to*tnhM pavi«!Irana.
Leto I., itev. 7»
V LJubljani, torek dne 3f. avgusta 1920.
Posamezna štev. 60 Vili.
Ob 4 ifotrt].
Stane eeMMno . . 180K mesečno ...... 15 »
za zased, ozemlje . 300 .
za inozemstvo. . . 400 ,
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K maK oglasi do 30mm stolpca (58 mm) . 1 ,
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št Telefon it 72.
llfuravnlštvo:
Sodna ulica št. 6L Telefon št 96.
Ratn kr. prit. iak. urada Itn?.
■SCT3H
Sokolstvo in politi
-Predlos starešinstva sa sokoisko skupščino v Mariboru.
Sokolstvo ' . es narod dvigniti telesno in n: telesno ga hoče dvigniti, da ho zdrav, krepak in harmoničen in da bo kos dolžnostim in žrtvam, ki jih predpisuje nravni program sokolstva: Ves narod hočemo vzgojiti v ljubezni in požrtvovalnosti do domovine, vse posameznike pa usposobiti v vztrajne delavce, ki imajo zmisel za disciplino in organizirano vzajemno delo. vcepiti iim hočemo duha demokratizma in socialne pravičnosti, nravna načela pa dosledno provesti v zasebnem in javnem življenju, da vsakdo stopi na branik zatiranih. Vzgojiti hočemo narod v duhu svobode, odstraniti zapreke duševnega poleta, da izgine iz naše krvi duh podložnosti in ne-samostojnosti, a na njegovo mesto stopi lastno prepričanje, samostojna odločitev in smisel za vse, kar je dobro in lepo.
Že ta široki okvir sokolskega programa kaže, da je Sokol eminentno napredna kulturna organizacija, namenjena vsemu narodu brez razlike ver, plemen in stanov. 60 let častnega dela sokolstva dokazuje iskrenost tega programa. Vzgojna naloga Sokola v narodu gre od generacije do generacije, je torej večna. Že iz sega sledi, da ne more podlegati spremenljivim političnim grupacijam in služiti kaki politični stranki ali stanu. Vsaka strankarska politika snora ven iz sokolskih organizacij, če se noče sokolstvo razbiti po tre-notnih strankarskih razpoloženjih. Dostojanstva sokolstva ne sme ne ena stranka ah oseba izkoriščati za sebe. Društva ne smejo dajati izjav v strankarskem boju. V društvu mora biti zajamčeno vsakemu članu, da se izven njega more po prepričanju javno udejstvovati bodisi pri političnih, stanovskih ali razrednih organizacijah.
Posledica teh načel pa je in po-ireba duševne skladnosti v društvih veleva, da Sokoli ne morejo biti ob enem člani telovadnih organizacij, ki so v službi ene politične stranke ali razreda (za naše razmere torej orlovske ali razredno socijalistične organizacije). Razredne, politično strankarske ali verske telovadne organizacije poudarjajo enostransko svojo plat in se opirajo samo na majhen odlomek iz celotnega vsena-rodnega stremljenja. Skupno nravno in telesno vzgajanje ljudi v Sokolu — ne oziraje se na to, kateremu razredu, veri ali stranki pripadajo — omiljuje sovraštvo razrednega in kulturnega boja ter duševno pripravlja harmoničr.ejši družabni red. Razredne. verske ali strankarske telovadne organizacije pa — v naprej odbijajoč vsakega, ki ne pripada njihovemu stanu, verskemu ali strankarskemu prepričanju — bude le še hujše sovraštvo, cepijo ljudstvo brez notranje potrebe in razdirajo iz nuj-
rmcfi ct-iim-.a/*^	—:~ • J.« «
kol, ki misli, da so socialne dolžnosti zavržene, ko zapušča društvene prostore, Sokol, za javno delo brezbrižen, brez jasnega političnega prepričanja, malomaren za boje naroda, stanu ter kulturnih smeri — ni pravi Sokol. Vsakdo mora vršiti državljanske dolžnosti in pravice, delati v javnosti, v naprednih, kulturnih in političnih organizacijah, pokazati barvo in jo pogumno širiti — vse to je dolžnost Sokola izven društvenega življenja.
Pri tem pa splošni program sokolstva, ki nima prenehati pri durih telovadnice, temveč prešiniti vse naše zasebno in javno življenje, daje političnemu delu Sokola gotove smeri, ki jih ne sme nikdar izpustiti iz vidika.
1.)	Sokolstvo se bori za edinstveno narodno državo. Dela za čira popolnejše duševno ujedinjenje naroda, da se bo zavedal vsak Srb, Hrvat in Slovenec, da je član enega naroda. Kjer se širi separatizem, tam ni prostora za Sokola.
2.)	Klerikalizem in Sokolstvo se izključujeta. Kdor se prizna klerikalnemu svetovnemu naziranju, po ko-jem vera stopa v politiko, da se zagotovi gospodstvo mednarodne katoliške hierarhije nad državo in nad duševnim življenjem državljanov, kdor misli, da je na polju umstve-nega raziskovanja dopustno le, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol. Le kdor hoče brez predsodka iskati resnico, kdor je odločen, da spoštuje prepričanje vsakogar, odločen boriti se za svobodo vesti,
biti nraven in pošten ne iz strahu pred kaznimi in dokler to interes cerkvene organizacije dovoli, ampak iz prepričanja, ta je pozdravljen v naših vrstah. Versko prepričanje vsakogar nam je nedotakljivo: Ni Sokol, kdor ga žali ali pa oni, ki napada ali smeši javno udejstvovanje verskega čustvovanja Omalovaževanje verstva, ki globoko vpliva na vse človeško čustvovanje, je sokolstvu tuje.
3.) Kakor pa sokolstvo predpisuje svojim članom, da se politično udej-stvujejo, tako jim vsled svojega nrav-nega stališča glede metode daje seboj gotove ozire. Kakor Vara kličem mo: strankarsko politiko ven iz sokolskih društev, tako opominjamo več sokolskega duha v politiko! Ne le v stvari, tudi v obliki. Nebrzdana surova borba, nasilje laž in druga nemoralna sredstva v politiki, osebno rovanje, pomanjkanje stvarnosti, kritikastrstvo, ki nad vsem godrnja, dela pa nič — teh lastnosti Sokol, ki se politično pojavlja, ne sme po-kazovati. Neomadeževanost, sposobnost, resnost, to zahtevamo od političnih delavcev. V strankarskem tekmovanju veljaj načelo: korist naroda gre nad koristjo stranke!
Preporod naroda pojde preko politike. Le-ta danes omalovažuje sokolstvo, ki ga država in javnost vse premalo podpirata. Sokolstvo pa se zaveda svoje velike naloge tudi v politiki, ki ji hoče s svojim vzgoje-valnim delom dati indirektnim potom podobo svojega vzvišenega narodnega in nravnega programa.
P;?«« sprevodom.
Ob osmih zjutraj je bilo po ulicah že vse živo. Vse je bilo \e9elo. vse se je pozdravi jaloč zdravo! zdravo I Ljud je i; daljnih kraiev, ki se niso nikdar videli ..Kako sle spali?" — „E, pa dobro." Ni bilo morda vsem dobro, kajti težko je bilo spraviti to ogromno množico pod streho. Nad 12.000 gostov.
Narodne noše gorenjske, primorske pohorske, srbske in hrvatske. Sokoli, gostje, vse je dajalo ulicam slovesen značaj. Ljudje so se okrepčali po kavarnah in gostilnah in so se zbirali, eni da hite na Tržaško cesto, drugi da si zasigurajo prostor v špalirju, ki je postajal vedno gostejši. Nebo se je mračilo, tu pa tam se je le pokazalo solnce.
Sokolski dan v Mariboru.
Od našega posebnega soroievalca.
Maribor, 29. avgusta.
V širokem okviru sokolskega programa je prostora za vzporedno delo vseh, ki vsprejemajo njegov nravni program.
S tem pa ni rečeno, da se sine Sokol ogibati politike. Nasprotno: Sokolstvo hoče in direktno vplivati na vse javno življenje in usposabljati ljudi za javno delo. Izobraževalni odsek Sokola bo skrbel za to, da si pridobi vsak Sokol temeljne pojme o državi, o njenem ustroju in o pravicah in dolžnostih državljana. Tam se bo o politiki razpravljalo teoretično. Urejevanje javnih razmer v državi in samoupravi, tekmovanje stanov in razredov, zakonodaja vseh vrst, ureditev vzgoje mladine — vse to je tako važno, da zahteva dela vseh. Kakor ni Sokol, ki ne sodeluje pri društvenem delu. tako tudi So-
Danes smo drugič osvojili Maribor! V dneh preloma si ga je vzela jugoslovanska pest, danes je vanj vkorakala jugoslovanska duševna in moralična sila. Ivo so odmevale stare in nove ulice te nekdanje nemške trdnjave od strumnih ponosnih korakov jugoslovanskega Sokolstva, ko so brane množice z obrazi, žarecimi od veselja in zanosa obsipale 'brate in seatre s cvetjem, ko smo videli, s kako ljubeznijo so l ile okrašene nlioe. ko smo culi na Glavnem trgu pred predstavniki jugoslovanskega vladarja in jugoslovanske državne oblasti vihar narodnega navdušenja, v katerem je visoko zoplapolal ogenj svete domovinske ljubezni, smo morali priznati, da je človeku usojeno preživeti le malo tako lepih dni.
Popoldanska javna telovadba nam predočila silo sokolske ideje in uspehe vztrajnega discipliniranega dela, postavila nam je pred oči lepoto velikega dejstva, da smo Slo-1 venci, Hrvati in Srbi er.i
Mariborski dan je najsoinenejši v razvoju našega Sokolstva, eden na jbolj svetlih v naši mladi narodni in Iržavni zgodovini nam daje nove pobudo pri delu za dokončanje našega narodnega edinstva. Za nasprotnike sokolske misli je mariborska nodelja črna nedelja i'i za vso pesimiste pod-učno in koristno razočaranje.
Priprave.
V soboto zjutraj se je že poznalo, da stojimo pred velikim prrznikoiu. Mesto je bilo zelo oživljeno in med množico so se pojavljate že prve sokolske košulje. Ljudstvo se je zbiralo v gručah in Stalo časopise. Okna so se krasila, po ulici si videl vozičke, na katerih so ljudje iz ..Narodnega doma" vozili zelenje, da okrase svoje domove. Vse je hitelo." da se dovrše zadnje priprave predno pridejo gostje. Vrenienski preroki so se ozirali na nebo — držalo se je malo kislo... Popoldne so se ulice vedno bolj polnile: prihajali so z viski prvi gostje iz bližnjih krajsv. Ob 19. uri imel dospeti prvi vlak iz Belgrada. Med tem se je marljivo deblo v zletni pisarni v .,Narodnega doma" in na vežbališču. kjer so se pripravljali paviljoni in se je "spopolnjla zadnja dekoracija.
Sprejem Srbov.
Ob sedmili so se napolnile ulice. Kdor ie šc prej dvomil o tem," v čegavenj taboru
je Maribor, ta je sedaj lahko spoznal, da je Sckol prišel v svoje domače mesto. Res je, da nemški hišni posestniki niso razobesili zastav — posebno, ker so ob-meievalni komisiji hoteli pokazati, da ja v .Mariboru še precej Nemcev — (ta komisija se je izognila sokolskemu zletu s tem, da je na ta dan odpotovala v Celovec) toda domača množica na ulicah in okrašena ckna so pokazala, da bije v Mariboru sokolsko srce polno trdnega prepričanja in svetega navdušenja. Z godbo na čelu je prišel mariborski Sokol na kolodvor, po ulicah žiyahno pozdravljen. Peron ua kolodvoru je bil napolnjen — na prostranem prostoru pred kolodvorom in po Aleksandrovi cesti je stala taka množica, da smo se čudili, od kod ss je vzela ta masa naroda. Vse je bilo v radostnem pričakovanju. Vlak se je bližal. Ogromen vlak z dvema iokomotivama in 35 vagoni. Vse v zelenju. Že se kažejo roke, robci, zastavice. Vse maha v pozdrav. Godba igra. ,Zdravo! Zdravo!" grmi po peronu. Vse se zlije v ogromen navdušen vzklik bratskega pozdrava. Prvič je prihitel srbski Sokol na našo severno mejo. cdkar so jo njegovi Sokoli osvobodili. Iz vaeonov se vsipsjo Sokoli. Sokolice, S okolici in gostje. Tam od Bitolja, od Beojrada. Niša. Sarajeva. Mostara, od Skoplj?.. Subotice, Novega Sada in dru-gah srbskih mest. Z vzvišenega mesta pozdravlja profesor Voglar drage goste. Vse stopa v vrste in se pripravlja na nohod. Zunaj čaka nestrpna množica. Kmalu so razdeljene nakaznice za hrano in stanovanje in srbske sokolske vrste korakajo v mesto. Množica jih sprejema z navdušenimi klici. Aleksandrova cesta je nabito polna. Srbske Sokolice pojo: Mi smo s tobom, Petre- Kcradžcrdževiču! Čete se razhajajo v šo!e, v svoja prenočišča. Mnogi so biii že tri dni" na poti.
Nadatini prihodi.
Za srbskim vlakom je imel priti hrvatski vlak. Kmalu se rs zvedelo, da prihajata iz Zagreba riva vlaka, ki sta tako jsre-napohijena, da ne moreta dospeti pravočasno. Po enajsti uri sta dospela dva vlaka s slovenskim sokoistvom. Ko smo videli tc tRi-.ožice Sokolov in gostov, smo bili v skrbeh, kje bo vse to našlo svoje podstrešje in hrano. Toda stanovanjski urad je dobro opravljal svoie delo. "žal nam jc bilo. da sta se tako zakasnila hrvatska vlaka. Prišla sta okoli dveh ponoči. Hrvatje so imeli s seboj lampiion-čke in ?o šli veselo skozi mesto, ki jč bilo Še vse živahno. Počasi se je mesto proti jutru pomirilo — kmalu na io so se za-ivje budnice. Zvečer so bili v ..Narodnem domu", pri ..Gambrinu" In v ..Mariboru', koncerti — povsod je bilo nabito polno. Komaj se je svita! dan, že so hiteli Sokoli na vežbališče na Teznu. Tja so prihajali tudi prvi jutranji vlaki z novimi gesti
Sprevod.
Množice so čakale po ulicah — ura je bila enajst, a sprevod se je zakasnil. Vaje na vežbališču so zadržale sokolske čete. Tako se je sokolstvo šele okoli poldne vračalo z vežbališča na Tržaško cesto in se je postavilo v vrste. Množica je vztrajno ostala na svojem mestu in čakala. Najlepši pogled je bil na krasno ovenčani dravski most, kjer je stala glava pri glavi. Bilo je že pol dveh popoldne, ko se ie začel sprevod pomikati. Tako veličastnega pohoda še ni videl Maribor na svojih ulicah. Odhod je otvorila sokolska konjenica nad 200 jezdecev. Veselo in ponosno so žarele rdeče košu!je/ na konjih. Vihar pozdravljanja jih je sprejemal. Z oken so se vsipale cvetlice nanje. Na čelu sokolstva je šla naša stara "zastava ljubljanskega Sokola, za njo je stopala deputacija češke Obce sokolske. burno pozdravljena od občinstva. Sledili sta zastavi goriška in tržaška z žalnimi trakovi in za njo Sokoli iz neodrešene domovine. Ljudstvo jih je prekipevajočega srca pozdravljalo. Za njimi so šle Sokolice srbske, hrvatske, sloven ske. Bil je krasen pogled na te lepe vrste mladenk, ki so se vrstile za naslovi: Beograd, Novi Sad. Sarajevo, Zagreb itd. Četrt ure je trajal njihov mimohod. Za njimi so prišle sokolske župe, vsaka z zastavami svojih društev na čelu. Videli smo Sokole iz daljnjega Bitolja, junake od najkrajnejših graric naše države. Nad 4700 mož broječa armada je strumno korakala, obdana od umebesnih klicev navdušenja. V sprevodu je igralo 7 godb in cela vrsta veselih fanfar. Bilo je veličastno. Pohod sokolstva skozi Maribor je bil triumfalen. Oni, ki so mislili, da ne bo okolice v mesto, so se zmotili. Bilo je mnogo ljudstva: polne .ulice in navdušeni pozdravi so pričali kako dobro razumeva sokolsko idejo naš narod cb severni meji. Za sokolstvcm je šel del naraščaja in pevski zbori. Sprevod je šel po Gosposki ulici, po Maistrovi cesti, Cankarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, skozi Sodno ulico mimo Narodnega dema na Glavni trg. Pogled na Glavni trg je bil impozanten. Pred mestno hišo je- bil pripravljen oder (magistrat je imel dve zastavi in okna zaprta). Četa" za četo se je vsipala na prostrani prostor, ki ga je naokoli napolnilo občinstvo do zadnjega kola.
Pozdrav.
Ko so stale sokolske čete na trgu jih je pozdravil s slavnostnega odra dr. Vladimir Srnec. starosta mariborskega Sokola. Pozdravil jih je v imenu mariborskega sokolstva in slovenskega prebivalstva, ki je pokazalo, da trdno stoji za sokolsko mislijo. Nato je pozdravil zastopnika re-srenta Aleksandra in zastopnike vlade. Niesrovim pozdravom so sledili viharji navdušenja.
Starosta Sokolske?- saveza SHS doktor Oražen je poudarial naloge in dolžnosti sokolstva v naši mladi državi. Za njim je pvikovnik Bogičevič v imenu prestolonaslednika regenta pozdravil br?.te in sestre. Sokolstvo je r>reds*aviteli njedinienega na-rc:ia Srhov. Hrvatov in Slovencev, eno bo gotovo tudi v bodoče nosite! i naše velike narodne :deie. Podpredsednik Narodnega predstavništva dr. Ribar ie govoril o so-kolštvn kot sograditeHu države. Minister RafcVovič je pozdravil sokolstvo v svojem in v imen>i ministra prosvete. zagotavljajoč sokolstvu podporo in zaščito kot organizaciji, ki širi prosveto in zdravje. Minister dr. Kukovec je govoril o sokolstvu kot
0	nosite! iu demokratizma in napredne misli. Profesor Miši-' ;e pozival na pomoč keroškin bratom. V imenu češke Obce sokolske je načelnik češkega odposlanstva pou.larjal: brez sokolske "ideje ne bi mogel kot sin svobodnega naroda Va« tu pozdravljati kot isjediajeni narod. Vsi govorniki so bili burno sklsmiran:.
Nato je gespr-dična Mera Vrtnikova izročila zastavi mariborskega Sokola rdeč
1	rak z zlatim nap-sem: I. pokrajinski zlet. Maribor 29. 8. 1920. Starosta dr. Sraec se je zahvalil mariborskemu ženstvu za prelepi dar. Vsa velika zbrana množica je zapela naše himne. Bilo je pol 4 popoldne, ko se ie masa razhajala. Maribor je bil poplavljen od sokolstva. Kmalu je vse hitelo na vežbališče. Promet vozov in avtomobilov na Tržaški cesti jc bil kakor na kaki pariški veleulici.
Vsled pomanjkanja časa so se omejile druge slavnesti. Ob 14. uri se je imel izročiti n*raščaju mariborskega Sokola
prapor, ki so ga pripravili Primorci sokolski mladini, da bi si bila svesta svoje velike naloge. Slavnost se ni mogla izvršiti z vso slovesnostjo, kakor je bilo nameravano. Istotako se je banket izvršil v naglici Cas je hitel.
Javna telovadba.
Zakasnela javna vežba se je pričela šel« po 18. uri. Diven je bil pogled na tribun« in na ves ogromni telovadni prostor, na katerega se je vstopilo skozi lepo okrašen portai. Glava pri "glavi se je gnetla nepregledna množica nestrpno pričakujoč po-četka sokolskega nastopa. Na slavnostni tribuni smo opazili zastopnika regenta pu-kovnika Bogičeviča, podpredsednika Nar. predstavništva Riba rja, ministra Kukovcat Rafajloviča, narodne poslance, člane Demokratske Zajednice, min. n. r. dr. Kra-merja, Pečica, dr. Besaroviča, dr. Budi-« savljeviča, Džamenjo, dr. Angjelonoviča, Ribnikarja, dr. Pestotnika, Voglarja in-Kejžaria. poverjenika za pravosodstvo drja. Žerjava, skoraj vsi v kroju, generala Maistra in Pliveliča z velikim številom višjih častnikov, zastopnika mesta Ljubljane dr. Trillerja, starosto Sokolskega Saveza Oražna z dr. Lazo Popovičem in mnogo drugih. Pri vežbah sta sodelovali briljantna Cerinova dravska divizij-ska in izvrstna mariborska železničarska godba. Število gledalcev se ceni na 30.000i
Občinstvo je z burnim vzklikom pozdravilo telovadce, ki so se v mogočnih kolonah vsuii na telovadišče ter po krasnem rajalnem razstopu izvajali rtoffman-nove proste vaje za 1920. Nastopilo je 1184 telovadcev iz vseh krajev države. Gledalci so burno aklamirali vsako posamezno točko.
Opetovane živahne aklamacije je vzbudil nastop vzorne vrste naraščaja iz Kra-pine z redovnimi vajami. Preciznejee vež-be še nismo videli.
Vežbe s cvetnimi loki, ki jih je izvajat ženski naraščaj pod vodstvom s. Cigojeve je očaral z ljubkostjo in lahkoto izvajanja. Odobravanje je bilo veliko in prisrčno.
Ated orodno vajo moškega članstva, h kateri je postavila vsaka župa svoje naj-izvrstnejše telovadce, je polnilo zrak neprestano šumenje in tleskanje vzhičenega občinstva. Težko je reči, v katerem vrstnem redu smemo našteti odlične skupine.;
Bila je prava tekma mišic, elegance, umerjenosti. strumnosti in hladnokrvnosti. Nastopale so skupine iz Beograda, Banja-luke, Bečkereka, Belovara, Celja, Gorenjske, Ljubljane, Maribora, Mostara, Novega mesta, Osjeka. Reke, Sarajeva, Splita, Tuzle in Zagreba.
Makovo — polje: nastop ženskih članic! Oduševlieni pozdravi mladenkam, kt so v prekrasno izvedenem rajalnem nastopu pokrile obširno telovadišče ter izvajale pod vodstvom sestre Cigojeve proste vežbe za letošnji praški zlet Poleg. Murnikovega ..Napreja" je tvoril nastop 964 Sokolic višek cele prireditve.
O Murnikovem „Napreju" smemo reči, da je nedosežen po svoji kompoziciji in po svoji današnji izvedbi. Ko so Sokoli dvignili svojega načelnika na rame je iz desettisoč grl erilo pritrjevanje.
Žal se je med tem mrak spustil na zemljo in izvrstno izvrševane vežbe moš-> kega naraščaja ter krasna Vidmar jeva ..Jugoslavija"' niso mogle več napraviti utiša, ki bi ga zaslužile.
ljudska veselica.
Na lepo razsvetljenem telovadišču se je po telovadbi razvila veselica, ki je pozno noč družila v veselem razpoloženju goste in domačine.
Proti 11. uri je zaigrala znana zagrebška fanfara k odhodu in Sokoli iz Hrvatske so krenili na pot. Ob 12. uri je odpeljal iz Maribora prvi izletniški vlak, kateremu so slediii drugi v kratkih presledkih.
Soliolslega Saveza.
Maribor, SO. avgusta.
Danes dopoldne :'n popoldne se je vršilo v Xarodnem domu ob polno-številni udeležbi zborovanje delegatov Sokolskega Saveza. Starosta, b^at dr. Oračerr je preči tal pozdravne brzojavke ministrskega predsednika dr. Vesniča. ministra za prosveto Pri* bičeriča. ministra vojne in mornarice JoranoKtčc, in generala Rašica. Podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar in minister za socialno politiko dr. Kuicovec sta se osebno udeležila skupščine. Prisotni so bili tudi češki delegati.
Br. dr. Fik!is je v srojein tajniškem poročita poročal zlasti o delovanju za popolno fuzijo poprejšnjih plemenskih Sokolskih organizacij. Iz blagajniškega poročila br. Kajze-lja je razvidno, da je čisto premoženje Slovenske Sok. Zveze v zneska 72.365 K in Hrvatskega Sok. Saveza v znesku 07.748 K prešlo v last; Saveza, čigar premoženje znaša sedaj
\
594.846 K Poročilo o tehničnem 'delovanju je podal načelnik br. Stane Vidmar.
Pri volitvah so bili z vzklikom izvoljeni : dr. Oražr.n starosta, doktor Vladimir Ravn ihar (Ljubljana), dr. Car Lazar ( Zagreb) in dr. Gjuro Panukovič (Beograd) podstaroste, dr. Viktor Murnih načelnik, Viljko sKukec za Slovenijo, Svarcvald za Hrvatsko in Hofrnan za Srbijo pod-načelniki. Člani: Verovšek, Bajželj, dr. Fuchs, Gangl, Kajzelj, dr. Kra-rtter, Švaiger in sestra C igo j, vsi v Ljubljani, Adela Milčinovič (Zagreb), MihajloRodojevič (Beograd). Namesniki: dr. Budisavljevič. Mc-rolt, dr. Bercs, dr. Bohince, S;: '
(Zagreb) in Koslndpfel. Za Člane starešinstva so bili končno še izvol jeni: urednik Sokolskega Glasnika doktor Lazar Popovič (Zagreb), predsednik prosvetnega odseka Ferdo Kovačič (Zagreb) in predsednik odseka za naraščaj Bogimovič.' r-
Nato je bil sprejet predle«, da se osnuje oeško-jugoslavenski Savez.
Sprejeta jo bila tudi resolucija, ki označuje stališče P- 1 V Iva napram Orlom in razmer'- Hokolstva do politike. Tozadevno p ,-v-ilo starešinstva objavljamo nn	" ••*!».
Po slučajnostih je starosta doktor Oražen ob 19. uri zaključil zbo-vanje.
Jugoslovenski Sokolski Savez.
Maribor, 30. avg. Na današnji skupščini delegatov Sokolskega Saveza SHS je bilo sklenjeno, da se savez v bodoče imenuje Jugoslovenski Sokolski Savez. Skupščinarji so pozdravili sklep z oduševljenim odobravanjem.
I
ejo pron
Beograd, 30. avgusta. ,Politika" poroča iz Skoplja, da so po razpo-tedbi došlih ojačenj izvršile naše čete napad na celokupno albansko fronto, med tem ko so že prej odbile vse napade Arnavtov. Pripravljalna akcija za napad se je pričela včeraj zjutraj ter je trajala ves dan. Strahovito delovanje našega topništva in ostalega orožja je zlomilo sovražni odpor ter omogočilo našim četam zavzeti neprijateljsko postopanje t Bušterice in vse postojanke proti Korabu in Desclu, ki jih je imel sovražnik zasedene že izza svojih poslednjih naoadov.
Beograd, 28. avgusta. ,,Politik?." javlja iz Skoplja: Na vsei meji proti Albaniji vlada po svoječasnih napadih na na-
ših položajih pri Defcri in v Kastratih precejšen mir.*Na nekaterih glavnih položajih je došlo do ostrejšega streljanja. Opazil se je prihod novih sovražnih sil in njihovo koncentriranje posebno proti našemu levemu krilu.
Sofija, 28. avgusta. Italijanski agenti zbirajo tukaj Albance ter bolgarske in turške četnike ter jih snubijo za Albanijo. Do sedaj je odpotovalo okoli 2000 teh ljudi na italijanski ladji v Italije.
Strcga. 28. avgusta. Masa Albancev se zbira okoli Cuca.
tibasan, 28. avgusta. Pred dvema dne voma je bilo prepeljano v Tirano orožje in inunicija, ki je došlo z ladjo iz Italije.
Podgorica. 28. avgusta. V Kastratsko Virovo ie prišla majhna italijanska ladja in izkrcala municijo.
Bakar, 28. avgusta. Danes so na Reki z največjo hitrico natovorili z municijo l- parnik ,.Knin", ki je odplul v Sv. Ivan l- M
M sduanskL
Obrat na Poliskem?
niinsku umakniti. Ob tem je bila par-krat v kritičnem položaju. Izgube so bile neizogibne. Bojna moč armado je sreža. Došla so nova ojačenja.
IVioskva, 30. avgusta. Ob železniški progi Bialvsto]£Wolkowi jsk smo mase vojaštva. Znntoa ! osvojili več postaj. Bjeloweš in ne-na p m,r; proti Brest Ti- kaj krajev na oboli bregovih M jaške
Kopenhagen, 30. avgusta. (Izvirno.) Boljševilu poročajo o zmagi nad Poljaki v bližini vzhodnopruske meje.
Rotterdam, 3j0. avgusta. Med Dvinskom in Pskovom koncentrirajo
■Ruši velik1 oiačonia *■.
Novi Slani državnega sveta.
Zagreb, 30. avgusta. Iz Beograda poročajo, da se bo začetkom prihodnjega meseca predložil v parlamentu predlog o popolnitvi nekaterih izpraznjenih mest v državnem svetu da bo mogel reševati administrativne spore in pritožbe proti odločbam oblasti. V državnem svetu se bo popolnih šest mest. Kot kandidati se imenujejo dr. Lujo Vojnovič dr. Žol-
ger m orugi.
Sporazum sirced ra^š kaki in desnaksrati
v
lovskem. Bi'-ša ruska obrambi'« črta j smo zasedli. Naše prodiranje se na-pri Bjclostokn je zopet popravljen n. i daljuje.
V ruskih vrstnh jo mnoco nemških! London, 30. avgusta. Poljsko povoj okov in Lundendorfovih oficirjev, slaništvo navaja o poljski ofenzivi lavinska je zasedena od ruskih čet. j nastopne številke: 107.000 Rusov Moskva, '.'jO. avgusta. Ljudski ko-i ujetih, 50.000 mrtvih ali hudo rani i sar Čičevin je obvestil sovjetska | njenih, 30.000 prešlo na vzhodno znstopnikn TCaftienieva v Londonu ir Prusko.
Nsuen, 30. avgusta. (Izvirno).
".runu.
rasKa ar;
il;
svoje vrestavljanje in
T
pri
p.;5
V
- j ro svoji 7i»flai nad 4. sovjetsko ar-i- i niado so Poljaki zasedli črto Avgu-Ini Ga- stov-Bjalistok. Ruska protiofenziva
Jvoppa da dov
vif.i^ /
k«. Br
l'i-*ijj da jc hi izvcjevala uspehe.! se je pričela sedaj iz Grodna. Ruski Poljska poročila o velikih ruskah iz-j napad je doslej brezuspešen vkljub guhah niso resnična. Ruska armada, močnim ojačenjem. Izjave poljskih se je morala vsled napada pri Novo-1 častnikov so optimistične.
Ruslso-poljska §30-- sanjanja v Risi«
Poznanj, 30. avgusta. Zunan ji minister Sapieha je poslal ljudskemu komisarju Cičerinu brzojavko, v kateri veli, da je treba takoj zameniti kraj za pogajanja, in predlaga Rigo.
Wrangel premagani
Moskva, 30. avgusta. Ljudski komisar Čičerin jc naznanil sovjetskemu zastopniku Kamenjevu v London, da je po ljutih in težavnih bojih zlomljen Wranglov odpor. Sov jetska armada napreduje v Tavriji kakor tudi v Tamanu. Wrangel se je umaknil na Krim. Položaj v Kubanu je popolnoma po volj en.
Nesrečna nemška ne-deila na Koroškem.
Tciikovec, 30. avgusta.
Nemci so sklicali za danes prvi svoj javni shod v coni A. Z njim so hoteli prepričati ententno komisijo in slovensko javnost, da jim je zmaga zagotovljena. Izbrali so za shod najugodnejšo točko, trg Grebinj, nem-^kutarsko trdnjavo severovzhodno od Selikovca, blizu demarkacijske črte. Sam Steinacher, voditelj nemške propagande, je iz Celovca prihitel na shocL Okoli njega se je zbralo do f000 Nemcev. Toda prišli so tudi Slovenci, in sicer do 4000 tako, da bi na shodu imeli predsedništvo. S ivojim sijajnim in discipliniranim iastopom so preprečili nemško zborovanje. Od Nemcev napovedani shod te je razvil v veličastno manifestacijo slovenske misli na Koroškem. Nemci so bili prisiljeni izjaviti, da •e ne upajo na zborovanje. Angleški podpolkovnik Hordern, zastopnik
entente, je nato pozval množice, naj se razidejo. Kljub veliki napetosti in burnemu razpoloženju je poteklo vse brez pomembnejših incidentov. Disciplinirana objektivnost jugoslo-venskoga orožništva in vojaštva jc naredila na zastopnika entente najboljši vtis in brez dvoma mnogo pripomogla do respektiranja jugoslovanske uprave. Značilno je, da so grebinjski nemskutarji še popoldne spravili svojo zastave in slavoloke.
Potek „nemške nedelje'"' v Gre-binju je za našo stvar ogromnega moraličnega pomena.
Nemško izzivanje.
Borovlje, 30 avgusta. Včeraj so Nemci priredili v Borovljah zborovanje. Priprave za to zborovanje so bile velikanske, vendar pa je zelo slabo uspelo. Udeležencev je bilo približno 1500, od teh 1000 Nemcev. Naši se shoda niso udeležili.
Ljubljana, 30. avgusta. Iz Celovca poročajo: Dne 2S. t. m. ob 20.45 jc bilo oddanih iz vasi Seraj, približno 500 korakov od demarkacijske črte, v smeri proti Hraščam 25 strelov, ki so bili namer j eni proti naši orož-niški patroli.
Ministrski svet.
Beograd, 30. avgusta. Pod predsedstvom regenta Aleksandra je bila danes ministrska seja na dvoru. Trajala j od desetih do trinajstih popoldne. Razpravljali so o zunanjem in notranjem položaju države ter se je tudi redigirala izjava vlade, ki jo bo podal ministrski predsednik v imenu kabineta na jutrajšnji §eji narodnega predstavništva. Kaahfe-.*
Beograd, -30. avgusta. Za slučaj novih voiitev so sklenili demokrati in radikalci postaviti skupno listo. Sporazum je dosežen tako, da bo kan didat za predsednika nove občinske uprave radikalec, za podpredsednika pa demokrat. Predsednik naj bi bil iz srede sedanjega odbora. Določila tega sporazuma bodo v torek predložena strankinim odborom ter se bo ob tej priliki tudi razpravljalo o kandidaturi oseb, ki pridejo v po-štev.
Bsprememfea v ved stvu radikaSne stranke
Zagreb, 30. avgusta. „Novosti' poročajo iz Beograda: Radikalci delajo velike priprave za zborovanje svoje stranke. Pričakuje se, da bo g. Nikola,Pasič postal šef stranke, kateri posel je do sedaj opravljal g. Stojan Protič.
Regent v Sosni in Hercegovini.
Beograd, 29. avgusta. Regent bo služ beno obiskal Bosno in Hercegovino v drugi polovici septembra. — Prebivalstvo Mostarja in okolice ie pripravilo za dar regentu ob priliki njegovega poseta dragoceno sabljo iz 2lata in srebra ter okrašeno z diamanti. Na nožnici so vrezana mesta velikih zmag pod vodstvom regen-tovim, na ročaju pa je napis v cirilici: ..Kraljeviču n^-lednibu", dalje pa v latinici „Verna i..>cegovina".
Kasen ^dajalcem domovine.
Zagreb, 30. avgusta. Akademični senat zagrebškega vseučilišča je sklenil, da se odvzame doktorat narodnim izdajalcem fraokovcem Ivi Franku, Vladimiru Sachsu in Emanuelu Gagliardiju, ker se nahajajo v tuji službi in delajo z onimi našimi ne-prijatelji, ki nam odvzemajo našo zemljo in podjarmljajo ter mučijo naš narod.
Zborovanje naprednega dijaštva.
Maribor, 30. avg. (Izvirno.) Dopoldne in popoldne se je vršilo zborovanje naprednega dijaštva, katerega so se udeležili člani akad. društev „Jadran" (Ljubljana), .Jugoslavija" (Zagreb), „Tri-glav" (Zagreb), „Klub naprednih akademikov" v Mariboru, „Jugosl. akad. klub Jurislav Janušič" (Reka) in društvo naprednih srednješolcev „Preporod". Zborovanje je pozdravil „Klub demokratskih študentov" iz Beograda. Po dveh referatih o sokolstvu in inteligenci in orijenta-ciji jugoslovanske mladine, se je vršil oogovor o sokolskem delu med dijaštvom. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec in poverjenik za pravosodje dr. Žerjav sta osebno pozdravila zborovalce.
Masar?k — častni doktor zagrebškega vseušifiišča.
Zagreb, 30. avgusta. Ban je odobril sklep akademskega senata zagrebškega vseučilišča, s katerim se predsednik češkoslovaške republike dr. Tamo Masarvk imenuje za častnega doktorja filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča.
Kučensštvo naših 6!&a$3i v reških temnicah.
Zagreb, 30. avgusta. O groznih razmeraii v reških zaporih, kamor zapirajo D: Annunzijeve oblasti naše nedolžne ljudi, pripoveduje neka uradno zabeležena izpoved: Postopanje v reških ječah z našimi aretiranimi ljudmi je več kot nečloveško. Italijani jim ne dovoljujejo, da bi dobivali hrano od doma. Ujetniki umirajo od gladu. Udomačeno je v ječah tudi pretepanje. K a j pogosteje uporabljejo v ta namen železne palice. Nc mine dan, da ne bi koga morali odpeljati v bolnišnico. Nihče se ne kliče na odgovor. Naši ljudje so zaprti v mračnih temnicah, ki se nahajajo dva metra pod zemljo^ in so polne blata in nesnage. O higijeni ni niti govora, in n.orajo ujetniki opravljati svoje potrebe na tla v temnicah samih. Kadar dele „hrano", se dele tudi batine z vdovskimi žilami. Mnogi so izginili iz ječ brez sledu. Na desetine naših ljudi je našlo v teh ječah smrt radi pretepanja in slads«	~r
Komunistični shodi v Beogradu in Zagretem
Beograd, 30. avgusta. V . znak
jaeograu, ju. avgu^ud. v „ /.un* < iae ro; prciesta, da se komunistom ni dovo- j plioe. lilo prevzeti občinsko upravo, se je včeraj vršil velik komunističen shod pred Delavskim domom Po zborovanju so orožniki zbcrovalcem za-branili prehod na Terazijo. Incidentov ni bilo nobenih.
Zrgreb, 30. avgusta. Včeraj je bilo tu zborovanje komunistov, ki so se izjavili za levičarje. Sklenili so, da zahtevajo cd komunističnega krila dr. Radoševiča izročitev blagajn. Skupščina je bila zelo živahna.
i:ik .\3ek~s«i»cler" mudil v SW<vplj&,-Njegov tamošaji boiavek je bil v«-
ja^kega značaja. Prihodnje dni od-regen^ v ličku južno srbske lo-
tefnipjBniB radi jugosloT.-
s
Pariz, 30. av^ista. (Izvirno.) „Agenc3 Ceiurak' I-Iclair ugotavlja, da v Franciji z ustanovitvijo česko-jugoslovanske dvozveze nikakor niso zadovoljni, čaš da je naperjena proti Poljski in Ojrrski in da ogroža tudi Rumunijo. Ta dv< reza je bila iz-najdena v trenutku poljskih porazov in naj bi izvrševala pritisk na Ogrsko. V interesu Francije nikakor ni uničenje Ogrske. Češko-jugoslovanska dvozveza ni pripravna za vzdrževanje miru v srednji Evropi, posebno ker so v Pragi in Beogradu hahajo, da bodo pridobili zase tudi Dunaj.
iespjsi;® občino.
Beograd. 28. avgusta. Mestni predsednik in podpredsednik (stare uprave) sta dala svojo ostavko. Med demokrati in radikalci je načeloma dosežen sporarzum radi rekonstrukcije mestne uprave. Podrobnosti sporazuma: se ugotove v nedeljo pred-poldne na skupni konferenci, na kateri zastopata demokrate Kumanudi in Savčič, radikalce pa Odavič in Karajovanovič.
$ngEeška municifa za Madžare!
Praga, 30. avgusta. (Izvirno.) ..Zeme" poroča, da so bili na donavski poti preko Bratislave ugotovljeni veliki ladijski transporti angleške municijo za Odrsko, ki zo bili deklarirani kot živila in mast. Med drugim je došlo 6000 parov vojaških čevljev.
Zli
m
Beograd, 28. avgusta. (Izvirno). ^5red par dnevi se je prestolonasled-
Beograd 30. svg. Ker Bosna :n Hercegovina sploh nimsie organiziranili obdn (r?.7en v mestih), jc notranji minister odredil, da se formacija obda čini prej iz-vrfi. Raoiiia :e, d?, bodo v 2 <!o 3 mesecih tudi v Bosni in Hercegovini fornii-rsne občine, nakar sn bo uvedel moderen občinski volilni ret! ter razpisale občinske volitve.
Beograd. 30. avgusta. Finančni minister je odredil, da se vsa žetev z državnih posestev proda naravnost vojnemu ministra in ne na javnih dražbah. Vcjno ministrstvo bo dobilo žito no c;nah, kakor so v prometu.
Praga, 30. avgusta. (Izvirno.) Vzhodno gališka sovjeiska republika se je po kratkodnevnem obstanku razšla. Predsednik te sovjetske republike se nahaja na češkoslovaškem ozemlju.
Pariz, 29. avgusta. Kardinal Amette je umrl.
Trst, 28. avg. Italijani so ustanovili „Središnji urad" za nove province. Pod temi novimi provincami razumejo tudi naše zasedeno ozemlje, čeprav nimajo po mednarodnem pravu do njega nobene pravice, marveč so je samo zasedli v imenu entente. Zadarski župan Ziliotto je že brzojavil comendatorju Salati „v imenu Dalmacije", da hoče ta dežela biti združena s svojimi sestrami v isti usodi.
Trst, 28. avgusta. V nedeljo zjutraj ob 8. uri zjutraj se vrne iz Albanije v Trst brigada Piacenza. Razdelili jo bodo na Opčino in v Bazovico.
Strajk na južni železnici?
Južna železnica je izjavila, da s 1. septembrom najbrže ne bo mogla izplačati plač in mezd svojim uslu-1 žbenceiu, in sicer zato, ker ji uprava državnih železnic ne vrne dolgovanih 20 milijonov kron in tudi ne poravna računov za izvršena popravila v znesku 30 milijonov kron. „Zveza jugoslovanskih železničarjev je zato poslala ministru taobracaja ostro pasmo, v katerem ga opozarja na opa-sne posledice tega stanja. V železni-carskih krogih se govori, da bo izbruhnil 1. septembra štrajk, de Južna železnica ne bo izplačala mezd in plač. Z druge strani se čuje, da Južna železnica sama pritiska na štrajk, da bi tako dobila sredstva močnejše prezije v svoje roke. Na ministrstvu saobracaja je, da zaščiti tako obče prometne, kakor tudi interese uslu-žbenstva Južne železnice.
*	Tobakame in drvge prodajalne, ki še ne prejemajo ,Jutra", a bi ga hotele prodajati, prosimo, da javijo svoje naročilo upravništvu ,.Jutra" v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Istota-ko pro*'.mo prijatelje, da nam sporo-če, v kateri prodajalni bi še bilo potrebno, da se prodaja „Jutro".
.* Poštne položnice priložimo listu šele v prihodnjih dneh.
*	Izprcmcinbe v deželni vladi. Glasom brzojavnega obvestila ministra za notranje posle z dne 2S. t m., jo poverjenik za notranje zadeve pri deželni vladi, Bogumil Remec razrešen dolžnosti: dr. Leonid Pitamič je postavljen za vodjo poverjeništva za notranje zadeve.
*	Povratek iz Maribora. Minister Cukovec in Rafajlovič ter podpredsednik Ribar so se danes popoldne vrnili iz Maribora v Beograd. Z istim vlakom so odpotovali sokolski delegati.
Nov demokratski list. V šabcu je začel izhajati nov list „Podrinski Demo-kratija" kot glasilo demokratske stranke v Podrinju.
*	Finančni minister pride v Ljub-jano. Finančni minister g. Kosta Stojanovic je v spremstvu načelnika glavnega državnega računovodstva odpotoval v soboto v Zagreb in v Ljubljano. Njegovo potovanje je v zvezi z uvedenjem kontrolo dohodkov in stroškov pri pokrajinskih vladah.
' Dr. Hinko Krizman, minister za agrarno reformo, je okreval in zopet opravlja svoje posle v ministrstvu.
*	Dr. Otokar Kybar, ki je bil nedavno imenovan za člana reparacij-ske komisije na Dunaju, ne bo iz nujnih zasebnih razlogov opravljal te službe, a prevzame drugo važno mesto na Dunaju.
' Velik uradniški ukaz. Podpisan je ukaz o imenovanju, odnosno napredovanju nad 500 finančnih in davčnih uradnikov.
*	Kongres načelnikov slovenskih zadrug in društev. Kakor se nam poroča, se x zmislu boroveljskega sklepa^
z dne 18. julija t. 1. vrši dne 5. sep--tembra v veliki dvorani Narodnega doma v Celju kongres načelnikov vseh slovenskih obrtnih zadrug in društev. Dnevni red: 1. Reorganizacija obrtnih zadrug in obrtnih društev. 2. Organizacija obrtnih kreditnih zavodov. 3. Organizacija obrtnik nakupovalnih in prodajnih zadrug. 4. Obrtno šolstvo.. 5. Obrtno časopisje. 6. Socialne naprave. 7. Trgovska in obrtna zbornica. S. Carina, uvoz in izvoz. 9. Ovire v tuzemskem prometu. 10. Šumar-stvo. 11. Delavni čas. 12. Slučajnosti. Namen sestanka je, izenačiti pojme v najvažnejših obrtnih vprašan j a h, ustvariti enotne smernice za bodoče delo in posvetovati se o aktualnih obrtnih zadevah. Sklepi kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije v Sloveniji. — Prijave za -Irupni obed ali prenočišče do 31. avgusta Občesloveruskemu ( obrtnemu društvu v Celju.
*	Način glasovanja prilikom plebiscita. Plebiscitna komisija na Koroškem stoji na stališču, da se za ljudsko glasovanje dne 10. oktobra opusti do sedaj navadni način glasovanja, a da se uvede glasovanje na ta-le način: glasovalni lokal sestoji iz dveh sob, glasovalec stopi najprej v prvo soba, kjer se nahajajo bele in zelene karte, izbere si eno — ena znači Jugoslavijo, druga Avstrijo. Barve še niso določene — da jo v kuverto, stopi v drugo sobo, kjer odda glasovnico komisiji, ki sestoji iz treh naših in treh nemških predstavnikov pod predsedstvom enegai zastopnika entente. Ta način glasovanja sicer še ni definitiven, a v naših krogih prevladuje mnenje, da se opusti vsako uvajanje novotarij, temveč da se pusti ljudstvo glasovati tako, kakor jo naučno glasovati že toliko let	y.
*	Odvetniška vest. Dr. Juro Jan, dosle j odvetnik v. Trstu, je vpisan r.
odvetniški Imenik' za Slovenijo in se naseli v Pliberku na Koroškem, kjer je bilo po tragični smrti d rja. V. Su-Enika prazno odvetniško mesto.
*	Sokolski izletniki v Dravski dolini Danes zjutraj so se sokolski izletniki od peljali iz Maribora v Falo. da si ogledajo ■tamošnjo elektrarno. Ogledali so si tudi tvora i ce za karbid, dušik in vžigalice « Rušah.
*	Zanimiva karakteristika. Eim
dri ,,Messaggero'; prinaša v prevodu članek „Amibieija in denar"', ki ga je napisal v zagrebškem ^Hrvatu' rajedničar pater Kerubin Šegvič; a ,.Mesaa£rgero" predstavlja goepodina Šegviča takole italijanski javnosti ,.To je oni Šegvič, poslanec narodnega predstavništva v Beogradu, ki je iz Splita večkrat prihajal na naš šta-cijski brod Puglia. da iznese pojedi ne svojo misli o avtonomiji Dalmacije . .
*	Državni koledar. Kakor prejšnja leta, tako se je tudi za letošnje !eto začelo zbirati gradivo za sestavo velikega državnega koledarja za prihodnje leto.
*	Griža v Ljubnem v Savinjski dolini razsaja tako strašno, da leži večkrat po 3 do 5 oseb na mrtvaškem odru. Ljudstvo je nevedno in si ne zna pomagati. Zdravnik je oddaljen 15 km, politične oblasti pa ne ukrenejo ničesar proti razširjenju te kuge.
" Osebne vesti iz Celja. Za priiuarija kirurgičnega oddelka celjske bolnišnice je imenovan dr. Steirifelser, ki nastopi svoje mesto prve dni septembra Dosedanji pri-marij dr. Jesenko namerava skupno z doktor Negrijem ustanoviti lasten sanatorij v Celju. Za sekundarija na medicinskem oddelku celjske bolnišnice je imenovan doktor Janko Rak iz Loč pri Konjicah.
. * Kapucinski most v Celju je v takem stanju, da ga lahko prva povodenj odnese. Skrajni čas je že, da prične celjska občina skupno s prizadetimi činitelji misliti na zgradbo novega že projektiranega mostu čez Savinjo.
*	Načelnik gornjegrzdskega okraj nega zastopa župnik Decorti iz Ljubnega in odbornik župnik Ferme iz Nove Štifte sta se najbrže zbala odgovornosti za svoje lahkomiselno gospodarstvo v okrajnem zastopu in sta odstopila. Za novega načelnika je bil izvoljen Martin Zidar, pristal demokratske stranke, veleposestnik in poštar v Šmartnem ob Dreti.
*	Dravinjska doklada uradni' štvn. Finančno ministrstvo je odredilo, da se 25 % draginjska doklada za september izplača vsem državnim uslužbencem ravno tako kakor v mesecu avgustu brez kak?, izpremembe.
*	Pomoč igralcem tržaškega gledališča. Udruženje gledaliških igralcev kraljevine SHS je prosilo ministrstvo prosve-te pomoči za člane slovenskega gledališča v Trstu, ki so ostali vsled italijanskega barbarstva v Trstu brez strehe. Istočasno ie Udruženje zaprosilo ministrstvo za posredovanje pri gledaliških ravnateljstvih v v Ljubljani in Mariboru, da angažujejo ie brezposelne igralce.
*	K nočnpmn vlomu v dramsko gledališče se nam iz občinstva, poroča, da pripada zasluga, da vlomilci niso naredili gledališču velike škode, nočnemu čuvaju 1'ortunu. ki je pravočasno zapazil vlomilce in sam nastopil proti istim, ki so bili oboroženi ter jih pregnal. Za take slučaje vestnega vršenja dolžnosti bi bile primerne nagrade.
*	Zaplenjeni tisočaki s ]x>tvorje-nimi žigi se po naredbi finančnega ministra vrnejo, in sicer siromašnej-šim v celi svoti. bankam in bogatejšim slojem pa le deloma. •
*	Velika tatvina dolarjev. Iz Se-tniča nam javljajo, da je v bližnji vasi Brezje pri čermošnjieak izmaknil I71etni dečko A. S. svojemu brata Nandetu, k se je bil povrnil iz Amerike, JfiO amerihanshih dolarjev '(to je sedaj ca. 400.000 kron) ter neznano kam izginil..
*	Novo polje za protiverižniški urad. Na ovadbo nekega društva se je centralni urad zoper rerižnike in navijalce cen začel zanimati za račune nekaterih obrtnikov. Tako je te dni obsodil kovača J. S., ker je za okovanje vozička računal zelo pretirano ceno, na 8C0 K in en teden dni zapora zaradi prekoračenja cen.
*	Bitka med Rnsi v Tržiču. Sinoči se je vračalo več fantov domov iz gostilne <r Tržiču pri Strugaii-Podtabor. Ker so imeli s faiftini iz P od tabora neki star dolg za poravnati, so napadli Podtaborčaue. Vnela se je bitka s kamenjem, koli in noži. Najbolj sta jo skupila brata Anton in Alojzij Rus iz Podtabora. Anton je dobil rano z nožem v desno stegno, Alojzij pa v levo prsno stran. Obklal je oba Rusa tretji Rus Josip, p. d. Kranjščev iz Kolenče vasi pri Strugah. Orožniki so ga odpeljali v Ribnico, težko ranjena brata pa so motali oddati v občo bolnico.	j
? Komarjeva nedelja v šiški. Kakor običajno, so tudi letošnjo komarjevo nedeljo v Spodnji Šiški praznovali v veselju in gostovanju. V neki gostilni so prazno-valci, vneti „komarji" pozno v noč sedeli pri vinski kapljici. Kar stopi v gostilniško sobo srednjevelika, suhljata postava z dolgim obrazom ter jim uradno jasno naznani: ,.Policijska ura V imenu postave ven!" Komarjem pa ta uradna intervencija ni bila povšeči in so gospoda silno opikali ter ga končno vrgli ven. Bil je uradnik deželne vlade, ki je obenem vnet pristaš Svete vojske in posluje v oddelku stičnega imena.
*	Aretacije in odgoni. Po ljubljanskih nlicah se tupatam pojavi originalen vojai
blaznik, Znan pod imenom Jože. ^e fo voj ni nesrečnik Jože Peček, doma iz Pod peči pri Tomišlju. Policija ga je včeraj zopet aretirala in odgnala. Jože nikdar ne ugo-varja visokim odredbam policijskega ravnateljstva, mirao gre zopet na" dom. Včeraj pa je začel godrnjati, rekoč: ,.V Pod pjc ne grem, tam so volkovi." — Policija je aretirala in odgnala iz Ljubljane več tajnih prostitutk in vlačugaric. Nekatere pa je oddala sodišču. Med njimi so zanimivi slučaji vojne morale.
*	Nočni napad iz zasede. Ko se je vračal včeraj zjutraj ob dveh Franc Tome s prijateljem iz Sostrega domov v Zgornji Kašelj pri D. M. v Poiju, začelo se je V bližini Sostrega na njiju streljati. Padlo je najmanj 15 strelov; pri tem je bil Franc Tome zadet v desno ključnico in desno stran trebuha. Ko je padel in zaklicali ..Jaz imam že dosti"', je nehalo streljanje. Njegov prijatelj, ki je pobegnil, se je zopet vrnil in spravil Tometa na varno. Ko je dvignil Tometa, je zopet padlo kakih 5 strelov, ki pa k sreči ntso zadeli cilja. Značilno pri vsem tem je, da jc bil Tome v treh tednih že drugič napaden. Komaj so se mu zadnje poškodbe na glavi nekoliko zacelile, so ga sedaj zopet napadli. Kakor se da iz projektilov posneti, so streljali z vojaškimi puškami, in so krogle, da bi bolje učinkovale, na-rezali kakor duni-dum krogle. Nevarno ranjen Tonse se je moral podati v bolnico. Zadnji čas bi že bil, da vlada malo po .sveti v razmere, katere vladajo okoli Vevč in D. M. v Polju, kjer so ropi in napadi na dnevnem redu.
*	Danes se vse krade. Po Ljubljani se zadnje ča3e dogajajo nenavadne tatvine. Kdaj je prišlo preje tatovom na um, da bi kradli cement, stare cunjo in stare čevlje i Stavbeniku Andreju Černetu so ukradli neznani tatovi tri vreče cementa v vrednosti 400 K. — Dalje se v okolici pojavljajo tatvine krompirja po njivah. Ponoči prirejajo nekateri cele ekspodicije na .l jubl jansko polje, kjer kradejo krompir. Policija je več takih oseb zalotila. — Xa pokopališču pri Sv. Križu pa je začela neznana roka odnašati nagrobnt. plošče.
*	Nezgode. Strašček Franc je stal soboto na glavnem kolodvoru m gledal odhajajoče Sokole. Naenkrat pa se mu je stemnilo pred očmi in se je nezavesten zgrudil na tla Pri padcu se je poškodoval na glavi. Po odredbi došlega zdravnika so ga odpeljali v bolnico. — Bregar Alojziji. delavki v pretnogokopu v Zagorju, ie na potu k svojim starišem v Mošenik pri St. Lambertu spodrsnilo, padla je po pecevju v globočino in si zlomila desno roko. — Kržan Marija, perica iz Ljubljane, Vegova ulica 6, se je peljala z bratom domov. Konj se je splašil, Kržanova je med dirjanjem skočila z voza in je pri tem tako nesrečno padla, da si je strla desno roko in se tudi na glavi močno poškodovala
Iz uradnih listom
: Odlikovanja. Z redom Svetega Save prvega razreda so odlikovani: dr. Miroslav Spalajkovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister prvega razreda v Rimu: Tihomir A. PopovU, izredni poslanik in pooblaščeni minister drugega razreda na Dunaju: Ivan Hribar, izredni poslanik iu pooblaščeni minister drugega razreda v Pragi
: Premembe v deželni vladi za Slovenijo. ,,Službene Novine" javljajo, da je poverjenik za pravosodje pri deželni vladi v Ljubljani Josip ton razrešen od njegove dolžnosti poverjenika pri tej vladi in je stavljen na razpolago.* Za poverjenika za pravosodje je imenovan dr. Gregor Žerjar.
S
Pred ljubljanskim deželnim kot porotnim sodiščem so se včeraj, v ponedeljek, dopoldne pričele porotne razprave. Po doslej razpisanih razpravah bo porotno zasedanje trajalo 14 dni. Na razpravnem programu so izključno skoro same tatvine. Pred poroto pride nad 50 tatov, ki so posamezno ali v večjih tatinskih družben izvršili razue tatvine in vlome.
Včeraj je bila pred poroto tatvina volov ob aemarkaciiski črti. Dokler je bila kurz-diferenca med našo krono in liro zelo velika. so biie tatvine volov ob črti zelo številne, kajti tatovi, običajno profesionalni tihotapci, so zaslužili tekem par dni težke tisočake. Meseca februarja letošnjega leta je kočarice sin Jože Habe. katerega koča stoji tostran tik demark arije v bližini Črnega vrha nad Idrijo, skupno z dvema drugima tihotapcema "ukradel posestniku Francetu Mescu v Zaplani par volov vrednih 24.000 K. Vole so srečno pognali preko meje ter jih prodali nekemu mešetarju za 3550 lir. Mešetar pa takoj dalje za 5600 lir. Jože Habe je bil zaradi hudodelstva tatvine obsojen na petnajst mesecev težke ječe.
Nevaren tat. Druga porotna razprava je bila proti livarju Filipu Kirchbaumer-iu iz štori j pri Celju. Kirchbaumer je tekom enega leta izvedel več tatvin ter je ime! srečo, da ga dolgo ni prijela roka pravice. Doslej je bil še nekaznovan. Je eleganten, živahen mladenič, govoreč najlepšo književno slovenščino s ciničnim naglasom. Najprej je ukradel na zagrebškem kolodvoru košaro dragocenih kož, vrednih 175.000 K. Na zagrebški policiji se je znal izmuzati ter je pobegnil v Slovenijo. Na Vrhniki je bival. V vasi Mali Ligojni je v gostilni Marije Baj-tove ukradel fantu Antonu Gutniku 4100 kron. Z Vrhnike jo je popihal v Maribor, kjer je zapravil ukradeni denar. Živel je zelo potratno, dnevno je potrošil 200 do 300 K. Ko je denar zapravil, je kradel po Mariboru koles«. Izvršil je pet tatvin. Slednjič ga je mariborska policija zasledila in aretirala Ljubljasko porotno sodišče ga je obadih na p^tjet težke ječe.
Izpnreiiiiia y trgovini u tujo valiito.
Beoqrad, 27. avgu.^a. » * ■
V Beogradu so se ta teden »estali zastopniki indujrije iy trgovine, ila č zreče j o svoje mnenje o smeri, ki naj jo zavzame naša devizna politika. Pogrešali smo zastopnike konzu-menta. Do sedaj je moral vsakdo, ki je kaj izvozil, izročiti tu jo, ..zdravo" valuto devizni centrali v Beogradu in ta centrala jo je predala finančnemu ministrstvu. Kdor pa je hotel dobiti od finančnega ministrstva tujo valuto za uvoz blaga v Jugoslavijo, se je moral obrniti nanj. Seveda, vse prošnje niso bile uslišane. Posebno trgovci iz naših krajev so dobili jako malo tuje valute. Priznati pa moramo da je minister Stojanovič tekom meseca junija in julija jako spretno operiral s tujo valuto na beograjski borzi. Videli smo, da je krona, oziroma dinar znatno poskočil, oziroma da je inozemski denar padel. Lira je notirala v Zagrebu meseca maja t L 780, julija pa samo nekaj cez 400 K, dolar 150, oziroma 70 K itd. Finančni ^linister je namreč namenoma prodajal tujo valuto tako po ceni; saj državo ni stala ta operacija ničesar, ker se je plačala izvozničarjem, ki so zalagali finančnega ministra, ravno tako nizka cena.
Dobra stran te manipulacije je bila torej ta, da je vrednost našega denarja tako poskočila. Takoj pa, lio je ustavil finančni minister prodajo tuje valute, so zaceli skakati kurzi inozemskih valut. Od dne 5. avgusta dalje, to je od dneva, ko je prenehala borzna intervencija finančnega ministra, je šlo z našo moneto navzdol.
Pretočenega tedna — kakor že omenjeno — so se zastopniki indu-strijoev in trgovcev setali ter postavili v bistvu sledeče smernice za valutno trgovino:
1.)	Devizna centrala naj se vkrnf .
2.)	Izvozničar naj izroči So odstotkov vrednosti- izvoznega blaga v tuji, zdravi valuti finančnemu■ ministrstvu. Ostalih 65 odstotkov pa. izroči poljubni banki po dnevnem kur-zu. Te banke pa morajo prodati tujo vabi to (tudi po dnevnem kurzupri-ševši samo bančno provizijo) -trgovcem za nvoz. Določena je tudi kontrola nad bankami.
Te določbo bi bile simpatične, ako jo kontrola nad bankami efektivna iu ako ne bo v interesu bank, da pade vredno«t našega denarja. Pomisliti je treba tudi na okolnost. da so zagrebško banke, sindicirane v Sav-ezu jaijčnilj zavoda, in ker bo njih nastop enoten, bodo skoro samovoljno določevale kurze. I\ a ugodnem kurzu našega denarja pa niso interes i rane samo banko, ampak v prvi vrsti kon-zumonti, ker bxlo tem dražje kupovali obleko, perilo, kolonialno blago itd., čim slabše bo stala naša valuta. Žalibog, da niso imeli konzument-i prilike izreči svoje mnenje o tej ažni zadevi.
*
= Socialistična banka v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Nakupovalni zadrugi, Konzum- ! nemu društvu za Slovenijo iu drugom v j Ljubljani ustanovitev delniške dražbe pod i
vanfki Ekonomista" ceni letošnji! zaradi velike konkurence zeoraj ome-čcšpljcv pridelek v Slavoniji v; 1-o- »jenih držav znižati
sni na približno polovico leta 1918. Nove cene se ne dajo še točno določiti, že zaradi splošno nejasnega položaja na tržiščih. Vsekakor bodo cene našim čeepljeviui izdelkom za izvoz povoljnejše, kakor cene inozemskih produktov, zlasti zaradi tega, ker pridejo naši izdelki že po-četkom meseca novembra na trg.
= Hrastove doge. Neka draždan-ska firma potrebuje za 10 milijonov francoskih frankov hrastovih dog daljave čez 100, širine čez 10, debelosti čez 20 cm in to franko ladja Trst. Interoeentje naj se obrnejo na trgovsko zbornico v Sarajevu.
= Južna železnica hoče zahtevati pri vsaki pošiljatvi plačilo prevoznine vnaprej. To prakso hoče uvesti že s I. septembrom 1.1. Odredba pa je nezakonita, ker železniški obratni pravilnik more iz-premeniti samo ministrstvo saobračaja. Železnica se postavlja v tem slučaju v pozo zakonodajalca, oziroma ne priznava državne moči nad seboj. Južna železnica trdi, da ji državne železnice dolgujejo večje vsote in da mora le zaradi tega zahtevati plačilo tovornine vnaprej. To pravno vprašaje naj rešita obe železniški upravi med seboj, nikakor pa se ne sme ovirati na ta način tovorni promet, ki je že itak od raznih strani ogrožen. Južna železnica vodi račune na Dunaju in ml nimamo vpogleda v računovodstvo. Trdi se od merodajnih faktorjev, da so proge Južne železnice na jugoslovanskem ozemlju aktivne, medtem ko so proge v Avstriji močno pasivne. Naš denar se torej uporablja, da se krije primanjkljaj v Avstriji Južna železnica se nima torej ničesar pritožiti čez Jugoslavijo in da ji državne železnice nekaj dolgujejo, ne sme zaradi tega kršiti zakonov. Dobro bi bilo, da bi vsak prevoznik, ki bo zavrnjen, ako ne plača prevoznine vnaprej, nastopil tožbe« o pot.
Oficijefrio javlja dopisni urad: Obratno ravnateljstvo Južne železnice javlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker je državna železnica poravnala le del svojega dolga, je Jnžna železnica odredil*, da stopi frankaturna obveznost in ukinjeni? predujmov pri povzetjih in pošiljkah na postajah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 15.septembra t.!, v veljavo. (LDU.)
= Določbe glede izvoza. Z ozirom na nejasnosti glede izvoza podajamo sledeoc pojasnilo: Načc'ema je izvoz vsega blaga dovoljen. Zabranjcn pa je v smishi či. 2. narerlhr od JO.avgusta 1920. izvo" sledečih predmetov: 1.) ove.s; 2.) konji in kobile. raren starih preko 16 let. Jzvoz teh (nad 16 let starih) konj se mera vršiti samo preko štirih sledečih carinaren: Gjevgielija, Subotica, Spil je in Koprivnica. Na teh carinarnicah pregleda ži-vinozdravntk živino in potrdi na carinski deklaraciji, da so konji '.tari nad 16 let.
3.)	Goveda, izvzemši vole nad 10 let, pitani voli. Formalnosti glede izvoza teh volov so iste kakor pri konjih nad 16 let.
4.)	Ovce; 5.) volna in volneni izdelki, izvzemši preproge; 6.) goveje, telečje, bivolove, konjske in oslovske kože ter njih izdelki; 7.) ovsena moka; 8.) sladkor; 9.) premog; 10.) mineralna olja; II.) kristalna voda, pečena, kanstična voda, natrijev hidrat in natrijev bibarbonai; 12.) zlato in srebro ter izdelki; 13.) staro iu sirovo železo, navadno jekio v paiicah in pciuprcdelsno, izvzemši hladno valjano obnočasto železo. Vsi drugi predmeti, ki niso tu našteti, se smejo izvažati. Samo glede pšenice, oziroma pšenične moke velja omejitev, da se sme izvoziti do 15.000 vagonov. Potrebno je uaglasiti. da je sedaj dovoljen izvoz tudi v Madžarsko, !:i je bil doslej prepovedan. Izvozna carina se plača pri glavnih carinarnicah, in sicer v •Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Boh. Bistrici, Zihpoiju. Borovnici in Celju. Valuta se osigura pri delegacijah ministra financ ali pa v Beogradu "pri devizni centrali.
= Železniška ?.vm iicograd-
<irzav znižati cene. taKo jc padel strandart-produkt, železo v palicah, za oG0 mark, srednja in fina pločevina za približno 700 mark za ; t-ono. — V Angliji je potreba po že-k-zuih fabrikatih še tako velika, da so cene šle samo za spoznanje 'navzdol. Produkcija ni dosegla še niti SO % one iz mirnega časa. — Iz Amerike poročajo o nadprodukeiji. Pri tej presoji se ozirajo najprej na ame-rikanski jekleni trust, ki ima v svojih rokah 35 do 40% vse amriške produkcije. Produkciji sirovega železa v Zedinjenih državah Severne Amerike je znašala v prvih šestih mesecih t.l. 18,436.000 ton, to je 2,158.000 ton več kakor o istem času pretečenega leta.
—	Železnica Maribor-Mnrska So-hotica. Zborovanje interesentov za gradnjo te železnice se bo vtŠIo dne 26. septembra L1. pri Sv. Lenartu v gostilni „pri Ar nožu'' ob 11. uri dopoldne in ne dne 9. septembra kakor je bilo popre j pomotoma javljeno.
= Ponudba sladkorja in riža. Jugoslovanska trgovska agencija v Londonu je prejela ponudbo za sledeče vrste blaga: 32.000 ton belega kristalnega Java-slad-korja 98/09 ,.Poloriration" franko ladja Solun ali Trst po ceni L 112,0 0; nadalje 5000 ton „Saigon"-riža št. 1 po ceni L 47,0-0 za tono in 3000 ton ..Saigon"-riža št. 2 po ceni L 50,0-0 za tono. Cene riža so franko ladja Solun ali Trst. Plača se v angleškem denarju takoj pri naročilu.
= Valute na zagrebški borzi. Dne 30. avgusta 1.1. ie tu ja valuta" še precej poskočila: Dolarji o<l llf> na 113, lira od 540 na 5G0 in avstrijska krona, od na. 45. Tendenca na borzi ni bila enotna. so nekatere valute, posebno angleški funti padli od 400 »ta. 3*0. Kurzi so sledeči: avstrijska krona 45, češkoslovaška krona I!'-« do J98. lira 560, marka 232 do '2-ii, dolar 115. angleški funti 3*0. .francoski franki 800 do 810, švicarski franki '750, loj 345 do 260 jugoslovanskih kron.
—	Valute na borzi v Curiliu so s? dne 30. avgusta 1.1. le malo iz-premeniti! napram zadnjemu noti-ranju. JN asa. krona, jo par- padla od 5'80 na fc50. Kurzi so sledeči: avstrijska krona 2*80. eoskos-lovaska krona 10"20, lira 2-8-20, marka J 2-30,-dolar 608. angleški funt 21-70, francoski frank 12'tO. dinar 22, jugoslovanska krona 5*50, ogrska krona 2-00.
= Valute na dunajski borzi sa
nekaj malega padle, ker se je pv-otrijska krona za spoznanje opomogla. Naša krona je padla najbolj, ip sicer do 212. Kurzi -o bili s!ed«'i: češkoslovaška krona 416 do 442, lira 1130. dolar 235, l.r-j 490. dinar 910 do 960, jugoslovanska krona 212 do 237, ogrska krona 100 do 112, rub-' Iji 280.	<
imeuom . Zadružna banka" v Ljubljani. Delniška glavnica znaša 5 milijonov kron. — Državni valutni kurz. Ker je
k ur z iuosoranskega denarja zopet
Kotor. Zastopniki velike ameriške rehničn«. In finančne skupine so z delegatom ministrstva saobračaja v zadnjem času obhodili dolino Drine in
poskočil, jo odredil finančni minister, Pive iu teren od Travnika preko nov državni kurz. Vsled tega pri j NikŠiča do Kotor.i zaradi projekto-držarni blagajni zamenja. 100 fran-jvanja nove železniške proge. Komisi-eoskih frankov za 1*0 dinarjev, isto-; ja je ugotovila, da je teren povoljeu
in da je. edina večja ovira prelek terena med Travnikom in Nikšičem, ki lii imel dolžino desetih kilometrov.
~ Zveza industrijalcev špirita, kraljevine Srbav. Hrvatov in Slovencev se je te dni osnovala v Ze-muiLu. Zaradi velike količine blsurase trgovci glede nakupa lahko obračajo na savez.
= Državna izplačila trgovcem in dobaviteljem. Ministrstvo za finance je izdalo državnim blagajnam nalog, da smejo zahtevana izplačila trgovcem in dobaviteljem izvršiti šele tedaj, ko so se prepričale, da so plačali davek za leto 1919. in za prve štiri mesece leta 1920.
= Na železnem trga vlada negotovost, ker konsumenti čakajo na padanje cen, producenti, posebno ameriški železni in jekleni trust i pa gro-madijo blago v skladišča in čakajo. Amerika, Anglija in Belgija poizkušajo si osvojiti kolikor mogoče največ deleža n% svetovnem trgu. Ta negotovost na eni strani, na drugi pa konkurenca tlači cene polagoma na-
tako belgijski franki, italijanske lire a 105 dinarjev, dolarji po 20, an-gieski funti po 80. švicarski franki po 303 in češkoslovaške krone po 40 dinarjev.
— Monopolski zakon velja za všj državo. Upravni odbor državnih monopolov je sklenil, da se monopolski zakon, ki je bil doslej v veljavi samo za Srbijo, razširi tndi na ostale kraje iii ae kraljevine. Knančne delegacije, ki so doslej zbirale monopol-ske dohodke izven mej Srbije, zame-njjo ee z delegacijami uprave državnih monopolov.
= Naša trgovina s češpljami. Lanska mila zima je povoljno vplivala na češpljeva drevesa, tako da se je cvet letos pojavil mnogo prej ka-kar druga leta. Mladi plod je rodil izredno obilno. Tekom aprila in maja pa je vsled hladnega vremena začel odpadati plod. Letina češpelj vsled tega ne bo tako bogata, kakor se je prvotno pričakovalo. Najbolj so obrodile češplje v bregovitih krajih Slavonije in Bosne, v Poeavini
Dunajska borza dne 30. avgusta.
Avstr. kronska renta.......'. ... .	«S
.. majska renta............
Odrska kroa-ka renta..........-	10S-—
V. avstrijsko vojno posojilo.........7v:-<a
Turške srečke................................2200-—
Kreditni zarod ta trg. in inlcstr. .--r. . .	1002-—
Anj!obar.!;a..................7« —
Bs-nkvcrein.................
Bosanska zemal>ka baska...........670
Zirnostenska barka........--....	1*7S'—i
Or/avae žslozmcs............................S705 —
Jnžna železnica.....................1024"—•
Atpine-Montan............ ....	3860'—,
Kranjska inJu&tr. riroiLa .........	——*—'
Praika ieiezaa iriostr..........-	7460'—
Zagrebška borza
dne 30. avgusta.
denar blago-
'aJrauski. banka	!780	8MO
r ;uU«a«:<* kr. tati«.....1*30 1301»
Sior. tat. ...............1775	178»
Ilaaka i liedioaica za Primoije. Su-ak .	11W>--
Banka za trg., obrt i ind....................450
ileika prfka banka...........-,
l>abroT0čia parobr. plor.. Dobrornik . .	7100	718»
• Spii", d. d. za cement Portland.....«00 -
Današnja borza je bila čvrsta. Nekatere vrednosti so se dvignile, druge so ostale na isti viSini kakor zadnjič. Največ se je povpraševalo po Jadranski banki, ki no-lira 2S00. Zanimanje je vladalo tudi z S Ljubljansko kreditno z 1220 in za Riječko 'putko s 460. Jugoslovanska banka je bila-na isti višini kot v soboto, toda blago je bilo vse prodano. Od industrijskih podjetij je notiral Gutman 2100 v Pešti. Deviz* so se pred začetkom borze mnogo zahtev vaie, ko pa je potem prišla z Beograda brzojavka, da so tečaji slabi, ni bilo kupcev. Kurzi so razvidni iz zdolnjih tabel.j
Valute v Trstu dne 30. avgusta.
Ka borzi so se danes ie roalo izpresseiiili kurzi deviz. Lira je napram dobrim valntam nekaj malega, padla in licer napram švicaraknma (raaka za 4 lire,, napram slabim valotam pa ae ja neznatno poboljšala.
Dne SO avg. ae je notirala stedeue:
Marke 4S-50 — dolar tl lf — angl. fant 7TK —t
franc. lir. 130 40 — č.-sl. krona 17"--dinar 19-50 —
a. krona --5». fr. 354 — lej 47 74.
Vremensko poročilo.
Dan
39. »Tg. 30. avg. 30. avg.
r
j^di^— ^BB^jjk ie.lila niuaocapa t««*^	"c
S&a
r ^ K
S
tli
21. uri 7. 14. url
O So 02^1 fr
737-0 736-7 736-3
i« i-
II
H-7 131 17-«
Vetrovi J Nebo
f 3i
i-Si 2
bf6z veli a
del. ebl i oblačno
Griža.
Griža je nalezljiva bolezen, katero 'provzroeujejo bakterije. Pojavi se največkrat- z bolečinami v trebuhu in močno drisko. Človeški odpadki so pričetkoma brez vsakih izrednih primesi, čez nekaj dni se pa pojavi v odpadkih sluzasta tvarina, katera po-stane ali takoj ali čez nekaj dni več ali manj pomešana s krvjo. Vzrok sluzi in krvi v blatu so obširna uli-jesa v debelem črevesu. Driska traja s-koro do dva tedna; bolnik mora iti 'dnevno 20- do 40krat na stran.
Pri jeriži jc v prvi vrsti potrebno, 'da se bolniku uredi hrana. Uživati mora samo tekočo hrano, katero dc-riaša njegovemu oslabljenemu telesu 'dovolj moči. To so: krepke juhe, lahka moenata jedila, kakao, čokolada. Varovati se mora pa vseh težkih jedil, vseh jedil in pijač, katera vsebujejo kislino, sadja in vseh močnih dišav; tudi jajca niso priporočljiva. Kot pijača naj se daje bolnikom lahke čaje z malo količino konjaka. Na trebuh naj se jim poklada tople ob-kladke.
V vsakem sluča ju naj se pa poklice k bolniku zdravnika, kateri bo najbolje vedel razsoditi kako in s
kom se ga mora hraniti in leeiti. Ker je griža nalezljiva bolezen, je pa v j prvi vrsti potrebno, da se vsakdo varuje okuženja z nrovzročevalei griže. V to svrho se priporoča vsakemu sledeče:
Vsakdo mora paziti na kolikor mogoče popolno osebno snago. Osobito naj si vsakdo vsaj preden začne jesti, dobro umije roke, istotsko naj se u-rnivajo roko redno, ko se pride iz stranišča. Varovati se moramo tudi na ta način, da ne uživamo nobenih jedil, na katerih so drže provzroči-telji griže. V prvi vrsti je omeniti tukaj sadje in salata.
Nikdo naj ne zahaja v tsko hišo, 't se nahaja kak bolnik, ki trpi za Tri."o, kajti vsako tako hišo se mora smatrati celo za okuženo.
Ako na kdo oboli za grižo, se ffa mora takoi izolirati tako, dn ne more nihče priti z njim v dotiko, kakor samo oseba, katera mu streže. Da tudi ta oseba ne oboli, mora ista z največjo skrbnostjo paziti na to, da ima vedno snažne roke in snažno obleko. Preden zapusti bolniško sobo, se mora dobro v razknževalni tekočini umiti in sleči vrhno obleko, v kateri streže bolniku. Vse predmetej kateri pridejo z bolnikom v dotiko,
dobro zmcSa 50 gramov lizola ali pa karbola.
se mora takoj po porabi dobro razkužiti, in sicer trde predmete naj se prekuha, perilo in obleko naj se pa noloži pred pranjem za več ur v raz-.uiževajno tekočino.
Ker sc nahajajo provzročitelji <rri-" - človeškem blatu, je t*eb- -dno a Socializacija lekarn. V Beo-blato pred izlivom v stranišče dobro sradu se je te dni vršil kongres le-razb-žiti na ta naoin, da se mu pri- j karniŠkih_ magistrov in pomočnikov meS:> -'"»»a voda ali pa kaka druga Srbije. Kongres je z veliko večino
Socialna politika.
močna razkuževalna raztopina. Bolnikovo sobo se mora vedno snažiti in večkrat izmiti vse predmete v niej z
glasov sprejel predlog za socializacijo lekarn. Novo izvoljeni upravi se jo naročilo, da izdela projekt za sociali-
. razkuževalno tekočino. Istotako je zaC1-^ ter predloži ministrstvu : treba stranišče vedno snažiti in iz-, orodnega zdravja. I mivati z razkuževnlno tekočino. V j rt Gibanje stavbenih delavcev v stranišče naj se vlije vsaki dan par Zagreba. Zveza stavbenih delavcev
Hrvatske in Slavonije je Zvezi stav-
škafov annene vode. Osobito stanovalcem okužene hiše se mora priporočati, da uživajo samo prekuhana
benih podjetnikov v Zagrebu izročila spomenico, v kateri zahteva z ozirosn
jedila in ako nimajo popolnoma ne- j na ponovno zvišanje cen vsem živ-oporečene vode na razpolago, da pi-j Ijenskim potrebščinam 60odstotno jejo samo prekuhano vodo.	j zvišanje plač stavbenih delavcev. Do-
Kadar bolnik ozdravi, se mora vse (sedanje plače stavbenih delavce-,' zna-predmete, k«wi =o prišli z niim v j šale so za zidarje in tesarje 13 kron dotipo, bolniško sobo in stranišče, še za ure za težake 6 do 9 kron za enkrat dobro razkužili.	|uro. C se zvišale plače za 60%,
Bazknževalne snovi se pripravijo imeli bi risarji in tesarji 170 kron na sledeči način: 1.) Apnena vodarna dan, a težaki 77 do 115 kron na En del živega apna se dobro zmeša s r'an. Stavbeni podietniki pa so skle-šfirimi deli vode. 2.) Karbolova ali nili, znižajo delavske plače za lizolova voda: Na en liter vode se , 30%. i-r šlo bo torej do štrajka stav-
benih delavcev, kar pejmeni, da se ustavi delo pri gradnji kakih 30Q manjših ali večjih stavbenih objektov.
*	Prepoved nočnega dela v pekarski obrti. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo odreja: V pekarski in kolačniški obrti mora počivati delo cd 21. ure zM?čer do 4. ure zjutraj poleti in do 5. ure pozimi. Za poletni čas se srrratra doba od dne 1. maja do zadrtega dne septembra. Od te prepovedi pa so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči) v toliko, da se smejo pričenjati poldrugo airo pred začetkom skupnega dela. Za ta dela pa je uporabljati le neizogibno potrebno število delavnih -aseb, ki se morajo tedensko menjavrS! Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delavne esebe in delavke.
*	Posredovalnica za delo v Murski Soboti. V Mui^ki Soboti je pred kratkim začela pofjlovati državna po. sredovalnica za čelo, podružnica za Mursko Soboto in Prekmurje. Delodajalci naj se obračajo nanjo za potrebne delavne moči.
Lastnik pi izdajatelj Konzorcij „Jutra".
Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
$i
HaSi oglasi, t

55 P° u£Rdni ceni dobro ohranjen 11 Uliti uu BIayerjov ,,Eleines Kon-versations-X.ezikon", 7. natis (6 zvezkov). Naslov v upravi „Jutra".
Tovarno lesnih izdelkov ™
TOVZ & Co., Zg. Gameljni sad Ljubljano, ima yed .o v zalogi trde polltl-rane stole. Vprašania je staviti na: Vido Bratovž & Co., LJubljana, Sodna Dllca 11, Telefon 461 interurb. 78 3T1
Dva šivalna stroja " JEBSS
je krojaški. Vpraša se pri Alfreda Stad-lerjn, Ljubljana, Zrinjskega cesta et. 8 II.	80 3-1
M\m dBcimika
do 50 kg se kupi kakor tndi uteži. Ponndbe na Vido Bratovž & Co., Ljubljana, Sodna nI. 11. 79 3-1
Urna in zanesljiva ženska I Ljub- {
ljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravni »tvu «Jutra>
nfs«bnln"a nova, z dobro pnevmatiko, IJUOHtliliDd, od K 2200-; šivalni stroji ia pnevmatika ter vsakovrstni deli dvokoles no znižani coni pri Eatjelu, Ljubljana, Stari trg št 28. 26 10—3
za črkoslikar-sstvo FILIP FBISTGU, botel Hallo, se priporoča.
• 30 6—3
Pf?f$ia labek voz (parizar), širina I 1 ttUU titi platišč 7 cm, uporaben za kmetijo. — Istotam so prOdasta dva zapravljivega brez vzmeti. Dobe se vosovi novih vzmeti Več pove izdslovalnica raznih voiov JE£. LOSAE, Uragomelj, pošta Domžale.	76 4—2
Olajšano in okraj-> šano dvojno knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6 Prospekt zastonj.	73 5—2
za žepne svetilke na debelo in drobno zamorete dobiti zopet pri tvrdki
Ulireprijijai
64 Se. Petra cesto 21-23. 3-3
o
PFAFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča 38 3—3
Ign. Vok
LJubljana, Sodna uB. 7.

Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn ===== iz Prostejova (Češkoslovaška)-
Glavna zaloga za kraljestvo SHS
Fran Derenda, Ljubljana
nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante In dečke ter za vsakovrstne delavske sloje.	36 5-4
Trpežno blago.
Frarstni atelje
.'.r ' ' ' 1 * * 1 ' ' 1 ■ * ' » «-—* —J^-jt:—^rr-- -rr	T"***	-H« -f-4- |
[J Za 50letnico Jenkove smrti je pri: edila Tiskovna zadruga [j fj	III. izdajo	65 3 fl
0 Simon Jenkovih pesmi,
Pj	ki jih je nanovo uredil dr. Joža Olonar.
| Knjiga velia broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 180 več. y Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
sprejme takoi uprava dnevnika , Jutro", Sodna ulica št. 6.
Naznanjam vsem cenjenim trgovcem usnja, sedlarjem in Čevljarjem otvoritev svoje trgovine z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo in gonilnimi jermeni	56 5-3
i mmi mm, u trg n s.
m pnpFOstesfU
ArMtekt m stavbenik
22 stavbeno podjetje 13-2
LMana, Bopsuetslsa c. 10.
sprejme takoj 72 3-2
Delniška Marna, fi. i y Ljubljani.
(prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg)
v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča
za izdelovanje vseh tiskovin od posetnic do najumet-nejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin.
Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje In po strogo strokovnih pravilih.	35 2
s	Kn&o la kranjski
| laneul ffrrež !o pristno (sceno olje
v vsaki količini, po najnižji tovamiškj

€Lm 2E O. 25.
Liubliana, Dunaiska cesta it. 9
ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah:
Pšesiišn® in koruzno moko, koruzni
in koruzo v zrnu, ovss, koruzo za krmo.
SSasfkor, smsrtkansKi rlsvi v vrečah in beli češki v kockah, kavo, olje, sir, sol, j
...........S
21
104-3 reš, vžigalice, milo.
knjigoveznico,
Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste.
Naročajte dnevnik „Jutro"!
ase
Strojne tovarne in livarne
d. d.
Inserati,,Jutra'£ Imajo velik uspeh!
40 26—2
Stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine, Sage,
hidravlični regulatoiji, stiskalnice za klobuke, transmi-sije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektromotorji.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.