Celjski tednik CELJE. 1!. novembra I960 Leto X., štev. 45 CLASILO SOCIALISTIČNE ZTEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJI .CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MEUK-GOJICI URÄJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNU TONE UASLO ired okrajno konferenco zks v ceuu Osnovne organizacije ZK f podjetjih Osnovne organizacije ZK v pod- jetjih so se v svojem političnem de- li sorazmerno uveljavile in našle iravo vsebino dela. K temu jih je jilila aktualna problematika podje- Ij. Večja materialna osnova delav- ilcega upravljanja in večje samo- (tojnosti kolektivov pri delitvi do- godkov na skiade, uvajanje spod- budnejših oblik nagrajevanja, potre- be po uvedbi smotrnega izobraževa- Eja in idejne vzgoje članov kolek- va, vse to je zahtevalo tudi večjo vlogo in prizadevnost organizacij 7K. Rezultati gospodarskega razvo- ja, napredek proizvajalnih sil in pro- duktivnost dela, uveljavljanje orga- nov delavskega samoupravljanja in boljša politična situacija v kolekti- vih so nedvomno zgovoren dokaz uspehov tega prizadevanja. Vzporedno s tem sta rastla tudi rpliv in ugled ZK. Zato so se tudi vrste komunistov prav v gospodar- iikih organizacijah najbolj povečale, in sicer od 1503 članov v 1958 letu B3314 članov v letošnjem letu. ..trati so nastajale tudi nove orga- nizacije v tistih podjetjih, kjer jih doslej ni bilo. v letu 1958 je bilo v podjetjih 72 organizacij, letos pa jih je 124. Kljub doseženim uspehom pa Imamo še velike rezerve, saj je v okraju 39 gospodarskih organizacij, ki imajo nad 50 zaposlenih, pa še limajo samostojne organizacije. Kljub zelo uspešnemu delovanju »rganizacij ZK v podjetjih je treba »meniti tudi nekatere slabosti in po- kianjkljivosti, katerim ne bi smeli Ulje prizanašati. Gre namreč za primere, ko se nekatere preveč zapi- rajo v svoje organizacijske okvire. Take organizacije se kajpak premalo brigajo za poživitev tako važnih čl- niteljev v podjetju, kot sta sindikal- na in mladinska organizacija. Dogajajo se tudi primeri, ko os- hovne organizacije in komunisti po- puščajo ali prizanašajo pojavom bi- rokratizma, samovolji vodilnih ljudi in dopuščajo, da se o važnih zade- vah sklepa v ozkem krogu, brez vednosti in posvetovanja z delav- skim svetom ali kolektivom. Števil- ne pritožbe na razne organe Izven podjetij kažejo tudi na primere brez- dušnega odnosa do posameznikov, samovoljnega premeščanja In odpu- ščanja delavcev, na zatiranje kriti- ke itd. Kjer organizacije Z K dopuščajo take slabosti, bodisi Iz >obzlmosti« do vodilnih ljudi, zaradi osebnih ivez ali simpatij in iz drugih vzro- kov, nastajajo težave v razvoju podjetij, predvsem pa motnje pri •blikovanju zdravih socialističnih odnosov med IjudmL Taki pojavi •nočno zmanjšujejo uspehe naših prizadevanj in niso v skladu z os- novnimi načeli naše družbe. Zato bo potrebno temeljito analizirati nji- hove vzroke ter si prizadevati, da se ćim bolj omeje In končno odpravijo. V času, ko uvajamo nov sistem pri delitvi dohodka in Izboljšujemo sistem stimulativnega nagrajevanja. |e politična dejavnost osnovnih or- ganizacij še posebno važna. Ker gre 2a uveljavljanje take delitve dohod- ka, ki bolje kot katerikoli sistem do- klej materialno stimulira kolektive "> posameznike, je razumevanje tega 4stema za njegov popolni uspeh *ujno potrebno. Osnovne organiza- cije ZK v podjetjih pa so dolžne zagotoviti, da bodo v tej smeri de- dali vsi komunisti. (Iz poročila o delu komuni- stov celjskega okraja za okrajno konferenco zks, ki bo 18. in 19. novembra v Ce- lju.) VREME V NASLEDNJIH DNE h Od 10. do 20. novembra. Med 11. in 15. novembrom nestal- "•o vreme s pogostimi padaviaami, "^ato izboljšanje vremena. Okrog 19. novembra ïopet pada- vine. Sneg do nižin se pričakuje okrof *K in zlasti okrog 19. novemiva. PRVA KONFER EIN CA DELAVSKIH SVETOV CELJSKE OBČINE SKUPNO REŠEVANJE VSEH NALOG v petek dopoldne se je v veliki dvorani Narod- nega doma začela prva konferenca delavskih svetov celjske občine. Konferenca je v celoti dosegla svoj namen, saj je prikazala ne samo uspehe, ki so jih organi delavskega samoupravljanja dosegli v prvem desetletju svojega obstoja, temveč je opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti. Bolj kot kdaj koli prej pa je prišla do veljave težnja po tesnejšem in bolj sistematičnem ter rednem sodelovanju med delovni- mi kolektivi, njihovimi organi samoupravljanja ter ljudskim odborom in političnimi organizacijami. Brez takšnega sodelovanja si tudi nI mogoče zamiš- ljati nadaljnjega uspešnejšega razvoja komunalne- ga samoupravljanja, to je skupnega reševanja vseh problemov in nalog, ki se porajajo v okviru občine. Konferenca je trajala dva dni, začel pa jo je predsednik Občinskega sindikalnega sveTeden varnosti je osvetlil mnoge dobre, a tudi slabe strani glede var- nosti pri delu. Najboljše delavske svete, sindikalne podružnice in po- sameznike bomo nagradili,« je de- jal to\. Jost. »Istočasno pa je nujno, da povzamemo določene zaključke iz onih podjetij, ki tem problemom ni'so posvetila dovolj pozornosti. To pa ne sme ostati le pri ugotovitvah, veliko bolj so nam potrebni namreč ukrepi, ki bodo popravili neugodno stanje v nekaterih gospodarskih or- ganizacijah.« »Analize v tednu varnosti so zno- va in še bolj jasno osvetlile ugoto- vitev, da ne smemo ločiti problemov sroizvodnje od problemov človeka. ii je nosilec te proizvodnje. Vendar, ko govorimo o varnosti pri delu — tu gre za človeka, se moramo zave- dati, da za varnost vsakega posa- meznega delavca ni odgovoren le varnostni tehn'k. Odgovn-ni so' de- lavski svet, upravni odbor in vse vodilno osebje. Varnosim ^ehn.k pa je samo izvrševalec sklepov samo- upravnih organov in svojih nadreje- nih!« »Ce hočemo. *da bomo uresni- čili ta smoter, pa varnost ne sm^e bi- ti predmet obravnav samo v tednu varnosti. Vse leto je potrebno skr- beti za varnost zaposlenih. Tedni varnosti pa morajo postati opozor 1- no obdobje,« je ob koncu dejal tov. Jost. _______._ i4nL. Načrt izobraževanja I prpvni odbnr Delavske univerze v Konjicah je sprejel plan izobraže- va.i.ega de.a za .e^ošnjo zimsko se- zono. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 45 — 11 novembar 1960 CEUSKI TEDNIK STEV. 45 — 11. novembra 1960 Začeli so se občni zbori organizacij SZDL v začetku tega tedna so se začeli občni zbori osnovnih, oziroma kra- jevnih organizacij SZDL v celjskem okraju. Po sklepu Okrajnega odbora SZDL bodo opravljeni še v tem me- secu. Na njih bodo izbirali nova vodstva krajevnih organizacij SZDL ter volili delegate za občinske kon- ference SZDL. Glavni poudarek pa bo seveda na proučevanju in prilagajanju zaključ- kov in novega statuta Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavi- je krajevnim potrebam in zahtevam Zato bodo na teh zborih v prvi vrsti govorili o delu sekcij In podružnic v okviru krajevnih organizad; SZDL. Na dnevnem redu pa bo tudi razprava o perspektivnem razvoju komunalne skupnosti. Tu gre pred- vsem za delež politične organizacije pri sprejemanju osnovnih načel per- spektivnega razvoja gospodarstva. Občni zbori krajevnih organizacij SZDL pa niso važni samo zaradi formiranja nekaterih novih organi- zacijskih oblik kot sekcij In podruž- nic, temveč veliko bolj zaradi osva- janja vsebinskih sprememb dela, ki jih je nakazal peti kongres SZDL Jugoslavije. In končno zbori krajev- nih organizacij SZDL sodijo v vrsto priprav In živahnega političnega dela pred kongresom SZDL Slove- nije, -mb V zadnjem tednu po domovini Petek, 4. novembra NA SEJI Izvršnega sveta LRS so spre- jeli zakonski predlog o izkoriščanju pli- ne, peska, proda in kamna. Razen teca so razpravljali o vprašanjiih, ki zadevajo prilagoditev organizacije kmetijstva do- ločilom zakona o združenju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu. Sobota, 5. novembra NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČI' V LJUBLJANI so odprli razstavo teh- niškega tiska, drugo republi.ško razstavo mladih tehnikov ter razstavo prototip- ske in amaterske dejavnosti organizacj Ljudske tehnike. Nedelja, 6. novembra V LOGARSKI DOLINI se ie končal plenum Planinske zveze Jugoslavije, na katerem so sprejeli sklep, da bo sedmi riet Planinske zveze Jugoslavije posve- čen proslavi 20-letnice revolucije. Orga- nizirali pa ga bodo v okolici Titovega Užica. Ponedeljek, Г. novembra V LJUBLJANI je bila letna skupščina organizacije Zveze komunistov Univerze. Torek, 8. novembra NA REKI so na slavnosten načn odprli strojno fakulteto. V prvi letnik se je vpisalo 96 študentov, vsako naslednje leto pa naj bi se jih vpisalo po sto. Sreda, 9. novembra NA SEJI Centralnega svetu «veze sin- dikatov Jugoslavije so razpravljali o de- litvi dohodka, o giibanju realnih osebnih dohodkov, o problemu vsklajevauja po- kojnin z naraščanjem plač ipd. KONCERT VELIKEGA PLESNEGA ORKE- STRA RTV BEOGRAD v torek, 15. novembra bo gostoval v Celju naš najboljši zabavni orkester in celo najboliš- iaz/ orkosf^r v Evropi — VELIKI PLESNI ORKESTER RTV BEO- GRAD. Orkester šteje 18 članov, rodil ga bo Vojislav Simič, pela pa bosta Lola Novakovič in Djordje Marjanovič. Na to letošnjo najkvalitetnejšo zabavno pri- reditev že danes opozarjamo. Gostje bo- do nastopili v veliki anionski dvorani ob 18. in 20.i; uri. MESEC TEHNIKE PRED ZAKLJUČKOM PriTé'di'tve v olJSKE OBCINE * PRVA KONFERENCA DELAVSKffl SVETOV CELJSKE OBCiNE * PRVA KONFERENCA DELAVSKIH SKUPNO RESEVtli. FRANC RUPRET — predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje: TEŽNJE PREBIVALCEV iN PROIZVAJALCEV Ko je najprej analiziral osnovne naloge razvoja celjske komune v naslednjih petih letih, je predsednik celjske občine posebej poudaril, da program tega razvoja mora biti iz- raz hotenja prebivalcev na območju celjske občine in proizvajalcev, ozi- roma samoupravnih organov pod- jetij. Ta del izvajanja predsednika celj- ske občine je vzbudil največ zani- manja. V celjski občini so se nam- reč odločili za poglobljeno in obrnje- no metodo sestavljanja načrta o bo- dočem razvoju vseh panog gospo- darskega in javnega življenja. Tako bodo v celjski občini izdelali program razvoja občine za obdobje naslednjih petih let v več stopnjah Najprej bo Zavod za napredek go- spodarstva v posebnih študijah ob- delal pogoje in možnosti razvoja posameznih panog gospodarstva. Nato pa bodo o tem razpravljali prebivalci in proizvajalci. V prvi fazi široke obravnave bodo občani povedali svoje mnenje o osnovnih smernicah bodočega razvoja. Prvi del javne obravnave perspektivnega programa bo imel strokovni in poli- tični značaj. 2e ta prva obravnava pa bo dala vrsto pomembnih korek- tur. Na podlagi teh izkristaliz'ranih smernic, ki bodo tako dobile trdno osnovo v gospodarskih enotah, bo- do izdelali osnutek programa raz- voja. Le-tega pa bodo še enkrat ob- ravnavali na široki osnovi, in sicer na zborih volivcev in v podjetjih Šele tako bo lahko občinski odbor lahko razpravljal o korigiranem per- spektivnem programu razvoja ob- čine. To velja enako za gospodar- stvo kot tudi za ostale panoge jav- nega življenja (šolstvo, zdravstvo prosveta, kultura, telesna vzgoja in podobno). »Torej,« je dejal tov. Rupret, »p^re- našamo tako načrtovanje na osna^-i ne enote, lo je kvalitatu memba, ki pa nalaga ko\J samoupravnim organom p,,: govorne naloge. Nikakor ^ ne sme zgoditi, da bi v j^j. podjetju obravnavo vzeli i' kaj formalnega. To bi pr^^ najbolj škodovalo njim sa, sredno pa tudi komuni.« »Kolektivi in samoupravu bodo pri teh obravnavah na, rali proučiti najprej osnoy gram razvoja lastnega ga za to obdobje jasno nato probleme osvajanja ^ cije in avtomatizacije, ргјр^, kadrov (štipendiranje, \ц nje in podobno), upoštev| morali postopnost razvojj lastnih možnosti in končj moraM imeti pred očmi tuj komunalne probleme.« »Torej gre za veliko лаЦ, bo treba hitro in temeljito d a zato vseeno brez naglict] tavosti. I DRAGO ŠPENDL — predsednik Občinskegao dbora SZDL: Vloga družbenih organlzaci Vloga političnih družbenih orga- nizacij v podjetjih in komuni se glede na velike spremembe v našem življenju in razvoju družbe mora prilagajati novim pogojem. Pred- vsem moramo upoštevati stopnjo razvoja demokracije, usposobljenost naših delovnih ljudi, rast zavesti in še mnoge druge odločilne momente. Tam, kjer so družbene organiza- cije dojele svojo vlogo, razumele in pri svojem delu upoštevale pogoje, katere je narekoval razvoj, je seve- da proces samoupravljanja potekal drugače, kot pa tam, kjer so se kr- čevito oprijemali zastarelih oblik in metod dela. Vodstvo organizacije in njeni čla- ni morajo poznati vlogo svoje orga- nizacije, da se lahko aktivna vil no vključujejo v delo. G¡ najvažnejše pravilno vra socialističnih družbenih odt do sedaj smo se zavedali so za socialistične družbeni potrebne materialne osnoa dar poleg investicij, novih o novih naprav in strojev uspehi proizvodnje predvsen moupravljanju. Praksa je )« da so družbeni odnosi pos: ločilni faktor materialnega' Ce je bila prej osnovna vlof loga družbenih organizacij da osnujejo družbeno upf' potem je njihova naloga sí zagotove uspešno delo <■ upravljanja. Zagotoviti uspi lo organov delavskega in át ga upravljanja pa pomeni biti člane teh organov, dai stali aktivni faktorji pri roi- tranjih odnosov v podjetji^ VIKTOR OPAKA — predsednik delavskega sveta Železarne Štore: Stanovanja In komunala Tovariš Ojftka je med drugim go- vori! o težavnem problemu nadalj- nje izgradnje stanovanj za delavce v Storah. Železarna je namreč na- vezana na delovno silo iz okoliških krajev, kajti razumljivo je, da žele- zarna hudega stanovanjskega pro- blema ne more rešiti čez noč. Nova stanovanja, ki bi jih morali še in- tenzivneje graditi v Storah namreč zahtevajo precejšnja sredstva, ki jih ob sedanji delitvi dohodka podjetje kratkomalo nima. Vendar vemo (to je pokazala vsa razprava na kon- ferenci delavskih svetov celjske ob- čine), da je investicija za stanova- nja delavcev enako gospodarska in- vesticija kot katera koli druga. Zato bo v naslednjem obdobju kjer bodo še vedno v ospredju re- konstrukcije, s spremembami pred- pisov o delitvi dohodka med družbo in kolektivi nedvomno potrebno stre- meti tudi za takimi popra\'^ki siste- ma, ki bodo omogočili podjetjem in- tenzivnejšo gradnjo stanovanj. S tem bi ustvarili delovnim ljudem boljše življenjske pogoje, trdnejše družinsko življenje — to pa bi brez dvoma vplivalo na nadaljnji porast proizvodnje. Istočasno bi neprimer- no laže odpravili problem polprole- tarcev v industriji. Kolektiv štorskih železarjev se je močno zavedel odgovornosti, ki jo ima pri reševanju komunalnih pro- blemov svojega kraja. Zato je že la- ni začel s prostovoljno delovno ak- cijo. Medtem, ko so lani opravFli 89.000 prostovoljnih ur, so jih letos 57.000. Dela pa bodo še nadaljevali in ustvarili vrednost okoli sto mili- jonov dinarjev. To je pirmer, ki bi ga lahko posnemali tudi drugod. TUGOMIR VOGA — tehnični direktor Železarne Štore: Pravilna delitev dela Med referenti je na prvi konfe- renci delavskih svetov celjske obči- ne govoril tudi tehnični direktor Že- lezarne Store. Pojasnil je nekatere značilnosti in posebnosti pravilne delitve dela in s tem v zvezi neka- tere organizacijske probleme. Potem, ko je analiziral gospodar- ski razvoj in spremembe, ki so si Siedile v desetletnem obdobju de- lavskega samoupravljanja, se je dalj časa zadržal pri problemu organiza- cije priprave dela v podjetjih. V se- danjem obdobju se namreč vse bolj jasno kaže potreba po popolnejši pripravi dela, se pravi, po že naprej predvideni in podrobni delitvi dela. Od priprave dela zahtevamo, da mora biti predvsem učinkovita; če pa naj bo taka, mora biti predvsem enostavna, logična in dinamična. Le taka priprava dela bo oi zahtevo po izboljševanju P nega postopka. Omogočila nje vseh notranjih rezerv, podjetjih še skrite. Največja ovira za dobro c cijo oddelkov za pripravo brez dvoma pomanjkanje specialno usposobljenih stn kov. To je še toliko težja tem pa tudi naloga, ker so' najboljši strokovnjaki. Tovariš Voga je govoril; katerih posebnostih uvajanj nizacije in avtomatizacije '* problemi delitve dela in o za delavca na delovnem ' izven njega. Kajti gotovo ) ljudje prvi element, s ka^f ramo računati pri delitvi pravi dele. ROMAN BOBEN, član Ob komiteja Z K Kadrovska sli v podjetjih naj bo dolgofO^ kratkoročna ali celo ad ho' čas še ugotavljamo, da sko socialna služba v mn" jetjih le na papirju, pa čepj ena izmed temelyilh slu^ ukvarja s problemi ljudi. PRVA KONFERENCA DELAVSKIH SVETOV CELJSKE OBCINE ★ PRVA KONFERENCA DELA^ ^ CELJSKE OBCINE * PRVA KONFERENCA DELAVSKIH SVETOV CELJSKE OBCINE * PRVA KONFERENCA DELAVSKIH SEHNILOG ^l^g TRIBUŠON — član republiškega sindikalnega sveta iov sistem, temveč korekture . pozornost je vzbudilo iz- Iflženirja Toneta Tribušona, l^fej analiziral naš doseda- ¡^arski razvoj s posebnim J razvoj samoupravnih or- ¡ „veljavljanje spodbudnej- ov nagrajevanja v gospo- jcganizacijah. ^ je analiziral pogoje, ki spremembe in popravke ^ sistema delitve dohodka in kolektivi. Dejal je. i,H predpisi, ki so zlasti v obdobju odigrali pomemb- I v sedanji obliki postajajo j nadaljnjemu napredku in za še trdnejše uveljav- jpioupravljanja in sistema ijiija. Sedanji predp'isi nam- lijejo podjetjem stimulacije jijjvanje poslovnih stroškov, (ifajo vpliva novih sodobnih ju drugih osnovnih sredstev jt proizvodnje, uveljavljajo ije obdobje že močno škod- ,p-esivno lestvico obdavčit- icer na osnovi minimalnih dohodkov, ki na koncu vo- innalnim spremembam kva- dar končno tudi omogoča je čistega dohodka brez I gospodarskih uspehov. Vse nje določene spremembe in [ sedanjega sistema, ne pa jm. Ti elementi sistema de- lodka namreč bistveno vpli- linančno sposobnost kolek- tivov, v veliki meri pa jemljejo tudi materialno osnovo samoupravnim organom gospodarskih organizacij Zlasti velja to glede počasnejšega porasta osebnih dohodkov v primer- javi s porastom proizvodnje, čeprav bi med njima morala biti skladnost. Nato je ing. Tribušon govoril o problemih razmerja med vlaganjem sredstev v gospodarske in negospo- darske investicije. Praksa je nam- reč pokazala, da pomenijo tudi ne- gospodarske investicije gospodar- skih organizacij čisto gospodarsko investicijo. Od počutja zaposlenih, od njihove zavzetosti za proizvod- njo in naloge na svojem delovnem mestu je odvisna tudi stopnja pro- duktivnosti v podjetju. To je gotovo najcenejša investicija, a tudi najren- tabilnejša. Pri nas smo v preteklem obdobju posvetili veliko skrb človeku. To pa je bistveno vplivalo tudi na gospo- darske uspehe. Petletno obveznost bomo v veliki meri tudi zato bržčas izpolnili v štirih letih. Ta izkušnja pa mora biti poduk za bodoče in tudi za podjetja. Člo- vek je prvi in glavni steber proiz- voJnje in kjer z delavcem, uprav- ljavcem — s človekom pri načrtova- nju perspektivnega programa pod- jetja ne bodo računala in kjer bodo človeka zapostavljali na račun stro- jev, ne bodo mogli doseči ustrezne- ga uspeha. I KOVAČI C, Kovinotehna Enakopravnost pri delu, enakopravnost pri upravljanju idnjih volitvah je udeležba Judi v delavskih svetih pad- e posebej velja za manjša Nekateri opravičujejo to [izgovorom, češ saj se mla- iveljavlja v teh organih, ko ena problemov proizvodnje no. Da, to je res. Toda, nih- dísü!, kaj pa so v podjetju ;da bi mlade ljudi sezna- h poučili o vseh teh rečeh Ш mlad človek enakopra- i Ш, potem naj bo enako- tai pri upravljanju. To na- i Kija tudi za mladince, ki ipolniü osemnajstega leta DRAGAN, predsednik Ob- liomiteja LMS govornost koli govorimo o pomanj- v podjetjih, navadno vso krivdo le na eno ali ganizacijo. Ce pa govori- ) tudi poli'tične organizaci- îlotnega samoupravljanja, gotovo, da nosijo te orga- ustrezni del odgovornosti anje v podjetju, ne pa v ESJAK — predsednik zbora proizvajalcev: } vedno premalo stanovanj ijih treh letih je dvanajst .skih organizacij celjske ob- čilo za gradnjo stanovanj imilijonov dinarjev. To je \ ki pa je v pri^meru s šite- •rešenih stanovanjskih pro- zaposlenlh še vedno pre- ;0d 2283 vloženih zahtev- 'tanovanjih je bilo z grad- i^anovanj rešenih le 484 pri- Î'i2l o/o. J^analize o številu kultur- no prosvetnih prostorov (dvanajst industrijskih podjetij jih ima 19). nadalje o številu športnih objektov (7), številu počitniških domov (10) je očitno, da nekatera podjetja, kot Ingrad in štorska železarna, posve- čajo tem vprašanjem veliko pozor- nost, nekatera druga pa v tovrstni družbeni standard sploh ne vlagajo sredstev. Tople obroke prejema pri dvanaj- stih industrijskih podjetjih 4022 za- poslenih ali 32%, kar je tudi pre- malo. Res je, da so gospodarske orga- nizacije vložile za zboljašnje higi- ensko tehničnih pogojev 1958. leta nad 109, lani pa nad 137 milijonov dinarjev, pa število nesreč pri delu (1958. leta — 1437, lani pa že 1818) kaže, da bo treba temu problemu posvetiti še večjo skrb. J Vitan C, ingrad: noč gradbe- ) delavcem 'istrijskem gradbenem pod- îi'ad smo okoli tisoč delav- •^Voljivo rešili stanovanjsko pa tudi prehrano, še ved- ■ okoli pet sto prrme-ov, ki 3 rešitev. Vsem tem, k; sta- naseljih dajemo stanova- ЗПо po nižjih cenah, kot pa ^onomske. Tako prispeva (•etno za enega takega de- ;-^00 dinarjev. Problem pa plačevanju terenskega do- i}^ gradbena podjetja pr: ^'^ala sprejeti enoten sklep MARICA ZORKO — predsednica sveta za kulturo: Več skrbi kulturnim ustanovam Kulturno prosvetna društva, zla- sti pa še kulturne ustanove mesta Celja so dosegle lep napredek, uspehi pa bi lahko bili še lepši, če bi že prej začeli odločno reševati in urejevati neprl'ireme prostore teh ustanov. Zato menim, da bi pri gradnji kulturnega centra morali so- delovati vsi državljani in vsa pod- jetja. JAKOB NOVAK — predsednik delavskega sveta Cinkarne: Sedanji sistem delitve dohodka postaja že zavora Predsednik delavskega sveta Cinkarne je podrobno govoril o problemih delitve dohodka med družbo in kolektivi ter o ne- katerih administrativnih ukre- pih, ki zavirajo nadaljnji raz- voj, zlasti pa povzročajo teža- ve pri izvajanju spodbudnej- šega sistema nagrajevanja v podjetjih. Proizvodi Cinkarne imajo plafonirane cene istočasno pa obstajajo tudi razni razdelilni- ki, ki posredno in čisto admini- strativno usmerjajo proizvod- njo podjetja ne ozirajoč se na ekonomske interese kolektiva. Oba momenta vezeta podjetje, hkrati pa zaradi porasla stro- škov (višje prevozne cene in ne- katere druge podražitve) vpli- vajo na nesorazmeren porast dohodka in čistega dohodka v primerjavi z doseženo realiza- cijo in rentabiJnostjo podjetja. Tako so letos v Cinkarni po- večali realizacijo za 10 odstot- kov, rentabilnost podjetja za 11 odstotkov — dohodek pa se je v tem obdobju zaradi omenje- nih slabosti povečal le za 8,6 odstotka, sklad osebnih dohod- kov pa le za okoli 6 odstotkov. Te neskladnosti so povzročile podjetju precej težav. Ko smo uvedli spodbuden sistem nagra- jevanja, je dejal tov. Novak, smo se postavili na stališče, da morajo osebni dohodki zapo- slenih rasti s proizvodnimi re- zultati podjetja in posameznih samostojnih ekonomskih enot ter z delovnim učinkom vsake- ga posameznega proizvajalca. Ker pa se je sklad osebnih do- hodkov povečeval z manjšim tempom kot realizacija, je na- stala velika vrzel. Letos bomo to težavo premostili, in sicer zavoljo tega, ker je podjetje v prvem polletju izvajalo spod-, budnejši sistem razdeljevanja osebnih dohodkov le poizkusno. V tem času ustyarjena sred- stva za osebne dohodke upo- rabljamo za kritje primanjklja- ja v drugem polletju. Toda to je le začasna reš tev. Trajnejša in dejanska rešitev problema, ki sicer ogroža ves sistem nagrajevanja, pa je v spremembi delitve dohodka med družbo in podjetjem. Smi- sel stimulativnega nagrajeva- nja je v vzporednem porastu proizvodnje in osebnih dohod- kov. To pa hkrati pomeni, da morajo za tolik porast osebnih dohodkov zaposlenih delavcev biti na razpolago tudi potrebna sredstva. Sicer se vzporedno zmanjša tudi vloga samouprav- ljanja v podjetju. FRANJO KOTNIK — perdsednik delavskega sveta Ingrada: Ekonomske enote-velik napredek Predsednik DS gradbenega pod- jetja Ingrad tov. Franjo Kotnik je govoril o sistemu nagrajevanja in organizaciji dela v podjetju. Pri Ingradu so prvi med gradbenimi podjetji vpeljali ekonomske enote. To so naredili šele po podrobni ana- lizi stanja in z določenimi smotri. Zato so najprej pripravili vse po- trebne proračune, ki so jih potem obravnavali na sestankih. Tako so tudi seznanili slehernega člana ko- lektiva z novim načinom nagraje- vanja in o neposredni odvisnosti delitve osebnih dohodkov od uspe- ha vsake posamezne ekonomske enote. Ta sistem so potlej preverili v poizkusnem obdobju, kjer so se že ponazaU p-vl uspehi. V Ingradu so ustanovili spričo obsežnega teritorija in različnih panog dejavnosti v okviru gradbe- ništva kar 24 ekonomskih enot. Vsak mesečni obračun obravnava najprej obratni delavski svet ekonomske enote, šele nato pa skupni obračun za vse podjetje centralni delavski svet Ingrada. Rezultati v proizvodnji niso iz- ostali. Produktivnost se je povečala kar za 18 odstotkov v čisti grad- beni dejavnosti, v ostalih obratih podjetja pa celo za 22 odstotkov. Zanimivo je tudi, kako različne uspehe so dosegle posamezne enote. Tako so v prvih 9 mesecih dosegle enote tudi različne dohodke preko tarifnih postavk na zaposlenega. V najslabši enoti so na primer v tem času ustvarili za eno tretjino plače nad tarifnim pravilnikom, v najboljši pa so v istem obdobju de- lavci zaslužili z zmanšanjem stro- škov, boljšo organizacijo dela in drugimi činitelji kar za plačo in pol nad tarifnimi postavkami. CELOTEN MATERIAL O PRVI KONFERENCI DELAVSKIH SVE- TOV CELJSKE OBCINE STA URE- DILA IN NAPISALA: Milan Božič in Mile Irš!č Pnsnetki: FOTOLIK, Celje ŠTEFKA KLANCIŠAR — Veležitar: Točkovni sistem v nagrajevanju Konferenca, delavskih svetov celj- ske občine je pokazala, da so pod- jetja uveljavila take sisteme na- grajevanja, ki vsakemu posamez- nemu podjetju najbolj odgovarjajo, Tovarišica Klančišarjeva je podrob- no analizirala sistem razdeljevanja sklada za osebne dohodke v pod- jetju Veležitar. V tem podjetju so uveljavili točkovni sistem. Le-ta ima za osnovo analitično oceno de- lovnih mest. Od tega je odvisno, koliko točk ima kako delovno me- sto. Od delovnega učinka vsakega posameznika pa je odvisno, koliko točk bo v posameznem mesecu zbral. Presežek ustvarjenega dela dohodka pa razdelijo med posameznike z ozirom na število doseženih točk. »Gotovo je, da v prvem obdobju sistem še ni brezhiben,« je dejala tov. Klančišarjeva. »Napake in sla- bosti odpravljamo sproti in še jih bomo morali; vendar pa je že zače- tek dal izredno pozitivne rezultate. Saj smo v devetih mesecih presegli planirano dejavnost kar za celome- sečno proizvodnjo.« i Za hitrejši razvoj turizma Ko so pred dnevi člani Sveta za gostinstvo in turizem pri celj- ski občini razpravljali o per- spektivnem planu razvoja turiz- ma, so ugotovili, da v Celju manjka raznih atrakaij, Iki hi turiste še bolj privabljale v me- sto ob Savinji. Turizem zavira tudi premajh- na zmogljivost prenočišč saj jih je trikrat manj kot pred vojno, čeprav so potrebe po vojni veli- ko večje. Ker prenočišč ni do- volj, morajo mnogi turisti pre- nočevati v Laškem, Dobrni ali ceJo v Rogaški Slatini. Ker je glede zdraviliškega tu- rizma program za ureditev Do- brne že narejen, so člani sveta ifK>svetili .pozornost ostalim pro- blemom turizma v celjski občini. Tako so menili, da bo potrebno, čim bodo možnosti za to. urediti središče za rekreacijo delovnih ljudi pri gostišču >Na gričku«, katerega bo potrebno v ta namen preurediti. Za razvoj turizma т prihod- njih letih bo potrebno čim .prej speljati krožno cesto Celje—Sve- tina—Celjska koča—Celje. Pro- met v Celju bo potrebno pre- us'meriti nazven ter poskrbeti, da bo Savinja čistejša kot je sedaj. Tudi otbrt, trgovino in gostinsitvo bo potrebno usmeriti tako, da bodo te panoge potrebam turiz- ma nudile več kot doslej. Ko bo zgrajena krožna cesta od Svetine do Celjske koče, bo- do možnosti za rekreacijski turi- zem še večje. Na Svetini name- ravajo celjski delovni kolektivi v bližnji bodočnosti zgraditi tu- ristično naselje. Na Svetini pred- videvajo tudi gradnjo hotela in ko bo speljana cesta tudi do Celjske koče, bodo turisti lahko koristdili prenočišča tudi na teh izletniških točkah. Razen tega predvidevajo т na- slednjih letih gradnjo še enega hotela pri mostu т Ulioi XIV. di- vizije in motela na Ljubljanski cesti. Kazalo bi morda obnoviti tudi nekdanjo Gozdno restavra- cijo na robu parka. V celjski občini ima naravne )Ogoje za razvoj turizma Fran- tolo vo, zato bo potrebno v me- jah možnosti vključiti v občinski perspektivni načrt tudi program, ki ga je sestavilo Turistično dru- štvo na Frankolovem. Prav tako bo koristno za razvoj turizma asfaltirati in razširiti cesto na Dobrno in Rogaško Slatino. To so zaenkrat le smernice za izdelavo per sipek ti v nega načrta, kaj bo pa od tega realizirano, bo vsako leto določil družbeni načrt v skladu z razpoložljivimi sred- stvi, -ma- Vodila jih je sebičnost... 2e pretekli mesec se je za- čela na Okrožnem sodišču v Celju razprava zoper skupino obtožencev, ki so zapleteni v kazniva dejanja — gospodar- skega kriminala v ceijs'ki poslo- valnici trgovirre z odpadnim materialom »Surovina Mari- bor«. Ta razprava Je zelo zani- miva, saj se je začela že 26 oktobra in se bo končala šele v soboto. Razen tega je Okrož- no (tožilstvo spričo velikega števila poneverb in drHg^lh kaznivih dejanj izdelalo kar 54 strani dolgo obtožnico, 11 obto- žencev pa se zagovarja pred petčlanskim senatom, ker je eden obtoženih obtožen tudi grabeža — brezobzirnega pri- laščanja. Obtožnica jim očita, da so poneverili nekaj milijonov, in sicer z raznim.i mahinacijami. Ker bo razprava zaključena še- le po izidu našega lista, bomo o podrobnostih s te razprave in o dejanski krivdi obtoženih poročali v naslednji številki. DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE TUDI V POŠTNI SLUŽBI Pošta je razen železnice bila edina panoga javnega življenja, kjer zaradi potencirane centraliza- cije doslej samoupravljanje ni imelo pogojev, da bi se razvilo. Tako so problemi pošte ostali izven komu- nalnega življenja, kar je imelo za posledico, da so ljudje, občani in tudi poštni uslužbenci takšno delo- vanje in razvoj poštne tehnike in poslovanja smatrali za nekaj samo- umevnega. Ustanavljanje PTT podjetij pa prinaša v to sluibo nove elemente. Najprej utrjevanje delavskega sa- moupravljanja tudi v tej panogi javnega življenja; 2 možnostjo uva- janja spodbudnega nagrajevanja v poštni službi pa tudi večjo osebno zainteresiranost zaposlenih za pro- bleme podjetja in razvoj PTT službe. Ker podjetja obsegajo navadno površine okrajev, se pravi, da je njihovo območje zelo veliko, bi tudi tako delovanje samoupravnih orga- nov ne zajelo osnovnih enot. Zaradi tega pri poštnih podjetjih težijo za uvajanjem poslovnih ekonomskih enot, ki bi naj zajele območja ko- mun, a vendar ne togo vzeto. Tako bi na območju celjskega PTT pod- jetja ustanovili samo 6 poslovnih ekonomskih enot. S tem bi prenesli probleme pošte neposredno v ob- močje komun. Problemi pošte bi po- stali problemi kraja in komune. Končno avto za smeti V teh dneh smo v Celju končno dobili nov avto za odvažanje smeti. Ze prej smo lahko več dni zapored začudeno gledali vozove, ki so pred vsako hišo razkladali lične tipizira- ne smetnjake, v torek in petek pa je nov avto tudi že odvažal smeti. Upravičeno smo si oddahnili, kajti prejšnje odvažanje smeti — v po- kritih in tudi nepokritih vozovih — je bilo vse рвеј kot higiensko. Komunalno podjetje Javne napra- ve je izdelalo tudi pravila, ki jih je vsaka družina dobila skupaj s smet- njakom, priporočajo pa, da sp'avijo tudi zabojčke, ki so jih uporabljali prej, za primer, če se avtomobil po- kvari. Želimo, da bi bilo takih okvar čim manj, da bo odvoz smeti res v skladu s higieno. POJASNILO! V zvezi s člankom Vsaj streha nad glavo, objavljenim v zadnji šte- vilki našega lista, je prišlo do raz- ličnih komentarjev in razprav. Med njimi je vsekakor vreden pozornosti očitek, da je bil članek enostranski, neobjektiven in morda celo zlona- meren. Ker prvo in drugo deloma drži in ker se s tretjim nikakor ni mogoče sprijazniti, čutim dolžnost, da ga dopolnim. Res je, da članek ni upošteval vseh okoliščin, v čemer je bila nje- gova poglavitna pomanjkljivost. Kljub temu, da so mi v glavnem znane stanovanjske razmere in veli- ki napori celjske občine pri njih re- ševanju, mi ni bilo znano to, da »potrebujejo samo štiri velika pod- jetja — Tovarna emajlirane posode. Železarna Store, Cinkarna in Ingrad nad dva tisoč stanovaj in da bodo problem skušala prav tako reševati z gradnjo deloma prehodnih stano- \anj. Pri tem velja pripomniti, da so v podobnem položaju tudi neka- {■eh druga podjetja, in da več na teh podjetij računa na gradnjo stano- vanj z etažno lastnino, ob angaži- ranju sredstev stanovanjskih inte- resentov. Stanovanjska akcija se to- rej usmerja predvsem na stanovanj- skega interesenta, ki bo v bodoče moral sam odločilno pomagati pri reševanju svojega stanovanjskega problema.« Razen tega ni bilo navedeno, da je stanovanjska površina določena za 2 do 3 osebe, s čimer b dobil članek drugačno podobo. Naposled je umesten tudi ugovor, po katerem bi bilo treba upoštevati celovitost sistema stanovanjske izgradnje, zlasti pa njegove objektivne mož- nosti, kar v.se bi brez dvoma pripo- moglo k tehtnejšemu obravnavanju vprašanj. Ce k vsemu temu dodam še, da članek NIKAKOR NI IMEL NA- MENA postavljati v sla'bo luč pri- zadevanje celjske občane pri ne- lahkem reševanju stanovanjskih problemov (še zlasti ne, ker so ta prizadevanja očitna) kakor TUDI NE zavajati javnost na stranpota, je s tem povedano vse; v ostalem zasledujemo vsi isti cilj in ta je.v os^varjanju vsesplošnega blagra na- šega današnjega in jutrišnjega dne. D. Hribar Problemi strokovnega šolstva v celjskem okraju Na posvetovanju predsednikov občinskih ljudskih odborov in pred- sednikov okrajnih svetov je tov. Marjan J er in, predsednik okrajnega sveta za šolstvo analiziral nekatere probleme razvoja strokovnega šol- stva v celjskem okraju. Ni dvoma, da bo potrebno v na- slednjem obdobju posvetiti veliko pozornosti razvoju strokovnega šol- stva. Kajti gotovo je, da brez ustrezno usposobljenih ljudi ne mo- re biti popolnega uspeha niti v pod- jetjih niti v ustanovah. Kaže pa, da podjetja in ustanove posvečajo te- mu problemu premajhno skrb. To kažejo že številke o »potrebah« (na primer) po tehnikih v celjskih pod- jetjih. V Celju so s posebno anketo ugotovili, da podjetja potrebujejo komaj 12 novih tehnikov, in sicer skupaj za vsa podjetja!? Brez dvo- ma je to le slabo spričevalo za pod- jetja, ko vemo kolike so potrebe drugod, kjer imajo celo manj pod- jetij in kjer je sestav zaposlenih po strokovnosti ugodnejši kot v celj- skih podjetjih. Istočasno pa so vi Celju odklonili zaradi pomanjka- ] nja prostora in drugih težav že ¡ preko^OO mladincev, ki bi radi štu''- dirali na enem izmed obeh oddelkov srednje tehnične šole v Celju. Hkrati pa so podrobne analize kadrovskih problemov v posamez- nih podjetjih in ustanovah pokaza- le, da obstaja veliko pomanjkanje po tehničnem osebju; in sicer toliko, da bi kar v enem podjetju potrebo- vali več kot 12 novih tehnikov. Z ozirom na tako stanje in da strokovno šolstvo še nima svojih prostorov, s tem pa je tudi otežko- čen normalen razvoj strokovnega šolstva, je okrajni svet za šolstvo izdelal osnutek programa razvoja strokovnega šolstva v celjskem okraju. Osnutek predvideva, da bo po- trebno najprej rešiti zelo pereč pro- blem celjskega učiteljišča. Učitelji- šče namreč nima lastne stavbe. Možna je dvojna rešitev — ali gradnja novega poslopja za učitelji- šče, ali pa gradnja nove osnovne šole, tako da bi učiteljišče dobilo sedanje poslopje. Rešitev problema učiteljišča je toliko bolj nujna, ker je gotovo, da je spričo potreb v Celju potrebna višja pedagoška šo- la. Ta pa bi se lahko razvila kot višja stopnja učiteljišča. Oziroma po novem sistemu v prvo stopnjo visokošolskega študija. Kot drugi, a ne manj važen pro- blem je vprašanje srednje tehnične Šole. Tudi tu obstajajo v osnutku programa dve varianti. Gradnja no- ve šole ali pa ustanovitev posamez- nih oddelkov v raznih industrijskih središčih v celjskem okraju. Tako imajo na primer v Šoštanju pogoje za ustanovitev elektro oddelka, ko- vinarska šola v Storah bi se tudi lahko razvila v strojni oddelek sred- nje tehnične šole, v Celju pa bi ustanovili kemični oddelek. Obe va- rianti imata svoje prednosti in sla- bosti. Zato bo pri reševanju tega problema (to velja tudi za učitelji- šče) odločilna javna razprava. Tretji pereči problem strokovnega šolstva je razvoj ekonomske sred- nj^e šole. Pri tej bi bilo potrebno zgraditi še en trakt. Vprašanje raz- voja srednje ekonomske šole bo namreč nujno treba povzeti s pro- blemom administrativne šole. Četrta velika naloga in nujnost pa je gradnja nove posebne šole v Celju. O pomenu te šole ni kaj raz- pravljati. V Celju je taka šola nuj- no potrebna. O kulturi in prosveti Skupna seja obeh zba.jv občin- skega ljudskega odbora v Žalcu je del razprave posvetila tudi vpra- šanjem kulturno prosvetne dejavno- sti. Ta dejavnost namreč še vedno ni zaživela kakor bi lahko in je po- nekod postala cçlo stereotipna in nezanimiva. Kar zadeva vprašanja kulturno prosvetnih društev, ki jih je v ob- čini 19 (z 2450 člani), bi le-ta mo- rala prilagoditi koncept svojega de- la večjim zahtevam in potrebam so- dobnega človeka in se otresti togih in standardnih form. Bili so vse- kakor časi, ko se je naš preprosti človek zanimal za najrazličnejše ljudske igre, toda te igre so napo- sled preživele, in to, kar lahko v njih današnjega človeka še zanima, je morda njihova večja ali manjša literarna vrednost. Gre potemtakem za določeno krizo amaterskih od- rov, za kar nosi dobršni del krivde vsekakor pomanjkanje sodobnih dramskih tekstov. Iz poročila sveta za šolstvo in prosveto, ki ^obravnava vse te pro- bleme v dokaj kritični luči, izhaja nadalje zelo klavrna podoba občin- skih knjižnic. Teh knjižnic je na pod- ročju žalske občine 21, mnoge med njimi pa so v takšnem stanju, da te. ga imena sploh ne zaslužijo. Poleg zelo skromne izbire knjig se stiskajo po pisarnah in ena med njimi celo v neki veži. Ker pa so knjižnice eden važnih ljudsko prosvetnih či- niteljev, je občinski svet priporočil, naj bi jih bilo manj, pa bi bile zato tiste večje, in bi lahko posojale knji- ge okoliškim krajem. Zanimiva je prav gotovo primerjava razmerja med knjigo in bralcem v republi- škem in občinskem merilu. Medtem ko pride v Sloveniji ena knjiga na prebivalca, bi za to v žalski občini potrebovali še 11.000 knjig, kar po- meni hkrati sedem do osem mili- jonov dinarjev. V kolikor bodo druž- beni prispevki v te namene ostali nespremenjeni, bi v žalski občini lahko dosegli tako razmerje v dese- tih letih. Pri tem pa ni upoštevana okoliščina, da bo v desetih letih se- danja zaloga knjig že dodobra iz- črpana. Docela pozitivno vlogo je odigra- la delavska univerza. V letu dni ob- stoja ji je uspelo pritegniti v krog svojega delovanja tako posamez- nike kakor delovne kolektive, kar pomeni, da je postala pomembna družbena ustanova. Da pa bo v bo- doče svoje naloge še temeljiteje opravljala, ji bo moral občinski ljudski odbor in z njim vsi tisti, ki jim je ustanova namenjena, pripo- moči do potrebnih prostorov. Podobno kakor z nekaterimi kul- turno prosvetnimi društvi se dogaja tudi z občinskimi kinematografi. Trenutno jih je sedem, pridružila pa se jim bosta še kinematografa v Braslovčah in Taboru. V ostalih krajih nameravajo nabaviti ozko- tračne filme, perspektivni plan pa predvideva nabavo potujočega kina. Toda bolj kot to je zanimivo, da so se tudi tu pokazale slabosti, ki spreminjajo kulturno zabavno usta- novo v trgovino. Repertoar teh ki- nematografov je namreč v veliki meri preračunan na finančni efekt in manj na vsebino, ki bi jo moral nuditi občinstvu. Pri tem so seveda, težave celo v okrajnem merilu, ker je pač repertoarna politika, kakor vse kaže, dirigirana z vrha navzdol, kar pomeni, da programski sveti, četudi bi bili zainteresirani na sa- mih dobrih filmih, ne bi mogli uve- ljaviti svojega dobronamernega sta- lišča. Film je potemtakem v veliki meri postal komercialni artikel, Za boljše delovne pogoje Na konferenci delavskih svetov celjske občine so razpravljali tudi o poročilu podpredsednika Bena Krivca o kulturi in znanosti, stanju šolstva in štipendiranju kadrov. Povzemamo nefkaj misli. Na območju Celja je 5 poklicnih kulturnih ustanov in 11 prosvetnih društev, ki so kljub težavam ob po- manjkanju prostorov pokazala vi- den napredek. Ob rešitvi tega pro- blema bi lahko glasbena šola spre- jela vsako leto Okrog 100 gojencev več, hkrati pa bi s srednjo glasbeno šolo Celje dobilo potrebne glasbene strokovnjake. Muzej NOB bi lahko v novih pro- storih razstavil zgodovinsko doku- mentacijo naše revolucije, kar je v sedanjih pogojih nemogoče. Prav tako bi se lahko bolje razmahnila tudi dejavnost knjižnic, da bi te predvsem pristopile k sodobnejšemu načinu izposojanja knjig. Tudi ar- hiv bi se lahko bolje uveljavil v smeri študijskih namenov. Razen te- ga se je pokazala potreba, da bi Ce- lje dobilo še dvorano za lut'kovne igre in galerijo za občasne ali stal- ne likovne razstave. Eden izmed problemov je po- manjkanje prostorov za družabne prireditve in kino, ki pa bi ga lah- ko rešili z izgradnjo kulturnega do- ma. Zlasti zanimivo je, da se je števi- lo knjig v vseh knjižnicah precej po- večalo, samo število znanstvenih knjig v enem letu od 42.792 na 71.000; prav tako število prodanih leposlovnih knjig, število naročni- kov časopisov, število gledaliških ka'kor tudi amaterskih predstav. Kar zadeva stanje šolstva je na področju celjske občine 17 osnovnih šol, poleg tega pa še precejšnje šte- vilo strokovnih in drugih šol. Pouk se na vseh šolah vrši v dveh izme- nah, razen v Smartnem v Rožni do- lini, kjer so tri izmene. Največje te- žave ima pri tem II. osnovna šola, kjer imajo prostore kar tri šole — učiteljišče, osnovna šola in večerna srednjetehniška šola. — Število učencev znaša 10.763, pedagoških moči pa 424 — manjka le 14 učnih moči. Da bi razbremenili sedanje kapa- citete osnovnih šol, bi bilo v Celju in Storah potrebno zgraditi še po eno osemletko, nekatere druge šole pa popraviti. Osrednji problem našega šolstva je v pomanjkanju kapacitet. Ker je Celje industrijsko središče, bi bdo potrebno v perspektivi razš>riti možnost strokovnega šolanja iin v tem smislu kapacitete povečati Po- manjkljivo je nadalje tudi vpraša- nje tehnične vzgoje. Kljub tesnu, da se šole postopno opremlja^© s so- dobnimi učnimi pripomočki bo tre- ba s tem pospešeno nadalljievati. Določen napredek je S^il naprav- ljen tudi v smeri štip^ertdiranja ka- drov. Na področju obč'itie je vsega skupaj 291 štipendistov, njih število se je od 1-ani povečalo za 31. Kljub temu pa se je pokaralo, da po neka- terih podjetjih in ustanovah še ni- majo dovolj dobro izdelanih načrtov kadrovskih potreb; zlasti pa je gle- de na modernizacijo delovnih in tehnoloških procesov premalo števi- lo inženirjev in tehnikov. Kader si bo mogoče zagotoviti le г načrtnim štipendiranjem. Revija domačih zabavnih ansamblov v ponedeljek zvečer je bila v Na- rodnem domu prva revija zabavnih ansamblov celjskega okraja. Ob pre- cej skromni udeležbi so se na odru zvrstili štirje ansambli — kvintet iz Kompol, kvintet Franja Bergerja iz Celja s pevci, kvintet Ota Pestnerja s pevko in kvartet Eda Corsica. Na- povedanih je bilo šest ansamblov, toda dva na revijo nista prišla. Drugi del revije bo v ponedeljek, 14. iiovembra, ko se bo občinstvu predstavilo še nekaj ansamblov. Or- ginizator revije je okrajni svet Svo- bod in prosvetnih društev in nje- gova zamisel, da celjskemu občin- stvu predstavi tudi ne tako znane ansamble je res pohvale vredna. Koristne pobude sveta za kulturo občine Celje Obisk članov sveta za kultur© ^ občinskem ljudskem odboru v Ç, Iju v Kranju je dal marsikatere p, budo za reševanje določenih naloj Zanimiva je kranjska odločitev o $( stavljanju centralnega katalog knjig. Na tem delajo tudi v Celji vendar s. to izjemo, da bo osredn katalog zajel samo strokovne | znanstvene knjige, ki so v StudijsI knjižnici In po možnosti tudi on ki ležijo v omarah podjetij, ustano šol ipd. Na priporočilo sveta bo i nalogo opravila Studijska knjižnic Uspešno delo kluba kulturnih di lavcev v Kranju je dalo tudi članoi celjskega sveta za kulturo pobud da bi spet oživeli enako organizac jo v Celju. Samo tako, da bosta m sel in želja naletela na razumevi nje in pripravljenost celjskih ku turnih in javnih delavcev po žival nejšem udejstvovanju v klubu? Svet za kulturo bo tudi opozor pristojne činitelje na morebilt ustanovitev centralnega mladinski ga pevskega zbora v Celju. V pripravi je še izdelava osnutli za ustanovitev sklada za podelji vanje nagrad in priznanj zaslužnii kulturnim, javnim in gospodarski) delavcem. Na seji sveta so spreje predlog, da naj bi ta sklad zaživi prihodnje leto. Svet za kulturo bo končno pre( lagal, da naj se čimprej sestane I konstituira odbor za zgraditev ni vega kulturnega centra v Celju. -m Učiteljski zborovanj Pred dnevi so zborovati učitel s Kozjanskega v Kozjem in učite! z Obsotelja v Podče'rtku. Na obe zborovanjih so se pomenil o skup nem idejnem in strokovnem izpopol njevanju ter o predlogih za nagrj jevanje prosvetnih delavcev. Iteli bi še več družabnih sestankov, ki\i bili zelo potrebni, saj se drugati prosvetni delavci iz odmaknjenih k poredko shajajo, g Pri brigadi „Tončlce Cečeve" Pred dnevi je nekaj članov okraj- nega komiteja Ljudske mladine obi- skalo peto mladinsko delovno bri- gado »Tončke Cečeve«, ki dela na avtocesti »Bratstva in enotnosti« v Grdelici v Srbiji. Brigada, ki je od- potovala iz Ceja 30. septembra, de- la na naj'težjem odseku avtoceste — na mostu, ki pelje čez Moravo in železnico, kljub temu pa je bila že dvakrat udarna, enkrat pohvaljena in dvakrat posebej pohvaljena. Do- sedanji uspehi mladih brigadirjev kažejo, da imajo vse pogoje, da se uvrstijo med najboljše brigade na avtocesti, so pa tudi edina slovenska mlad nska delovna brigada, ki se bo udeležila letošnjih svečanosti ob za- ključku del in otvoritve novega od- seka avtocest. S POLIC STUDIJSKE KNJI2NICB Barjaktarović S. S.: Ginekološka nostikft. Beograd 1959. S. 20»32. Bazin G.: Der Louvre. München A Zü- rich 1960. S. 200;;. Cobeljević N.: Politika i metodi pri- vrednog razvoja Jugoslavije {:1947— 1956:) Beograd 1959. S. 20110/10. Damjanović A.-G. Lukatela: Teorija te- lekomunikacija. I. Beograd 1959. S. 20046. Dimitrijević S.: Strani kapital a pri- vred; bivše Jugoslavije. Beograd 1958. S. 20110/4. Engels F.: Dialektika prirode. Ljubljana 1953. S. 20120. Grimsehl E.: Lehrbuch der Physik. I.-IV. Leipzig 1954-1959. S. 14666. Jakšić S.: Obligaciono pravo. Opšti dio. 3. izd. Sarajevo 1960. S. 20054. Kosanović 1.: Istorski materijalizam. 3. izd. Sarajevo 1960. S. 20069. Koech A.: Was blüht denn daf Stuttgart 1958. S. 20060. Marković R.: Elementi 4elekomunika- cionih i elektronskih uredjaja. Beo- grad 1959. S. 20043. Pečar Z.: Alžirija ▼ plamenih. Ljub- ljana 1959. S. 20055. Tomić S.: Pravna zaštita spomenika kul- ture u Jugoslaviji. Beograd. 1958. S. 11 1947. Llaga D.: Teonija telesne vzgoje in športnega treniranja. Ljubljana 1959. S. 200?8. Allegro J. M.: Die Botschaft vom Toten Meer. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/183. Braun W.-W. Ley: Die Eroberung des Weltraums. Frankfurt a. M. and Ham- burg 1958. S. 20012/218. Freud S.: Abriss der Psychoanalyse. — Das Unbehagen in der Kultur. Frank- furt a. M. und Hamburg 1959. S. 20012/4?. Hartman J.: Das Geschichtsburg von den Anfängen bis zur Gegenwart. Frank- furt a. M. und Hamburg 1959. S. 20012/73. Kühn II.: Das Erwachen der Menschheit. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/53. Lao-Tse. Frankfurt a. M. und Hamborg 1958. S. 20012/89. Netti P.: W, A. Mozart. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/106. Plotin. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/203. Schnabel E. Anne Frank. Spur eines Kindes. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/199. Schol I.: Die weisse Rose. Frankfurt a. M. und Hamburg 1959. S. 20012/88. Schopenhauer. Frankfurt a. M. und Ham- burg 1958. S. 20012/134. Teller E.-A. Latter: Ausblick ia das Kernzeitaiter. Frankfurt a. ii. und Hamburg 1959. S. 20012/232. Williams T.: Die Katze auf dem heissen Blechdach. — Die tätowierte Rose. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/110. Zweig S.-J. Feschotte-R. Grabs: Albert Scliweitzer, Genie der Menschlichkeit. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/83. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8 do 18, ob sobotah pa samo od 8 do 13. Nove oblike idejno vzgojnega dela Na nedavnem plenumu okrajnega komiteja Ljudske mladine so pregle- dali tudi politično-ideološko delo v preteklem delovnen; razdobju. Ugo- tovili so, da mladina pri študiju te- meljnega programa ni dovolj upo- števala interesov svojega članstva pri političnih šolah in najrazličnej- ših krožkih pa ni bilo dobrih preda- vateljev. To pa sta v letošnjem letu tudi skoraj edini pomanjkljivosti. Odslej bodo temeljne programe politično-ideološkega dela sestavlja- li občinski komiteji mladine, aktivi Ljudske mladine pa jih bodo prila- gajali pogojem dela in interesom mladine. Politične šole za mladino bodo ustanavljali le v tistih občinah, kjer so res dobri pogoji za tako zahtev- no obliko izobraževanja. Sole bodo trajale pet mesecev, bodo eno ali dvorazredne in bodo od slušateljev zahtevale najmanj pet ur rednega študija na teden. Lani so v celjski gimnaziji ustanovili tribuno mlad.h l"o mnoçfo užitka in vas prav lepo pozdravljamo. Upošteva'oč zaeo^oviîo tov. Stem- bergerja, da slep človek kljub temu da ne v'd'. ka' se na odru dogata vendar to s'uti ir s'îepa po besedah igralcev, je urrava SLO poklonila tudi druš'vu slepih v Celju brez- plačne abonma vs'opnice za tekočo sezono. S t^m je uprava SLG Celje vsaj malo prispevala k razvedrilu in umetn'sVemu užitku slepih ljubite- ljev gledališke umetnosti. NEZGODA Snega je bilo lani zelo malo, pa ven- dar se ga bom dobro spominjal. Sreda je bila, pust in meglen dan. Zjutraj sem vstal, zmetal knjige v torbo, se umil, zajtrkoval in odšel proti šoli. Fiziko sem še poslušal, potem pa mi je postalo dolgčas. Ko sem šel iz šole, je začelo mesti ':n s prijateljem Milanom sva se domenila, da greva smučat. Milan me je čakal pred hišo. Kratek tek s smučmi in že sva bila na hribu. Si ustil sem se prvi. Hrib je bil strm. Zmerom bolj sem brzel. Kmalu sem se /.našel pred krtino in sem se ji komaj izognil. Ob drugem smuku sem se preveč od- rinil in hitrost se je večala. Skoraj mi je zaprlo sapo. Sneg se je za mano pršil — in glej ga zlomka, spet sem pri- smučal pred krtino. Spretno sem se iz- ognil. Ljudje so me opazovali in hotel sera jim dokazati, da nisem od muh. Potem sem slišal pikre pripombe: »No, ta bi se lahko še s Sailerjem kosal« ÍB pa »Skoda, da jugoslovanska ekipa ni odšla v Squaw Vello». Meni pa je to dalo duška. Pognal sem se s palicami in že sem skoraj premagal zndnji ovi- nek. — Pa ga nisem. Smučke so se za- pifile v sneg. jaz pa sem kar brez njih odletel po zraku in pristal nekaj met- rov cd »vzletišča«. Smeh je bil prvo. k.ir sem spet slišal. Drugo pa tole: »Ta se še dobro smučati ne zna. pa že hoče leteti«. »Fant vpiši se v smučarski tečaj, če ho- češ imeti cele smuči!« Nenadoma pristopi k meni tovariš: »Kaj pa je s tabo. fant?« »Nič.« Šele te- daj sem opazil, da sem okrog ust ves krvav. Zlomil sem s: zob. Domov grede me je skelelo: »Hoditi bom moral k zo- bozdravniku. Zares nesreča!« sem si mislil. Andrej Arko, Celje, Trubarjeva 13 Večdelna omara s kopico oddelkov, predalov in vrečk je kaj primerna za vso »garderobo« in ropotijo naših malih. Nizko omaro je konstru ral za majhno stanovanje nek francoski arhitekt, za kar so mu hvaležne mnoge mamice Nekoliko dom.selna mamica ali očka bosta posamezne police različno obarvala, saj so omara sama in predmeti v njej znak veselja. V vrečko za čevlje lahko naš malček zloži tudi avtomobile če mamica meni, da čeveljčki ne sodijo v omaro. Skrb za mladino tudi tu v ospredju V ponedeljek je bil na okrajnem " ljudskem odboru seminar, ki ga je , priredil zavod za prosvetno pedago- ■ ško službo okrajnega ljudskega od- bora v sodelovanju z zavodom za pospeševanje gospodinjstva. Učitelji osemletJt so na njem obravnavali podroben učni načrt za te šole, po- leg tega pa so se seznanili z novi- mi nalogami šol ob prehodu mleč- nih kuhinj v njihovo oskrbo in po- dali že tudi prve izkušjije, ki so jih pri pouku gospodinjstva pridobili. Seminar je bil zelo živahen in na- vzoči so idejo o takšnem sodelova- nju z navdušenjem pozdravili. Mlečne kuhinje sc, kakor smo o tem že poročali, postavljene deloma že letos pred nove naloge, saj se morajo same oskrbovati, ker so na- loge Uniceffa malone izčrpane. 2e ob začetku letošnjega šolskega le- ta so bile vse šole v glavnem pri- pravljene na to, da bodo čez čas morale preiti tudi na samostojno preskrbovanje mlečnih kuhinj, toda še vedno so se zanašale na zaloge Uniceffa. Le'os so preusmeritev le redkokje popolnom.- uresničili. Iz- kazalo pa se je, da so se mlečne ku- hinje najboje uveljavile na Poni- kvi pri Grobelnem in če pogedamo nekoliko »za kuli.se«, to n ti ni tako čudno. Tam je namreč skrb za mlečno kuhinjo prevzel poseben od- bor, član: so si posamezne dolžno- sti razdelili in kuhinja ni več odvis- na samo od delavnosti in domisel- nosti enega člana Zaenkrat so uvedli prispevke staršev — deloma v denarju deloma_v^arayi. Kvali- teta obrokov je bila zadovoljiva. Pokazalo pa se je, da bi v tem pri- meru šolske kuhinje zavisele v glav- nem od dobre letine v posameznih krajih. Ob slabši letini bi tako neka- tere ostale brez zalog. Na seminar- ju so omenili, naj bi posamezni ob- činski odbcfri ali pa družbene orga- nizacije ustanovile sklad, ki bi bil v takih primerih lahko v veliko po- moč. Seveda je pa uspeh gospodar- jenja v šolskih mlečnih kuhinjah odvisen tudi od staršev in njihove- ga sodelovanja. Na seminarju so obravnavali še podroben učn; načrt za popolne osnovne šole in s tem v zvezi pouk gospodinjstva. Podroben načrt so pripravili strokovnjaki in so vanj vnesli večletne izkušnje, na semi- narju, ki bo menda v mesecu maju, pa ga bodo spet izpopolnili. Novi osnutek podrobnega učnega načrta so z navdušenjem sprejeli, zlasti še načrt za pouk gospodinjstva, saj je le-tega najtežje učiti, ker ni potreb- nih pripomočkov, pa tudi ne izku- šenj. Priporočili so še, da bi naj predavatelji gospodinjstva večkrat odšli na kakšno ekskurzijo in si ogledali tiste zavode, ki so najbolj domiselno rešili problem mlečnih kuhinj, učilnic in pouk gospodinj- stva. Eva Noie možnosti za učiteljice gospodinjstva Pred dnevi je bil v Celju tretji občni zbor podružnice Strokovnega društva za gospodinjsko izobraže- vanje za okraj Celje. To pot je bil poudarek predvsem na nadaljnjem izobraževanju učiteljic gospodinj- stva. To jim je namreč omogočeno s tem, da' je na Višji gospodinjski šoli dovoljen tudi izredni študij Za učiteljice, ki pa de.ajo kot učiteljice gospodinjstva že več let, so tudi pri tem posebni olajševalni pogoji, ki omogočajo dosege kvalifikic.je. Ta- ko je učiteljica, ki poučuje gospo- dinjstvo vsaj pet let, oproščena štu- dija na VOS, opravlja le diplomski izpit in pridobi naziv predmetne učiteljice. Učiteljice s triletnim sta- žem pa opravljajo vse izpite v skr- čenem roku, saj so na tem področju že dalj časa aktivno delale. Na občnem zboru Društva je bilo poleg tega ugotovljeno, da se ma- lone vse članice vključujejo s svo- jim znanjem v različne dejavnosti, sodelujejo v stanovanjskih skupno- stih, strokovnih tečajih, pri tečajih za izobraževanje odraslih in v teča- jih Rdečega križ.i za kmečko mla- dino. Ta dejavnost je tako razno- lika, da je presegla celo najbolj opti- mistična pričakovanja. Tako je prav Doslej še res nismo doživeli, da bi pomembnost glavnih vprašan; snage, prehrane in zdravja obravna- vali v nekem podjetju več kakor en- krat ali dvakrat, vsekakor pa nismo doživeli, da bi se v obratu, kjer je zaposlena v glavnem moška delov- na sila lotili obravnavanja tega na obširnem seminarju in to ze'o po- drobno, malone znanstveno. Celjska Cinkarna je tu pretrgala tradicijo. Seminar je namenjen osebju, ki je zaposleno v kuhinji, bifeju in vsem prenašalcem obrokov po obratih ter vključuje predavanja strokovnjakov o prehrani, o sestavi živil in obro- kov, o opremi kuhinje in jedilnih prostorov, o čiščenju kuhinje, o pri- pravljanju hrane, o serviranju, o notranjem transportu hrane, o pomi- vanju posode in pribora, o vzdrže- vanju kuhinjskega in namiznega pe- rila, o osebni higieni, o obolenjih in zastrupitvah s hrano, o raznih pred- pisih v zvezi z živili, o električnih instalacijah in drugih napravah v gospodinjstvih ter o ravnanju z nji- mi. S celjskega trga v zadnjem tednu je bil trg spet slab- še preskrbljen, verjetno nekoliko tudi zaradi ohladitve. Zadostna je še vedno pcrnudba povrtnin, vendar pa je manjša izbira, pa tudi cene so spet malce po- skočile. Na trgu je dovolj lepega krom- pirja in solate. Se vedno pa je večje povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih ter jajcih. Slabša je tudi ponudba sadja, dovolj je le zimskih jabolk in grozdja ter suhega sadja. CELJSKI TEDWIK STEV. 45-11. novembra 1960 Zakaj? v zadnji Številki BaSe^a lieta mmm poetavili javno vprašanje glede re- gistracije nogometnega igralca tov. Zdravja Jesenska za nogometna kluba Šoštanj in Velenje. T tej zvezi smo še posebej aaproeili Celjsko nogometno podzvezo, da aam stvar pojasni. Do zaključka redakcije p« aae je predsednik disciplinskega odbora pri Celjski nogometni podzvezi Janko Vaguer seznanil, da je ta odbor obravnaval navedeni primer na seji 8. novembra ter sprejel sklep, da pokliče na zaslišanje na dan i5. novembra zastopnike obeh društev, to je Šoštanja Ih Telenja ter igralca Jesenska. Opomba uredništva: кИ k«¿e se reči precbi zapletajo. Telesna vzgoja in šport NOVO UPANJE... I Zmagi obeh celjskih ligašev v sed- • mem kolu slovenske conske lige sta vlili trohico upanja, da so se reči - spreobrnile na bolje, da bodo črnim dnem sledili tudi sončni in svetli. Ker pa so se dogodki na blatnih igriščih obrnili minulo nedeljo tudi tako, da so izgubili dragocene točke nekateri favoriti in ker sta celjska . predstavnika v družbi najboljših slo- venskih enajstoric prigarala vsak po dve točki, se je s tem razlika med vodečo skupino in spodnjim domom, kateremu vsaj zaenkrat pripadata še Kladivar in Olimp, občutno zmanj- šala. Zdaj hi več tistega prepada, ki se je zdel nepremostljiv. Tri pike razlike med prvim (Ljubljano) in osmim (Olimpom, oziroma Kladivar- jem) res ni veliko. Stanje potem- takem res ni tragično. Treba bo le prijeti in to krepko ter požeti vse, kar se bo le dalo. Ce katero koli kolo ne, potem je prav gotovo sed- mo pokazalo, da favoritov ni! Ta misel pa naj bi spremljala prihod- njo nedeljo tako Kladivarja, ki bo nastopil v Mariboru, kot tudi Olim- pa, ki bo doma gostil Nafto, ki je zaeг^krat na repu tabele brez točke. Vendar to ne pomeni, da bi Nafta ne mogla prekrižati računov. Praksa je pokazala, da favoritov v nogo- metu ni! Obe zmagi sta prišli v pravem ča- su, v času, ko se je že zdelo, da se celjski nogomet, zastopan v sloven- ski ligi, potaplja. Kladivar si je svo- jo zmago pošteno zaslužil, pa če- prav gola, ki sta padla nista bila kdovekaj prepričljiva. Toda, navzlic temu so bili »plavi« boljši in skoraj ves čas igrali samo na eni polovici igrišča. V začetku prvega polčasa pa so si domačini privoščili celo »Viktorijo«, ki je pa žal niso izko- ristili. Da se na igrišču ni odvijalo vse tako, kot bi želeli, je bilo krivo tudi izredno blatno igrišče. Oba go- la za Kladivarja je dosegel Kokotec. Kladivar je v igri proti Krimu, ki se je končala s tesnim rezultatom 2:1, nastopil v nekoliko spremenjeni postavi. V obrambi smo tokrat prvič videli Hočevarja, ki je bil soliden. Kot vedno je bil tudi to nedeljo Stor najpožrtvovalnejši in lahko bi rekli najuspešnejši igralec. Odličen je bil še Pere, medtem, ko Marinčku v blatu in lužah ni šlo. Bolj kot potek razburljive igre ter včasih nenavadne odločitve skrajno slabega sodnika, so se vtisnili v slab àpcniin dogodki, ki so se zvrstili po tekini in ko so nekateri prenapeteži hoteli kar s pestmi in dežniki »obra- čunati« za vse tisto, za kar naj bi jih »prikrajšal« sodnik. Na srečo so se našli ljudje, ki so tem vročekrvne- žem zastavili pot in jih odvrnili od bojnega razpoloženja. Toda, navzlic temu je madež ostal, madež, ki zno- va resno opozarja, da bodo morali prireditelji domačih tekem bolj po- skrbeti za rediteljsko službo. Vsem tistim, ki pa ne znajo prenesti na- videz nepravilnih, ali morda celo nepravilnih odločitev, pa bi pripo- ročali, da raje ostanejo doma, saj si bodo tako prikrajšali nepotrebno razburjenje. Olimp je nastopil v Kranju proti tamošnjemu Triglavu. Zmagalo je boljše moštvo. V tem so si edina vsa poročila, ki so prišla iz gorenj- ske metropole. In to boljše moštvo je bil — Olimp. Res je sicer, da so imeli tudi domačini nekaj priložno- sti za gol (enajstmetrovka), ki jih pa niso izkoristili. Zato pa se je znašel Posinak, ki je vratarjevo na- pako spretno in hitro izkoristil ter potisnil žogo v mrežo. Ta dogodek je tudi edini, ki je vreden populari- zacije. Sicer pa se je Olimp tudi to pot odli-koval po izredni požrtvoval- nosti in borbenosti. Medtem, ko je Kladivar tudi po sedmem kolu ostal na istem mestu kot ga je zasedal teden dni pred tem, se je Olimp pomaknil za stop- nico više in se pridružil celjskemu rojaku. Tako imata obe celjski liga- ški moštvi zdaj po sedem točk. Lep izkupiček sta pobrali tudi mladinski enajstorlci. Tako je Kla- divarjeva mladina doma premagala Krim s 6:0, Olimp pa je igral neod- ločno v Kranju. Rezultat tekme pa se je glasil 0:0. Po tem zavrtljaju je Olimp obdržal drugo mesto z enajstimi točkami, Kladivar pa se je pomaknil na šesto in ima sedem točk. Zborovanje štorske mladine Pretekli teden je imela mladina štorske železarne redno letno konfe- renco. Poleg delegatov iz obratnih aktivov sta se zborovanja udeležila tudi predsednik Okrajnega komiteja Ljudske mladine Franček Knafelc, sekretar občinskega komiteja LMS Janez Kovačič in drugi. Poročilo o delu je dokazalo, da se mladina štorske železarne zaveda svoje odgovornosti za uspeh pod- jetja. Zato ni naključje, da so tudi v delovnem programu postavili na prvo mesto prizadevanje za dvig produktivnosti in napredek podjetja. Letos bodo v tem kolektivu prešli tudi na 'decentralizacijo samouprav- nih organov, kar nalaga mladini no- ve naloge. Uprava podjetja in vod- stvo mladinske organizacije se nam- reč zavedata, da je odstotek mla- dih T centralnem delavskem svetu še vedno precej nizek. To stanje na- meravajo popraviti ob volitvah v obratne delavske svete, ko bodo mladinski kandidatni listi posvetili kar največ pozornosti. Mladina štorske železarne se je odlikovala tudi pri delovnih akcijah. Sodelovali so pri,urejevanju naselja, stadiona in opravili nad pet tisoč prostovoljnih delovnih ur — ali po- vprečno 31 ur vsak mladinec. Tiste, ki so se pri delovnih akcijah naj- bolj odlikovali, so na konferenci na-' gradili z lepimi knjižnimi nagra- dami. Vse leto so živahno razpravljali o strokovnem in idejno-vzgojnem iz- obraževanju. Na konferenci so pred- lagali, da bi tudi pri njih ustano- vili debatni klub, livarji pa so pri- poročili, da bi izobraževalni center poskrbel za izobraževanje mladih li- varjev. Razmeroma lepe uspehe je dosegel tudi klub mladih proizva- jalcev, ki pri njih deluje le še kratek čas. Odslej bo delo štorske mladine usmerjal novoustanovljeni krajevni komite. Pohvale vreden je zato tudi sklep mladine iz železarne — da bo s komitejem kar najtesneje sodelo- vala in mu pomagala preko začetnih težav. Delavske športne igre T polastitev desete obletxiee 4е1аТ' A-ih svetov je občinski sindikalni svet v Celjn razpisal športna tekmovanja rìndiikalnih moštev. Medtem, ko so se tekme т odbojki, šahu in kegljanju zá- fele, pa 9o strelci in igralci mamizneg« tenisa že zaključili. V streljanju so najboljša mesta tako T moškii kot ženski konkurenci zasedli Sani in članice Emajlirke. Vrstni red moških pa je bil: 1. Emajlirka 694 (od St9 možnih), 2. Kovinotehna 3. že- lezarna Store 473, 4. Cinkarna 666, 5. Avtoobnova 652, 6. Etol 635, 7. IFA 622 1д 8. Ingrad 598. 2enske ekipe pa so se zvrstile takole: i. Emajlirka 591, 2. Ko- vinotehna 5ie, 3. ObLO 485, 4. Ingrad 480, 5. Cinkarna 419, 6. Oddelek za no- tranje zadeve 390. 7. Metka 390 гв 8. Ko- munalna banka 258. Med posamezniki je Emagal 2urbi iz Emajlirke s 183 krogi. Naslednja mesta so si razdelili: Mlakar 181, Strajher 181, Vanovšek 180, Smrkelj Ш ÍH Jaeer prav tako 180. MED KEGLJACI JE ŽIVAHNO T počastitev dneva republike je Zveza kegljašklh športov Slovenije razpisala tradicionalno »revijo kegljačev in keg- Ijačic«, katere se udeležujejo vse okraj- ne reprezentance Slovenije. Tekmovanje bo v nedeljo, 20. tega meseca in sicer za starejše člane v Kranju, za mladince т Ljubljani, za moške na Jesemicah in z« članice v Celju na kegljišča Ingrada. Okrajna kegljaška zveza v Celju bo letos prvič poslala na to tradicionalno revijo vse štiri ekipe. V ta namen bo v nedeljo џа kegljiiščn Ingrada nekaj iz- birnih tekmovanj in sicer bodo ob osmih nastopili mladinci 8 krat 200 lučajev, ob pol enajstih pa starejši člani (nad 55 let) 8 krat 190 lučajev. Mimo tega bo moška reprezentanca Celja imela v sredo 16. tega meseca prijateljsko srečanje z Mariborom v Mariboru, naslednji dan v četrtek pa se bo ob štirih na kegljišču Ingrada začelo reprezentančno srečanje ženskih vrst Maribora in Celja. Lju- bitelje kegljaškega šport« Tabime, d« ■! •gledajo vse te nastopa. OCENJEVALNA VOŽNJA »KLIMEc Preteklo nedeljo je društvo Ljudske tehnike >Klimaet, Šmartno in Šoštanj po dve ter Stek- ar brez točke. Rokomet VSE PO STAREM Šesto kolo okrajne rokometne li^e mí prineslo nobenega presenečenja, razen zmage Rečice proti oslabljeni postavi Ve- lenja. Tekme pa so se končale takole: Celje—Griže 57:17, Partizan—Polule 25:9, Velenje—Rečica 15:22. Tekma med Ko- njicami in Šoštanjem ni bila odigrana. V zadnjem sedmem kolu bodo igrali: Rečica—Partizan Celje , Šoštanj—Vele- nje, Celje—Polule in Griže—Konjice. V prijateljski tekmi je rokometna eki- pa iz Prebolda premagala drugo moštvo Partizana iz Celja mosta 8:6. Pri zma- govalcih je bil najboljši Plevčak (6 go- tov), pri PartizaJiu pa Kokot, ki je do- segel tri gole. V CELJU - DOM BRODARIEV Organizacija Ljudske tehnike ima v Celju tudi brodarska kluba. V prvem primeru gre za brodarsko društvo Kinka, ▼ drugem pa za brodarski krožek pri društvu Ljudske tehnike Tovarne teht- nic. Ti dve organizaciji sta svojčas vključevali nad sto aktivnih članov. Da- nes pa je to število znatno manjše, kar je pripisati pomanjkanju prostorov za redno delo. Do pred kratkim je društvo imelo svoje prostore v Liscah ob Savinji. Zaradi regulacije reke pa jih je izgubilo. Pomanjkanje prostorov je problem, ki zavira uspešnejše delo celjskih brodar- jcv. Zato tudi ui mogoče mislitii na širše vključevanje mladine iz šol in tovarn. Zanimanje za to dejavnost pa je izredno. V sodelovanju z oklrajnim odborom Ljudske tehnike pripravlja brodarsko društvo »Rinka«: akcijo za izgradnjo doma brodarjev. Občinski Ijndski odbor v Celju je že odobril lokacijo v Liscah na desnem bregu Savinje, nasproti Ljud- skega kopališča. Celjski brodar j i so- formirali tudi gradbeni odbor, ki bo skr- bel za izvedbo tega načrta. Društvo fi- nančnih sredstev za gradnjo doma še nima, upa pa, da bo z razumevanjem celjskih delovnih kolektivov in drugih uspel uresničiti poetavljeni načrt. AD KLADIVAR - protestira Sklep strokovnega sveta Atletske zvezi Jugoslavije o imenovanju »■perspektivnih« atletov« za evropski šamplonat 1962. leta in predvdene posle- dice, ki sledijo uresničitvi tega načrta, zlasti v zvezi z napove- danim dajanjem denarnih »po- moči« ipd. so vzbudile pri čla- nih upravnega odbora AD Kla- divarja ogorčenje. Zato je društvo celjskih atletov naslo- vilo upravnemu odboru Atlet- ske zveze Jugoslavije resoluci- jo s približno takšno vsebino: Ne strinjamo se z imenova- njem atletov in atletinj že vna- prej za evropski šampionat kot kandidate, oziroma perspektiv- ne, ker takšen način zapira možnost večjemu krogu mladi- ne do kvalitete in destimula- tivno vpliva na širino atletike, kar je po zaključkih jugoslo- vanskega kongresa za telesno kulturo primarna naloga celot- nega našega športnega giba- nja. AD Kladivar se prav tako kot v preteklosti tudi za evrop- ski šampionat ne strinja s pri- pravami v poštev prihajajočih atletov preko logorov, ker ta način priprav odvaja ljudi od vsakdanjega dela in zaposlitve, zlasti pa nevzgojno vpliva na mladino. S-matramo, da naj bi pripra- ve za evropski šampionat pote- kale v društvih in klubih z do- mačimi trenerji. Atletska zve- za pa naj bi ustrezajoča sred- stva, ki jih ima za pripravo ju- goslovanskih atletov za evrop- ski šampionat, delila direktno društvom ipo ključu, ki ga do- seže določena kvalitetna širi- na, nikakor pa ne po poimen- skih seznamih. Vse štipendije, ki jih daje Zveza športov Jugoslavije za vrhunske atlete in atletinje naj se nakazujejo v bodoče direkt- no na šole, oziroma fakultete, kot je to praksa pri podeljeva- nju štipendij pri podjetjih in ljudskih odborih ter naj zato zapadejo istemu režimu! Poseb- ni dodatki za evropski šampio- nat (hranarine in slične podpo- re) morajo zapasti režimu dru- štvenih uprav. Atlete je treba v bodoče bolj vezati na dru- štveno pripadnost, ne pa iz njih delati uslužbence Atletske zve- ze Jugoslavije. Poudarjamo stališče, da bo pot do kvalitete vselej vodila iz čim večje širine preko na- ravne selekcije Zato odklanja- mo že vnaprej določanje kakrš- nih koli perspektivnih atletov ker nas to vodi v ozkost, ki je bila doslej značilna pri razvija- nju jugoslovanske atletike. Tone Jermol petdesetletnik Te dni je praznoval 50-letn4co svojega plodnega življenja tov. Tone Jermol, poslovodja trgovskega obrata »Soča« т Celju. Vedno dobre volje, duhovit in dovti- pen, temperamenten in mladeniško za- vzet za svojo stroko, spremlja z živim zanimanjem utripe uašlh dni. 2e v rani mladosti je moral z očetom zapustiti svoj dom T Mostu ва Soči in ee zateči T Celje. V Celjn se je izučil trgovine in vse do druge svetovne vojne se uspeš- no ndejstvoval v svojem poklicu. Za- radi njegevega naprednega mišljenja ga je okupator takoj po prihodu leta 1941 izselil v Užice, kjer se je pridružil osvo- bodilnemu gibanju. Po osvoboditvi) je obnovil v Celju vrsto trgovin, tako tudi >Sočo«, ki se je uvr- stila v sodobno urejene trgovske obrate T Celju. S svojim humanim odnosom in tovariškim postopkom si je vedno vzgo- jil poštene in marljive sodelavce, ki so umeli s kulturno postrežbo zbrati širok krog potrošnikov okrog sebe. Tov. Jer- mol sodeluje tudi v družbenih in kultur- nih organizacijah in je tudi predsednik sindikalne podružnice »Postrežba«. Mrtev kolesar T nedeljo je т celjski bolnišnici pod- legel poškodbam prometne nesreče dva- indvajsetletni kolesar Jože Strnad, do- ma iz Braslovč v Savinjski dolini. Ponesrečil se je pretekli teden v Graj- ski vasi v Savinjski dolini. Voznik oseb- nega avtomobila Jože Mrvar je pripeljal iz smeri Vransko in pri srečavanju z ne- znanim osebnim avtomobilom z vso moč- jo trčil v Jožeta Strnada, ki je vozil pred njim. Kolesarja je odbilo po cesti, kjer je obležal v nezavesti. Kljnb temu, da so ga takoj prepeljali v celjsko bol- nišnico, pa je težkim poškodbam pod- legel. Pokojni kolesar je letoe že 29. smrtna žrtev prometne nesreče v celjskem •^"^" J. K. Smrt zaradi nepazljivosti v torek se je v termoelektrarni v Šo- štanju smrtno ponesrečil delavec Jože Murovnik, doma iz Velenja. Pokojni je med odmorom hodil po strehi in zaradi nepazljivosti padel 22 metrov globoko in si razbil lobanjo. Ze med prevozom v bolnišnico je podlegel poškodbam. J. K. NESREČA - PO LEVI T torek se je blizu keramične tovarne T Libojah motorist Franc Rotnik zaletel v kolesarja P. J., ki je privozil z na- sprotne strani po levi strani ceste. Po trčenju je kolesarja vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal z zlomljeno ključ- nico. Prepeljali sa ga v bolnišnico. J. K. PREKLIC članka »Žalostno, toda resnično«, ki je Izšel 2. novembra 1960 v Celjskem tedniku. Obžalujem, da sem nasedel ne- utemeljenim govoricam še bolj ne- odgovornega človeka, da je neka predavateljica v Trgovski vajenski šoli v Celju žalila Kozjansko. Prav tako prosim kolektiv te šole, da mi napako oprosti! Cernoša Jože Peter Mavri v nedeljo popoldne so na mestnem pio- kopališču v Celju položili k zadnjemu počitku prvoborca Petra Mavrija. Nihče ni pričakoval, da mu bo bolezen, ki ga je napadla pred približno štirinaj- stimi dnevi, tako zgodaj pretrgala živ- ljenjsko nit in ga ločila od žene. Peter Mavri je že v najnejžnejši mla- dosti spoznal krivico in trpljenje, zlasti pa trpljenje slovenskega življa na Slo- venskem Primorju, ki je takrat ječal pod bičem italijanskih fašistov. Skupaj s starši, brati in sestrami je zapustál sončno Primorsko in prišel v naše kra- je. Na žalost je tudi tu, zlasti pa zad- nja leta pred izbruhom druge svetovne vojne, okusil marsikatero gorje. Zato ni naključje, da ga je prihod nemškega okupatorja našel pripravljenega. Tako je stopil med prve organizatorje upora v Vojniku. Ko pa je zaslutil, da so mu prišli nemški osvojalci na sled, se je z ženo in sinčkom umaknil na oni del slovenske zemlje, ki ga je zasedla itali- janska vojska. Tudi tu ni počival. Vklju- čil se je v Osvobodilno fronto in na- daljeval težko in odgovorno delo akti- vtsta-ilegalca. Noben napor mu ni bil pretežak. Po vojni se je spet vrnil na Štajersko, kjer se je z vso silo lotil obnove poru- šene dežele. Zraven tega se je odlikoval tudi kot politični delavec. Pred nekaj meseci je stopil v pokoj, ki ga je pa užival prekratek čas. Na poslednji poti so se od njega po- slovili ne samo člani kolektiva, katere- mu je zadnji čas pripadal (Uprava ze ceste, tehnična sekcija v Celju), nadalje člani Zveze borcev jn drugih političnih organizacij z Lopate, temveč tudi nje- govi tovariši iz najtežjih dni. Zadnje slo- vo pa sta mu izkazala še moški komorni zbor ter železničarska godba. Kronika nesreč SIN OČETA . . . Franca Štor ilz Buletine pri Ponikvi je sin s stolom udaril po glavi. Očeta so s prebito lobanjo prepeljali v bol- nišnico. AVTO JO JE PODRL Kristino Lapovšek je prá Stranicah podrl avto. Pri padcu si je poškodovala roke in glavo ter so jo nezavestno pre- peljali v bolnišnico. V PRETEPU JO JE IZKUPIL V gostilni ».\merika« na Mariborski cesti je v pretepu nekdo udaril Ivan» Rojnika s Stolom po glavi. Z VOZA JE PADLA Rozalija Kroflič iz Maledol pri Voj- niku je padla z vprežnega voza. Po- škodovala si je prsni koš in glavo. NESREČNI PADCI Terezija Kralj iz Ljubljane je v Višnji vasi pri Vojniku padla г motorjem. Po- škodovala si je glavo. — V Ljubiji pri Mozirju si je Anton Zlonše pri padcu poškodoval glavo. NESREČA V RUDNIKU Rudar Viktor Blatnik iz Pongraca pri Grižah si je pri delu v Tudnilcu Zabn- kovca zlomil nogo. MOTORIST JE PODRL KOLESARJA Kolesarja Cirila Klavžer je v Maistro- vi ulcl podrl motorist. Klavžer je dobil notranje poškodbe. VOZ SE JE ZVRNIL Andrej Koren se je v Andrežu pri Polzeli peljal z vprežnim vozom. Le-ta se je zvrnil nanj in mu poškodoval nogi. Gibanje prebivalstva v času od 29. oktobra do 5. novembra 1960 je bilo rojenih 19 dečkov in 18 de- klic. Poročili so se: Miroslav Umek, avtokaroserist iz Celja in Štefanja Skrubej. otroška negovalka iz Trnovelj pri Celju. Anton Knnštek, vodovodni instalater iz Celja in Marija- Magdalena Cater, šivilja iz Pečovnika. Albin Oroš, upokojenec in Karolina De- žan, gospodinja, oba iz Celja. Anton Sumej, veterinarski tehnik iz Laškega in Erika Kiker, krojačica iz Celja. Ra- divoj Hočevar, mizar in Frančiška Ko- bal. delavka, oba iz Ljubljane. Umrli so: bujan Mraz, otrok iz Celja, star 2 leti. Marija Deržanlč. gospodinja iz Videm- Krškega. stara 75 let. Marija Fazarinc. upokojenka iz Celja, stara 76 let. Slav- ko Jančič. otrok iz Stranic, star 1 me- sec. Jožefa Jančič. gospodinja iz Stra- nic, stara 28 let. Rozalija Turk, gospo- dinja iz Grajske vasi. stara 58 let. Ivan Fermišek, upokojenec iz Loke pri Zida- nem mostu, star 61 let. Anton Srebočan. kmetovalec iz Celja, star 65 let. Jakob Seme, upokojenec iz Celja, star 97 let. Peter Mavri, upokojenec iz Lopate, star 57 let. V teku so priprave ZA USTANOVITEV ENOTNEGA OKRAJNEGA ODBORA ZA TELESNO VZGOJO Kako potekajo priprave za ustanovitev enotnega okrajnega fo- ruma za telesno vzgojo, pa tudi drugi problemi, ki se porajajo pri vsakodnevnem delu, so bili predmet razgovora, ki smo ga imeli s predsednikom Okrajne zveze Partizan tov. FRANCEM VITANCEM. jeli sklep, da bosta na ustanovni — Člani Okrajne zveze Partizan v Celju so z razumevanjem podprli pobudo o ustanovitvi enotnega okr. foruma za telesno vzgojo. Misel o ustanovitvi okrajne zveze za telesno vzgojo, ki bi naj združevala dose- danjo partizansko in čisto športno dejavnost, je naletela na ugoden odmev. Ne glede na to pa se ven- d.irle porajajo nekatera vprašanja, ki jih bo treba rešiti pred formalno združitvijo, je začel na prvo vpra- šanje odgovarjati tov. Vitanc. Tu gre predvsem za vprašanje čiste amaterske dejavnosti številnih vod- nikov in vodnic v partizanskih dru- š+vh ter l^onor rsnega, oziroma pla- čanega dela inštruktorjev in trener- jev v šporm.h drušiv.h. S.cer pa. kol rečeno, naša okrajna zveza pod- poro napredne ide-"e o združuv;; mo- rn pa biti ta združitev postavljena na realne in trdne temelje. Naprav- ljeni pa so tudi prvi koraki za usta- novitev enotnega foruma. Tako je pripravljalni odbor že sestavil pra- vila o organizaciji novega telesa, s katerim so se seznanili in ga potr- dili tudi udeleženci skupne konfe- rence partizanskih in sportrwh orga- nizacij pred meseci. -Vii pa smo na tej poti šli še na- prej. Tako smo pri Okrajni zvezi Partizan že našli skupen jezik z biv- šo rokometno podzvezo, nadalje s smučarji in košarkarji. Z vsemi te- mi delamo že nekaj časa skupaj; se- stavljamo skupne delovne programe razpisujemo ;n izvajamo skupna tek- n.ovanja itd. Edino z nogometno kegljaško in atletsko podzvezo še nismo našli zaželenega stika. — Kdaj bo izvedena združitev oziroma kdaj bo pr.šlo do ustanov- nega zbora enotne okrajne zveze za telesno vzgojo? — Na našem plenumu smo spre- jeli sk ep, da bosta na ustanovni skupščini okrajne zveze za telesno vzgojo vsako društvo zastopala po dva delegata in to ne glede na šte- vilo članov in podobno. To velja tako za partizanska kot športna dru- štva. Nadalje smo sklenili, da naj bi bi'li občni zbori po društvih do 15. decembra. Občni zbori občinskih zvez bodo do 15. januarja prihod- njega leta, nakar bo še proti koncu januarja ali pa na začetku februar- ja ustanovna skupščina enotne okr. zveze za telesno vzgojo. — Cuje se, da ste sprejeli po- membne sklepe tudi glede invalid- skega in delavskega športa. Pro- ^lm, kaj je na tem resnice? — Pomemben korak naprej smo n;>pravili z odločitvijo, da bo odslej pr= Okrajni zvezi Partizan še po- seben odbor za športno dejavnost invalidov. Da bi invalidom tudi v strokovnem pogledu pomagali pri njihovem športnem udejstovanju, ki je: v prvi vrsti rekreativnega in šele nato tekmovalnega značaja, smo po- slili našega inštruktorja v poseben lečaj. Naša želja pa je, da bi enake odbore za invalidski šport ustanovili tudi pn občinskih zvezah za telesno vzgojo. Nadalje delamo na tem, da usta- novimo pri naši zvezi še odbor za delavske športne igre. Doslej dela takšna komisija pri Okrajnem sin- dikalnem sveiu, ki pa nima tehn č- nega kadra in se zato pri izvajanju pestrega programa dosledno nasla- nja na partizanske in športne delav- ce. Vsa ta dejavnost pa je imela zraven tega še kampanjski, občasni, značaj, kar pa seveda ni smoter in cilj širjenja športa med člane delov- nih kolektivov, ki imajo tudi glavni rezervoar za delo naših organizacij. Mi smo ta predlog o ustanovitvi od- bora za delavske športne igre pri Okrajni zvezi Partizana že posredo- vali Okrajnemu sindikalnemiU svetu in vse kaže, da ga bo ta forum tudi sprejel. — Kako pa je z občinskimi zveza- mi za telesno vzgojo in društvi? — Dosedanjim občinskim zvezam v Žalcu, Šoštanju, Konjicah in Šmarju smo letos dodali še novo- ustanovljeni zvezi v Laškem in Mo- zirju. Zal pa moramo znova ugotav- ljati, da je nedelavna celjska zveza velika ovira pri delu. Zato se bomo morali vsi skupaj zavzeti, da jo oži- vimo. Zraven tega smo letos dobili tudi nekatera nova partizanska dru- štva, kot v Jurkloštru, Sedražu, Vi- tanju in na Ljubnem. — Zdi se, da imate precejšnje te- žave zaradi prostorov. — Drži. Zlasti zdaj, ko smo zdru- žili pri tehnični komisiji delo neka- terih bivših športnih podzvez, je. stiska strašna. Razmere nas silijo da bomo morali še pred formalno ustanovitvijo enotnega foruma pre- skrbeti primerne prostore. M. B. CELJSKI TEDNIK STEV. 45—11. novembra I960 Razstava akvarelov v sredo dne 9. 11. 1960 je bila v mali ¿vorani Uniona odprta razstava afriških akvarelov akademskih slikarjev Dore Plestenjak in Franceta Slane. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 24. nre do vključno 18. tega meseca. Vljudno vabimo Celjane, da si to Iz- redno zanimivo razstavo ogledajol Zdravilišče Dobrna pri Celju bo razprodalo na javni licilacijl naslednja osnovna sredstva: 1. Peč za centralno ogrevanje 2. Razni elektromotorji od 0,8 do 3KW 3. Bencinski motor Fiat 4. Osebni avto Chevrolet 5. Razno staro hotelsko pohištvo 6. Likalni stroj na ročni pogon 7. Kino usmerjevalec do 30 A 8. Kino projektor star 9. Ojačevalec Tesla 25 W 10. Ojačevalec Iskra 25 W 11. Ojačevalec Lorenz 50 W 12. Radio aparat La voce del Padrone 13. Radio aparat Elno Milano 14. Stroj za sladoled s hladilno napravo 15. Peči železne stare Prednost pri nakupu omenjenih osnovnih sredstev imajo gosp. organizacije in ustanove, v kolikor pa teh interesentov ne bi bUo im.ajo pravico naku'pa tudi privatne osebe. Licitacija bo v prostorih Mizarske delavnice od 8. do 12. ure 20. novembra 1960. NAVODILA o načinu in postopku priznanja časa iz NOV v delovno dobo v razdobja od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 udeležencem narodnoosvobodilne vojne ter sode- lavcem narodnoosvobodilnega gibanja. SPLOŠNA NAVODILA Zakon o pokojninskem zavarovanju ioči udeležence narodnoosvobodilne voj- ■e ter udeležence španske državljanske vojne od sodelavcev v narodnoosvobo- dilnem gibanju. Posebne ugodnosti pred- pisuje samo za udeležence narodnoosvo- bodilne vojne ter udeleženec španske državljanske vojne. Za sodelavce v na- rodnoosvobodilnem gibanju pa veljajo splošni predpisi. Zato je potrebno opre- deliti predvsem, kdo se šteje za udele- ženca narodnoosvobodilne vojne po Za- konu o pokojninskem zavarovanju, ker od tega zavisi obseg pravic po tem za- konu. Za udeleženca narodnoosvobodilne voj- ne se štejejo tiste osebe, katerim je štet čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni v razdobju od 6. aprila 1941 Ao 15. maja 1945 dvojno, ob pogoju, da je štet dvoj- no čas udeležbe od določenega dne ne- pretrgoma do 15. maja 1945. Oseba, ki |e bila udeleženec narodnoosvobodilne vojne samo nekaj časa, pa je z delom prenehala in ga ni več nadaljevala, se ne šteje za udeleženca narodnoosvobo- dilne vojne. Oseba, ki ima prekinitve v udeležbi, se šteje za udeleženca narod- noosvobodilne vojne od tistega dne da- lje, ko je ponovno začela z delom in ga nadaljevala neprekinjeno do 15. maja 1945. Potemtakem se oseba, ki je bila udeleženec narodnoosvobodilne vojne le- ta 1941, pa je njena udeležba prenehala v letu 1942 in je ponovno postala udele- ženec leta 1944, šteje za udeleženca na- rodnoosvobodilne vojne od leta 1944, ne pa od leta 1941. Udeleženci španske državljanske voj- ne so izenačeni z udeležencu narodno- osvobodilne vojne od leta 1941. Dvojno štetje časa v razdobju od 6. aprila do 15. maj 1945 V delovno dobo, oziroma za pokojnino se šteje dvojno čas do 15. ma¿a 1945, ki ga je prebil zavarovanec: a) v partizanskih odredih Jugoslavije, v Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in v jugoslovanski armadi; ta čas se šteje, če tudi udeleženec še ш bil star 15 let; b) na aktivnem in organiziranem delu v narodnoosvobodilnem boju; c) v zaporih, taboriščih lin internaci- jah, če je bil kot pripadnik revolucio- narnega gibanja leta 1941 ob kapitulaciji v zaporu ali taborišču, ob pogoju, da je takoj ob prihodu iz zapora, taborišča ali internacije aktivno in organizirano delal za narodnoosvobodilno gibanje; č) v zaporih, taboriščih in internaci- jah, če je bil ujet, ali prijet zaradi te- ga, ker se je bonil, ali izvrševal naloge narodnoosvobodilnega gibanja. Za dvoj- no štetje tega časa morala biti izpol- njena dva pogoja, in sicer: da je zava- rovanec nadaljeval z aktivnim delom za narodnoosvobodilno Igiibanje v zaporu, taborišču ali internaciji n da se je po prihodu iz zapora, taborišča ali linterna- cje stavil na razpolago narodnoosvobo- dilnemu gibanja in nadaljeval aktivno in organizirano delo za gibanje. Cas, prebit v zaporu, taborišča ali interna- ciji se šteje dvojno ob pogoja, da je dvojno štet čas neposredno pred zapo- rom, oziroma pred odhodom v taborišče ali linternacijo. Dvojno se šteje za pokojnino tudi čas, prebit v bivši španski republikanski ar- madi. Enojno štetje časa v razdobju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 Osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za dvojno štetje, se šteje v delovno dobo, oziroma za pokojnino v dejanskem tra- janju za čas do 15. maja 1945, ko je aktivno sodelovala v narodnoosvobodil- nem gibanju lin dalj časa stalno oprav- ljala posamezne naloge, oziroma dolžno- sti ali zadeve v odborih, zavodih ali or- ganizacijah narodnoosvobodilnega giba- nja ali je to delala po njihovih nalogah, ne glede na to, ali je opravljala to delo na osvobojenem ali neosvobojenem ozemlju. Ta čas se pa šteje le tisti ose- bi, ki je stopila v delovno razmerje do konca leta 1946. Ce ni stopila v delovno razmerje do konca leta 1946. šteje ta čas za pokojnino le, če ima delovno dobo najmanj 15 let. POSEBNA NAVODILA Postopek pri uveljavljanju dvojnega štetja let za čas iz NOV v delovno dobo oziroma za pokojnino je naslednji: Z zvezno uredbo o organih in o po- stopku za ugotovitev posebne delovne dobe (Ur. list FLRJ, št. 45/58) ter do- polnitvami in tolmačenjem sekretariata za delo FLRJ (Ur. list FLRJ, št. 1/59) se določa, da posebno delovno dobo pri- znavajo v teh primerih občinski ljudski odbori, odnosno njihove komisije. Tako bosta v bodoče priznavala posebno de- lovno dobo za čas med NOV komisija pri občinskem ljudskem odboru in okraj- ni zavod za socialno zavarovanje; oba pa ob sodelovanju organizacije Zveze bor- cev NOV in republiško komisijo v pri- merih, ko gre za ugotavljanje pokojnin- ske dobe predvojnim revolucionarjem, internirancem, deportirancem, zaporni- kom, vojnim ujetnikom itd., ki jih na- vaja 1Г2. člen Zakona o pokojninskem zavarovanju. Osebe, ki uveljavljajo posebno de- lovno dobo, morajo napisati vlogo, ki ji priložijo izjave prič in ostala dokazila. Kaj mora V/sebovati vloga? V vlogi je treba podati življenjepis, v katerem mora posameznik, poleg osnov- nih podatkov (generalij) o sebi, natančno in izčrpno opisati delo za NOV od leta 1941 do 15. maja 1945. Navesti je treba tudi točen čas. Navesti je treba dan začetka dela za NOV, če je bil organi- zirani aktivist, kaj je delal in kje je delaL limena oseb, s katerimi je delal za NOV in njihove funkcije, ki so jih te osebe vršile, in funkcije, ki jiih je sam vršil v odborih, komisijah, orga- nizacijah itd. na terenu. Dalje je treba navesti dan vstopa v NOV in v katero vojno enoto (četa, J>ataljon, brigada) in kje je vstopil ter vse ostale enote, v katerih se je nahajal, in funkcije, ki jih je vršil v teh enotah itd. Za dokaz udeležbe v enotah NOV za- dostuje prepis vojaških dokumentov (vo- jaške knjižice ali uverenja o demobili- zaciji), iz katerih je ta udeležba raz- vidna. V ostalih primerih pa se mora delo za NOV na terenu in udeležba v NOV do- kazati po izjavah najmanj dveh prič za vsako posamezno obdobje dela za NOV. Kaj mora vsebovati izjava prič? Priče morajo v svojih izjavah poleg svojih osnovnih podatkov (generalij) na- vesti natančno in izčrpno delovanje za NOV tiste osebe, za katero podajajo iz- t'ave, nadalje, kaj je oseba delala, kje in akšne dolžnosti je vršila in kakšne funkcije je imela. Poleg obširnega in izčrpnega opisa dela za I40V, osebe, za katero se daje izjava, mora priča opisati tudi svoje delo za NOV, ter dolžnosti, ki jih je vršila in funkcije, ki jih je imela. Izjave prič morajo biti pisane vsaka za sebe, v dveh izvodih, podpisane in potrjene pri organizaciji Zveze borcev NOV, katere član je priča. Kdo je lahko priča in komu? Priče so lahko samo tiste osebe, ki so z osebo, za katero dajejo zjavo, skupaj delale za NOV, kot organizirani akti- visti na terenu, ali bili skupaj v enotah NOV. Izjave svojcev ali izjave oseb iz tujine niso veljavne. Priče morajo imeti čas iz NOV že priznan v delovno dobo in to vsaj od tistega časa dalje, ko oseba, za katero dajejo izjavo, zahteva priznanje za sebe. Ce zahteva nekdo dvojno štetje let, mora imeti tudi priča priznano dobo vsaj za tisti čas dvojno. Izjave se lahko dajo samo za čas, oziroma obdobja, ko sta delaki za NOV tako priča kakor tudi oseba, ki uveljavlja posebno delovno dobo, skupno na terenu, oziroma v eno- tah NOV. Kam je treba vlogo vložiti? Vloga se vloži pri tistem občinskem odboru Zveze borcev NOV, na katere teritoriju je prosilec za NOV organizi- rano delal. To pomeni, da se vloga ne more vložiti pri občinskem odbora Zve- ze borcev NOV, na katerem teritoriju ima danes prosiilec stalno prebivališče, če na tem teritoriju ni za NOV delal. Vloga z izjavami prič in ostalimi do- kazi se mora vložiti v dveh izvodih, ker je en izvod potreben organizaciji Zveze borcev NOV za zgodovinski arhiv. Organizacija Zve«e borcev NOV bo po končanem delu na vlogi, to vlogo od- stopila v dokončno rešitev zavodom za socialno zavarovanje, oziroma komisijam pri občinskih ljudskih odborih od ka- terih bodo prosilci prejeli tudi odločbe o priznanju posebne delovne dobe. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Uredništvo: Ceije. Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon BMB in 24-23 — up-rava: Ceije, Trg T. kongresa 3 — pojkni predal 1И - telefon 23-Г5 in 2C-89 — Teko« račun pri Komunalni banki Celje 003-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletne 2M, ietrtletna 125 din — роватежпа itevilka 15 din — rokopisov ne тга£шм. RAZPIS Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti obČin'skih in olcrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri občinskem ljudskem odboru Žalec mesto DIREKTORJA RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA Pogoji: 1. Rudarski inženir z vsaj S-letno prakso v vodstvu pod- jetja ali jamskem obratovodstvu ali 2. diplomiran ekonomist s 5-letno prakso v vodstvu rudar- skega podjetja ali 3. dokončana srednja rudarska šola z vsaj 10-letno praitso z vodenjem rudars'kih podjetij. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske izobrazbe in prakse je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec najkasneje do 30. novembra 1960. RAZPIS Upravni odbor Biroja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v Celju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. PRAVNEGA REFERENTA za Imovinsko pravne zadeve. Minim, pogoj: absolvent pravne fakultete — z ali brez prakse. 2. PISARNIŠKEGA REFERENTA/llI. z znanjem strojepisja. Minim, pogoj: nepopolna srednja šola z vsaj tri leta prakse in s stanovanjem v Celju. Plača po pravilniku o plačah. — Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev do 15. novembra 1960 na naslov: Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Celje, Gregorčičeva ulica 6/11. — Stanovanje za pravnega referenta bo na razpolago v letu 1962. Krvodajalci iz Gaberja so obiskali Gomilsko Krvodajalska sekcija pri RKCelje- Gaberje je priredila prejšnjo nedeljo izlet za svoje člane, ki so že veliko- krat dali kri za transfuzijo, da so si pridobili zlate in srebrne značke. Iz- let je bil združen z obiskom v domu za starčke v Gomilskem, z obdari- tvijo oskrbovancev in z zabavno pri- reditvijo. V dvorani TVD Partizana je bilo najprej kratko zborovanje, pri kate- rem je Stane Felzer v imenu prire- diteljev pozdravil zbrane krvodajal- ce in os4(rbovance doma. Čestital je odlikovanim krvodajalcem in se jinu zahvalil za njihovo človekoljubnost. Na kratko so spregovorili tudi dr. Stravsova, Marija Podgornik in Ivanka Lipovšek o Rdečem križu in posebej o pomenu akcije krvodajal- stva. Sledil je zabavni spored, ki je pri- nesel vsem, zlasti pa oskrbovancem doma urico razvedrila in željo, naj bi ta obisk ne bil tudi zadnji. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje. razpisuje 1. mesto DIREKTORJA podjetja SEME v Celju. Pogoji: ikomercialist z visoko ali višjo strokovno izobrazbo in z najmanj 5-letno praikso v semenarski stroki. 2. mesto DIREKTORJA komunalnega podjetja »Obnova« v Celju. Pogoji: gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 10-Ietno prakso ali gradbeni delovodja s 15-letno prakso v gradbeni operativi. Kandidati naj vlagajo prošnje do 28. novemt)ra 1960 na Občinski ljudski odbor Celje. — K prošnji naj bo priložen pregled dose- danjih službenih mest in potrdilo, da zoper kandidata ni uveden kazenski oziroma disciplinski postopek. PRODAJA STANOVANJ V VELENJU Te dni bo v Velenju več sestan- kov, ki jih sklicuje rudnik lignita s stanovalci. Na njih bodo govorili o odprodaji rudniških stanovanj. Ta- ko naj bi rudnik prodal okoli 950 sianovanj. Ugodnosti so precejšnje. Stanovalec plača leto dni po skle- nitvi pogodbe deset odstotkov celo- Kupne vrednosti stanovanja, ostalo pa v tridesetih letih po obrokih. De- nar, ki bi ga rudnik dobil s prodajo sianovanj, bi bil dragocen prispe- vek za gradnjo novih stanovanj v Velenju. V. S. Komisija za sprejem in odpust de- lavcev pri Rudnika rjavega pre- moga Zabukovca pošta Griže sprejme v službo takoj KVALIFICIRANO KUHARICO oziroma POLKVALIFICIRANO KUHARICO z večletno prakso. Podjetje ima na razpolago samsko stanovanje. Plača po tarifnem pravilnika ozi- roma po dogovora. Ponudbe pošljite na naslov v 15 dneh po objavi. Komisija za sklepanje in odpove- dovanje delovnega razmerja pri DS podjetja 2ELEZARNE STORE razpisuje prosta delovna mesta za: VODJO GRADBENEGA ODDELKA Pogoj: gradbeni iLnženir z vsaj 2-letno prakso v gradbeništva ali gradbeni tehnik z večletno prakso. DVA GOSPODARSKA ANALITIKA v finančnem sektorju. Pogoj: srednja strokovna izobrazba (ekonomska šola) z vsaj nekaj let prakse v gospodarski orga- nizaciji. REFERENT NABAVE v komercialnem sektorju. REFERENT PRODAJE v komercialnem sektorju Pogoj: srednja strokovna iz- obrazba z nekaj let prakse v komercialni službi. SOCIALNI DELAVEC Pogoj: višja šola za socialne delavce. REF. ZA DELOVNE ODNOSE v kadrovskem oddelku. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v gospodarski organizaciji. EKONOMA v delavski restavraciji. Pogoj: večletna praksa v tej ali podobni službi. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovora. Osebni dohodki po pravilniku o nagrajevanja delavcev v podjetja. Pismene ponedbe pošljite na kad- rovski oddelek podjetja do 24. no- vembra 1960. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 12. no^. ob 19.30 — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja. 13. nov. ob 10. uri — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. II. nedelj- ski dopoldanski abonma in izven. Vstopn-ce so v prodaji, ob 15.30 — Mihalkov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Izven. Vstopnice so v pro- daji. Torek, 15. nov. cb 20. uri — Brecht: Galileo Galilei. Gostovanje v Štorah. Sreda, 16. nov. ob 20. uri — Brecht: Galileo Galilei. Gostovanje v Šentjar- jn. Četrtek, 17. nov. ob 16 in 20. uri — Brecht: Galileo Galilei. Gostovanje v Trbovljah. Nedelja, 20. nov. ob 10. uri - N. S. Gray: Lepota in zver. Premiera mla- dinske igre. Izven. Vstopnice so v pro- daji. ob 15.30 — N. S. Gray: Lepota in zver. Izven. Vstopnice so v prodaji. KINO KINO METROPOL Od 11. do 14. 11. 1960, »GENERAL DE ROVERE<, italijanski film Od 15. do 18. 11. 1960, >ZAKAJ PRIHA- JAŠ TAKO POZNO«, francoski film KINO UNION Od 13. do 16. 11. 1960, TRICETRT SON- CA«, jugoslovanski film Od 17. do 20. 11. 19160, »AVTOBUS JE ZABREDEL«, amerški film DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO CELJE Dne 12. in 13. 11. 1960, »TAKA PESEM VSE OSVAJA«, jugoslovanski film Predstave so vsako soboto ob 15. in 17. uri in vsako nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. ŠOLSKI KINO GIMNAZIJE CELJE Dne 12. in 13. 11. 1960, »VESNA«, L del Predstave so Vsako soboto ob 16. uri in vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. - KINO »SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 12. in 13. 11. 1960, »ZGODBA IZ MONTE CARLA«, ameriški barvni film CSC Dne 16. 11. 1960, »MODRI PAJCOLAN«, amerški barvni film Dne 17. 11. I960, »ŠPANSKI VRTNAR«, angleški barvni film VV OBVHSTi 1Л OBJAVA BILANCE SADJE IN ZELENJAVA ROGAŠKA SLATINA A) Osnovna sredstva Osnovna sredstva 128.554 Denarna sredstva 193.139 B) Sred. skup. porabe — C) Obratna sredstva Skupna obrat. sred. 4,726.018 D) Izločena sredstva Den. sred. rezerv, sklada in drugi skladi 31,451 E) Sredstva v obračunu Kupci lin druge terjatve 1,497.512 Skupaj 6,576.674 A) Viri osnovnih sredstev Sklad osn. sredstev 146J557 Drugi viri osn. sred. 279.900 B) Viri sred. skup. por. — C) Viri obratnih sredstev Sklad obrat. sred. 53.504 Drugi viri obrat. sred. 1,012.193 D) Rezervni sklad in dr. Rezervni sklad in dr. 2.372 E) Viri sredstva v obrač. is dr. Kratkoročni krediti 3,И3.711 Dobavitelji in dr. obveznosti 978.800 ruge yasire 879.837 Skupaj *>^^*-^^ OBVESTILO KONJENIŠKI KLUB CELJE obvešča, da tekom meseca novembra 1960 spreje- ma nove člane — mladino in odrasle. Vaje vodijo izprašap' trenerji, nadzoru- je jih pa tehmčni odbor. Kdor ima veselje za ta lepi šport, ki povezuje človeka z naravo in ki krepi telo in duha obenem ter se pripravlja tudi za služenje v JNA, na| se prijavi v klubu na Mariborski cesti št. 150 ob de- lavnikih v popoldanskih urah (od 15. do 17. ure), ob nedeljah in praznikih do- poldne (od 9. do 11. are). Za mladino je pogoj dober uspeh v šoli in dovoljenje staršev ali skrbnika. UPRAVNI ODBOR PRODAM UGODNO prodam dobro ohranjeno spal- nico, posteljo, otroško posteljo in mo- ško kolo. Informacije pri »Peko« Žalec. DOBRO ohranjen kompleten biljard na 5 odprtin prodam. Kmet Kari, Pre- bold 28. ŠTIRI dobro ohranjene železne peči na- prodaj. — Gimnazija Celje. »FIAT 1500« 4 snežni, v odličnem stanju prodam za 330.000 din. Hostnik Miha, Slovenski Javornik, Cesta v Rovte 21. ZARADI starosti prodam donosno po- sestvo v bližini Celja. Pogoji ugodni. Informacije: Covnik, Trg mučenikov 1, Celje. ZELO dobro ohranien globok otroški vo- ziček prodam. Naslov v upravi lista. ŽELEZNO vrtno ograjo (26 m) primerno za stavbne ključavničarje prodamo. Hišni svet Ipavčeva 16, Celje. GLOBOK in športni otroški voziček po- ceni naprodaj. Krajne — Torbarstvo, Zidanškova ulica, Celje. POCENI prodam dobro ohranjeno kom- pletno dekliško kolo. Mehle, Razlago- va ulica 11. RABLJENO strešno opeko prodam. Oro- žim, Ipavčeva 4, Celje. NOV šivalni stroj »Singer« z okroglim čolničkom prodam. (65.000 din). Na- slov v upravi lista. VISOKOPRITLICNO hišo na Otoku z vseljivim stanovanjem prodam. Rajer, Trubarjeva 41. DVA zidana štedilnika prodam. Celje, Partizanska cesta 1. GRADBENO parcelo prodam na Aljaže- vem (Jožefovem) hribu. Naslov v upra- vi lista. MAGNETOFON »Grundig« TK 30 nov prodam. Ponudbe pod »Ugodno«. KUPIM TAKOJ vseljivo enodružinsko hišo z vr- tom v prometnem kraju blizu Celja kupim. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen kavč, ali ogrodje ter okroglo mizo in stole kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJA SPREJMEMO moško osebo na stanovanje in hrano. Mariborska cesta 36 — dvo- rišče. LEPO sončno sobo nudim ženski, ki je zaposlena v popoldanskem času, ali mlajši upokojenki, ki bi pomagala v gospodinjstvu in nadzorovala 2 otroka v starosti 8 do 12 let. Plača po dogo- voru. Ponudbe na apravo lista pod »POŠTENA«. RAzr;o SADNA DREVESCA (jablane, hruške, slive, višnje, češnje) ter sadike črnega ribeza najboljših sort lahko nabavite v SADNI DREVESNICI »MIROSAN« PETROVCE. Jesenska saditev je naj- boljša. CEŠPLJEVA IN SLIVODA DREVESCA, razna sadna drevesca za vrt in sa- dovnjak ter nizke vrtnice oddaja Anton Jelen, Šestilj pri Velenja. ZAHVALA Za neizmerno požrtvovanje, skrb in človekoljubje ob moji težki operaciji, se prisrčno zahvaljujem: primarijn dr. Ci- ku, dr. Mikušu, dr. Cetini, dr. Rojcu, ir. Kocjanu, dr. Peterlinu, operacijski se- stri, ter vsem oddelčnim sestram i« strežnemu osebju. Hvaležaa Alojzija Gobec, Strmec ^ RAZPISÎÎ RAZPIS Komisija za sprejem uslažbencev pri Vojni poŠti 1693 Celje razpisuje za Dom JNA naslednja delovna meota: 1. NAČELNIKA DOMA, 2. BLAGAJNIKA, 3. GOSPODARJA DOMA, ki bi obeaem vršil dolžnosti knjigovodje. Pogoj: Popolna srednja šola ali astre- zajoča strokovna izobrazba. Prošnje pošljite Vojni poeti 1*93 Celje. RAZPIS »IVANČICA«« Zanatsko poduzeće za proizvodnjo konfekcije i kišobrana — Varaždin razpisuje za svojo novo prodajalno v Celja, Pre- šernova ulica štev. 6 naslednja delovm« mesta: 1. POSLOVODJA PRODAJALNE, 2. TRGOVSKEGA POMOČNIKA. Nastop službe za poslovodjo je takoj- šen, za trgovskega pomočnika s 1. jann- arjem 1961. i Interesenti morajo izpolnjevati pogoje za poslovanje v trgovski stroki. Prošnje pošljite do 20. 11. 1960 m« upravo podjetja — Varaždin. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev is računovodij pri Občinskem ljudskem od- boi-n razpisuje MESTO RAČUNOVODJE KMETIJSKE ZADRUGE SLIVNICA PRI CELJU. Pogoj: predpisana ustrezna strokovna izobrazba in vsaj petletna praksa na me- stu računovodje ali knjigovodje v kme- tijskih zadrugah. Prošnje z življenjepisom in podatki • dosedanjem službovanju je dostaviti ObLO Šentjur do 30. novembra 1960. KONCERTI KONCERTI Sreda, 16. novembra: L abonmajski koncert. Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent Franc Klinar, so- list Dejan Bravničar. SE ENA GOYEVA SUKA V Sovjetski zvezi so pred kratkim odkrili platno špan- skega slikarja Frančiška de Goye. Doslej so sliko »Opati- nja na smrtni postelji* pripiso- vali neznanemu slikarju XVI i I. stoletja, toda Kseniji Malicki, direktorici oddelka evropskega slikarstva v Puškinovem mu- zeju je uspelo dokazati, da gre za delo znamenitega španske- ga slikarja. Slika ima seveda neprecenljivo vrednost. ZANIMIVOSTI JERRY COBB - vsemirski pilot Po eg večjega è ev; a rroskih ima- jo Arrerikanci »na zalogi« tudi žen- sko kot bodočega astronavta. To je Jerry Cobb, stara 29 let in znana ameriška rekorderka med letalkami. Jerry so izbral- med dvanajstimi ženskimi kandidati in pravijo, da bo po vsej verjetnosti pred številnejšo moško ekiipo po'etela v v save, ka- mor je človek doslej segel le s po- gledom In s sateliti brez umskega bitja. Kaj navaja znanstvenike, da bi bila ženska, ki po sposobnosti go- tovo ne presega moških, bolj pri- merna za polei v vesolje? Takole pravijo: 2enska je lažja od moškega in za- vzema manj prostora. Ženska rabi manj zraka in manj hrane. Zato jo bo mogoče poslati v vse- mirje z manjšo raketo kot moškega, ali pa če poleti v satelitu za mo- škega, bo lahko ostala tam zgoraj dlje časa kot moški pilot. Poleg teh fizičnih prednosti baje govorijo tudi mnoge psihične zdrav- stvene prednosti za žensko. Jerry sama je odpornejša od pre- izkušenih moških, je hkrati tudi zbranejša in bolj uravnovešena. Na sliki jo vi'dimo za krmilom na- vadnega letala, ko preizkuša nove radijske naprave nad prostranstvom Oklahome. jekleni ■ otok Enajst kilometrov od Mehiškega zaliva je neko ameriško podjetje za proizvodnjo žvepla zgradilo največ- ji jekleni otok na svetu, da bi tako lahko prišlo do nedavno odkriiih skladov žvepla. »Rudnik«, ki je brž- kone prvi te vrste, tvori vrsta plo- ščadi v skupni dolžini 1600 metrov. Vsaka ploščad je ría jeklenih nosil- cih dvignjena visoko nad vodo in na vsaki ploščadi je posebna napra- va za segrevanje morske vode, ki jo istočasno odvaja v okna pod morjem, da se tako žveplo stopi. Žveplo poiem s pomočjo zraka dvig- nejo iz globin. Od tu . . . BREZ ODZIVA Britanski minister za notra- nje zadeve je svetoval mladi- ni, naj bi ustanovila posebne skupine prostovoljcev, ki bi obiskovale bare, in mladino, ki bi jo tu našle, spet sp-avile »na pravo pot«. Te sk: pine si- cer za to ne bi dobivale plačo, pač pa bi dobile naziv »ange- li«. Dozdaj se še ni nihče pri- glasil za »angela«. INCIDENT IDOLA Ramona Navarra, idola kine- matografske publike dvajsetih let tega stoletja so v Kalifor- nji obsodili na pet dni zapora, ker je pijan sedel za volan in nekega policaja »tako napadel z besedami, da je ta zapustil svojo službo«. VAŽNI OSEBNI DOKUMENT Japonski ambasador v Zdru- ženih narodih Koto Macudaira je prijavil policiji krajo »važ- nega osebnega dokumenta«. Policiji je uspelo najti »doku- ment«. Ta dukoment se nam- reč imenuje: »Verzi o ljubezni« — avtor: Koto Macudaira. ZA SRECO SVOJIH OTROK David Niven, eden najbolje plačanih igralcev na svetu, je sporočil svojim otrokom, da jim po smrti ne bo zapustil niti solda. »Noben moj bogati pri- jatelj ni srečen,« je rekel Ni- ven, »zato se kot oče seveda ne morem sprijazniti s tem. da bi bili tudi vi nesrečni.« ... in tam Prispevek k razorožitvi Medtem ko je miroljubnemu svetu toliko do ohranitve miru, razkazu- jejo v Ameriki izpopolnjeni tip to- pa iz devetnajstega stoletja. Gre to- rej za novo verzijo orožja, ki je pri- pravljena sejati smrt s pritiskom na električni gumb. Ce so nekdanji topovi izstreljevali krogle, da jih je lahko recimo sloviti baron Munchausen jezdil, je pred- nost novih topov vsekakor v tem, da njihovih Izstrelkov ne more nihče Jezditi. Top na sliki ima šest bobni- čev in izstreli 8000 krogel premera 20 milimetrov v minuti. SPARTACUS Filmskemu svetu se obeta nova holywoodska začimba — superšpek- takel Spartacus. Posneli so ga po »his.oričnem« romanu Howarda Fa- sa in Arthurja Koestlerja in bo po- temtakem v njem nas.opalo bolj ma- lo zgodovine, za.o pa veliko »zgo- dovine« — kakor zatrjujejo neka- teri filmski strokovnjaki, celo bolj malo kvalitete, pa veliko kvantitete Imena kakor Charles Laughton, Pe- ter Ustinov, Laurence Olivier, Jean Simmons, Kirk Douglas ltd. bi sicer utegnila govoriti prav nasprotno, a jim 100 majorjev In 12 milijonov dolarjev bržkone res ne bo dalo do besede. (Toliko majorjev je namreč v filmu In toliko dolarjev je film stal.) Pa naj še kdo reče, da holy- woodska zgodovina ni draga? Wooddy Strode in Kirk Douglas v dvoboju v Spartacusu CIRIL DEBELJAK Iz himalajskega DNEVNIKA 28. 3. V kabini, kjer to pišem, ob 2. uri popoldne, vlada prjeten hlad 34 sto- pinj. To je namreč daleč pod tistim kar se dogaja na krovu. Bos ne smeš na deske, še manj na železo. Ponoči smo prevozili 40 km do jezera Great Bitter Lake (Veli^ko grenko jezero) ki so ga izkoristili pri gradnji pre- kopa za naravno vez med izkopanim delom. Slika prekopa se ne spreme- ni. Leva stran pusta od začetka do kraja, desna lepo urejena, s prekopi in oazami, z nasadi riža in žita, čredami velblodov in oslov, edinih prevoznih sredstev domačinov. Sre- čujemo večje naselbine: Ismailijo. Abu Sultan, Giveifa, kjer so ob obali Malega grenkega jezera lepo v vrsti razmeščeni ruski reaktivci Mig-15 Bližamo se Suezu. Ob 15,30 plovemo mimo levjih kipov, ki stražijo vhod v prekop pri Suezu. Izkrcamo pilota in zaplujemo s polno paro v Sueški zaliv proti Rdečemu morju. Suez je večje mesto kot sem računal. Ogromne četrti, evropske vile in ko- lišča ter množica ljudi ob pomolih daje videz velemesta, njega po- membnost pa ogromne cisterne in rafinerije v zalivu. Vidi se, da plu- jemo po kraljestvu nafte in petrole- ja. Pisan vrvež ostaja za nami, kal- no, peščenosivo barvo kanalske vo- de je zamenjala zopet čista zelena morska voda. Zvečer smo dali zdravniku prvo opravilo. Ob poho- dih po puščavi smo vsi krepko na- čeli svoje podplate na vročem pe- sku in morskih ježkih. Vozimo po sredini zaliva, drobne lučke sveti'lni- kov kažejo pot. Se nekaj dni bo kop- no na vi'diku, nato neizmerno morje do Karachija, prvega pristanišča na Srednjem vzhodu. 29. 3. } Ves dan ničesar novega, razen ču- ; deža, ki se je zgodil meni samemu j Imel sem namreč veliko žehto. Opral j sem perilo in tri srajce ter vse tó- celo zlikal. Uspeh presenetljiv: za- žgana srajca, zaprano pa vse po vrsti. Tolažim se z dejstvom, da In- dija v tem pogledu ni rahločutna. Na koncu sem opral še samega sebe, j kar predstavlja vsekakor višek do- bre volje. — Zemlje ni več na vidi- ku. Razočaran sem nad barvo mor- ja. Kljub njegovemu imenu je lepo sinjemodro. Edina trdna tla sta bila otoka dvojčkov Brothers. Sre- čujemo ogromno ladij vseh narod- nosti. Temperatura v kabini plus 32 stopinj. Za večerjo: nadevane buče, biftek, pomfri, solata, banane, pomaranče, turška kava, pol litra dingača. Po tej večerji sem celo ostal živ. 30. 3. Smo približno na sredini Rdeče- ga morja. Na levi, nekje za obzor- jem je sveto mesto Mekka v Saud- ski Arabiji, na desni Port Sudan Sicer pa od teh dežel nimamo dru- gega kot pasjo vročino, ki postaja po tem naglem temperaturnem obra- tu že skoraj neznosna. Cez dan pre- živimo na pramcu, kjer je nekaj ve- tra in občudujemo mirno morje, kf dan za dnem odkriva nove lepote.. Na milijone morskih klobučkov pla- va na površju, izgleda kot da je- rdeče jesensko listje pokrilo plavina morja. V jatah bežijo izpred kljuna ladje leteče ribice, srebrne in hitre- kot veliki kačji pastirji. Nekatere- letijo tudi 100 m daleč in nato čof- nejo na glavo nazaj v morje. Se zmeraj nas navdušujejo norčavi del- fini s svojo igro. Zdijo se kot raz- posajena tropa otrok, ki jim je igra edino opravilo. — Stop. — Prišel je telegram, s katerim nam Indija do- voljuje vzpon na Trisul (7200 m) v neposredni bližini Nanda Devija. Gojimo kljub temu upanje za naš prvotni cilj. V nasprotnem primeru nas čaka trdo delo v negotovem; svetu, zbiranje gradiva, slik, zemlje- vidov, ponovna organizacija našega dela na tem vrhu s pripravo tabo- rišč, opreme, hrane in nosačev. Zdi se nam, kot da nas je Indija po-lila v tej vročini z mrzlo prho. Kljuh» temu smo veseli, da je negotovosti konec in je pred nami končno vrh, čeprav nižji od Devija in nepoznan. Zvečer sestanek, živčno sestavljanje telegramov na deset strani — celot- na organizacija krene v drugo smer. „Sršen" stražar svojega gnezda Ob 50-Ietnici jugoslovanskega vojnega letalstva beležimo velke uspehe tudi pri gradnji letal domače konstrukcije. Poleg »Zolje« je tudi »Stršljen« letalo na reaktivni pogon ki ima mnogo skupnega z našo mi- roljubno politiko. Kako je to mogoče? Kako more imeti letalo, oboroženo s smrtonos- nimi raketami miroljuben videz? Ima ga. Letalo je zgrajeno izra- zito v obrambne svrhe. Njegov ra- dius dejstva je tak, da lahko brani naše nebo pred napadi agresorjev. To je za nas dovolj. Ker nam že po- ložaj v svetu narekuje obrambne na- pore, potem je »Stršljen« proizvod tega stanja. Toda kolikšna je razlika med njim in kakim U-2 ali drugimi letali za velike daljave? Zelo veli- ka. Vse velike vojaške sile v svetu gradijo predvsem napadalno orožje,, orožje, ki ogroža druge narode ir? mir v svetu. Mi pa imamo takega,, ki je namenjeno obrambi, in še to je pravzaprav vsiljeno našim naro- dom, ki si od vsega srca želijo mir v svetu in popolno razorožitev. Pn zobozdravniku Nenadoma, kar sredi noči, za- :mera sinek: Očka, slišiš, zob me boli! Prižgem luč, pogledam v irobna ustka. Res je. V še belem kočniku vidim drobno luknjico. Da, ta ga boli. Sinek, k zobo- zdravniku bo treba! Ne, ne grem! Daj mi tableto aspirina. Jutri bo iobro. Si pač otrok, sem si rekel, zdrobil aspirin in ga dal sinku. Do jutra vse v redu. Po zajtrku pa se je zob spet predramil. Zob- je so muhasti. So sicer drobne stvarce, pa kadar se jih loti, člo- veku pošteno zagodejo. Zobobol je huda reč. Boli in žge, kakor da je pekel v ustih in človek ni za nobeno rabo. Odrasel vse sku- paj še prenaša, otrok pa je bolj občutljiv. K zobozdravniku! sem rekel. Sin pa v zrak: Tam bo še bolj bolelo, vrtal bo, joj, očka, ne grem! Jaz sem otroka razumel. Dobil je že toliko injekcij, toli- kokrat ga je že vrtal zdravnik, da 9e v otroški glavici porodi odpor. Se dobro se spominjam, ko ga je napadla pljučnica. Prišel je zdravnik, otrok pa je stmčei jlih- kati: Ne pik, ne pik! Zdravnik pa je zarenčdl: Ne tuli! Pik! In otrok je dobil injekcijo. Takega zdravnika se otrok boji. V svoji glavici potem še vse skupaj po- sploši in si ustvari iluzijo, da so vsi zdravniki tako strogi. Tako je bilo tudi z mojim sinkom. In ko sem ga spremljal v Žalec, je bil kakor na trnju. V zobni ambu- lanti, v Žalcu še ni bil. Zato je bil vso pot radoveden: Očka, kak- šen je žalski zobozdravnik? Do- ber! sem odgovoril: Je hud? me je pocukal za suknjič. Ni, prija- zen je, sem rekel. In bolj ko sva se približevala ambulanti, bolj je bil nestrpen. Vstopiva. Inštrumentarki po- vem, da fantka boli zob. Potem pa kar naprej! je rekla prijazno. Ordinaxñjska soba. Sinek me je prijel za roko. Drobne očke so obstale na zobozdravniku. In vem, kaj so se spraševale. Ali je ta zobozdravnik tudi tako strog. kakor je naš? Pa se je zmotil. Mož v beli halji je začel kram- ljati z njim, kakor da sta si ne vem kakšna znanca. Glej ga, glej, ta je pa že cel možak! Zobek ti nagaja in nič ne jokaš? To si korenjak! Lani sem popravljal zob tvojemu očku. Da vidiš, kako je cvilil! Stavim glavo, da ga boš dal v koš! Takile fantki so naj- bolj korajžni. Nobeden še piskne ne. Koliko si star? Toliko? Pa ta- ko velik! Veš, jaz ti bom vse zob- ke popravil, da boš lahko jedel. In če boš dosti jedel, boš enkrat tak hrust, da ti ne bo nihče kos. No, pa sva gotova. Uro ali dve bo še malo bolelo, potem pa konec. Nič več bolečin. Prišel boš še dvakrat, trikrat in tvoj zobek bo popravljen. Popravila bova pa tudi druge. Kajne? Čakaj, kako ti je že ime? Aha, Janezek! No vi- diš, Janezek, čez tri dni pa spet pridi. Pa kar sam, brez očka. Ali boi? Pobič je gledal prijaznega den- tista in ni mogel doumeti, da je za danes gotov. Nasmehnil se je in prikimal: Mhm, bom prišel, sam, brez očka. Vso pot mi je govoril na dolgo in široko, kako dober in prijazen je žalski zobozdravnik. Kako se piše? je bil radoveden. To je zo- bozdravnik Franček Herman, sem mu povedal. Otrok je pono- vil ime, potem pa dolgo ni rekel nobene. Cez čas pa je otroško vzdihnil: Očka, ko bi bili vsi zdravniki tako prijazni! Nič nisem rekel. Vem, da je zdravstvena služba, taka ali dru- gačna, zelo naporna in odgovorna. Taki ljudje, spričo tolikšne obre- menitve, ne morejo biti vedno nasmejanih lic. Ne morejo nudi- ti prijaznosti, ki si jo otroci tako toplo želijo. Da pa se vseeno le da nekaj storiti, je lep in posne- manja vreden primer žalska šol- ska ambulanta, kjer ordinira to- variS Franček Herman, ki s pri- jazno besedo in igrivo šegavostjo ustvarja v ambulanti ргатуо, ljud- sko domačnost Lestenci, električne peči in kaloriferji, radio aparati vseh znamk v zalogi