SploSne vestl. # — Nova kategorija učiteljstva — volon» terji, Pa so jo pogruntald. Imamo prazne raz« rede in učitelje ibrez službe. Ker nd denarja, da bi nastavili nove učne osebe, pa so iznašli volonterje, kateri bodo zastonj pofučevali s sladko nado prednosti pri namestitvi, kadar bo kneditna možnost. Za 30 talkih tlačanov v vsafki slovenski oblasti je prilika sedaj, ka* kor je dovolilo prosvetno miaistrstvo In po> roča dnevno časopisje. Slovensko učiteljstvo mora niovo kasto odločno odkloniti, Iker je ta način nastavitve krivičen in nemoralen. Vo> lonter more biti le tisti, kateri je v dobr>em gmotnem položaju, da ne potrebuje naše že itak slkromne plače. Tak pa sptoh n:e potre* buje službe. Vsled razmer pa se bodo pris glasili tudi reveži, da boido pri naipornem delu — stradali in si nakopali ,kal bolezni že prvo leto za vse življenje. — To ncivo iz» najdbo bi bilo na vsak naoin dobro — pa^ tentirati — Nekatere verzije o niameravani revia ziji uradniškega zakona. 1. Vse poiložajne p.lače se zvišajo, osnofvne plače ostanejo ne» izpremenjene. Kako> bo z dragmjskdmi do= klaidami, se še ne ve. 2. V vseh 'kategorijah 5e ukine zadnja skupina, ker bodo p<riprav= niki kot kandidati za uradndška mesta dzven kategorije in bodo dobivali samo naigrado (adiutum). 3. V prvi kategordjd se vrine med sedanja 3. in 4. skupiuo n«va skupina s po= ložajno iplačo 16.000 Din. 4. V drugi katego^ riji sei izenačijo položajne pla(če s prvo lka» tegorij'Oi ma ta način, da bo II/l enaka novi 1/5 (oziroma stari 1/4) s položajno plačo 12.000 Din, II/2 bo enaka novi 1/6, II/3 novi 1/7 dn II/4 novi 1/8. 5. V tretji lk>ateg-OTiji se tudi dzenačijo položajne plače z II. oziroma I. kategorijo na ta način. da bo III/l enaka II/2 oziroma. 1/6, III/2 enaka II/3 'oziroma 1/7 dn III/3 €naka II/4 oziroma 1/8. 6 Tudi položajne plače zvaničnikov in služiteljev se sorazmerno zvišajo. Približno bi dobivali služitdji sedanje položajne rplače zvainični* kov, zvandčniki pa sedanje položajne plaoe uradnikov III. kat&gOTije. 7. S 25 službenimi leti mora dobitd vsak uradni'k I. kaitegorije 4. skupino, vsaik furadnik II. in III. katego* rije pa 1. skupino1, ne glede na poiložaj, ki ga zaseda. 8. Pogoji za upokojitev so poostrend. Za das-eg-o ipolne pokojnine se zahteva 35 let službe in 60 let starosti. Predčasna upofkoji« tev bo zvezana z večjimi težkočami. 9. Vojna leta se bodo štela šele pri upiokojitvi in sa* mo. če se uslužbenec upokoji zaTadi bolezni ali iz službenih ozirov. 10. Veičja potrebščina za ta^ko revizdjo uradniškega zakona znaša 200 milijoinov ddnarjev na leto. — Čehoslovaški učitelji v Ljubljani. Kakor smo že poročali, so prišli v nedeljo 30. sept. v Ljubljano čehoslovaški učitelji spe» cialnih šol, t. j. šol za slepo deco, gluhonemo, pomožnih šol, vzgajališč itd. Na kolodvoru se je zbralo ob 14. urd ob prihodu dunajskega osdDncga vlaka, s katerim so se pripdjali v Ljiubljano' čehoslovaš'ki sodalno« prosvetni delavci, 35 ipo številu, veli!ko število učiteljs stva in drugega občinstva, ki so priredili goo stom prav prisrčen sprejem. Prvi jih je po» ždravil v imenu učiteljskih. izborov gluho« nerrfnice in pomožne šole str&k. obl. šolski učitelj g. Ljubo Dermelj. Njegovemu po« zdravu je sledil pozdrav g. Andreja Skulji v imen'u; pov. UJU ter nadzornika g. Lužarja kot zastoipnika prosvetnega oddelka veldkega županstva. Velikega župana je zastopal pri sprejemu g. dr. Gras'elli, oblastnd odbor pa g. dr. Brecelj. V imenii čsl. obce in Jugoslo* <vensko»čehoslova9ke Lige soi bili navzoči gg. undv. 'prof. dr. Kral, publicist Božidar BoTiko in g. Klapalek. V oeškem jeziku je v imenu omenjenih društev pozdravil goste in rojake g. prol. Kral. V imenu mestne občine Ijub« ijanske je čehoslovaške brate pozdravil Tia» mesto odsotnega župana dr. Puca obč. svet* niki g. Anton Likozar s prav prisrono in toplo doibrodošlico. Nato so gostje odšli s svojimi tTakajšnjimi stanovskimi tovariši na dode« Ijena jim stanovanja, nakar so si ogledali mcsto. — Zvečer je bil pri ŠtruMju prijateljj ski sestanelk, na katerem je kvartet zapiel več slovenskih narodnib rpesmi. Naslednji dan so sj gostje ogledali gluhonemnico, pomožno šolo in državno vzgojevalršče. Zanimali so se za ureditev naših zavodov, za organiza= cijo in administracijo', za pouk in vse po* drobnosti. Mled gosti ie bilo do polovico strokovnih učiteljev gluhonemnic, zelo mno= go strdkovnih Uičiteljev iz čehoslovaških po» moižnih šol, nekaj pa jdh je bilo iz zavodov za moralno pokvarjeno deco. Čehoslovaški učiteljd imajo svoj »Spolek učiteljstvai Ipo« ipoicnych škol s sidlem v (Praze« (Pardubiče 1967/11.) ter sniijc tudi organizacijo učitdj* stva vseh specialnih šol, ki jo meni, razširiti ¦na Cehoslcnvašlkio, kraljevino SHS, Poljskoi itd. Popoldne ,so odšli gostje na Bled, zvečer pa sta jim oblastnii odbor in meStna občina ljub* lianska "riredila v Unionu banket. — Lep uspeh učitelja. Tov. Edvard Prin* čič, učitdj na Vidu pri Ljubljani, je izdelal relief našega neodrešenega ozemlja. HeLief v priročni olbliki, vdelan v leseno šaituljo, je poklonil Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. — Za to svoje delo je prejel iz drorne pi* sarne sledeče pismo. — Gospodinu Edvardu Prinčiču, učitelju Ljoibljana. — Po nafogu Njegovog Veličanstva Kralja, čast mi je iz» javiti Vam Njegovu srdačnu zahvalnost na izradenom reliefu, kojeg ste poklondli, Nje» govom KrailjevslkoTn Visočanstvu Prestolona* slednfcu. — Maršal Dvora: (Podpis.) — Sprejem \učit atoiturjentov v volon« tersko službovanje. Kot ponočajio časopdsi, je dovolilo ministrstvo prosveto, da se v ljubs ljanski in mariborslki oblasti sprejme pia 30 abiturijentov oziroma abiturijentk kot vo> lonterje v brezplačno službovanje. To služ* boivanje s<e jim ne bo vštelo v naprledoivanje, pač pa bodo valonterjd v prvi vrsti upošte« vani pri sprejemu v državno službo, ko bo dana proračunska moižnoist. — Naše pedagoško glasilo »Popotnik«. Ker je dosedanji njegov dolgoJetni uredmik tov. IPavel Flcre odložil uredmištvo, je izros čilo pover.jeništvo po s^klepu ožjega sosveta začasnio urejevanje i»Popotndka« redalivdj= sk.emu odseku, ki iga tvordjo tovariši. dr. Fran Žgcč, Franjo Osterc in Ernlest Vranc. Vsi rokopisi naj se posle.j pošiljajo na naslov: Ernest Vranc, učitel.j v Stuidencih pri Mari« boru. — O »šolmaštrih«, pijontarjih in ama= terjih! V »Slav. Nairodiu«, ;z. dne 16. pr. m. je akademski slikar Miha Maleš napisal v član* ku »Duševni profili četrte generacije« tudi to, da se zbira v Jaikiopičevem paviljonu prc>» cesija diletantov in da je zaradi toga postala ta hiša tudi nekaika nesreča za slovenski na= rod. Piše, da je v to hišo vtaknil svoj nos tudi »šolmašter« i.n tako> postal čez noč utckU nilk. Tudd še piše o »pijontarjih« itd. Z ozi; rom na to sem napisal za »Delavsko PolU tiko« članek, v katerem poročam, da je ta »šolmašter« naletd na naša tovariša slikarja Vidmarja. Ker se je Miha Maleš tako žaljiivo in ponižujoče obregnil s »šolmaštrem« ob naša tovariša, sem piozval učiteljstvo, da ne pioseča njcgavih razstav! V »Pondeljlklu« z idne 24. pr. m. pa mi Miha Maleš takole odgoo varja: »Na pamfkt T. S. v »Del. Politiki« štev. 75 bi ne odgovarjal, da nii pisec po* zval na 'foojkot mojih razstav celoikupni uči» teljski stan, podtaknivši mi na zelo neroden način žalitve, lk'i jih nisem zagrešil.« Dalje piše, da ni žalil uditeljskega stanu, temveč samo učitelje slikarje I. »Akad'emične sli» karje« (še v teh narekovajdh se norčuje n njih!!!): Frarna Zupana, Nandeta in Dragota Vidmarja in Frana Stiplovška ter II. »II i» stratorje«: Erbežnika, Rojca, Humeka, B-ut» kovič^Domna in druge. Ti so za Maleša »šot= maštri« in »p.ijontarji« dn nimajo pravice biti slikarji, pa tudi če bi tisoekrat več znali kabor cn! Miha Maleš ne ve, da je naš stan zave.den, in da se čutimo ozmerjani vsi, pa magari de bi samo enemu našemu tovarišu za; brusil »šOilmaštra«! Nas veže tovarišlka skupnost in we pustimo se smešiti od niku> aar. V nadaljnjem piše »da vztraja <na< tem da so dela inveTuovanih samo' amaterske na» rave, in da je pravi umetmik samo oni ki je poklicni slikar in nid dr^ugega, deš, dvema goispodoma se ne da služiti « Večina sloveiis skih umetnikov je v državni službd. A!i si. učitelji event. profesiOTJi risanja ali pa v ura= dih. Še celo dva iz »oetrte generaeijc« sta nastavljena na šold! V službi sem vesten in pošten iiradnik, svoj prosti čas pa piorabim tako kafoor se meni zdi. Ne bo Miha Male" dittiral, kaj naj imemorvani v sviojem pro* stcm času delajo. Če on ne zmi&re tega nam je prav žal. Vsi skvvenski književniki imajo svoje službe, glasbeniki itd. Ali more Mha Maleš vsem tem očitati, da so zaradi tega, iker so glasbeniki, knjdževniki, slabi uradni» ki?! Ce je človeik! zmožon upraiviljati dvoje del, je to le njegova vrlina, ne pa slabost, kakor si to Maleš misli. Naj navedcm le w> kaj primerov tudd drugih narodoiv: Rousseau, sloviti franooslkd slikar, ki je bil iblajtar, A. Zaplin, znani mskii Ikipar, ki je v politični službi; slavnd amerikanski dramatiki O' Nedll, h\ je sodnik; Bezruč, čehoslovaški pesnik, ki je bil poštar itd., itd. Našteval bi lahko brez prestanka. Kar se pa tiče ogroimnega nezna=> nja, Lki ga Maleš ocita imenovanim, sa.mo to: Dokler :ne bo on popoln v svojem delu, naj pusti druge »lcpo pri miru. In šfe enlkrat, kar se tiče »šolmaštra« dn »pijiontarja«: To je ponižujoča psovika. za učiteljski stan! Pose« bej prizadeti sd bodo še posebej piodskali zas doščenja. Mi pa bomo pazili, da nam nc bo ilustriral naših listov človek, ki nas žali!!! — Tone Seliškar. — Opomba uredništva: Pri» pominjamo, da smo ta dopis prejeli, ko je bila zadnja številka »Učit. Tov.« že v tisku in naj oni, ki se po nepotrebnem razburjajo proti l:stu po raznih zakotjih, naslove svoje opa,zke na avtor.ja in primejo tudi seibe za no9. Po kotih se blatiti ne bomo dali in bomo takim »tovarišem«, ki še niso črke položili v list, a so pri zabavljanlju prvi, tudi primerno njihoveimu postopanju odgovarjali. — Za delovno šolo! Belokranjsfcoi uči^ tdjskoi društvo jc imclo priliko na skupnem zborovanju s karlovaškim in jastrebarskim društvom v Jastrebarskem slišati zanirmivo predavanjo propagatorja delovne šole gosp. Jurja Križaniča, profesorja na učiteljišču v Petrinji. Zato so ga tovariši bclokranjskcga učiteljskiega društva, ki so &e udeležili ta« Ikratnega s'kupnega zborovanja, povabili, da bi prišel med njihovo društvo, da jim oto« širno predava o delovni šoli in o praktičnem pouKu v nijej. G. Kidžanie s© je povabilu od* zval ter bo prišel predavat o priliki zboro* vanja BUD v Črnomelj, v sobto, dne 13. oktos brai. Celo predpoldne bo posvečeino na ta dan delovni šoli, in sicer tako, da bo 1. od 8. do 10. ure predavanje o delovni šoli; 2. od 10. do 11. ure praktičnd nastop v bomibdniranem raziredu od 1. do 4. šolskega leta; 3. od 11'. do 12. urie razprava. Na to opozarjamo zlasti tov. Pibrovca, Dolgana in Breganta ter vse tO'Variše in tovarišice iz vseh bližnjih dn daljnjih drušfev ter jih pozivamo, da se ude« leže tega predavanja in miastopa tega odličs nega delavca na poljlu delovne šole. Mi, kl smo poslušali izvajanja predavatelja o de* lovni šoli, zagotavljamo vsem tovarišcm in tovarišicam, da jdm ne bo žal, čc pohitijo k tcmu predavanju in piraktionemu nastopu, kjier jim bo dana prilika, da v svobodni raj> pravi izmenjajo svioje misld s predavateljem. — Za odbor BUD: Tončid. — P. S.! Tovariši iz novomešlkeiga sreza se pripdjejo lahko z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Novega me> sta ob 4-50 zjutraj, tovardši iz ostalih dru< štev bi pa morall dospeti v Črnomelj že v ipetek popoldnc z vlaikom ob 17-35, ker nočni 'vlak ne vozi. — Razpis za sprejera v I. in II. letnik višje pedagoške šole v Beogradu ini Zagrebu. »Narodna Prosveta štev. 72. z dnei 30. sept. prinaša razpdsa obeh višjih pedagoških šol. Na podlagi teh razpisov bo- sprejetih v I. in II. letnik v Beogradu in Zagrebu po 25 slus šateljev, 'ki jim bo odabren enoletnd dopust in bodo prejemald polovicO' svoje učiteljskic plače. Poleg teh bo sprejeto v Beo«gradu in Zagrebu po 5 slušateljciv, ki bi študirali. na lastne strošike. — Prošnje za spTejem je vl'O» žiti do 20. cktobra pri Tektoratu viš. ped. šolc v Beogradu. — V Zagrdbu pa je vložiti prošnje za I. letnik do 8. oktobra, a za III. letnik do 20. oktobra — direktnoi pri r.jkto« ratu sole. — Prošnjam jle priložiti: zrdastno in -uisposobljenostnO' izprdčevalo, uverenje o službenih letih in ocemo, krstni list, zdravs niško izprdčevak" in kratek življenijepis (kje ip Ikako dolgo je služil — poročen ali ne, otroci itd.). — Kalko utemeljujejo in zagovarjajo od« tegl.jaje za stavbene zadruge. »Naš Glas« pri« našja p>od »Čin. glasniku« sledeče: Odtegljaji za stanovanjske dn kreditne zadruge. S. 1. julijem t. 1. so stopile ~v veljavo izprememlbe in dopolnitve uredbe o nabavljalnih zadru= gah in o Zvezi na-bavlj/alnih zadrug. Po teh izpremembah in dopolnitvah se odtegujc vsem državnim uslužbencem po 10, oziroma ,po 5 dinarjev mesečno za to, da se stvori ka= pital za ustjaniovitev kreditnih in stanovanj* skih zadrug. Pnoti tem odtegljajem ao se po' javild goto~vi ugovori, v katerih se posebno povdarja, da odtegljaji niso za'boniti. O tem je bilo govwra v nekih dnevnikih, pa tudi <giavna kontrola jc v tem smislu naslovila na finančno ministrstvo vlogo (predstavko). Ken ta oporekanja absolubno nimajo podlage, pa drt obvestimo naše bralce, objavljamo tukaj odgovoir, ki ga je dalo ministrstvo glavni bontroli, odgovor, iz katerega se najp;opolneje vidijo razlogi, ki zavračlajo trditev o nezako* nitosti odtegljajev: — »S svojim aktom štev. 65.447 z dne 11. VI. je obvestila glavna :kon« trola to generalno direfcdjo, da smatra od= tegljlaje po 10, 'oziroma 5 dinarjev mesedno od uslužbencev glavne kontrole za račun Zveze nabavljalnih zadirug po razpisu te gc-s neralne direkcije DR št. 83.298 z dne 27. pre* teklega meseca, oziroma po členu 14. uredlbc ¦a nablavljialnih zadrugah drž. uslužbencev po zakonu za neosnorane, češ, da je gospod iu nančni minister po mnenju kontrole z ome* njenim čl. 14. prekoračil pooblastilo, ki se mu je dalo v čl. 374. finančnega zakona zia leto. 1928./29., to pa s tem, da je vpeljal novo doklado k davkom in obdavčovanje držav« nih uslužbencev. Osnovni largument, na ka» terem osnavlja tako svoje mnenje, je, da sepo 51. 7. finančnega zalkona za 1. 1928./29. ne isme noben davek ali davščina, *pia bodisi v kateirikoli obliki, predpisavati niti pobrati, ¦če nima zaslombe v tem zakonu dn v prora^ čunu. Na podstovi tega svojega mnenja je glavna kontrola z istim aktom obvcstik, da ne more uporabiti čl. 14. uredbe o izpremem* Ibah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah, niti ne ,bo odredila, da bi se odtes fiovalo od rijenega osebja. O priliki .omenje* nega akta iglavne kontrolc ima generalna dU rekcija diržavrnega nadunovodstva čast 'obve= stiti, da nc more sprejcti stališča glavne kons ,trole, ki ga smatra za neosnovancga iz nia* slednjih razlogov: Ne drži, da ise čl. 14. uredbe o izprcmembah in dopolnitvah odrejuje nova doklada k diavkom ali davek za državne luslužbence; zakaj odtegljaji .pa 10, oziroma 5 dinarjev mesečno nimajo niti najmanj zna? čajia doklade k. davkom, davščine, davka, javne dajatve sploh, ter niti piredpis, ki naj se na njegovem temclju ti odtegljaji vrše, ne spada pod dl. 7. finančnega zabona zia leto 1928./29. Značaj davka, doklade k davkom, javne dajatve sploh, določa predvsem dej« stvo,, da so Ie4a pobira za državo, kot delež, ki se z njim posamezniikd udeležujejo. ustvar* janja sredstev za kritje jiavnih in spLošnih potreb, ki se izražajo v državnem proračunu. Odtegljaji po 10, oziroma 5 dinairjev na me< sec pa se ne vrše v korist države, :ampak v korist neke uradniške ustanove, ki se je ustanovila zia goirpodarsko zavarovanje nje« nih članov, državnih uslužibenceiv. Sredstvia te uatanove niso državna, ampak njena last« na, 'oziromia uradniška; ustamova ima po uzakonjeni uredbi z dne 5. decembra 1920 administrativno avtonomij'0, ingerence dr« žave na njeno delo pa se 'kažejo le v nad/ zorstvu, iki ga vrši finančni minister po svčs jem komisianju zato,, da se predpisi uredbe v vseh slučajih toono. drže. Poleg navedenciga ^ovori v prilog stališča te generalne ddrrekcije še en razlog a fortiori: Znano ja, da se vsi davki in doklade plačajo za državo, ne da bi imeli davčni obvezanci kako pravico, da se jdm pravilno in zakonito predpisane in po^ brane vsote vrnejo. V zadnjem odsta-vku čl. 14. uredbe o iz.premembah in dopolnitvah pa ¦stoji jasno: »Če se kdo izmed sptredaj ome« njenih oseb v desetih letih, ko se je začelo odtegovati, ne okoristi z delom stanovanjskih ali Ikreditnih zadrug, irma pravico, da se mu vsota, ki se mu je zadržala, vrne. Očividno je potemtakem, da ,g. minister za finance z omenjenim 51. 14. ni odredil ,no'benega no» vega davba ali doklade k davkom za državne uradnike. To potrjuje tudi priloženi akt ges neralne direkcije davkov, ker je smatrala ta generalna direkcija zia potrebno v tej zadevi, da pribavi njeno mnenje kot pristojne dr* žavne ustanove. Razen navedenih zaikonskih razlogov, ki stoje v nasprotju z mnenjem glavne kon.trole, smiatra ta glavna direkcija za potrebno, da poudarri tudi še naslednje momente: Ko se je ustanavljalo uradniško zadružništvo z uredibo z dne 5. decembra 1920, ki je uzakonjena po 51. 130. ustave, se je uredbodajalec zavedal, da država vsled svoje finančne situacije 'ne bo mogla zagoto^ viti urtidnikom prejemke, ki bi bili popolno« ma zadostni za njihov obstanek. Vsled tcga je želel, da potom zadružništva, potemtakem na indirekten način, s tem da kombinira pri« zadevanje države z njihovim lastnim delom na temelju samopomoči, olajša uTadni'kom življcnje. Da bi se pa ta cilj d'Osegel, se jc v urcdbi z dne 5. decembra 1920 postavilo na? čclo obveznega ustamavljanja zadrug (51. 1. uredbe). Ta princip obveznosti se je uporabil tudi v členu 70. omenjene ured'be, po kate« rem se kapital Zveze, v katero vstopijio vse zadruge, formira poleg ostalega tudi s tem, da se zadirži v teku 5 let vsako leto po ena desetina mesečne draginjske doklade od vseh diržavnih uslužbencev. Znano je, da se je po tej uredbi tudi odtegovalo, ko j>e Sitos pila uredba v veljavo in se ,niso protd tem odtegljajem prav od nobene stmni formuli« rali prizivi, kakršne je sedaj spravila na dan glavna kontrola v sv^ojem aktu. š't. 65.447/28, četudi je ziakonsiki temelj sedanjim odteglja« jem po 10, ozirpma 5 dinarjev na mesec pos polnoma identičen tistemu, ki so se po njem prej -viršili odtegljaji. Glede načela samega ne vsebnjčjio sedanje izpremembe in dopol* nitve uredbe o nabavljalnih ziadrugah nič no« vega v odnošaju do prvotne uredbe. Poči« vajo na istem nadelu, ki je že zastopano v uredbi z dne 5. decembra 1920, samo da jo sedaj lomogočeno, da se praktično uporabi to načelo, alias, da se izpelje po prvotni zamisli uredbodajalca. Važen je tudi še naslednji moment. Gospod minister za finance se je ravnial, s tem, da je piredpisal izpremembe in dopolnitvo uredbe, v bistvu samo po želji državnih uradnikov in služabnikoV, ki so se njih organizacije na svojih. zborih izjavile v ogromni večini za izprem'embe in dopolnitve uredbe v tistem smislu, v katerem so se iz» vedle. Potemtakem ne more biti govora o tem, da je gospod ministar za finance želel vpeljati za državne uradnike in uslužbence novo dokladoi k davkom. Na temelju vsega obrazloženega ima generialma direkcija drs žavnega račurw>vodstva čast obvestdti glavrio kontrolo, da nima zakonske možnosti, izvzeti ¦osebje glavne kontrole od odtegljajev po 51. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah, glede odtegljajev, ki se vrše in imajo vršiti od prcjemkiov vseh ostalih državnih uiradni« kov in uslužlbencev.« To važno odločjtev smo priobčili po »Čin. glasniku« §t. 155 « — Ali poiučuiješ domoznanstvo in zem» ljepisje na podlagi ročnih zemljevidov? Le ma ta način dosežeš z lahkoto dobre udne usipehe. Čitanja ne moroš poučevati (brez Scnjige, aemljepisja ne ibrez ročnega zemlje^ vida. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebujle vse najno« vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokkr traja zaloga. — Slike kralja in kraljice v spomin na lOjletnico obstoja naše države. Učiteljska tiskarna nam sporoča, da je založi.la in na= tisnila slilke našega kralja in kraljice v umlet* niško izdelanem okraslku na rumetno«tiskar» skem papirju v velikosti 23X34 cm. Slikei so praiv primernoi dardlo šolski mladini. V okvir postavljcne bod<O' kras vsaki učilnici in vsaki zasebni hiši, ki si želi -ohraniti spomin na prvo desctktnico obstoja naše države. Cena slilki s poštnino vred 2 Din. Naročila za.do> ščajio po dopisndci. — Samo predsodek je, če kdo misH, da iz rži ni kave. V tisocerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ZIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. Ogromno iznenadjenje doživile su ove dane neke damadice, koje su prvi put prale sa Radioniom. Ne 'samo da je luiiblje ostalo potpuno neoštodeno, T»ego je mnogo ljepše i bolje oprano. LPzrok Ie2i u tome, što Radion ne sadržaje klora a ndti drugih škodljivih pri= dodataka. — Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe«. ki jo je sestavil P. Flere. Razen preprostega in metodično* prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustrirane=> ga gradiva, Iki služi taiko učitelju za obravna« vo, kakor u5encem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neobhodna uporaba elektrilke v človeški omiiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s poddbnimi deli drugih književ« nosti. zacerjkom šolskega leta iprav toplo pris poročamo. Po ceni m priporočilu Glavnega prosvetncga sveta jo je odobrilo tudi mini* strstvo prosvete kot ucbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. IzšTa je v Uči* teljski tislkarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. —o Družba sv. Cirila in Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste storilj za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Vestnik upokolencev. = DRUŠTVO UPOKOJENEGA UČL> TELJSTVA V SLOVENIJI vabi članstvo na občni zbor, fci se vrši na 20 dan cfetobra t. 1. ob 15. uri pri »Majarončku« v društveni sobi z obidajnim sporedam. — Odbor. Po sklepu lista. = LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje (občni zbor) 13. oktobra 1928 ob /49. uri dopoildne na državnem mo» škem učiteljdšču v Ljubljani. Dnevni red obdčajen z dodatkom o poročilih obeh skup« ščin. Pridite vsi dosedanji p. n. člami in pri* peljite s sabo še novih, da bo jačje naše delo in da poraste naš uspeh! — Odbor.