe gibal;

2. bolezni, okvare in poškodbe hrbtenice;

3. vnetne in degenerativne spremembe na sklepih (artritis,
artroza);

4. osteoporoza in zlomi zaradi krhkosti kosti;

5. revmatična obolenja gibal.

Strategije NAN Slovenije v zvezi s poškodbami gibal

• Izboljšati zdravstveno vzgojo ogroženih skupin prebival¬
stva o nevarnostih in preprečevanju poškodb.

Komadina R, Rok Simon M. Desetletje gibal 2000-2010

37

• Spremeniti bivalno in delovno okolje v smislu izboljšanja
varnosti in odprave arhitektonskih ovir.

• Podpreti nastanek preventivnih programov na lokalni ravni.

• Vgraditi kulturo varnosti v izobraževalne programe na vseh
stopnjah.

• Izboljšati kakovost zdravljenja (vzpostavitev Nacionalnega
registra travme, organizacija centrov za poškodbe).

• Spremeniti zakonodajo, predpise in standarde za dosega¬
nje večje varnosti ljudi v bivalnem in delovnem okolju.

Strategije NAN Slovenije s področja bolezni, okvar in

poškodb hrbtenice

• Doseči zdravstveno vzgojo prebivalstva in izobraževanje
pedagoškega kadra in delodajalcev o preprečevanju okvar
hrbtenice.

• Delovanje društev bolnikov in bolnic za posamezne
bolezni (Patient oriented societies).

• Zdravstvena vzgoja bolnikov z bolečinami v križu za spod¬
bujanje spremembe življenjskih navad (Šola telesne de¬
javnosti).

• Odprava arhitektonskih ovir za ovirane.

• Izboljšati diagnosticiranje in zdravljenje v osnovni zdrav¬
stveni dejavnosti (splošne ambulante, patronažna služba).

• V bolnišnicah izboljšati diagnosticiranje in beleženje dia¬
gnoz, ki so vzrok za bolečine v hrbtu.

• Izboljšati dostopnost do specialistične ortopedske dejav¬
nosti v vseh delih Slovenije.

Strategije NAN Slovenije s področja vnetnih in

degenerativnih bolezni sklepov (artritis artroza)

• Vzpostaviti zdravstveno vzgojo za zdrav način življenja in
preprečevanje padcev.

• Osveščati možne bolnice o nadomestnem hormonskem
zdravljenju.

• Zgodnje odkrivanje bolnic in zdravljenje (izboljšati dostop¬
nost merjenja mineralne kostne gostote).

• Oblikovati merila za podeljevanje koncesij za merjenje
mineralne gostote kosti in poenotiti kalibriranje naprav.

• Omogočiti izvajanje nadzora zdravljenja pri bolnicah z na¬
domestnim hormonskim zdravljenjem (UZ merjenje debe¬
line endometrija, mamografija).

• Izobraževanje splošnih zdravnikov in kirurgov o pravilnem
ravnanju pri sumu na osteoporozo pri potencialno ogroženi
populaciji.

• Izboljšati dostopnost do rehabilitacije v zdravilišču.

Strategije NAN Slovenije s področja revmatičnih obolenj

• Izboljšati dostopnost rehabilitacije v zdravilišču.

• Osveščanje javnosti o naraščajočem družbenoekonomskem
bremenu degenerativnih in vnetnih revmatičnih bolezni.

• Zdravstvena vzgoja prebivalstva za zmanjšanje dejavnikov,
ki pospešujejo sklepne okvare.

• Izobraževanje in zdravstvena vzgoja revmatičnih bolnikov
o načinih zdravljenja z zdravili in o pomenu fizikalnega
zdravljenja.

• Doseči dosegljivost novejših, učinkovitih in varnejših pro-
tirevmatičnih zdravil za slovenske bolnike.

• Povečati dostopnost zdraviliškega zdravljenja za revmatične
bolnike.

• Izboljšati sodelovanje družinskih zdravnikov pri obravnavi
in vodenju revmatičnih bolnikov.

• Spremeniti zakonodajo, predpise in standarde za boljšo pri¬
lagoditev urbanega okolja invalidnim osebam.

Zaključek

Ekspertna skupina NAN Slovenija je v prvem letu svojega
delovanja prepoznala probleme s področja poškodb, bolezni
in okvar gibal, jih razvrstila in določila subjekte, potrebne za
njihovo reševanje. V naslednjih korakih je potrebno poiskati
skupne interese z Zavodom za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Do sedaj smo delovali uspešno tudi zaradi velike
podpore Ministrstva za zdravje in Urada WHO pri tem min¬
istrstvu. Naslednji koraki bodo povezani z iskanjem finančnih
rešitev, za kar bo interes ministrstva še toliko pomembnejši.

Literatura

1. Malačič J. Staranje prebivalstva. Zdrav Var, 1988; 27: 75-82.

2. Lidgren L, et al. Declaration of intent BJD. Acta Orthop Scand,
1998; suppl. 218: 81.

3. Melbourne Declaration on lnjury Prevention and Control. 3rd In¬
ternational Conference on lnjury Prevention and Control. Mel¬
bourne: Commonvvealth Department of Health and Family Ser¬
vices and The VVorld Health Organization, 1996.

4. Ruzicka LT, Lopez DA. The useof cause ofdeath statistics for he-
alth situation assessment: national and international experiences.
Wld Hlth Statist Quart, 1990; 43: 249-58.

5. Melbourne Declaration on lnjury Prevention and Control. 3rd In¬
ternational Conference on lnjury Prevention and Control. Mel¬
bourne: Commonvvealth Department of Health and Farni ly Servi¬
ces and The VVorld Health Organization, 1996.

6. Roberts I. Research priorities for injury prevention. Injury Pre¬
vention, 2001; 7: 2-3.

7. Rok Simon M. Poškodbe-javnozdravstveni problem v Sloveniji. V:
Poškodbe - njihovo preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija. 7.
Krkini rehabilitacijski dnevi. Otočes: krka zdravilišča, 2001: 7-15.

38

Zdrav Var 2002; 41; 38-43

BOLEZNI KOSTI, MIŠIC IN VEZIVNEGA TKIVA V POVEZAVI Z OBREMENITVAMI
V POSAMEZNIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH

Metka Teržan

UDK/UDC: 616.7

DESKRIPTORJI: bolezni gibal, bolniški stalež

IZVLEČEK - V prispevku je prikazano zdravstveno stanje delavcev s
pomočjo proučevanja zbirke podatkov o bolniškem staležu. Izpos¬
tavljene so bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva kot najpomemb¬
nejši razlog začasne nezmožnosti za delo pri nas in v svetu.

Za analizo smo uporabiti zbirko podatkov o bolniškem staležu, katere
nosilec je Inštitut za varovanje zdravja RS in ki nastaja na podlagi
Potrdil o zdravstveno upravičeni zadržanosti od dela.

Podatki kažejo večjo ogroženost delavk, predvsem med 40. in 50.
letom starosti. Izpostavljajo težave z ledveno hrbtenico, vodilno te¬
žavo v tej skupini, ki je enako zastopana pri obeh spolih, in težave z
vratno hrbtenico, ki pesti predvsem ženski del populacije.

Medtem ko pri moških s težavami v križu prevladujejo odsotnosti z
dela v dejavnostih, kot so rudarstvo in gozdarstvo, pa so pri ženskah
v ospredju proizvodne dejavnosti z drugimi specifičnimi obremenit¬
vami in škodljivostmi.

Pri začasni odsotnosti z dela zaradi težav z vratno hrbtenico je iz ran¬
ga gospodarskih dejavnosti razvidno, da je pri obeh spolih  v ospred¬
ju proizvodna dejavnost - torej podobne obremenitve in škodljivosti
na delovnem mestu.

Zaradi velikih razlik  v vrsti ogroženosti in značilnostih populacije, s
katero imamo opravka, se je potrebno priprave preventivnih pro¬
gramov za bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva lotiti kompleksno
in predvsem z različnih zornih kotov ob podpori strokovnjakov raz¬
ličnih strok.

Uvod

Analize bolniškega staleža kažejo, da so med vodilnimi raz¬
logi za odsotnost z dela v vseh državah v Evropi, pa tudi v
Združenih državah Amerike, bolezni kosti, mišic in vezivne¬
ga tkiva (1,2, 3, 4, 5). Medtem ko je bilo v preteklosti težišče
raziskav na tistih boleznih, ki povzročajo največjo umrljivost
- to so srčnožilne bolezni in novotvorbe (6, 7), pa se je interes
danes že preusmeril tudi na bolezni, ki povzročajo največ
odsotnosti z dela (1).

Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva povzročajo z različni
vzročni dejavniki (8, 9) in njihovo proučevanje in priprava
programov za preprečevanje so izredno zapleteni. Iskanje do¬
ločenih zakonitosti: populacije z večjim tveganjem, delovne¬
ga okolja s tveganjem in drugih dejavnikov tveganja je lahko
v pomoč pri poskusu zmanjševanja bremena, ki ga te bolezni
prinašajo posamezniku, delodajalcu in celotni družbi.

V našem prispevku smo na podlagi obstoječih podatkov o
priznanem bolniškem staležu, ki jih vodi Inštitut za varova¬
nje zdravja RS, poskušali opredeliti nekatere značilnosti od¬
sotnosti z dela zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva.

DISEASES OF MUSCULOSCELETAL SYSTEM AND CONNECTIVE
TISSUE IN CONNECTION WITH BURDENINC IN INDIVIDUAl
ECONOMIC ACTIVITIES

DESCRIPTORS: musculoskeletal diseases, sick leave

ABSTRACT - Health status ofworkers is presented based on data col-
lection concerning sick-leave. Musculosceletal disorders as the most
important cause for temporary absence from work with us and glo-
bally, have been pointed out.

Database concerning sick-leave, the holder ofvvhich is the Institute
of Public Health of the Republic of Slovenia and which is gathered
on the basis of Certificate of medically justified absence from work,
were used for analysis.

Data show a greater risk for workwomen, especially between 40 and
50 years ofage. They expose lumbar spine disorders as a leading trou-
ble in this group which is equally represented in both sexes and cer-
vical spine disorders which are more frequent in female population.
While in men with backache, the absence from work prevails in min-
ing industry and in forestry, in women production activities with ot-
her specific burdenings and hazards are in the foreground.
Temporary absence from work owing to cervical spine disorders in
production activities shows, that economic activity is in the fore¬
ground in both sexes - which indicates similar burdenings and ha¬
zards at the workplace.

Due to big differences in risks and characteristics of population, it is
necessary to tackle the preventive programmes for the diseases ol
musculosceletal system and connective tissue in a complex way, es-
pecially considering different aspects with the help of experts from
different professions.

Iskali smo najbolj ogrožene skupine delavcev, najpogostejše
težave in povezavo teh težav z gospodarsko dejavnostjo, v
kateri so delavci zaposleni.

Materiali in metode

V Sloveniji podatke o bolniškem staležu zbirajo na na¬
cionalni ravni na Inštitutu za varovanje zdravja RS za vse de¬
lavce, zaposlene v vseh gospodarskih dejavnostih. Zbirka
podatkov nastaja na podlagi Potrdil o zdravstveno upra¬
vičeni odsotnosti od dela pri posameznih izbranih zdrav¬
nikih splošne prakse, ki imajo po pogodbi z Zavodom zs
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravico, da
odobravajo bolniški stalež. Ob vsakem izdanem Potrdilu o
upravičeni zadržanosti od dela se na magnetni medij zapiše
nabor podatkov, ki je enoten za potrebe ZZZS in nacionalne
statistike. Na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo
(ZZV) podatke pregledajo in jih agregirajo v posebni obliki
za finančno-zavarovalniške analize in za sociainomedi-
cinske analize.

M. Teržan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad za varnost in zdravje pri delu, Vojkova 4,1000 Ljubljana

Teržan M. Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih

39

Za prikaz stanja bolniškega staleža zaradi bolezni kosti,
mišic in vezivnega tkiva je bil pripravljen del podatkov s
posebnim programom Tabele-BS, del podatkov s programom
SPSS 8.0 for Windows, del podatkov pa je povzet po objav¬
ljenih analizah.

V analizi podatkov za leto 2000 je izračunan indeks po
spolu in starostnih skupinah za XIII. poglavje Mednarodne
klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za
statistične namene (10).

Podatki so prikazani posebej po sklopih, ločeno za hrbteni¬
co in sklepe, in sicer:

1. M00-M2S - artropatije

2. M30-M36 - sistemske vezivnotkivne bolezni

3. M40-M43 - dorzopatije

4. M45-M49 - spondilopatije

5. M50, M53.0, M53.1, M54.0, M54.2 - dorzopatije vratne
hrbtenice,

6. M51, M53.2, M53.3, M54.3, M54.4, M54.5 - dorzopati-
ja ledvene hrbtenice,

7. M54.1 - radikulopatije

8. M53.8, MS3.9, M54.6, M54.8, M54.9 - druge dorzopatije

9. M60-M79 - motnje mehkega tkiva

10. M80-M94 - osteopatije in hondropatije

11. M95-M99 - drugo

Ti sklopi so analizirani po spolu, skupaj in za vsako starost¬
no skupino posebej ter po gospodarskih dejavnostih.

Podatke o bolniškem staležu izražamo v odstotkih ali in¬
deksih:

Odstotek bolniškega staleža (% BS) je odstotek izgubljenih
koledarskih dni (ali delovnih dni ali efektivnih ur) na enega
zaposlenega delavca.

Indeks frekvence (IF) je število primerov bolniškega staleža
na 100 zaposlenih delavcev.

Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela - resnost (R) je
število izgubljenih dni na eno bolezensko odsotnost z dela.
Resnost se običajno izrazi v koledarskih dneh, lahko pa je tu¬
di v delovnih dneh.

Indeks onesposabljanja (IO) je število izgubljenih dni na
enega zaposlenega delavca. Tudi v tem indeksu so lahko iz¬
gubljeni dnevi samo delovni dnevi, vendar je to treba pou¬
dariti v razlagi.

bolniškega staleža zaradi teh bolezni povzročajo bolezni, ki
bi jih lahko združili v podskupino dorzopatije ledvene
hrbtenice, ki so pri obeh spolih skoraj enako zastopane. Sledi¬
jo artropatije, spet s podobno zastopanostjo med spoloma, in
dorzopatije vratne hrbtenice, kjer prevladuje prizadetost
ženske delovne populacije.

IO

0 1 2 3 4 5 6

Slika 1. Število izgubljenih dni na zaposlenega delavca po
izbranih poglavjih MKB-10 po spolu, Slovenija, 2000

IO

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20 1,40 1,60 1,80

Slika 2. Število izgubljenih dni na zaposlenega po sklopih
bolezni gibal in po spolu, Slovenija, 2000

Velika razlika v višini bolniškega staleža je tudi po starost¬
nih skupinah. Vendar pa so tudi tu razlike med spoloma v ra¬
zličnem življenjskem obdobju različne. Delavke so izrazito
večkrat začasno nezmožne za delo zaradi bolezni kosti, mišic
in vezivnega tkiva predvsem med 40. in 59. letom, prej in kas¬
neje pa te razlike niso tako izrazite (slika 3).

Rezultati

Na sliki 1 vidimo, da so pri delavcih - moških prvi razlog
odsotnosti z dela poškodbe (na delu in izven dela), na rugem
mestu pa so bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva, medtem
ko so pri ženskah že v vseh zadnjih 11 letih, kar imamo
možnost spremljanja bolniškega staleža po skupinah bolezni,
na prvem mestu bolezni kosti, mišic in vezivnega t iva,
medtem ko so poškodbe na drugem mestu. Vsi ostali raz ogi
povzročajo bistveno manj odsotnosti z dela.

V skupini bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva so vštete
različne bolezni, ki smo jih razdelili v posamezne^ s ope
(glej: Materiali in metode). Iz slike 2 vidimo, da daleč največ

star.sk.

Slika 3. Število izgubljenih dni na delavca zaradi bolezni
gibal po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2000

40

Zdrav Var 2002; 41

3,50

3.00

do 19 let 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69

star.sk.

Slika 4. Število izgubljenih dni na zaposlenega po spolu in
starostnih skupinah zaradi dorzopatij ledvene hrbtenice

Ta razlika med spoloma je še manj izrazita pri dorzopati-
jah ledvene hrbtenice, čeprav bi iz različnih dejavnikov tve¬
ganja celo pričakovali, da bo ta odsotnost z dela v večji meri
prisotna pri moških v vseh starostnih obdobjih (slika 4).

■ moški
d ženske

Slika 5. Število izgubljenih dni na zaposlenega po spolu in
starostnih skupinah zaradi dorzopatij vratne hrbtenice

Povsem drugačna je situacija pri težavah z vratno hrbteni¬
co, kjer prevladuje odsotnost žensk v vseh starostnih skupinah
(slika 5).

Ker težave s hrbtenico v veliki meri povezujemo s speci¬
fičnimi lastnostmi delovnega mesta (T), smo v nadaljnjih ta¬
belah prikazali pogostnost posameznih težav po gospo¬
darskih dejavnostih. V prvem delu prikazujemo tabele v zvezi
z diagnozo bolečina v križu (oznaka v MKB-10 je M54.5)
ločeno po spolu in po rangu odsotnosti z dela v posameznih
gospodarskih dejavnostih.

Iz rangov v obeh tabelah vidimo, da so razlike med obre¬
menitvami na delovnih mestih pri moških in ženskah še ved¬
no pomembne. Medtem ko pri moških prevladujejo odsot¬
nosti z dela v dejavnostih, kot so rudarstvo in gozdarstvo, pa
so pri ženskah v ospredju razne proizvodne dejavnosti z
drugimi specifičnimi obremenitvami in škodljivostmi.

V tabeli 2 prikazujemo prisotnost težav z vratno hrbtenico
v posameznih gospodarskih dejavnostih po rangu in po spolu.

Pri začasni odsotnosti z dela zaradi težav z vratno hrbteni¬
co je iz ranga gospodarskih dejavnosti razvidno, da je pri
obeh spolih v ospredju proizvodna dejavnost - torej podob¬
ne obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu. V tej
tabeli bi bilo potrebno pri moških opozoriti na visok rang de¬
javnosti Zdravstvo in socialno varstvo (5. mesto), ki pri žen¬
skah sploh ni med prvimi desetimi dejavnostmi, in Rekreacij¬
ske, kulturne in športne dejavnosti, ki se nahajajo na 10. mes¬
tu in izstopajo z izredno dolgo povprečno odsotnostjo z dela
- skoraj 2 meseca.

Ob primerjavi obeh tabel ugotavljamo, da so gospodarske
dejavnosti, v katerih se te bolezni pojavljajo, v glavnem raz¬
lične.

Razprava

Bolniški stalež kot kazalec zdravstvenega stanja je
uporaben v smislu opozarjanja na zdravstvene probleme v
aktivni populaciji. Posebej pri opazovanju skupin diagnoz je
veljavnost diagnoz, ki jo je pokazala Švedska študija, okrog
88-odstotna (1 6).

Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva so še vedno problem
številka ena pri delavkah, pa tudi pri delavcih so na drugem
mestu po pogostosti izdajanja Potrdil za zdravstveno upra-

Tabela 1. Primeri, dnevi in izračuni odsotnosti z dela zaradi bolečine v križu po gospodarski dejavnosti po rangu in po spolu,
Slovenija, 2000

1 .a Moški

Teržan M. Bolezni kosti, mijic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih

41

1 .b ženske

Tabela 2. Primeri, dnevi in izračuni odsotnosti z dela zaradi bolečine v vratni hrbtenici po gospodarski dejavnosti po rangu in
po spolu, Slovenija, 2000

2.a Moški

2.b ženske

v| ceno odsotnost z dela. Razlike med spoloma so sorazmer¬
no rnajhne v tej skupini bolezni, verjetnost, da bodo šle delav-
e v  bolniški stalež pogosteje kot moški, znaša 1,25. Enako
razmerje med spoloma za to skupino bolezni je opisano tudi
v  tuji literaturi (1 2).

Iz obremenitev na delovnih mestih bi pričakovali, da bodo
moški bistveno bolj ogroženi zaradi težav z ledveno hrbteni¬
co, zenske pa zaradi težav z vratno hrbtenico, vendar podat¬

ki kažejo drugače. Dorzopatije ledvene,hrbtenice pri moških
predstavljajo kar 50% vseh diagnoz, pri ženskah pa 42% vseh
diagnoz, vendar je verjetnost, da bo delavka odšla v bolniški
stalež zaradi težave z ledveno hrbtenico, nekoliko večja kot
pri delavcih (1,2-krat). Dorzopatije vratne hrbtenice so veliko
večji problem pri delavkah kot pri delavcih. Verjetnost, da bo
delavka morala v bolniški stalež, je kar 2,7-krat večja v pri¬
merjavi z moškimi.

42

Zdrav Var 2002; 41

Te razlike med delavkami in delavci se neposredno vežejo
tudi na posamezne starostne skupine. Pri najmlajših delavcih
(starih do 19 let) razlik med spoloma praktično še ni, šele kas¬
neje se razlika veča v škodo delavk, medtem ko je v zadnji
starostni skupini (nad 60 let) več bolnih moških.

Pri dorzopatijah ledvene hrbtenice se izrazita razlika v ško¬
do žensk pojavi šele po 40. letu starosti, v naslednji starostni
skupini (nad 50 let) pa je že manjša. Obstaja precejšnja ver¬
jetnost, da se te težave pri ženskah povezujejo s hormonski¬
mi spremembami v menopavzi.

Dorzopatije vratne hrbtenice se pri obeh spolih pojavijo kot
znaten problem šele po 30. letu starosti, razlika v škodo žensk
pa se z leti samo veča. Zadnja skupina delavcev ima obrnjeno
razmerje med spoloma, kar je po svoje pričakovano, saj je v tem
starostnem obdobju zaposlenih le še malo žensk, ki opravljajo
verjetno fizično lažja dela, opazujemo pa tudi učinek "zdrave¬
ga delavca" - le najbolj zdrave ženske ostanejo še aktivne.

V številnih prispevkih v svetovni literaturi, ki obravnavajo
odsotnost z dela, se poudarja vpliv delovnih razmer, posebej
na odsotnost z dela zaradi težav s kostmi, mišicami in veziv¬
nim tkivom. Poznavanje povezave med delovnim mestom in
zdravstvenimi težavami delavcev je velikokrat zanemarjeno.
Vendar je delovno mesto lahko vzrok težav, obenem pa je
idealno področje za izvajanje preventivnih dejavnosti. V eno
od raziskav so delavci kar v 93,2% poročali o povezavi med
fizičnimi obremenitvami na delovnem mestu in težavami s
kostmi, mišicami in vezivnim tkivom (8).

V naši analizi smo v ta namen proučevali odsotnost z dela
zaradi dveh diagnoz (bolečina v križu in bolečina v vratni
hrbtenici) v posameznih gospodarskih dejavnostih. Pokazalo
se je, da so gospodarske dejavnosti, v katerih najpogosteje pri¬
haja do bolečine v križu pri delavcih, različne kot pri delavkah.
Delavci, ki najpogosteje odhajajo v bolniški stalež zaradi
bolečine v križu, delajo v gospodarski dejavnosti Pridobivan¬
je rud, proizvodnja drugih vozil in plovil ter Gozdarstvo in
gozdarske dejavnosti - to so dejavnosti, v katerih običajno žen¬
ske niso zaposlene ali jih je zelo malo. Delavke, ki imajo te¬
žave s križem, delajo v proizvodnji vlaknin, papirja in kartona,
proizvodnji strojev in naprav in proizvodnji izdelkov iz gume
in plastičnih mas. Moški, ki delajo v najbolj rizični dejavnos¬
ti, bodo verjetno odšli v bolniški stalež bistveno prej kot delav¬
ci iz drugih dejavnosti (RR=4,4), pri ženskah je verjetnost 3-
krat večja v teh dejavnostih s tveganjem.

Bolečina v vratni hrbtenici je povezana z drugačnimi obre¬
menitvami na delovnem mestu. Zato so tudi dejavnosti, v ka¬
terih prihaja do teh težav, druge. Pri moških te težave pre¬
vladujejo v dejavnosti Storitve javne higiene in Proizvodnja
električnih strojev in naprav, pri ženskah pa v dejavnosti
Proizvodnja strojev in naprav in Proizvodnja drugih nekovin¬
skih mineralnih izdelkov. Pri delavcih je na visokem 5. mes¬
tu dejavnost Zdravstvo in socialno varstvo, med prvimi dese¬
timi dejavnostmi pa je tudi Rekreacija, kulturne in športne de¬
javnosti z izstopajoče dolgim bolniškim staležem.

Z natančnejšim opredeljevanjem skupin delavcev s tve¬
ganjem, izstopajočih težav in najbolj kritičnimi gospodarski¬
mi dejavnostmi, smo želeli izpostaviti tisto skupino delavcev,
ki jim moramo nameniti posebno pozornost.

O spolu in starosti delavcev smo že večkrat pisali. Poseb¬
na ogroženost delavk, posebej v obdobju med 40. in 50. le¬

tom, je opisana tudi v prispevkih tujih avtorjev (11,5, 9), po¬
jasnjujejo pa jo s statičnimi obremenitvami mišic vratu pri
sklonjeni drži glave (v montaži, embaliranju) pri pretežno
sedečem ali stalnem stoječem delu in s podobnimi obre¬
menitvami hrbtenice pri gospodinjskih opravilih in negi dru¬
žinskih članov.

Posebno pozornost smo v predstavitvi namenili delu, ki ga
delavci opravljajo in ki je tesno povezano s težavami, ki jih
delavci imajo (8, 14, 15). V proizvodnih dejavnostih imamo
ponavadi opravka z manj izobraženimi delavci, vemo pa, da
so ti delavci s stališča rehabilitacije - ponovnega vračanja na
delo, prilagajanja spremenjenim delovnim pogojem, veliko
bolj problematični. Vedno pogostejše so ugotovitve, da je
odsotnost z dela zaradi težav s kostmi, mišicami in vezivnim
tkivom tesno povezana z zmogljivostjo posameznika, da se
spopade s svojimi težavami in posledično pozitivnim ali ne¬
gativnim zaznavanjem zdravstvenega stanja (13). Na tem po¬
dročju so delavci z nižjo izobrazbo in slabšimi delovnimi
pogoji vedno slabše opremljeni.

Zaključek

Zato je seveda ukrep, s katerim bomo najprej poskušali
preprečiti pojav težav, nato pa pomagati delavcem, ki zbolijo,
da se čim prej vrnejo na delo, zelo specifičen. V različnih
člankih se priporočajo različni pristopi k preprečevanju bol¬
niškega staleža zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva:
od vedenjske kognitivne terapije do stalnega izvajanja zmernih
vaj za hrbtenico. Na vsak način je v dejavnostih, v katerih se
morajo delavci veliko gibati že na delovnih mestih, delavce
izredno težko spodbujati k dodatnim dejavnostim v prostem
času, in to predvsem k tistim, ki jim zvečujejo zmogljivost in
sposobnosti. Na žalost še vedno velika večina slovenskih
delavcev svoj prosti čas preživlja nedejavno ali pa z delom, bo¬
disi doma bodisi v pridobitne namene za izboljševanje svoje¬
ga gmotnega stanja. Ob takem "popoldanskem" delu se še
pogosteje pozablja na varovanje zdravja, saj si ljudje postav¬
ljajo nerazumljivo kratke roke za izvajanje teh del.

Pristop k reševanju tega problema mora biti kompleksen,
premišljen in dobro načrtovan. Prilagojen mora biti potrebam
delavcev in dela, ki ga opravljajo. Biti mora ljudem prijazen
in v skladu z njihovimi običajnimi navadami. Le na tak način
bo tudi uspešen.

Literatura

1. Tel Ines G. Sickness Certification in General Practice: A Revievv.
Sickness Certification-an Epidemiological Study Related to Com-
munity Medicine and General Practice. Family Practice, Oxford
University Press, 1989; 6: 58-64.

2. Teržan M, feren B. Analiza bolniškega staleža za leto 1996.
Zdravstveno varstvo 1998; 37, 1,2: 33-40.

3. Borg K, Hensing G, Alexanderson K. Predictive factors for dis-
abiIity pension - an 11-yearfo!ow up of young persons on sick
leave due to neck, shoulder and back diagnosis. Scand J Public
Health 2001; 29(2): 104-12.

4. Seferlis T, Nementh G, Carlsson AM, Gillstrom P. Acute low-back
pain patientsexhibitafourfod increaseinsick-leaveforotherdis-

Teržan M. Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih

43

orders: case-control study. Journal of Spinal Disorders1999;
12(4): 280-6.

5. Szubert Z, Zveinska Z. Analysis of work absenteeesm due to II-
ness in the provinces. Medycyna Pracy 1996; 47 (2): 117-23.

6. The VVorld Health Report 2001: Mental Health: new under-
standing, new hope (Rangswamy Sirinnvasa Murthy, chief-edi-
tor). Ceneva: World Health Organisation, 2001.

7. Zdravje v Sloveniji (urednik Mladen Markota), Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja RS, 1999.

8. Tellnes G, Bruusgard D, Sandvik L. Occupational Factors in Sick-
ness Certification. Scand J Public Health 1990; 8: 37-44.

9. Feeney A, North F, Head J. Socioeconomic and sex diferentials
in reason for sickness absence from VVhitehall II Study. Occupa-
tional&Environmental Medicine 1998; 55(2): 91-8.

10. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih prob¬
lemov za statistične namene: MKB-10 (urednica Daša Moravec
Berger) -10. revizija. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Re¬
publike Slovenije, 1995.

11. Grundemann RWM, van Vuuren CV. Preventing Absenteeism
at the VVorkplace. European Research Report. European Foun¬
dation of Living and VVorking Conditions. Dublin, Ireland,
1997: 52.

12. Sandanger I, Nygard JF, Brage S. Relation betvveen health prob-
lems and sickness absence: gender and age differences. Scand j
Pub Health 2000; 28: 244-52.

13. Grossi G, Soares JJ, Angesleva J. Psychosocial correlates of long-
term sick-leave among patients with musculosceletal pain. Pain
1999; 80 (3): 607-19.

14. Valat JP, Goupille P, Vedere V. Low back pain: risk factors for
chronicity. Rev Rheum Engl Ed 1997; 64 (3): 189-94.

15. Vahtera J, Virtanen P, Kivimaki M. VVorkplace as an origin of
Health inequalities. J Epidemiol Community Health 1999; 53:
399-407.

16. Tellnes G, Svendsen K B, Bruusgaard D. Incidence of Sickness
Certtification. Scand J prim Health Čare 1989; 7: 11-7.

44

Zdrav Var 2002; 41; 44-48

ANALIZA REZULTATOV PREIZKUSA HOJE NA DVA KILOMETRA ZAPOSLENIH
V ZDRAVSTVENEM DOMU MURSKA SOBOTA

Martina Horvat, Viktor Zrim

UDK/UDC: 379.83:614

DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja

IZVLEČEK - Z rezultati preizkusa hoje smo ugotavljali povezavo med
indeksom telesne mase in indeksom telesne zmogljivosti zaposlenih
v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Udeležence smo razdelili
glede na spol, starost in poklicno skupino. V preizkusu hoje na dva
kilometra je sodelovalo 118 udeležencev.

Ugotovili smo, da imajo moški višji indeks telesne mase, da ta s
starostjo narašča in da imajo najvišji indeks telesne mase zdravniki.
Glede indeksa telesne zmogljivosti smo ugotovili, da se s starostjo ne
spreminja.

Najpomembnejša ugotovitev je, da imajo udeleženci s sprejemljivo
telesno težo (idealnim indeksom telesne mase) najvišjo aerobno
zmogljivost, se pravi indeks telesne zmogljivosti.

Uvod

Gibanje in aktiven življenjski slog sta pomembna varoval¬
na dejavnika zdravja. Vse pogosteje jih uporabljamo tudi v
zdravljenju bolezni. Koristi za zdravje, ki jih prinaša redna
zmerna telesna dejavnost pri populaciji srednjega in pozne¬
ga življenjskega obdobja, so pomembne tako za zmanjše¬
vanje koronarne srčne bolezni, kot tudi drugih kroničnih bo¬
lezni, preprečevanje nesreč in ohranjanje duševnega zdrav¬
ja (3).

V Sloveniji že od leta 2000 poteka projekt Slovenija v
gibanju - z gibanjem do zdravja, ki ga izvaja CINDI Slo¬
venija skupaj s Športno unijo Slovenije in zdravstvenimi
sodelavci. V ta projekt se že od vsega začetka vključuje
tudi Zdravstveni dom Murska Sobota. Eden od načinov, ki
ga uporabljamo pri projektu za spodbujanje k redni te¬
lesni dejavnosti, je v Evropi že dobro uveljavljen preizkus
hoje na 2 km, ki predstavlja terenski test za ocenjevanje
telesne zmogljivosti (2). V Zdravstvenem domu Murska
Sobota ga tako izvajamo že tretje leto. Začeli smo jeseni
2000, nadaljevali v letu 2001, letos imamo načrtovane tri
teste hoje za širšo javnost in šest testov hoje, namenjenih
udeležencem skupin za zniževanje telesne teže, ki
potekajo v okviru Nacionalnega programa preprečevanja
srčno-žilnih bolezni.

Preizkus hoje na 2 km služi strokovnjakom kot dober,
enostaven, široko dostopen, z laboratorijskimi testi primer¬
ljiv pripomoček za ocenjevanje telesne zmogljivosti in
hkrati kot ustrezno motivacijsko sredstvo za večanje in vzdr¬
ževanje telesne dejavnosti, ker lahko s ponovnim preizku¬
som, čez 3-6 mesecev, spremljamo pozitivne učinke telesne
vadbe. Preizkus so razvili v Inštitutu UKK iz Tampere na Fin¬
skem (1).

ANALYSIS OF RESULTS OF A 2 KM WALK EXPERIMENT OF THE EM-
PLOYED IN MURSKA SOBOTA HEALTH CENTRE

DESCRIPTORS: physical activities; health promotion

ABSTRACT - Connection betvveen body mass index and physical fit-
ness index ofthe employed in Murska Sobota health centre has been
established by the help ofa 2 km walk experiment. Participants were
divided intogroups regarding theirgender, age and profession. Allto-
gether, 118 participants were included in this experiment.

It has been established that men have higher body mass index, which
increases with age. The highest body mass index is among physicians.
Regarding the physical fitness index, it has been established that it
does not change with age. The most important finding is, that partici¬
pants with acceptable body weight (ideal body mass index) have the
highest aerobic capacity, i. e. physical fitness index.

Spodbujanje k telesni dejavnosti, predvsem v prostem času
in manj pri delu, je del preventivne dejavnosti tima v os¬
novnem zdravstvu. Prav tako mora svetovanje o telesni de¬
javnosti vključiti v svoje redno delo (3). Za takšen pristop je
nujno potrebno široko znanje in izkušnje. Manjša skupina
zdravnikov in medicinskih sester se je za tako delo izo¬
braževala junija 2000 na poletni šoli CINDI za Pomurje, os¬
tali pa so se udeležili dvodnevnih delavnic jeseni 2001. Prav
v okviru slednjih je potekal tudi preizkus hoje, katerega rezul¬
tate bomo predstavili v članku.

Preiskovanci in metoda dela

V Zdravstvenem domu Murska Sobota imamo ustrezno izo¬
braženo in usposobljeno ekipo dvanajstih medicinskih sester
in zdravstvenih tehnikov, treh fizioterapevtov in dveh zdrav¬
nic, ki izvaja preizkuse hoje na 2 km. Razmerja med posa¬
meznimi poklicnimi skupinami se ujemajo z ugotovitvami
Žalarjeve in Pucljeve (4), da so medicinske sestre najpogos¬
tejše izvajalke zdravstvenovzgojne dejavnosti, kamor preiz¬
kus hoje nedvomno sodi.

Preizkus hoje je primeren za zdrave moške in ženske v
starosti od 20 do 65 let, uporaben je tudi pri pretežkih posa¬
meznikih, ni pa uporaben za telesno zelo dejavne posamez¬
nike (1).

Za vzorec populacije zdravstvenih delavcev smo oktobra
2001 izbrali 118 udeležencev preizkusa hoje na 2 km. Med
118 udeleženci je bilo 1 8 moških in 100 žensk. Glede na pok¬
licne skupine se je preizkusa udeležilo 21 zdravnikov, 84
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter 13 zaposlenih
v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki smo jih razvrstili v

M. Horvat, dipl. med. ses., V. Zrim, zdrav, teh., oba Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 24, 9000 Murska Sobota

Horvat M, Zrim V. Analiza rezultatov preizkusa hoje na dva kilometra zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota

45

kategorijo ostali (šoferji, čistilke, inženirji radiologije, admini¬
stratorji, pripravniki...). Povprečna starost udeležencev je bi¬
la 39 let, standardna deviacija (sd) pa 9,3.

Pri statistični analizi podatkov smo uporabili preizkušanje
domneve o razliki med povprečjem vzorca in populacije s
testom z.

Udeležence smo že ob povabilu na testiranje obvestili, da;

• dve do tri ure pred pričetkom ne uživajo obilnejših obrokov
hrane in ne kadijo;

• se na dan preizkusa in dan pred njim izogibajo težjim
telesnim naporom;

• na dan preizkusa in dan poprej ne pijejo alkohola in ne
uživajo poživil;

• se za preizkus oblečejo in obujejo udobno in športno (1).
Udeležencem smo izmerili telesno težo, telesno višino in

krvni tlak. Izračunali smo jim indeks telesne mase (ITM) tako,
da smo telesno težo (kg) delili s kvadratom telesne višine (m).
ITM izražamo v kg/m2. V članku smo uporabili razdelitev na
območja telesne teže, kot so navedena v navodilih za
preizkus hoje na 2 km (1). Območja so:

• pod 20 premajhna telesna teža,

• 20-25 sprejemljiva telesna teža,

• 26-27 malo pretežki,

• 28-30 zmerno pretežki,

• nad 30 veliko pretežki.

Pred izvedbo preizkusa smo ugotavljali tudi zdravstveno
stanje udeležencev s tem, da je vsak odgovoril na sedem
vprašanj v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem:

• Ali imate kakšno prirojeno srčno napako ali bolezen?

• Ali imate boleče, otekle ali vnete sklepe?

• Ali kdaj med hojo čutite pekočo bolečino, tiščanje ali pri¬
tisk v prsih?

• Ali ste kdaj med hojo omotični ali vrtoglavi?

• Ali ste izjemno utrujeni?

• Imate vročino?

• Jemljete kakšna zdravila, katera?

Če je udeleženec na katero koli od teh vprašanj odgovoril
2  da, preizkusa ni smel opravljati, razen če je kljub ugotov¬
ljeni bolezni in bolezenskim znakom preizkus odredil
zdravnik ( 1 ).

Sledilo je ogrevanje z natančnimi navodili o poteku. Po
koncu preizkusa smo izmerili čas hoje in srčni utrip.

Indeks telesne zmogljivost (ITZ) smo izračunavali s pomočjo
računalniškega programa. V program smo vnesli podatke o
času hoje, srčni frekvenci na cilju, starosti, spolu, telesni teži
' n  telesni višini. Glede na vrednosti indeksa telesne
zmogljivosti smo udeležence razvrstili v naslednje kategorije:

• <70 - veliko pod povprečjem,

• 70-89 - malo pod povprečjem,

• 90-110 - povprečna,

• 111-130- malo nad povprečjem,

• >130 -veliko nad povprečjem (1).

2 ITZ izražamo največjo aerobno zmogljivost. Vrednost ITZ
je udeležencem pokazala raven njihove telesne zmogljivosti.

Računalniški izpis je vseboval tudi navodila in priporočila za
nadaljnjo vadbo.

Rezultati

Indeks telesne mase

Povprečni indeks telesne mase (ITM) udeležencev
preizkusa je bil 24,8 (sd 3,9), žensk 25 (sd 3,9) in moških 26
(sd3,2).

Preučili smo tudi ITM za posamezne poklicne skupine.
Ugotovili smo da je ITM zdravnikov 26,4 (sd 4,5), medicin¬
skih sester in zdravstvenih tehnikov 24,8 (sd 3,7) in ostalih
22,8 (sd 3).

Pri rangiranju smo ugotovili, da noben zdravnik nima pre¬
majhne telesne teže, sprejemljivo telesno težo jih ima 47,7%,
kar 52,3% zdravnikov pa ima ITM nad 25, se pravi, da so
pretežki. Med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehni¬
ki jih je 4,8% s premajhno telesno težo, sprejemljivo telesno
težo ima 57,4% udeležencev, 37,8% medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov pa je pretežkih. V skupini ostalih ude¬
ležencev jih ima 13,4% premajhno telesno težo, 67% spre¬
jemljivo telesno težo in 19,6% preveliko telesno težo.

Pri analizi podatkov o ITM glede na starostne skupine smo
ugotovili, da ITM s starostjo narašča:

• do 31 let-ITM 22,8 (sd 4,2),

• 31-40 let - ITM 24,6 (sd 3,2),

• 41-50 let - ITM 25,7 (sd 3,8),

• 51-60 let - ITM 26,5 (sd 1,5).

Čas hoje

Moški so v povprečju hodili 16,3 minute (sd 2,4), ženske
pa 18,1 minute (sd 1,6). Povprečje vseh udeležencev je bilo
1 7,8 minute (sd 1,9).

Indeks telesne zmogljivosti

Slika 1. Indeks telesne zmogljivosti vseh udeležencev in spolu

absolutno število udeležencev

46

Zdrav Var 2002; 41

Povprečni indeks telesne zmogljivosti (ITZ) vseh udele¬
žencev je bil 90,2 (sd 16,9), žensk 89,9 (sd 14,2) in moških
91,4 (sd 28).

0 10 20 30 40

absolutno število udeležencev

Slika 2. Povprečni indeks telesne zmogljivosti po poklicnih
skupinah

Glede na poklicne skupine smo ugotovili najboljši ITZ v
skupini ostalih udeležencev, in sicer 98,2 (sd 11,8), sledijo
zdravniki z ITZ 89,6 (sd 26,3) in medicinske sestre ter
zdravstveni tehniki z ITZ 88,9 (sd 14).

Pri rangiranju ITZ glede na določene kategorije smo pri
zdravnikih ugotovili naslednje. Izrazito podpovprečen ITZ so
imeli 4 zdravniki (19%), malo pod povprečjem so bili prav
tako 4 zdravniki (19%), povprečno zmogljivih je bilo 11
zdravnikov(52,4%), nobeden ni bil malo nad povprečjem,
izrazito nad povprečjem pa sta bila 2 zdravnika (9,6%). V
poklicni skupini medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
jih je 8 (9,6%) veliko pod povprečjem, 34 (41,6%) jih je ma¬
lo pod povprečjem, 37 (45,2%) jih ima povprečno zmog¬
ljivost, 3 (3,6%) so malo nad povprečjem, nihče pa ni izra¬
zito nad povprečjem. V skupini ostalih smo ugotovili, da no¬
beden ni veliko pod povprečjem, prav tako nobeden izrazito
nad povprečjem, 5 (33,4%) jih je malo pod povprečjem, 8
(53,3%) jih je povprečno zmogljivih in 2 (13,3%) sta malo
nad povprečjem.

pod70 70-89 90-1 10 111-130 nad!30

Slika 3. Indeks telesne zmogljivosti po rangih

Pri rangiranju vseh udeležencev smo ugotovili, da jih je 12
(10,2%) veliko pod povprečjem, 43 (36,4%) jih je malo pod
povprečjem, 56 (47,5%) jih je povprečno zmogljivih, 5
(4,2%) jih je malo nad povprečjem in samo 2 (1,7%)
udeleženca sta izrazito nadpovprečno zmogljiva.

Pri analizi vseh udeležencev smo ugotovili, da se ITZ s
starostjo signifikantno ne spreminja, udeleženci po starostnih
skupinah imajo tele vrednosti:

• do 30 let 89 (sd 17),

• 31-40 let 93,8 (sd 1 8,4),

• 41-50 let 89,2 (sd 14),

• 51-60 let 84,1 (sd 21,4).

Pri moških udeležencih pa smo ugotovili, da ITZ s starostjo
značilno pada, vrednosti po starostnih skupinah so:

• do 30 let 107 (sd 20,6),

• 31-40 let 93 (sd 32,5),

• 41-50 let 83,7 (sd 20,1),

• 51-60 let 69,3 (sd 28,7).

ITZ pri ženskah se s starostjo značilno ne spreminja:

• do 30 let 84 (sd 12,7),

• 31-40 let 94 (sd 14,5),

• 41-50 let 89,6 (sd 13,7),

•51-60 let 89,6 (sd 17).

Razprava

Slika 4. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase v primer¬
javi s povprečnim indeksom telesne zmogljivosti vseh ude¬
ležencev

Iz slike 4 je razvidno, da imajo udeleženci s sprejemljivo
telesno težo največjo aerobno zmogljivost (p<0,01),
udeleženci, ki so veliko (p<0,01) in zmerno (p<0,05) pretežki,
imajo signifikantno nižjo aerobno zmogljivost. Prav tako
nižjo, vendar ne signifikantno aerobno zmogljivost pa imajo
udeleženci s premajhno telesno težo in malo pretežki ude¬
leženci.

Horvat M, Zrim V. Analiza rezultatov preizkusa hoje na dva kilometra zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota

47

pod 20

20-25 26-27

Indeks telesne mase

28-30 nad 30

HITM

■ Fitnes indeks

Slika 5. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase v primer¬
javi s povprečnim indeksom telesne zmogljivosti pri ženskah

Primerjava ITZ z ITM pri ženskah nam pokaže, da imajo
ženske s sprejemljivo telesno težo najboljšo aerobno
zmogljivost glede na vse udeleženke. Nižjo aerobno
zmogljivost, ki pa ne odstopa signifikantno od povprečja vseh
udeleženk, imajo ženske s prenizko telesno težo in malo
pretežke. Signifikantno nižjo aerobno zmogljivost (p<0,05) pa
imajo zmerno in veliko pretežke ženske.

pod 20 20-25 26-27 28-30 nad 30

Indeks telesne mase

0ITM

H Fitnes indeks

Slika 6. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase v primer¬
javi s povprečnim indeksom telesne zmogljivosti pri moških

Pri moških smo ugotovili, da skupine s premajhno, spre¬
jemljivo in malo preveliko telesno težo ne odstopajo bistveno
°d aerobne zmogljivosti vseh moških. Skupine zmerno in ve¬
liko pretežkih pa imajo signifikantno slabšo (p< 0,05) aerob¬
no zmogljivost. Najvišjo aerobno zmogljivost imajo tudi pri
moških udeležencih tisti s sprejemljivo telesno težo, vendar
pa ta ni signifikantno višja.

Najvišji ITZ imajo udeleženci v skupini ostali, in sicer 98,2,
sledijo jim zdravniki z 88,9 in medicinske sestre in zdravstveni
tehniki z 88,9. Pri ITM imajo najboljše vrednost prav tako v

skupini ostalih z 22,8. Zdravniki, ki so po ITZ na drugem mes¬
tu, imajo najslabši ITM 26,4. Medicinske sestre in zdravstveni
tehniki, ki imajo najslabši ITZ, pa imajo drugi najboljši ITM
24,8.

1

Zdravniki Med.sestre in Ostali

zdrav.tehniki

O ITM

E3 Fitnes indeks

Slika 7. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase s pov¬
prečnim indeksom telesne zmogljivosti za posebne poklicne
skupine

Zaključek

Pri analizi ITM srno ugotovili, da imajo moški višji ITM kot
ženske. Med poklicnimi skupinami imajo najvišji ITM
zdravniki. Pri analizi ITM glede na starost smo za vse skupine
ugotovili, da ITM s starostjo narašča. Ugotovili smo, da ima¬
jo največjo aerobno zmogljivost udeleženci iz skupine ostali.
Najvišji ITZ več kot 1 30 pa sta dosegla dva zdravnika. ITZ se
s starostjo ne spreminja.Ugotovili smo tudi, da imajo ude¬
leženci s sprejemljivo telesno težo največjo aerobno zmog¬
ljivost.

Vsi udeleženci so ob koncu preizkusa prejeli navodila za
izvajanje redne telesne dejavnosti. Seznanili smo jih tudi s
potencialnimi koristmi redne telesne dejavnost (5) in števil¬
nimi pozitivnimi učinki redne telesne dejavnosti ali vadbena
človeški organizem. Osnovni nasvet je bil pri večini pridobiti
sprejemljivo telesno težo in z redno telesno vadbo višati aerob¬
no zmogljivost, ki jo bomo ponovno preverjali na spomla¬
danskem preizkusu hoje. Naša dolžnost je, da poskrbimo za
svoje zdravje.

Menimo, da moramo vsi zdravstveni delavci, ki se pri svo¬
jem delu srečujemo z varovanci in jim svetujemo za zdrav
življenjski slog, delovati predvsem z lastnim pozitivnim
zgledom.

Literatura

1. Laukkanen R, Hynninen E. Preizkus hoje na dva kilometra:
priročnik. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija,
1999.

2. Maučec Zakotnik J. Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdrav¬
ja. V: Potočnik MM (ur.). Respiracijska in kardiovaskularna
fizioterapija: gradivo 19. strokovnega seminarja, Ljubljana, ju-

48

Zdrav Var 2002; 41

nij 2000. Ljubljana: Sekcija za respiratorno in kardiovasku¬
larno fizioterapijo pri Društvu fizioterapevtov Slovenije, 2000.

3. Accetto R et al. Preventiva v osnovnem zdravstvu; priporočila za
prakso. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1998.

4. Zalar A, PuceljV. Zdravstvenovzgojna dejavnost zdravstvenih or¬
ganizacij v Sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvajanju in
beleženju le-te. ObzorZdr N 2001; 35: 97-104.

5. Stanič Stefan N et al. Preprečevanje kroničnih nenalezljivih
bolezni: priročnik. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija,
1996.

6. Clark MJ. Nursing in the community. Stamford: Appleton & Lange,
1996.

7. Rogers R. Health promotion and health education. Copenhagen:
WHO; Regional Office for Europe, 1995.

Zdrav Var 2002; 41; 49-54

49

GIBALNE DEJAVNOSTI MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI *

Durda Sima, Divna Eržen

UDK/UDC: 379.83; 614.253.5

DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; medicinske sestre; kakovost živl¬
jenja

IZVLEČEK - Članek govori o gibalnih navadah žensk. Opredeli speci¬
fičnosti poklica medicinskih sester in jih projicira na ukvarjanje z gibal¬
no dejavnostjo. Namen raziskave je ugotoviti na že predstavljenem
vzorcu, koliko medicinskih sester se ukvarja z gibalnimi dejavnostmi,
in predstaviti, kako to vpliva na kakovost njihovega življenja.

V empiričnem delu so rezultati, ki kažejo, da se medicinske sestre kljub
zahtevnemu delovnemu času, družini in otrokom v prostem času ukvar¬
jajo z gibalno drjavnostjo. Prevladujoče gibalne aktivnosti, kot so hoja,
izleti, sprehodi, kolesarjenje, kažejo, da se medicinske sestre ukvarjajo s
takimi gibalnimi aktivnostmi, v katere lahko vključijo svojo družino.

1. Uvod

Raziskava "Medicinske sestre v Sloveniji" je potekala v letu
2001. Raziskavo je organiziralo in vodilo Društvo medicin¬
skih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Ciljna popu¬
lacija so bile vse medicinske sestre in zdravstveni tehniki v
Sloveniji. Dosegljivo populacijo je predstavljalo 12.248 me¬
dicinskih sester na dan 13. 8. 2001, vključenih v regijska
društva in Zbornico zdravstvene nege Slovenije - Zvezo druš¬
tev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v
nadaljevanju Zbornica - Zveza ) (1).

V letu 1999 je bilo od vseh 13.779 zaposlenih v zdravstveni
negi 87,4% ali 12.039 članov regijskih društev in s tem Zbor¬
nice - Zveze. V Zdravstvenem statističnem letopisu je za isto
leto navedeno, da je izmed vseh zaposlenih v zdravstveni ne¬
gi 3.209 (23,3%) medicinskih sester s fakultetno, višjo ali vi¬
soko strokovno izobrazbo in 10.570 (76,7%) medicinskih ses¬
ter s srednješolsko izobrazbo (2).

Vzorec je bil naključen. Realizacija vzorca je bila 43,6%
(od poslanih 2450 vprašalnikov je bilo vrnjenih 1057).
Reprezentativnost vzorca je bila zagotovljena kljub slabši za¬
stopanosti medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo in
mlajših od 35 let.

Po opisu značilnosti vzorca je uporabljena beseda medi¬
cinska sestra, ki velja za vse profile oseb, ki delajo na po¬
dročju zdravstvene nege v Sloveniji za oba spola (1). Kdo smo
m edicinske sestre v Sloveniji? Preprosto vprašanje, na katero
je zelo težko odgovoriti. Vendar smo z medsebojnim sodelo¬
vanjem v raziskovalni skupini raziskali našo poklicno skupino
in skušali odgovoriti na to vprašanje. Kaj delamo, kako živi-
nao, kakšne so naše vrednote, kako se izobražujemo, kakšna
je kakovost našega življenja, kako izkoriščamo prosti čas in
koliko smo gibalno aktivne?

PHYSICAL ACTIVITIES OF NURSES IN SLOVENIA

DESCRIPTORS: physical activities, nurses, quality of life

ABSTRACT - The article deals with physical activities of women. It
defines the specifities of the profession of nurses and their recreation.
The aim of the study is to determine on a sample, how many nurses
practise physical activities and to present the positive influence of
those activities on the quality of life.

In the empirical part the shovvn results indicate that nurses in spite of
demanding working time, their families and children practise physi-
cal activities in their špare time. The prevailing physical activities
such as walking, trips and cycling show, that nurses practise such ac¬
tivities that can include also their family members.

Po pregledu literature smo ugotovile, da gibalne aktivnosti
medicinskih sester in splošni dejavniki zadovoljstva do sedaj
niso bili predmet raziskovanja. Na gibalno aktivnost medicin¬
skih sester v vel iki meri vpl ivata vloga v sl užbi zdravstvene nege
in vloga žene oziroma matere. Medicinska sestra je strokovno
usposobljena profesionalka za področje zdravstvene nege, nje¬
na formalna skrb in pomoč vsebujeta tudi ideale "materinske
skrbi". Taka ženska morala pri medicinskih sestrah kaže moč v
odnosih, kjer deluje kot strokovnjakinja v zdravstveni negi.
Vendar v vlogi "pomočnice" ne zadovoljuje v zadostni meri
lastnih potreb ali pa se tem potrebam preprosto odpove.

Čeprav imajo ženske danes možnost, da izbirajo med vsemi
možnimi poklici, ostajajo poklici socialne delavke, medicinske
sestre, negovalke in vzgojiteljice še vedno ženski poklici (3).

Konec 19. in v začetku 20. stoletja, je prišlo do ostrega
ločevanja na "ženske" in "moške" poklice. Prvi so dobili zna¬
čilnost altruizma in humanosti, drugi pa racionalnosti in učin¬
kovitega tekmovanja (3).

Biološke razlage so najbolj prepričljiv argument za razliko¬
vanje med moškimi in ženskimi poklici. Osnovni viri ne¬
enakosti so v delitvi dela in vrednotenju le-tega. Biološka ra¬
zlaga utemeljuje spolno delitev dela z vlogami moškega in
ženske v reprodukciji človeka. Te vloge dajejo nekakšno "na¬
ravno predispozicijo", ki je lahko kulturno modificirana, kljub
temu pa predstavlja osnovno komponento obnašanja. Razlike
med spoloma v delitvi dela gre torej uskladiti v bioevolucij-
skem procesu, primernem za ohranitev vrste, in različnem hor¬
monskem delovanju. Vloga ženske v reprodukcijskem proce¬
su je pozitivno opredeljena z nego in vzgojo otrok ter s skrb¬
jo za odrasle. Medtem ko je vloga moškega kot preskrboval-
ca družine, skupaj z njegovo dominacijo na ekonomskem,
političnem in vojaškem področju, opredeljena pozitivno, nje¬
gova vloga v reprodukcijskem procesu pa je minimalna (4).

* Članek je bil že objavljen v Zborniku predavanj - medicinske sestre v Sloveniji, vendar se je uredništvo Zdravstvenega varstva zaradi aktual-
n °sti teme izjemoma odločilo za objavo v tematski številki.

^ Sima, dipl. med. ses., D. Eržen, dipl. med. ses., Društvo medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana

50

Zdrav Var 2002; 41

Izraba prostega časa med moškimi in ženskami vsebuje
očitne razlike. Vzroki za to so različne oblike socializacije
žensk v zgodovini. V prostem času moški bistveno več časa
kot ženske posvetijo počitku, dodatnemu izobraževanju,
dopolnilnemu delu, športnim aktivnostim in sodelovanju v
družbenopolitičnih organizacijah. Edina kategorija, kjer
ženske porabijo več časa kot moški, je gospodinjstvo. Anali¬
za aktivnosti neporočenih moških in žensk kaže iste razlike,
kot so se pojavile pri drugih kategorijah zakonskega stanu. Ta
podatek potrjuje tezo, da razlike med spoloma ne nastopijo
zaradi situacije, v kateri je zaposlena žena (4).

Govoriti o rekreaciji oziroma gibalni dejavnosti medicin¬
skih sester v prostem času pomeni tudi raziskovati kakovost
življenja medicinskih sester. Pregled kakovosti življenja na
nacionalni ravni nas usmerja v posamezne koncepte razisko¬
vanja življenjske ravni v svetu. Raziskovanje načina življenja
in sloga življenja je povezovanje elementov vsakodnevnega
življenja z življenjsko ravnjo ter povezovanje življenjskih
vzorcev s kulturnimi in drugimi dejavniki (5).

2. Gibalna dejavnost - šport

Šport postaja za mnoge ne le zgolj način življenja, pač pa
pomembna sestavina kakovosti tega življenja. Mnogi vidijo
danes v športu več pomembnih vsebinskih vrednot za sodob¬
nega človeka, za današnjo družbo in njeno prihodnost; za re¬
vitalizacijo družine, nov način izrabljanja prostega časa, za
ohranjevanje in izboljševanje zdravja, kineziterapijo, upočas¬
nitev procesov staranja, za razvoj osebnosti, za nove vzorce
kulture gibalnega izražanja, za produktivnost in obrambno
sposobnost, za alternativo anonimnosti, odtujenosti, kompen¬
zacijo različnih napetosti in ne nazadnje za srečnejše in du¬
hovno bogatejše življenje (6).

Plan zdravstvenega varstva Slovenije iz leta 1993 narekuje
krepitev zdravih vzorcev življenja. Poudarjena je večja zavest
o zdravju in ekologiji, razvoju in povečanju sposobnosti ob¬
vladovanja problemov, o uravnoteženi prehrani, spodbujanju
zdrave telesne dejavnosti in drugih dejavnosti v prostem času.

Sodobnim ljudem je vse bolj potrebna redna in zadostna
športno-rekreativna vadba. Posebej zato, ker zahteva vsak
fizični in umski napor določeno psiho-fizično kondicijo.
Zaradi pozitivnih učinkov vadbe bi morala le-ta postati ures¬
ničljiva pravica vseh ljudi (7). Predolgo je večina ljudi (tudi
Američanov) mislila, da je redna vadba in treniranje le za
pouk telesne vzgoje in za resne športnike. Toda navade so se
spremenile in dozorele; sedaj spoznavamo, da je redna vad¬
ba prav za vsakogar (8).

Gibalna vadba naj bo zdrava, varna in učinkovita. Resnič¬
no učinkovita je, če se izvaja v treh enakih presledkih v ted¬
nu. Odmori naj ne bodo daljši od dveh dni, da ne nastanejo
škodljivi vplivi preobremenjevanja. Če so odmori daljši,
pogosto pretiravamo, saj želimo nadomestiti zamujeno. Vad¬
ba za zdravje, gibalno sposobnost, za krepitev srca in ožilja,
naj traja najmanj 30 minut. Po postopnem 10-minutnem
ogrevanju vadimo največ 20 minut s 85-odstotno maksimal¬
no obremenitvijo (7).

Z merjenjem in uravnavanjem hitrosti bitja srca oz. srčnega
utripa spremljamo stopnjo obremenitve (9). Najvišjo dovoljeno

obremenitev določimo tako, da od številke 226 odštejemo le¬
ta starosti za ženske in od 220 odštejemo leta starosti za moške.
Dobljeno številko pomnožimo s 85% in dobimo najvišjo mejo
srčnega utripa. Z merilnikom srčnega utripa spremljamo utrip.
Da bo aktivnost pravilna, določimo tudi spodnjo mejo srčne¬
ga utripa tako, da množimo dobljeno številko s 65%. Najbolj
primerna oblika gibalne aktivnosti je živahna hoja, kolesarje¬
nje (na cestnem in sobnem kolesu) in plavanje (10).

Harrisova (11) je mnenja, da udeležba v gibalnih aktivnos¬
ti ne predstavlja samo problema vadbe, temveč tudi ustvar¬
janje osebnega in socialnega ravnotežja. Skozi gibalno vad¬
bo se ukvarjamo s prilagajanjem samemu sebi, s svojim ja¬
zom, lastno podobo (percepcijo in konceptom), kar vse sku¬
paj ustvarja temelj lastne podobe.

2. 1. Gibalne dejavnosti v zgodovini in razlike med
spoloma

Šport v najširšem pomenu je biotična in socialna potreba, ki
jo vsaka doba zaznamuje po svoje. Športna kultura je torej od
človekovega nastanka do danes vsebina njegovega bivanja.
Ravnovesje duha in telesa, skladnost lepega z dobrim, ple¬
menitim, je bila že pri Grkih sinonim za zgled telesne in duševne
popolnosti. To ravnovesje ni grška posebnost. Danes jo zgodovi¬
narji odkrivajo povsod. Negativni spremljevalni učinki sodob¬
ne civilizacije to ravnovesje v veliki meri porušijo (6).

Zgodovinski pregledi kažejo, da so se v preteklosti z gibal¬
no aktivnostjo ukvarjali predvsem pripadniki moškega spola.
Šele ob koncu 19. stoletja je bila telovadba pri nas omogo¬
čena tudi ženskam. Gimnastika in proste vaje so bile dolgo
časa temelj športne vzgoje, ki so poudarjale žensko elegant¬
nost in zadostile takratnim merilom lepega vedenja.

Doupona in Petrovič (6) ugotavljata, da je po drugi svetovni
vojni gibalna dejavnost v učnem programu dijakov in študen¬
tov pomenila družbenopolitično, idejno, vsebinsko in meto¬
dično opredelitev. Predvsem je zagotavljala množičnost v
vrstah mladine. Ugotovila sta tudi, da razlik med gibalno izo¬
brazbo deklic in dečkov uradno ni, vendar je osrednji cilj pri
dekliški gibalni vzgoji doseči vedno telesno in duševno zdrav
ženski spol, sposoben za opravljanje svojih življenjskih nalog.
Po drugi svetovni vojni so se ženske začele ukvarjati z raz¬
ličnimi oblikami gibalne vadbe v okviru različnih združenj.
Največkrat je to bilo telovadno društvo Partizan. V delovnih
organizacijah so začeli delovati t. i. organizatorji rekreacije.
Vodili so rekreacijo v prostem času, izlete in pohode, med de¬
lovnim časom pa so organizirali in vodili trenutke za prekinitev
in sprostitev "minutke za rekreacijo".

Od konca 19. stoletja do danes ugotavljamo skrajševanje
delovnega časa in povečanje števila dni, namenjenih počitku
in rekreaciji. Z ugotavljanjem novih tehnologij, večjim znan¬
jem ljudi in spremenjenim vrednotenjem posameznih podro¬
čij življenja je prišlo do kakovostnih sprememb, ki so dale
možnost individualiziranja načina življenja in porabe. Tako
so postale meje prostega časa relativne in v mnogih primerih
subjektivno določljive (4).

Ženske se individualnih oblik gibalne vadbe več udeležuje¬
jo v zadnjih desetletjih, saj upada število organiziranih oblik
vadbe po podjetjih. V zgodovini so pričakovali od žensk, da

Sima P, Eržen D. Gibalne dejavnosti medicinskih sester  v Sloveniji

51

je bil vsakdo deležen njihove pomoči in nege. Družine in
skupnosti so se vedno nagibale k temu, da so ženske sposob¬
ne obvladovati dogodke, biti vedno prisotne in sposobne
kljubovati škodljivim vplivom stresne situacije. Le redkokdaj
so smele sploh biti bolne ali utrujene. S prevzemanjem de¬
javne vloge v skrbi za svoje zdravje pa so ženske naredile re¬
volucionaren korak (12).

2. 2. Ženske in gibalna dejavnost

Lutter, Jaffe, Lee at al. (12) so v raziskavo v Melphomenu
vključili 400 žensk. Pomembnost gibalnih aktivnosti je bila
razvrščena v 5 kategorij:

1. doseči kardiovaskularno sposobnost,

2. izboljšati tonus mišic,

3. utrditi telo,

4.  uravnavati telesno težo,

5. izboljšati lastno podobo.

Anketiranke so s pritrdilnim odgovorom odgovorile, zakaj
se ukvarjajo z gibalno aktivnostjo:
doseganje kardiovaskularne sposobnosti - 82%,
izboljšanje tonusa mišic - 82%,
utrjevanje telesa - 82%,
uravnavanje telesne teže - 78%,
izboljšanje lastne podobe - 70%.

Določene psihične pridobitve so težko merljive, zato se v
raziskavah ne pojavljajo pogosto. V omenjeni raziskavi je
ugotovljeno, da so ženske, ki so bile vključene v raziskavo,
doživele spremembe v življenju, v osebnih odnosih in samo¬
spoštovanju. Očitno ženske, ki so dejavne, nimajo samo
zdravega telesa, temveč se tudi dobro počutijo.

Lutter, Jaffe, Lee at al. (12) predlagajo razmislek o nasled¬
njih vprašanjih za sleherno žensko pred odločitvijo, ali se bo
začela ukvarjati s vadbo:

1- Koliko ur na dan delate?

2. Koliko ur na dan ste v službi?

3. Koliko stopnic povprečno prehodite na teden?

4. Koliko ur na dan porabite za hišna opravila?

5. Koliko ur ali minut na dan imate samo zase?

6- Koliko je vabljiva za vas gibalna dejavnost?

7. Kaj bo vaše bistveno merilo na začetku programa gibalne
dejavnosti?

8- Premislite o vašem trenutnem urniku. Kakšne možnosti
imate, da vsak dan posvetite vadbi pol ure ali eno uro?

9- Ali rajši telovadite sami, skupaj s prijatelji ali množično?
10. Kakšni so vaši stvarni cilji, ki se nanašajo na gibalno vad¬
bo v naslednjih treh tednih?

2- 3. Gibalna dejavnost v Sloveniji

Občasne raziskave gibalnih aktivnosti v Sloveniji, ki jih iz-
va jajo strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani,

še vedno kažejo na premajhno vključevanje Slovencev v
rekreativne dejavnosti glede na razpoložljive možnosti.
Družina kot institucija v sociološkem pomenu omogoča
spremljanje veliko družbenih pojavov.

Ena izmed raziskav (6) je pokazala, da se več kot 50%
družin pri nas z gibalno dejavnostjo sploh ne ukvarja. Pri tem
je odločilni dejavnik izobrazba staršev, ki hkrati vsebuje
osveščenost o pomenu športne vzgoje v družini in za to
potrebna materialna sredstva. Energijski motorični potenciali
odraslih občanov v Sloveniji so tako zaostali, da so celo 21-
letni očetje in matere pod motorično stopnjo 9- do 12-letnih
dečkov in deklic. Podatki so izbrani iz longitudinalne študije
Športnorekreativna dejavnost Slovencev v letu 1998 (6).
Neustrezna gibalna naravnanost družine se kaže v padcu mo¬
toričnih sposobnosti njenih otrok.

Predvsem matere se zavzemajo za športno dejavnost v
okviru družine, medtem ko se očetje raje ukvarjajo s športno
rekreacijo s prijatelji in znanci (6). Nobena dejavnost ni zgolj
individualni izraz, ampak se odvija v socialnem kontekstu (4).
Proučevanje socialnoekonomskih dejavnikov na nacionalni
ravni omogoča tolmačenje gibalne dejavnosti Slovencev v
prostem času. Prosti čas je izredno pomemben del časa v
človekovem vsakdanjiku, če ni namenjen zgolj delovnim in
družinskim obveznostim, ampak predvsem dejavnostim, ki
pomenijo sprostitev in zadovoljstvo ter ljudi usmerjajo v sa¬
mouresničevanje. V ta sklop sodi tudi dejavnost vzdrževanja
telesne in duševne kondicije (4).

Na izkoriščanje prostega časa oziroma vključevanje v raz¬
lične gibalne dejavnosti vpliva več dejavnikov. Izsledki raz¬
ličnih socioloških raziskav kažejo, da na zdravstveno stanje
vpliva socioekonomski položaj, iz česar sledi, da večje razpo¬
laganje z materialnimi oziroma nematerialnimi viri pozitivno
vpliva na večjo osveščenost o zdravju, škodljivih navadah.
Od dejavnikov tveganja se je telesna nedejavnost pokazala
za najbolj kritično področje v Sloveniji. Biti telesno pasiven
po napornem delavniku je v primerjavi s kajenjem in pitjem
alkohola družbeno še najbolj sprejemljivo in razumljivo,
predvsem pri ženskah, ki so obremenjene z delom in družino.
Sklepne ugotovitve raziskave so pokazale, da 87% žensk in
85% moških ne skrbi za svoje zdravje, saj ima vsaj eno
zdravju škodljivo navado. Med temi navadami je najpogos¬
teje telesna nedejavnost oziroma neredna telesna vadba,
sledita ji pitje alkohola in kajenje (4).

3. Empirični del

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so medicinske ses¬
tre v Sloveniji gibalno dejavne. V ta namen smo si zastavili
naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kako pogosto se medicinske sestre ukvarjajo z gibalno
oziroma rekreativno dejavnostjo?

2. Koliko časa traja športna vadba?

3. S kakšno gibalno (športno) dejavnostjo se ukvarjajo medi¬
cinske sestre?

4. Kako opravljajo svoje delo (stoje, sede, prisilna drža...)?

5. Kakšen je pomen gibalne dejavnosti v življenju medicin¬
skih sester?

52

Zdrav Var 2002; 41

6. Kako oziroma koliko gibalna dejavnost izboljša duševno
kondicijo medicinskih sester?

Namen in cilj raziskave je, da na osnovi ugotovljenega
stanja interpretiramo in javnosti predstavimo gibalno dejav¬
nost ali nedejavnost medicinskih sester v Sloveniji, načrtuje¬
mo in predlagamo določene ukrepe za boljšo kakovost živ¬
ljenja medicinskih sester. Šport je namreč dejavnost, ki iz¬
boljšuje zdravje in telesno sposobnost ljudi.

3.1.  Material in metode

Raziskava je bila narejena novembra 2001. Študija zajema
2450 medicinskih sester iz vse Slovenije. Naključni vzorec je
bil pridobljen s seznama članstva Zbornice zdravstvene nege
Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije s soglasjem njenega Upravnega odbora.
Podatke smo dobili s pomočjo pisne ankete. Razposlanih je
bilo 2450 pisnih vprašalnikov članom regijskih društev medi¬
cinskih sester in zdravstvenih tehnikov po Sloveniji. Vsaka
medicinska sestra je z vprašalnikom prejela pisemsko ovoj¬
nico z znamko, da je lahko anonimno odposlala izpolnjen
vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen, sestavljen iz
104 vprašanj.

3. 2. Rezultati

Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo statističnega
računalniškega programa SPSS. Od 2450 razposlanih anket¬
nih vprašalnikov smo jih dobili nazaj 1057. Med njimi sta bili
1002 ženski in 55 moških.

nikoli nekajkrat 1-3 krat enkrat 2-3 krat 4-6 krat vsakdan brez
na leto na mesec tedensko tedensko tedensko odgovora

pogostost

Slika 1. Pogostost ukvarjanja z gibalno-rekreativno dejavnostjo

Na anketno vprašanje, kako pogosto se medicinske sestre
ukvarjajo z gibalno-rekreativno dejavnostjo, je 24,8% anke¬
tirancev odgovorilo enkrat tedensko, 22% dva- do trikrat
tedensko, 18% enkrat do trikrat na mesec, 4% vseh anketi¬
ranih je odgovorilo nikoli, 0,7% na vprašanje ni odgovorilo.

Slika 2 prikazuje, koliko časa traja vadba medicinskih ses¬
ter. Največ jih je odgovorilo, da njihova vadba traja 40-60 mi¬
nut, in sicer 24,9%, 23,3% medicinskih sester telovadi 20-40
minut, 22,1 % pa eno do dve uri. 6,4% anketiranih ni odgovo¬

rilo na zastavljeno vprašanje, kar je logično glede na pred¬
hodno vprašanje (nikoli ne vadijo oziroma niso odgovorili).

do 20 min 20 - 40 min 40 - 60 min 1-2 uri 2 uri in več brez odgov
čas vadbe

gibaIna dejavnost

Slika 3. Vrste gibalnih dejavnosti

Iz slike 3 je razvidno, da največ, kar 77,7% medicinskih j
sester hodi na sprehode in izlete, 46% medicinskih sester je [
odgovorilo, da kolesarijo, 35,2% medicinskih sester pa hodi
v hribe. Druge gibalne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo I
medicinske sestre, so: plavanje, smučanje, deskanje na j
snegu, aerobika, igre z žogo, ples, tek v naravi.

Slika 4 prikazuje, kako medicinske sestre opravljajo svoje j
delo, in sicer: 63% medicinskih sester pri svojem delu občas¬
no sedi, 55% pogosto opravlja svoje delo stoje, 64,8% [
pogosto hodi, 41,5% medicinskih sester ima pri svojem delu j
pogosto prisilno držo, 39,3% pa dviguje pogosto težja bre- r
mena.

Kakšen je pomen gibalnih dejavnosti v življenju medicin- i
skih sester, je razvidno iz slike 5. Vprašanje je bilo postav- [
Ijeno po lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da gibalna dejav- (
nost ni pomembna, 5 pa, da je zelo pomembna. 49,9% medi- I
cinskih sester je odgovorilo, da je gibalna dejavnost zelo j
pomembna v njihovem življenju.

Kako vpliva gibalna dejavnost na duševno kondicijo medi- f
cinskih sester, je razvidno iz slike 6. Vprašanje je bilo postav¬
ljeno po lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni majhen vpliv, 5 pa
velik. 55,8% medicinskih sester meni, da gibalna dejavnost I
zelo ugodno vpliva na njihovo duševno kondicijo, 0,9% pa

Sima D, Eržen P. Gibalne dejavnosti medicinskih sester  v Sloveniji

53

Slika 4. Telesna obremenitev pri delu

Slika 5. Pomen gibalne dejavnosti

60

1 2 3 4 5 brez odgovora

vpliv

Slika 6. Vpliv gibalne dejavnosti na duševno kondicijo

tneni, da malo vpliva na duševno kondicijo. 1,0% anketi¬
rancev ni odgovorilo na vprašanje.

4. Razprava

Ob začetku raziskovanja in iskanja primernih raziskovalnih
v prašanj in postavljanje hipoteze nas je prevzemala misel, da
s e medicinske sestre glede na svoja teoretična znanja, pri¬
dobljena v procesu izobraževanja, ne ukvarjajo veliko s šport-
no-rekreativno vadbo. Vendar so se po obdelanem vprašalniku
Pokazale značilnosti povprečne slovenske ženske.

Tako ugotavljamo, da se medicinske sestre ukvarjajo z gibal¬
no vadbo več, kot se ukvarjajo Slovenci po javnomnenjski
raziskavi. Po SJM (13) je 49,1% anketiranih odgovorilo, da se
z  gibalno dejavnostjo nikoli ne ukvarja. V raziskavi gibalnih

dejavnosti medicinskih sester je samo 4,0% anketiranih
odgovorilo, da se z gibalno dejavnostjo nikoli ne ukvarja.

Doupona in Petrovič (6) ugotavljata, da se razmerje med
športno dejavnimi moškimi in ženskami spreminja od 1:3 na
4:3. S križanjem različnih vprašanj smo dobili zanimive in¬
formacije. Anketiranci moškega spola se ukvarjajo z vadbo,
ki je bolj pogosta, in sicer od štirikrat do šestkrat tedensko.
Tako je odgovorilo 14,3% vprašanih. Ravno tako se z vadbo,
ki traja od ene do dveh ur, ukvarja 42,9% anketirancev, za ra¬
zliko od anketirank, ki se lahko udeležijo take vadbe le v
22,4%. Velik pomen gibalne vadbe v življenju pripisuje
58,9% anketirancev, anketirank pa 49,6%. Mnenja smo, da
so medicinske sestre odgovorile na določena vprašanja o
gibalni vadbi pritrdilno, ker bi se želele več ukvarjati z gibal¬
no vadbo, saj velikokrat v svojih vrstah slišimo: "saj bi se uk¬
varjala več z gibalno dejavnostjo, vendar...". Dejstvo je, da
kakovostna gibalna dejavnost zahteva kontinuiteto in red¬
nost. Če dosežemo ustrezno "natreniranost", jo pravilno vzdr¬
žujemo le v pravilnih presledkih. Veliko nalog v delovnem
procesu medicinske sestre lahko zmoti to rednost, na primer:
zamenjava turnusa, nenačrtovano ali načrtovano dežurstvo,
dodatni turnus, razne oblike dejavnosti znotraj družine ali ob¬
veznosti izven delovnega časa, ki so povezane z zdravstveno
nego (šolanje, obiskovanje strokovnih seminarjev).

Če analiziramo starostno strukturo in trajanje gibalne
vadbe, lahko ugotovimo, da je dolžina vadbe podobna pri
vseh starostnih skupinah; medicinske sestre po 55. letu
starosti pa se očitno več ukvarjajo z daljšo vadbo (od 40-60
minut). Z vadbo dvakrat do trikrat na teden, po analizi izo¬
brazbene strukture, se medicinske sestre ukvarjajo takole:
28,6% fakultetno izobražene, 34,1% visoko izobražene,
24,6% višje medicinske sestre in 20,3% medicinske sestre s
srednjo izobrazbo. Predvidevamo, da zato, ker imajo medi¬
cinske sestre s fakultetno in visoko strokovno izobrazbo dokaj
stalen vzorec opravljanja delovnih obveznosti - službo v
dopoldanskem času. Medicinske sestre z višjo in s srednjo
izobrazbo svoje delovne aktivnosti izvajajo v urniku, ki je
lahko dopoldanski, popoldanski ali nočni.

Prosti čas je izredno pomemben za vzpostavljanje psi¬
hofizičnega ravnotežja, za odmik od vsakdanjih problemov,
kar daje možnost pozitivnim spremembam. V obdobjih ko¬
renitih sprememb pri plačanem delu ali družinskem življenju
je svet prostega časa lahko edini vir stalnosti. V primeru, ko
ta del življenjskega prostora potisnemo na obrobje, si zmanj¬
šamo možnost za obvladovanje sprememb in za nove živ¬
ljenjske naložbe (4).

Pomanjkljivost vprašalnika lahko zasledimo pri vprašanju,
kolikokrat ste gibalno dejavni, v postavki dvakrat do trikrat
tedensko. Pozitivno so odgovorili vsi vprašani, ki se ukvarja¬
jo z gibalno vadbo tudi samo ob sobotah in nedeljah. Vadba
brez enakih odmorov ni pravilna vadba.

Ugotovili smo, da medicinske sestre svoje delo pogosto
opravljajo stoje, veliko hodijo, pogosto imajo prisilno držo in
pogosto dvigujejo težja bremena. Raziskave SJM ugotavljajo,
kakšen položaj imajo Slovenci pri opravljanju svojega dela.
Za razliko od medicinskih sester jih 20,3% povprečno sedi,
12,2% stoji in 16,0% hodi.

Ne preseneča nas visok odstotek odgovorov o tem, da je
gibalna dejavnost zelo pomembna v življenju medicinskih

54

Zdrav Var 2002; 4)

sester in jim izboljšuje duševno kondicijo, preseneča nas
pa to, da nekateri anketiranci niso tega mnenja. Kljub vi¬
sokim odstotkom gibalno dejavnih medicinskih sester čuti¬
mo še vedno vzorec obnašanja, ki ga nalaga stroka zdrav¬
stvene nege.

5. Sklep

Z raziskovanjem gibalne dejavnosti medicinskih sester smo
obenem dobili podatek, kako medicinske sestre izkoriščamo
svoj prosti čas z namenom, da gojimo in ohranimo zdrave
življenjske navade.

Ugotovili smo, da se največ ukvarjamo z gibalnimi de¬
javnostmi, v katere lahko vključujemo svoje družinske člane.
Medicinske sestre imamo možnost, glede na številčnost in
pomen poklicne skupine, vplivati na druge s svojim vzorcem
vedenja v delovnem in življenjskem okolju. Dejavnosti, ki jih
organizira stanovski sindikat, so dobro obiskane in vsako leto
znova se kaže zanimanje zanje. Vendar je potrebno pri ra¬
zličnih stanovskih združenjih okrepiti dejavnosti, ki bi omo¬
gočile izrabo večje količine organizirane in strokovno vodene
vadbe.

S kakovostno vadbo preprečujemo simptome stresa, ki jih
Van Gepenova (14) navaja v obliki bolezni srca, reproduk¬
tivnih težavah, imunskem primanjkljaju in tumorjih. Mnenja
je, da smo poskrbeli enako dobro za bolnike, če poskrbimo
dobro zase.

Literatura

1. Peternelj K. Medicinske sestre v Sloveniji: Predstavitev razisko¬
valnega vzorca. Zbornik člankov s strokovnega srečanja z med¬
narodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Ljubljana, 2001: 61-5.

2. Kersnič P. Število članov po društvih na dan 31. 3. 2001. V: 12.
redna skupščina Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveza
društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Utrip 2001; 5: 6-16.

3. Zaviršek D. Ženske in duševno zdravje (O novih kulturah skrbi).
Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994.

4. Černigoj-Sadar N. Moški in ženske v prostem času. Ljubljana:
Znanstveno in publicistično središče, 1991.

5. Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede, 1996.

6. Doupona M, Petrovič K. Šport in družba. Sociološki vidiki. Ljub¬
ljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2000.

7. Sima B. Gimnastične vaje kot možna vsebina programov šport¬
no rekreativne dejavnosti v stanovanju. Diplomska naloga. Ljub¬
ljana: Fakulteta za šport, 1991.

8. Benson R. Vodič k napredku v teku. Colorado: Univerza Colo-
rado Springs, 1994.

9. Burke ER. Vodič k napredku v kolesarjenju. Colorado: Univerza
Colorado Springs 1994.

10. Felix K. Lepota in zdravje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.

11. Harris DV. Involvement in Šport. Philadelphia: Lea and Febiger, 1973.

12. Lutter J, Jaffe L, Lee V, et al. The Bodywise Woman. Human
Kinetes Publishers, 1993.

13. Toš N. Vrednote v prehodu II (Slovensko javno mnenje 1990-
1998) Dokumenti SJM Ljubljana, 1999.

14. Van Gerpen R. Nurses Need Time for Recreation, Rest and Re-
flektion. ONS N 1999, 14: 4-5.

Zdrav Var 2002; 41; 55-64

pismo uredništvu

GIBANJE ZA ZDRAVJE MED ŽELJO IN POTREBAMI

Ciril Klajnšček

Uvod

V nacionalnem programu in strategiji promocije zdravja s
telesno dejavnostjo (HEPA) imamo opravka z aktivnostmi, ki
so redne, zmerne in razbremenjujoče; ki so - za razliko od
dela in tekmovalnega športa - manj strukturirane, bolj ohlap¬
no organizirane in kot take pozitivno vplivajo na zdravje lju¬
di.Toso transportne oblike gibanja (npr. kolesarjenje ali peša¬
čenje v službo in nazaj), delovno-rekreativne aktivnosti (vrt¬
narjenje, košnja, sprehod s psom, kidanje snega ipd.) in šport¬
na rekreacija (hitra hoja, tek, tek na smučeh, hribolazništvo,
plavanje, kolesarjenje, ples itd.).

Prevladujoči del dejavnosti v okviru nacionalnega progra¬
ma in strategije, ki meri na konkretne učinke, se nanaša na dol¬
goročno ciljno spreminjanje neaktivnega, "zasedenega" živ¬
ljenjskega sloga, na način informiranja, nagovarjanja, spod¬
bujanja ljudi, njihovega osveščanja, prepričevanja, učenja,
vzgajanja in usposabljanja za pričakovane, zdravju naklonje¬
ne oblike vedenja. Učinkovitost in uspešnost teh dejavnosti je
v veliki meri odvisna od teoretičnega (idejnega, konceptual¬
nega) in praktičnega (programsko implementiranega) razume¬
vanja motivacijske strukture ciljne publike.

Izhajamo namreč iz tega, da teorija ni zgolj množica različ¬
nih poskusov osmišljanja empiričnih podatkov, ki jih generi-
rajo avtorji na različnih področjih raziskovanj, marveč tudi
kulturno specifična oblika naših osmišljevanj svojega lastne¬
ga, "tukaj in sedaj" delovanja v svetu, znotraj predpostavljenih
življenjskih (ekonomskih, družbenih, kulturnih in sistemskih)
pogojev, t. j. oziroma okoliščin. Brez nje je naš pristop k real¬
nosti, dejstvom vsakodnevnega življenja oziroma k osmišlja-
nju našega delovanja neteoretski, predteoretski, zdravorazum¬
ski, spontano ideološki. |e nekakšna brkljarija, ki ji bolj ali
manj daje konsistenco zgolj uveljavljanje naših lastnih idej,
potreb, in želja v kontekstu siceršnjega podrejanja tem ali onim
ideološkim mehanizmom, ki nas definirajo, selekcionirajo, kom-
patibilizirajo, nadzirajo oz. regulirajo.

V nadaljevanju bomo poskušali, izhajajoč iz različne nara¬
ve posameznih obli k gibalnih dejavnosti in vključujoč pri tem
različna starostna obdobja ljudi, diferencirano prikazati mo¬
tivacijsko strukturo različnih zdravju prijaznih gibalnih de¬
javnosti ter pokazati implikacije teh spoznanj na naš projekt
111  nagovor različnih ciljnih skupin.

■V preden pa se bomo tega lotili, bomo naše, z željo in potre¬
bami opredeljeno delovanje postavili v kontekst mnogodimen-
žionalnosti in pluralnosti konceptov zdravja, v kontekst ra¬
zumevanja motivacije kot take in v kontekst reprodukcije vsa¬
kodnevnega življenja, znotraj katerega se kot predpostavljeno
svobodna bitja (samoiniciativni odgovorni avtorji lastnih de¬
janj) nenehno podrejamo (subjektiviramo) pravilom vsako¬
dnevne praksi', ritualov in konvencij ter se medsebojno oziro¬

ma vzajemno nadziramo, selekcioniramo, kompntibiliziramo
in reguliramo. To počnemo kot konstitutivno nezavedna,
hoteča, želeča in h ugodju ter uživanju težeča bitja znotraj raz¬
ličnih institucionaliziranih oz. ideoloških ravnanj.

Zdravje

Ker nas v kontekstu projekta HEPA zdravje zanima kot cilj,
motiv in razlog ukvarjanja z neko zdravju koristno telesno de¬
javnostjo, se ga bomo lotevali iz različnih zornih kotov in na
različne načine. Zategadelj ga moramo poznati v vsej njegovi
enigmatičnosti, mnogodimenzionalnosti in pluralnosti razu¬
mevanj, konceptov in pristopov.

Zdravje v današnji bodicentrični družbi ni več zgolj odsot¬
nost bolezni, torej negativno zdravje (ill - health), marveč tu¬
di pozitiven koncept, ki vključuje fizično, psihično in social¬
no blagostanje (vvell-being) in dobro formo, čilost (fitness).
Kot tako pomeni vrednoto, zmožnost razvijanja lastnih po¬
tencialov, uživanje življenja v sproščenosti in izgledu lastne
samopodobe, sredstvo in cilj vsakodnevnega življenja, te¬
meljni razvojni resurs in pomembno individualno in druž¬
beno investicijo.

Z njim se na tak ali drugačen način ukvarjamo že praktično
vsi. Vsakdo pač iz svojega zornega kota, v skladu s svojimi
potrebami, položajem, interesi, znanjem, zmožnostmi in spo¬
sobnostmi: individualno, skupinsko, spontano, organizirano,
volontersko, osebno, javno, profesionalno, utilitaristično, al¬
truistično, disciplinarno, inter- in multi-disciplinarno, sektor¬
sko, medsektorsko, programsko, projektno, sistemsko, siste¬
matično, centralno, lokalno, instrumentalno racionalno, pro¬
gramsko, projektno, strateško-razvojno.

Pri tem se poslužujemo različnih paradigem (tradicionalna,
humanistična, funkcionalistična, strukturalistična...), pris¬
topov (od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor, v posameznika,
skupine oz. skupnost usmerjenih...), modelov (deficitarni, de-
privacijski, model nudenja možnosti, emancipacijski...),
metod (svetovanje, vzgoja, skupinsko delo, vedenjske spre¬
membe, medijske kampanje, politične akcije, razvoj skup¬
nosti), tehnik (zdravstveno-prepričevalnih, zakonodajno¬
pravnih, svetovalno-terapevtskih, skupnostno-razvojnih...),
političnih filozofij (konzervativna, reformistična, liberalna,
pluralistična...), strategij (zdravstveno-prepričevalnih, zako-
nodajno-pravnih, osebnostno-svetovalnih, razvoj skupnos¬
ti...), in diskurzov (profesionalnih, političnih, institucionalnih,
običajni>-vsakdanjih) itcf.

Zaradi neizogibne heterogenosti njegovih pomenov pa je
toliko bolj pomembno, da ne izgubimo izpred oči dejstva, da
se vse njegove kognitivne (miselne) predstavitve posredujejo,
jezikovno, simbolno oziroma pomensko. Kakor hitro pa ga

* Kl.ijniuvk, univ. dipl. soc'., svetovalci' vlade. Ministrstvo za zdravje', Šlolanova 5, 100« Ljubljana

56

Zdrav Var 2002; 41

sprejmemo na način desubstancializirane, simbolno posre¬
dovane danosti, pa kaj hitro ugotovimo, da je s stališča ozna¬
čevalne prakse zdravje v bistvu označevalec brez ozna¬
čenega.

Zdravje, običajno medikalistično umeščeno v telo kot ne¬
kakšno podstat duše in zdrave družbe, je dejansko nekakšno
prazno mesto, ki služi kot transferno polje, kamor sodobni,
poznomoderni, bodicentrični, primatu podobe nad besedo
zavezan človek družbe tveganja in civilizacije spektakla,
transferira in investira svoje potrebe, energijo voljo, želje,
hotenja, interese, ideje, iluzije nelagodje in strahove. Kot tako
je imaginarno mesto, okrog katerega se lahko strukturira,
zjedri, osredišči, določena heltistična ideologija.

Investiranje ljudi v neko (konstitutivno vedno ideološko)
prakso oziroma početje, pa je tista dinamična komponenta
vedenja ljudi, ki ji pravimo motivacija. Pri tem mislimo na
način spodbujanja neke (v našem primeru telesne) dejavnos¬
ti za zdravje in za njeno usmerjanje.

Motivacija

Če je motiv vzrok, razlog, gonilo, gibalo oz. usmerjevalec,
potem je motivacija proces, ki ga določa hotenjska sestavna
organizacija in dinamika subjekta nekega delovanja, hkrati
pa je ta proces tudi situacijsko pogojen.

Kot taka je motivacija dejavnik našega ravnanja, s katerim
smo vsakodnevno zaposleni vsi, ki v prizadevanju za
izboljšanje zdravja prebivalstva delamo z ljudmi ali "za lju¬
di": starši, učitelji, vzgojitelji, pedagogi, vaditelji, učitelji, tre¬
nerji, proizvajalci, upravljalci, svetovalci, propagandisti, po¬
litiki itd. Vsi ti si namreč pri svojem vsakodnevnem delu zas¬
tavljamo vprašanja: Kako ljudi motivirati (za zdravju koristne
oblike vedenja)? Kako ljudi spodbuditi k določenemu,
pričakovanemu, želenemu, hotenemu (zdravju koristnemu)
ravnanju? Kako njihovo ravnanje usmeriti ali preusmeriti v
neki povsem določeni smeri (zdravega načina življenja)?
Kako določeno (zdravju naklonjeno) ravnanje okrepiti? itd.

Zanjo uporabljamo celo vrsto pojmov: motivi, cilji, želje, po¬
trebe, goni, instinkti, interesi, hotenja, stremljenja, intencije ipd.,
ki običajno niti niso dovolj jasno opredeljeni in razmejeni.

Tradicionalno se v okviru ego-psihologije govori o zavest¬
ni (volja, težnje, hotenja) in biološki (potrebe, instinkti, goni)
motivaciji. Sodobne teorije motivacije pa so uvedle izraze,
kot so motiv, pobuda, dražljaj, cilj, zadovoljitev itd., ter po¬
kazale, da so različnim motivacijskim situacijam in procesom
skupne naslednje komponente:

1. Energetska podlaga, osnova, oziroma naboj.

2. Potreba kot fiziološki ali psihološki primanjkljaj, ki ga je
treba izpolniti, izravnati, nadomestiti, zadovoljiti (kjer je
pomanjkanje, je neko neravnovesje, ki se kaže v obliki
napetosti, nezadovoljenosti, težnje po delovanju, ki naj
to napetost ali nezadovoljenost odpravi).

3. Pobudnik kot sprožilni dejavnik.

4. Motivacijski cilj, ki je vsaka stvar, predmet, dejanje, do¬
godek, h kateremu je dejavnost usmerjena. Dosega moti¬
vacijskega cilja naj bi pomenila zadovoljitev potrebe,
vnovično vzpostavljeno ravnotežje.

Tako lahko govorimo energetskem modelu, energetskem
naboju, energetski investiciji, energetsko investiranih pred¬
stavah, energetskem potencialu, ki se nakopiči in prazni itd.

Skratka, različne teorije motivacije (kognitivistične, instink-
tivistične, humanistične psihoanalitične itd.) so le različni
pogledi na vlogo človeka v motivacijski situaciji (aktiven - pa¬
siven), na vrsto motivov (prirojeni - pridobljeni oz. naučeni;
zavedni - nezavedni; reaktivni - proaktivni, homeostatični -
razvojni) na pomen polja, vlogo kognicij (misli), pomen oseb¬
nih izkušenj ter pomen intrinzične in ekstrinzične motivacije.

V tem kontekstu bomo mi za razliko od modernih egopsi-
hologov, ki pravijo, da ima motivacija osnovo v zavesti, njeno
osnovo poiskali v hotenjski sestavni organizaciji in dinamiki
subjekta, v kateri ima osrednje mesto nezavedna želja in meha¬
nizem ugodja oziroma uživanja. S takšno libidizacijo motivacije
ljudi za gibanje in zdravje se po eni strani izogibamo medicin¬
ski in kineziološki kolonizaciji zdravega razuma, po drugi pa se
postavljamo v bran pred redukcijo nacionalnega projekta na
raven tehnično-tehnološke logike oziroma pristopa.

Med željo in potrebami

Motivacijska struktura ljudi, ki se ukvarjamo z zdravje
spodbujajočimi telesnimi dejavnostmi, se nahaja na konti¬
nuumu med nezavedno željo, ki je osrčje naše človeške eksis¬
tence in je po svoji naravi večna, neobjektna, z ugodjem in
uživanjem povezana relacija, ki zategadelj ne more nikdar
biti zadovoljena, in zavestno potrebo, ki je s spoznano nu¬
jnostjo povezana objektna relacija, in je vedno lahko smo¬
trno, instrumentalno-racionalno zadovoljena. Prva je neza¬
vedna, latentna in primarna, druga pa zavedna, manifestna in
sekundarna.

Željo lahko najširše opredelimo kot čustvo, ki stremi k po¬
lastitvi objekta, od katerega pričakuje ugodje ali zadovoljitev,
hrepenenje, hotenje.

Po Freudu je želja stvar manjkanja, nekaj, kar se poraja iz
potrebe, ki je bila nekoč zadovoljena. Pojavi se ob ločitvi od
matere in identifikaciji z očetom. Je želja imeti mater in biti
»falus«. Po Deleuzeju in Guattariju je želja tok energije, ki (v
smislu Nietzschejeve volje do moči) išče in vzpostavlja vezi in
"proste sinteze" ter nenehno frustrira "racionalno družbo",
katere namen je, da bi jo zaposedla. Lacan jo sledeč Spinozi
postavlja v osrčje človekove eksistence in jo tako kot Freud loci¬
ra v nezavedno. Želja je torej nezavedna želja. Pri tem poudar¬
ja, da je treba ločiti željo od potrebe. Medtem ko je potreba po
Lacanu čisti biološki instinkt in je objektna relacija želja stran¬
ski produkt artikulacije potrebe v zahtevi. Oblikovati se začne
ob vstopu subjekta v simbolni red (govoreče bitje), ko postane
zmožen artikulirati potrebo v obliki zahteve. Po svojem bistvu
je to želja biti objekt želje Drugega (Matere). Nezavedna želja
je vedno seksualna in kot taka socialno-simbolno (pomensko,
jezikovno) strukturirana, oziroma je družbeni produkt. Glavni
namen psihoanalize je v skladu s tem pripeljati subjekta želje
do spoznanja o resnici lastne želje, o nikoli dosegljivem »ob¬
jektu« želje, o mestu, iz katerega subjekt želi.

Za razliko od potrebe, ki jo je mogoče zadovoljiti in je sub¬
jekt zadovoljen, dokler se ne pojavi druga potreba, želja ne
more biti nikdar zadovoljena, in je zatorej v svojem pritisku

Klajnšček C. Gibanje za zdravje med željo in polrebami

57

konstantna oz.večna. Njen objekt je manjkajoči, izgubljeni
in večno iščoči objekt/razlog želje. Zato želja po svoji naravi
ni objektna relacija, marveč relacija manjka.

Za razliko od atemporalne, večno prisotne in brezobjektne
želje, so potrebe vedno temporalne in imajo opredeljiv ob¬
jekt. Po svoji naravi so določeno obdobje trajajoči biološki
ali fiziološki primanjkljaj, ki ga spremlja napetost, nezado-
voljenost in težnja po delovanju. Ko so enkrat zadovoljene,
se pojavijo nove potrebe, ki zahtevajo novo zadovoljitev (re¬
dukcijo tenzije). Določene potrebe torej lahko zadovoljuje¬
mo le z določenimi cilji. Lahko pa jih tudi sublimiramo, zado¬
voljimo z nadomestnimi cilji in sredstvi.

Potrebe običajno delimo na prirojene, instinktivne ali pri¬
marne (lakota, žeja, po kisiku, po izogibanju bolečini, po
spanju, po spolni dejavnosti) in pridobljene, privzgojene,
priučene ali sekundarne (po ljubezni, po odnosih in komu¬
nikaciji, po delu, po rekreaciji, po druženju, po ugledu, po
izgledu, po ugajanju/po določenih produktih in storitvah itd.)

V zvezi s potrebami govorimo o motivacijskih ciljih in ovi¬
rah za njihovo doseganje. Pozitivni motivacijski cilj je nagra¬
da, negativen pa kazen. Oba delujeta kot spodbuda. Ovire so
pojavi, ki blokirajo zadovoljitev potreb oziroma dosegovan-
je ciljev. Kot take nas postavljajo pred izbiro oziroma od¬
ločanje in tudi same delujejo kot pobudniki za določeno (dru¬
gačno, nadomestno, spremenjeno) ravnanje.

Če vse to povzamemo, potem lahko ugotovimo, da tako v
primeru želje kot potreb govorimo o neki psihični energiji, s
tem pa se že vračamo h konceptom energetskega modela,
energetskega naboja, energetske (psihične) investicije, ener¬
getsko investiranih predstav, energetskega potenciala, ki se
nakopiči in prazni - skratka k pojmom, ki spadajo v arzenal
konceptov libidinalne ekonomije in nam omogočajo razu¬
mevanje mehanizmov in dinamizmov delovanja oziroma
uživanja v različnih početjih in situacijah.

Libidinalnih oziroma nezavednih motivacijskih mehaniz¬
mov pa preprosto ni moč razumeti brez poznavanja mehaniz¬
mov zgoščevanja, premeščanja, nadomeščanja, zaposedanja,
zavzetja, okupiranja, razporejanja, premikanja, kroženja, us¬
merjanja, preusmerjanja, naložbe, vložka, investiranja itd.,
"psihične energije" oz. oenergetenih predstav, idej, misli in
podob. Kar pomeni, da se tisto, kar nas usmerja, vodi oziroma
žene (bodisi zavedno ali nezavedno) v neko ravnanje, vedno
nahaja v obliki bolj ali manj oenergetenih predstav oziroma
predstav in afekta, ki sta na določen način povezana. Določeno
predstavo (idejo, pomen, podobo) spremlja določen afekt z do¬
ločeno intenzivnostjo oziroma nabojem (katekso) ali obratno,
določen afekt spremlja določena predstava (ideja, misel, podo¬
ba). Selekcijo tega našega usmerjanja v določeni smeri pa do¬
ločajo struktura naše osebnosti, naša (simbolna in imaginarna)
identiteta, naša želja, potrebe in interesi, situacija, v kateri se
Nahajamo, naša vloga in položaj ter način naše vključenosti v
aktualna z jezikom, pomenom, govorom, komunikacijo posre¬
dovana razmerja.

Gibalne dejavnosti, delo in prosti čas

Eden izmed mehanizmov reprodukcije našega vsako¬
dnevnega življenja je v načinu, na katerega si kot subjekti žel¬

je, znotraj danih pogojev, organiziramo naše prostočasno
ugodju oziroma uživanju, razbremenitvi in sprostitvi za¬
vezano delovanje: v danem primeru delovno ali športno-
rekreativno dejavnost ter transportne oblike gibanja.

Vsem trem je skupna neka gibalna dejavnost, ki pa je ni
mogoče skrčiti zgolj na neke telesne gibe, marveč gre za de¬
javnosti, ki so kontekstualne, vključene v neko bolj ali manj
ustaljeno, institucionalizirano ali institucionalizirajoče se in
s sistemskimi zahtevami kompatibilizirajoče delovanje, ki ga
tako kot vse drugo urejajo določeni rituali oziroma ideološki
postopki selekcije, kompatibiliziranja in sistematiziranja. Ti
postopki delujejo znotraj institucij, organizacij, društev, usta¬
nov, civilno-družbenih skupin, v medijih, na cesti itd., skrat¬
ka povsod tam, kjer ljudje bivamo, delamo in se zabavamo.

Navedene tri, zdravju koristne oblike gibanja pa imajo tu¬
di neke lastne strukturne značilnosti z ozirom na katere jih
lahko umestimo med delo na eni in šport na drugi strani.

Delo (kot fizična dejavnost) je tista smotrna dejavnost, ki je
motivirana s potrebo po pridobivanju sredstev za preživljanje
(služenje denarja). Vanj prištevamo vse oblike gibalnih de¬
javnosti znotraj procesa dela, ki so bolj ali manj redne, visoko
strukturirane in organizirane ter (psihofizično) obremenju¬
joče in ki kot take zahtevajo razbremenitev in razvedrilo.

Tekmovalni šport lahko prav tako nastopa kot delo in pred¬
stavlja gibalno dejavnost, motivirano s potrebo po služenju
denarja oziroma po pridobitvi sredstev za preživljanje. Toda
v svoji naravi je športnik primarno motiviran z željo po
premagovanju nasprotnikov (pretendentov na isti cilj - zma¬
go), po dokazovanju boljšosti, po bahanju, ekshibiciji, druž¬
benem ugledu, slavi, statusu in privilegijih (ki jih imajo vrhun¬
ski športniki, šampioni, oziroma zvezdniki). Kot tak tekmo¬
valni šport vključuje vse oblike športnih tekmovanj in smotrne
športnotekmovalne vadbene dejavnosti, ki so podobno kot
siceršnje delo bolj ali manj redne, visoko strukturirane in or¬
ganizirane ter obremenjujoče in ki kot take zahtevajo razbre¬
menitev in razvedrilo.

Sicer pa je šport veliko širši in večpomenski pojav, ki ima
na manifestni ravni poleg tekmovalne (s konvencijami oz.
pravili opredeljene) dejavnosti in rezultatom namenjenega
treninga še podobo telovadbe, športne vzgoje in športno-
rekreativne dejavnosti. V kontekstu našega vsakodnevnega
(historično, družbeno in kulturno pogojenega) življenja pa
ima podobo kulture spektakla, družbene institucije, pred¬
stavlja obliko in način občestvene organizacije užitka ter ob¬
liko in način reguliranje (usmerjanja) vedenja ljudi. Torej ima,
tako kot tudi sama promocija zdravja poleg svoje manifestne
tudi svojo latentno, družbeno regulativno in ideološko di¬
menzijo in funkcijo.

Športna rekreacija je prostovoljna in prostočasovna pojav¬
na oblika športne dejavnosti, ki je motivirana z željo po spros¬
titvi, razbremenitvi in razvedrilu, po negovanju svoje (ide¬
alne, idealizirane, medijsko skonstruirane) telesne podobe
oziroma izgleda oziroma s potrebo po ohranjanju in krepitvi
lastne psihofizične kondicije (moči, gibljivosti, vzdržljivosti
in spretnosti) oziroma zdravja. Za razliko od tekmovalnega
športa je športna rekreacija manj strukturirana in bolj ohlap¬
no organizirana, manj redna in bolj zmerna ter razbremenju¬
joča in ima kot taka obenem tudi pozitivne učinke na zdrav¬
je ljudi, ki se z njo ukvarjajo.

Zdrav V.ir 2002; 41

58

Delovna rekreacija predstavlja kombinacijo delovno-sto-
rilne dejavnosti in razvedrila. Motivirana je s potrebo po de¬
lovni storilnosti (npr. urejen vrt, pomita okna ali avto, poko¬
šena trava, skidan sneg) in po sprostitvi, razbremenitvi oz.
razvedrilu. Lahko pa je motivirana tudi z zavestno potrebo po
okrepitvi svojega zdravja oziroma psihofizične kondicije, kar
pomeni, da se je lotimo kot nadomestila za čilost, t. i. fitness.
Tudi ta oblika rekreacije je manj strukturirana kot delo ali tek¬
movalni šport in je redna, bolj zmerna in razbremenjujoča ter
ima pozitivne učinke na zdravje ljudi, ki se z njo ukvarjajo.

Transportne oblike gibanja (peš ali s kolesom v službo, po
nakupih, na obiske itd.) so motivirane s potrebo po transportu
znotraj vsakodnevnih življenjskih dejavnosti s pomočjo last¬
nega telesa in s potrebo po koristni okrepitvi svojega zdravja
na način izboljšanja psihofizične kondicije. Lahko pa je mo¬
tivirana tudi z željo in uživanjem v tej obliki gibanja in je po¬
dobno kot športna in delovna rekreacija manj strukturirana,
bolj ohlapno organizirana in razbremenjujoča.

Znotraj vsakodnevnega življenja

V današnji poznomoderni oziroma postmoderni, tehno¬
loško in informacijsko visoko razviti kompleksni, notranje vse
bolj diferencirani, specializirani družbi tveganja se naše
vsakodnevno družbeno (skupnostno) življenje in delovanje
reproducira in je regulirano po našem prepoznavanju in pri-
poznavanju oziroma podrejanju (subjektiviziranju) določen¬
im vrednotam, potrebam, interesom, na način naše vključe¬
nosti v različne institucionalizirane, specializirane in rituali-
zirane postopke »ideoloških aparatov«: proizvodnih (načrto¬
vanje in proizvodnja potreb in izdelkov za njihovo zadovol¬
jevanje), tržnih (ekonomska propaganda in marketing),
pravnih, političnih (politični sistem, partije), sindikalnih,
društvenih, družinskih, verskih, informacijskih (tisk, radio, te¬
levizija, internet) in kulturnih (umetnosti, šport).

Ti "ideološki aparati" oziroma prakse so nekakšno nevidno
institucionalno/ideološko tkivo, ki nas definira, osmišlja,
povezuje, koordinira, selekcionira, normalizira, kompatibi-
lizira, disciplinira, kontrolira, usmerja, nadzira in reproduci¬
ra s tem, ko se v njih prepoznamo in v njih delujemo v skladu
z njim lastnimi pravili, režimi oz. postopki. Kar pomeni, da
kot akterji teh praks vsakodnevno prepoznavamo in prizna¬
vamo neke predpostavljene, nam nadrejene norme, vrednote,
ukaze, zakone, tradicije, konvencije in zahteve, se z njimi
identificiramo oziroma jih s konkretnim delovanjem interna-
liziramo, sprejmemo za naše lastne.

Skozi našo interpoliranost v te prakse oz. postopke se vza¬
jemno pripodabljamo, kompatibiliziramo, sistemiziramo, in¬
tegriramo, normaliziramo in nadziramo, ne da bi se tega po¬
sebej zavedali - torej nezavedno, samodejno, na način, kot
da je to običajno, normalno in pravilno in drugače tudi ne
more biti. Kot subjekti nezavednega (ki je strukturirano kot
govorica, svet pomenov) se subjektiviziramo v subjekte pred¬
postavljenega družbenega reda oziroma sistema. Ali z drugi¬
mi besedami, kapitalu lastna dinamika samooplajajoče pro¬
duktivnosti se na ravni nas individuov odvija na nezaveden
način naše interpeliranosti v ideološke subjekte na vseh pod¬
ročjih vsakdanjega življenja. Kot "svobodni" individui smo

namreč subjekti povezujočih in poenotujočih idej oziroma
ideologij na ravni najbolj vsakodnevnega življenja, povsod
tam, kjer jemo, pijemo, se oblačimo, stanujemo, delamo,
kupujemo, trošimo, se ljubimo in preživljamo svoj prosti čas.

Na ta način se z našo vsakodnevno, običajno, normalno
so-udeležbo odvija mikrofizika oblasti stvarnih razmerij nad
nami kot predpostavljeno "avtonomnimi" individui. Pri tem
nas vedno povezuje, poenotuje in zamrzuje (dela relativno
trajne, vzajemno kompatibilne in usklajene z imperativi sis¬
tema) neka ideologija.

Med teorijo in ideologijo

Zato v okviru sodobnih (post)strukturalističnih in postmo¬
dernih pristopov k našim vsakodnevnim praksam (npr. k pro¬
mociji zdravja ali pa športu in rekreaciji) ne govorimo več iz
predpostavljeno vrednostno in politično nevtralnih, tehnično
tehnoloških oziroma metodoloških vidikov uresničevanja
nekih idej oziroma hotenj, marveč so same te "prakse dela z
ljudmi in za ljudi" dandanes teoretsko vsestransko prepoznane
in reflektirane tudi kot oblike in načini družbene regulacije
oziroma usmerjanja vedenja ljudi v skladu z imperativi (zah¬
tevami) predpostavljenega globalnega družbenega sistema.

Neposredna implikacija teh spoznanj je ta, da se načrto¬
valci, implementatorji in izvajalci projekta HEPA - kolikor
nočemo nekritično pristati v kolesju ideološke interpelacije
in mehanizmih avtoritarne ali pastoralne (za ljudi skrbeče in
"njihove lastne" potrebe in želje uresničujoče) oblasti našega
narcističnega oblastniškega velikega laza, enodimenzional¬
nih profesionalnih ideologij, institucij oziroma sistema -
moramo nenehno samoanalizirati in samoreflektirati v svo¬
jem družbenem položaju, vlogi in vsakodnevnem početju in
si avtonomno-aktivno prizadevati za inter- in multidiscipli-
narno ter multidimenzionalno oblikovanje polja lastnega de¬
lovanja in prav takšno lastno subjektivacijo, simbolno iden¬
tifikacijo in družbeno vključenost (v akcije, interakcije, pro¬
cese, strukture, institucije in sisteme).

Kot po eni strani nujni (konceptivni) ideologi konkretne
projektne prakse se namreč poslužujemo (te ali one) teorije,
kot teoretiki pa bežimo od ideološkega primeža in lastne
samozamrznitve v nekritični brkljariji "samodejnih" institu¬
cionalnih praks.

Gre za to, da je naše praktično početji- že po svoji konkret¬
ni interesni naravi (npr. več gibanja, bolj zdrav življenjski
slog, več gibajočih se ljudi) opredeljeno z ideologijo, ki nas
kot individui- povezuje v občestvo, oziroma nas subjektivira
v to ali ono vlogo, funkcijo, položaj in temu prikladnen način
delovanja, oziroma nas simbolno vpenja v obstoječa razmer¬
ja in naredi za uporabne/koristne člene delitve dela, organiza¬
cije, akcij, interakcije, institucij, oziroma družbene strukture,
reda ali sistema.

To se dogaja tako, da določen skupek idej z interpelacijo,
identifikacijo in verovanjem povezuje naše predstave o nas
samih s predpostavljenimi eksistenčnimi pogoji oziroma
razmerji ter nam hkrati narekuje, kakšno ravnanje je pravo,
pravilno in konsistentno (z zahtevami sistema).

Iz tega izhaja, da se lastni ideološki interpelaciji, institu-
cionalizaciji (beri samozamrznitvi) in nekritičnemu funkcioni-

Klajnšček C. Gibanje za zdravje med željo in potrebami

59

ranju lahko upiramo le kot teoretski samorefleksivni subjekti.
S tem ko se skozi nenehno teoretsko samorefleksijo upiramo
lastnemu samozamrzovanju, ritualiziranju in reguliranju
našega početja (in projekta) pa obenem vzdržujemo našo os¬
ebno in projektno vitalnost, inovativnost, živost, živahnost,
propulzivnost, stimulativnost, privlačnost.

Res je, da teorije teoretske intervencije v polje te, konkret¬
no šele izgrajujoče se prakse in projekta nimamo, imamo pa
zato na voljo številne koncepte in teorije (ideologije, institu¬
cij, delovanja, sistema), ki nam nenehno samorefleksivno
prakso omogočajo.

Izbor, odločitev oz. opredelitev za tak način ravnanja pa je seve¬
da na nas samih. Zato bodimo iskreni in kar naravnost povejmo,
da je na ravni vsebine  razmerje med teorijo in ideologijo enako
razmerju med resničnim in pravilnim, na ravni hotenja,  pa med
"voljo do vednosti" in "voljo do moči/oblasti". Vse skupaj pa
zabelimo še s spoznanjem:

• da so realni eksistenčni pogoji in razmerja, s katerimi nas
vedno povezuje ideologija, v njej vedno predstavljeni
oziroma se nam kažejo v "imaginarno deformirani" obliki:
kot realna in trdna dejstva, utemeljena v nečem, kar je izven
njih - v lepi ali pravilni ideji, vrednoti, morali, religiji, poli¬
tičnem prepričanju in

• da nas ideologija subjektivira, poenotuje in dela nekritične
in vrednostno nevtralne (beri amoralne) ravno kot želeča,
nezavedno misleča in hoteča bitja.

Oziroma: muhe se kot naravna bitja lovijo na med zaradi
svoje naravne (instinktivne) potrebe,  ljudje pa na "ideološke
limanice" (vabljive, vedno neko ugodje/uživanje obljubljajoče
ideje oz. podobe) zaradi svoje drugotne, socialno-simbolne
(družbeno in kulturno posredovane) narave, kot nezavedno
misleča in hoteča bitja - želje  oziroma kot "ideološke živali".

Da je temu tako, nam vedo povedati vsi specialisti za eko¬
nomsko, politično, versko in socialno propagando oziroma
marketing in njegovega uresničevanja. S tem moramo ra¬
čunati tudi mi v okviru našega projekta. Saj nas v fazi čakajo
številni neposredni in posredni (medijski) "zdravstvenovzgoj-
ni" pozivi oziroma nagovori različnih segmentov javnosti,
različnih ciljnih oziroma prebivalstvenih skupin, z različno
(med željo in potrebe razpeto) strukturo/sestavo in dinamiko
hotenja. Učinkovitost tega apeliranja oziroma nagovarjanja
pa ne bo odvisna le od naše dobre volje, vsebine naših "osveš-
čevalnih sporočil" in pa "človeškega materiala", ki ga želimo
obdelati, ampak tudi od tega:

• kako domišljeno bomo po eni strani izbrali, med seboj
uravnotežili in usmerili svoja "sporočila" v zavedno, racio¬
nalno oziroma umno, in koliko v nezavedno, neracionalno,
emocionalno plat človeške narave ciljne publike, ki jo bo¬
mo s svojimi sporočili nagovorili, ter

• koliko in kako bomo med seboj uskladili delovanje na sim¬
bolni ravni (besed ali teksta), in koliko na imaginarni ravni
(podob ali izgleda).

Rekapitulacija

Vidimo torej, da je uživanje oziroma zadovoljstvo v vseh ob¬
likah prostočasne dejavnosti osrednje. Je nekakšen čustveni

odgovor na prostočasno dejavnost v obliki veselja, zabave,
sreče, lepote ipd. Brez uživanja prostočasne dejavnosti ni, saj
je le-ta po definiciji oblika oziroma način, kako si ljudje orga¬
niziramo svoj užitek. Ko preneha uživanje, preneha tudi zani¬
manje, motiv oziroma razlog za neko prostočasno dejavnost.

Želja (po užitku) je kot večna, neobjektna relacija, ki nikdar
ne more biti zadovoljena, notranji motor, gonilo, pogoj za vz¬
drževanje motivacije. Je nekakšna energetska podlaga uživa¬
nja, ki ga podpira ta ali oni fantazmatski scenarij. Kot taka
lahko z mehanizmi zgoščevanj in premeščanjem energizira
določene predstave, interese ali cilje našega delovanja.

Obujamo in spodbujamo jo lahko s konkretno ponudbo or¬
ganiziranja užitka oziroma z načrtno izpeljanimi mehanizmi
ideološke interpelacije. Ljudi je kot subjekte želje treba pri
tem le nagovoriti tako, da se sami prepoznajo v (ideološkem)
nagovoru oziroma sporočilu in se subjektivizirajo skozi iden¬
tifikacijo s ponujenim in zaznavo možnosti organizacije last¬
nega užitka. Ko so enkrat interpelirani (beri vpeti oz. vključeni
od znotraj), začnejo delovati na določen način sami.

Zdravje kot pobudnik, motiv ali razlog je vedno sekun¬
darno in ne more biti zadostna energetska podlaga za trajno
delovanje. Četudi se v obliki potrebe oziroma spoznane nuj¬
nosti pojavi kot pobudnik oziroma razlog, ki nas pripelje v
športno rekreacijo, peš pot v službo ali nazaj in v različne ob¬
like delovne rekreacije, je za vzdrževanje teh aktivnosti še
vedno primarno ugodje oz. uživanje.

Potrebo po njem obujamo z obveščanjem in "osvešča¬
njem" ali pa s ponudbo zdrave oz. zdravju naklonjene orga¬
nizacije užitka (gibanja). Adresanti so v tem primeru uživa¬
joči subjekti (subjekti želje), toda ob apelu na zdravje kot raz¬
logu za neko telesno dejavnost imamo opravka bolj ali manj
s kognitivnim spodbujanjem potrebe po gibanju za zdravje,
skratka z informiranjem, prepričevanjem. S tem ne moremo
vplivati na vzdrževanje uživanja, oziroma ohranjanje ljudi v
neki dejavnosti. Lahko pa, obratno, z organizacijo užitka vpli¬
vamo na to, da bodo ljudje s trajnim vzdrževanjem neke de¬
javnosti krepili svoje zdravje.

Seveda pa ne smemo pozabiti, da je pomen zdravja kot vzro¬
ka, razloga, pobudnika oziroma motivatorja premosorazmeren
starosti subjekta, na katerega se nanaša. Kar pomeni, da je pri
otrocih in mladostnikih manj pomemben motivator kot pri v
svet dela vključenih odraslih ali pri upokojenih starostnikih.

S stališča otrok, ki uživajo v igri, je zdravje povsem terciar¬
nega značaja in ni na "spisku" njihovih motivov, razlogov za
ukvarjanje s športom oz. rekreacijo. Pri njih je z vidika nosil¬
cev projekta pomemben zdrav in optimalen razvoj psihomo¬
toričnih sposobnosti oz. zdrava telesna konstitucija ter njiho¬
vo vzgajanje oziroma discipliniranje (podrejanje kategorične¬
mu imperativu) s telovadbo, športno vzgojo in udeležbo v
"igrivih" in "razburljivih" športnih dejavnostih.

Zdravja tudi ne najdemo na "spisku" motivov pri libidinal-
no (z goni in nezavedno željo) nabitih in k nenehnemu (tek¬
movalnemu) samodokazovanju usmerjenih (nezavedno
težečih) mladostnikih. Z vidika zdravstveno- in športnovzgo-
jnih ciljev projekta moramo pri njihovem nagovoru upoš¬
tevati premosorazmernost libidinalnega (gonskega) naboja z
intenziteto njihove ideološke interpeliranosti oziroma ob-
vladovanosti z ideološkimi mehanizmi (rituali, režimi, spo¬
ročili) kulture spektakla. Ker pri množični kulturi oz. kulturi

60

Zdrav Var 2002; 41

spektakla gre za primat podob (in glasu) pred besedo, bomo
morali iz tega izpeljati ustrezne konsekvence.

Pri odraslih, ki ob napornem delu rabimo psihofizično
razbremenitev in sprostitev, se en velik del naše gonske ener¬
gije že sublimira, instrumentalizira, nadzira, regulira in "praz¬
ni" (beri troši) z delom, oziroma režimi in postopki institu¬
cionalnih ideoloških aparatov. V dela (beri službe) prostem
času, ki naj bi ga (kolikor ga pač imamo), v skladu s cilji pro¬
jekta preživeli na zase koristen, razgiban in hkrati zdrav način
(torej zavestno in po načelu realnosti), pa namesto zdravju
prijazne ponudbe bolj ali manj prežijo na nas pretehtano
pripravljene podobe, vešče kodirana medijska in propagand¬
na sporoči la ter organizirane, institucionalizirane in tipizirane
ponudbe organizacij užitka na bolj ali manj pasivno konzu-
mirajoč način. Mi pa se kot želeča bitja ali "ideološke živali"
v njih zlahka "prepoznamo" in se po načelu ugodja (brez zno¬
jenja in zadihanja) vanje "vključujemo", nenehno želeč "biti
na nivoju" oziroma "in".

Pri načrtovanju projektnih dejavnosti je po načelu stvarnos¬
ti to treba enostavno vzeti zares in s tem računati. Ob tem pa
moramo nenehno imeti pred očmi dejstvo, da smo promotor-
ji zdravja pri "lovljenju duš" objektivno (tukaj in sedaj, vedno
in povsod) nahajamo v tekmujočem odnosu z izkustveno daleč
bolj prekaljenimi "starimi mački" industrijskega, tržnega,
medijskega in informativno-tehnološkega kreiranja stvarnosti
naše kulture spektakla, ki po profitabilni logiki oblikujejo,
spodbujajo in zadovoljuje naše želje ter ustvarjajo in uravna¬
vajo naše potrebe in načine njihovega zadovoljevanja.

Pri ostarelih oz. upokojencih, ki imajo svojo delovno dobo
že za sabo, gre za upadanje njihovih psihomotoričnih sposob¬
nosti in vzporedno s tem tudi libidinalne energije oziroma not¬
ranjega energetskega naboja. Zato se zdravje kot spoznana nuj¬
nost oziroma ozaveščena potreba po vzdrževanju bazične
kondicije in čim večje kakovosti življenja pri njih nahaja na
vrhu "spiska" motivov ter predstavlja tudi osrednjo življenjsko
vrednoto oziroma poglavitno sestavino kvalitete življenja. Za¬
tegadelj se bomo nanje naslavljali veliko bolj na ravni informi¬
ranja, soočanja z dejstvi. Da bodo besede imele pri tem pred¬
nost pred podobami, pa je tako ali tako samo po sebi umevno.

Zaključki

Akterji projekta HEPA hočemo, da bi neaktivni ali premalo ak¬
tivni, oziroma "zasedenega" ljudje postali telesno bolj dejavni
in da bi pri teh dejavnostih vztrajali, skratka, da bi bili redno de¬
javni. V prvem primeru jih želimo spodbujati k odločanju za
gibanje za zdravje (in z zdravjem), v drugem pa krepiti njihovo
zavezanost dejavnostim, ostajanje oz. vztrajanje pri tem.

Pri tem, ko se usmerjamo v iskanje spodbujevalnih postopkov
in metod iz arzenala vzgoje, propagande in marketinga, nam je
lahko v veliko oporo motivacijska struktura različnih oblik
telesnih dejavnosti. Soočenje z njimi nam omogočajo koncepti,
mehanizmi in dinamizmi, ki ljudi spodbujajo, gonijo, ženejo,

vodijo in usmerjajo v smeri določene telesne dejavnosti.

Resnično razumevanje teh procesov, mehanizmov in dina¬
mike nam omogoča umestitev/vrnitev transcendentalnega, sa-
moidentičnega subjekta gotovosti (beri Ega) v njegovo ozna¬
čevalno odvisnost, v simbolni (pomenski, jezikovni) red. Zgo¬
dovinsko je to botrovalo nastanku psihoanalize in njemu od¬
kritju delovanja nezavednega (ki je strukturirano kot govorica),
v okviru družboslovja in humanističnih ved pa do novih kon¬
ceptov in teorij ideologije, institucij, konstrukcije realnosti, na¬
činov delovanja, povezovanja ljudi, načrtovanja, reguliranja,
vse tja do paradigmatskih obratov in poskusov rekonstrukcije
sveta iz različnih zornih kotov, disciplin in prakse.

Iz tega arzenala nad vse uporabnih konceptov in teorij smo
si mi v okviru projekta kot nadvse koristno orodje izposodili
razločevanje želje in potrebe. Le-to nam omogoča:

• diferenciran pristop k različnim oblikam zdravju prijazne¬
ga gibanja,

• diferenciran nagovor različnih ciljnih skupin prebivalstva,

• razumevanje lastne samoumeščenosti in delovanja v kon¬
tekstu vsakodnevnih ideološko perforiranih/interpeliranih
praks delovanja,

• nenehno samoanalizo in samorefleksijo lastnega delovanja in

• s tem tudi našo notranjo vitalnost, živost, prodornost in sti¬
mulativnost.

Skratka, če s konceptom nezavednega in želje operiramo
zares, potem se nam enostavno ne more zgoditi, da bi naše
delo zamrznilo, se institucionaliziralo in ritualiziralo v formo
nekritične tehnično-tehnološke brkljarije, dnevnega sanjar¬
jenja in cenenega uživanja.

Še nekaj praktičnih pripomočkov za nadaljnje delo

Tabela 1. Med željo in potrebo

GIBALNE DEJAVNOSTI, KI SODIJO V NACIONALNI HEPA PROGRAM IN STRATEGIJO

Klajnšček C. Gibanje za zdravje med željo in potrebami

61

Tabela 2. Motivacijska struktura telesnih dejavnosti

< i-
> “
O P

%  ><✓>

<

Z

s

o

EL

>(/)

h-

<

LU

ee  f=

“J n

^ z

1 P

O <

•J

LU

O

Z

<

CQ

3

o

z

H-

Ctf

o

o.

C/3

Z

LU

G

O

GO
LU
C*
H

O

CL
C

E O

"= mmi

(U iii

r9 >N

O

tž> N
O o3

| «

rc

'<D >

■S«

c

o

0Q

o

5 So

03 ^ CL

£•1.5

2 eP

-= -u

tU i | j

:S »n

o

— c O

(TJ X

^ t— —J

■K c “j

m

2. o -s
o?-* O
-o ™ ca

2 S S

> O

o

E

.« O

to

03 1=
C 03

a ^

ii

H

o

a.

to 1/5  ^
O 03 O

C C fiQ
> 2 UJ

03 .ir
> I-

_ o

E

'a> .>

C

03 .ir

•II^

2 •— *3
> N .«£>
O O
00 Z. 03

rt >■ c
E O >
»š O

O.EŽ C

o £ -g

D. O ^
o o. 2

V'

o n! S:
>n  c a

.= D

S 'c

> 2

SI

ni -O

-g 2

TD

I O

"flj O

>N -D

E

CD

c

OJ

-D O

S "

D • ■

t-o

03

Z3

>N

_D

to

03

N

_c o
~ a.

o .
a □

.&]B

a; do

>N 3

> f
z O

cl  a.

T3

03

>

• — N

> 2

‘JZ  v.

to •—

2 ž
S- g

o. g
.O -D

"5 S

>N E

, O

>

15

'do

>u

o

E

o .

.> 03
izr >
>N  2
-D ^3
N N

> i

"O

a;

>

N

| 2
2 -S

■ a. 'c

1/1  O)

O E

o- g

c

>

_o

CD

"O

o ..

QL*

-H to

-O 2

£ | .o i

§_ 2 ■§ S

CL to >N »-

’■§ 2

fi > N

O.

a; >u

j*

o

o .

cl ■

a;

“O :=*
N O
> >

to to

.i i

—  a>

— Q_
DO to

O

Q-

c

'E' >N

— 03
O DO

c a;

n  c

3  ž

|-g

S- O

s«

2 to

i: >

— CL

.0-4=

S

« E

O N

O <D

Q_ >2.

OJ rtr •-

t. —. izr

N v.

i>

to to

O O

> C

:=* cu

~ q.

DO to

.E, o

C CL
03 i
- CD •
_Q -p 2
o 5 tt

HD ^ 03

i. > S

“■ >N “D
O CD

D.' 3

O
-O

0»

c
03 CD
N >N
D

*- > j±

*s 03 to

Q“ “o

(D

C

t

O

CL c

N

CD c

JD E

"S 2

03 • —

> N

CD °

JE trt

03 ±L

> 3

• — 03

°1
CD _§
1/1

> 2

N
2
a; 2

i.s

tl

> to

(D

.2, a
o v

■C CD

I.|

>u b

3 S

E ©

to o
03
C

IT

0

c

1 '■§

Q- g

>to ^

CD '3
J*
ZZ 03

-§|

n.

_2 _Q

03

- ž

\/  03

jU a

03 v  aT

'o r2

C

C CD

I S

O

S. o

to __

"E

CD .
DO +3

-I °

^3 C

“D
O

e  a

a-I

<U D

II

S|
£ E
t o
> a

JZ

n) rt
a? «

S J)

d) D

Ig

1  I

n

>to c

O O

> “D

> O

O

c

o 03

to DO

> O

c 4_r

d) to

O CD

c -v

— 03
03 C
C «/>
-O «
CD 0

O.

(D

C

CD

O

_Q

"O

O

>to

O

O.

■§ ^
.E, O to
c to

.« o c

> _Q .tZ

03 ^ ^

Š S”

03 S

OJ

>U

.O

'd

i s

c
>
2_
w ‘a?

c ^

E

a;

j—

_Q

O

03
03 C
C 1/1

“O «
d) CD

>

OJ

'E

(D

E

2

_Q

N

2  o

03 1E
> ?
CD d)

"rt 2
N 2

22 .E

° o
O ^
^ oj >u

> 1-E
l-s t

^ N E

0 03

CZ E to

> 5 °

■Z3 .> DO
■— <4-* 03
N  (« “=
O D0-°

a <d ••

— c .SL
o 2
'i? ■S

•=L N

>u o

£ 5

0-4=

2 g

-SrŠJ

a> w

'3  ~

>to 3
•rr >u
£ ®
2 >

g ©j

N 0-1

^ S

>

OJ

E

CD

E

N

03 O
03 1E
CD «D

£ s

03 03
N »-

03

Si

N

O

JZ

E

c

o

o

CD

03

DO

N

>

Si

O

o

CL

c

>u

o

o

E

o

JZ

o

c

>

.03

‘a?

■o

<

O

O

N

>

<

Z

h-

CZ

o

CL

>C/3

<

Z

C/3

<

ca

G

<

>

O

62

Zdrav Var 2002; 41

DELO

- visoko strukturirana/organizirana in
- visoko obremenjujoča telesna dejavnost

MLADOSTNIKI

(učenje/delo)

ODRASLI

(delo/učenje)

- športna vzgoja

- športna rekreacija

- tekmovalni šport

- transportno gibanje

- delovna rekreacija

- športna rekreacija

(podobe + besede)

▲

(besede + podobe)

ŽELJA -

- čustva

- imaginarna
identifikacija

(podobe)

(besede)

POTREBA

- kognicije

- simbolna
identifikacija

OTROCI

(igra)

OSTARELI

(počitek)

- telovadba

- športna vzgoja

- tekmovalni šport

- transportno gibanje

- delovna rekreacija

- športna rekreacija

IGRA

- nizko strukturirana in organizirana
- nizko obremenjujoča telesna dejavnost

Slika 1. Nagovor ljudi s podobami in/ali besedami

Literatura

1. Airhihenbuvva C.O. (1995) ) Health and Culture, Beyond the
VVestern Paradigm; Sage, London

2. Althusser, Balibar (1980) Ideologija in estetski učinek, CZ Ljub¬
ljana

3. Atkinson P. (1995), Medical Talk and Medical Work, Sage Publi-
cations, London

4. Beck u., Giddens A, Laseh S. (1994), Reflexive modernization,
Pol ity Press

5. Bunton R., Macdonald G. (1992), Health promotion - Discipline
and Diversity, Routledge, London

6. Cashmore E. (1990), Making sense of šport, Routledge, London

7. Cavell M. (1993)ThePsychoanalyticMind, Harvard University Press

8. Eliot A. (1992), Social Theory and Psychoanalysis in Transition,
Blackvvell, Oxford

9. Elliot A. (1996), Subject to Ourselves, Polity Press, Cambridge

10. Elshtain J.B., Cloyd J.T. (1995), Politicsand the Human Body, Van-
derbilt University Press, Nashville

11. Freud S. (1987), K psihopatologiji vsakdanjega življenja, DZS,
Ljubljana

12. Freud S. (1975), Metapsihološki spisi, ŠKUC FF, Ljubljana

13. Freund P.E.S., Mc Guire M.B (1991), Health, lllness and the So¬
cial Body, Prentice Hall, New Yersey

14. Fox N.j. (1993), Postmodernism, Sociology and the health, Open
University Press, Philadelphia

15. Fuey P. (1995), Theories of Desire, Melbourne University Press

16. Gadamer H.G. (1996), The enigma of Health, Polity press, Cam¬
bridge

17. Jacoby R. (1983), Potiskivanje psihoanalize, Radionica SIC,
Beograd

18. Klajnšček (1991) Deregulacija kot pogoj družbenega projekta
Health promotion, FDV, Ljubljana

19. Klajnšček C. (1996), Zdravju prijazni kapitalizem, predavanje na
ISH, Ljubljana

20. Klajnšček C. (2002), Uzakonjanje obstoječega ali izenačevanje
možnosti, rokopis Ljubljana

21. Lacan J. (1983), Spisi, Prosveta, Beograd

22. Lacan J. (1980), Štirje temeljni koncepti psihoanalize, CZ Ljub¬
ljana

23. Lacan j. (1988), Etika Psihoanalize, Delavska enotnost Ljubljana

24. Laseh C. (1986 ), Narcistična kultura, Naprijed Zagreb

25. Lupton D. (1995), The Imperative of Health, Sage, London

26. Lupton D. (1994), Medicine and Culture, Sage Publications, Lon¬
don

Klajnšček C. Gibanje za zdravje med željo in potrebami

63

27. Mayal B. ( 1996), Children, Health and the Social Order, Open
University Press, Philadelphia

28. Musek,). (1988), Teorije osebnosti. FF, Ljubljana

29. Navaro V. ( 1993), Dangerous to Your Health, Monthly Revievv
Press, New York

30. Naidoo)., VVills J. (1 994), Health Promotion - fondation for Prac-
tice, Bailliere Tindall London

31. OffeC. (1985), Družbena moč in politična oblast, Delavska enot¬
nost, Ljubljana

32. Petrovič K. in Doupona M. (1996), Sociologija športa, Fakulteta
za šport, Ljubljana

33. Rutar D. (1995), Telo in oblast, Dan, Ljubljana

34. Sacambler G. (1987), Sociological Theory & Medical Sociology,
Tavistock Publication London

35. Schilling ThC. (1993), The Body and Social Theory, Sage Publi-
cations London

36. Serup M. (1996), ldentity, Culture and the Postmodern World,
Edinburg University press

37. Subedy J., Gallager (1996), Society, Health and Disease, Prentice
Hall, New Yersey

38. Šugman R. (1991), Šport, njegov kratek zgodovinski oris v svetu
in pri nas, FF Ljubljana

39. Rogers VV.S. (1991), Explaining Health and illness, Harvester,
New York

40. Therborn G. (1987), Ideologija moči in moč ideologije, CZ Ljub¬
ljana

41. Todes S.( 2001), Body and the VVorld, The MIT Press , Cambridge

42. Tušak M. (1999), Motivacija in šport. FF Ljubljana

43. Tušak M in TušakM, (1992), Psihologija športa, Inštitut za šport,
Ljubljana

44. Turner B.S.0992), Regulating Bodies - Essays in Medical Socio¬
log^ Routledge, London

45. Turner B.S. (1995) Medical Power and Social Knovvledge, Sage
publications, London

46. VodebR. (2000), Ideološke paradigme v športu. FIT Trbovlje

47. Vodeb R. (2001), Šport skozi psihoanalizo, FIT Trbovlje

48. VVarner r., Szubka (1994), The Mind - Body Problem, Vlackvvell,
London

49. Žižek S. (1983),Gospostvo, Vzgoja, Analiza - Zbornik, DDU Uni-
verzum, Ljubljana

50. Žižek S.(1984), Birokratija i uživanje, Radionica SIC, Beograd

izkušnje in pobude

Zdrav Var 2002; 41;64-68

PROJEKT PROMOCIJE ZDRAVJA IN PREPREČEVANJA SRČNO-ŽILNIH IN
DRUGIH KRONIČNIH BOLEZNI

Andrea Backovič Juričan, Nedeljka Luznar

Dejavniki tveganja za kronične bolezni

Za bolezni srca in ožilja (BSO) in druge kronične bolezni
je značilno, da imajo skupne dejavnike tveganja (zvišan skup¬
ni in holesterol LDL, znižan holesterol HDL, zvišan krvni tlak
in krvni sladkor, nepravilna prehrana, telesna nedejavnost,
kajenje, čezmerno pitje alkohola, debelost in stres), ki
pospešujejo njihov nastanek in razvoj in se jih da z zdravim
načinom življenja in zdravo prehrano uspešno preprečevati
ali vsaj odložiti njihov nastanek v kasnejše življenjsko ob¬
dobje.

Pregled reprezentativnega vzorca Ljubljančanov, ki ga je
izvedel CINDI Slovenija (CINDI Countrywide Integrated
Noncommunicable Diseases Intervention programme Projekt
promocije zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni) leta
1990/91 in 1996/97, je pokazal, da so Ljubljančani zelo
ogroženi z dejavniki tveganja za kronične bolezni in da se v
6 letih ogroženost ni bistveno spremenila oziroma se je celo
povečala za nekatere dejavnike tveganja.

CINDI Slovenija, ki je del mednarodnega projekta CINDI
VVHO (poteka v 26 državah Evrope, v Severni Ameriki in Kana¬
di), je oblikoval Projekt promocije zdravja in preprečevanje
srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v Sloveniji in ga sku¬
paj s Centrom za preventivo in rehabilitacijo kardiovasku¬
larnih bolezni Kliničnega centra predstavil na Zdravstvenem
svetu Ministrstva za zdravstvo, ki je projekt podprl in predla¬
gal, da se projekt finančno podpre in začne izvajati.

Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in
drugih kroničnih bolezni je projekt, ki ima zastavljene
merljive cilje, nacionalno načrtovane dejavnosti, ki se vple¬
tajo ne le na področje zdravstvene službe, ampak tudi v poli¬
tiko oblikovanja zdravih pogojev življenjskih (zdrava
prehranska politika, nacionalna strategija promocije giban¬
ja, zdravje na delovnem mestu, protikadilska in protialko¬
holna politika), v zagotavljanje podpornega okolja za spremi¬
njanje življenjskega sloga, v medijske dejavnosti in v inter¬
ventne programe v lokalni skupnosti.

Cilji projekta

1. Glavni cilj: zmanjšanje obolevnosti, umrljivosti in in¬
validnosti zaradi srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni
v Sloveniji za 15-20% v 5 letih

2. Vmesni cilji: znižanje dejavnikov tveganja za kronične
bolezni (v 5 letih):

• znižati holesterol za 10% in krvni tlak za 10 mm Hg,

• zmanjšati število kadilcev za 20%,

• zmanjšati količino popitega alkohola za 20%,

• zmanjšati število predebelih a in povečati število ljudi z
normalno telesno težo za 1 5%,

• povečati število telesno dejavnih za 20%,

• zvečati število ljudi, ki se zdravo prehranjujejo za 30%.

Aktivnosti za doseganje ciljev

Projekti, ki se že izvajajo ali se načrtujejo:

• oblikovanje nacionalne prehranske politike in priporočil za
zdravo prehrano,

• spodbujanje proizvodnje in potrošnje zdrave hrane,

• spodbujanje večje telesne dejavnosti (projekt Slovenija v
gibanju: CINDI/Športna unija),

• zmanjšanje telesne teže (šole za hujšanje v zdravstvenih
domovih in lokalnih skupnostih),

• zmanjšanje kajenja (šole za odvajanje od kajenja v
zdravstvenih domovih in lokalnih skupnostih),

• zmanjšanje pitja alkohola,

• zmanjšanje holesterola in krvnega tlaka (Cl N Dl/lekarniški
program: sodelovanje lekarniških farmacevtov pri vodenju
hipertenzije).

Partnerji

Za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno sodelovanje
številnih partnerjev: ministrstev, lokalnih političnih oblasti,
Medicinske fakultete s katedrami, sodelovanje drugo fakultet,
strokovnih združenj, Inštituta za varovanje zdravja Republike
Slovenije in regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo, bol¬
nišnic in zdravstvenih domov, zdravilišč, športnih, invalid¬
skih in humanitarnih društev, živilske industrije, objektov
javne prehrane, šol, vrtcev...

Intervencije promocije zdravja in preventive je potrebno
stalno spremljati, ocenjevati in na osnovi evalvacije ustrezno
ukrepati. Samo spremljanje in ocenjevanje pa nam ne more
dati ustreznih rezultatov v zmanjšanju dejavnikov tveganja in
kroničnih bolezni, če ne bomo ustrezno ukrepali. V svetu
imamo pozitivne zglede uspešnih preventivnih programov
(Finska, VVales), kjer so uspeli z usklajeno akcijo države, pre¬
ventivne stroke in ljudi, ki so spremenili življenjski slog,
pomembno zmanjšati kronične bolezni.

Ukrep za doseganje zastavljenih ciljev je Nacionalni pro¬
gram: Preprečevanje srčno-žilnih bolezni v osnovni
zdravstveni dejavnosti, v okviru katerega so bila izdana

A. Backovic Juričan, viš. fiziot., N. Luznar, prof. zdrav, vzg., obe CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, 1000 Ljubljana

Backovič Juričan A, Luznar N. Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni

65

navodila o spremembah in dopolnilih navodila za izvajanje
preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Povzetek navodil je naslednji: Preventivno zdravstveno
varstvo odraslih na področju bolezni srca in ožilja na primarni
ravni (v nadaljnjem besedilu: preventivno zdravstveno varstvo).

Namen preventivnih zdravstvenih pregledov je aktivni nad¬
zor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih
za razvoj bolezni srca in ožilja in ustrezno ukrepanje,
vključno s svetovanjem glede dejavnikov tveganja in spre¬
membe življenjskega sloga.

Glavni cilj programa je zmanjšanje ogroženosti za bolezni
srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje
zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi
bolezni srca in ožilja. Z zmanjšanjem bioloških dejavnikov
tveganja in dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega slo¬
ga pa hkrati vplivamo tudi na druge kronične bolezni.

Pravico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja
ciljna populacija odraslih v ambulantah splošne/družinske
medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih.
Ciljna populacija odraslih zajema moške v starosti od 35 do
vključno 65 let in ženske v starosti od 45 do vključno 70 let.

Preventivno zdravstveno varstvo obsega:

• preventivne preglede,

• programirano zdravstvenovzgojno delo,

• koordiniranje.

Preventivni pregledi

Zdravnik opravlja preventivne preglede za srčno-žilne in
druge kronične bolezni pri najbolj ogroženi zanj opredeljeni
populaciji. To so moški v starostnem obdobju od 35 do 65 let
in ženske od 45 do 70 let. Tiste zanj opredeljene posameznike,
ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja - z
družinsko hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo in bol¬
nike s sladkorno boleznijo - pa preventivno pregleda že pred
to starostjo in to v čim zgodnejšem starostnem obdobju in na¬
to ponovno vsakih pet let, po potrebi pa pogosteje. V petih
letih izbrani zdravnik preventivno pregleda svojo za preven¬
tivni pregled ciljno populacijo in preventivne preglede po¬
navlja vsakih pet let. Postopek za preventivni pregled obsega
več faz.

Izpolnjevanje vprašalnika

Zdravnik pošlje zanj opredeljenim posameznikom iz ciljne
populacije vsakih 5 let na dom presejalni vprašalnik za do¬
ločanje srčno-žilne ogroženosti, ki je določen v prilogi 1 in
prilogi 2, ki sta sestavni del navodila ("Toronto VVorking
Group"). Vprašalniku priloži ovojnico in znamko.

Če vprašalnika posameznik ne vrne, mu ga zdravnik pošlje
ponovno. Če posameznik vprašalnika spet ne vrne, lahko,
kjer je to mogoče, posameznika obišče patronažna medicin¬
ska sestra, ki izpolni vprašalnik in ga posreduje zdravniku.
Presejalni vprašalnik lahko posameznik izpolni tudi ob
obisku pri zdravniku.

Napotitev na pregled

Po pregledu vrnjenih presejalnih vprašalnikov zdravnik pri¬
oritetno povabi na preventivni pregled tiste, ki imajo 3 točke
ali več po oceni ogroženosti s presejalnim vprašalnikom. S
povabilom jim posije tudi laboratorijski listek za la¬
boratorijsko določitev skupnega holesterola in krvnega slad¬
korja, ki ju opravi na tešče. Celotni lipidogram se v labora¬
toriju določa le tistim, ki imajo 10-letno srčno-žilno tvegan¬
je 20% ali več in se zanj zdravnik odloči v naslednjem ko¬
raku po opravljenem preventivnem pregledu. Ko zdravnik
pregleda najbolj ogrožene (tiste, ki imajo 3 ali več točk po
presejalnem vprašalniku), začne vabiti manj ogrožene (tiste,
ki imajo 2 točki ali manj po presejalnem vprašalniku).

Preventivni pregled

Preventivni pregled odraslega za zgodnje odkrivanje in
preprečevanje bolezni srca in ožilja zajema:

a) Anamnezo

Družinska anamneza:

• pojavljanje družinske hiper/dislipidemije in srčno-žilnih
bolezni v družini pri moških pred 55. letom in ženskah
pred 65. letom starosti in pojavljanje drugih kroničnih
nenalezljivih bolezni v družini).

Osebna anamneza:

• življenjski slog oziroma zdrave in nezdrave življenj¬
ske navade (orientacijska anamneza življenjskega slo¬
ga za vse vključene v preventivni pregled, za ogrožene
20% ali več pa poglobljena anamneza življenjskega
sloga s pomočjo priloženega vprašalnika - priloga 3 v
navodilu),

• zdravstvene težave,

• morebitne kronične bolezni,

• bolezni odvisnosti.

b) Klinični pregled z obveznim:

• določanjem indeksa telesne mase,

• merjenjem obsega pasu v višini popka,

• merjenjem krvnega tlaka,

• tipanjem perifernih pulzov,

• avskultiranjem srca.

c) Zaključek in obravnava

• Ovrednotenje morebitnih odstopanj tako pri anamnezi
kot kliničnem pregledu in laboratorijskih presejalnih
testih (skupni holesterol, krvni sladkor) vodi v zaključek
preventivnega pregleda odraslega, ki vključuje:

• že prisotne kronične nenalezljive bolezni,

• ugotavljanje prisotnosti dejavnikov tveganja za razvoj
bolezni srca in ožilja;

• izračun srčno-žilnega tveganja (v %);

•  ukrepanje: svetovanje, zdravstvena vzgoja (nemedika-
mentnimi ukrepi) oziroma ustrezno zdravljenje z zdravi¬
li (medikamentnimi ukrepi);

66

Zdrav Var 2002; 41

• naročanje na kontrolne preglede pri tistih, pri katerih je
to potrebno;

• beleženje in poročanje.

Poročanje

Zdravnik enkrat letno pošlje poročilo o številu opravljenih
preventivnih pregledov na območni Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Pristoj¬
nemu območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo (v nadalj¬
njem besedilu: ZZV) pa enkrat letno pošlje poročilo o oprav¬
ljenih preventivnih pregledih na obrazcu "Zbirnik rezultatov
preventivnih pregledov na področju bolezni srca in ožilja", ki
je določen v prilogi 5 v navodilu. ZZV posredujejo podatke in
izdelane analize enkrat letno Inštitutu za varovanje zdravja
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ), ta pa po¬
ročilo z analizami o preventivnih pregledih v Republiki Slo¬
veniji, dejavnikih tveganja in koronarni ogroženosti Ministr¬
stvu za zdravje.

Programirano zdravstvenovzgojno delo

Namen zdravstvene vzgoje je spodbuditi posameznike (in¬
dividualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop),
da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Zdravstveno-
vzgojni programi naj pomagajo posamezniku oblikovati
znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja
in jim pomagajo spreminjati življenjski slog. V dejavnosti sp¬
lošne/ družinske medicine so ciljna prednostna skupina za
zdravstvenovzgojno delotisti odrasli, ki imajo 10-letnosrčno-
žilno tveganje več kot 20%. Za to ciljno skupino se izvaja, z
ozirom na potrebo, ki jo ugotovi zdravnik ob preventivnem
pregledu, zdravstvena vzgoja za vse dejavnike tveganja nez¬
dravega življenjskega sloga in spremljajoče biološke dejav¬
nike tveganja. Za ostale odrasle, starejše od 19 let, in pri dru¬
žinskih zdravnikih z mešano populacijo tudi za mlajše pa se
zdravstvena vzgoja izvaja za vse kadilce, debele (ITM več kot
30), osebe z zvišanim krvnim talkom, sladkorne bolnike in
tvegane pivce.

Izvajalci

Programirano zdravstvenovzgojno delo se izvaja v
zdravstvenih domovih, ki jih določi minister za zdravje (v
nadaljnjem besedilu: zdravstvenovzgojni centri). V te
zdravstvenovzgojne centre bodo pošiljali bolnike tako
zdravniki iz drugih zdravstvenih domov kot tudi zasebni
zdravniki.

Programirano zdravstvenovzgojno delo izvajajo za
zdravstveno vzgojo posebej usposobljeni strokovnjaki
(zdravnik splošne/družinske medicine, profesorji zdravstvene
vzgoje, medicinske sestre, patronažne medicinske sestre,
fizioterapevti, psihologi, psihiatri) po vsebinah in metodologi¬
ji verificiranih programov (CINDI Slovenija, drugi programi).

Zdravstvenovzgojni programi:

A. Skupinska obravnava

1. Šola promocija zdravja in dejavniki tveganja

• sklop: promocija zdravja

• sklop: telesna zmogljivost

• sklop: dejavniki tveganja

2. Delavnica zdravo hujšanje

3. Delavnica zdrave prehrane

4. Delavnica za telesno dejavnost

5. Delavnica: da, opuščam kajenje

B. Individualna obravnava

1. Individualno svetovanje za posameznike, ki želijo
opustiti kajenje

2. Individualno svetovanje za posameznike za zmanjšan¬
je tveganega pitja alkohola

Poročanje

Izvedene zdravstvenovzgojne programe je zdravstveno¬
vzgojni center dolžan beležiti tako po vsebini kot po številu
v program vključenih oseb. Beležiti je dolžan tudi število os¬
eb, ki jih posamezni zdravnik pošlje v zdravstvenovzgojne
programe. Dvakrat letno je zdravstveni center dolžan po¬
ročati območnim enotam ZZZS in enkrat letno ZZV o oprav¬
ljenih zdravstvenovzgojnih dejavnostih. ZZV poroča o tem
IVZ, ta pa je dolžan poročati o opravljenih zdravstvenovzgo¬
jnih aktivnostih Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdrav¬
stveno zavarovanje Slovenije.

Koordiniranje

Preventivno zdravstveno varstvo v regijah koordinirajo
ZZV ob sodelovanju z regijskimi koordinatorji, ki jih določi
minister za zdravje.

Zdravstveni dom oziroma zdravnik zasebnik v svojem
okolju koordinira izvajanje preventivnih pregledov in
vključevanje ogroženih v zdravstvenovzgojne programe in
pri tem sodeluje z regijskim koordinatorjem in ZZV.

Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je "Gibanje za
zdravje". V okviru navedenih zdravstvenovzgojnih pro¬
gramov podrobneje predstavljamo metodo ocenjevanja
telesne zmogljivosti v obliki "Testa hoje na 2 km" in vsebino
"Učna delavnica za telesno dejavnost", ki se izvajajo v pri¬
marnem zdravstvenem varstvu.

Test hoje na 2 kilometra

Finski test hoje na 2 kilometra služi kot odlično sredstvo za
ocenjevanje telesne zmogljivosti in spodbujanje ljudi k red¬
nemu gibanju. Pri nas se na nacionalni ravni testi hoje izvaja¬
jo v okviru dveh različnih projektov, in sicer pri projektu

Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja in programu

Backovic' Juričan A, Luznar N. Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni

67

Preprečevanja srčno-žilnih bolezni v osnovni zdravstveni de¬
javnosti. Zato moramo biti pri dokumentiranju in evalviranju
podatkov previdni. Ne smemo beležiti rezultatov testiranj
obeh programov skupaj. V primeru, da organiziramo obe te¬
stiranji istega dne na isti lokaciji, jih izvedemo vsaj ob različnih
urah, da ne bi prihajalo do napak pri zbiranju podatkov.

Projekt Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja je na¬
cionalni projekt spodbujanja gibanja za zdravje, ki poteka že
četrto leto. Skupaj ga izvajata CINDI Slovenija in Športna uni¬
ja Slovenije, kar pomeni, da se s projektom s skupnim ciljem
združujejo športni in zdravstveni delavci. Slednji so ponava¬
di člani LPPS oziroma lokalno promocijsko preventivnih
skupin posameznih slovenskih regij. Na test hoje lahko pride
kdorkoli, zato gre za vsesplošna testiranja. Zajeti poskušamo
predvsem telesno neaktivne ali premalo telesno aktivne
posameznike in jih spodbuditi za redno, vsaj zmerno vadbo.
V okviru projekta na začetku vsakega leta izide posebna
zloženka z datumi, urami, lokacijami vsesplošnih testiranj ter
telefonskimi številkami kontaktnih oseb. Poleg tega pa je
zloženka opremljena tudi s priporočili za varno vadbo. Do¬
bite jo v zdravstvenih domovih ali lokalnih športnih društvih.
Lahko pa jo naročite pri CINDI Slovenija.

Vokviru nacionalnega programa Preprečevanje srčno-žilnih
bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti je test potrebno iz¬
vajati pri treh programih ZV: "Šola promocije zdravja in o de¬
javnikih tveganja", "Delavnica za telesno dejavnost" in
"Delavnica zdravo hujšanje". Udeleženci se lahko testirajo 2-
krat pri posameznem programu, in sicer ob začetku in šest
mesecev po zaključku posamezne delavnice. Indeks telesne
zmogljivosti (ITZ), ki ga dobimo s pomočjo testiranja, pred¬
stavlja pomemben podatek za vrednotenje in dokumentiranje.

Test hoje se običajno izvaja v naravi, je enostaven in varen.
Obenem je zanesljiv, laboratorijsko primerljiv in ponovljiv.
Temelji na sistematičnih in mednarodno objavljenih
raziskavah. Z njim lahko naenkrat testiramo skupino ljudi. Iz¬
vajajo ga zdravstveni delavci. Najbolj je primeren za odrasle
od 20. do 65. leta starosti, ki so telesno nedejavni ali premalo
dejavni, in tudi za tiste, ki so čezmerno težki. Ne daje pa vel¬
javnih rezultatov pri mlajših od 20 let in starejših od 65 let ter
pri izjemno telesno treniranih posameznikih. S pomočjo para¬
metrov, kot so spol, starost, telesna teža, telesna višina, čas ho¬
je in srčni utrip izmerimo telesno zmogljivost posameznika.

Pred izvedbo testa vsak udeleženec obvezno izpolni kar¬
tonček telesne zmogljivosti, ki vsebuje tudi vprašalnik o
zdravstvenem stanju. V testni kartonček posameznika se za¬
piše ime, ura začetka in konca hoje do sekunde natančno ter
pulz, ki ga izmerimo z merilcem srčnega utripa takoj po za¬
ključku testa. Skratka, po prestopu cilja, udeležencu na golo
kožo, pod prsmi pritisnemo posebno ročko, na kateri se na¬
haja kožna elektroda. Pri testiranju skupine ljudi začnejo hodi¬
ti udeleženci v 30 ali 60 sekundnih presledkih, da se ne bi ovi¬
rali. Testni kartonček nosi udeleženec med testom s seboj. Pro¬
ga je brez ovir, izmerjena na 10 metrov natančno. Tla so trd¬
na, ravna in po potrebi dobro označena z mestom obračališča.
Štartni in ciljni prostor postavimo na vidno mesto in po
možnosti rahlo narazen. Udeleženca naučimo ogrevanja in
ohlajanja, ki ga ponavadi izvaja v obliki nekajminutne počas¬
nejše hoje. Pokažemo mu vaje za raztezanje mišic, da ne bi
prišlo do bolečin in poškodb mišično-kostnega sistema. Raz¬
ložimo mu, da mora ves čas testa hoditi v enakomernem rit¬

mu in kolikor hitro zmore, ne da bi pri tem ogrožal svoje zdrav¬
je. Stil hoje naj bo običajen, zato ne sme začeti teči. Na kon¬
cu naj ne pospešuje. Takoj po prestopu cilja mu izmerimo srčni
utrip. Na njegov testni kartonček zapišemo končni čas hoje in
utrip. Šele nato se gre ohlajat in raztezat.

Raziskave kažejo, da je za optimalno izvedbo testa potreb¬
na maksimalna ali vsaj submaksimalna intenzivnost oziroma
hitrost hoje, kar ustreza 70% maksimalnega pulza. Naj¬
pomembnejši dejavnik, ki vpliva na izid testa, je čas hoje, za¬
to ga merimo na 5 sekund natančno. Minuta razlike pomeni
skoraj 10 točk razlike v ITZ. Vrednost srčne frekvence pa na
ITZ vpliva sorazmerno malo, saj se šele pri napaki 20 do 25
utripov na minuto indeks lažno spremeni za 10 točk. Obstaja
5 kategorij telesne zmogljivosti glede na ITZ (izrazito pod¬
povprečna, podpovprečna, povprečna, nadpovprečna in
izrazito nadpovprečna). Vrednost indeksa telesne zmogljivosti
100 spada v povprečno kategorijo telesne zmogljivosti.

Obstaja več načinov za izračun rezultatov testa hoje. Z
uporabo posebnih tabel dobimo manj natančen, a še vedno
dokaj zanesljiv rezultat. Zbrane podatke lahko vstavimo tudi
v posebej prirejeno matematično formulo, ki je podana na
kartončku telesne zmogljivosti. Z žepnim kalkulatorjem
izračunamo ITZ. Najbolje pa je, če dobljene podatke po kon¬
cu testiranja vstavimo v poseben računalniški program. Tako
dobimo računalniški izpis z rezultati testa (ITZ, kategorijo
telesne zmogljivosti, stanje prehranjenosti, referenčno vred¬
nost maksimalne aerobne zmogljivosti (ml/min/kg) glede na
ITZ). Izpis nam poda tudi individualna priporočila za varno
in učinkovito vadbo.

Na podlagi rezultata in želja udeleženca mu po testiranju
svetujemo zanj najbolj primerno in zdravju prijazno športno
vadbo. Čez šest mesecev je priporočljivo, da test ponovi in
ugotovi, koliko se mu je izboljšala telesna zmogljivost. Test
hoje tako predstavlja tudi čudovito motivacijsko sredstvo za
spodbujanje zdravega načina življenja. Poleg tega pa je ho¬
ja najbolj naravna oblika telesne dejavnosti, primerna skoraj
za vsakogar. Če hodimo hitro vsak dan po pol ure v zmernem
tempu, zmanjšamo možnost za nastanek kroničnih nenale¬
zljivih bolezni in s tem bistveno koristimo svojemu zdravju.

Delavnica za telesno dejavnost

Telesna neaktivnost predstavlja visok dejavnik tveganja za
razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega človeka.
Raziskave CINDI Slovenije so pokazale, da je samo tretjina
Slovencev zadosti telesno dejavna. Za spodbujanje telesno
nedejavnih, premalo telesno dejavnih državljanov in tistih, ki
so več kot 20-odstotno ogroženi, da zbolijo za kroničnimi ne¬
nalezljivimi boleznimi, smo v okviru Nacionalnega progra¬
ma preprečevanja srčno-žilnih bolezni v osnovnem zdrav¬
stvenem varstvu pripravili t. i. Delavnice za telesno dejav¬
nost. Namen in cilj tovrstne učne delavnice je, da udeležence
seznanimo s koristnostjo gibanja za zdravje, pomenom
uravnotežene telesno vadbe in jih motiviramo za vključeva¬
nje telesne dejavnosti v vsakdanje življenje. S testom hoje na
2 kilometra ocenimo na začetku programa njihovo telesno
zmogljivost in čez pol leta s ponovnim testiranjem ocenimo
napredek.

68

Zdrav Var 2002; 41

Program se izvaja po metodologiji CINDI v zato določenih
in opredeljenih zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC), ki so ali
še bodo organizirani v okviru zdravstvenega varstva na pri¬
marni ravni. Izvajalci so zdravstveni delavci z višjo in visoko
izobrazbo, ki so opravili šolo "CINDI: Šola za promocijo
zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni" in po možnosti
še dodatno izobraževanje v obliki "Učnih delavnic za izva¬
janje zdravstvenovzgojnega programa telesne dejavnosti v
praksi" pri CINDI Slovenija. Člani delovne skupine so
zdravnik - specialist splošne medicine, profesor zdravstvene
vzgoje ali diplomirana medicinska sestra in diplomirani
fizioterapevt. Ponavadi jim pri izvajanju testa hoje pomaga
še en ustrezno izobraženi zdravstveni delavec. Izvajalci so
dolžni izvedeni program evidentirati in evalvirati na treh
ravneh (za plačnika - ZZZS, za statistično obdelavo podatkov
- IVZ in za ugotavljanje uspešnosti dela).

Delavnica poteka v obliki predavanj in skupinskega dela,
naenkrat se je lahko udeleži okrog 15 oseb. Vsak udeleženec
prejme tudi potrebno gradivo CINDI, vezano na telesno de¬
javnost. Srečanja potekajo v predavalnici, testiranja pa v nar¬
avi. Prvo ali uvodno srečanje izvaja profesor zdravstvene
vzgoje ali diplomirana medicinska sestra. Namenjeno je spoz¬
navanju udeležencev med sabo. Seznanimo jih z namenom,
cilji delavnice in načinom dela. Podamo jim znanja o korist¬
nosti gibanja za zdravje, katere oblike in koliko telesne de¬
javnosti je primerno. Poučimo jih o kontraindikacijah in
navodilih za varno vadbo. Predstavimo jim projekt Slovenija
v gibanju, razložimo pomen in izvedbo testa hoje. Izpolnimo
potrebne vprašalnike za nadaljnje delo. Podamo jim natančna
navodila za izvajanje testa hoje in se dogovorimo za datum
testiranja. Nato jih napotimo na zdravniški pregled. Zdravnik
pregleda vso dosedanjo varovančevo dokumentacijo izbrane¬
ga zdravnika in vprašalnike, izpolnjene na uvodnem srečan¬

ju delavnice. Opredeli ravni tveganja za telesno dejavnost in
določi način testiranja telesne zmogljivosti. Določi cilje in
način dela glede telesne dejavnosti za posameznika. Sledi
izvedba testa hoje na 2 km z interpretacijo rezultatov.

Splošno ali bolj podrobno predavanje o telesni dejavnosti
vodi diplomirani fizioterapevt. Poudarek je na uravnoteženi
vadbi glede na trajanje, pogostost, intenzivnost in vrsto vadbe.
Udeleženca naučimo ocenjevati primerno, zdravju prijazno
intenzivnost telesne dejavnosti. Predstavimo mu znake preti¬
rane in nevarne vadbe. Podrobneje razložimo uporabo telesne
dejavnosti kot oblike zdravljenja pri posameznih bolezenskih
stanjih. Naučimo jih izvajati nekaj enostavnih vaj stoje in sede.
Sledi izpolnjevanje preostalih vprašalnikov, vezanih na
posameznikovo telesno dejavnost. Ob koncu srečanja razde¬
limo skupino na 2 mali (7 ali 8 oseb).

Tretje, zadnje srečanje, ravno tako izvaja diplomirani
fizioterapevt. Udeležencem razloži proces spreminjanja ve¬
denja. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, želja, možnosti in
rezultatov testa hoje poskušamo vsakega posameznika mo¬
tivirati za redno gibanje. Pomagamo mu pri načrtovanju, ob¬
likovanju individualnega programa zdravju prijazne telesne
dejavnosti in športne vadbe. Svetujemo mu, kako vključiti
čimveč gibanja v svoj vsakdanjik in razložimo pomen dnevni¬
ka telesne dejavnosti. Na koncu udeležencem pokažemo še
nekaj rekreativnih vaj in se dogovorimo za datum ponovnega
testiranja. Čez pol leta sledi ponoven test hoje celotne skupine,
ko merimo napredek telesne zmogljivosti posameznega
udeleženca.

Splošno predavanje o telesni dejavnosti, ki ga izvaja diplomi¬
rani fizioterapevt, vsebujeta tudi ZV programa "Šola promoci¬
je zdravja in o dejavnikih tveganja" in "Delavnica zdravo
hujšanje". Poleg tega fizioterapevt pri procesu hujšanja vodi
štiri mesece enkrat tedensko telovadbo v najeti telovadnici.

Zdrav Var 2002; 41

obvestila

mednarodna konferenca krepimo zdravje z gibanjem in zdravo

PREHRANO

Radenci, 18. -21. april 2002

CINDI Slovenija bo v sodelovanju s slovenskimi institucijami in
organizacijami za promocijo zdravja, gibalno-športne aktivnos¬
ti in zdravo prehrano organiziral mednarodno konferenco
"KREPIMO ZDRAVJE Z GIBANJEM IN ZDRAVO PREHRANO".
Konferenca bo potekala od 18. do 21. aprila 2002 v Radencih.
Namen konference je preučiti izzive in vplive krepitve zdrav¬
ja z gibanjem in prehrano za javno zdravje na evropski in na¬
cionalni ravni, s posebnim poudarkom na razmerah v Sloveni¬
ji ter južni in vzhodni Evropi. V ta namen smo povabili k sode¬
lovanju v obliki vabljenih predavanj več kot 20 uglednih med¬
narodnih strokovnjakov iz Slovenije, Evrope in sveta.

K udeležbi smo povabili snovalce usmeritev, nosilce odločitev,
upravne delavce, načrtovalce, vodje programov in pred¬
stavnike skupnosti, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v naši
državi, pa tudi raziskovalce ter strokovnjake s področja zdravst¬
va, športa, izobraževanja, okolja, prehrane, nacionalnega in
lokalnega razvoja, tako iz javnih kot prostovoljnih sektorjev.
Dodatne informacije dobite na: CINDI Slovenija, Ulica Stare
pravde 2,1000 Ljubljana oziroma po telefonu: 01 438 34 80,
na e-naslov: cindi@zd-lj.si ali www.cindi-slovenija.net.

Dominika Novak Mlakar, dr. med., organizacijska sekre¬
tarka konference

70

Zdrav Var 2002; 41

MEDNARODNI STROKOVNI SEMINAR

ELEKTROMAGNETNA SEVANJA - NOVE TEHNOLOGIJE, ZDRAVJE IN OKOLJE
31. maja 2002 ob 9. uri v dvorani ZZZS na Miklošičevi 24 v Ljubljani

PROGRAM

Petek, 31. maj 2002

9.00-9.30

12.15-13.30

Pozdravni nagovori - Otvoritev seminarja (MZ, MOP, WHO, IVZ-RS)

9.30-10.15 dr. Repacholi (WHO): Pregled raziskav vplivov novih tehnologij na zdravje - vloga WHO

10.15-11.00 dr. Vecchia (ICNIRP): Nove tehnologije in varovanje zdravja v EU - vloga ICNIRP

11.00-11.45 Neubauer (CENELEC): Evropski standardi za področje mobilne telefonije - vloga CENELEC

11.45-12.15 dr. Gajšek (IVZ-RS): Mobilna telefonija in dozimetrija - stanje v Sloveniji

Odmor

13.30- 14.00

14.00-14.30

14.30- 15.00

dr. Polič (FF-UNI-LJ): Zaznavanje tveganja v javnosti

mag. Simoneti (LUZ): EMS in posegi v prostor - od predpisov do dobre prakse
dr. Repacholi (VVFIO): Uvajanje preventivnih vidikov

15.00-16.00 Splošna diskusija

ORGANIZACIJA

Inštitut za varovanje zdravja RS v sodelovanju s

• Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO),

• Mednarodno komisijo za varstvo pred neionizirnimi sevan¬
ji (ICNIRP),

• Avstrijskim raziskovalnim centrom Seibersdorf,

• Fakulteto za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani,

• Zbornico varnosti in zdravja pri delu,

• Ministrstvom za okolje in prostor RS,

• Ministrstvom za zdravje RS

INFORMACIJE

Za dodatne informacije se obrnite na (dr. Peter Gajšek, Veronika
Šmid):

tel: ( 01 ) 224  1493 , ( 04 ) 5780  356

faks: ( 04 ) 5780  355

e-pošta: peter.gajsek@ivz-rs.si

veronika@albatros-bled-sp.si

Internet: http://www.gov.si/ivz

http://www.albatros-bled.com

ABECEDNO KAZALO PO AVTORJIH - Zdravstveno varstvo 2001

71

ABECEDNO KAZALO PO AVTORJIH - Zdravstveno varstvo 2001

AHEC Lidija:

1. Vloga medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega
bolnika s kroničnim srčnim popuščanjem
2001 ;40 (3-6): 165-8 (Č)

BEČAN Franci:

1. Zdravljenje akutnih okužb dihal v družinski medicini
2001 ;40 (11-12): 340-3 (Č)

BELOVIČ Branislava:

1. VERBAN Zdenka, - : Vključevanje lokalnega medija v
izvedbo zdravstvenovzgojne akcije s področja preprečevan¬
ja aidsa

2001 ;40 (9.-10): 321-23 (Č)

BEOVIČ Bojana:

1. KOPČAVAR GUČEK Nena, - : Rezultati raziskave: Ce¬
pljenje proti gripi v ambulanti družinske medicine

2001 ;40 (11-12): 350-54 (Č)

2. Creutzfeldt-Jacobsova bolezen

2001:40(11-12): 380-3 (Č)

BERGER Tatjana:

1. Virtualna knjižnica inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ RS)
2001 ;40 (1-2): 324-6 (O)

BERTALANIČ Blanka:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka,
KRIVEC-SKRT Lilijana, PIRIH Damjana, MUBI Smiljan,
POGAČNIK Damijana, MERŠE Martina, - : Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001;40 (3-6): 118-121 (Č)

BEVC STANKOVIČ Mojca:

1. STERGAR Eva, - : Promocija duševnega zdravja v šolah
2001;40(1-2): 14 -20 (Č)

BILBAN Marjan:

1. Mesto in vloga pooblaščenega zdravnika pri izdelavi
analize tveganja
2001:40(9-10): 291-301 (Č)

BIZJAK Simona:

1. - , KERSNIK Janko: Pogostost akutnih okužb dihal v
družinski medicini

2001:40(11-12): 335-9 (Č)

2. KERSNIK Janko, - : Izvajanje cepljenja proti tetanusu v
družinski medicini

2001;40 (11-12): 344- (Č)

BOVVIS John:

1. Duševno zdravje v Evropi - (Mental health in Europe)
2001;40 (1-2): 3-4 (U)

CAR Josip:

1. -, KERSNIK Janko, ŠVAB Igor: Obravnava depresije v sp¬
lošni medicini

2001:40 (1-2): 32-6 (Č)

2. Zdravljenje akutne okužbe spodnjih sečil pri ženskah v
družinski medicini v Sloveniji

2001 ;40 (11-12): 355-61 (Č)

ČAKŠ Tomaž:

Pasivno kajenje v bivalnem in delovnem okolju
2001 ;40 (7-8): 271-6 (Č)

ČEBAŠEK-TRAVNIK Zdenka:

1. Mladi in alkohol
2001:40 (1-2): 51-4 (Č)

DERMOTA Urška:

1. -, GRMEK-KOŠNIK I rena: Mikrobiološke preiskave uri¬
na: Sanford in uritest

2001 ;40 (11-12); 365-9 (Č)

2. GRMEK-KOŠNIK Irena, - , ŠVENT-KUČINA Nataša:
Rezultati testiranja občutljivosti bakterij, osamljenih iz urina
v laboratoriju za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za
zdravstveno varstvo Kranj

2001 ;40 (11-12): 370-2 (Č)

DERNOVŠEK Z. Mojca:

1. Nekaj misli o psihiatriji v skupnosti

2001 ;40 (1-2): 65-8 (Č)

2. JORDANOVA Vesna, - : Novejši stabilizatorji razpo¬
loženja

2001 ;40 (1-2); 77-80 (Č)

DEŽMAN Bojana:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra, - ,
ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka, KRIVEC-SKRT Lilijana,
PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Damijana,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001;40 (3-6): 118-121 (Č)

DOBNIKAR Brane:

1. ŽIVČEC-KALAN Gordana, VATOVEC-PROGRAR Irena,

-: Ali je uvedba licence za samostojno delo vplivala na po¬
rast izobraževanja zdravnikov
2001 ;40 (7-8): 266-8 (Č)

DROBNIČ Matej:

1. RADOSAVLJEVIČ Damjan, - , KORITNIK Branko,
GORENŠEK Miro, MALIČEV Elvira, JERAS Matjaž, KNEŽEVIČ
Miomir: Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov:
mozaična plastika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001;40 (7-8): 216-8 (Č)

72

Zdrav Var 2002; 41

FURST Jurij:

1. Posebnosti predpisovanja antibiotikov v Sloveniji v
primerjavi z nekaterimi drugimi državami
2001 ;40 (11-12) 373-5 (Č)

FISCHINGER Janez:

1. Otekline na vratu
2001 ;40 (7-8): 248-53 (Č)

FLAKER Vito:

1. Kaj je duševno zdravje v skupnosti?

2001 ;40 (1-2): 69-73 (Č)

FLEŽAR Matjaž:

1. Dihalni šumi
2001 ;40 (3-6): 1 86-9 (Č)

GORENŠEK Miro:

1. RADOSAVLJEVIČ Damjan, DROBNIČ Matej, KORITNIK
Branko, - , MALIČEV Elvira, JERAS Matjaž, KNEŽEVIČ
Miomir: Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov:
mozaična plastika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001 ;40 (7-8): 216-8 (Č)

GRM Marjana:

1. - , KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra, DEŽMAN Bo¬
jana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka, KRIVEC-SKRT
Lilijana, PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Dami¬
jana, MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

GRMEK-KOŠNIK Irena:

1. DERMOTA Urška, -: Mikrobiološke preiskave urina: San-
ford in uritest

2001 ;40 (11-12): 365-9 (Č)

2. - , DERMOTA Urška, ŠVENT-KUČINA Nataša: Rezultati
testiranja občutljivosti bakterij, osamljenih iz urina v labora¬
toriju za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno
varstvo Kranj

2001 ;40 (11-12): 370-2 (Č)

3. Odpornost bakterij proti antibiotikom

2001 ;40 (11-12): 388-90 (Č)

GROBOVŠEK OPARA Sonja:

1. MARUŠIČ Andrej, - , ROTAR PAVLIČ Danica: Epidemiolo¬
gija duševnega zdravja in javnozdravstveni problem v Sloveniji
2001 ;40 (1-2): 11-3 (Č)

GUŽIČ-SALOBIR Barbara:

1. KEBER Irena, -: Telesna vadba pri bolnikih s kroničnim
popuščanjem

2001 ;40 (3-6): 175-9 (Č)

HLASTAN RIBIČ Cirila:

1. POKORN Dražigost, - : Vpliv načina življenja na dolgo
življenje preiskovancev, starih nad 60 let, v Ljubljani
2001 ;40 (9-10): 306-313 (Č)

HOČEVAR-BOLTEŽAR Irena:

1. Funkcionalna disfonija
2001 ;40 (7-8): 254-7 (Č)

IVAŠKOVIČ Dragoslav:

1. Bolnik s srčnim popuščanjem v zdravilišču
2001 ;40 (3-6); 180-3 (Č)(Č)

JAKELIČ Željko:

1. 2. spominsko srečanje dr. Janija Kokalja
2001 ;40 (1-2): 327 (O)

JENKO-BURGAR Marija:

1. Obravnava nujnega stanja pri bolnikih s srčnim popuš¬
čanjem

2001 ;40 (3-6): 133-8 (Č)

JERAS Matjaž:

1. RADOSAVLJEVIČ Damjan, DROBNIČ Matej, KORITNIK
Branko, GORENŠEK Miro, MALIČEV Elvira, - , KNEŽEVIČ
Miomir: Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov:
mozaična plastika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001 ;40 (7-8): 216-8 (Č)

JEREB Tomaž:

1. Kratka ocena stanja zdravstvenega varstva oseb z
duševno prizadetostjo z vidika sožitja - zveze društev za po¬
moč duševno prizadetim Slovenije
2001 ;40 (1-2): 87-8 (O)

JORDANOVA Vesna:

1. -, DERNOVŠEK Z. Mojca: Novejši stabilizatorji razpo¬
loženja

2001 ;40 (1-2): 77-80 (Č)

KADIVEC Saša:

1. Zdravstvena vzgoja bolnikov s srčnim popuščanjem in
njihovih svojcev
2001 ;40 (3-6): 171-4 (Č)

KALAN Mojca:

1. Vloga patronažne sestre pri oskrbi bolnika s srčnim po¬
puščanjem na domu
2001 ;40 (3-6): 169-70 (Č)

KANDARE Franc:

1. Diferencialna diagnoza dispneje
2001 ;40 (3-6): 190-3 (Č)

KEBER Irena:

1. - , GUŽIČ-SALOBIR Barbara: Telesna vadba pri bolnikih
s kroničnim popuščanjem
2001 ;40 (3-6): 175-9 (Č)

KERSNIK Janko:

1. CAR Josip, -, ŠVAB Igor: Obravnava depresije v splošni
medicini

2001 ;40 (1-2): 32-6 (Č)

ABECEDNO KAZALO PO AVTORJIH - Zdravstveno varstvo 2001

73

2. Družinska medicina in združenje zdravnikov družinske
medicine jutri

2001 ;40 (3-6): 111-3 (U)

3. GRM Marjana, -, MUELLNER Sandra, DEŽMAN Bojana,

ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka, KRIVEC-SKRT Lilijana,
PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Damijana,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001;40 (3-6): 118-121 (Č)

4. Zagotavljanje kakovosti obravnave bolnikov s srčnim
popuščanjem

2001 ;40 (3-6): 1 84-5 (Č)

5. Vpliv strokovnega nadzora s svetovanjem na zagotavl¬
janje kakovosti

2001 ;40 (7-8): 262-5 (Č)

6. BIZJAK Simona, - : Pogostost akutnih okužb dihal v
družinski medicini

2001 ;40 (11-12): 335-9 (Č)

7. ~, BIZJAK Simona: Izvajanje cepljenja proti tetanusu v
družinski medicini

2001 ;40 (11-12): 344-6 (Č)

KIKEL Aliče:

1. Epidemiološko spremljanje srčnega popuščanja s prika¬
zom spremljanja na Gorenjskem
2001 ;40 (3-6): 125-8) (Č)

KNEŽEVIČ Miomir:

1. RADOSAVLJEVIČ Damjan, DROBNIČ Matej, KORITNIK
Branko, GORENŠEK Miro, MALIČEV Elvira, JERAS Matjaž, -
: Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov: mozaična
plastika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001;40 (7-8): 216-8 (Č)

KOCIJANČIČ Igor:

1. -, KOCIJANČIČ Ksenija: Rentgenogram prsnih organov
pri srčnem popuščanju
2001 ;40 (3-6): 194-5) (Č)

KOCIJANČIČ Ksenija:

1. KOCIJANČIČ Igor, - : Rentgenogram prsnih organov pri
srčnem popuščanju
2001 ;40 (3-6): 194-5) (Č)

KOPČAVAR GUČEK Nena:

-, BEOVIČ Bojana: Rezultati raziskave: Cepljenje proti gripi
v ambulanti družinske medicine
2001 ;40 (11-12): 350-54 (Č)

KORITNIK Branko:

1. RADOSAVLJEVIČ Damjan, DROBNIČ Matej, - ,
GORENŠEK Miro, MALIČEV Elvira, JERAS Matjaž, KNEŽEVIČ
Miomir, - : Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov:
mozaična plastika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001 ;40 (7-8): 216-8 (Č)

KOS Mitja:

PRIMOŽIČ Stanislav, -, PEČAR-ČAD Silva, LIPOVEC Kat¬
ja: Farmakoepidemiološka analiza porabe antidepresivov v
Sloveniji

2001 ;40 (1-2): 81-6

KOŠIR Tone:

1. Od splošne do družinske medicine
2001 ;40 (3-6): 114-15 (U)

KRALJ-ODAR Alenka:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,

DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, - , KRIVEC-SKRT Lilijana,
PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Damijana,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

KRIVEC-SKRT Lilijana:

GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka, - ,
PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Damijana,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

KRŽAN Mojca:

- , SALOBIR Barbara: Neželeni učinki farmakoterapije
srčnega popuščanja
2001 ;40 (3-6): 155-9 (Č)

2. Interakcije med antibiotiki in drugimi zdravili

2001 ;40 (11-12); 384-7 (Č)

KURENT Zoran:

1. Kronični hiperplastični rinitis - razvrstitev in zdravljenje
2001 ;40 (7-8): 258-61 (Č)

LESKOŠEK Franc:

1. Sociološki vidiki samomorilnosti v Sloveniji
2001 ;40 (1-2): 41-50 (Č)

LINDIČ Jelka:

1. Nezapletene okužbe sečil
2001 ;40 (11-12): 362-4- (Č)

IPAVEC Katja:

PRIMOŽIČ Stanislav, KOS Mitja, PEČAR-ČAD Silva, -: Far¬
makoepidemiološka analiza porabe antidepresivov v
Sloveniji

2001 ;40 (1-2); 81-6 (Č)

LOGAR Dušan:

1. Zunajsklepni revmatizem
2001;40 (7-8): 211-5 (Č)

MALIČEV Elvira:

1. RADOSAVLJEVIČ Damjan, DROBNIČ Matej, KORITNIK
Branko, GORENŠEK Miro, - , JERAS Matjaž, KNEŽEVIČ
Miomir: Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov:
mozaična plastika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001 ;40 (7-8): 216-8 (Č)

MARUŠIČ Andrej:

1. Kako svetla je lahko prihodnost na področju duševnega
zdravja?

2001 ;40 (1-2): 5-7 (U)

(Č)

74

Zdrav Var 2002; 41

2. -, GROBOVŠEK OPARA Sonja, ROTAR PAVLIČ Danica:
Epidemiologija duševnega zdravja in javnozdravstveni prob¬
lem v Sloveniji

2001 ;40 (1-2): 11-3 (Č)

3. MARUŠIČ Dorjan, - : Psihokardiologija: sočasna pre¬

ventiva in obravnava koronarne bolezni duševnih motenj
2001 ;40 (1-2): 50-60 (Č)

MARUŠIČ Dorjan:

1. - , MARUŠIČ Andrej: Psihokardiologija: sočasna pre¬
ventiva in obravnava koronarne bolezni ter duševnih motenj
2001 ;40 (1-2): 50-60 (Č)

MATOIC Branka:

1. Fizioterapija pri bolnikih z zunajsklepnim revmatizmom
2001 ;40 (7-8): 219-224 (Č)

MEDEN-VRTOVEC Helena:

1. Hormonsko nadomestno zdravljenje na sekundarni ravni
2001 ;40 (7-8): 231-5 (Č)

MERŠE Martina:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka,
KRIVEC-SKRT Lilijana, PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, PO¬
GAČNIK Damijana, -, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

MIKUŠ KOS Anica:

1. Duševno zdravje otrok v Sloveniji
2001 ;40 (1-2): 8-10 (U)

MILOHNOJAMaja:

1. Bolezni dojk - pristop družinskega zdravnika
2001 ;40 (7-8); 228-30 (Č)

MOŽINA Hugon:

1. Patofiziološka dogajanja pri srčnem popuščanju
2001 ;40 (3-6): 129-32 (Č)

MUBI Smiljan:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka,
KRIVEC-SKRT Lilijana, PIRIH Damjana, -, POGAČNIK Dami¬
jana, MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

MUELLNER Sandra:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, - , DEŽMAN Bojana,
ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka, KRIVEC-SKRT Lilijana,
PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Damijana,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

MULEJ Marija:

1. Pomen obremenitvenih testov pri srčnem popuščanju
2001 ;40 (3-6): 140-50 (Č)

PEČAR-ČAD Silva:

1. PRIMOŽIČ Stanislav, KOS Mitja, -, LIPOVEC Katja: Far-
makoepidemiološka analiza porabe antidepresivov v
Sloveniji

2001 ;40 (1-2): 81-6 (Č)

PETERNELJ Andreja:

1. Ukrepi medicinske sestre pri nujnem stanju pri bolniku
s srčnim popuščanjem
2001 ;40 (3-6): 144-7 (Č)

PIRIH Damjana:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka,
KRIVEC-SKRT Lilijana, -, MUBI Smiljan, POGAČNIK Dami¬
jana, MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001;40 (3-6): 118-121 (Č)

POGAČNIK Damijana:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, ROPRET Marta, KRALJ-ODAR Alenka,
KRIVEC-SKRT Lilijana, PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, - ,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

POGAČNIK PETERNEL Damijana:

1. Načela obravnave bolnika s srčnim popuščanjem v
družinski medicini
2001 ;40 (3-6): 196-201 (Č)

POKORN Dražigost:

1. -, HLASTAN RIBIČ Cirila: Vpliv načina življenja na dol¬

go življenje preiskovancev, starih nad 60 let, v Ljubljani
2001 ;40 (9-10): 306-13 (Č)

2. Pomen alkohola pri kontroli telesne teže

2001 ;40 (9-10): 319-20 (Č)

PREŠEREN Nada:

1. Pregled in bolezni ušesa, nosu in grla v ambulanti
družinske medicine
2001 ;40 (7-8): 239-47 (Č)

PRIMOŽIČ Stanislav:

1. - , KOS Mitja, PEČAR-ČAD Silva, LIPOVEC Katja: Far-
makoepidemiološka analiza porabe antidepresivov v
Sloveniji

2001 ;40 (1-2): 81-6 (Č)

PUCELJ Vesna:

1. Program spodbujanja nekajenja v osnovnih šolah
2001 ;40 (7-8): 277-81 (Č)

RADEŠČEK Darja:

1. ŠELB Jožica, - : Vzroki smrti zaradi alkohola na Dolen¬
jskem v primerjavi z ostalo Slovenijo
2001 ;40 (9-10): 314-318 (Č)

ABECEDNO KAZALO PO AVTORJIH - Zdravstveno varstvo 2001

75

RADOSAVLJEVIČ Damjan:

1. - , DROBNIČ Matej, KORITNIK Branko, GORENŠEK
Miro, MALIČEV Elvira, JERAS Matjaž, KNEŽEVIČ Miomir:
Novosti v terapiji obolenj in poškodb sklepov: mozaična plas¬
tika in avtologna transplantacija hondrocitov
2001:40(7-8): 216-8 (Č)

RAVNIK M. Igor:

1. Celostno obravnavanje otrok in mladostnikov z epilep¬
sijo v Sloveniji

2001 ;40 (1-2): 27-31 (Č)

ROPRET Marta:

1. GRM Marjana, KERSNIK Janko, MUELLNER Sandra,
DEŽMAN Bojana, -, KRALJ-ODAR Alenka, KRIVEC-SKRT Lil¬
ijana, PIRIH Damjana, MUBI Smiljan, POGAČNIK Damijana,
MERŠE Martina, BERTALANIČ Blanka: Bolnik s srčnim
popuščanjem v družinski medicini - izsledki projekta Matra
2001 ;40 (3-6): 118-121 (Č)

ROTAR PAVLIČ Danica:

1. MARUŠIČ Andrej, GROBOVŠEK OPARA Sonja, - : Epi¬
demiologija duševnega zdravja in javnozdravstveni problem
v Sloveniji

2001 ;40 (1-2): 11-3 (Č)

RUŽIČ-MEDVEŠČEK Nadja:

1 . Indikacije za hospitalizacijo bolnika s kroničnim srčnim
popuščanjem

2001 ;40 (3-6); 1 60-4 (Č)

SALOBIR Barbara:

1. KRŽAN Mojca, - : Neželeni učinki farmakoterapije
srčnega popuščanja

2001 ;40 (3-6): 155-9 (Č)

SHAWE-TAYLOR Meta:

1 • Kognitivno-vedenjska terapija v javnem zdravstvu
2001;40 (1-2): 74-6 (Č)

2. Razvoj in temeljne osnove kognitivno-vedenjske terapije

2001;40(9-10): 302-5 (Č)

SNOJ Marko:

1. Zatrdline v dojkah
2001;40 (7-8); 225-7 (Č)

SOČAN Maja:

1. Cepljenje proti pnevmokoku in gripi
2001 ;40 (11-12): 347-9 (Č)

STERGAR Eva:

1. - , BEVC STANKOVIČ Mojca: Promocija duševnega
zdravja v šolah

2001 ;40 (1-2): 14 -20 (Č)

ŠABOVIČ Mišo:

1 • Načela farmakološkega zdravljenja srčnega popuščanja
2001:40 (3-6); 151-4 (Č)

ŠELB Jožica:

RADEŠČEK Darja, - : Vzroki smrti zaradi alkohola na
Dolenjskem v primerjavi
z ostalo Slovenijo
2001 ;40 (9-10): 314-318 (Č)

ŠTAJER Dušan:

1. Prepoznava nujnega stanja pri bolniku s srčnim
popuščanjem

2001 ;40 (3-6): 139-43 (Č)

ŠVAB Igor:

1. CAR Josip, KERSNIK Janko, -: Obravnava depresije v sp¬
lošni medicini

2001 ;40 (1-2): 32-6 (Č)

2. Katedra za družinsko medicino

2001 ;40 (3-6): 116-17 (U)

3. Izzivi sodobnemu družinskemu zdravniku

2001 ;40 (7-8): 207-210 (U)

ŠVAB Vesna:

1. Skupnostna skrb za osebe s hudimi duševnimi motnjami
2001 ;40 (1-2): 61-4 (Č)

ŠVENT-KUČINA Nataša:

1. GRMEK-KOŠNIK Irena, DERMOTA Urška, -: Rezultati te¬
stiranja občutljivosti bakterij, osamljenih iz urina v labora¬
toriju za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno
varstvo Kranj

2001;40 (11-12): 370-2 (Č)

TEKAVČIČ GRAD Onja:

1. Prepoznavanje suicidnega otroka ali mladostnika v šoli
2001 ;40 (1-2): 24-6 (Č)

TOMORI Martina:

1. Duševno zdravje v šoli
2001 ;40 (1-2): 21-3 (Č)

TOPLAS SUSIČ Tonka:

1. Nefarmakološki pristop k zdravljenju menopavznih (kli-
makteričnih) težav v ambulanti zdravnika družinske medicine
2001;40 (7-8): 236-8 (Č)

TRAMPUŽ Andrej:

1. Kakšno nevarnost predstavljajo odporne bakterije pri
ambulantnih bolnikih
2001:40(11-12): 391-6 (Č)

TURK Josip:

1. Obravnava bolnika s srčnim popuščanjem - pogled kar¬
diologa

2001:40(3-6): 122-4 (Č)

URBANČIČ Vilma:

1. Infekcije diabetične noge
2001;40 (11-12): 376-9 (Č)

76

Zdrav Var 2002; 41

VATOVEC-PROGRAR Irena:

1. ŽIVČEC-KALAN Gordana, - , DOBNIKAR Brane: Ali je
uvedba licence za samostojno delo vplivala na porast izo¬
braževanja zdravnikov
2001 ;40 (7-8): 266-8 (Č)

VERBAN Zdenka:

1. -, BELOVIČ Branislava: Vključevanje lokalnega medija
v izvedbo zdravstvenovzgojne akcije s področja prepreče¬
vanja aidsa

2001 ;40 (9.-10): 321-23 (Č)

ŽALAR Aleksandra:

1. Zdravstvena vzgoja za opuščanje kajenja in zmanjševan¬
je pasivnega kajenja
2001 ;40 (7-8): 282-3 (Č)

ŽIVČEC-KALAN Gordana:

1. -, VATOVEC-PROGRAR Irena, DOBNIKAR Brane: Ali je
uvedba licence za samostojno delo vplivala na porast izo¬
braževanja zdravnikov
2001 ;40 (7-8): 266-8 (Č)

ŽMITEK Andrej:

1. Depresija kot problem javnega zdravstva

2001 ;40 (1-2): 37-40 (Č)

Opomba: Črke v oklepaju za številkami pomenijo eno od
naslednjih rubrik:

Uvodnik, Uvodni članki (U)

Članki (Č)

Izkušnje in pobude (IP)

Strokovna navodila (SN)

Strokovna poročila (SP)

Zdravstvena kultura (ZK)

Zdravstvena vzgoja (ZV)

Ostalo (O)

Gradivo je zbrala in uredila Marija Bahun

SVETOVNI DAN ZDRAVJA
7. april 2002

78

Zdrav Var 2002; 41

ZDRAVSTVENA KULTURA - SAMOSTOJNA ZDRAVSTVENOVZGOJNA PRILOGA REVIJE ZDRAVSTVENO VARSTVO
ŠT. 39/2002

Izdal in založil: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana

Prevod: Maja Stergar

Lektor: Jože Faganel

Naslovnica: Jurij Kocbek

Stavek in tisk: Littera Picta d. o. o.

Prvi natis

Naklada: 850 izvodov
Ljubljana, marec 2002

Zdravstvena kultura

79

AGITA MUNDO - GIBANJE ZA ZDRAVJE

»Za Svetovni dan zdravja 2002 predlagam temo gibanje za zdravje, ki nam bo dala vpogled  v načine, na katere lahko posamezni¬
ki in skupnost vplivamo na svoje zdravje in blaginjo.«

Dr. Gro Harlem Brundtland
54. skupščina SZO
12. maj 2001

Svetovna zdravstvena organizacija skuša s Svetovnim
dnevom zdravja spodbuditi globalno razpravo o epidemiološ¬
kem premiku bremena bolezni in dejavnikih, ki so gonilna sila
tega procesa sprememb. V večini delov sveta so nenalezljive
bolezni postale glavna epidemija. Delen vzrok za to so hiter
prehod načina življenja k manjši telesni dejavnosti, spremem¬
ba prehrane in povečana uporaba tobaka. Ta trend je prisoten
v vseh družbah, revnih in bogatih, razvitih in v razvoju.

Revščina, nasilje, hitre socialne in ekonomske spremembe,
pomanjkanje izobrazbe, nezadostno ali sploh odsotno zdrav¬
stveno varstvo, pomanjkanje jasnih političnih smernic prispe¬
vajo prav toliko k naraščanju primerov raka, sladkorne bo¬
lezni, bolezni srca in ožilja kot tudi k aidsu in malariji. Sve¬
tovna zdravstvena organizacija je prepričana, da je sedaj čas,
da se to globalno debato usmeri tako v preventivo kot v zdrav¬
ljenje. Z osredotočenjem na preventivo bo celotna javno-
zdravstvena skupnost pridobila mnogo koristi.

Glavni vzrok bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in
debelosti je pomanjkanje telesne dejavnosti. Svetovna zdrav¬
stvena organizacija ocenjuje, da pomanjkanje telesne de¬
javnosti vodi k več kot dvema milijonoma smrti letno. Ver¬
jetno je, da bi se dalo eno tretjino primerov raka preprečiti z
vzdrževanjem zdrave prehrane, normalne teže in telesne de¬
javnosti v vsem življenju. Kombinacija neprimerne prehrane,
pomanjkanja telesne dejavnosti in uporabe tobaka po ocenah
botruje do 80% prezgodnje koronarne bolezni. V med seboj
zelo različnih državah, kot so Kitajska, Finska in ZDA, so ra¬
ziskave pokazale, da celo sorazmerno skromne spremembe
v  načinu življenja zadostujejo za preprečevanje razvoja sko¬
raj 60% primerov diabetesa tipa II.

Da bi pritegnila pozornost politikov, javnozdravstvene
skupnosti in civilne družbe glede teh tem, je Dr. Gro FJarlem
Brundtland, generalna direktorica Svetovne zdravstvene or¬
ganizacije, razglasila, da bo poudarek Svetovnega dneva
zdravja 2002 na pomembnosti telesne pripravljenosti in
zdravega načina življenja. Potreba po telesni dejavnosti in ko¬
risti zaradi telesne dejavnosti bodo torej tema dejavnosti ob
Svetovnem dnevu zdravja po vsem svetu.

Telesna dejavnost je praktično sredstvo za doseganje števil¬
nih koristi za zdravje, tako neposrednih kot posrednih. Lahko
Pomaga zmanjšati stopnjo nasilja med mladimi, spodbujati
življenje brez tobaka in zmanjševati drugo tvegano vedenje,
kot sta na primer nezaščitena spolnost ali uporaba ilegalnih
drog. Lahko tudi zmanjša občutja osamitve in osamljenosti
pri starejših ter izboljša njihovo telesno in duševno gibčnost.

Svetovni dan zdravja se bo odvijal v različnih okoljih - od
s ol do gradbišč, stadionov in mestnih sosesk. Mednarodna
športna družba, ki jo predstavlja Mednarodna nogometna

zveza (FIFA) in Mednarodni olimpijski komite, se je že pove¬
zala s prizadevanji Svetovne zdravstvene organizacije. Tako
svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Koreji kot tudi
Zimske olimpijske igre v Salt Lake Cityju sta dogodka brez to¬
baka, ki krepita zdravje.

Glavno dogajanje ob Svetovnem nevu zdravja bo tokrat v
Sao Paulu v Braziliji, kjer bodo predstavili uspešen model
gibanja Agita Sao Paulo. V tem okviru so že mnoge organi¬
zacije uspele v gibanje za zdravje vključiti tako mlade kot
stare. Ta model je navdihnil slogan letošnjega Svetovnega
dneva zdravja 2002: »AGITA MUNDO - GIBANJE ZA
ZDRAVJE«. Mesta in občine vljudno vabimo, da se ob Sve¬
tovnemu dnevu zdravja opogumijo in pridružijo gibanju ob
Svetovnemu dnevu zdravja z organizacijo lastnih prireditev.

»Agita« v portugalščini pomeni (s)tresti. »Agita Mundo«
torej pomeni (s)tresti svet. Za izredno zanimivo filozofijo
»Agita Mundo« stoji »Agita Sao Paulo« - po izvoru brazilsko
gibanje, ki vabi ljudi h gibanju telesa, duha in okolja v korist
javnega zdravja. Povabilo je tudi tiste, ki odločajo, da prev¬
zamejo politične pobude. Le-te lahko prinesejo veliko koristi
številnim ljudem. Vročica »Agita« je nalezljiva na zelo zdrav
način. Na začetku je sodelovalo 36 milijonov ljudi v Sao
Paulu. Kmalu se je gibanje razširilo na vso Brazilijo in nato v
preostale dele Amerike. Svet sedaj »Agita Mundo« sprejema
kot globalno gibanje za javno zdravje. (Victor K. R. Matsudo,
predsednik Agita Sao Paulo in regionalni direktor mednarod¬
nega sveta za kineziologijo in športno vzgojo Brazilije)

Filozofija Agita Sao Paulo, nekoč lokalna, danes globalna,
je navdih Svetovnemu dnevu zdravja 2002. Agita Mundo -
premakni se za zdravje, tema Svetovnega dneva zdravja
2002, vabi posameznike, skupnosti in države, da bi poveza¬
le dejavnost za zdravje s preventivno nalogo javnega zdravst¬
va. Poudarek bo na potrebi po telesni dejavnosti. V kampa¬
nji bodo izpostavljeni predvsem načini, na katere l^hko po¬
samezniki in skupnosti vplivajo na lastno zdravje in blagin¬
jo. Za tiste, ki odločajo, in za strokovnjake na področju zdrav¬
ja bo nakazala kako naj vlagajo v preventivo za prihodnost
javnega zdravja, ne le v zdravljenje.

Kaj moramo vedeti o telesni dejavnosti?

1. Zakaj je telesna dejavnost tako pomembna za moje
zdravje?

2. Kaj pravzaprav pomeni »telesna dejavnost«?

3. Ali je premajhna aktivnost zares globalni javnozdravstveni
problem? Ali morda ni drugih prednostnih vprašanj v zvezi
z zdravjem, predvsem v revnejših državah?

80

Zdrav Var 2002; 41

Sedeči način življenja - globalni
javnozdravstveni problem

Sedeči način življenja je pogost vzrok za smrti, bolezni in
druge prizadetosti. Približno dva milijona smrti letno pri¬
pisujemo telesni nedejavnosti. Predhodne ugotovitve ra¬
ziskave Svetovne zdravstvene organizacije o dejavnikih tve¬
ganja kažejo, da je sedeči način življenja eden od desetih
glavnih vzrokov za smrt in prizadetosti na svetu. Telesna
nedejavnost povečuje vse vzroke umrljivosti, podvaja tvega¬
nje za bolezni srca in ožilja, diabetes tipa II in debelost.
Povečuje tudi tveganje za raka na debelem črevesu in dojki,
visok krvni tlak, težave z lipidi, osteoporozo, depresije in
občutja strahu.

Stopnja telesne nedejavnosti je visoka v razvitih državah in
tudi v državah v razvoju. V razvitih državah več kot polovi¬
ca odraslega prebivalstva ni dovolj dejavna. V hitro rastočih
velikih mestih sveta v razvoju je telesna nedejavnost še večja
težava. Prenaseljenost, revščina, kriminal, promet, slab zrak,
pomanjkanje parkov, športa in temu primernih prostorov ter
pločnikov ljudem otežuje odločitev za telesno dejavnost. V
Sao Paulu, na primer, je 70% nedejavnega prebivalstva.

Celo v kmečkih območjih držav v razvoju postaja sedeči
način življenja, kot je na primer gledanje televizije, vedno
bolj priljubljen. Posledice so neizogibne: povišana raven de¬
belosti, pogostnost diabetesa in bolezni srca in ožilja. Po
vsem svetu, razen v subsaharski Afriki, so kronične bolezni
vodilni vzrok smrti. Nezdrava prehrana, presežek kalorij,
nedejavnost, debelost in s tem povezane kronične bolezni so
največji javnozdravstveni problem v večini držav sveta.

Podatki, zbrani v raziskavah o zdravju po vsem svetu, so si
med seboj presenetljivo podobni. Odstotek odraslih, ki imajo
sedeč ali skoraj sedeč način življenja, se giblje med 60 in 85%.

Svetovna zdravstvena organizacija trenutno ocenjuje glo¬
balno breme bolezni zaradi 22 dejavnikov tveganja za zdrav¬
je, vključno s telesno nedejavnostjo. Rezultati raziskave bo¬
do objavljeni v letnem poročilu o zdravju v svetu (VVorld
Health Report 2002). Jasno je, da je telesna nedejavnost glav¬
ni javnozdravstveni problem, ki prizadeva veliko število lju¬
di v vseh regijah po vsem svetu. Nujno potrebujemo učin¬
kovite javnozdravstvene ukrepe, ki bodo spodbujali telesno
dejavnost in izboljšali javno zdravje po svetu.

Koristi telesne dejavnosti

Redna telesna dejavnost prinaša mnoge koristi. Že 30 mi¬
nut zmerne telesne dejavnosti dnevno, kot je na primer hitra
hoja, je dovolj da dosežemo te koristi. S povečevanjem ravni
dejavnosti bodo narasle tudi koristi.

Redna telesna dejavnost:

• zmanjšuje tveganje za prezgodnje smrti;

• zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki
so vzrok za tretjino vseh smrti;

• zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debele¬
ga črevesa za do 50%;

• zmanjšuje tveganje za razvoj diabetesa tipa II za 50%;

• pomaga preprečevati/zniževati povišan krvni tlak, ki muči
tretjino odraslega svetovnega prebivalstva;

• pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjševati
tveganje za zlom kolka do 50%;

• zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v spodnjem predelu
hrbta;

• spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja
strahu, depresije in osamljenosti;

• pomaga preprečevati ali nadzirati tvegano vedenje, kot so
na primer uporaba tobaka, alkohola in preostalih snovi,
nezdrava prehrana ali nasilje pri otrocih in mladostnikih;

• pomaga nadzirati telesno težo in zmanjševati tveganje za
debelost za 50% v primerjavi z ljudmi s sedečim načinom
življenja;

• pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe in
poveča energijo ljudem s kroničnimi boleznimi;

• ljudem lahko pomaga shajati z bolečinami, kot na primer
z bolečinami v hrbtu ali v kolenih.

Vsi vemo, da nam telesna dejavnost, kot na primer spre¬
hod, kolesarjenje, ples ali igranje, preprosto izboljša počut¬
je. Vendar pa nam redna telesna dejavnost pri nese tudi mnoge
druge koristi. Ne le da ima potencial za izboljšanje in vzdr¬
ževanje dobrega zdravja, ampak lahko prinese tudi pomemb¬
ne socialne in ekonomske koristi.

Redna telesna dejavnost koristi skupnostim in gospodar¬
stvom, saj prispeva k zmanjševanju stroškov za zdravstveno
varstvo, večji produktivnosti, učinkovitejšim šolam, manjši
odsotnosti z dela in omogoča večji dobiček.

V mnogih državah je velik del zdravstvenega proračuna
povezan s stroški zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti in
debelosti. Uveljavljanje telesne dejavnosti je javnozdrav¬
stveni ukrep, ki prinaša več koristi kot stroškov in ga je treba
vzdrževati.

Miti o telesni dejavnosti

• Telesna dejavnost preveč stane. Potrebujem opremo, poseb¬
no obutev in obleko... pa še športne dvorane niso zastonj.

• Zelo sem zaposlen/a. Telesna dejavnost vzame preveč časa.

• Otroci so že po naravi polni energije. Nikoli niso pri miru.
Zakaj bi zapravljali čas in energijo, da bi jih učili o telesni
dejavnosti, če so že sami po sebi tako dejavni.

• Telesna dejavnost je za tiste v »najboljših letih«. V mojih
letih se mi s tem ni treba ubadati...

• Telesno dejavnost potrebujejo samo ljudje v industriali¬
ziranih državah. Države v razvoju imajo druge težave.

Telesna dejavnost preveč stane. Potrebujem opremo,
posebno obutev in obleko... pa še športne dvorane
niso zastonj

S telesno dejavnostjo se lahko ukvarjamo kjer koli in zanjo
ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov. Nošenje

Zdravstvena kultura

81

vrečk iz trgovine, prenašanje lesa, knjig, otrok in tudi hoja po
stopnicah so dober primer komplementarne telesne dejavnos¬
ti. Hoja, morda najpogostejša in zelo priporočljiva telesna de¬
javnost, je popolnoma brezplačna. V večini urbanih okolij naj¬
demo parke, obrežja ali ostala območja za pešce, ki so na¬
menjena hoji, teku ali igranju. Za telesno dejavnost nam torej
ni treba iti v telovadnico, bazen ali v ostale športne objekte.

Zelo sem zaposlen/a. Telesna dejavnost vzame
preveč časa

Za izboljšanje in ohranitev zdravja priporočamo vsaj 30
minut zmerne telesne dejavnosti na dan. To pa nikakor ne
pomeni, da moramo prekiniti kar koli že počnemo in se pol
ure ukvarjati s telesno dejavnostjo. Večino dejavnosti lahko
vključimo v naš vsakdanjik-v službi, šoli, doma ali med igro.
Dejavnost si lahko razporedimo preko celega dneva: deset
minut hitre hoje trikrat na dan; morda dvajset minut zjutraj in
še deset kasneje. Čeprav ste zelo zaposleni, lahko v svoj vsak¬
danjik vključite 30 minut telesne dejavnosti.

Otroci so že po naravi polni energije. Nikoli niso pri
miru. Zakaj bi zapravljali čas in energijo, da bi jih
učili o telesni dejavnosti, če so že sami po sebi tako
dejavni

Najnovejše raziskave so pokazale, da število otrok s
sedečim načinom življenja narašča po vsem svetu, še poseb¬
no v revnih urbanih okoljih. Čas in sredstva, namenjena šport¬
ni vzgoji, izginjajo. Telesna dejavnost postaja preteklost, za¬
menjale so jo računalniške igre in televizija. Ocenili so, da je
v mnogih državah - tako v razvitih kot v tistih v razvoju - več
kot dve tretjini mladih, ki niso dovolj telesno dejavni. Premalo
telesne dejavnosti v otroštvu lahko botruje težavam z zdrav¬
jem v vsem življenju.

Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k telesnemu,
duševnemu in socialnemu zdravju mladih. Biti dejaven po¬
maga otrokom in mladostnikom razviti koordinacijo; zgradi¬
ti in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe; pomaga nadzirati
telesno težo in nabiranje maščobe ter omogoča učinkovito
delovanje srca in pljuč. Igranje, igre in ostale telesne de¬
lavnosti dajejo mladim možnost za samoizražanje, pomaga¬
jo jim graditi samozavest, doživljati občutke uspešnosti, ust¬
varjati medsebojne odnose in jim dajejo tudi možnost inte¬
gracije. Telesna dejavnost med drugim pomaga preprečevati
ln  nadzirati občutja strahu in depresije. Sodelovanje v pravil¬
no vodeni telesni dejavnosti in športu lahko prispevajo k pre¬
vzemanju preostalih zdravih načinov obnašanja, kot na
Primer izogibanje tobaku, alkoholu, uporabi drog in nasilne¬
mu vedenju. Vzorci telesne dejavnosti, pridobljeni v otroštvu
ln  adolescenci, se bodo z veliko verjetnostjo ohranili skozi
vse življenje in nam s tem omogočili temelje za dejavno in
zdravo življenje. Na drugi strani pa se nezdrav način življenja
~ vključno s sedečim načinom življenja, slabo prehrano in
zlorabo drog - pridobljen v mladosti, pogosto nadaljuje v
°draslem življenju.

Telesna dejavnost je za tiste v »najboljših letih«.

V mojih letih se mi s tem ni treba ubadati...

Telesna dejavnost lahko pomaga k izboljšanju kakovosti
življenja ljudem vseh starosti na mnogo načinov. Aktivni
načini življenja omogočijo starejšim redno priložnost za
sklepanje novih prijateljstev, vzdrževanje socialne mreže in
interakcijo z ljudmi vseh starosti. Večja gibčnost, boljše
ravnotežje in mišični tonus lahko pomagajo preprečiti pad¬
ce, ki so glavni vzrok prizadetosti med starejšimi. Ugotovili
so, da je razširjenost duševnih bolezni med ljudmi, ki so
telesno dejavni, manjša.

Telesna dejavnost namreč lahko pripomore tudi k ob¬
vladovanju nekaterih duševnih motenj, kot je na primer de¬
presija. Organizirana vadba, primerna posameznikovi telesni
pripravljenosti, ali pa kar sproščeno sprehajanje, so odlična
priložnost za sklepanje prijateljstev in vzdrževanje vezi s
skupnostjo. Zmanjša tudi občutke osamljenosti in družbene
izključenosti. Telesna dejavnost lahko pomaga izboljšati
samozavest in samozadostnost, ki sta temelja psihične blagi¬
nje. Koristi telesne dejavnosti lahko uživamo tudi, če z red¬
no vadbo začnemo v poznem življenjskem obdobju. Biti
telesno dejaven že od zgodnjih let lahko pomaga preprečiti
mnoge bolezni. Redno gibanje in dejavnost lahko pomagata
lajšati prizadetosti in bolečine, ki so običajno spremljevalke
starosti (artritis, osteoporoza, povišan krvni tlak).

Telesno dejavnost potrebujejo samo ljudje v
industrializiranih državah. Države v razvoju imajo
druge težave

Pomanjkanje telesne dejavnosti je pogost vzrok za smrt,
bolezen in prizadetost. Začasni podatki raziskave Svetovne
zdravstvene organizacije o dejavnikih tveganja kažejo, da je
nedejavnost ali sedeči način življenja eden od desetih glavnih
globalnih vzrokov smrti in prizadetosti. Več kot dva milijona
smrti lahko pripišemo telesni nedejavnosti. Od 60 do 85%
odraslih po vsem svetu preprosto ni dovolj telesno dejavnih,
da bi s tem koristili svojemu zdravju. Sedeči način življenja
povečuje vse vzroke umrljivosti, podvaja tveganje za bolezni
srca in ožilja, diabetes in debelost. Pomembno povečujejo tu¬
di tveganje za raka debelega črevesa, visok krvni tlak, osteo¬
porozo, depresije in občutja strahu.

V hitro rastočih velikih mestih sveta v razvoju prenasel¬
jenost, revščina, kriminal, promet, slab zrak, pomanjkanje
parkov, pločnikov, in za šport primernih prostorov ter ostalih
varnih okolij ljudem otežuje odločitev za telesno dejavnost.
V Sao Paulu, na primer, je 70% prebivalstva telesno nede¬
javnega. Celo v ruralnih območjih držav v razvoju postaja
sedeči način življenja, kot je na primer gledanje televizije,
vedno bolj priljubljen. Poleg ostalih sprememb načina živ¬
ljenja med posledice sodijo tudi vedno večja stopnja debe¬
losti, diabetesa in bolezni srca in ožilja.

Države z nizkim in srednjim dohodkom so najbolj obre¬
menjene s temi in drugimi nenalezljivimi boleznimi - 77%
od vseh smrti, za katere so vzrok nenalezljive bolezni, se po¬
javi v državah v razvoju. Te bolezni naraščajo. Imele bodo
vedno večji resen učinek na zdravstvene sisteme, vire in

82

Zdrav Var 2002; 41

gospodarstvo v državah po svetu. Te države se trudijo ob¬
vladovati vpliv nalezljivih bolezni hkrati z naraščajočim bre¬
menom, ki ga družbi in zdravstvenemu sistemu povzročajo
nenalezljive bolezni. Način življenja, ki vključuje telesno de¬
javnost, zdravo prehrano in nekajenje, je učinkovit način
krepitve javnega zdravja v državah z nizkimi in srednjimi do¬
hodki, ki prinaša več koristi kot stroškov in ga je vredno vzdr¬
ževati.

Telesna dejavnost in mladina

Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k telesnemu,
duševnemu in socialnemu zdravju. Redna telesna dejavnost
pomaga otrokom in mladim zgraditi in ohraniti zdrave kosti,
mišice in sklepe, pomaga nadzirati telesno težo, razgrajevati
maščobo ter pomaga k učinkovitemu delovanju srca in pljuč.
Prispeva k razvoju gibanja in koordinacije ter pomaga
preprečevati in nadzirati občutje strahu in depresije.

Igranje, igre in ostala telesna dejavnost dajejo mladim
možnost za samoizražanje, pomagajo jim graditi samozavest,
doživeti občutke uspešnosti, ustvarjati medsebojne odnose in
se vključiti v družbo. Ti pozitivni učinki se tudi pomagajo up¬
reti tveganjem in škodi, ki nastanejo zaradi zahtevnosti, tek¬
movalnosti, stresa in sedečega načina življenja, ki je zelo
pogosto prisoten v življenju mladih.

Sodelovanje v pravilno vodeni telesni dejavnosti in športu
lahko prispeva k osvajanju preostalih zdravih načinov ob¬
našanja, kot na primer izogibanje tobaku, alkoholu, uporabi
drog in nasilnemu vedenju. Lahko tudi pomaga k zdravi
prehrani, zadostnemu počitku in varnejšemu obnašanju.

Nekatere študije kažejo, da čim pogosteje mladi sodeluje¬
jo pri telesni dejavnosti, tem manj verjetno je, da bodo posegli
po tobaku. Ugotovili so tudi, da so otroci, ki so bolj telesno
dejavni, v šoli uspešnejši. Skupinske igre in igranje spodbu¬
jajo pozitivno vključitev v družbo in omogočajo razvoj spret¬
nosti v medosebnih odnosih pri otrocih.

Za vzorce telesne dejavnosti, pridobljene v otroštvu in ado¬
lescenci, obstaja večja verjetnost, da se bodo ohranili vse živ¬
ljenje in s tem zagotovili temelje za dejavno in zdravo živ¬
ljenje. Na drugi strani pa se nezdrav način življenja, vključno
s sedečim načinom življenja, slabo prehrano in zlorabo drog,
ki je bil pridobljen v mladosti, pogosto nadaljuje v odraslem
življenju.

Telesna dejavnost med mladimi upada v državah po vsem
svetu, predvsem v revnih urbanih okoljih. Ocenjujejo, da je
manj kot tretjina mladih dovolj dejavno, da s tem koristi svo¬
jemu sedanjemu in prihodnjemu zdravju ter blaginji.

Športna vzgoja in ostale telesne dejavnosti v okviru šole so
vse bolj redke. Najmanj dve uri športne vzgoje na teden, v
osnovni in tudi v srednji šoli, nudijo le redke države. Vse kaže,
da se bodo negativni trendi nadaljevali, celo poslabšali in se
širili na večje število držav.

Glavni krivec za to je vedno bolj razširjen sedeči način živ¬
ljenja. Vedno manj otrok hodi v šolo peš ali s kolesom. Preveč
časa se porabi za gledanje televizije, igranje računalniških
igric, za delo z računalnikom - prepogosto na račun časa in
priložnosti za telesno dejavnost in šport.

Redno telesno dejavnost mladim preprečujejo mnogi de¬
javniki: pomanjkanje časa in motivacije, premajhna podpo¬
ra in vodenje odraslih, občutek zadrege ali nesposobnosti,
pomanjkanje varnih prostorov za izvajanje telesne dejavnos¬
ti in prepogosto nepoznavanje koristi telesne dejavnosti.

Šola predstavlja enkratno priložnost pri zagotavljanju časa,
prostora in vodenja telesne dejavnosti za mlade. Naloga in
odgovornost šole je omogočanje vseh vidikov rasti in razvo¬
ja otrok in mladine. V večini držav šole v okviru programa
športne vzgoje ponujajo mladim edino sistematično
priložnost za sodelovanje in učenje o telesni dejavnosti.

Dejavno sodelovanje pri igranju, igrah in ostalih telesnih
dejavnostih je tako v šoli kot v prostem času pomembno za
zdrav razvoj vsake mlade osebe. Dostop do varnih prostorov,
priložnost in čas, učitelji, starši in prijatelji kot dober zgled -
vse to omogoča otrokom in mladim premik k zdravju.

Telesna dejavnost in starejši

Telesna dejavnost pomaga k izboljšanju kakovosti življen¬
ja ljudem vseh starosti na mnogo načinov. Med koristi za telo
sodijo boljše ravnotežje, moč, koordinacija, večja gibčnost in
vztrajnost. Telesna dejavnost pomaga izboljšati tudi duševno
zdravje, nadzor nad gibanjem in kognitivne funkcije.

Aktivni načini življenja omogočijo starejšim redno pri¬
ložnost za sklepanje novih prijateljstev, vzdrževanje socialne
mreže in interakcijo z ljudmi vseh starosti. Večja gibčnost,
boljše ravnotežje in mišični tonus lahko pomagajo preprečiti
padce, ki so glavni vzrok invalidnosti med starejšimi. Ugo¬
tovili so, da je razširjenost duševnih bolezni med ljudmi, ki
so telesno dejavni, manjša.

Koristi telesne dejavnosti lahko uživamo tudi, če z redno
vadbo začnemo v poznem življenjskem obdobju. Pogoste
bolezni med starejšimi so bolezni srca in ožilja, artritis, os¬
teoporoza in povišan krvni tlak. Biti telesno dejaven že od
zgodnjih let lahko pomaga preprečiti mnoge bolezni. Redno
gibanje in dejavnost pa lahko pomagata lajšati prizadetosti in
bolečine, ki ponavadi spremljajo prej omenjene bolezni.

Telesna dejavnost lahko zelo pripomore tudi k ob¬
vladovanju nekaterih duševnih motenj, kot sta na primer de¬
presija in Alzheimerjeva bolezen. Organizirana vadba, pri¬
lagojena posameznikovi telesni pripravljenosti, ali pa kar
sproščeno sprehajanje sta odlična priložnost za sklepanje
novih prijateljstev in vzdrževanje vezi z okoljem. Zmanjša
občutke osamljenosti in družbene izključenosti. Telesna de¬
javnost izboljša našo samozavest in samozadostnost, ki sta
temelja psihične blaginje.

Tako kot ljudje vseh starosti se morajo tudi starejši odločiti
za tisto telesno dejavnost, ki jim prinaša največji užitek. Kadar
je posameznik/posameznica v nekem posebnem stanju, ki bi
lahko vplivalo na njegovo/njeno zmožnost telesne dejavnos¬
ti, naj za nasvet vpraša zdravnika. Hoja, plavanje, raztezan¬
je (strečing), ples, vrtnarjenje, pohodništvo in kolesarjenje so
odlične telesne dejavnosti za starejše.

Število ljudi nad 60. letom naj bi se po napovedih podvo¬
jilo v naslednjih 20 letih. Večinoma bodo živeli v državah v
razvoju. Preprečevanje in odlaganje invalidnosti na kasnejši

Zdravstvena kultura

83

čas kadar sta povezana s starostjo, pomembna cilja javnega
zdravstva. Telesna dejavnost lahko igra pomembno vlogo pri
ustvarjanju in ohranjanju blaginje v vseh starostih.

Ženske in telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost in dobre prehranjevalne navade
lahko ženskam izboljšajo zdravje in pomagajo preprečiti
mnoge bolezni in stanja, ki so glavni vzrok smrti in
prizadetosti žensk po vsem svetu.

Redna telesna dejavnost pomaga preprečevati bolezni srca
in ožilja. Te bolezni, med katere sodijo srčne bolezni, visok
krvni tlak in kapi, so vzrok kar za eno tretjino smrti žensk po
svetu. V državah v razvoju polovica žensk po petdesetem letu
umre zaradi bolezni srca in ožilja.

Ugotovili so, da je redna telesna dejavnost skupaj s primer¬
no dieto eno od najučinkovitejših sredstev za nadzor blage do
zmerne debelosti in vzdrževanje idealne telesne teže pri žen¬
skah. Sladkorno bolezen ima več kot 70 milijonov žensk na
svetu. Po napovedih naj bi se to število do leta 2025 podvoji¬
lo. Diabetes lahko vodi do slepote, poškodbe živcev, odpove¬
di ledvic, turov na podplatih in amputacije udov. Sodobne
raziskave kažejo, da lahko tudi skromna redna telesna de¬
javnost in spremembe v prehrani preprečijo veliko primerov
diabetesa.

Telesna dejavnost lahko veliko prispeva k preprečevanju in
uravnavanju osteoporoze. Osteoporoza je bolezen, pri kateri
postanejo kosti krhkejše in se lažje zlomijo. Za ženske, predvsem
v menopavzi, je tveganje za osteoporozo večje kot pri moških.

Telesna dejavnost, kot so na primer hoja, ples in jogging, je
odločilna za normalen razvoj okostja v otroštvu in adolescenci
ter lahko pomagajo pri zmanjševanju izgube kosti. Pomagajo
tudi izboljševati mišično moč in ravnotežje ter zmanjševati
tveganje za padce, torej pomaga preprečevati zlome.

Redna telesna dejavnost pomaga pri zmanjševanju stresa,
občutkih strahu, depresiji in osamljenosti. To pa je še poseb¬
no pomembno za ženske, kajti tako v razvitih državah kot tu¬
di v državah v razvoju je stopnja depresije pri ženskah sko¬
raj dvakrat tolikšna kot pri moških. Telesna dejavnost tudi po-
ma ga graditi samospoštovanje, samozavest in krepiti duševno
blaginjo ter vključenost v družbo.

Čeprav naj bi zdravstvene in socialne koristi telesne dejavnosti
načeloma spodbujale ženske k sodelovanju pri telesni de¬
javnosti, ne smemo spregledati dejstva, da so ženske v kmečkih
in primestnih okoljih z nizkim dohodkom sveta v razvoju mor¬
da že telesno izčrpane zaradi drugih oblik celodnevnih »poklic¬
nih« telesnih dejavnosti tako doma kot tudi zunaj njega.

Omenjene skupine žensk morda potrebujejo bolj urav¬
noteženo podporno dejavnosti kot na primer primerno prehra¬
no, spodbude za ustvarjanje dohodka, nasvete v zvezi s teles¬
no dejavnostjo, kar je najpomembnejše glede na njihove poseb-
ne pogoje in morda prilagoditev dejavnosti v prostem času.

Artritis je pomemben vzrok za omejevanje dejavnosti
odraslih in starejših. Pri artritisu je telesna dejavnost sredstvo,
ki omogoča obvladovanje otekanja sklepov in bolečin.
Zmanjšuje torej posledice bolezni, kar prinaša vsakdanje bla¬
gostanje.

Vprašanja in odgovori

V: Zakaj je telesna dejavnost tako pomembna za moje zdravje?

O: Redna zmerna telesna dejavnost je eden od najlažjih nači¬
nov za izboljšanje in vzdrževanje vašega zdravja. Ima poten¬
cial za preprečevanje in obvladovanje določenih bolezni, kot
so na primer bolezni srca in ožilja, diabetes, debelost in osteo¬
poroza. S telesno dejavnostjo se nam viša raven energije, hkrati
pa nam pomaga zmanjševati stres, nižati količino nezdravega
holesterola in visok krvni tlak. Zmanjšuje tudi tveganje za do¬
ločene vrste raka, predvsem na debelem črevesu. Redna aktiv¬
na igra omogoča otrokom in mladim zdravo rast in razvoj.
Povečuje zaupanje vase, samospoštovanje, občutja uspešnosti.
Starejšim odraslim koristijo tako vseživljenjske navade kot tudi
na novo naučeni vzorci telesne dejavnosti. Telesna dejavnost je
pomembna za zdravo staranje, izboljšanje in vzdrževanje
kakovosti življenja in neodvisnosti. Vsakodnevna telesna dejav¬
nost pomaga prizadetim ljudem izboljšati mobilnost in povečati
raven energije. Lahko pomaga preprečiti ali zmanjševati do¬
ločene vrste prizadetosti.

V: Kaj »telesna dejavnost« pravzaprav pomeni?

O: Telesna dejavnost je kakršno koligibanje telesa, katerega rezul¬
tat je poraba energije (izgorevanje kalorij). Preprosto, telesna de¬
javnost je gibanje! Ko hitro hodite, se igrate, drsate, pospravljate,
plešete ali hodite po stopnicah, se gibljete za zdravje.

V: Koliko moram biti telesno dejaven, da bom s tem
izboljšal in vzdrževal svoje zdravje?

O: Po vsaki telesni dejavnosti se boste počutili bolje. Najmanj
trajanje telesne dejavnosti, ki je potrebno za preprečevanje
bolezni, je okoli 30 minut zmerne dejavnosti vsak dan. Za tiste,
ki štejete kalorije, je to približno 150 kalorij na dan. Vsekakor
pa se lahko gibljete za zdravje, ne da bi šteli kalorije. Recept je
preprost: najmanj pol ure zmerne telesne dejavnosti vsak dan.
To lahko pomeni, da stopimo z avtobusa na poti v službo dve
postaji prej in ko se vračamo domov, eno postajo pred domom.

S tem smo zjutraj hodili 20 minut, zvečer pa 10. Kadar dvakrat
na dan pospravljamo dom po deset minut in kolesarimo 10 mi¬
nut, smo na ta način bili telesno dejavni 30 minut. Lahko tudi
30 minut igramo košarko, plešemo z brati/sestrami, prijatelji ali
otroki. Tisti, ki vam je telesna dejavnost nova znanka, začnite z
nekaj minutami na dan in nato počasi dodajajte minute, dokler
ne dosežete 30 minut telesne dejavnosti. Moramo pa si zapom¬
niti, da je pol ure le priporočeni minimum. Čim, več časa se
gibljemo za zdravje, tem bomo s tem pridobili. Najpomemb¬
neje pa je, da se gibljemo.

V: Ali je sedeči način življenja res globalni javnozdravstveni
problem? Ali ni morda drugih pomembnejših vprašanj/
težav v zvezi z zdravjem, predvsem v revnih državah?

O: Pomanjkanje telesne dejavnosti je pogost vzrok smrti,
bolezni in invalidnosti. Predhodne ugotovitve raziskave Sve¬
tovne zdravstvene organizacije o dejavnikih tveganja kažejo,

84

Zdrav Var 2002; 41

da je nedejavnost ali sedeči način življenja eden od desetih
glavnih globalnih vzrokov za smrt in invalidnosti. Več kot 2
milijona smrti vsako leto pripisujemo telesni nedejavnosti. V
državah po svetu je med 60 in 85% odraslih, ki preprosto niso
dovolj aktivni, da bi s tem koristili svojemu zdravju. Sedeči
način življenja povečuje vse vzroke smrtnosti, podvaja tve¬
ganje za bolezni srca in ožilja, diabetes in debelost. Znatno
povečuje tudi tveganje za raka na debelem črevesu, visok
krvni pritisk, osteoporozo, depresijo in občutja strahu. V hitro
rastočih mestih sveta v razvoju otežujejo odločitev za telesno
dejavnost prenaseljenost, revščina, kriminal, promet, slab
zrak, pomanjkanje parkov, pločnikov, športa in športnih ob¬
jektov ter ostalih varnih območij,. V Sao Paulu na primer je
70% prebivalstva telesno nedejavnega. Celo v ruralnih ob¬
močjih držav v razvoju postaja sedeči način življenja, kot je
na primer gledanjetelevizije, vedno bolj priljubljen. Poleg os¬
talih sprememb načina življenja med posledice sodijo tudi
vedno večja stopnja debelosti, diabetesa in bolezni srca in
ožilja. Države z nizkim in srednjim dohodkom so najbolj
obremenjene s temi in drugimi nenalezljivimi boleznimi -
77% od vseh smrti, za katere so vzrok nenalezljive bolezni,
se pojavi v državah v razvoju. Število teh bolezni narašča.
Imele bodo vedno večji resen učinek na zdravstveni sistem,
vire in gospodarstvo v državah po svetu. Mnoge države, ki se
že sedaj trudijo obvladovati breme nalezljivih bolezni in os¬
talih razvojnih izzivov, bodo prisiljene trošiti že tako majhne
vire v boju z nenalezljivimi boleznimi.

V: Kaj je lahko storimo?

O: Večino nenalezljivih bolezni se da preprečiti. Tako
posamezniki kot vlade lahko rešimo življenja in zagotovimo
preživetje. Postati telesno dejaven je pomemben korak v giban¬
ju za zdravje. Nedostopnost varnih odprtih prostorov, športnih
objektov in šolskih igrišč so ovira pri dejavniku za gibanje ali
ga včasih celo onemogoči. Poleg tega na obnašanje ljudi vpli¬
va nezadostno poznavanje telesne dejavnosti in njenih koristi.
Zaradi pomanjkanja denarja za promocijo telesne dejavnosti
vlada pogosto ne uspe izobraziti javnosti in je posvariti o tve¬
ganju zaradi sedečega načina življenja. Vladna politika in pro¬
grami imajo lahko velik vpliv na sposobnost ljudi, da vplivajo
na lastno zdravje. Da bi lahko spodbujali telesno dejavnost, bi
se morala skupnost soočiti z razvojem parkov, odprtih pros¬
torov, svežega zraka in vode, varne in na pogled prijetne ulice
in živahnega javnega življenja kot prednostne naloge. To zah¬
teva zavezo, dejanja in sodelovanje tako zdravstvenega sek¬
torja kot tudi ostalih sektorjev: prometnega, okoljskega in za¬
konodajnega. Mnoga mesta so nam pokazala, da se da ustva¬
riti več priložnosti za gibanje za zdravje. Avenije ob obrežju v
Parizu so zaprte za promet v poletnem času in so namenjene
sprehajalcem, kotalkarjem in kolesarjem. V Bogoti mestna
oblast dovoli, da se glavna avenija vsako nedeljo zapre za av¬
tomobilski promet. V Ženevi pa lokalni Rdeči križ organizira
brezplačno izposojo koles v poletnem času.

V: Kaj lahko storim jaz?

O: Lahko je, zastonj je, zabavno je, pa še skoraj vsakdo lahko
to stori... Hitra hoja, kolesarjenje in ples so le nekatere telesne

dejavnosti. Lahko se spraviš gibati v šoli, doma ali v službi.
Uporabi stopnišče namesto dvigala (vsaj na poti navzdol!).
Delaj preproste vaje za raztezanje, ko sediš za mizo ali sto¬
jiš na svojem mestu ali pa govoriš po telefonu. Hodi, teci ali
kolesari tja, kamor bi se sicer odpeljal z avtom ali z avtobu¬
som. Mnoge dejavnosti, ki jih lahko izvajaš doma, so zelo ko¬
ristne: pomivanje oken, barvanje zidov, sesanje ali pometan¬
je, košnja trave, sprehod s psom. Celo med gledanjem tele¬
vizije smo lahko telesno dejavni: preskakovanje vrvi, ko¬
rakanje na mestu, sobno kolo ali trebušnjaki. Ali preprosto
pleši! Tvoj cilj je biti telesno dejaven/a najmanj 30 minut
dnevno. Poišči informacije in nasvet v tvoji soseski, zdrav¬
stvenem domu, telovadnici ali športnih centrih.

Politika v zvezi s telesno dejavnostjo

Seznanjati javnost o pomembnosti telesne dejavnosti danes
zaradi koristi v prihodnosti je eden največjih izzivov na pod¬
ročju preprečevanja nenalezljivih bolezni in spodbujanje
telesne dejavnosti ter ostalih zdravih izbir življenjskih način¬
ov. Čeprav preprečevalna dejavnost najbolj prispeva k bolj¬
šemu zdravju, vključno z dodanimi tridesetimi leti pričako¬
vane življenjske dobe, je bilo, kot kaže, večina študij o
stroških za zdravje v preteklem stoletju le manj kot 5% virov
namenjenih preventivi.

Dejavnosti na področju preventive in krepitve zdravja so le
redko prednostna naloga za politike. Vendar pa se večina od¬
ločitev o preventivi sprejema na politični ravni in ne v kral¬
jestvu zdravstvenega varstva. Pomembno je torej, da se zago-
vorništvo premakne nad posameznike in s tem doseže tudi
politike.

Za telesno nedejavnost ne moremo iskati vzroka v obnašanju
posameznika. Prenaseljenost, kriminal, promet, slab zrak, po¬
manjkanje parkov, športa in rekreacijskih objektov ter pločnikov
otežuje odločitev za telesno dejavnost mnogim ljudem. Izziv
preventive je zatorej hkrati odgovornost vlad in ljudstva.

Zdravstveni sektor bi moral prevzeti vodilno vlogo pri spre¬
jemanju političnih odločitev. Pot lahko utirajo:

• z zagotavljanjem zagovorništva o zdravstvenih, socialnih
in ekonomskih koristih telesne dejavnosti na podlagi doka¬
zov, ki so veljavni za vso državo;

• z razvojem k akciji usmerjene mreže s preostalimi pomemb¬
nimi sektorji in skrbniki skladov za telesno dejavnost;

• s spodbujanjem integrirane večsektorske javne politike;

• z oblikovanjem pomembne zakonodaje;

• z izobraževanjem strokovnjakov s področja zdravja, še po¬
sebej na področju svetovanja o telesni dejavnosti in razvoja
programov;

• z organizacijo posebnih programov telesne dejavnosti v
zdravstvenih ustanovah;

• s spodbujanjem programov telesne dejavnosti v skupnos¬
tih in družinah;

• z zagotavljanjem začetnih vlaganj in mobilizacijo virov za
telesno dejavnost;

• s sodelovanjem v globalnih akcijah za spodbujanje telesne
dejavnosti.

Zdravstvena kultura

85

Sektor športa bi lahko podpiral omenjena prizadevanja

• z okrepljenimi programi za telesno dejavnost in s progra¬
mom Šport za vse.  Le-tega podpira Mednarodni olimpijski
komite, ki širi olimpijski ideal: šport je človekova pravica,
ki velja za vse posameznike ne glede na raso, socialni sta¬
tus in spol;

• z večjo dostopnostjo in primernostjo uporabe lokalnih
športnih objektov;

• s prerazporeditvijo deleža sredstev za šport za spodbujanje
telesne dejavnosti;

• s poučevanjem o koristih telesne dejavnosti v programih
usposabljanja v športnem sektorju;

• z zagovarjanjem telesne dejavnosti in Športa za vse  na pro¬
fesionalnih, amaterskih in šolskih športnih prireditvah;

• z organizacijo športnih dogodkov.

Politiki na področju šolstva in kulture bi se lahko osredo¬
točili na

• krepitev nacionalne politike, povezane s športno vzgojo,
telesno dejavnostjo in Športom za vse  v šolah;

• izvajanje zadostnih programov telesne vzgoje, ki naj bi jih
vodili usposobljeni učitelji kot del šolskega učnega načrta;

• zagotavljanje zadostnega števila igrišč in športnih objektov
v šolah;

• omogočanje uporabe šolskih športnih objektov za javnost;

• povečevanje telesne dejavnosti v kulturnih programih in
programih za preživljanje prostega časa.

Odločitve v zvezi z mediji in informiranjem bi lahko pripo¬
mogle k spodbujanju telesne dejavnosti

• z razširjanjem privlačnih sporočil in informacij o koristih
telesne dejavnosti;

• z organizacijo rednih medijskih programov/kampanj za
spodbujanje telesne dejavnosti;

• s pripravo novinarjev (na primer na področju športa, zdrav¬
ja ali znanosti) za zagovorništvo telesne dejavnosti.

Izbire na področju urbanističnega načrtovanja bi morale
vključevati

• načrtovanje varnih pločnikov in kolesarskih stez;

• vključitev odprtih prostorov, parkov in objektov za telesno
dejavnost;

• podporo občinskih ali lokalnih oblasti za uresničitev teh
izbir.

Prometni sektor lahko

• poveča prizadevanja za zmanjšanje hitrosti prometa v
mestih;

• podpira pobudo za avtomobile s katalizatorjem, torej za
čist zrak.

Dejavnost lokalnih vlad in občin se mora osredotočiti na

• razvoj lokalne zakonodaje in politike, ki podpira telesno
dejavnost;

• določitev varnih notranjih in zunanjih prostorov za telesno
dejavnost, vključno z igrišči in športnimi površinami;

• organizacijo programov za skupnost;

• podporo pobud za telesno dejavnost, ki jih sprožijo razni
sektorji in ljudje;

• krepitev nacionalne javne politike in podpore telesne de¬
javnosti preko lokalnih dejavnosti.

Finančno in ekonomsko načrtovanje bi si moralo zadati

naslednje cilje:

• resen vpogled v zdravstvene, socialne in ekonomske koristi
telesne dejavnosti;

• izvajanje pomembnih ukrepov za alokacijo virov tem sek¬
torjem;

• spodbujanje javnega in privatnega sektorja k vlaganju v
telesno dejavnost;

• spodbujanje programov telesne dejavnosti;

• oblikovanje skladov iz sredstev določenih davkov (kot na
primer na tobak, alkohol itd.) za telesno dejavnost in ostale
programe za krepitev zdravja.

Po gradivu Svetovne zdravstvene organizacije prevedla in

priredila Maja Stergar
















































LEADING ARTICLE

Jožica Maučec Zakotnik

Physical activity as a function of health (i)

ARTICLES

Herman Berčič

Sports activities as a function of health and quality of life in Slovene population (3)

Rado Pišot, Jernej Završnik

Being well being physically active - from childhood to the old age ( 12 )

Iztok Retar, Marko Kolenc

“Move for health” and maintain our health (16)

Zlatko Fras

Physical activity protects against cardiovascular diseases (20)

Zlatko Fras

Physical activity prescribed for prevention of cardiovascular diseases (27)

Radko Komadina, Mateja Rok Simon

Bone and joint decade 2000-2010 ( 35 )

Metka Teržan

Diseases of musculosceletal system and connective tissue in connection with burdening

in individual economic activities ( 38 )

Martina Horvat, Viktor Zrim

Analysis of results of a 2 km walk experiment of the employed in
Murska Sobota Health Centre ( 44 )

Durča Sima, Divna Eržen

Physical activities of nurses in Slovenia ( 49 )

LETTERTOTHE EDITORSHIP ( 55 )

PREVIOUS EXPERIENCES AND FUTURE INITIATIVES ( 64 )

INFORMATION ( 69 )

CONTENTS BY AUTHORS IN ALPHABETICAL ORDER - Zdravstveno varstvo 2001 ( 71 )

HEALTH CULTURE - SPECIAL SUPPLEMENT No. 39 ( 77 )

World Health Day - 7 April 2002
































NAVODILA SODELAVCEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

1. Prispevki morajo biti izpisani na belem papirju formata A4 z dvojnim razmikom med vrsticami in s črkami velikosti 12 v dveh izvodih. Levi rob naj
bo širok 3 cm, desni 2 cm. Poleg izpisa je treba tekst dostaviti tudi na računalniški disketi. Ob uporabi urejevalnih programov Wordstar, Word ali
Wordperfect naj bodo datoteke v originalnih formatih, pri drugih urejevalnikih pa jih posnamite v formatu ASCII.

2. Naslovna stran danka mora vsebovati: slovenski naslov dela, angleški naslov, ime in priimek avtorja, natančen akademski naziv in popoln
naslov ustanove, kjer je delo nastalo. Druga stran naj obsega jedrnat izvleček v slovenščini in angleščini (abstract), ki naj največ v 15 vrsticah
vsebinsko povzema in ne le našteva pomembnejše dele članka.

3. Prispevki naj bodo napisani po znanstvenih oz. strokovnih metodoloških načelih, razdeljeni v poglavja in podpoglavja, kar naj bo razvidno tudi iz
oblike ali načina izpisovanja. Raziskovalno delo naj obsega uvod, namen dela, metode, izsledke, razpravljanje in sklepe.

4. Merske enote naj bodo v skladu z mednarodno veljavnim SI sistemom.

5. Tabele morajo imeti vsaj dva stolpca, izpisana naj bodo med besedilom prispevka, kamor sodijo. Dodana naj bodo potrebna pojasnila in legenda
okrajšav. Navesti je treba vir podatkov.

6. Slike (fotografije, risbe, diagrami) morajo biti izdelane ločeno od besedila in vsaka zase. Fotografije naj bodo na kakovostnem papirju, risbe pa na
trdem belem ali prosojnem papirju, narisane s tušem in označene z letraset črkami. Za objavo potrebujemo izvirnik. Na hrbtni strani naj bo s
svinčnikom napisano ime avtorja, naslov članka, zaporedna številka slike, po potrebi označite tudi njen položaj.

7.  Citate oštevilčite po vrstnem redu pojavljanja z arabskimi številkami med oklepajema. To velja tudi za uporabljene citate v tabelah in slikah. Če se
sklicujete na več del istega avtorja, ki so napisana istega leta ali so izšla v več delih v isti reviji, ima vsak citat svojo številko (starejša dela navedite
najprej). Seznam citirane literature naj bo dodan na koncu prispevka. Imena revij krajšajte tako, kot določaa Index Medicus.

, e  J e  članek napisalo šest piscev ali manj, navedite vse, pri sedmih ali več pa le prve tri in dodajte "et al”.

Ce pisec ni znan, namesto njegovega imena napišite "Anon".

Osnovne podatke o delih, kot so navedbe urednika, založnika in naslov dela, pišite v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno
v izvirniku.

Navedbe, kot so: osebni pogovor, neobjavljena predavanja in podobno, ne sodijo v seznam literature,
e navajate delo, ki je v tisku pri neki reviji ali založbi, a še ni izšlo, navedite vse podatke, namesto strani pa: (v tisku).

Primeri za citiranje literature:

primer za knjigo: 1. Varl B. Notranje bolezni. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981: 199-201.

primer za poglavja iz knjige, ki so jo pisci uredili: 2. Greenberger MJ, Toskes PP. Disorders of the panereas. In: Isselbacher KJ, Adams RD,
Braunwald E, Petersdorf RG, Wilson JD, eds. Harrison's principles of internal medicine. 9th ed. New York: McGravv-Hill. 1980: 1498-514.
primer za članek iz revije: 3. Tratnik M. Sanitarno mikrobiološki vidiki preskrbe s pitno vodo. Zdrav Var 1985; 24: 215-22.
primer za članek iz revije, kjer je pisec organizacija: 4. The Commitee on Enzymes of the Scabdinavian Society for Clinical Chemistry and
Clinical Physiology. Recommended method for the determination of gammaglutamyltransferase in blood. Scand J Ciin Lab Invest 1976,36. 119-25.
primer za anonimni članek iz revije: 5. Anon. Epidemiology for primary health čare. Int J Epidemiol 1976; 5: 224-5.
primer za članek iz suplementa revije: 6. Ratkajec J. Uporaba računalništva v zdravstvu. Zdrav Var 1985; 24: Suppl 2. 66-74.
primer za članek iz zbornika referatov: 7. Preuss HG. Biochemistry of bicarbonate, lactate, and acetate in man. In. Northeastern meeting pro-
_ e 6dings. NewYork: Renal Physicians Association, 1977: 1-10.

primer za magistrske naloge, doktorske disertacije in Prešernove naloge: 8. Knap B. Energija srčnega utripa pri minimalni in maksimalni akci¬
ji- Prešernova naloga. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, 1981.
primer za časopisni članek ali uradni list: 9. Jurič D. Mladi imajo moč. Tribuna 1984; nov 5:8.

Rok ^ ' rditVe v  P ris Pevku odgovarja avtor sam, zato objavljamo le prispevke, podpisane s polnim imenom in priimkom. Vse prispevke lektoriramo.

Pri ' n dustra cij objavljenega gradiva ne vračamo.

/Pevke pošljite ali oddajte na naslov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Uredništvo Zdravstvenega varstva, Trubarjeva 2, 1000
Ljubljana.

Prejme 0 ^ nejaSn ° Sti Z 0premo žlankov  J e  urednica na  voljo za  telefonski dogovor (tel.: 01/244 14 35). Čistopis člankov pripravimo v uredništvu. Avtor
J e ob izidu en izvod revije, v kateri je bil članek objavljen, in separate.

V ARSTV O

ZDRAV VAR 2002 • YEAR 41 • No. 1 - 2

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

č 118

II 235 9502002


CODEN ZDVAFY • UDC 613 / 614 + 628

ISSN 0351 - 0026

IVZRS

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA
REPUBLIKE SLOVENIJE