3 
Šmarski gospodarski pomenki 
Občani naj vedo, kaj se v ob-
fcini dogaja. Zaverovanost v las­
ten kraj je zelo neumestna, ker 
je tako težko presojati, kako se 
razvija gospodarstvo občine. Ob-
fan, ki ocenjuje napredek samo 
z lastnega praga, težko vidi vse 
in tako ni čudno, če na kakšnem 
zboru volivcev za vozi v razpravi. 
Iz ozkosti v poznavanju širših 
problemov v občini Izvira dosti­
krat kritikarstvo, ki je lahko zelo 
Vodljivo. Take stvari se dokaj 
rade pojavljajo in so jih opazili 
tu in tam tudi zdaj, ko se živo 
govori o raznih pomanjkljivostih, 
jci jih je potrebno ipopravljati 
ponekod: Prav je to, da učinko­
vito odstranjujemo, kar je od­
straniti potrebno, narobe pa je, 
če bi z veliko metlo čistili tam. 
Kjer se je nabralo samo malo pra­
hu. 
V teh dneh so se na odborih 
krajevnih organizacij SZDL v 
šmarski občini temeljito- tpogo-
varjali o gospodarskih vpraša­
njih v občini, se pogljabljali v 
gospodarske rezultate prvega 
četrtletja in odkrivali pomanj­
kljivosti, ki jih je potrebno od­
pravljati in to s sodelovanjem 
vseh občanov. Primerjali so go­
spodarske uspehe lanskega leta 
z letošnjimi. Lanskoletni družbeni 
plan so v šmarski občini dosegli 
90,5 %. Prekoračili so ga v tr­
govini, industriji in gostinstvu, 
medtem ko ga niso dosegli v 
kmetijstvu. Tokrat so ugotovili, 
da se gospodarstvo vse bolj pri­
lagaja dopolnitvam gospodarske­
ga sistema in si prizadeva dvig­
niti proizvodnost. Večje šibkosti 
so vedno še v gospodarskih or­
ganizacijah, ki so na pavšalnem 
obračunu. Tu marsikje izigravajo 
obveznosti, ki jih imajo sicer do 
skladov in v tem manevrirajo ta­
ko, da so na ta račun neupravi­
čeno dvigali osebne dohodke. Tu 
in tam je povišana produktiv­
nost finančno prikazana, toda to 
na račun cen, medtem ko se sto­
rilnost dejansko ni povečala. 
V splošnem pa vendar ni opa­
ziti izrazitih odklonov in so 
šmarske organizacije v danih po­
gojih dosegale primerne uspehe. 
Steklarna je v prvem tromeseč-
ju izpolnila družbeni plan za 29 % 
trgovsko podjetje >>DONAT« za 
28 7o. Nekatera podjetja pa so 
tudi zaostala in to gostinsko pod­
jetje v Rog. Slatini ter obrat »-Me­
snine« predvsem zaradi sezonske­
ga značaja proizvodnosti. O tem in 
podobnem so se pomenkovali 
povsod. Posebno občutljivo so 
obravnavali sorazmerje z osebnimi 
dohodki, pri čemer pa na Smar-
skem spet ni občutnih odskokov. 
Titove splitske misli pa so bile 
povsod osnova za obsežne in po­
globljene razprave o družbenem 
življenju v posameznih krajih v 
občini. Prvo pa, kar nameravajo 
storiti, je to, da bodo okrepili ve­
zi med občani in gospodarskimi 
in političnimi organi občine, da 
bodo občani pravočasno obvešče­
ni o vsem in bodo pomembnejši 
sklepi vselej rezultat obširne 
razprave in sodelovanja občanov. 
To je potrebno ne samo zaradi 
utrjevanja komunalnega sistema, 
temveč tudi zaradi tega, da se 
preprečuje kritikarstvo, ki dosti­
krat izmaliči zdrave razprave na 
sestankih, da se krepi konstruk­
tivna kritika in ob sodelovanju 
občanov zagotavlja uspeh. 
TEKMOVANJE 
NOGOMETNIH MOŠTEV 
V SLOV. KONJICAH 
V nedeljo bo v Slovenskih Ko^ 
njicah tekmovanje sindikalnih no­
gometnih moštev iz območja ko­
njiške občine. Prijavljena so štiri 
moštva, in sicer dve iz Slovenskih 
Konjic (KONUS in mešani) ter po 
eno iz Zreč in iz Vitanja. V prej-
šnih letih so podobna tekmovanja 
trajala po več dni, letos pa na­
meravajo vse tekme opraviti v 
enem dnevu. V doopldanskem de­
lu se bosta srečali po dve in dve 
moštvi, popoldan pa oba zmago-
vavca za 1. in 2. mesto, premagan­
ca pa za 3. in 4. mesto. Nastopa­
jočim moštvom bo sindikalni svet 
podelil priznanja v obliki diplom, 
zmagovalec pa bo dobil prehodni 
pokal. 
AKTIVNOST KOMISIJ 
Večina komisij pri občniskem 
sindikalnem svetu v Slovenskih 
Konjicah, ki so bile izvoljene na 
prvem zasedanju novega plenuma, 
je že pričelo z aktivnim delom. 
Nekatere izmed njih so že pripra­
vile krajše analize iz svojega pod­
ročja ter jih predložile predsed­
stvu v obravnavo. 
OD 
ŠENTILJA 
DO 
ČRNEGA KALA 
NASA AKCIJA — POMOČ, TO­
DA V KOLIKEM CASU! — PRE­
SENETLJIVO PRESENEČENJE. 
Serpentine pred Postojno in 
pred Crnim Kalom so strah in 
trepet vsakega voznika motorne­
ga vozila. Verjemite mi, ne samo 
onih, ki imajo stare avtomobile 
in izrabljene gume. Strme serpen­
tine »utrudijo^^ tudi nov voz, a 
tudi nova zračnica — celo plašč 
kolesa, motor, svečka ali pač kar­
koli lahko odpove. 
Pot me je vodila ob jadranski 
magistrali do Splita. Razmeroma 
dolga pot in kdo bi pričakoval, 
da bo prva nevšečnost nastopila 
že pred Postojno. 
Naenkrat je sprednje kolo za­
čelo zanašati, zraven pa je še 
drdralo kot za stavo. Le en sam 
pogled je bil dovolj, da sem ugo­
tovil zakaj gre. To bi ugotovil tu­
di vsak kolesar in še malček, ki 
se količkaj spozna na motoriza-
cijo. Kolo je bilo prazno. In za 
nalašč v največji strmini takoj 
iza hudega ovinka. 
Nove zračnice nisem imel s se­
boj in če bi po tem zaključku 
lahko še kaj rekel ali pomislil, 
je tedaj bilo gotovo to, da bom 
moral zračnico zakrpati. To je 
bilo dejstvo. 
Obstajalo pa je še eno dejstvo, 
ki je žal vselej povezano s po­
potno nervozo. Znano je namreč, 
da človek, ki se odpravlja na pot 
vselej nekaj pozabi. Navadno po­
zabi nekaj takega, kar bi najbolj 
potreboval. In jaz sem pozabil 
ključ od predalčka, kjer sem imel 
orodje in pripravo za krpanje 
zračnice. Morda sem tedaj zaklel, 
verjetno sem ... prijetno mi vse­
kakor ni bilo. 
Ostalo mi je samo še eno upa­
nje, da namreč ustavim nek moč­
nejši osebni voz, kateremu str­
mina pozneje pri startu ne bo 
delala preglavic, in da poprosim 
voznika, da mi posodi manjkajo­
če orodje in priprave. Kaj kmalu 
sem uvidel, da so šoferji na poti 
do tovariša v težavah solidarni, 
da mu pomagajo, če le morejo. 
Tako sem poizkusil štoparsko 
srečo nekajkrat. Že prvič mi je 
uspelo. Avto je ustavil, bil je 
Mariborčan, in mi ponudil po­
moč. Toda v hipu se mi je poro­
dila ideja — ali ne bi kazalo pre­
izkusiti docela šofersko solidar­
nost. Zato sem se jim lepo zahva­
lil in nadaljeval s poizkiisom ... 
z akcijo: prva pomoč šoferju, ki 
ne more naprej! 
Šestnajst avtomobilov sem tako 
ustavljal in le eden ni ustavil, 
žal je bil tudi ta iz Maribora in 
je pokvaril prvi vtis. Zadnji je 
bil z Ljubljane — sivi Mercedes, 
ki mi bo dolgo ostal v spominu. 
Oba sva bila v krpanju zračnic 
začetnika. Toda zakrpala sva jo 
hitro. Verjetno zato, ker je bila 
luknja velika. Kajti kmalu sva 
jo tudi brez vode našla. 
Medtem, ko sva montirala ko­
lo nazaj, se je ustavil pred nami 
še tuj avtomobil in voznik je 
vprašal, če potrebujeva pomoč. 
Povedala sva mu, da sva napa­
ko odstranila. Tedaj pa nama je 
dejal: Kaj vi domačini ne veste, 
da tudi na tem odseku ceste de­
luje prva pomoč šoferjem. In tako 
sva od njega zvedela, da je po­
trebno le ustaviti po en avto iz 
obeh strani in voznike prositi. 
da tehniku v rumenem spačku 
povedo, kje se nahaja voznik, ki 
potrebuje pomoč. 
Tujec je po pozdravu odpeljal 
dalje, midva pa sva končala delo. 
Tedaj pa sem se spomnil še 
nečesa. Koliko časa bi moral ča­
kati na pomoč rumenega spačka? 
Ustavil sem zato po en avto iz o-
beh smeri in jih prosil, da pove­
do tehniku, kje se nahajam z ok­
varo. 
Čakal sem samo 25 minut — 
štirideset minut pa sva porabila 
s prijaznim lastnikom sivega lju­
bljanskega mercedesa, da sva po­
pravila okvaro na zračnici. To­
rej bi bila druga varianta hitrej­
ša, manj naporna in učinkovitej­
ša. Kajti strokovno zakrpana 
zračnica je vselej varnejša, kot 
če si domišljaš, da si jo sam dob­
ro popravil. Da je to res, sem lah­
ko ugotavljal vso pot, kajti vsak 
kompresor mi je zaradi »strokov­
no« zakrpane zračnice prišel prav. 
prav. 
Med tem časom, ko mi je pri­
jazni tehnik pojasnil, da oprav­
lja službo pomoči od Šentilja pa 
do Cmega Kala in da je po nje­
govem mnenju taka služba za 
razvoj obmorskega turizma zelo 
pomembna, se je pri nas ustavil 
še voznik Vespe. Šepala mu je. 
Nekaj z njo vsekakor ni bilo v 
redu. Sramežljivo se nama je pri­
družil in dejal: »Oprostite, toda 
če že stojite, ali vas še jaz lahko 
prosim za pomoč. Nekaj pač ni 
v redu.« 
Tehnik je pregledal najprej 
osnovne motorjeve dele in takoj 
ugotovil, da je svečka motorja 
zaradi poddimenzioniranosti za~ 
žgana. Lastnik Vespe je kupil 
novo in se vesel odpeljal naprej. 
Tudi zanj je bilo to srečanje ko­
nec nevšečnosti. 
Ob tej priložnosti sem jih še 
slikal — zraven pa še znani ru­
meni spaček, ki šoferju na cesti 
lahko pomeni več kot polno vo­
zilo pripomočkov. 
Tehnik Jože mi je ob slovesu 
še povedal, da se srečajo tudi s 
hujšimi okvarami. Tako je prav 
pred eno uro naletel sam na dve 
tovarišici, ki sta popravljali mo­
tor. Ustavil je svoje rumeno vo­
zilo, še sam pogledal in ugotovil, 
da jima je popustila tesnilka. Ce 
bi njega ne srečali, bi ne mogli 
naprej. Tako pa sta se odpeljali. 
Žal je še povedal, letos Kopr­
čani še niso vključeni v sistem 
pomoči na cesti. Naslednje leto 
pa bo to vsekakor potrebno. In ne 
samo ob slovenski obali — tudi 
naprej proti Splitu bi morala bi­
ti mreža vozov tehnične pomoči 
razpredena. 
Upajmo, da se bo njegova želja 
kmalu uresničila, saj je na jad­
ranski magistrali vse več avtomo­
bilov in zato vse več okvar. 
M. Iršič 
O NESREČAH IN IZOSTANKIH 
Pretekli teden je bilo v Emaj-
lirki pomembno posvetovanje o 
problematiki izostankov, o vzro­
kih za porast le-teh in o nujnosti 
nekaterih ukrepov, ki so potrebni, 
da se odstranijo osnovni vzroki in 
pogoji za povečevanje odstotka 
članov kolektiva, ki so bolni ali 
ponesrečeni. 
To je že druga pomembna zade­
va, ki jo je v zadnjem času spro­
žila Emajlirka. Najprej so nam­
reč predvsem zato, da bi omogo­
čili delavcem, da se izognejo hu­
di gneči pred in po delu na Ma­
riborski cesti, sklenili, da bodo de­
lovni čas spremenili. Začeli bodo 
delati deset minut prej, končali 
pa bodo tudi toliko prej. 
Tudi poškodbe na poti domov 
namreč sodijo med pogoste izos­
tanke. Razen tega pa so opozo­
rili na vrsto notranjih problemov, 
ki jih bodo v naslednjem obdob­
ju odpravili. Povečati bo potrebno 
skrb za čistočo pri strojih, v od­
delkih, zlasti pa bodo pazili na 
komunikacijske hodnike. Razen 
tega sodijo, da bo potrebno neka­
tere stroje še posebej zavarovati, 
pri nekaterih pa tudi spremeniti 
način dela, in sicer tako da bo de­
lo ob stroju čim varnejše. 
Istočasno so razpravljali tudi o 
izostankih z dela zaradi bolezni. 
Odstotek bolnin se je namreč v 
zadnjem letu precj povečal. So­
dijo, da ni objektivnih pogojev za 
to stanje, če izvzamemo obdobje, 
ko je takemu rezultatu veliko pri­
pomogla epidemija gripe. 
Ko so govorili o bolninah, so 
menili, da je v škodo kolektiva, 
če nekateri skušajo izrabljati bol­
niške dopuste in če včasih zahte­
vajo bolniški dopust za vsako ce­
no. Pri tem so menili, da bo mo­
ralo biti tesnejše sodelovanje med 
kadrovsko socialno službo, ambu­
lanto in ekonomskimi enotami, 
saj le tako bo učinek akcije večji. Delavka v dekor oddelku oblikuje rob otroškemu krožniku 
Hiše brez zemlje ? 
Ujeli smo ju v živem pomenku 
sredi travnika. Branko But, se­
kretar KZ Šmarje pri Jelšah in 
ing. Benja Šepec morata dobro 
premišljevati o mnogih zadružnih 
problemih, ki jih ni malo. Tova-
rišica Benja dela v posebni skupi­
ni, ki skrbi za odkup zemljišč. Le­
tos so nameravali povečati druž­
beno posest za 250 ha, toda to je 
težko izvajati. 
»Res je zelo nerodno!« je povze­
la tovarišica Benja. »Ponudb sicer 
ni toliko, kakor smo pričakovali, 
posebno ne okoli Rogaške Slatine, 
čeprav je tu največ ljudi zaposle­
nih. Da, tu je dosti polproletarcev, 
zaradi česar so kmetijske površi­
ne še bolj razkosane in razdrob­
ljene. To je že eden izmed težkih 
problemov pri nas. Na drugi stra­
ni pa nam je okoU 15 kmetov po­
nudilo zemljišča v odkup, toda ... 
Veste, zemljo bi mi radi odkupo­
vali, za to smo zelo zainteresirani 
in imamo odobrena sredstva. S 
hišami in stavbišči sploh, s tem so 
težave. Tega ne moremo odkupo­
vati z istimi sredstvi in smo celo 
obdavčeni. Kmetje pa spet: kaj 
jim bo hiša brez zemlje! To razu­
memo, toda predpisi nam vežejo 
roke.« 
»To je res! Nekaj bomo morali 
ukreniti!« je dejal sekretar Bran­
ko But. »Popolnoma razumljivo 
je to, če nam kmet ponudi v od­
kup celotno posestvo, da bi mo­
rali odkupiti tudi gospodarsko po­
slopje in hiši, pa čeprav to za nas 
ni zanimivo. Morda bo celo po­
trebno take objekte podirati, če 
bomo hoteli uspešno širiti družbe­
no lastino. To je pri izvrševanju 
plana za širitev družbene lastine 
prav gotovo problem številka 1, o 
katerem bodo morali odločujoči 
činitelji voditi računa.« 
Oba sta bila ob tem resno za­
mišljena. To res ni enostavna 
stvar. Mladina beži z vasi, marsi­
kje ostajajo- stari ljudje sami na 
posestvih in ti nudijo, razumljivo, 
vse skupaj kmetijski zadrugi. 
Druge pomoči ne bo, kakor spre­
jeti vse skupaj. Na Smarskem ča­
ka zaenkrat na to rešitev 15 go­
spodarstev. 
»Kostrivniški obrat za predela­
vo sadja nam je nekaj časa delal 
velike skrbi,« še je pristavil tova­
riš But. »Bali smo se, da ne bo 
mogel steči, toda zdaj smo k sreči 
že na konju. To je za šmarsko 
sadjarstvo velikega pomena, po­
sebno pa še za proizvodnjo črne­
ga ribeza, ki se vedno bolj uve­
ljavlja. Vreme: to nam letos zelo 
nagaja.« 
»Dela je vedno čez glavo. Za 
klepet ni dosti časa, toda pome­
niti se moramo večkrat, če hočemo 
najti pravo pot iz zagat, ki se nam 
rade pojavljajo,« se je nasmeh­
nila mlada inženirka. »Kmetijstvo 
pa je prihodnost naše občine, to­
da samo, če bomo načrtni, vztraj­
ni.« 
Odlikovanja 
konjiškim 
gasivcem 
Na tekmovanju ftasivskdh društev v 
Ločah pri Slov. Konjicah so bila na 
krajši »lavnosti razdeljena zaslužnim 
gasivcem in članom gas.ivskih društev 
posebna gasivska priznanja. Tov. Cug-
mas iz Draže vasi pri Slov. Konjicah je 
prejel priznanje I. stoonje, pet članov 
je prejelo gasivsko priznanje II. stop­
nje, šest članov pa priznanja III. stop­
nje. Med dobitniki priznanj je bila tudi 
tov. Pepca Pekovšek iz Slov. Konjic, 
ki je stara že nad 60 let ter je najsta­
rejša članica gasfvskega društva v ob­
čini. Zanimivo je tudi to, da je tudi 
njen mož, zdaj že več let upokojenec, 
zelo aktiven član gasiivskega društva v 
Slov. Konjicah, saj je vsak dan obvez­
no v gasiv ksm eomduCKGšsaMLMM 
no v gasivskem domu, kjer skrbi, da je 
vsaka stvar na svojem mestu in v taikoj 
mporabnem sitanju. 
Za varnost 
prometa 
Komisija za varnost prometa 
pri občinsikem ljudskem odboru 
v Slov. Konjicah je preko svoje­
ga sekretariata ogledala vse ceste 
11-, III. in IV reda na območju 
občine, pri čemer je dala več su­
gestij za postaviltev iprometnih 
znakov za čim varnejšo vožnjo. 
Pri tem je seveda upoštevala ved­
no bolj naraščajoči promet, ki je 
v zadnjih letih nastal tudi na 
stranskih cestah. Na njeno pobu­
do so bili v Slov. Konjicah pre­
barvani prehodi za pešce in dolo­
čena parkirna mesta za avtomo­
bile in motoma kolesa. Prometni 
oiTgani pa vedno strožje nadzoru­
jejo izvajanje prometnih predpi­
sov. 
FRAN ROŠ: 
SPOMINI NA SRBIJO 1941 
1943 
18 
Delo v novem uradu se mi je že po svoji naravi upiralo, poleg 
^ega pa naj bi bilo v korist kvizlinški beograjski vladi in posredno 
•okupatorju. Kmalu pa sem se pomiril. Aktivnost urada je bila mini-
"^alna in je sličila sabotiranju. Kolegi so mi bili zelo dobri, med 
^nmi tudi pregnanec Vajdetič iz Celja poleg beguncev iz Bačke in 
Makedonije. 
Tu je služboval tudi ruski emigrant Mihajlo Paramonov. Belo­
gardisti so ga po letih po oktobrski revoluciji še zelo mladega od-
^'lekli iz Rusije. V Ćupriji si je ustanovil dom. Naciste je strahotno 
sovražil. Iz urada je pogosto hodil domov poslušat radijske oddaje 
jz Moskve in Londona, da nam je potem referiral. Semkaj so pri­
hajali po najnovejše vesti sodniki, profesorji, učitelji in drugi, da 
so novice širili dalje. 
Samo dvakrat je neki nemški oficir (v civilu davkar) prišel iz 
Jagodine inšpicirat -ćuprijsko davčno upravo. Prvikrat je dal po­
klicati predse nekaj največjih davčnih dolžnikov iz mesta in se je 
neznansko penil nad njimi, a tudi nad šefom. Drugič pa je komaj 
prestopil prag, ko je sirena naznanila prihod zavezniških letal, in 
je moral pobegniti. 
Ob osvoboditvi je Ćuprija izkazala 60 milijonov dinarjev ne­
plačanih davkov, kljub temu ni davkarija med okupacijo odredila 
niti ene rubežni dolžnikov. Šef Lompar, duhovit in energičen člo­
vek, je bil že leta 1945 poklican na odgovorno mesto v beograjskem 
ministrstvu financ. Poslopje čuprijske »poreske uprave« pa je z vse­
mi knjigami vred v poletju 1944 raznesla letalska bomba. 
Primanjkovalo je kruha in masti, zato smo se odrasli omejevali 
na fižol. Močno sem oslabel in v avgustu 1942 sem nekoč na ulici 
omedlel. Prinesli so me na dom. Sosedje in drugi prijatelji so me 
obiskovali in vpraševali, ali nam morda ne manjka živil. In pričeli 
so nam prinašati moko, mast, olje, ne da bi hoteli slišati besedo o 
povračilu. Oštevali so nas, ker jim prej nismo zaupali svoje stiske. 
Odslej in po novi žetvi nam je bilo bolje. Kot nameščenec sem 
prejel nekajkrat po 50 kg žita ali moke, kot »izbeglica« pa od ob­
čine tudi koruzo. Niso se slabo odrezali tovariši, nameščenci slad­
korne tovarne. Z dela tam so si na razne načine prinašali sladkor 
domov. Govorili so: »Zdaj si vračamo komaj kak promile od vsega, 
kar so nam doma pokradli!« Sladkor so zamenjavali za druga živila. 
Še so v Srbijo prihajali begunci. Tako so avgusta 1942 po veliki 
bitki na Kozari prispele bosanske družine na vozeh z volovsko 
vprego. Namestile so se začasno po gostilnah, neprimerno bednejše 
od nas. 
Od časa do časa, zlasti v dneh oddaje žita, so se v Ćupriji po­
javile močnejše skupine nemške vojske in žandamerije, da bi stra­
hovale seljake. 
Prijatelji po raznih krajih Srbije smo se obiskovah. Tako sem 
se pomudil tudi v Varvarinu, kjer se je naselil transport Litijanov, 
Slovencev iz Mežiške doline in Ciganov iz litijske okolice. 
V Kruševcu so se Slovenci, med njimi dosti Celjanov, ob ne­
deljah zbirali v neki gostilni sredi mesta in prepevali slovenske 
pesmi. Tedaj so semkaj radi prihajali domačini Srbi, da so jih po­
slušali in »častili«. Pri tem seveda ni manjkalo smelih besed, čeprav 
je bil Kruševac vroč kraj s pogostimi blokadami in streljanji. Naša 
mladina je tu uspešno delala v obveščevalni službi. 
Tudi v Jagodini in Paračinu sem bil gost svojih prijateljev. 
Nisem pa utegnil obiskati dobrih znancev v Zaječaru in še drugod. 
Slovenski pregnanci iz vseh krajev Srbije pa smo se srečavali v 
Beogradu. V njem smo videli svojo centralo, čeprav nas ni smela 
vezati nobena legalna organizacija. Toda skozi Beograd so vodile 
skoraj vse naše zveze z domovino. Iz njega nam je prišla marsi­
katera moralna in gmotna pomoč. 
Dogodki na bojiščih so potekali počasi in brez večjih odločitev. 
Nemci so dosegli rob Stalingrada in Kavkaza, niso pa mogli več 
napredovati na celotni vzhodni fronti. V Afriki so se izkrcali Ame­
ričani in Angleži. Nam tu pa se je bližala druga zima v pre­
gnanstvu ...