otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtou.) Stev. 7.                Ljubljana, dn<5 1. julija 1895.            III. te{aj.
Kdo jih je varoval?
118j|ama> Ijuba mama, ali smem iti po jagode?« pro-S§jfS sila je Srimčeva Fricika v četrtek popoldne svojo dobro mamo.
»Ali 8i že spisala nalogo in znaš vse, kar so ti ukazali v šoli ?« popražajo skrbna mama.
»Že VBb znam in ,nalogol Bem tudi ie Bpisala«, od-govori vesela Frioika. Vendar (to vam pa le tiho povem, da ne izve Fricikal prav lepo ni bila spisana ,naloga'. No, morda je bilo pero slabo in papir, morda pa tudi Fricika, ker pisala ni posebno skrbno.
Ker je pa naša mala znanka vendar dopoludne mirno sedela pri svoji uini mizici in gledala v šolsko knjigo, so ji mama, ie prav ne posebno radi, vendar-le dovolili iti po jagode.
To vam je bilo sedaj veselje in skakanje pri Srim-fievih. Slamnik, košarioa, vse, vse je letelo okoli Fri-cike, ko se je napravljala po jagode v Kozlješki hrib. če je bila Fricika tudi tako urna, ko bo jo v 6oli kaj vpraSali, gotovo jo bodo gospodičina Ana letos upisali v »zlato knjigo«.
1
98
Gredoč mimo Poitnih poklide Fricika še svojo prijateljico Štefanko, da bi šla ž njo. Jagode so namreč bolj sladke, če jih ved nabira in zoblje. Pri Poštnih pa ni šlo kar tako gladko. štefanka si ni upala mame pro-siti, da bi ji dovolili. SlednjiS se je pa vendar toliko osrčila, da je prosila. In mama so ji le dovolili; saj ¦veste, kako je z otroei: (5e prošnje ne zmorejo, pa solze prittsnejo.
»Oh, ko bi šla še Pepina z nama«, se spomni Stefanka.
»Pojdiva jo poklicat, ona ve, kje rastejo najleple jagode«, misli Fricika.
Furlanijeva Pepina je ravno brala iz »Angeljčka« tisto pesnico »Angelj varih«, ko prideta k nji Fricika in Štefanka. Tukaj je bilo trcba zopet prositi, da so Pepini dovolili iti po jagode. Tako so bile premagane vso ovire s prošnjami in solzami in veselo so šle te tri prijateljice proti Kozljeku.
Pot do tam ni posebno dolga. Ce imaš urne noge pa lahko vest, prideš tje iz naše vasi v četrt ure. Pod hribom izvira bister studenček, na bregu pa rastejo ru-mene zlatice, po katerih preletavajo lahki metuljčki. Blizu potoka pa stoji znarnenje s podobo Križanega. Tu sem so se hodile večkrat sprehajat vaške učenke. Križ pa so včasih okitile s poljskimi cvetkami. Tudi naše znanke so se danes ustavile na tem kraju. Natrgale so nekaj rožic in ž njimi so olepšale podobo Zveličarjevo.
»Še malo pokleknimo in molimo tukaj pred zna-raenjem, da nas Bog obvaruje nesreče«, pravi Pepina.
»Jaz sem tudi tako mislila — jaz tudi«, zakličeta Štefanka in Fricika. Nato vse tri pokleknejo in izmolijo »Ofienaš« za srečno pot.
V Kozljeku je bilo mnogo zrelih, lepo rudečih jagod. Naše tri učenke so se jim kar smejale ter sku-šale, katera bo imela prva polno košarico. Ni še po-tekla ura, že so bile polne posodice. »Sedaj pa še malo jagod za naše zobe«, pravi Štefanka in začne pridno trgati in zobati sladke jagode. Ko je še Pepina nabrala šopek za Ličanovo Zorko in Fricika za svojo tetiko, vrnejo so proti domu.
99
Gredoč pridejo zopet do studenca. Urao si tu 2ačno umvvati od jagod rudeče prstke. Steianka postavi košarico na skalo in sede k studencu. Z jedno roko se opre na breg v travo, pa »O joj! . . . moj Bog, kača, kada!« zakliče vsa preslraSena. Ni« hudega ne sluteč je bila položila roko na pisanega gada. ki je zvit ležal v travi. Videla je, kako je bil že privzdignil glavo, da bi jo ugriznil. Hitro bo pograbile košarice ter bežale proti cesti. Srce jim je glasno bilo in komaj so dihale. Ko 80 se nekoliko umirile, pravi Pejiina: »Sam angeljček varih nas je varoval « Prišedši do znamenja, pred katerim so klečale pred jedno uro, zopet pokleknejo in se zahvalijo Bogu, da jih je obvaroval tolike nesreče. Sklenile bo, da bodo prišle reLkrat k znamenju molit in ovenčat .le/.usa, ki je poslal angeljčka, da jih rcši iz nevarnosti.
Znamenje blizo studenca pa je dan na dan oven-čano s Bvežimi cvetieami. In če vprašas, kdo to dela, poreko ti-. »Furlanijeva Pepina, Poštna Štefanka in Srimčičeva Fricika.«                                           Fr. —ek.