POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Pstev. 232. Leto XII. VECERNIK Maribor, četrtek 15. oktobra 1958 Cena din 1 Dr. Chvalkovsky v Berlinu Prispel je davi iz Prage na pogajanja z Ribbentropom in Hitlerjem o rešitvi vseh še nerešenih vprašani med novo Češkoslovaško in Nemčijo — Popolna preorientacija Češkoslovaške v zursani in notranji politiki PRAGA, 13. oktobra. Češkoslovaški zunanji minister dr. ChwaIkovsky je odpotoval v Berlin, kjer se bo danes sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in pozneje najbrže tudi s Hitlerjem. Njegov obisk v Berlinu se je Zakasnil zaradi diplomatskih pogajanj, ki so se vršila te dni med Prago in Berli-Ker so ta pogajanja ustvarila ugodno podlago za misijo dr. ChwaIkovske-8a> se pričakuje, da bo ob priliki njegovega bivanja v Berlinu odstranjeno vse, ^a>' bi moglo motiti bodoče prijateljske odnošaje med Češkoslovaško in Nemčijo. Predvsem se pričakuje, da bo dosežen popoln sporazum glede pravične raz-®*©jitve med Nemčijo in Češko in tako ne bo potreben nikjer plebiscit. Nadalj-pogajanja bodo posvečena raznim političnim, gospodarskim in prometnim vWašanjem. Nemčija, ki je podprla ČSR že pri obrambi njenih Interesov proti Madžarom in Poljakom, bo gotovo uredila v prijateljskem duhu tudi vsa vpraša-n*a> ki so z novim položajem nastala med obema državama. POMEN OBISKA PRAGA, 13. oktobra. Zunanji minister 'jr- Chwaikovsky bi bil moral že v pone-"fcljek odpotovati v Berlin, a se to ni z8odiIo, ker so diplomatska pogajanja Počasi napredovala in je povabilo za °oisk prispelo iz Berlina v Prago šele jfceraj. Potovanje dr. Chwalkovskega v rerlin je v zvezi z gospodarskimi poga-!aaii, ki se vodijo v Berlinu med nemško 111 češkoslovaško delegacijo. Razen tega Se bo ob priliki tega obiska razpravljalo ? vseh vprašanjih, ki obstajajo med čSR n Nemčijo. Po dosedanjih načrtih osta-dr. Chwalkovsky v Berlinu dva dni, 1 Pa izključeno, da ostane tudi več ča-,5 Tu se pripisuje temu obisku velik in se pričakuje tudi zunanjopoliti-110 zbllžanje med ČSR in Nemčijo. CHWALKOVSKY V BERLINU Berlin, 13. oktobra. Češkoslovaški llllanji minister dr. Chwalkovsky je pri-tel danes zjutraj v Berlin in se sestane aiprej z nemškim zunanjim ministrom 2® Ribbentropom. V tukajšnjih politič-1,1 krogih se pripisuje temu obisku velik Wmen. Sedaj, ko je ČSR odstopila Nemil nemško sudetsko ozemlje in pre-n ^ieriia tudi svojo notranjo politiko, ni ooenega vzroka več, ki bi stal na poti iižanju in prijateljskemu sožitju obeh jzav. Pričakuje se, da se bodo v tem jj. u rešila tudi še vsa tista vprašanja, VB 80 Odprta in še čakajo na rešitev. Ta wašanja n|So tajjega značaja, da bi po 1 očala posebne težkoče. BREZ PLEBISCITA m,^?RLlN, 13. oktobra. Mednarodna ko-oa Vdelala zemljevid petega pasu kr;,.!slloslo vaškem. Nova meja obsega Je skoraj čisto po določilih Godesber-na' \ ”ekaterlh primerih je pa spremenje-korU* °'na v kor*st Nemčije, deloma v Se CSR. Največ pridobe Nemci na te„n.ru 0(1 Prage, kjer je nova meja po-boli f”a na nekai mestih 10 do 15 km Na • luzn.° od Prvotnih nemških zahtev. kor^U in 5usozahodu so pa napravljene služil v korist čehov. Ta meja bo vani^ ^edai za P»sajanja ob priliki bi-Snlaš ‘ ^vvalkovskega v Berlinu. razi,m°-Se pričakuie. da bo dosežen sponi da bo plebiscit odpadel. PREMAKNITEV na desno vestAh(i'A °ktobra. Po najnovejših v Pnnif10 set*a3> ko ie na Slovaškem in nistifn. ar?atSk^ ^USW razpuščena komu-v S,ra?ka: razPu§čena tudi na če-litičnlt. . ok' 'avnost*> kakor tudi v po-Preusmo sp*0*1 se °Pa*a tendenca °blikp (,n‘ve na desno, ki kaže že neke yze,na s Zn>a. Tudi antisemitizem za-čarji in *edno os‘rejše oblike. !Wed levi- in zaskrbi- S® IM>5avlia vlden nemir POPOLNA PREUREDITEV PRAGA, 13. oktobra. Po monakovskem sporazumu okrnjena ČSR je v vrenju preurejevanja na vseh področjih, vendar se že opažajo obrisi bodočega politične- ga in gospodarskega življenja. Preteklost je pred likvidacijo. Uvaja se obvezna delovna služba, h kateri bodo pritegnjeni pred vsem vsi nezaposleni demobilizirani vojaki. Pripravljajo se novi finančni in gospodarski ukrepi. V političnem oziru se posveča sedaj glavna skrb notranji preureditvi države. Po sporazumu s Slovaki na podlagi pittsburške deklaracije je dosežen sedaj popoln sporazum tudi z Rusini. Češkoslovaška je postala zvezna republika Čehov, Slovakov in Rusinov. Po novi ureditvi ima praška vlada 21 mi nistrov. Sedanji ukrepi pa so le začasni, ker se bodo morali dokončni temelji šele zgraditi z novo ustavo. Novi predsednik bo izvoijen najbrže še na temelju sedanje ustave. To vprašanje se sedaj študira v komisiji strokovnjakov. Večje spremembe bodo nastale tudi v diplomatski službi. tajske, kjer pričenjajo Japonci vojaške operacije. Kitajske ladje ne smejo uporabljati angleških in portugalskih teritorialnih vod. Isto velja za kitajska letala nad kolonijami in koncesijami. HONGKONG. 13. okt. Reuter. Vpoklicane so bile vse rezervne orožniške in policijske čete. Japonci so napadli s težkimi bombniki železniško zvezo Hongkonga z Vajčauom, krajem, kjer se je včeraj izkrcalo 30.000 japonskih vojakov. Kitajske čete korakajo proti Vajčau-u. Nemci le 20 milj od Prage LONDON, 13. okt. Reuter: Nemške čete so prišle na 20 milj do Prage in prekoračile mejo, ki je bila določena v Mo-nakovem. Giede plebiscita še ni padla nobena odločitev, ker Praga in Berlin čakata, da se najprej končajo diplomatski razgovori. Ministrski predsednik general Syrovy je izjavi!, da ne more ČSR več sprejemati nemških beguncev, kor bi s tem nastala nova nemška manjšina v češkoslovaški državi. Slovaški protipredlogi INTERVENCIJA NEMČIJE V BUDIMPEŠ TI V PRILOG SLOVAKOV IN RUSINOV. — MEJA OZEMLJA, KI NAJ SE ODSTOPI MADŽARSKI, BAJE ŽE DOLOČENA. VAŽNA SEJA DANES. KOMARNO, 13. oktobra. Slovaški minister Turčanski je z letalom odletel v Berlin, kjer se je sestal z Ribbentropom in Hitlerjem ter interveniral v prilog Slovakov in Rusinov proti zahtevam Madžarov. Dosegel je sporazum in že včeraj je nemška vlada intervenirala v Budimpešti ter svetovala Madžarski, naj umakne vse svoje zahteve, ki gredo čez meje res pretežno madžarskega ozemlja na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. V Budimpešti je napravila ta intervencija Nemčije zelo neprijeten vtis. Na četrtem sestanku obeh delegacij, ki je bil včeraj od 12. ure opoldne do 14.30 je delegacija ČSR predložila madžarski svoje protizahteve. ČSR ponuja Madžarom samo ozemlja, ki so res madžarska, odklanja pa odločno Izročitev Bra tislave, ki nikoli ni imela madžarske večine, in ostalih zahtevanih slovaških mest. Prav tako odklanja tudi plebiscit, ker so Slovaki in Rusini že dovolj razločno izpovedali svojo voljo, da hočejo svobodni v okviru ČSR. naj bi se brez plebiscita odstopili Mad žarski. Zatrjuje se, da je v tem oziru že dosežen načelen sporazum, ki naj bi ga odobrili na današnji peti seji tudi člani-nov ljudi, obeh delegacij. Kakšna je meja, ki se predlaga za takojšen odstop ni znano, ker se niso izdale nobene podrobnosti, da se; Nemški Ust proti angleškemu oboroževanju BERLIN. 13. okt. »Deutsche Allgemeino Zeitung« piše o oboroževalni propagand! na Angleškem, ki naj pomeni nove priprave Anglije proti Nemčiji. Dokler bodo razni Churchilli, Edeni in DufH Cooperji. piše omenjeni list, delali politiko proti Nemčiji, ne bo miru. Italijanska »Itrior-mazione Diplomatica« svari Francijo in Anglijo pred Židi, ki so na čelu močnih političnih skupin v demokratskih državah in ki hočejo vojno s totalitarnimi državami. Vendar se jih Italija in Nemčija ne bojita, ker predstavljati blok 125 mfMfo- Vellkš Dunef ,. , , . . . ,, tu OUNAJ, 13. oktobra. Vodja in državni prebivalstvo na prizadetem ozemlju ne W;kancelaf Hitler je izdal od,ok s katerim vznemirjalo. Dalje se tudi zatrjuje, da so sc g7 dos,ej samostojnih okoliških občin bile pri tej določitvi mej# vpoštevane neke prometne in druge korekture etnografske meje. Glede Slovaške izgleda, da bodo Madžari opustili zahtevo po plebiscitu, vztrajali pa pri izročitvi Užhoroda in MunkaČeva v Podkarpatski Rusiji in pri plebiscitu za ostali del. Rusini na to ne bodo pristali. LONDON, 13. okt. Včeraj so slovaški delegati dali velike koncesije madžarskim delegatom na konferenci v Komamu. Ven dar je madžarskim delegatom vse to premalo, ker zahtevajo polno izpolnitev mad-ostati j žarskih zahtev. Slovaški delegati so od-l klonili izročitev slovaškega ozemlja in Komam o, 13. oktobra. Strokovnjaki mest, med njimi tudi Bratislave, so sinoči izdelali načrt za one kraje, ki' Nova napetost na vzhodu JAPONCI IZKRCALI ČETE NA JUGU KITAJSKE IN NAPADAJO KANTON — VELIKO RAZBURJENJE V ANGLIJI — JAPONSKE ZAHTEVE Dunaja združi in s tem izpolni že davna želja po zaokrožitvi mestnega ozemlja, ki so jo prej zavirali le strankarski interesi. Povečani Dunaj bo Imel sedaj 26, namesto dosedanjih 21 okrajev. Dosedanja njegova površina 27.800 hektarjev se poveča na 121.800 hektarjev. Število prebivalstva se poveča od 1,874.000 na 2,087.000. Po površini je sedaj Dunai največje mesto v Nemčiji, po številu prebivalstva pa ostafie še dalje drugo. Kljub Rriključitvi okolice pa Dunaj še vedno ni dosegel števila prebivalstva za časa stare Avstrije, ko je štel okoli 2 milijona in 25 tisoč duš. lenost zaradi te spremembe. HONGKONG, 13. oktobra. Japonci so v bližini Kantona izkrcali 50.000 svojih vojakov, katerih namera je očito napasti Kanton in ga zavzeti. Gibanje teh čet proti kantonski železnici se je že pričelo. Namen akcije je presekati Kitajcem zvezo s Hongkongom, od koder dobivajo glavne pošiljatve orožja. Mnogoštevilni begunci s kitajskega ozemlja prihajajo že sedaj v Hongkong (Hongkong je angleški. Op. ur.) HONGKONG, 13. oktobra. Japonske čete so s topovi razrušile železniško progo Kanton—Kaulun In podrle tudi tri mostove, tako da sinočnji vlak iz Kantona ni več mogel nadaljevati vožnje. Kitajci zbirajo v vsej naglici čete. da se upro japonskim nameram in obranijo tako Kanton kakor tudi železnico. LONDON. 13. oktobra. Izkrcanje Japoncev v zalivu Blas pri Kantonu je povzročilo tu silno začudenje in vznemirje- nje. Splošno se sodi, da hočejo Japonci izkoristiti napetost v Evropi in v sporazumu z Nemčijo in Italijo postaviti Anglijo pred dovršena dejstva, ki nasprotujejo njenim življenjskim interesom na Daljnem vzhodu. Angleška vlada je včeraj in danes že dvakrat energično protestirala v Tokiu proti izkrcanju Japoncev na južnem Kitajskem, za danes se pa pričakuje skupen protest Anglije, Francije in Amerike. Kakor se pa zdi, se Japonci ne nameravajo vdati. Položaj je radi tega zelo napet. TOKIO, 13. oktobra. Ministrski predsednik in zunanji minister princ Konoje je poslal vsem poslanikom na Daljnem vzhodu zainteresiranih držav noto, v kateri zahteva takojšnjo ustavitev vsake dobave orožja in streljiva Kitajcem. To velja tudi za vse tovarne v koncesijah na Kitajskem. Dalje zahteva umik vseh trgovskih ladij iz pristanišč na jugu Ki- i be. SUDETSKI BEGUNCI SE VRAČAJO BERLIN, 13, oktobra. Včeraj so se pričeli s posebnimi transporti vračati domov sudetski begunci. Prvi vlak s 1000 begunci je včeraj že prispel v zasedeno ozemlje. V Siineburgu se je pripravilo na vrnitev 6000 beguncev, večinoma žensk in otrok, v Hannovru 4000, a na vrnitev se pripravljajo begunci tudi drugod. FUNK PRI KJUSEIVANOVU SOFIJA, 13. oktobra. Nemški gospodarski minister Futik je prispel včerai iz Carigrada v Sofijo in obiskal ministrskega predsednika dr. Kjuseivanova. Pred palačo se je zbrala' precejšnja množica ljudi, ki je nemškega ministra navdušeno pozdravljala. HULL O NEMŠKEM SISTEMU WASHINGTON, 13. okt. Zunanji minister Cordell Ilull je pred pogajanji, ki jih ■ bo imel ameriški trgovinski minister z nemškim gospodarskim ministrom dr. Funkom, izjavil, da je nemški trgovinski sistem popolnoma nasproten tistemu, na katerem so USA osnovale svoje pogod* Čehi v sudetskem ozemlju NEMŠKO URADNO POROČILO TRDI, DA JE OSTALO PO ODSELITVI PRED ZASEDBO V SUDETSKIH KRAJIH SAMO ŠE OKOLI ČETRT MILIJONA CEHOV BERLIN. 13. oktobra. Uradno poročilo: Upoštevajoč določila monakovskega sporazuma in sklepe mednarodne komisije, so zasedle nemške čete izključno le tisto ozemlje, ki je zaključeno poseljeno z. Nemci. Cele vrste mest, trgov in vasi, ki so bili še pred nekaj desetletji in tudi po statistiki iz 1. 1910. docela ali vsaj pretežno nemški in leže tik ob zasedenem ozemlju, Nemčija ni zasedla, ker priznava spremembe, ki so v tem času nastale v narodnostnem oziru. Zaradi tega so popolnoma neresnična poročila tujega trska, da si je Nemčija z zasedbo sudet- 1 skonemškega ozemlja prisvojila poleg Nemcev tudi 800 ali celo S50 tisoč Čehov. Po sami češki uradni statistiki je bilo v sedaj zasedenih krajih 1930. leta 2,757.272 Nemcev in le 361.000 Čehov. V tem številu so bili všteti tudi vsi češki državni in drugi uradniki, ki so bili tja priseljeni po službi in so se sedaj odstranili. Ker je zapustilo to ozemlje že doslej okoli 100.000 Čehov, jih je ostalo v zasedenem ozemlju samo še okoli četrt milijona, torej še vedno vsaj polovico manj, kakor je ostalo Nemcev na Češkoslovaškem. Protižidovsko gibanje v ČSR DEMONSTRACIJE V PRAGI — OSTER ČLANEK »NARODNI POLITIKE« — ODPOR TUDI V PODKARPATSKI RUSIJI PRAGA, 13. oktobra. V Pragi so nastale velike demonstracije proti Zidom, ki so se v množicah priselili iz Nemčiji in Poljski odstopljenih krajev in tudi proti domačim Zidom. Demonstranti so razbili nekaj židovskih • * Irgovm m zahtevali, da se izroče Cehom. Odpor proti Zidom se je pojavil že takoj ob mobilizaciji iz notranje in zunanje političnih ozirov in stalno narašča. Demonstranti so vzklikali med drugim: „Prago Cehom, Žide pa v Palestino!" Proti demonstrantom je morala nastopiti policija z večjimi oddelki. Po javnih lokalih, zlasti po kavarnah, so Židje sedaj le zelo redki. Mnogi so se že pričeli izseljevati. PRAGA, 13. oktobra. .,Narodni Politika" objavlja članek proti Židom in zahteva ,da se odstranijo vsi, ki so pribežali od drugod na zmanjšano ozemlje republike. Že prej, pravi list, je bilo v CSR 10 % zdravnikov Židov, ogromno pa je tudi število židovskih odvetnikov. V Pragi se je zaradi pritoka Židov število odvetnikov tako pomnožilo, da pride že na vsakih 200 prebivalcev eden. Zato je treba nastopiti proti Židom brez sentimentalnosti. UZHOROD. 13. oktobra. Po vsej Podkarpatski Rusiji se čuti naraščanje odpora proti komunistom in proti Židom. 60 milijonov funtov LONDON, 13. oktobra. Včeraj je bil v finančnem ministrstvu prvi sestanek finančnih strokovnjakov CSR in Angiije zaradi angleškega obnovitvenega posojila ČSR. Češkoslovaška delegacija je predložila obširen načrt za gospodarsko obnovitev države in opozorila Angleže, dn bo za izvedbo tega načrta treba ne 30, ampak najmanj 60 milijonov Suntov šter-Nnffov posojila. VoNtev prezidenta ČSR šele novembra PRAGA, 13. oktobra. Sinoči je imela vlada sejo, na kateri je razpravljala o nekaterih važnih zadevah. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo volitve novega predsednika republike šele sredi novembra, ker je treba pred tem urediti še nekatera važna vprašanja. O kandidaturah za predsednika vlada tokrat še ni razpravljala, splošno pa se sodi, da bo novi predsednik izhajal iz gospodarskih krogov. FRANCKA 1MEOVALA POSLANIKA V RIMU. PARhZ, 13. oktobra. Francoska vlada jc zaprosila italijansko, da pristane na imenovanje novega veleposlanika Fran-colsa Ponceta. Francois Poncet je bil imenovan za poslanika v Rimu na vče-»aj&mji seji francoske vlade. PALESTINSKE ZADEVE. IfONDON, 13. oktobra. Višji komisar za Palestino sir Mae Michael se je danes ♦mrl z letalom v Palestino. Včeraj je dalj ihsa konferiral s kolonialnim ministrom tfjalcolm Maedonaldom o političnem položaju v Palestini. WASHlNGTON, t3. oktobra. V ameriških vladnih krogih izjavjajo, da se je angleška vlada obvezala, da pred 1. novembrom ne bo izdala nobenih ukrepov f*edc priseljevanja oziroma izseljevala Židov iz Palestine. Ta obveza angleške vlade dokazuje, da je na palestinskem vprašanju zainteresirana tudi severna Amerika. JERUZALEM, 13. oktobra. 9 Arabcev d 1 angleški zasebnik je bilo ubitih pri bojih v Palestini. ZAMORCI ZA ANGLIJO. LONDON, 13. oktobra. Zamorci iz Tanganjike protestirajo proti nameram britanske vlade, da odstopi kolonijo Nemčiji ter prosijo, da ostanejo še nadalje pod angleško upravo, VRAČANJE PROSTOVOLJCEV IZ ŠPANIJE LONDON, 13. okt. Reuter: Prva pošiljka tujcev, ki so se borili v vladini Špa niji, je včeraj prispela na francosko mejo, kjer so jih razorožili. Iz Burgosa je odšlo 5 vlakov italijanskih prostovoljcev, ki se bodo vkrcali na ladje za Napoli. Ladje bo spremljala cela divizija italijanske mornarice. V Napoliju bo slovesen sprejem, ki se ga udeležita tudi kralj in Mussolini. KONEC LJUDSKE FRONTE. PARIZ, 13. oktobra. (Avala) Na včerajšnji seji glavnega odbora radikalno-socialistične stranke je bilo izrečeno ministrskemu predsedniku Daladirju, kot predsedniku stranke, ponovno zaupanje in njegova zunanja politika odobrena. Istočasno je odbor sprejel sklep, ki obravnava ustvarjanje panike komunistov v času zadnje mednarodne krize. Resolucija ugotavlja, da so komunisti s svojim hujskanjem k vojni sami zapustili nekdanjo Ljudsko fronto. Ljudska fronta praktično danes ne obstaja več. Volfvno gibanje Danes se je sestal Državni odbor, ki je najvišji volivni organ v državi. Državni odbor tvorijo: predsednik senata (dr. Želimir Mažuranič), podpredsednika senata (dr. Gjuro Kotur in Stevan Jankovič), predsednik Narodne skupščine (Stevan Čirič), podpredsedniki Narodne skupščine (Franjo Markič, Jevrem Tomič in Radoslav Vuketič), predsednik Državnega sveta (dr. Štefan Sagadin), podpredsednik Državnega sveta ter predsedniki kasacij. Na današnji seji državnega odbora, ki jo jc sklical njegov predsednik dr. Mažuranič, bodo začeli določati, kje bodo volišča in na katerih voliščih bodo volile poedine občine. Državni odbor bo določil tudi predsednike za vsa volišča v državi. Svoje sklepe mora izvršiti Državni odbor ter objaviti v »Službenih novinah« najkasneje do 10. novembra. Zakaj volitve? Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše, da so diktirali volitve dogodki v zunanjem svetu in potreba osyeženja narodnega predstavništva. Zlasti jc nastala ta potreba, ker so »bivši in preživeli« politiki iz Srbije sklenili tako važen dogovor o izpremem-hi ustave in o preureditvi države, kakor je sporazum od 8. oktobra 1937. in 15.1 avgusta 1938. Združena opozicija je trdila, da ima za seboj večino Srbov in samo zato je mogla skleniti sporazum z dr. Mačkom. List konča, da je sedaj tre ba »izvršiti preštevanje« in da naj Zdru žena opozicija na delu dokaže, da odo brava njeno politiko večina Srbov. Dr. Mačka so na predlog Ace Stano jeviča soglasno izvolili za nosilca opozi cijske liste na konferenci delegatov Združene opozicije in KDK v Beogradu Na seji delovnega odbora Bloka narodnega sporazuma v stanovanju joče Jo vanoviča so bili prisotni od strani KDK Večeslav Vilder, dr. šutej in senator dr, Milan Kostič. Pred sejo so še govorili da hočejo radikali, da bo Aca Stanojevič nosilec liste, demokrati pa Ljubo Davi doviča. O vprašanju sploh niso govorili preden ni prišel Aca Stanojevič v Beograd, ki je na seji takoj tudi predložil dr. Mačka za nosilca liste Bloka narodnega sporazuma. Grupiranje za volitve. Do sedaj je jasno stališče samo pri JRZ, ki bo šla na volitve z nosilcem g. dr. Stojadinovi čem v koaliciji s Hodžerovo Jugoslovansko narodno stranko ter z zemljoradni ško grupo Voje Djordjeviča. Na drugi strani se je že odločil za volitve z nosilcem dr. Mačkom Blok sporazuma, v katerem je beograjska Združena opozicija — bivša Demokratska stranka (Lju ba Davidovič), Zemijoradniška stranka (Joca Jovanovič) ter grupa starih radikalov (Aca Stanojevič) ter Kmetsko-de mokratska koalicija (KDK), ki jo sestavljata bivša Stranka samostojnih demokratov (SDS) in Hrvatska seljačka stranka (HSS). Razen teh dveh glavnih grup je še 8 raznih strank in grupacij, ki bi se radi na kak način udeležile volitev. Med temi so JNS (Peter živkovič), »Jugoslovanski narodni pokret« (Ljoti-čev Zbor), disidenti Združene opozicije (dr. Ivan Ribar, dr. Dragoljub Jovanovič), grupa ekstremnih hrvatskih nacionalistov (dr. Mirko Košutič), grupa g, Bože Maksimoviča, grupa disidentov JNS in Janka Baričeviča, grupa Vladka Radiča ter grupa socialistov dr. Živka Topaloviča. Priprave za volitve v Sloveniji. V Sloveniji so priprave za volitve v polnem teku. Najdalje je z njimi v JRZ, ki je postavila po večini okrajev že kandidate, sestavila predloge za predsednike ter člane volivnih odborov ter formirala ves agitacijski aparat. Prav tako se pripravlja stranka g. Hodžere, kateri je baje za-siguranih v Sloveniji 6 mandatov. Vodstvo te stranke, ki je v volivni koaliciji z JRZ, imata v Sloveniji v rokah g. dr. Ivo Potokar v Kamniku ter g. dr. Irgolič v Mariboru. Druge grupe so šele v začetku volivnih priprav in pri vseh še ni jasna odločitev. Na štajerskem je živahno dr. Kukovčevo Kmetsko-delavsko gibanje, na Kranjskem pa dr. Lončarjevo s krščanskimi socialisti (Gostinčar in dr. Stanovnik), s socialisti (Petejan in dr. Jelenec) in Leskovšek z drugim delavstvom. JNS pričakuje povratek generalnega sekretarja dr. Kramerja iz Beograda, kjer se bo na jutrišnji seji določil nadaljnji postopek. Na volitve se pripravljajo tudi še Zboraši (dr. Kandare) in grupa starih radikalov (dr. Puc in dr. Korun v Ljubljani ter Majerle in dr. Der-novšek v Mariboru). Dr. Kukovec, voditelj Kmečko-delav-skega gibanja in eden izmed voditeljev opozicijskih grup v Sloveniji, je odšel v Zagreb zaradi razgovorov z voditelji HSS in SDS. ' O tem, da se misli JNS pridružiti Združeni opoziciji, ne poroča današnje »Jutro«, glavno glasilo JNS za dravsko banovino, drugega kot to, kar so včeraj poročali beorajski listi. »Slovenec« poroča, da se JNS ponuja srbijanski opoziciji, kakor tudi, da bi radi zanjo nastopili ljo-tičevci In Boža Maksimovič, bivši minister notranjih zadev in pravosodja. O vsem, da vodstvo srbijanske opozicije še razpravlja. Ljubljanski list nadalje pravi, da bi bila precejšnja politična pikan-terija, če bodo n. pr. na opozicijski listi poleg dr. Mačka nosilec petomajskega režima Bogoljub Jevtič, Velja Popovič, dr. Kojič in Peter Živkovič. Dr. Kramer pri dr. Mačku. »Jutarnji list« poroča, da jc glavni sekretar JNS dr. Kramer v Zagrebu šel k dr. Mačku, $ katerim se je razgovarjal o novih vo- litvah. Iz Zagreba se nam poroča o sta lišču, ki ga tamkaj zastopajo glede JN • Obe stranki KDK, t. j. bivša SDS in HSi>, odločno odklanjata vsakega voditelja JNS in sploh vsakogar, ki je bil v času zadnjih režimov minister, ban, senator ali poslanec. Mnenja pa sta, da se lahko nekdanji samostojni demokrati v Sloveniji, ki so kompaktno vstopili s svoji* vodstvom pred leti v JNS, »resauiostah-zirajo«, t. j. vodstvo SDS bi sprejelo nazaj v stranko vse napredne ljudi, h . zadnjem času niso bili kompromitira*' Prav tako bi sprejelo vodstvo HSS vS*" tiste ljudi, ki so bili nekoč radičevci. slovenskih voditeljih bivših samostojni demokratov in radičevcev pa zagrchs* vodstvi nočeta ničesar slišati. Kako se bo odločila JNS? Današnja »Politika« poroča, da je v krogih Jr; prevladovalo mišljenje, da je treba J; na volitve združeno z ostalimi opozicijskimi grupami, v prvem redu s KDK * UO. V vodstvu JNS so bila tudi dru8a mišljenja, vendar je videti, da ms® zmagala. Mišljenje, da bi JNS mogla > na volitve skupaj z opozicijo, je j5 . motivirano samo z enim pogojem, hi nl bil nikomur postavljen, in ta pogoj le’ da bo nosilec državne kandidatne l's: eden izmed prvakov UO iz Srbije, prej so mislili na g. Aco Stanojevič* potem pa na g. Ljubo Davidoviča. Vce' raj pa so bili v glavnem odboru J” obveščeni, da bo nosilec opozicijske N* dr. Vladko Maček. Odbor JNS bo pfel® preko svojega predstavnika še uradu obvestilo, da je delovni odbor Bloj sporazuma v načelu odločil, da se z za volitve lahko paktira in da bodo >jr ni kandidati sprejeti na listo dr. Mačk* O vsem tem bo odločila jutrišnja seJ ožjega glavnega odbora JNS. Tudi P° odločitvi Bloka sporazuma, da bo noS ! liste dr. Maček, ni prišlo do druge o ločitve, kakor da je treba iti na volitv z opozicijo. Iz krogov JNS se sliši, d motivirajo to stališče stranke zaradi ga, ker opozicija ne bo šla na volitve P strankah, temveč kot volivni blok. Pogoji za prevzem JNS na listo Mačka. »Vreme« poroča, da izjavil3! merodajni faktorji bivše SDK, da je ® goča kolaboracija JNS in z drugimi parni samo, ako dotični sprejmejo osji vc sporazuma, ki je bil sprejet med bo in UO. Tudi dr. .Maček stoji na stališ ' da je predpogoj za vsakogar, ki hoče P . ti na njegovo listo, da se mora solid3 zirati s sporazumom SDK in UO. »* me« piše, da bi v tem slučaju JNS J11 rala opustiti princip narodnega in drz3 nega edinstva ter da bi negirala danasl? ustavo in vse ostale državnopravne Pr' cipe, na katerih sloni današnja uredi države. od* Dr. Kramer pri članih delovnega ^ bora bloka sporazuma. Včeraj °*c0L*;§č zvečer je prišel v stanovanje S• , Trifunoviča generalni sekretar J Albert Kramer in ostal z nekaterimi ni delovnega odbora dalj časa v raZ®b. voru. Ob tej priliki je bil uradno veščen o odločitvah opozicije. Savska JNS proti volivni koalicij* Mačkom. »Vreme« poroča, da je vz ^ la akcija za kandidaturo JNS na g Mačkovi listi velik odpor pri članih ^ iz Savske banovine ter piše, da bi b jj Demetrovič s svojimi prijatelji ‘ab iz JNS, ako bi na jutrišnji seji JN ^ odobrena taka koalicija. Tudi 8oSP'bj se te Kovač ic kategorično izjavil, da hrvatska JNS ne solidarizirala z kega stvoni JNS, ako bi prišlo do sklepa. pgfl- Glavni odbor JNS bo imel gak' gradu sejo, na kateri se bo odločilo« šno stališče bo stranka zavzela k volitvam. . • I {jiKOl Prvo volivno konferenco jc "1H y 0J- prvega dne po razpisu novih voli e ... bor JRZ v Ražnju. Bivši poslanec lo Krstič je govoril o volitvah j ^ p* Borza. C ti r i h, 13. oktobra. D e ^5, Beograd 10, Pariz 11.705, London ^0 New York 440.75, Milano 23.^0« 176.60, Praga 15.10. Vremenska napoved. Visoki južni vetrovi, nekoliko topleje- obla^ liovice Varujmo ogroženo severno meto z de^anii. ne samo z besedami ZA PLANINSKI DOM NA KOZJAKU — Pred kratkim je biJa v „Vcčerniku“ izražena želja, da bi se naj turislika na Kozjaku obnovila in bi naj v to svrlio postavili primeren turistovski dom na eni naših najlepših točk ob severni meji. Ta misel ni nova. Ponavlja se leto za letom, kakor sc pač izpreminjajo razmere v obmejnih krajih. Kadar je les — glavni pridelek naših mejašev — čvrst v ceni, takrat jc nieja „manj ogrožena", kadar je gospodarska kriza latentna, takrat hočemo reševati obmejne probleme s — turistiko... Tako je bilo, ko je SP-D še imela tudi nekaj smisla za ta predel, n. pr. s planinsko kočo na Pankraciju nad Remšnikom. Pozneje, ko je SPD klub sjMeja“ prenehal s svojim delovanjem, je vse zaspalo in danes nihče niti s turistiko ne rešuje obmejnih krajev; nasprotno deluje DOEAV s svojo propagando baš v naši bližini še z večjo energijo. Res je, da je obmejni problem pred vsem gospodarski problem celotne naše meje, pa tudi Zaledja. Vendar bi bili docela na krivi Poti, če bi mislili, da sc s pogostimi obiski teh obmejnih krajev ne da ničesar storiti! Samo primer z ene najbolj ckspo-niranih .točk blizu Maribora. Vrli mariborski Braniborovci so se neko nedeljo podali k Sv. Duhu na Ostrem vrhu 907 m, ki ima tik meje nemško šolo, ker državna meja reže vas baš po sredini. Na šoli ob vsaki Priliki visi nemška državna zastava. Ljudje so tudi onstran meje Slovenci, Vendar prihajajo ob nedeljah k slovenski pridigi k Sv. Duhu. Ker imajo obmejne prolaznice, jim je to omogočeno, zlasti še, če so dvolastniki (tu ln onstran meje). Tako jc bilo tudi °no nedeljo. Braniborovci s svojimi Pevci so zapeli nekaj svojih najlepših pesmi Solze si videl poslušalcem v °eeh in niso se mogli načuditi prelepi slovenski pesmi, pesmi svojega lastnega naroda 1 »Tak lepo še nisem slišala peti“, je ^elila ženska iz lučanske nižine. Ko je slišala ,da so Mariborčani, je rekla: NEKAJ PLANINSKIH MISLI IN ŽELJA ,.Pa še le pridejo sem gor k nam .. Z neobičajnimi čustvi sc jc vračala tisto nedeljo preko meje in . z njo še par desetin rojakov... 7'al so taki obiski naših obmejnih krajev zelo redki. Na Kapli so si letos uredile počitniški tabor ljubljanske vi-sokošolkc, kar je na prebivalce zelo ugodno vplivalo. K Pankraciju le tu in tam „zaide“ kakšen samotar-pla-ninec. Mariborčani so mnenja, da je na „Griču" že meja, pri Urbanu, Križu in Duhu pa že kar — fronta. Zato si tja upajo le lesni trgovci, ki poceni dobe od Kozjačanov les in nekaj idc-alistov-planincev ,ki ne iščejo luksuznih hotelov, ampak so tudi z domačo gostilno zadovoljni. Pri Sv. Duhu se je nekdaj ob nedeljah znašlo toliko ljudi, da so štiri gostilne komaj stregle ljudem. Predvojne planinske knjige beležijo nad 10.000 gostov letno iz Štajerske tja do Gradca in Brucka. Po vojni je obisk zaradi obmejnih razmer tako nazadoval, da sta sedaj samo še dve gostilni ,ena na najlepšem mestu pri cerkvi pa je na prodaj. Kakor slišimo, sc za to naj lepšo postojanko — nekdanje središče kluba „Meje“ ~ zanima neki Nemec. Ker je tu najožji obmejni pas, bi pričakovali, da se tukaj naseli človek, ki bo znal dvigniti obmejne kraje in jih narodnostno preusmeriti. Saj se tudi ceste izboljšujejo! V Mariboru je pri društvih in zadrugah navada, da si grade svoje domove na Pohorju. Zakaj ne na Kozjaku? Strah pred event. evakuacijo? Žalostno ,če kdo misli tako! še žalostne-je, če kdo rešuje mejo samo z besedami, ne pa z dejanji. Ohranimo, kar je našega! Planinski dom na Kozjaku je nujno potreben in — izvedljiv z majhnimi stroški! Od Mariborčanov pričakuje meja toliko razumevanja, da bomo prihodnje leto že otvarjali nov planinski dom na Kozjaku, ki bi naj bil trdnjava našega narodnega hotenja ter znak vernosti našega zaledja do najskrajnejšega obmejnega ozemlja! —n. * Prekmurskemu osvobojenlu Reformacija in protireformacija . 1 . « v t 1 • v.«..... ..... Popolno duševno mrtvilo prekmurskega ljudstva, ki ga je povzročil nastop madžarske nadvlade, je prenehalo šele z Nastopom reformacije. Cirilmetodska in Jevška dedščina ni mogla po tolikih °letjih nadvlade zapustiti v zavesti pomurskega ljudstva nobenih sledov. rava slovenska tradicija začne šele z eionmacijo, ki je dala Prekmurju prvo Qn)lSo i. 1715. Prekmurje je bilo kot del ^frske deležno dunajskega verskega i lj'U- L. 1645. so dobili versko svobodo tj * v1 vaščani. Prekmurje je postalo zave-niifr Za po^esle kranjske in štajerske dv ?Sa.rje' zaščito grofov Nadas- j-1 le,v iu Szechyjev so se udeleževali tu r v Soboti, Gradu, Petanjcih vin* Verniki avstrijske strani. Zgodo-Liniip1 praviJo, da so prihajali celo iz Us ,Jane- Reformacija je imela največ lcje la Y gornjem in ravenskem delu, g'lni se Je ohranila kljub poznejšim pre-d‘a 'ljenu xtir> župnije današnjega len-Ski °Hraja pa so pripadale zagreb- ogršk ° ime^a trdnejšo oblast kot Pri lisk U1 fS° 3e usPcSno zoperstavljala V ta ^ J^rniaciji naklonjenih plemičev. Vatskp t 1 rekmurja so zanesli tudi hr-toliski ,? ®ftant$ke knjige. Ostal je ka-neposrpd™„ d?.! Prekmurja je bil pod testantskec',1 'JpllV0m slovenskega proso su nmt f Vstva- Slovenske knjige Pnri l),U .takrat ludi po Prekmur-stol I1J110vim vplivom je nastalo v stvo pV lnu,rsko Protestantsko slov-niki,* ki r,nursk‘ Protestantski književ-sl°vstvo cr>°Zna osta'° slovensko prot. sti k Slovani zavcdali sv°jc pripadno-s^upnosti 1 p| IVUI "arodu iu slovanski s'°vstva aVI1i/ Predstavnik protest. ZaPisal k,, K"zmič je prvič 1. 1754. ■ ede o »slovenskem narodu« in pozneje naštel tudi, kje vse živijo Slovani. Prekmurski protestantizem v poznejši dobi ni imel več nobenih stikov s slovenstvom na drugi strani Mure. Zanj je tu živela samo katoliška množica. Slovenstvo pri prekmurskih protestantih je temeljilo in se ohranjalo na bogati tradiciji nabožnega slovstva in slovenskega bogoslužja. Prekmursko protestantsko slovstvo je tudi pri kat. protireformaciji izzvalo potrebo po slovenskem kat. tisku. Nanj je v jezikovnem pogledu močno vplivalo. Katoliško slovstvo se je v nasprotju s protestantskim razvijalo preko cerkvenega in šolskega do knjig in listov svetne vsebine. Dobivalo je pobudo tudi od druge strani Mure, od katere ga ni delila razlika v veri. Ta vpliv je deloval na jezik in narodno zavest njegovih ustvarjalcev. -ič. Prvi člani Akademije znanosti in umetnosti Na predlog prosvetnega ministra so z ukazom kralj, namestnikov imenovani v Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani sledeči prvi člani: Na filozofsko-zgodovinskem oddelku redni prof. bogoslovja v p. dr. Aleš Uše-ničnik, redni profesorji filozofske fakultete v Ljubljani dr. Rajko Nahtigal, dr. France Kidrič, dr. Milko Kos in dr. Franc Rarnovž. — Na pravnem oddelku: poslanik v p. dr. Leonid Pitamic, redni profesorji na pravni fakulteti v Ljubljani dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek, dr. Janko Polec, dr. Rado Kušej. — Na mate-matično-prirodoslovnem oddelku: redni prof. telin. fakultete dr. Rihard Zupančič, prof. fil. fak. dr. Josip Plemelj in redni prof. filoz. fakultete dr. Jovan Hadži. — Na umetniškem oddelku: književnik Oton Župančič, akad. slikar Matija Jama, književnik Fr. S. Finžgar, prof. arh. Jože Plečnik in akad. slikar Rihard Jakopič. iz obmejnega kota Z letošnjim letom je bil ustanovljen v Gornji Radgoni prvi razred meščanske šole. Za upravitelja je bi! imenovan g. Alfred Kos iz Maribora. Priglasilo se je 120 otrok. Dokler ne bo zgrajeno novo šolsko poslopje, katerega bo občina gradila na tako zvanem Šprangerjevem posestvu, bodo učilnice začasno v banovinskem gradu nad trgom. Ker pa pohištvo še ni prispelo ter tudi sobe niso preurejene, bo začasno učilnica v ljudski šoli. — Z zlato medaljo za vestno službovanje je bila odlikovana poštna uradnica gdč. Lojzka Krišetova. — Jed iz enega lonca. Kakor po vsej Nemčiji, je bilo minulo nedeljo uvedeno tudi v sosedni nemški Radgoni kuhanje in jed iz enega lonca v prid fondu zimske pomoči. Radi tega marsikateri tamkajšnjih domačinov ni obedoval doma, temveč je odšel na našo stran ter si tu privoščil razne dobrote. Da pa tozadevni prispevek v fond zimske pomoči ne bi izpadel, je obmejna straža uvedla od 11. ure dopoldne naprej pobiranje teh prispevkov v višini 20 do 30 pfenigov od vsakega Nemca, o katerem so sumili, da gre na našo stran obedovat. — Smrtna kosa. V Gornji Radgoni je umrl ugleden trgovec in posestnik Hugo Zotter ter bil v sredo položen k večnemu počitku. metu. Obrnil se je proti svojemu očetu in s.težavo dvignil usodno orožje. Svojemu očku je hotel pokazati, da tudi on zna rokovati z samokresom. A usoda je hotela, da mu je namesto z veseljem postregel z zlom. V prepolnem veselju je premočno stisnil na petelinček. Strel je pretrgal tišino. Njegov očka je obležal na tleh s kroglo zadet. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Njegovo življenje je še vedno na kocki. Železniška nssreča v Sevnici Ponoči je na postaji Sevnica med premikanjem iztirila lokomotiva tovornega vlaka. Nekoliko kasneje je privozil zagrebški brzovlak, ki je moral na Blanci stati celih pet ur, dokler delavci niso popravili škode v Sevnici. Vsi -potniki so ostali v vozovih. Brzovlak, ki bi moral dospeti v Maribor ob 3. uri zjutraj, je pripeljal šele okoli 8. ure. Zaradi sevni-ške železniške nezgode je imelo tudi več jutranjih vlakov precejšnjo zamudo. Mariborčane je to zelo razburilo in so neprestano hodili spraševat na postajo, kaj se je zgodilo. Vznemirjeni so bili zlasti tisti, ki so pričakovali svoje sorodnike in znance. Zaradi zamude se je zakasnila tudi vsa pošta in jutranje časopisje. o. Napredovanja. V šesto položajno skupino so napredovali naslednji me-ščanskošolski učitelji in učiteljice: Milica Martinc v Mariboru, Anton Žužek v Mariboru, Milica Senčar v Ptuju, Josip Rupnik v Slov. Bistrici, Vekoslav Strmšek pri Sv. Lenartu, Josip Šegula v Celju, Franc Vajd v Celju in Milena Ko-nečnik v Vojniku. o. Spomenik planincu Mihi Čopu bodo odkrili ,10. oktobra na jeseniškem pokopališču. Osnutek za spomenik je napravil pokojnikov prijatelj akademski kipar Peter Loboda. o. Železniško progo Št. Janž—-Sevnica končujejo in bo 1. decembra slovesno otvorjena. Tudi most čez Savo pri Sev-nici bo v kratkem dograjen. o. Ljubljančani obiščejo Slovenske gorice. Društvo prijateljev Slovenskih goric priredi v nedeljo, dne 16. t. m., izlet v Slovenske gorice. Obiskali bodo Ptuj, Ivanjkovce in Ljutomer. o. Vlomilci so odnesli iz hiše čevljarskega mojstra M. Turnška v Zakotu pri Brežicah več moških oblek, perila in čevljev, zlato žensko uro z verižico in več drugih drobnarij. V teh krajih so podobni vlomi vedno bolj pogosti in z njimi ima orožništvo mnogo posla. o. Nož je bil zopet na delu pri kožu-hanju in ličkanju blizu Brežic. V Miha-lovcih je pri ličkanju nastal med fanti spor, v katerem je Gašparin sunil Požarja z nožem v hrbet in mu ranil tudi pljuča. p. Nosrečen strel Hetnega otroka na svojega očeta. Včeraj se je dogodila na Pobrežju pri Ptuju pretresljiva nezgoda. Kočar Zemljak Janez je nameraval v trgatev v Haloze. Ze vnaprej je vedel, da sc bo vračal domov v noč, zato se je odločil, da ponese s seboj samokres. Očka je ugotovil, da je naložen samo še en stari naboj, ki ga je potisnil v cev. Nato se je spravil na omaro iskat novih nabojev. Med tem je lletni sinček stegnil svoje ročice po svetlikajočem se pred- li Pol milijona dinarjev je odobrilo gradbeno ministrstvo za regulacijo Plive in znanega slapa na Plivi. n Novi most preko Vrbasa so izročili svojemu namenu. Most je iz armiranega betona in je veljal poldrugi milijon din. n V okolici Subotice je prenehala nevarnost slinavke in parkljevke, Ta kužna bolezen je ogrožala živino že od meseca maja. Živinski sejmi so zopet dovoljeni. n Pes je odgriznil jezik 14 letnemu pastirju Imezu Čuriču iz Turčina. Deček sedaj želo težko govori. n Divje svinje so se pojavile v zelo velikem številu v slavonskih gozdovih in na poljih, kjer so napravile veliko škodo. n. Kirurg izvršil v dveh letih 20.000 operacij. V Cetinju je podal ostavko na službo bolniškega zdravnika znani kirurg dr. Sevolod Novakov. V dveh letih je brezplačno izvršil 20.000 operacij, ki so se vse posrečile. Dr. Novakov je operiral tudi albanskega kralja. n. Ker ni imela otrok, se je obesila v okolici Prištine Rahila Ademanovič. Zdravniška pomoč ni mogla ugoditi njeni želji po otroku, zato je obupala nad življenjem. n. V bitki dveh vasi 30 ranjenih. V sarajevski okolici so se stepli vaščani dveh sosednjih vasi zaradi gozda, ki si ga obe vasi prisvajata. V bitki je bilo 30 ljudi težko ranjenih. n. Dioklecianovo palačo v Splitu bodo očistili in uredili. V ta namen bodo zaprosili državo, da v proračune vnese tudi postavko pol milijona dinarjev za ohranitev dragocene zgodovinske palače. n Strela in toča v Črni gori. Nad Črno goro je že več dni strašno neurje. Toča je pobila še neobrane vinograde in strela je usmrtila več ljudi. n. Iz avtomobila skočil pod vlak. Blizu Tuzle je neki tovorni avtomobil vozil preko železniške proge v času, ko je privozil vlak. Delavec Avdo Kurtalič je skočit iz avtomobila in padel pod vlak, ki ga je razmesaril. Šofer pa je srečno prevozil progo. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Prvi dan žrebanja 300.000 din 19730 100.000 din 3227 80.000 din 70914 50.000 din 13800 30.000 din 89602 25.000 din 14560 10.000 din 7617 12568 30973 34145 43521 67697 6R656 81307 3000 din 13806 16361 31081 24649 24808 54957 60245 70297 71513 74400 77734 83853 20072 2193S 54164 56013 72612 77953 84598 1000 din 11756 17928 25107 20658 22513 23087 34900 35952 41288 47087 48382 48638 48875 49870 54945 59493 59734 60133 62205 64964 75345 77983 80453 80625 91616 96056 Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma-___________ribor. Gosposka ulica 25. »Oh, mojster, jaz bi pa vendarle rajži sprejemal pismeni pouki« Maribor Modernizacija plinarne in nova skladišča carinarnice Te dni je odpotoval v Bpograd mariborski mestni župan dr. Juvan. Obiskal je gradbenega ministra Stošoviča in mu obrazložil nujnost gradnje nove carinarnice v Mariboru. Po vsestranskem razmotrivanju je gradbeni minister podpisal odlok, s katerim potrjuje licitacijo za gradnjo nove carinarnice. Gradnja se bo v najkrajšem času pričela. — Istočasno ie mariborski župan posredoval pri finančnem ministru glede posojila za modernizacijo mestne plinarne. Finančni minister je odobril najetje dvamilijonske-ga posojila, s katerim bo omogočena modernizacija mariborske mestne plinarne ,ki je doslej" komaj krila svoje izdatke. riborske gasilske čete ravnatelj Bogdan Kdor bi se želel udeležiti skupne^ večer-Pogačnik. ie, naj javi g. prokuristu Alfonzu ‘Gillyju, m. Pobreški občinski dom. V kratkem Ljubljanska kreditna banka. Telefon 2258 se bo vselila pobreška občinska uprava ali 2146. Ostali gg. člani so vabljeni po v svoje preurejeno poslopje v Tezenski (večerji h kratkemu programu. Posebna ulici. Občina namerava v doglednem ča-' vabila se ne razpošiljajo. Obleka: lovski su poslopje povečati in urediti prostorejkroj ali promenadna. Lovski zdravo!^ za orožništvo. * Privatni plesni zavori Simončič, Go- ra Napad na žensko. V gozdu blizu Mu- sposka 20, prične z začetniškim tečajem Skrb za ziipuičene grobove Najhujša obtožba za današnjo družbo so zapuščeni in zanemarjeni grobovi na našem pokopališču. V isti vrsti vidimo poleg zapuščenega groba z razkošjem preobložene grobove. Letos ob 20 letnici našega osvobojenja naj si Maribor na svojih pokopališčih postavi najplemenitejši spomenik: ureditev zapuščenih grobov! Ne samo, da vtaknemo v tak zapuščen grob svečico, ki navadno še pred dogorjenjem izgine, marveč naj se letos vsi ti grobovi temeljito popravijo, da se vsaj nekoliko ublaži prekričeča razlika med razkošjem in bedo. To delo naj Mestni pogrebni zavod poveri brezposelnim ljudem. Za bodoče pa bo treba misliti na ustanovitev posebnega društva, ki bo sporazumno s pokopališko upravo prevzelo skrb za zapuščene grobove. SEZONSKI DELAVCI SE VRAČAJO. Skoraj vsak dan prihaja iz Nemčije skupina sezonskih delavcev nazaj v domovino. Vzroki vračanja so mnogi in smo o njih že pisali. Kakor izgle-da, se bodo vrnili menda vsi naši sezonski delavci, ki so odšli v Nemčijo. Večji in tudi zadnji transport vračajočih se delavcev pričakujemo začetkom decembra. m. S sodišča. K tukajšnjemu Okrožnemu sodišču je postavljen sodni pripravnik g. Danilo Kukovič. m. Mariborski škof v Rimu. V Rim je odpotoval lavantinski škof dr. Tomažič, ki bo papežu poročal o verskih in cerkve* nih zadevah svoje škofije. m. VoMvne reklamacije. V smislu določil zakona o volivnih imenikih se smejo zahtevati popravki volivnih imenikov še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah, torej do 25. t. m. Stalni volivni imeniki mestne občine mariborske, ki so bili že do sedaj stalno razgrnjeni, so še do 25. t. m. do 18. ure vsakomur na vpogled pri Popisovalnem uradu Mestnega poglavarstva v Mariboru na Slomškovem trgu 6/1. — Vsakdo ima do 25. t. m. pravico, volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pri volitvah dne 11. dec. smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volivni imenik. m. Nenadna smrt ekonoma Grma. Včeraj je umrl, zadet od možganske kapi, popularni ekonom Franjo Grm. Kot strokovnjaka v vinarski in sadjarski stroki je pokojnika povabil Anton Beranič, gostilničar na Vodnikovem trgu v spremstvu inženirja Večerjeviča, da se popeljejo po vino v završke gorice. — V Lov-renčaku so se popeli v vinograd. Sredi zanimive debate je Grma popadla slabost in je izdihnil v rokah inženirja Večerjeviča. Po izvidu komisije, je bil pokojnik prepeljan v Križovljane-Cestica, kjer bo jutri ob 9. uri pogreb, ako se ne doseže prevoz trupla v Maribor potom Zveze Maistrovih borcev. Pokojnik je bil delaven kot odlično kvalificiran sadjar in vinogradniški strokovnjak. m. Predavanje o zadružništvu priredi danes ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, na kar se članstvo opozarja. m. Opozorilo obrtnikom, ki potujejo v Beograd. Slovensko obrtno društvo v Maribru sporoča vsem obrtnikom, ki so namenjeni v Beograd na obrtno razstavo, da naj v Mariboru ne kupujejo nobenih vozovnic, tudi ne do Zidanega mosta. m. V nedeljo letalski napad na Maribor. Kakor doznavamo, bo v nedeljo le talski napad na Maribor. Podrobnosti objavimo jutri. m. Prva skupina obrtnikov Slovenske ga obrtnega društva v Mariboru odpotuje na državno obrtno razstavo v petek, dne 14. t. m. Obiskali bodo tudi kraljev grob na Oplencu. Vodja skupine bo predsednik g. Sojč. m. Policijski nadkomisar Kos v Skoplje. Za policijskega svetnika 4/2 v Skop-Iju je postavljen policijski nadkomisar g. Stanko Kos iz Maribora. m. 301etnico mariborskega gasilstva je snoči slavila tukajšnja gasilska četa v svojem domu na Koroški cesti. Ob te priliki so blagoslovili novi rešilni in gasilski avtomobil. Svečanosti sta prisostvovala oba okrajna glavarja dr. Šiška in Ajlec, mestni podžupan Zebot, policijski nadsvetnik Pestevšek, vodja gradbenega urada inž. Baran in zastopniki mariborskega ter okoliškega gasilstva. Slavnosten govor je imel starešina ma» v ponedeljek, 17. okt., in nadaljevalnim tečajem v torek, 18. okt., ob 21. uri. Informacije dnevno. * Pekovski športni klub priredi v soboto ob 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani vinsko trgatev s plesom Sodeluje pevsko društvo pekovskih pomočnikov. K obilnemu obisku vabi odbor. * Boljše Je preprečiti nego zdraviti. Zato ne pozabi vsak dan zjutraj in zvečer na nego zob s Chlorodontom. Tedaj ostanejo zobi lepo beli in zdravi do pozne starosti. * Na Dunaj — 21. do 23. oktobra s Putnikovim avtokarom. Vožnja in vizum din 260.—. Prijavite se takoj pri »Put-niku«. * V Graz bo vozil avtobus 19. oktobra 1938. Informacije in prijave pri »Putni-kn* Maribor. * Zlate zapestne ure 230 dinarjev v trgovini M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka 15. Nočna lekarniška služba: Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, telef. 22-70; Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20. tel. 20-05. te je 20 letni Fran E. napadel delavko Zo-ijo Gregoričevo, jo z udarci omamil in ji lotel storiti silo. K sreči pa so prišli ljudje, ki so ženo rešili. mPod sumom požiga so orožniki aretirali posestnika Lacka Hadjara z Malega dola pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, ki mu je te dni zgorela 100 let stara hiša. — Škode je okoli 1500 dinarjev, zavarovan pa je bil za 30.000 dinarjev. m. Požar na Koroški cesti. Včeraj proti večeru je nastal požar v sobi zasebnice Terezije Bohakove na Koroški cesti 70. Nekdo je skozi rizbito okno zažgal zaveso in ogenj se je razširil po sobi. Posteljnina je vsa zgorela. Ogenj so še pravočasno pogasili. m. Trije konji so se splašili vojakom v Košakih. Konje so šele pred Batino trgovino prijeli. m. Vsi drvarji Iz Ruš in Selnice se pozivajo, da se v nedeljo, dne 16. t. m., ob 8. uri zjutraj zberejo na dvorišču nove ljudske šole v Rušah, da jih vpišejo v. tekmovalno listo za »Pohorski dan«. Prijave sprejemata inž. Karba pri Gozdnem uradu v Rušaih in ruški trgovec Lampreht. m. Ovce je kradel Orožniki na Muti so prijeli 281etnega delavca Jurija Po-trčnika z Otiškega vrha. ker je osumljen, da je ukradel več ovc in večjo količino medu. Potrčnika so oddali mariborskemu okrožnemu sodišču. m. Ukradem motor najden. V Košakih je bilo Brunu Kaučnerju ukradeno motorno kolo, ki so ga danes našli pred neko gostilno na Radvanjski cesti. Prijeli so tudi tatu, ki je v zadnjih dneh odpeljal tri motorje. m. Z voza je padol 1 lletni voznikov sin Ivan Pepelnik s Koroške ceste in si zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici. m. Z vagona na tračnice je padel na glavnem kolodvoru 321etni delavec Jurij Nazdračevid in si zlomil rebra na levi strani. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici. m. Natakarjeva nesreča. V Gambrino- vi restavraciji je padel po kletnih stopnicah 281etni natakar Mijo Erneš in dobil nevaren pretres možganov. Reševalci so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, m. Članstvu Glasbene Matice. Redni društveni občni zbor bo 24. okt. ob pol.—r — - , 20. uri v društvenih prostorih z običaj- oglase, naročene Sele v soboto dopo J nim dnevnim redom. Le radi prejSnega zaključka lista Žgj m. Pekovski športni klub ima danes , ,, .___. hndo »b 19. uri sestrnek v telovadnici. ” m°rcm° 8"r,|cti m. Lovsko društvo vabi članstvo na priobčeni po želji cenjenih naročnike^ pozdravni večer, ki ga priredi na čast, ti gg. odbornikom in delegatom Središnje U0r3V3 .,VCCCrniK**_ uprave 15. okt. ob pol 21. v hotelu Orel. 11 Mariborsko gledališč« Četrtek, 13. okt., ob 20. uri: „Kar hočete“. Red B. Sobota, 15. okt., ob 20. uri: .,Hudičev učenec". Red D. Premiera „Boccaccia“. Iz Boccacci-jeve zbirke „Decameron“ so za opereto vzete tri za glasbo najprimernejše. „Boccaccio“ je pravi biser klasičnih operet in ga Maribor z napetostjo pričakuje. Naorošamo Vas da naročite Male Oglase za naš Ust v uprav! „Večernika“ (Kopalilka nL 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c. 13) vsak dan najkasneje do 9. ure dop* Za soboto pa prosimo, da naročite Male ogla*® že v petek dopoldne ali popoldne, ker za Male Kultura Poglavje o slovenski knjigi Razstava slovenske knjige v povojnem dvajsetletju, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani, vzbuja v raznih časniških poročilih skoraj samo navdušenje nad uspehi, ki smo jih dosegli. Toda samo optimistično gledanje na problem našega knjištva nikakor ne ustreza resničnemu položaju. Število 12.000 novih slovenskih knjig v tem času je za nas, mali slovenski narod, vsekakor častno, toda to število nam prav nič ue pove, kakšna je bila usoda teh 12.000 knjig. Ne pove vam, da so izšle te knjige večinama v skrajno skromnih nizkih nakladah in da je bilo še za razprodajo teh malih naklad treba ogromnega truda, s strani pisateljev pa dolgega, včasih večletnega čakanja na tisk. Treba je povprašati samo pri naših založbah, pa se takoj prepričamo, da je razpečavanje slovenske knjige trnjeva pot akvizicije in kolportaže in da leže v nekaterih skladiščih še ogromne neprodane zaloge, o katerih je prav malo upanja, da bi se kdaj znatno zmanjšale ali bi celo izginile. Predvsem je treba ugotoviti, da izhajajo pri nas v dostojni nakladi lahko samo poljudna dela, ki jih izdajajo na podlagi svojih članov in udov naše družbe in bratovščine: Mohorjeva družba, Vodnikova družba, Mladinska Matica itd. Le težavo se rinejo dalje založbe boljših knjig, kakor so Modra ptica, Hram, Naša založba itd., ki izdajajo svoje edicije skoraj izključno le za potom akvizicije pridobljene naročnike. Zaradi nerednega plačevanja naročnine imajo vse te založbe sitotisoče dinarjev nelikvidiranih terjatev, ki močno zavirajo m ogrožajo njihovo delo. Naročniki edicij teh založb so skoraj vedno eni in isti ljudje srednjih stanov. Premožnejši sloji, zlasti trgovci, tovarnarji itd. za slovensko knjigo (in sploh za nobeno), razen zelo redkih častnih izjem, nimajo absolutno nobenega razumevanja. Prav tako stoje pasivno ob strani naši kmetje in delavci. Njim pridejo v roke kvečjemu izdaje širših družb dn bratovščin. Način širjenja knjig potom akvizicije je gotovo našel tudi take odjemalce, ki jih sicer ne bi bilo, in dal založbam podlago za trdnejšo kalkulacijo, toda povzročil je na drugi strani tudi usodno dejstvo, da dandanes nihče iz lastnega nagiba ne naroča in ne kupuje knjig. Vza me jih le, ako mu jih akviziter vsili ali kolporter prinese na dom. Nasledek je, da se knjiga, ki se nc razpečava z akvizicijo ali kolportažo, ne proda niti v najboljšem primeru več kakor v 100 izvodih. Knjigarne so s tem nehale biti knjigarne in so postale — papirnice. Drugi usodni nasledek pa je, da so se s tem knjige znatno podražile čez potrebo, ker požre akvizicija vsaj 20 do 30 odstotkov! Razen tega je mogoče izdajati in prodajati na ta način samo drage knjige ali kolekcije, ker cenene knjige, ki bi stala recimo samo 20 do 50 din, ne vzame v razprodajo noben akviziter. Pri njej bi pač premalo zaslužil. Zanima se le za dela ali kolekcije, pri katerih zasluži z enim pridobljenim naročnikom vsaj 50 din. Ker so te izdaje za širše sloje predrage, cenejše pa zaradi kolportaže niso mogoče, je od kupovanja knjig izključena ogromna večina našega naroda, izključeni pa so od teh založb tudi domači pisatelji, ki ne pišejo, recimo, samih debelih romanov. Tako hira pri nas število kon-zumentov in delo slovenskih pisateljev, ki pišejo lahko samo še za revije in ljudske knjižne družbe. Še bolj žalostno pa je končno poglavje o širjenju slovenske knjige med tretjino našega naroda, ki je ostal za mejami. A prav Primorska je bila do odcepitve najboljši in največji kon-zument slovenske knjige. Tja je šla včasih polovica vsake naklade! -r. k Lovro Matačič, ravnatelj beograjsk opere, bo dirigiral v letošnji sezoni K j;ost v budimpeštanski državni operi. N stopili bodo tam tudi nekateri jugosl vanski operni pevci in pevke. k. Slikarske razstave v Splitu. sko sezono razstav je pričel letos v =P tu akad. slikar A. Zupa s svojimi pre |,a no socialnimi motivi. Za njim sta prV na vrsto s svojima kolektivnima razS ^ vama akad. slik; rja Jerolim Miše m j Popovič. Miše je razstavil okoli 50 in njegovo razstavo je obiskalo reko število ljudi, Popovič se je pa Pre. f kar s sto deli, olji, akvareli in _ Vsi trije umetniki so prodali znatno vilo svojih del. k Sioveuska knjižnica v Knjižnica Društva Slovencev v ima okoli 600 knjig, od tega 500 so skih. V zvezi s knjižnico je tudi sio ^ ska čitalnica. ' k Chamberlainova biografija * škem prevodu. V založbi PhdlhPP * clam v Lipskem izide te dni neU * svov. vod biografije treh angleških dr?a .er. Josepha, Austena in NeviUea L-11 „etr\e. laina, ki io je napisal sir Charles ^ Kakor se zdi, bo njiga zaradi zacn godkov, pri katerih je igral Nevin- ^ berlain tako odločilno vlogo, km*1 nrodana. Poživitev jugoslovansko italijanskega gospodarskega sodelovanja Koncem tega meseca bo verjetno prišlo po predpripravah do gospodarske konference med našo državo in Italijo. Iz dobro poučenih krogov izhajajo zagotovila, da je ta konferenca posebno važna, ker bo v celoti revidirala sedanje dokaj nepovoljne odnošaje. Postaviti se nameravajo popolnoma nova načela, po katerih naj bi se v bodoče razvijali jugoslo-vansko-italijanski gospodarski odnošaji. Naše gospodarsko, sodelovanje z Italijo je bilo, kot znano, še posebno okrnjeno po uvedbi sankcij. Velike obljube, k'. so bile takrat dane našim gospodarskim krogom kot zamena za škodo, ki jo je naše gospodarstvo z uvedbo sankaj utrpelo, so ostale neizpolnjene. Italija je kljub vsemu dosegla, kar je hotela, saj ji danes Abesinijc nihče več ne ospora-va. Med njo in posameznimi državami pa se še do danes niso gospodarske vezi znatnejše okrepile. Zato je povsem razumljivo, če se tako z naše kot italijanski strani vedno glasnejše povdarja potreba po temeljiti reviziji sedanjih gospodarskih odnošajev, zlasti še, ko se je poka zalo, da je bil ves trud, da se drugie najde zadovoljivo tržišče za naše proizvode, zaman. Naravna gospodarska povezanost nujno sili do tega, da postane zamenjava dobrin med obema državama živahnejša ter se postavi na trdno bazo. Od pre-vdarnega zaključka precej zavisi, kako se bo naše gospodarstvo okrepilo v izvozu, ki je sedaj precej pasiven. Izvoz sadja v številkah v Kljub različnim oviram in pa tudi začasni prekinitvi izvoza je statistika o izvozu našega sadja še dokaj zadovoljiva. Zanimivo je, da je bil rna]one ves izvoz sadja orientiran v Nemčijo in bivšo Av-str>jo, le nekaj vagonov je šlo v Belgijo ,ri ČSR. V posameznih okrajih in na nakladalnih postajah je bilo naloženega S£*dja kot sledi: Maribor 1. breg 1,721.630 kg, Maribor d. breg 175.746, Ljutomer 629.502, Murska Sobota 140.386, Šmarje Pri Jelšah 77.290, Lendava 19.900, Ptuj J6.000, Celje 82.500, Brežice 26.100 in Krško 22.400 kg. — Izvoz seveda še ni zaključen. V dobi zastoja so zaloge precej narasle ter se sedaj le polagoma izčrpavajo, zlasti kar se tiče poznega sad-Ja« V kolikor je izvod za enkrat še nekako zadovoljiv glede količine, v toliko pa nikakor ne zadovoljujejo cene. Povprečna Ce*ia za izvožena jabolka se je gibala ,71ed 1.80 do 2.80 din. Seveda so te cene Mišljene le za namizna jabolka, dočim so bile cene za gospodarsko blago znatno ni2je, celo izpod 1 dinarja. Končne bilance o tej življenjsko važni gospodarski Panogi trenutno še ni mogoče določnejše Podati, nikakor pa ni napak, če ugoto-vinio, da je bil pri poslu zlasti prizadet Producent sam, ki postavlja vsako leto v sadni izvoz vse svoje gospodarske nade, a je malone vsako leto razočaran. Slaba letina gob S podeželja nam pišejo: Kakor je bila ani za gobe naravnost odlična letina, ta-ie letos ta pridobitna panoga za male-Podeželskega človeka precej razoča-sl ^aradi hladnih noči in večkratne ne ie odpovedala tudi tako zvana jenska rast, ki je niso mogli poživeti niti jasnejši sončni dnevi v drugi polovici Do 1 Jn v oktobru. Mali ljudje so si na odeželju z nabiranjem in sušenjem gob „ar ‘eP° pomagali. Letos je ta vir usahnil v 'zdatni meri. g Sejmi 14. in 15. oktobra: Celje, Trbovlje, Murska Sobota, Sv. Lenart, Brežice, Stari trg pri Ložu in Planini. g Carinska unija bo verjetno sklenjena med Nemčijo in novo Češkoslovaško. g Izvoz železniških pragov je zaradi določbe proti deviznemu plačilu, torej ne v klirmgu, popolnoma zastal. Na ponovno intervencijo izvoznikov je pričakovati, da se bo ta prepoved ukinila ter bo zopet dovoljen izvoz pragov tudi na klirinški račun. g 18.000 kg tobaka ie bilo te dni od-premljenih v Poljsko. g Cene perutnine so zaradi malenkostnega izvoza nekoliko popustile; pri kokoših, goskah in racah je cena popustila za 0.50 din in znaša za vse tri vrste do 8 din za kg, dočim se kupujejo piščanci po din 9. g Na žitnem trgu se je položaj sedaj že precej ustalil in tudi spekulativna psihoza, ki je nastopila zaradi napetih razmer, je izginila. Tržišče je spet v znamenju kupčijske solidnosti. Ustalile so se tudi cene. Nabava moke in raznih mlevskih proizvodov je normalna, tako da so ponekod peki že pristali na znižanje cen kruha. g Zasedanje stalnega balkanskega pomorskega odbora se je pričelo v Splitu. Trajalo bo do 20. t. m. Bonna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2382.65—2397.25, Berlin 1756.53—1770.40, Bruselj 742.44—747.51, Curih 996.45— 1003.52, London 208.36—210.41, New York 4358.51—4394.82, Pariz 116.26—117.70, Praga 150.69—151.79, Trst 229.95—233.03. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: Vojna škoda 471—473, 4% agrarji 59—60, 4% sev. agrarji 59—60, 6% begluške obv. 89.50—91, 6% dalm. agrarji 89—90.50, 7% stab. pos. 86 d., 7% invest. pos. 98 —99.50, 7% Blair 91.50—92.50, 8IS Blair 97—98. Delnice: Nar. banka 7350, PAB 218—223, Trbovlje 200 bi., Isis 25 d., Du-brovačka pl. 350—400. Senzacionalen program JNS-a Jugoslovanska nogometna zveza namerava prirediti v 1. 1939. mnogo meddržavnih tekem. V ospredju interesa sta tekmi z Anglijo in Italijo, ki naj bi, se vršili 18. in 21. maja. Časopisi prestolnice že napovedujejo event. tekmo Anglija—Italija v Beogradu, kar bi bilo z ozirom na kratek presledek med obema gostovanjima prav lahko mogoče. Tekma med Italijo, prvakom sveta v tekmova: nju FIFE, in Anglijo, ki ima še vedno najboljše nogometaše na svetu, v Beogradu bi pomenila svetovno senzacijo. Lovske strelske tekme v Mariboru Lovsko društvo bo ob priliki letošnjega občnega zbora v Mariboru na predlog Središnje uprave lovskih združenj v Beogradu priredilo državne tekme v lovskem streljanju, ki bodo 15. popoldne in 16. celi dan na vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo na razne lovske tarče. Pozivajo se lovci in prijatelji strelskega športa, da se te zanimive prireditve udeležijo. Pokal marib. občine brani g. Rudi Janežič, ki ga je lani z razliko 2 točk v ostri borbi iztrgal g. Robertu Vukmaniču, ki je imel to lovsko trofejo dve , leti zaporedoma v posesti. Ker je pogoj za pravičnega lovca, da je primeren strelec, nudi društvo s tem vsem članom in lovcem priliko za izpopolnitev v streljanju in preizkušnjo orožja. Vsi udeleženci strelskih tekem imajo po določbi prom. ministrstva pravico do polovične vožnje na železnici. Zensko lahkoatletsko prvenstvo države V nedeljo se bo vršilo po vseh krajih v državi, kjer se nahajajo ženske lahko-atletske sekcije, žensko lahkoatletsko prvenstvo. Vse lahkoatletske ekipe bodo tekmovale istočasno, lahkoatletska zveza pa bo pozneje na podlagi rezultatov izračunala plasma posameznih klubov. IZPREMEMBA TERMINOV DRŽAVNEGA PRVENSTVA Upravni odbor JNS je na svoji seji sklenil, da se bodo tekme za državno prvenstvo, ki so določene na 6. in 13. nov., odigrale že 30. okt. in 6. nov., dočim je 13. nov. rezerviran za JNS. ZASTOPNIK JUGOSLAVIJE NA TEKMI ANGLIJA—KONTINENT Na poziv FIFE, da naj imenuje svojega delegata pri nogometni tekmi Anglija —Kontinent, je JNS na včerajšnji seji nominiral za to predsednika JNS dr. M. Andrejeviča. s. Pariz—Beograd. Kakor poročajo pariški časopisi, se bo vršila 1. novembra v Parizu nogometna tekma med reprezentancama Pariza in Beograda, ker so Madžari odpovedali tekmo Pariz—Budimpešta, ki bi se po prvotnih dogovorih morala ta dan odigrati v Parizu. JNS še doslej ni prejel pismenega potrdila o zaključku tekme, s. Zimsko-sportni odsek ISSK Maribora ima svoj prvi sestanek v četrtek, dne 13. okt., ob 20. v posebni sobi gostilne Kirbiš v Vetrinjski ulici. Sestavil se bo program za novo sezono. Vabljeni so vsi tekmovalci in prijatelji zimskega športa, ki bi sodelovali kot tekmovalci ali odborniki. s. Boks. V Londonu sta se srečala Ben-ny Lynch, stari svetovni prvak v kategoriji »muha«, in Romun Aurel Toma, evropski prvak v bantam kategoriji. Zmagal je Aurel Toma s knock-outom, kar je povzročilo veliko iznenadenje. s. Za nogometno tekmo Anglija—Kontinent, ki se bo vršila 26. t. m. v Londonu, vlada po celi Angliji ogromno zanimanje. Angleška nogometna federacija, ki prireja to tekmo v okviru jubilejnih prireditev o priliki 75-letnice svojega obstoja, že sedaj računa s tem, da bo stadion, na katerem bi se morala tekma vršiti, premajhen za vse gledalce. Tekmo bo sodil eden izmed najboljših škotskih sodnikov. s- Francoski lahkoatlet Laisne je v nedeljo v Parizu v hoji na 30 km postavil rezultat 2:37:35.2 ter s tem tudi prekosil doslej še veljaven svetovni rekord na tej progi, ki ga brani Letonec Dahlinsch s časom 2:37:37.6. Kakor smo že javili, je pred kratkim na tej progi dosegel mongo boljši rezultat Letonec Liebkalns z 2:32:37.8. Počakati pa je še treba, ali bosta oba rezultata kot rekorda priznana. Sah š. V prvem kolu bazelskega turnirja sta Staehelin in Walter Henneberger remizirala. Naegeli je premagal Burgholda. Ormond je z lepo žrtvijo kraljice premagal Pltissa. Frauenfelder je zaradi nepravilne žrtve izgubil proti Grobu. Gygli iu Meyer sta prekinila. Johner ima v prekinitvi boljšo pozicijo proti dr. M. tlen-nebergerju. š. V drugem koki švicarskega turnirja v Bazlu je bilo presenečenje zmaga Frau-enfelda proti W. Hennebergerju, ki je zagrešil težko napako. Meyer je izgubi! proti Staehelinu, Johner pa po težki borbi premagal Naegeli ja. Ostale partije so bile prekinjene. š. V 2. kolu turnirja za prvenstvo šah. sekcije UJNŽB je bil izid naslednji: Mar-vme je premagal Lukeža sen., Kuster Skalarja, Šket Remsbergerja, Vodušek Geigerja, Rupar Lukeža Jun. in Ante Karloja. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 48 žpodfo utoiega živtienia Se Puščobni, toda po zunanjosti lepi nečak našega ro-Pat,aUS -a vrtnarja ™ te vzbudil s skrivnostno tele-bre*J° za^ubljencev občutek, da mu povzroča njegova velik-11^ 1lubezen raene> niale Plavolase princese, dale e,bolečine- Bik: so njegove oči, ki so mi to poveden:- njegova usta so molčala. Nerodni, lepi tnla-seniC.Z upc>rriim izrazom me je prevzel, in povedala kai .'Svo^ razumevajoči sestri, da bi mu rada dala ne-svoii?1'-5>POmiT1, Ducky, v kateri je vzbujal mladenič s kako ni sanjan,i> ki ji niso ostale prikrite, enako prezir sve s S’mpat'je> se temu ni upirala, in staknjenih glav bila n- KOvorili. da mu bom nekaj naslikala. Ker je Poslik iV teda^ prcd vrati Velika noč, naj bi bil to pirh. in rr,. a[a sern zato veliko nojevo jajce s šopki mačeh tovljen S'*a z trakom. Ko je bil pirh dogo- ■zročitv SV£ SC 2 Ducky dogovorile o dnevu in načinu Prišu n:x i? Je končno napočil dogovorjeni dan in je tako rir!i ,0v.ana 11 ra’ sklenila Ducky sprehajati se v°lj .vrita v bližini, dokler se ji ne bo zdelo do- Pae dru ~nič sPrejel darilo s suhoparnostjo, kakor K°ve rofaCC n^eKa ni bilo mogoče pričakovati. Nje-iu poirU!le so objele krhko stvar s svojevrstno, močne bil nekaj nvt0ZIlačui0ČO nežnostjo, toda v tej gesti je besed in°U Piljenega. Izmenjala sva komaj nekaj d°stoL,J2Za grmovja se je že pojavila Ducky vsa Planil .J, k.a.kor črni labod, ki se približa, da bi svoje mladiče. Ko sem se kmalu po tistem dogodku vrnila kot nevesta princa iz daljne dežele v Rosenau, sem opazila, da me vrtnarjev nečak ni več pozdravljal. Kadar sem ga srečala, se je obrnil v stran, da mu ni bilo treba pred menoj sneti klobuka. Tako se je končala romantična iluzija mladeniča iz ljudstva. DEVONPORT, BERLIN IN VRATA V ŽIVLJENJE. Devonport, to lepo, k Plymouthu pripadajoče morsko pristanišče, je bil sedež zadnjega papanovega mornariškega poveljstva. Konec te službe je pomenil tudi konec njegove pomorske kariere. Vojvoda Ernst Ko-burški se je vidno staral, in papa je moral biti kot njegov naslednik vsak trenutek pripravljen, prevzeti svoje novo poslanstvo. Te spremembe ni pričakoval s posebnim veseljem. Bil je vseskozi Anglež in dejstvo, da bo moral nekega dne za vselej zapustiti svojo domovino, mu je grenilo misli. Tako imenujem Devonport lahko intermezzo. Tudi za mene je bil zadnja ljuba postaja srečnih krajev, katere naj bi v kratkem za vselej zapustila. V tem oziru je bilo to moje zadnje bivanje v Angliji, v hiši staršev in v bližini angleškega pomorskega življenja. Devonport zdaleč ni imel tolikega čara kakor Malta. Toda tam so živeli papa, mama in prijazni prijatelji, obzorje pa je zakrivala lepa grofija Devonshire s svojimi gorami in gozdovi, dolinami in rekami, cestami, hišami in vrtovi z včasih kar južnim rastlinstvom. Tam smo se ukvarjali z vsemi športi, ki so v zvezi z morjem: jadranjem, veslanjem in plavanjem. Naše zabave so bile zdrave, nedolžne in napolnjene s tistim za mornarico tako značilnim čustvom dobrega tovarištva. Kadar je bilo vreme lepo, smo pluli z barčicami po rekah navzgor v krasne pokrajine. Spominjam se lepih stavb v mičnih vrtovih in ob njih veselih ur. Neizbrisno se mi je vtisnila v spomin podoba nekega vrta, v katerem je raslo oranžno-rumeno sadje in so se od zelenega ozadja drevja odražale rumene, rdeče in koralne azaleje. Po bregu navzdol je rastlo cvetlično grmovje in se ogledovalo v valovih reke. V Devonportu in okolici so bili srečni, da so imeli v svoji sredini tako bližnje sorodnike kraljice Viktorije. Mati in oče sta bila zelo priljubljena, pa tudi nas so povsod sprejemali prisrčno in z ljubeznijo. Ko sem prišla čez desetletja — s svojim možem — na oficielen obisk na Angleško, so me posebej povabili, naj bi obiskala tudi Devonport m Plymouth. V spomm na del mladosti, ki sem jo tam preživela, so mi pripravili v obeh mestih veličasten in prisrčen sprejem. Stisnila sem marsikatero raskavo, od starosti oslabelo roko in zrla v oči, ki jim je v>.coko število let ugasnilo nekdanji blesk. Vsi so se spominjali male Mary, plavolase hčerke mornariškega princa, ki je tako mlada zapustila ljubo domovino in si v neznani dalji poiskala novo. Mama je bivala z nami v Koburgu, ko jo je leta 1891. zatekla vest o nenadni smrti mlade tete Alixe. Aleksandra Grška, najstarejša hči kralja Jurija in kraljice Olge, se je bila skoraj točno tri leta prej poročila z velikim knezom Pavlom, najmlajšim sinom carja Aleksandra II., najljubšim bratom naše matere. »Dalje jutri.) §tran 6. *■— ■ Zanimivosti Kopanje v zrcalu stoletij KOPANJE JE BILO VČASIH GREH. — GOETHEJEVA »MLADOSTNA BLAZNOST«. g sodišča Oženjen trgovski potnik v drugem mestu Njega, Jakoba Učakarja, ni bilo k razpravi; kajti od Vira (Dob pri Kamniku) do Maribora je precej daleč. Pač pa je prišla pred sodnika poedinca dr. Tu-rata ona. Angela, tako ji je ime, je povedala vse po vrsti, kakor se je zadeva razpletla iti potlej skoraj malo tragično končala. Poprej ga ni poznala, res da ne. O če bi ga le! Povedal ji je, da ima dobro službo, tam nekje v Zagrebu, da ima pri tisti svoji zagrebški tvrdki položenih 13.000 din kot kavcijo ter da namerava dobiti od doma 25.000 din dote. Kaj, ali ga ne bi Angela vzela? Star je šele 36 let Angela je začela sanjati. Zakaj ne? Tudi ona je že precej v letih. Tako se je začela njena tiha sreča. Kalilo jo je edino to, da je večkrat zmanjkalo njenemu trgovskemu potniku denarja. Sicer mu je pa Angela rada pomagala. O, ona je že večkrat priskočila komu na pomoč. Vsega mu je zdajala kakih 10.000 din, raje nekoliko manj, 9000 din pa za gotovo. Sodnik: Kdaj ste pa zvedeli, da je Učakar oženjen? Angela; Ko sem mu že adajala 7.000 din. Sodnik: Zakaj ste mu pa potrneje dali 2000 din? Angela: Upala sem, da bo z njimi laže kaj zaslužil ter mi laže povrnil izposojeni denar. Zdaj mora seveda znova trdo garati, tistega denarja pa kajpada ne bo več dobila. Od njega gotovo ne. Najprej si je sposodil od nje 4.500 din za nakup nekega avtomobila, pozneje pa večkrat manjše zneske. — Drugače je bila videti Angela pred sodiščem precej resignirana; vsa ta neprijetna zadeva se je začela za njo že lani poleti. Druga Učakarjeva žrtev je bil že malo prileten šofer G. 1 udi on je iz Maribora kakor Angela. Brez službe je bil. Njemu je Učakar natvezil, da kna tovorni avtomobil znamke »Opel« in neko hišo. Službe mu pa Učakar ni hotel drugače dati kakor da mu je prinesel šofer G. nekakšno kavcijo. Tako si je brezposelni Šofer sposodil tistih 5000 din od sestre. V sili je bil. Sodnik: Pa kako ste mu mogli verjeti? Šofer: Vedno je govoril; Moj avto, moj avto! Sicer pa — včasih sem mu moral posoditi za bencin, celo za hrano in stanovanje. Sodnik: No, to ste imeli lepo službo. Šofer je zmigal z rameni, Angela, ki je sedela na klopi za priče, pa se je nasmehnila. Človek pač laže prenaša nesrečo, če ni sam v njej. Tretji je prišel iskat pravico pred sodnike zastran Učakarja iz jetnišnice. Otorepec sedi zaradi § 314. On je posodil Učakarju 600 din vredno kolo. Učakar mu pa kolesa ni vrnil, pač pa mu ga je zastavil pri nekem čevljarju za 350 din. Otorepec ni zahteval nobene odškodnine* prepričan je, da mu jih ne bo Učakar nikoli plačal. Sodišče je obsodilo Jakoba Učaikarja v odsotnosti na 4 mesece strogega zapora, na 600 din denarne kazni ter n.n odvzelo častne državljanske pravice za 3 leta. Obtožnico je zastopal namestnik drž. tožilca Košenina. Oškodovanci bodo morali izterjati denar od Učakarja preko civilne pravde. Podpore brezposelnim Pri Borzi dela dobiš nekaj kovačev, če si brezposeln in nimaš nobenega premoženja, ker je ta denar namenjen res najbolj potrebnim. Pri tem moraš predložiti občinsko potrdilo, da si brezposeln in da nimaš premoženja, od katerega bi lahko brez podpore izhajal. Na deželi je s lemi potrdili lažje, ga ne dobiš pri sorodniku ali znan-cn županu, greš k sorodniku ali znancu občinskemu tajniku, ki sta dobra človeka in rada pomagata siromakom, misleč, naj dobi tiste male peneze, saj je potreben, Borza dela pa teh potrdil in resničnosti navedb v njih ne konkontrolira.— Taki srečneži s podporo v žepu se včasih še pohvalijo in V znanem francoskem kopališču Vichy so priredili zanimivo razstavo »Kopanje v zrcalu stoletij«, ki obiskovalcu pokaže, na kašni višini je bilo kopalištvo v stari Grčiji in Rimu, ki ga doslej še nikjer niso prekosili. V srednjem veku, ki je smatral telo za posodo greha, je popolnoma izginil smisel za kopanje in čistost telesa. Naj navedemo o tem nekaj anekdot, ki jasno označujejo dobo, ko naši predniki niso hrepeneli po vodi in so brez nje tudi prav dobro preživeli svoje življenje. »Kopanje ni zame: nikoli nisem mogla razumeti, kaj imajo ljudje od tega«. Tako beremo črno na belem v pismu znane Liselotte Falcke, ki je živela na dvoru francoskega »kralja sonca« — Ludvika XIV. To odkritosrčno priznanje strahu pred vodo se nam zdi skoro neverjetno, tembolj, ker ta Liselotte ni bila osamela izjema, temveč čisto vsakdanji pojav. Da, v 16. stoletju je nastopila v Evropi, katere kultura se je zlasti po odkritju Amerike začela širiti po vsem svetu, doba — strahu pred vodo. Medtem ko so bile v 15. stoletju še povsod javna kopališča, kakor dokazujejo lesorezi iz takratne dobe, in je bila skrb za telo sama po sebi razumljiva, je malo pozneje obstajalo tu pa tam dajo za pijačo. Pa najdejo se zavistneži, nesrečniki, ki je za njih, še bolj potrebne morda denarja zmanjkalo in take nepravilnosti prijavijo oblastim. Zaradi izdaje takih lažnih potrdil so se morali zagovarjati pred senatom trojice okrožnega sodišča v Murski Soboti občinski tajnik Prelog Franc iz Borejcev, ki je izdal nepravilno potrdilo delavcu in posestniku Rajtarju Viktorju iz Kokovičev, enako tudi občinski tajnik iz Cezanjevcev, Slavinec Janko, Lepoši Andreju iz Vogričev-cev. Prejela sta od Borze dela v Murski Soboti nekaj brezposelne podpore Toda oglasili so se še bolj siromašni in prosili za podporo. Tedaj se je izkazalo, da sta Rajtar in Lepoša posestnika in da jim taka podpora po predpisih ne gre. Obtoženi so se zagovarjali s lem, da so bili res brezposelni, da od par oralov posestva z družino ne morejo živeti, da so tudi oni plačevali od zaslužka v fond za podpore brezposelnim pri bolniški blagajni, da imajo torej pravico, da se jim njihov denar vsaj delno povrne, saj je tako potrdilo zahtevala Borza dela sama. Vse to pa jim ni pomagalo, morda pri odmeri višine kazni. Spoznani so za krive izstavljanja in uporabe lažnih listin in obsojeni vsak na 3 mesece strogega zapora — pogojno za 1 leto in povrnitev prejete podpore. Po obsodbi prišel na razpravo. Ko se je vračal posetnik Čretnik iz Zg. Bistrice domov z lanske polnočnice sta ga med potjo napadla pekovski pomočnik Ivan Pogeišek in neki Justinek. Pogeišek ni prišel k rapravi; proti Čretniku se je celo bojda izrazil, naj tudi on ne hodi. Sodišče ga je pa vkljub temu obsodilo na 2 meseca strogega zapora In na 500 din odškodnine Čretniku. Takoj, ko je pa sodnik poedinec dr. T. Turati sodbo razglasil, je stopil v dvorano Pogeišek ter dejal ,da se bo pritožil proti kazni. Radio i Petek, 14. oktobra. Ljubljana, 11 Šolska ura. — 12 Opoldanski koncert. — 18 Zenska ura. — 18.20 Popoldanski spored. — 20 Ura Čajkovskega. — 21.10 Chopinov večer. — 22 Napovedi, poročila, lahka glasba. — Beograd, 12 Opoldanski koncert. — 18 Popoldanski koncert. — 20 Prenos opere iz gledališča. — Sofija, 19.25 Leoncavallova opera »Glumači«. — Pariš PTT., 20.30 Simfonični koncert. — Milan, 21 Operetni večer. — Varšava, 21.15 Orkestrski koncert. vse »kopanje« v tem, da je n. pr. francoskemu kralju vlil kak prisoten plemič nekaj kapljic rožnate ali pa oranžne vode na povzdignjene konice prstov... V versailleskem dvorcu ni bilo kopalnice. Bila je tam samo marmornata kad, toda iz neznanih razlogov — menda zato, da bi je nihče ne uporabljal — je bila zazidana. Nekega dne pa so jo odkrili in začeli so premišljevati, kaj bi počeli s krasno marmornato posodo. Po daljšem posvetovanju so prišli na to, da bi bila prav primerna kot bazen za vodomet, na kar je dobila častno mesto v parku slavne markize Pompadour. Podobno je bilo tudi v Nemčiji. O vojvodi Albrechtu Friedriku Pruskem je sicer napisano, da je stalno uporabljal kopalne kadi, vendar je izdal dekret, v katerem je izrecno prepovedal, da bi se kdo pred njim poslužil kopeli, ki si jo je dal pripraviti zase, kar je tudi značilno za takratne nazore o kopanju in telesni čistosti. Kopanje se je pogosto smatralo celo za greh. Tako je na pr. leta 1780 lipski konzistorij sumil v pravovernost študenta teologije z imenom Seume, ker se je baje prepogosto kopal. In ko je mladostni Goethe bival z brati Stolber-govimi v Švici, kjer so se o kaki priložnosti okopali v svobodni prirodi, je to povzročilo skoro javno pohujšanje, kar mu je gostitelj tudi bridko očital. Najznačilnejše pa je, da je pozneje sam Goethe uvrstil svoje kopanje na prostem k »takratnim blaznostim« svoje mladosti. Kakor torej vidimo, niso bili stari časi vedno tudi »dobri« časi. Madžarski komponist piše hrvatske pesmi V Monakovem je priredil koncert madžarski komponist Jen6 Takaczu, ki je Nemcem pel hrvatske narodne pesmi. Njegov uspeh je bil velik. Zanimivo je, da je madžarski skladatelj spisal m uglasbil že več hrvatskih pesmi. Med hrvatskimi skladatelji je nastalo vznemirjenje in zanima jih, katere so te pesmi in kakšne so. LETALO PRED TISOČ LETI. Kalkutski učenjak Hidayet Hosain je odkril nekaj zanimivih papirjev. Med njimi je našel opis drsečega letala, ki ga je pred tisoč leti zgradil na Bengalskem neki Abdul Quasin Abbas bin Fimas. Ce smemo verjeti starim načrtom, se je iznajditelj lahko držal s svojimi krili dalj časa v zraku. Prvi poizkusi se mu seveda niso posrečili. Pozneje pa je Abbas bin Fimas dosegel občudovanja vredno spret nost, tako da se moramo prav za prav čuditi, zakaj je njegova iznajdba padla v pozabljenje. Temu iznajditelju pripisujejo tudi nekatere naprave, ki se še danes uporabljajo v meteorologiji. NOV VESOLJNI POTOP? Po izsledkih britanskega zavoda z* raziskovanje morja se dviga morska gl*' dina na nekaterih mestih tako, da baje ni izključeno, da pride čez nekaj milijonov let do novega vesoljnega potopa in da se vodovje sveta prelije čez kopnino. To dviganje morij utemeljuje omenjeni zavod z neprestanim raztapljanjem ledenih mas, ki so nakopičene okoli tečajev. v času prvega vesoljnega potopa je bila morska gladina za približno 3000 metrov više kakor danes. Drugi vesoljni potop pa bi zvišal morsko gladino za kakih 2000 metrov. Toda tudi ta višina bi zadoščala, da bi se ozemlje, na katerem zdaj prebivamo, popolnoma potopilo. POTOMKA ZRINJSKIH V SIROTI*-NICL V Vinkovcih živi v mestni sirotišnici 70-letna Matilda Vajdenhofova. Njena babica Ana je hčerka Josipa Zrinjske* ga. Rodila se je v Križevcih in se je v Vinkovcih poročila z Antonom Katu* šidem. Iz nekega zgodovinskega dokumenta je razvidno, da je 1805 leta v Križevcih res živel ljudski triburt Mihajlo Zrinjski. X 92!e*na žena pričakuje stotega P®* tomca v Wimbledonu na Angleškem, v svojem življenju je imela tri može in deset hčera, od katerih je najštarejša stara zdaj 72 let. Stanuje pri svoji najmlaisl hčeri in opravlja še vsa dela; jezi se & kadar ji domači to branijo. X Kovčeg človeških lobanj je pozabil nekdo v angleškem vlaku. Glave so dobro preparirane in očitno namenjene zdravniškemu raziskovanju. Urad za >z' gubljene stvari kljub oglaševanju v časopisih še ni mogel najti lastnika. X Na svetu je že okoli 1,330.000 km železnic. Kako orjaški je razmah železni' škega prometa v zadnjih 50 letih, vidim0 najlepše iz teh-le podatkov: L. 1880 je bilo na svetu 372.000 km železniških prog, 1. 1920 že 1,160.000 km, danes Pa jih je na svetu 1,330.000 kilometrov. Razno HALO! Obleke, plašči, ženski plašči, železničarske uniforme. Vse se izdeluje solidno in poceni. Krojaš&o, Meliska cesta 67, Ules. ^ 1754 Cen j. dame! SPECIALIST ZA MODERNE FRIZURE in vodno ondulaciio n Zagre ba prispel! Kocpek-Bajt. Can karjeva. 1874 DEKLICA stara 16 let, se želi izučiti na šiviljo, za kar ima veliko veselje. Cepec Kristina, Ruše (pri x. Davorinu Lesjaku). 1876 Stanovanje Sprejme se SOSTANOVALKA s celo oskrbo. Strossmajerje- va ul. 9. 1868 Dražestno blago za Mi leiie Novi vzorci dospeli pri Tekstilni BfideleMt Maribor, Gosposka ul. 14 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Kralja Petra c. 72, Studenci. 1872 dot>er mlajši, zanesljiv in vesten se sprejme Predpogoj: iianilc vozač motornega kolesa, po mogočnosti izučen JjV. in z izpitom za motorna vozila. Samo pošteni, za- vestni reflektantje naj se javijo pod značko: ’>»talll1g77 poslitev* na upravo »Večernika«. Izaija in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ^ uprav