Dragi bralci, poslovni partnerji in oglaševalci ... ... želimo vam inovativno uspešno, razvojno polno in tehnološko dovršeno leto 2 2 , ki bo zagotovo polno izzivov. SRETAN BOŽI I NOVA GODINA MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR FROHE WEIHNACHTEN UND EIN GL CKLICHES NEUES JAHR JOYEUX NOËL ET BONNE ANNÉE BUON NATALE E FELICE ANNO NUOVO FELIZ NAVIDAD Y PRÓSPERO AÑO NUEVO WWW.IRT 000.COM www.linkedin.com/company/irt3000 facebook.com/irt3000 @irt3000 Official Media Partner of ISTMA World Vmesno žrebanje v veliki nagradni igri za narocnike revije IRT3000 Inženirka leta, drugic Letos ekipi revije IRT3000 in podjetja Mediade nadaljujeta lani zasnovan projekt Inženirka leta. Tudi tokrat smo izmed številnih kandidatk izbrali deset finalistk, ki se bodo za naziv Inženirka leta potegovale kmalu po novem letu. Kako komentiram »drugo generacijo« inženirk, vprašate? Navdušen sem. Ce smo lani vsi vpleteni v organizacijo dogodka Inženirka leta še malce tipali teren in pravo zadošcenje dosegli šele na slavno­stni podelitvi s potrditvijo, da delamo stvari prav, je letos vse drugace. Ekipa je bogatejša za številne izkušnje, kar se pozna na vsakem koraku. Vsak ve, kaj mora narediti in svoje delo odgovorno opravi. Podobno kot številne inženirke v slovenskih podjetjih, na katere se iz dneva v dan zanesejo njihovi kolegi, vodilni in celo gospodarstvo. Gre za vrhunske sodelavke, prijateljice, partnerke, mame … Številne med njimi namrec poleg inženirske prevzemajo tudi omenjene vloge. Letos je na naš naslov spet prispelo ogro­mno prijav in nominacij za inženirko leta. T. i. prvo sito je bilo zato zelo zahtevno, saj pravila izbora narekujejo, da imamo lahko le deset finalistk. In kot je marsikatera inženirka poudarila že lani, so v mojih oceh zmago­valke prav vse – ne le finalistke, temvec vse nominiranke. Ker so si želele, upale in tudi dejansko so stopile iz sence ter sebe in svoje delo pokazale svetu. Od deklet, ki se sprehajajo po modnih brveh, ob vprašanjih o življenjskih ciljih Preverite, ali je žreb tokrat izbral vas! pogosto slišimo, kako bi spremenile svet na bolje, reševale probleme cloveštva itd. No, marsikatera inženirka to na svojem podrocju dejansko tudi pocne! Prav je, da svetu poka­žejo, kaj znajo in zmorejo, saj gre vendarle za odlicne dosežke, ki se jih ne bi branili njihovi moški kolegi niti kdorkoli drug. Njihovo delo in rezultati so zgovorni. Slovenija (in svet) potrebuje takšne inženirke, saj so ustvarjalke ali soustvarjalke napredka. Energetika, fizika, gradbeništvo, letalstvo, racunalništvo in številna druga podrocja, na katerih delujejo letošnje nominiranke, omogocajo obilo doka­zovanja in priložnosti za uspeh. Inženirke, ne glede na to, katero prijavo za Inženirko leta sem vzel v roke in jo prebral, so moj navdih. Želim, da bi bile tudi vaš navdih. Katera pa bo Inženirka leta 2019? Iskreno povedano, ne vem, saj ima strokovna komisija polne roke dela, kandidatke so namrec nadvse prepricljive. Bo pa Slovenija to izvedela 8. ja­nuarja 2020 – vabljeni k spremljanju projekta Inženirka leta. Vec kot jih bo, bolje nam bo – o tem sem sveto preprican. Ob koncu letošnjega leta vsem bralkam in bralcem želim vesele praznike ter uspešno novo leto. Revija IRT3000 bo skupaj s sodelavci in bogatimi vsebinami poskrbela, da boste v novem letu lahko prebirali vr­hunske prispevke, polne svežih tehnoloških inovacij in drugih novosti. Uspešno 2020! . Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni narocniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vašo odlicno obvešcenost, izobraževanje in vcasih tudi za razvedrilo. V tokratnem žrebanju med našimi zvestimi narocniki, nagrado (blok, kocko z listi in vrecko iz blaga) prejmeta: • BARTEC VARNOST d.o.o., Borut Stražišar, Zagorje ob Savi • PRESS CLIPPING d.o.o., Maribor Sodelujte tudi vi. Podaljšajte narocnino ali izpolnite narocilnico na spletni strani irt3000.si. Letna narocnina znaša samo 50 evrov, narocnina na e-revijo pa 30 evrov. 5 Uvodnik 8 Intervju: Nina Zalaznik, nominiranka za Inženirko leta 2018: Inženirji smo tisti, ki spreminjamo svet na bolje 8 Utrip doma 10 Cas za spremembo je danes 12 Znana je druga generacija nominirank za inženirko leta 17 Razkorak med spoloma v digitalni industriji še vedno velik 18 Umetna inteligenca kot motor rasti konkurencnosti 20 Socialna država bomo takrat, ko bomo imeli konkurencno gospodarstvo 22 Zlata gazela 2019 je Virs iz Lendave 24 Laboratorij za fluidno tehniko v novih prostorih 26 Nov ucni center za dijake v LTH Castings na Trati 28 Z novo strategijo do vecje konkurencnosti industrije 32 Najboljši tuji investitorji so podjetja Iskraemeco, Systemair in Swarco Lea 37 Slavnostna akademija ob 100. obletnici strojništva 38 Obiskal nas je predsednik Evropskega raziskovalnega sveta 42 Najboljša mlada znanstvenica v Podonavski regiji iz Slovenije 48 Do vrhunskega izdelka v zelo kratkem casu 50 Vizualna metrologija na iPad tablici 52 Digitalna preobrazba je tekma, ki jo je treba dobiti 55 Nov mejnik v 3D-tiskanju 56 Umetna inteligenca s custvi 58 Življenje med podatki in varnostjo 62 Na sticišcu proizvodnje elektronike 64 Dnevi SOLIDWORKS 2020 68 Dan odprtih vrat naprednih 3D-tehnologij 69 IB-CADDY Live Zlata gazela 2019 je Virs 56 Umetna inteligenca s custvi 22 iz Lendave 48 Napredne tehnologije 72 Orodjarstvo in strojegradnja 72 Stroj za lepanje izvrtin in zracno merjenje izvrtin pri enem vpetju 84 Intervju: Hitro popravilo vreten z originalnimi nadomestnimi deli opticnih elementov 182 Vzdrževanje in tehnicna diagnostika 182 Menjava olja v hidravlicnem sistemu 184 Zmanjšanje stroškov energije in emisij CO2 s pridobivanjem toplote iz dimnih plinov, pare in procesnega zraka 186 Štiri napake pri mazanju, ki lahko povzrocijo okvare strojev 189 Dolocitev mesta notranjega pušcanja 192 Vroce in ucinkovito: cišcenje, primerno za vzdrževanje in popravila ter prijazno do okolja in zdravja zaposlenih 194 Podroben vpogled v dvižno opremo nemškega proizvajalca papirja 197 Trajnostno delovanje regalnega žerjava 201 Celoten paket s komponentami za štiri opticne superstrukture 201 Digitalni gonilniki za module Flexpoint: Mikrokontrolerji, ki podpirajo USB 202 Spajanje, materiali in tehnologije 202 Krmilni sistem LP-XQ podjetja EWM je izjemno prirocen in prijazen do uporabnika 204 Nov analizator traku in folij 205 Varjenje teflonskih membran 208 Nov laboratorij za predelavo in karakterizacijo Fakultete za tehnologijo polimerov 210 Zlate dentalne zlitine danes in v prihodnosti 212 Podjetje Almec iz Rovereta že vec kot 70 let deluje na podrocju industrije aluminija 214 O letošnjem svetovnem livarskem dogodku v Portorožu 216 Sistemi TOX® za varne kovicene zveze 219 Postopek vecdimenzionalnega spajanja ulitkov brez taljenja 224 ABICOR BINZEL s serijo xFUME VAC nudi aktivno zašcito 226 Zanesljivost vodotopnega papirja pri šcitenju zvarnega korena 229 Visoko trdni in visoko temperaturni prah za aditivne tehnologije (AM) na osnovi niklja 234 Proizvodnja in logistika 234 Hexagon Live: BIH day v Tešanju 235 Najboljši izdelki za racunalništvo v oblaku, ki so potrjeni s strani Amazo­na in Microsofta 236 Zavarovanje testnih sistemov 239 PIAB: Vakuumsko prijemalo piCOBOT® sedaj še bolj kolaborativno 244 Naprava za pametno nastavljanje meril z inovativnimi koncepti delovanja 246 5G: je industrija pripravljena? 250 Inovativne rešitve na podrocju obdelovalnih strojev 252 Industrijski paneli Beckhoff, prilagojeni željam narocnika 254 thyssenkrupp Aerospace postavlja merila na podrocju kakovosti, varnosti in zanesljivosti 255 AM 25 in AM 35, izpopolnjeni orodji za snemanje izolacije 256 Z doticnimi meritvami do krajših ustavitev obdelovalnih strojev 258 Servo pnevmaticni pogon YHBP za vse vrste balanserjev 260 Nove vpenjalne in menjalne tehnologije za orodja za preše. 262 S podjetjem v Beljaku imamo boljši vpogled v razmere na trgu in naveza­ nih vec osebnih stikov 263 Basler boost set za nižje stroške integracije 264 Pametne rešitve za proizvodnjo in montažo 266 Izkoristite celoten potencial aditivne proizvodnje 268 Z umetno inteligenco optimiziramo procese 270 Zmogljivi namestitveni koncepti z IO-Linkom 272 Digitalizacija prijemanja na sejmu SPS 2019 273 Vpenjalni modul skrajšuje cas nastavitve pri 3D-tiskanju 275 Lotric opremil najnovejši kompetencni center v BiH 276 Digitalna avtomatizacija in umetna inteligenca v proizvodnji 279 Revolucija se zacne v vodstvu Smart Factory 4.0 287 Zanesljivo v vetru in tudi slabem vremenu 288 Nemški proizvajalec avtomobilov bo kupoval industrijske racunalnike in zaslone Beckhoff Postopek vecdimenzionalnega Digitalizacija prijemanja na 186 lahko povzrocijo okvare strojev 219 spajanja ulitkov brez taljenja 272 sejmu SPS 2019 Cišcenje, primerno za Doživetje brezhibnosti s prika- Ali bo nastajajoca Industrija vzdrževanje in popravila zom popolnoma povezane livarne 5.0 svetovni projekt? ter prijazno do okolja in aluminija zdravja zaposlenih Inženirji smo tisti, ki spreminjamo svet na bolje Miran Varga Nina Zalaznik je po izobrazbi in karakterju inženirka, po duši pa vsestranska oseba s širokim spektrom interesov. Zato rada »zakuha« kakšno tehnicno rešitev, tece proti poslovnemu cilju in se ne ustraši službenih izzivov. Kaj vas je navdihnilo za poklic inženirke? Menda ste bili v otroštvu odloceni, da postanete kirurginja? Res je. Vec let sem bila prepricana, trdno odlocena, da postanem zdravnica, natancneje kirurginja. Pred odloci­tvijo glede izbire fakultete sem razmišljala, kaj drugega bi se še dalo poceti z izobrazbo medicinske smeri in takrat sem se navdušila nad medicinsko opremo. Nato sem ugotovila, da to lahko pocnem tudi kot elektroinže­nirka. Ob informativnem dnevu sem obiskala fakulteto za elektrotehniko, kjer sem se takoj pocutila kot doma. V trenutku sem vedela, da bo to pravo mesto zame. Poleg tega izhajam iz družine inženirjev, morebiti imam zato inženirski poklic že od malega v krvi. Ko pogledate sebe ali druge kolege – kaj je tisto, kar naredi dobrega inženirja/ko? V prvi vrsti zanimanje za tehniko, pripravljenost na ucenje, odprtost za nove ideje in želja po tem, da nekaj ustvariš sam. Predvsem pa to, da posameznik premore željo vsakemu izzivu priti do dna. Kako ste vi doživeli nominacijo za inženirko leta in kako ocenjujete istoimenski projekt? Projekt je vrhunski! Menim, da mocno prispeva k razbijanju stereotipa, da je inženirski poklic pretežno ali samo za moške. Vsem nominirankam za inženirko leta je projekt dal priložnost, da se pokažemo, da delimo svoje dobre zgodbe ter izkušnje in navdušujemo mlada dekleta za inženirski poklic. Osebno mi je nominacija predsta­vljala potrditev, da gresta moj trud in predanost v pravo smer. Veckrat ljudem razlagam, kako smo inženirji tisti, ki spreminjamo svet na bolje, uvajamo nove tehnolo­gije in izdelujemo vse tiste stvari, brez katerih si danes življenja ne predstavljamo vec. Elektrika, avtomobili, telefon, internet ... so dobrine, ki jih vsi uporabljamo vsak dan – vse to je nastalo pod inženirskimi rokami. temvec zbiram predvsem znanje z razlicnih podrocij v energetiki. Moje podrocje specializacije so predvsem pametna omrežja. Vsaka stvar, ki sem se je naucila, mi danes pride prav, saj je vse skupaj en velik ekosistem. Vec košckov sestavljanke kot poznaš, lažje na industrijo gledaš bolj celostno in oblikuješ boljše rešitve. Kakšne so vaše inženirske sanje? Zanimive in ambiciozne. Resnicno si želim ustvarjati na podrocju elektroenergetike, oblikovati nove, inova­tivne rešitve in postavljati trende v industriji. Predvsem pa bi bila rada videna v industriji kot strokovnjakinja na svojem podrocju; najbolj v oceh kupcev; da razumem njihove potrebe, težave in izzive in išcem nove dodane vrednosti – tako zanje kot za podjetje, v katerem delu­jem. Eden od ciljev je tudi doktorski študij na podrocju elektrotehnike. Mikajo pa me tudi druge vsebine in aktivnosti, rada razvijam kompetence tudi na drugih podrocjih. Verjamem pa, da bom kmalu našla zanimi­vo tematiko v elektrotehniki, ki me bo prevzela in bom pustila tudi svoj prispevek v znanosti. Bili ste med mlajšimi kandidatkami na izbo­ru za inženirko leta. Kakšno težo sicer dajete izkušnjam? Verjamem, da so izkušnje in t. i. kilometrina potrebne pri inženirskem delu, ceprav menim, da je še pomembnejše, da imaš voljo do uce­nja in stalnega napredka. Izkušnje namrec lahko k vsakodnevnemu delu prispevajo pozitivno, pa tudi tako, da »se nic ne spre­meni ali ne da«. Verjetno ste že slišali koga reci, da »tako dela že deset let in ne bo delal drugace«. Vsekakor je bolje, ce si zagnan za delo in poln novih idej. Izkušnje so pomemb­ne, vendar brez zagnanosti za delo in želje po ucenju in odprtosti za spremembo ni inovacij in napredka. Kako sicer gledate na vlogo žensk v inženir­skih poklicih? Ženske vsekakor na podrocje inženirstva prinesemo drugacen pristop k reševanju te­žav, neko novo perspektivo in dinamiko, v sicer pretežno moški svet. Vsakic, ko sem zacela z delom na novem de­lovnem mestu, so bili sodelavci preseneceni ali zacudeni nad mojo izobrazbo. Scasoma pa se ustališ v okolju in to nikogar vec ne preseneca, temvec sodelavci pricaku­jejo, da svoje delo dobro opraviš, ne glede na spol. V vaši relativno kratki karieri ste zamenjali že vec okolij. Je to v skladu s pristopom, ki ga pripisujejo milenijcem, ali gre razlog iskati drugje? Osebno ne menim, da gre za milenijski pristop. Kari-erno pot vidim bolj kot nabiranje izkušenj na razlicnihpodrocjih, vsaka generacija ima ta izziv. Že od prvega delovnega dne delujem na podrocju energetike, zato niti nimam obcutka, da sem zamenjala veliko delovnih mest, Kaj boste poceli cez deset let, kakšni so vaši nacrti? Tudi takrat se vidim v energetiki. Verjamem, da je to in-dustrija, ki bo doživljala korenite spremembe, zato želim aktivno sodelovati in soustvarjati njeno prihodnost. Kakšna pa bo prihodnost na podrocju energetike, kako se bo to podrocje digitaliziralo? Pred nami je zagotovo zelo pestro obdobje. V casu, ko se elektroenergetsko omrežje spreminja v aktivnejše omrežje s pametnimi porabniki in proizvodnimi enotami, postaja vedno vecja potreba tudi po hitrem, odzivnem in ucinkovitem obratovanju celotnega sistema. Teh­nologije, ki bodo omogocile digitalizacijo, so vsekakor racunalništvo na robu (angl. edge computing), nove komunikacijske tehnologije in povezovanje vseh elek­tronskih naprav ter pametnih senzorjev v skupno celoto. Novi algoritmi in poslovni modeli bodo koncnim upo­rabnikom omogocili še vec priložnosti za optimizacijo rabe energije, kar bo spodbudilo tudi njihovo aktivnejše vkljucevanje na trg elektricne energije. Po drugi strani pa bo pravilna analiza podatkov elektro distribucijam omo-gocila enostavnejši in ucinkovitejši pregled nad celotnim omrežjem. Kako blizu vam je razvoj izdelkov? Konkretno se z razvojem izdelkov ne ukvarjam. Moja vloga je bolj na strani kupca, saj skušam razumeti nje­gove zahteve in izzive ter zatem najti ustrezno tehnicno rešitev zanj. SLOVENSKI KVIZUM »V Slo eniji e kot 1.000 ljudi ži i z gluhoslepoto. Komunikacijska napra a, ki je nastala na podlagi ideje sekretarke Združenja gluhoslepih Slo enije DLAN Simone Gerener Pegan, omogoa: K iz: poznate slo enske izume? Ste vedeli, da smo Slovenci narod inženirjev in inovatorjev? isto ares. I kopanine na naših tleh doka ujejo, da smo inovirali že pred 5.000 leti, danes pa številna doma†a podjetja na novo pišejo tehni†no godovino. Po nate njihove dosežke? Reši in povej naprej! www.talentismo.si Znana je druga generacija nominirank za inženirko leta Znanih je 10 nominirank za Inženirko leta 2019, ki po izboru komisije predstavljajo najvecji potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Inženirka leta 2019 bo znana na slavnostni prireditvi 8. januarja 2020. Lani je ta naziv pripadel Dori Domajnko, inženirki elektrotehnike v podjetju RLS. V središcu drugega slovenskega izbora Inženirka leta niso inženirski dosežki posameznic, temvec njihov poten­cial, da so kot inženirke zgled in navdih mlajšim gene-racijam deklet. Namen izbora je cim širša in ucinkovita družbena promocija inženirk, med katerimi ena prejme priznanje Inženirka leta. Tudi letošnje glavno merilo izbora nominirank je bila raznolikost: glede na izobraz­bo, starost, organizacijo oz. zaposlovalca, podrocje dela, dosedanjo pojavnost in poklicno usmeritev. Po tem merilu odkrivamo potencial pestre izbire poklicne poti, ki jo omo­goca inženirski poklic, in kaj vse lahko inženirke dosežejo na svoji poklicni poti. Med letošnje nominiranke za Inženirko leta 2019 so uvršcene: • Aida Kamišalic Latific, raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, racunalništvo in infor­matiko Univerze v Mariboru; • Ana Robnik, svetovalka za telekomunikacije in skrbni-ca raziskovalnih projektov v podjetju ISKRATEL, d. o. o., Kranj; • Barbara Bukvic, pooblašcena inženirka v podjetju IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring; • Eneja Osterman, projektna vodja na podrocju energet­skih rešitev v podjetju Interenergo, d. o. o.; • Kaja Zupancic, avtomaticarka v službi vzdrževanja tovarne v podjetju Revoz, d. d.; • Katja Popovic, razvojna inženirka v podjetju Gorenje Orodjarna, d. o. o.; • Mia Lesjak, tehnologinja v oddelku brizganja plastike v podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje; • Nika Mlinaric, letalska inženirka v podjetju AFormX, d. o. o.; • Nina Lah, vodja laboratorija za analizo delcev v podje­tju Lek, d. d.; • Vildana Sulic Kenk, vodja razvojne skupine v podjetju Fotona, d. o. o. 10 enakovrednih nominirank, ena 'predsednica razreda' Izbor, ki poteka v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter drugih sodelujocih partnerjev, je del projekta Inženirke in inženirji bomo!. Ta iniciativa mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že osmo leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Z izborom Inženirka leta organizatorji naslavljajo pred­vsem problem ´nevidnosti´ inženirk v družbi. Pri izboru je v ospredju doprinos inženirk k razvoju tehnologije ter napredku gospodarstva in družbe kot celote. V Evropi je namrec na študijih STEM (angl. Science, technology, engineering and mathematics) le dobra cetrtina deklet, v Sloveniji od treh študentov ena. Eden od glavnih razlo-gov, zakaj se dekleta ne odlocajo za inženirske poklice, je pomanjkanje zgledov in da jim na splošno ne znamo pojasniti pomembnosti vloge in prispevka inženirjev k ra­zvoju družbe. O tem zgovorno prica tudi aktualna raziska­va družbe Kliping, ki je v letu 2018 v slovenskih medijih besedo 'inženir' zaznala v kar 10.314 objavah, besedo 'inženirka' pa le v 530 objavah, od katerih jih je bila cetrti­na povezanih s projektom Inženirka leta. Naslednica Dore Domajnko bo znana 8. januarja 2020 Na odlocitev, katera od nominirank predstavlja najvecji zgled in navdih mladim, s svojimi glasovi enakovredno vplivajo štiri skupine oz. déležniki izbora: vse nominiranke za priznanje Inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje srednjih šol ter predstavniki organizatorja in partnerjev. Aktualna nosilka naziva Inženirka leta je Dora Domajnko, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v RLS me-rilna tehnika, ki jo je žirija prepoznala kot izjemen navdih mladim za inženirske študije in ustvarjalce prihodnosti. Predstavitve nominirank so v priloženem dokumentu in na spletni strani Inženirka leta. Z veseljem se bodo odzvale povabilu za izjavo, pogovor in druge aktivnosti, ki podpirajo ambicijo projekta: navduševanje deklet za inženirke poklice. Predstavitev 10 nominirank za Inženirko leta 2019 - - - - - - - - - - - --- - - - - - - Foto: Andrej Križ UTrIP DOMA Razkorak med spoloma v digitalni industriji še vedno velik Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je namenjen spremljanju digitalne konkurencnosti držav Evropske unije. Med drugim indeks od letos vkljucuje tudi tako imenovan kazalnik »ženske v digitalu« (WiD), po kate-rem se Slovenija med 28 državami EU uvršca na dokaj visoko 10. mesto. Gre pa za enega od ukrepov za spodbujanje vkljucenosti žensk v digitalna delovna mesta, kariero in podjetništvo. Vecja udeležba žensk v tehnološkem sektorju bo spodbudila gospodarstvo, pa tudi njihovo polno udeležbo v družbi. Takšne so vsaj napovedi, žal pa je realnost po vsej Evropi drugacna. Opaziti je namrec, da se dekleta manj zanimajo za sodelovanje v digitalnem sektorju, kar posredno potrjujejo tudi raziskave iz lanskega leta. Samo 24 od 1000 diplomirank je študij koncalo v informacijskih in telekomunikacijskih smereh, samo 6 pa se jih je odlocilo za kariero v digitalni industriji. Ker gre za upad v primerjavi z letom 2011, je Evropska komisija orisala strategijo za povecanje udeležbe žensk v tej industrijski panogi. Vsi skupaj se moramo potruditi ter preseci stereotipe med spoloma, kot je tisti, da ženskam v digitalnih pokli­cih ni mesta, spodbujati moramo pridobivanje digitalnega znanja in vešcin ter se zavzemati, da se bodo ženske v vecjem številu odlocale za samostojno podjetniško pot. Med indeksom digitalne ekonomije in kazalnikom WiD je mocna povezava, saj so obicajno države clanice, ki so v ospredju v indeksu, dobre tudi pri vkljucenosti žensk v digitalno industrijo. Razkorak med moškimi in ženskami pa je opaziti povsod, najbolj pri specia­listicnih IkT znanjih, še najbolj pa v oci bode, da je le 17 odstotkov IkT specialistov ženskega spola, ceprav je odstotek diplomantk STEM veliko višji, in sicer je 34-odstoten. Kot povsod drugje se tudi v digitalni industriji ženske soocajo z dejstvom, da so za svoje delo placane manj kot moški kolegi za enako znanje, na enakem delovnem mestu, razlika med spoloma glede digitalnih spretnostih pa je najvecja pri ljudeh starejših od 55 let. V kazalniku WiD se Slovenija uvršca na 10. mesto med državami clanicami EU, kar je visoko glede na to, da je v drugih kazalni­kih indeksa DESI nižje, okoli 15. mesta, in najveckrat tudi pod evropskim povprecjem. Kazalnik sestavlja 13 ocen v treh sklopih. V prvem sklopu »uporaba interneta« poglobljenega prepada med moškimi in ženkami ni opaziti, je pa res, da povsod, razen pri uporabi e-bancništva in uporabi družbenih omrežij za profesional­ne namene, rahlo prednjacijo moški. Vec jih je rednih uporabnikov interneta, manj jih je med posamezniki, ki ga nikdar ne upora­bljajo, vec jih uporablja državne e-storitve in tako naprej. Stvari pa se obrnejo, ko upoštevamo internetne vešcine in vešcine uporabe programov. Slovenke v vseh treh kazalcih (najmanj osnovne vešci­ne interneta, nadpovprecne vešcine interneta in vsaj osnovne pro-gramske vešcine) prednjacijo pred Slovenci. Najbolj zanimiv pa je zadnji sklop kazalnikov. Ti namrec kažejo, da je delež diplomantk v smereh STEM nekaj vec kot 20-odstoten, a je kljub temu ženskih IkT specialistk zelo malo (1,3 odstotka). To pa so že tisti podatki, ki bi nas morali skrbeti. Zavod Ypsilon v sodelovanju s podjetjem SAP Slovenija pripra­vlja projekt »Impowered for the future«, s katerim želijo predvsem dekletom omogociti dostop do brezplacnih delavnic programira­nja. S tem želijo spodbuditi pri ženskah vecje zanimanje za digital-na znanja in vešcine, kar je eden od nacinov, kako jih spodbuditi za kariero v digitalni industriji. UTrIP DOMA Po mnenju Jerneja Tovšaka, generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na MGRT, je lahko Slovenija odlicen prostor za nove digitalne rešitve in poslov­ne modele ter posledicno s tem internacionalizacije slovenskih podjetij. Ima namrec številna uspešna zagonska podjetja v sektorju IKT, ki so dejavna predvsem v nišnih storitvah, kot je tudi umetna inteligenca. Digitalizacija in digitalna transformacija, uvedba industrije 4.0, uporaba umetne inteligence, IoT, big data postajajo današnja realnost. Zato je pomembno, da se vodstva podjetij teh potencialov cim bolj zavedajo. proizvodnje ter izboljšanje delovnih razmer. Je že realnost in se moramo z njo vsi – danes ali jutri – soociti. Konferenca GoDigital 2019 poudarja pomen in aktualnost podatkov in umetne inteligence pri dvigovanju inovativnosti in konkurencnosti podjetij. Povezuje ponudnike, uporabnike, raziskovalni in izobraževalni sektor ter državno upravo - saj je sodelovanje med vsemi navedenimi kljucno za uspešen preboj Slovenije med najboljše, je ob tej priložnosti dejal direktor GZS­-Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovac. Danes vzpostavljajo iniciativo Umetna inteligenca za Slovenijo, s katero želijo povezovati vse kljucne deležnike v Sloveniji z name-nom cim boljše uporabe umetne inteligence in teh znanj v poslovni praksi. Nadaljnji razvoj Slovenije mora temeljiti na družbi znanja, ta se mora skladno in složno razvijati z digitalizacijo in digitalnimi kompetencami, je še dodal. Slovenija je na podrocju IKT zelo razvita in ima dolgo tradici­jo, je povedal predsednik UO GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije Igor Zorko. Je ena prvih držav v Evropi, ki je uvedla e-poslovanje v javni upravo, financne evidence v elektronski obliki, je navedel kot primera. V zadnjem casu se IKT podjetja vse bolj specializirajo na ozka podrocja, kjer poskušajo doseci presežke v Evropi in Sloveniji. Ta podjetja ustvarijo prek 2,5 mrd prihodkov in zaposlujejo prek 25.000 ljudi. V podjetjih, ki niso usmerja v IT, je v IT oddelkih zaposlenih še enkrat toliko ljudi. Izpostavil je pomen RR in sodelovanja. GZS-ZIT je spodbudil tudi ustanovitev digitalne koalicije digitalna.si, ki je namenjena v ustvarjanje vse bolj digitalno prijaznega okolja ter spodbujanje digitalnih kompe­tenc. Umetno inteligenco je oznacil kot osnovo za avtomatizacijo V nadaljevanju skušajo udeleženci iz poslovnega sveta, gospo- darstva in znanstvene sfere, z aktualnimi in strokovnimi vsebinami ter konkretnimi primeri skozi teorijo in prakso pokazati, da smo v Sloveniji na tem podrocju lahko med vodilnimi in da lahko s tem pomembno prispevamo k dvigovanju dodane vrednosti. Konferenca povezuje tudi poglede vodilnih analitskih hiš, kot sta The Economist Intelligence Unit in Gartner o svetovnih trendih in gibanjih ter vidik in usmeritve Evropske komisije. www.gzs.si INTErVjU Branko Meh Socialna država bomo takrat, ko bomo imeli konkurencno gospodarstvo Miran Varga Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je clovek, ki vedno pove, kar misli. In misli še kako resno. Katere interese pa želijo imeti zastopani obrtniki? Obrtniki in podjetniki nismo zadovoljni z obstojeco zakono­dajo. Želimo reformo trga dela, davcno reformo in zdravstve-no reformo. Preprican sem, da bi z naše strani predlagane tri reforme koristile celotnemu gospodarstvu, Slovenija bi poslovala bolje. Želimo, denimo, ureditev regresnih zahtevkov, saj zaradi malomarne zdravstvene zakonodaje že najmanjša napaka od obrtnika zahteva povrnitev sredstev v celoti. Obenem pa na trgu ni zasebne zavarovalnice, ki bi zavarovala to odgovornost. Pa ste katerega izmed ciljev že dosegli? Dosegli smo vec ciljev. Uspelo nam je razveljaviti nepremicnin-ski davek, ki bi dodatno obremenil obrtnike in podjetnike, spre-jet bi bil že pravilnik o poklicnih boleznih, ki bi delodajalcem že naprtil vse stroške zdravljenja bolezni, tudi tistih, ki se zgodijo zunaj strogo delovnega okolja, npr. rakasta obolenja ipd. Ce ne bi bilo OZS, bi bila zakonodaja na vseh podrocjih slabša. Letos se ukvarjamo predvsem z neživljenjsko zakonodajo o embala­ži, pravilnikom o poklicnih boleznih – predvsem delom, ki se nanaša na podrocje gradbeništva. Nismo še zadovoljni. Želimo si dopolnitev zakona o javnih narocilih – investitorji, ki nimajo v celoti poplacanih podizvajalcev, ne bi smeli vec sodelovati na razpisih in prejemati javnih sredstev. Kaj lahko OZS še ponudi svojim clanom? OZS že sedaj ogromno nudi svojim clanom, med drugim jim s kartico Mozaik podjetnih omogoca tudi ugodnejše poslovanje. Z uporabo kartice nekateri clani privarcujejo celo vec tisoc evrov na leto. Seznam vseh ugodnosti najdete na spletni strani zbornice www.ozs.si. Že drugi mandat ste predsednik OZS. Kaj se vam je v casu te funkcije najbolj vtisnilo v spomin in zakaj? Ponosen sem na rezultate, ki smo jih dosegli s sodelavci. Ko mi je bilo zaupano vodenje zbornice, sem jo prevzel s tremi milijoni minusa na racunu. Danes pa poslujemo pozitivno. V prvem mandatu smo se odlocili vrniti OZS stabilnost, tako z vidika clanstva, materialnih in financnih virov. Vložili smo veliko trde­ga dela. Zdaj pa že gledamo naprej, kaj bomo še naredili bolje za obrtnike in podjetnike, predvsem na podrocju zakonodaje. Kakšno je primarno poslanstvo OZS? Zbornica zastopa interese obrtnikov in podjetnikov. Clanom nudimo tudi najrazlicnejše oblike pomoci, predvsem najrazlic­nejša svetovanja in izobraževanja. Skratka, po najboljših moceh skrbimo, da so slovenski obrtniki in podjetniki mednarodno konkurencni. Clanstvo v OZS za obrtnike in podjetnike ni vec nujno. Kako se zadnja leta giblje število vaših clanov? Prehod iz obveznega v prostovoljno clanstvo je za OZS praktic­no pomenil prepolovitev števila clanov. A smo krivuljo uspešno obrnili navzgor. Danes imamo 25 tisoc clanov, lani smo pridobili 1200 novih clanov, tudi letos že vec kot tisoc dodatnih clanov. Seveda se soocamo tudi s t. i. naravnim osipom, h kateremu najvec botrujejo upokojitve clanov in zaprtja podjetij, kljub temu pa clanstvo OZS ostaja stabilno. Obrtniki in podjetniki vsekakor potrebujejo tako organizacijo. OZS že dolgo ni vec le zbornica, temvec je nekakšen sindikat obrtnikov in podjetnikov, ki zastopa njihove interese in se bori z zakonodajo. INTErVjU Se v vašo organizacijo vclanjujejo tudi mlajši podjetniki? Se. Imamo posebno agendo za mlade, s katero vabimo v svojo sredino tudi mlade podjetnike. V Sloveniji je v ospredju družin­sko podjetništvo, pri cemer pa je statistika strašljiva, saj tri izmed štirih podjetij ob prenosu na mlajšo generacijo propadejo. Veliko svetovanj in izobraževanj zato namenjamo tudi tej problemati­ki. Veste, v Sloveniji je kar 99 % malega gospodarstva, 83 % je družinskih podjetij. Pod crto kar 70 % vseh zaposlenih v državi dela v družinskih podjetjih. Prav zato skušamo tudi politikom dopovedati, da je treba poslovno okolje v Sloveniji prilagoditi tem podjetjem ter jim nameniti posebno pozornost. Oni pa dela­jo ravno nasprotno, polagajo upe na velika podjetja in pozabljajo na mala. Kaj pa kmetje, tudi ti so v vaših vrstah? Kmetje imajo kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki zastopa njihove interese. Skušamo pa doseci, da bi prevzemniki obrtnih podjetij podobno kot prevzemniki kmetij pridobili nepovratna sredstva. Mladi razmišljajo in delajo drugace, tudi na podrocju obrti želijo imeti sodobno tehnologijo. Doba digitalizacije je neusmiljena, vsi delamo s sodobno tehnologijo, CNC-stroji, roboti. Moderno tehnologijo preprosto moramo imeti v podjetjih in delavnicah, ce želimo konkurirati na trgu. Kako ocenjujete trenutno kondicijo slovenskega gospodarstva? Kondicija gospodarstva je dokaj dobra. Slovenija ima uspešne podjetnike in obrtnike. Primanjkuje nam kvalificiranega kadra, kar je še toliko bolj ocitno ob trenutni gospodarski rasti. Vecji poudarek je na stroki in ne le na teoreticnem izobraževanju. To motivira mlade, da ustvarjajo moderne izdelke in storitve. Pogosto slišimo, da smo v Sloveniji predvsem lokalno konku­rencni, manj pa regionalno, še manj globalno. Kako bi odpravili to pomanjkljivost? Konkurencni smo tudi globalno, Akrapovic, Boscarol in drugi imajo podjetja, ki so prepoznavna v svetu. Tudi nekatera manjša podjetja, ki jih ne boste zasledili v dnevnem casopisju, so vsak dan aktivna v tujini, v Evropi in ZDA. A da bo še vec takih zgle­dov, potrebujemo še boljše pogoje za delovanje v tujini in doma. Država je tista, ki nas z birokratskimi ukrepi in nerazumljivo zakonodajo zavira. Podjetnika je treba nagraditi, ce ustvarja pre­sežek – da ustvari blagostanje. Levica misli, da bodo podjetniki veliko delali in vse dali državi. Temu nismo naklonjeni. Socialna država bomo takrat, ko bomo imeli dobro in med-narodno konkurencno gospodarstvo. Šele takrat bomo lahko financirali socialo. Slovenija je sicer že danes socialna država, a naj to tudi ostane za invalide in delovne ljudi, ne pa za lenuhe, ki so sicer sposobni delati, a ne želijo. Izjemendosežek Kolektorjevega Nanotesla Instituta Ekipi našega Nanotesla Instituta je uspelo vgraditi ogljiko­ve nanocevke (angl. carbon nanotubes, CNT) v kompozitni granulat na osnovi epoksi duroplasticnih vezivnih sistemov za injekcijsko brizganje. Sam dosežek je zelo pomemben tako za sam Nanotesla Institut kot za celoten koncern Kolektor, saj na trgu še ni moc zaslediti ponudbe tovrstnih materialov z vgrajenimi CNT in ga zato oce­njujemo kot potencialno donosno inovacijo. V tem trenutku je že oblikovana odlocitev vodstva Nanotesla Instituta, da se raziskovanje z vgradnjo CNT nadaljuje tudi na Kako gledate na socialni dialog med delodajalci, državo in sindikati? Ste vanj aktivno vkljuceni? Smo aktivno vkljuceni vanj, smo del ekonomsko-socialnega sveta. A dialoga je malo, obcasno se prekine. Jeseni smo bili prica, kako je poslanska skupina Levice predloge vložila mimo socialnih partnerjev. To ni normalno. Vlada bi morala dati jasno vedeti strankam, da ne morejo vlagati predlogov zakonov mimo partnerjev, saj ti ne bodo podprti. To je vnaprej izgubljen boj. Tako vsi izgubljamo cas in energijo, ki bi ju lahko veliko bolj koristno porabili. Kakšni pa nacrti OZS, v katero smer želite razvijati aktivno­sti? Imamo nacrte in želje še bolje se povezati z znanstvenimi in-stitucijami. V praksi je tako, da imajo do njih velika podjetja po­gosto že urejen dostop, mala pa ne. Tu jim pomagamo. Povezani smo z univerzami in fakultetami po državi, pa tudi s srednjimi šolami in poklicnimi šolami, zavedamo se, da je izobraževanje prioriteta vseh. Slovensko gospodarstvo krvavo potrebuje kako­vosten kader. Razmišljamo tudi o ustanovitvi srednje poklicne šole za vajeništvo, ki bi imela štiriletni program. Idejo smo že predstavili ministru Pikalu. Letos OZS praznuje tudi castitljiv jubilej – 50 let delovanja. Kakšna custva vas preplavijo ob obletnici? Na OZS smo vsi izredno ponosni na ta jubilej. Vseh 62 obmoc­nih zbornic in 30 branžnih sekcij. 5. decembra bo osrednja slove­snost, na kateri bomo razglasili tudi obrtnika in podjetnika leta 2019, najstarejšega obrtnika leta in podelili mojstrske diplome. Bi pa ob tej priložnosti cestital vsem obrtnikom in podjetnikom, ki omogocajo lepšo prihodnost Slovenije. UTrIP DOMA verige vrednosti konkurencni tudi na zunanjih trgih – kot pravijo, delajo za »kupce z najbolj norimi idejami«. Lastnika Aleš Puklavec in Renato Pahor zgledno razvijata vre­dnote sodelovanja, ucinkovitosti pri delu, skrbita za dobro pocutje ter rast in vkljucenost ljudi. Zastavljen imajo proces razvoja notra­njega lastništva in razvoja nasledstva. Sodelujejo z Inštitutom za varilstvo, mladimi, ki jim zagotavljajo mentorstvo in ucne prakse, pa tudi z lokalnim okoljem. Aleš Puklavec, soustanovitelj in prokurist podjetja Virs, je ob prejemu nagrade izpostavil, da je to zanje izjemna cast: »Zasluga za priznanje gre predvsem zaposlenim. Vedno smo se trudili, da bi pri delu uživali, radi prihajali v podjetje in tu videli izzive. Rezultati kažejo, da nam je to uspelo. Ce gremo s tem tempom naprej za nas ni meja. Brezmejni smo in še bomo. To je naš cilj.« Srebrna gazela 2019 »Srebrna gazela Alpod, direktor prodaje Samo Štefan | Foto: Jaka Gasar, Dnevnik Alpod iz primorsko-notranjske regije Z odlicnim vodenjem, osredotocenostjo v kupca in od vsega zacetka ambiciozno usmeritvijo na mednarodne trge Alpod dosega zavidljivo dodano vrednost 90.000 evrov na zaposlenega. So najve-cji distributer talnih oblog v JV Evropi, razvili so lastno blagovno znamko Floorexperts, v tujini imajo štiri podjetja. Poslovni model dinamicno razvijajo, trenutno gradijo tretji steber, ki bo temeljil na uvozu polizdelkov in omogocal prilagajanje izdelkov kupcem ter s tem novo rast. Bronasta gazela 2019 MI Elektronika iz osrednjeslovenske regije Visoka pricakovanja: biti najboljši v tem, kar pocneš, disciplina in moto Pošteno placilo za pošteno delo, dajejo rezultat: v petih letih so v MI Elektronika podvojili prihodke – z 3,1 na 6,5 milijona evrov in s tem ustvarili 19 novih, dobro placanih delovnih mest. Konkurencnost v tehnologiji in ucinkovitost plemeniti tudi doda-no vrednost: od leta 2013 do leta 2018 se je ta povzpela od 40.000 evrov na vec kot 57.000 evrov na zaposlenega. Z akumuliranim tehniškim znanjem v proizvodnji elektronskih komponent, ki ga ´stari izkušeni macki´, kot jim recejo, z mentorstvom prenašajo na mlade, se na trgu dokazujejo z dobrimi izdelki in ustvarjajo poten­cial rasti tudi v prihodnje. regijske gazele tudi Agromehanika, Dafra KT in Podgorje Dnevnik je na današnjem dogodku predstavil vseh 18 nomini­rancev, med njimi pa razglasil šest regijskih gazel. Preostali trije regijski zmagovalci so postali: v gorenjski regiji Agromehanika, ki si je zgradila položaj vodilnega proizvajalca škropilne tehnike v srednji in JV Evropi, ponašajo pa se tudi z dizajnersko zapelji-vim traktorjem AGT, ki je plod lastnega razvoja in proizvodnje. Z bonitetno odlicnostjo so v zgornji tretjini podjetij v svoji dejavnosti v Sloveniji, razvili so lastno blagovno znamko in svoje izdelke z 90-odstotnim deležem izvoza uspešno tržijo na vseh petih celinah. Gazela savinjsko-zasavske regije je Dafra KT, sicer tehnološko naravnano podjetje s koreninami v zacetku 80. let, ki se je v štirih desetletjih veckrat uspešno preobrazilo in je v zadnjih petih letih vec kot podvojilo število zaposlenih. Z razvojem in avtomatizacijo proizvodnje dosegajo hitrost izdelave 1.000 izdelkov na minu-to, 30-odstotno letno rast prihodkov in nadpovprecno dodano vrednost, ki se v zadnjih letih giblje med 50.000 in 70.000 evrov na zaposlenega. Gazela dolenjsko-posavske regije je Podgorje, ki se je v šestih desetletjih razvilo v najvecjega proizvajalca pohištva za vozila za prosti cas pod eno streho v Evropi, z visoko avtomatizirano in robotizirano proizvodnjo. Poganja jih razvoj, dosegajo zdravo rast prihodkov, ki prinaša blaginjo in rast lokalnemu okolju – v zadnjih petih letih so v Šentjerneju ustvarili preko 150 novih delovnih mest. Razvijajo se kot najsodobnejše podjetje z visoko tehnološko opremljenostjo in naceli industrije 4.0, ki svoje izdelke pošilja na že vec kot 30 trgov. V svoji dejavnosti imajo nadpovprecne place, dobicek in druge kazalnike uspeha. www.mediade.si www.dnevnik.si UTrIP DOMA Slavnostno otvoritev novih prostorov LFT so uprizorili na odpr­tem, pred vhodom v staro stavbo, s kratkim uvodnim nagovorom dekana, prof. dr. Mitjana Kalina in uradnim nagovorom vodje LFT, doc. dr. Franca Majdica. »Prejšnji prostor v velikosti slabih 60 kva­dratnih metrov je že leta pokal po šivih, saj intenzivno sodelovanje z industrijo in pedagoško delo s študenti zahtevata vedno vecje prostore,« je povedal dr. Majdic. Tudi malo je pridobitev »K sreci je to opazilo vodstvo fakultete in nas podprlo pri težkem in zahtevnem iskanju novih, vecjih prostorov,« je nadaljeval Maj­dic. »V današnjih razmerah je vsekakor to zelo težko, saj Fakulteta za strojništvo na tej lokaciji nima dovolj prostora za vse raziskoval­no-razvojne aktivnosti,« je dodal. Spomnil je, da je bil prvi vodja laboratorija od leta 1973 mag. Anton Stušek, ki ga je leta 1994 nasledil dr. Jožef Pezdirnik, ki je laboratorij vodil do leta 2012. »V našem laboratoriju je v teh 46 letih delovanja diplomiralo okoli 300 študentov, ki so vecinoma zaposleni v industriji, sode­lujemo pa z vec kot 70 razlicnimi podjetji in inštituti,« je povedal Majdic. Dodal je, da so novi prostori vecji za 30 kvadratnih metrov, »kar se ne sliši veliko, a je za nas zelo velika pridobitev«. Nakup in izdelava opreme Dr. Majdic nam je razložil, da LFT trenutno razpolaga z vec razlicnimi preizkuševališci. Med temi so: dve vecji oljno-hidravlic- Laboratorij za fluidno tehniko v novih prostorih Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je po 46 letih delovanja uradno preselil v nove, vecje prostore, iz nove v staro stavbo FS. ni (20 in 30 kW), vodno hidravlicno (20 kW), zvezno-krmiljena hidravlicna roka, dve preizkuševališci za testiranje hidravlicnih motorjev/crpalk, preizkuševališce za testiranje hidravlicnih valjev, mehatronsko didakticno preizkuševališce, preizkuševališce za te­stiranje hidravlicnih filtrov, manjše pnevmaticno preizkuševališce, elektricna krmilna in merilna oprema … »Oljno-hidravlicno preizkuševališce 20 kW je v uporabi že od vsega zacetka LFT, vecino obstojece opreme pa smo nabavili z de­ UTrIP DOMA Prvih dvajset let … … in zadnjih 26 let »Zacetki podrocja Fluidne tehnike (FT) na Fakulteti za strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani (UL) segajo na podrocje Obdelovalnih strojev prof. Lobeta s poudarkom na crpalkah in hidravlicnih motorjih (HM). Prof. dr. Hlebanja je bil promotor FT na smeri Konstrukterstvo, kjer sem zacel predavanja Hidravlike in pnev­matike (HiP) leta 1973 na višješolskem študiju. Leto 1974 je za-cetek delovanja Laboratorija za fluidno tehniko (LFT). Pridobili smo asistenta in prve ucne pripomocke, najprej za pnevmatiko in nato za hidravliko UPH1. Podajali so delovanje in osnovne lastno­sti pnevmaticnih in hidravlicnih sestavin ter omogocali izvedbo desetih laboratorijskih vaj, ki so bile izvedene za študente, za Za­vod za tehnicno izobraževanje in za nekatera industrijska podje­tja. Vaje smo izvajali v posebni predavalnici, kjer so bila tudi ta ucila. Ucni pripomocek za pnevmatiko smo kasneje še razširili oz. dopolnili. Leta 1979 sem po izvolitvi v naziv docent prevzel tudi predavanja iz predmeta Fluidna tehnika (FT) na univerzitetnem študiju, kar je izboljšalo status laboratorija LFT. Izobraževalne potrebe in sodelovanje z gospodarstvom, predvsem industrijo, me je vzpodbudilo, da sem zasnoval dodatno univer­zalno preizkuševališce za hidravliko. Izdelano je bilo v mehanskih obratih podjetja Pionir Novo mesto, v LFT je bilo dobavljeno leta 1990. Tik pred dobavo je bil laboratorij preseljen v nove prostore v pritlicju stavbe FS. V teh prostorih je bil 29 let, torej do sedanje preselitve (november 2019) v nove vecje prostore, kar je bilo vec kot nujno. V casu 1990 do 1993 je LFT nabavljal številno merilno opremo: merilnike tlaka, pretoka, temperature, momenta . . . LFT je vsa »moja leta« sodeloval s številnimi podjetji in ustanovami. Naštejmo jih nekaj iz najpogostejšega sodelovanja: Kladivar, Iskra Zavod za avtomatizacijo, Zavod za tehnicno izobraževanje, vse tri slovenske železarne, Litostroj, Gorenje, LIV Postojna, Tajfun.« (Mag. Anton Stušek, univ. dipl. inž.) narjem zasluženim na trgu (v industrijskih projektih),« je pojasnil Majdic. »Nekaj merilne opreme je bilo financirane s strani ARRS, nekaj pa donirane s strani industrije. Nakup oziroma izdelava nove opreme je vedno povezana s potrebami na trgu in z novimi znan­stvenoraziskovalnimi izzivi.« Med poznanimi v svetu Dr. Majdic je razložil, da so v tem obdobju sodelovali z vec kot 70 razlicnimi podjetji in nekaj inštituti. »V omenjenih projektih »Na Fakulteti za strojništvo (FS), Univerze v Ljubljani (UL) sem se zaposlil novembra 1994 in kmalu zatem prevzel vodenje Laborato­rija za fluidno tehniko (LFT) od svojega predhodnika mag. Antona Stuška. V tem letu (1994) se je ukinjala višja šola na FS in usta­navljala visoka strokovna šola. Poleg predavanj iz že obstojecega predmeta Fluidna tehnika na univerzitetnem študiju in predmeta Hidravlika in pnevmatika, ki je bil z višješolskega študija prenesen na visoko strokovno šolo, je bilo uvedenih še pet novih predme­tov, za katere sem moral sestaviti ucne programe – predmetnike za predavanja in za vaje. Ob teh reorganizacijah je laboratorij zaradi nesrecnega dogodka izgubil dotedanjega asistenta, kar je seveda zmanjšalo ucinkovitost laboratorija. Takšne razmere so za nekaj let zelo zmanjšale laboratorijsko delo v sodelovanju z industrijo. Kljub temu je bilo v »mojem obdobju« izdelanih približno 70 di­plomskih nalog. Raziskovalno sem delal na podrocju dinamike strojev upravljanih s pogonsko-krmilno hidravliko (PKH), aplikativno pa predvsem z železarstvom, iz katerega sem izviral. Zgleden primer aplikativnega uspešnega projekta LFT je tudi uni­katna izvedba hidravlicnega sistema (HS) hidrostaticnega ležaja teleskopa Vega na Golovcu (LJ). Leta 2004 sem na sreco pridobil novega asistenta, to je bil Franc Majdic (sedanji vodja laboratorija), ki je kljub zahtevnemu delu na doktorski disertaciji mocno inten­ziviral tudi delo v samem laboratoriju. V casu najinega skupne­ga dela do oktobra 2012, ko sem se jaz upokojil, sva v nekaj letih pospešila raziskovalno delo v LFT in zelo povecala sodelovanje z gospodarstvom. Z uvedbo Bolonjskega študija je bila v letu 2011 ukinjena študijska smer Vzdrževanje, s cimer je bilo zame in za LFT izgubljenih pet predmetov. Sprošceni velik »pedagoški urni potencial« je doc. dr. Majdic preusmeril v intenzivnejše znanstve­noraziskovalno delo in vec sodelovanja z industrijo in preostalim gospodarstvom.« (Dr. Jožef Pezdirnik, univ. dipl. inž.) smo razvijali razlicne hidravlicne komponente in sisteme, izvajali številne trajnostne in visokotlacne porušitvene teste in dinamicne meritve prehodnih pojavov, numericno preracunavali komponen­te in sisteme, svetovali pri nakupih novih in vzdrževanju starih sistemov …« Ocenil je, da je LFT vsekakor med bolj poznanimi na podrocju vodne hidravlike v Evropi in svetu. »Vizija LFT je okrepiti prepo­znavnost na podrocju fluidne tehnike doma in v svetu,« je zakljucil dr. Majdic. »Strategija LFT je okrepiti tesno povezanost z domaco in tujo industrijo ter z raziskovalnimi organizacijami.« UTrIP DOMA kovin, napredni sistemi za tridimenzionalne meritve na podlagi primerjave realnih modelov (CT-rentgen, opticni sistemi, ATOS) in druga orodjarska tehnologija. Poleg tega je v prostorih na Trati tudi oddelek mehanske obdelave zahtevnih izdelkov, ki dopol­njuje oddelek iz Škofje Loke. Praksa in vajeništvo v LTH Castings dijakom zagotavlja zanimive izzive pri delu ter nove možnosti za razvoj kariere. Od blizu spoznavajo delovne procese v sodobni, vi-sokotehnološki livarni z lastno orodjarno. Srecujejo se z delom na podrocju izdelave sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, kot so motorni deli, deli menjalnikov, komponente za zavorne sisteme itd., kjer v LTH Castings sodelujejo z najuglednejšimi svetovnimi avtomobilskimi proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in BMW. Na dogodku je bila navzoca tudi Andreja Sever, direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje na GZS, ki vodi projekt vajeništva. Povedala je: »Številne izkušnje kažejo, da se potencial mladih lahko uspešno razvija le tako, da v procesu izobraževanja in usposabljanja sodelujemo šole in delodajalci zelo tesno skupaj. Va-jeništvo vsebuje prav takšno sodelovanje in uspešna gospodarstva v naši sosešcini dokazujejo, da je to prava pot v izobraževanju in razvoju kompetenc posameznika, ne le z vidika delodajalca, temvec tudi z vidika zadovoljstva vsakega posameznika, ki raste v uspešnih kolektivih, ob mocni podpori mentorjev in drugih sodelavcev in tako uspešno premaguje tudi šolske vsebine. Vesela sem, da imam možnost sodelovati s podjetjem LTH Castings, kjer so v obdobju ponovnega uvajanja vajeništva v Sloveniji prepoznali svojo vlogo in se spoprijeli z veliko odgovornostjo pri izobraževanju in usposa­bljanju mladih. To so prepoznali tudi mladi v njihovi okolici, zato »Z leve proti desni: mentor Boštjan Kovac, Martin Pivk, Mojca Šmelcer, Andrej Kranjec in Urban Žargi se borijo za mesta pri njih in ni nakljucje, da se pri njih usposablja najvecje število vajencev v Sloveniji.« Na dogodku so bili navzoci tudi vajenci in štipendisti LTH Castings iz Šolskega centra Škofja Loka, ki so skupaj z mentorjem predstavili izvedbo prakticnega pouka. Med udeleženci so bili tudi župan Obcine Škofja Loka Tine Radinja in drugi gostje. www.lthcastings.com Z novo strategijo do vecje konkurencnosti industrije Sabina Petrov Industrija v EU v povprecju ustvari 17,4 odstotka bruto domacega proizvo­da, v Sloveniji vec kot petino Med delovnimi nalogami, ki cakajo novo evropsko komisijo – ta bo zaradi zapletov s kandidati iz nekaterih držav delo namesto 1. novembra predvidoma zacela 1. decembra –, je tudi priprava nove industrijske strategije. Odhajajoci komisiji je namrec ni uspelo spraviti pod streho. V Sloveniji industrija ustvari dobro petino bruto domacega pro-izvoda (BDP), v Evropski uniji pa v povprecju 17,4 odstotka BDP. Cilja, ki ga je leta 2014 postavila evropska komisija, da bi proizvo­dne dejavnosti do leta 2020 ustvarile 20 odstotkov BDP, EU ne bo uspelo doseci. Na spomladanskem zasedanju marca letos so predsedniki vlad in držav clanic EU evropsko komisijo pozvali, naj do konca tega leta pripravi novo industrijsko strategijo, ki bo temeljila na konkretnem casovnem nacrtu izvajanja prednostnih ukrepov. Ta naloga zdaj caka novo komisarsko ekipo pod vodstvom Ursule von der Leyen. Za vecjo konkurencnost industrije Kot je povedal Jernej Salecl, vodja sektorja za industrijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, bodo v strategiji po vsej verjetnosti izpostavljena podrocja, ki so tesno povezana z industrijo oziroma obcutno vplivajo na industrijsko konkurenc­nost, in sicer trgovina, raziskave, inovacije, boljša zakonodaja, okoljska in podnebna politika vkljucno s krožnim gospodarstvom, nizkoogljicno strategijo, energetsko intenzivnimi panogami, standardizacija, pravice intelektualne lastnine IPR (Intellectual property rights), digitalizacija, spretnosti zaposlenih, vidik malih in srednjih podjetij. Ob tem je dodal, da je stališce vseh držav clanic EU, da industrije in storitev ni smiselno locevati, saj so med seboj mocno poveza­ne, tako za ustvarjanje trajnostne rasti kot z vidika zaposlovanja, gospodarskega razvoja ter za regije, za ustvarjanje vrednosti, za promocijo inovacij, za prispevanje k okoljskim ter podnebnim ciljem in podobno. Po besedah Jerneja Salecla je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že dalj casa aktivno vkljuceno v procese priprave prihodnje industrijske politike EU, in sicer prek dela sveta EU na razlicnih ravneh, na primer v okviru ministrskih zasedanj sveta za konkurencnost in delovne skupine sveta EU za konkurencnost in rast. UTrIP DOMA zašcititi pred materialnimi in moralnimi izgubami zaradi kršitev ali neskladnosti, se morajo opremiti tudi s strateškim pristopom in sistematicnimi metodami za prepoznavanje in obvladovanje tveganj s podrocja skladnosti in integritete v celotni organizaciji in vzdolž dobavne verige,« je v uvodu poudarila Andrijana Bergant, predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja. Integriteta voditeljstva kot dejavnik izboljšanja konkurencnosti Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, pa je izposta­vila, da lahko prirocnik slovenskim podjetjem na ucinkovit nacin pomaga udejanjati skladnost in etiko v njihovih vsakodnevnih poslovnih praksah ter procesih odlocanja: »Po zapisanih princi­pih bo integriteta voditeljstva postala bolje prepoznana tudi kot dejavnik izboljševanja kakovosti korporativnega upravljanja, dviga produktivnosti ter dolgorocne uspešnosti poslovanja, kar pomeni tudi vecjo konkurencnosti celotnega gospodarstva.« Da sta skladnost in etika temelja konkurencnosti, je poudarila tudi njena ekscelenca, ameriška veleposlanica Lynda Blanchard: »Nacin, kako so v organizacijah vodeni zaposleni, vpliva tudi na koncni poslovni rezultat. V Sloveniji imate vse možnosti, da uspete in naredite Slovenijo še bolj uspešno poslovno destinacijo.« Zaposleni potrebujejo vzore integritete V nadaljevanju je prakticne vidike odgovornega in eticnega po­slovanja predstavila Sally March, pravnica, certificirana strokovnja­kinja za skladnost in etiko ter predavateljica na pravni fakulteti IE Univerze v Španiji. Na osnovi svojih neposrednih internih opažanj je razkrila vzroke in posledice izbruha velikega škandala okrog enega od Fortune 500 podjetij, ki je izviral iz težav v organizacijski kulturi, skladnosti in integriteti. Poudarila je, da zaposleni v organizacijah potrebujejo vidne vzore integritete, v tem primeru pa so od nadrejenih slišali samo, katere pomembne financne cilje morajo doseci: »V podjetju so nas najeli kot zunanjega partnerja za skladnost poslovanja. Ugotovili smo, da si ljudje niso upali svobodno govoriti, saj so nas v veliko intervju­jih najprej vprašali, ali bodo odgovori zaupni. Strah jih je bilo, da organizacijo skrbi le doseganje financnih rezultatov, ni pa ji mar za ljudi. Uprava se na naše porocanje ni odzvala, naših izboljšav niso sprejeli. Cez leto dni so zašli v težave, težke vec sto milijonov evrov, in zaceli odpušcati ljudi na najvišjih položajih.« »V avtu imaš zavore za to, da lahko voziš hitreje« Dr. René Schmidpeter, profesor na Cologne Business School in na IEDC – Poslovni šoli Bled, direktor CASM (Center for Ad­vanced Sustainable Management), je na primerih iz avtomobilske in drugih industrij govoril o tem, zakaj in kako vkljucevati cilje s podrocja družbeno odgovornega in eticnega poslovanja v osrednjo poslovno strategijo ter v sistem upravljanja velikih organizacij: »Integriteta se zacne z dobro zastavljeno strategijo. Na makro ravni vemo, kaj moramo narediti, še vedno pa ne vemo, kako bo to vplivalo na posel. Podjetja sicer imajo svoje trajnostne programe, ti pa niso vkljuceni v osnovno poslovno strategijo, ker se uspešnost v tradicionalnem poslovanju sodi po ucinkovitosti: zviševanju dobic­ka in zmanjševanju stroškov. V trajnostno naravnanem poslovanju pa se raje kot o ucinkovitosti pogovarjamo o ucinkih za organiza­cijo, zaposlene in družbo. Postaviti moramo sistem, ki vse poveže v eno strategijo. Podjetja, ki sledijo svojemu poslanstvu, so namrec dolgorocno tudi bolj dobickonosna. Usmerjenost v trajnostno in eticno poslovanje nas ne zavira. Ravno nasprotno. Ce v avtu nimaš zavor, moraš voziti bolj pocasi.« V zakljucku programa so nekaj prakticnih izkušenj in vzvodov, ki potrjujejo, da so eticna podjetja uspešnejša, na okrogli mizi nanizali: Sally March; prof. dr. Rene Schmidpeter; Natalija Zupan, direktorica EOS Ksi; Simon Tantegel, vodja službe za skladnost in pravne zadeve v NKBM; dr. Silvija Vig, direktorica CODUPO, svetovalka in avtorica s podrocja skladnosti in integritete; in Jurij Giacomelli, clan castnega razsodišca Združenja Manager in tudi moderator pogovora. Prirocnik bo postal priloga eticnega kodeksa Združenja Manager S projektom želijo ustvarjalci podjetjem predstaviti sistem aktiv­nega upravljanja poslovne skladnosti in integritete na enakovreden nacin, kot že upravljajo druga podrocja poslovanja prek strateškega in operativnega nacrtovanja, usposabljanja zaposlenih, sistema nagrajevanja in z drugimi nacrtovanimi pristopi upravljanja. Pri­rocnik je v celoti dostopen na spletu. [ Foto: Ajda Sušnik Vrecic, EISEP ] UTrIP DOMA brezpogojno nujno vodilo svojega delovanja. Strejo tudi najtrše orehe z zelenim pristopom ter razvojem pametnih in trajnostnih izdelkov in rešitev. Hkrati pa smo v Sloveniji lahko pocašceni, da prav ta podjetja za destinacijo delovanja – destinacijo, kjer ustvar­jajo za našo skupno odgovorno prihodnost – izberejo naš slovenski prostor.« »Zdravko Pocivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v nadaljevanju izpostavil pomen tujih investitorjev za našo državo. Vid Rotar/ Mediaspeed Zdravko Pocivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehno­logijo, je v nadaljevanju izpostavil: »Tuje neposredne investicije v Slovenijo spodbujajo mednarodno prepoznavnost, povecujejo vkljucenost v dobaviteljske verige in dvigujejo dodano vrednost slovenskega gospodarstva. Podjetja s tujim kapitalom rastejo hitre­je od drugih, tako po obsegu prodaje in številu zaposlenih kot tudi po dodani vrednosti na zaposlenega in izvozu. Država si priza­deva za stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki investitorjem omogoca lažje odlocitve za prihod v Slovenijo oziroma povecanje obsega poslovanja.« Osrednja govornica slavnostnega vecera, Tina Maze, je udeležen­cem v ekskluzivnem pogovoru razkrila, katere življenjske izzive in ovire v svojem življenju je morala pametno in premišljeno rešiti, da je dosegla zastavljene cilje, vrhunske rezultate in stopila na sam vrh sveta. »K mojemu uspehu je kljucno pripomogla celotna ekipa, sestavljena iz razlicnih ljudi z razlicnimi vrhunskimi strokovnimi znanji, ki je morala funkcionirati kot družina in biti v ravnovesju. Brez njih mojega uspeha ne bi bilo.« Strokovna komisija, ki je že štirinajsto leto zapored izbirala prejemnike nagrad FDI Award Slovenia 2019, je letos v ožji izbor vkljucila podjetja, ki so ustrezala naslednjim kriterijem: vsaj desetodstotno tuje lastništvo v preteklem letu, dodana vrednost na zaposlenega nad slovenskim povprecjem, poslovanje z dobickom in vsaj deset zaposlenih. Podjetja morajo imeti tudi poravnane obveznosti do financne uprave in ne smejo biti med dosedanjimi prejemniki nagrade FDI Award. Letošnji prejemniki nagrad so tako naslednji: Prejemnik nagrade v kategoriji veliko podjetje je podjetje Iskraemeco, d. d., iz Kranja. »Abdullah Bahaa, izvršni direktor podjetja Iskraemeco, d. o. o. Foto: Danijel Novakovic/STA Podjetje, katerega zgodovina sega v leto 1954, je leta 2007 združilo moci z egiptovsko družbo Elsewedy Electric. Vizija po pametnejši in energetsko ucinkovitejši prihodnosti je gonilna sila, ki je podjetji povezalo pri energetskih projektih. S prikljucitvijo skupini Elsewedy je Iskraemeco pridobil dragocenega poslovnega partnerja ter nove priložnosti za rast in razvoj. Kranjsko podjetje je v letu 2018 doseglo 126 mio EUR cistih prihodkov od prodaje, kar je 19 % vec kot v prejšnjem letu, cisti poslovni izid je znašal 8,8 mio EUR. Podjetje je imelo v preteklem letu 732 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je v letu 2018 presegala 48.000 EUR. Iskraemeco, ki svoje izdelke prodaja po vsem svetu, ima bo­nitetno oceno B1++ in poravnane davcne obveznosti. Podjetje pri proizvodnji in dobavi pametnih števcev uvaja nacela trajnostnosti, saj želi zagotoviti daljši cas uporabe virov in povecati koristi, ki jo ti prinašajo, in zagotoviti vracilo ter obnovo materialov in izdelkov ob izteku njihove življenjske dobe. Poslovni procesi podjetja so zasnovani tako, da je njihov vpliv na okolje v smislu odpadkov, od­plak in zracnih emisij kar najmanjši. Nagrado je prevzel Abdullah Bahaa, izvršni direktor podjetja. Prejemnik nagrade v kategoriji dolgorocna prisotnost v regiji je podjetje Systemair, d. o. o., iz Maribora. Podjetje je del švedske skupine Systemair AB s sedežem v Skinn­skattebergu, ki je eno izmed vodilnih podjetij za prezracevalno teh­niko s 50 podjetji po vsem svetu. Slovensko podjetje je ponosno na vec kot 35-letno tradicijo razvoja in proizvodnje ventilatorjev, naj­prej v okviru IMP Montaže Maribor in pozneje Marvent, d. o. o., UTrIP DOMA ki ga je tuji investitor prevzel leta 2005 in do danes dobro prestruk­turiral. Slovensko podjetje izdeluje visokokakovostne ventilatorje za odvod dima in toplote ter odsesavanje eksplozivnih atmosfer. Obrat je podjetje leta 2016 razširilo tudi na razvoj in proizvodnjo modulnih klimatskih naprav. Podjetje je konec leta 2018 zaposlo­valo 111 ljudi. V preteklem letu je doseglo 19,7 mio EUR cistih prihodkov od prodaje, cisti poslovni izid je znašal skoraj 1,4 mio EUR, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 54.000 EUR. Podjetje ima bonitetno oceno A1++ in poravnane davcne obvezno­sti. Približno polovico cistih prihodkov od prodaje ustvari na tujih trgih in izvaža v vse sosednje države, na trge JV Evrope, Rusijo in tudi na Švedsko. Tudi skupina Systemair si prizadeva postati cim bolj trajnostna in v ta namen razvija energetsko ucinkovite izdelke in stremi k izboljšanju svojih procesov na vseh podrocjih, pred­vsem pa na podrocju porabe energije, varnega delovnega okolja in poštenih delovnih pogojev. Nagrado je prevzel Anton Zupancic, direktor podjetja. Prejemnik nagrade v kategoriji pametni razvoj izdelkov in storitev je podjetje Swarco Lea, d. o. o., iz Lesc. Podjetje je del skupine Swarco s sedežem v avstrijskem Wattensu, ki skupno zaposluje vec kot 3.700 ljudi v 25 državah, njihovi izdelki in rešitve pa služijo uporabnikom v 70 državah po vsem svetu. Podjetje Swarco Lea je specializirano za razvoj in izdelavo LED­-prikazovalnikov za prometne sisteme. V letu 2006 je bilo podjetje pod imenom Lea Lece prepoznano za gazelo Gorenjske. Dve leti pozneje je podjetje prešlo v 100-odstotno last avstrijske skupine Swarco, znotraj katere je postalo eno izmed najhitreje rastocih in poslovno uspešnih podjetij skupine. Podjetje je v letu 2018 ustvari-lo 7,7 mio EUR celotnih prihodkov, cisti poslovni izid pa je znašal skoraj 1,1 mio EUR. Podjetje je imelo lani 31 redno zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala malo vec kot 75.000 EUR. Poravnane ima davcne obveznosti in visoko bonitetno oceno A1++. Swarco Lea 90 % svojih izdelkov in storitev izvaža, vecinoma v Nemcijo, Avstrijo, skandinavske države, na Nizozem­sko in Ceško, nekaj projektov pa so izvedli tudi zunaj Evrope. Po zaslugi notranjega oddelka za raziskave in razvoj podjetje nenehno sledi trendom, razvija svojo tehnologijo in pripravlja izdelke za prihodnjo integracijo v pametno mobilnost. Njihove izdelke odlikujeta tudi dolga življenjska doba in zanesljivost delovanja tudi v najhujših podnebnih razmerah. Nagrado je prevzel Jure Kranjec, vodja razvoja v podjetju. Z nagradami za najboljše tuje investitorje – FDI Award Slovenia želi Vlada Republike Slovenije ovrednotiti izjemne prispevke tujih investitorjev v slovenskem poslovnem okolju. Tuji investitorji so kljucni gradniki tako pri ustvarjanju novih delovnih mest in dodane vrednosti kot pri raziskavah in razvoju, novih tehnologijah ter regijskih oziroma mednarodnih širitvah. Priznanja se pode­ljujejo najuspešnejšim podjetjem s tujim kapitalom, ki širijo svoje poslovanje in število zaposlenih v Sloveniji, spodbujajo inovativne in pametne rešitve. Nagrade izkazujejo cast tako tujim lastnikom, slovenskim zaposlenim, kot njihovim dobaviteljem in kupcem, ki so osnovni gradniki njihovega uspeha. Nagrade, ki jih SPIRIT Slovenija podeljuje že od leta 2006, dopolnjujejo širšo slovensko strategijo za privabljanje tujih neposrednih investicij, ki sodi med prioritetna podrocja tako Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo kot celotne vlade Republike Slovenije. Lani so priznanja prejela podjetja RLS, d. o. o., Komenda v kategoriji raziskovalno-razvojna naravnanost in odlicen poslov­ni rezultat; Fraport Slovenija, d. o. o., Zgornji Brnik, v kategoriji najboljši zaposlovalec v regiji; Bosch Rexroth, d. o. o., Škofja Loka, v kategoriji dolgorocna prisotnost v regiji ter posebno priznanje za novo greenfield investicijo v logisticni center podjetje cargo-par­tner, d. o. o., Ljubljana. www.spiritslovenia.si O voditeljih 21. stoletja Javna agencija SPIRIT Slovenija je v okviru programa Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim in mešanim kapitalom na Brdu pri Kranju vceraj pripravila tretje raziskovalno srecanje na temo kljucnih lastnosti voditeljev 21. stoletja. Udeležilo se ga je vec kot 70 vodilnih in vodstvenih kadrov iz podjetij s tujim in mešanim kapitalom, ki so prisluhnili izkušenim voditeljem in njihovim pogledom na uspešno vodenje zaposlenih in podjetij. Uvodoma je navzoce pozdravila Ajda Cuderman, direktorica sestavni del slovenskega gospodarstva, ki se je v zadnjih petin-SPIRIT Slovenija, ki je poudarila, da je vloga podjetij s tujim in dvajsetih letih izkazalo kot konkurencno, trdno in prilagodljivo mešanim kapitalom v Sloveniji zelo dragocena. »Ta podjetja so ter usmerjeno v iskanje globalno zanimivih poslovnih rešitev ter z zdravo rastjo dodane vrednosti. K nam prinašajo odlicnost, doda-no vrednost, izkušnje. So pomemben generator izvoza, eden izmed najbolj želenih zaposlovalcev, obenem pa nudijo vpetost v globalne verige vrednosti.« Podjetja s tujim in mešanim kapitalom rastejo hitreje od slovenskega povprecja tako po obsegu prodaje, številu zaposlenih in tudi dodani vrednosti na zaposlenega, s cimer veliko prispevajo k razvoju okolja in celotne družbe. »Brez takšnih podje­tij v Sloveniji tudi ne bi nenehoma uvajali drugacnih in uspešnejših nacinov dela ter stremeli k trajnostnemu razvoju.« Vodilna tema letošnjega 3. raziskovalnega srecanja je bila Vodi­telji 21. stoletja. Bistri. Navdihujoci. Povezani. O svojih izkušnjah z vodenjem zaposlenih in timov je najprej pripovedoval Klod Kolaro, direktor Comtrade Solutions in podpredsednik skupine Comtrade, vodilne IKT družbe v jugovzhodni Evropi. »Biti voditelj v casu digitalne revolucije je izjemno zahtevna naloga in za marsikaterega vodjo predstavlja velik izziv.« Kot je dejal, so digitalni voditelji dalec od klasicnih voditeljev, ki smo jih poznali iz hierarhicnih sis-temov, zato morajo opustiti stare navade in se nauciti novih vedenj. »Uspešen voditelj mora biti prilagodljiv in se nenehno uciti, da lahko razume spremembe, ki se dogajajo v podjetju in širši okolici. Zaposlene mora voditi z zgledom, jih opolnomociti in navdušiti, da s srcem in dušo verjamejo v to, kar delajo, le na ta nacin bo lahko uspešno vodil tudi podjetja prihodnosti, v katerih bo umetna inteligenca prevzemala vse vecjo vlogo.« Po njegovem je pomemb-no tudi zaposlovati prave ljudi, se bolj osredotociti na kakovost kot kolicino in spodbujati sodelovanje in izmenjavo izkušenj ter znanj. Z navdihujocim razmišljanjem je udeležence prepricala Sandra Županec, direktorica podjeta Carthago, d. o. o., ki se uvršca med UTrIP DOMA vodilne evropske proizvajalce prestižnih avtodomov. »Sodobni voditelj mora imeti ustrezne kompetence, živimo namrec v svetu ozavešcenih zaposlenih, ki si želijo vedeti, kaj dobijo za tisto, kar vložijo v podjetje, saj v ospredje postavljajo odnose in vredno­te.« Pravi, da sama hitro spozna talente pri zaposlenih in da rada spodbuja razvoj talentov tako v delovnem procesu kot tudi zunaj njega. Zelo pa spoštuje pripadnost in zvestobo zaposlenih. »Dober voditelj mora uživati zaupanje med zaposlenimi. Da ga kot direktor pridobiš, v odnosu z njimi ne smeš biti le direktor oziroma vodja, temvec tudi svetovalec in poslušalec. Z zaposlenimi je treba ne­nehno voditi iskren dialog in sklepati kompromise, le tako si lahko podjetje zagotovi dolgorocno rast in uspeh,« je zakljucila in dodala, da podjetje vidi kot veliko družino in se cuti odgovorno tako za doseganje ciljev podjetja kot tudi za dobrobit podjetja. Po umetniškem premoru reparskega dua Murat & Jose, ki se je z zabavno lutkovno-glasbeno predstavo Ja, šef humorno navezoval na voditelje 21. stoletja, je o inovativnosti kot kljucni sestavini vodenja v nadaljevanju spregovoril Marko Bitenc, ustanovitelj in direktor visokotehnološkega podjetja genEplanet, d. o. o., ki je lani prejel naziv za najboljši biotehnološki start-up v celotni regiji srednje in vzhodne Evrope. Sam je inovativnost potreboval že na samem zacetku, ko je pri 23 letih leta 2008 ustanovil visokoteh­nološko podjetje, specializirano za preventivne genetske analize. »Takrat je bila naša glavna ideja, da ljudje spoznajo svoj dedni zapis, kaj je v njem in kako vpliva na naše življenje.« Danes pa podjetje sodi med tisoc najhitreje rastocih podjetij v Evropi, cesar brez inovativnosti zaposlenih, po njegovih besedah, ne bi mogli doseci. V zadnjih dveh letih so s svojimi rešitvami osvojili 18 novih tujih trgov, lani so bili med drugim tudi prejemnik priznanja ITM Izvoznik leta 2018, ki ga podeljuje SPIRIT Slovenija. »Inovativnost je sestavni del našega poslovanja, potrebna pa je tudi pri vodenju zaposlenih, za uspeh v poslu pa sta poleg inovativnosti kljucni še potrpežljivost in vztrajnost.« Udeleženci so imeli edinstveno priložnost v živo slišati skrivnost uspeha vodenja ene izmed najboljših ekip na svetu v zgodovini alpskega smucanja – Team to aMaze, ki sta jo predstavila Tina Maze in Andrea Massi. »Za vrhunske uspehe v športu je tako kot tudi v poslu kljucna vrhunska ekipa, ki deluje ubrano. Pri sesta­vljanju naše ekipe ni bilo kljucno merilo zgolj strokovno znanje, temvec tudi, kako se bo ta oseba ujela z drugimi clani ekipe. Ne nazadnje smo s to profesionalno družino preživeli 300 dni na leto in je bilo pomembno, da je delovala usklajeno. V njej je moralo vladati zaupanje in vedenje, da bo vsak clan zanesljivo opravil svoje delo. Vsak clen ekipe je moral prispevati visoko strokovno znanje, sicer uspeha ne bi bilo,« sta poudarila. In zakljucila, da v vrhun­skem športu ni prostora za povprecnost. »Moraš biti perfekcionist, kar pomeni nenehno nezadovoljstvo z doseženim, ki te sili v stalne izboljšave – to pa te potem pripelje do vrhunskih rezultatov.« Pri UTrIP DOMA vsem tem je bila kljucna vloga vodje, ki je znal nadgrajevati dose-ženo ter vedno znova in znova iskati boljše rešitve. Dogajanje se je zakljucilo z gala vecerno prireditvijo, na kateri so bile najboljšim tujim investitorjem v naši državi podeljene nagrade FDI Award Slovenia 2019. Agencija je prvo raziskovalno srecanje organizirala že leta 2017, na njem pa so govorili o umetnosti inovativnega iskanja in razvoja pravih sodelavcev ter visoki zavzetosti zaposlenih. Rdeca nit raziskovalnega srecanja podjetij s tujim in mešanim kapitalom v 2018 so bili gradniki uspeha v svetu hitrih sprememb ter nuj­nost prilagajanja podjetij in zaposlenih. Udeleženci so tudi tretje buticno srecanje podjetij s tujim in mešanim kapitalom ocenili kot odlicno pripravljeno, z vrhunskimi vsebinami in profesionalno organizacijo ter izrazili željo po organizaciji podobnih srecanj tudi v prihodnosti. Tuje neposredne investicije so pomemben dejavnik gospodarske rasti vsake države, saj zagotavljajo njeno konkurencnost in ucin­ Uspešnost projekta »Sticišca znanosti in gospodarstva« Minister dr. Jernej Pikalo je sprejel vodjo projekta »Stici-šce znanosti in gospodarstva« Janez Škrleca, cestital mu je za odlicno opravljen sejemski projekt, ki se že cetrto leto uspešno predstavlja na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Janez Škrlec je ministru ob tej priložnosti izrocil posebno priznanje, ki ga je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podelila strokovna komisija Celjski sejem, d. d., za celovito predstavitev novih tehnologij in inovacij ter primerov dobre prakse sodelo­vanja med znanostjo in gospodarstvom, ki jih prinaša projekt “Sticišce znanosti in gospodarstva”. Minister se je podrobneje seznanil tudi z drugimi aktivnostmi povezanimi s povezovanjem znanosti in gospodarstva in prizna­njih, ki jih je za to v preteklosti prejel Janez Škrlec, od Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta v Ljubljani, Univerze v Mariboru, FE Univerze v Ljubljani in FERI Univerze v Mariboru. »Sticišce znanosti in gospodarstva« je dobitnik številnih priznanj tako za celovito predstavitev kot za posamezne inovacije sode- »Skrivnost uspeha vodenja ene izmed najboljših ekip na svetu v zgodovini alpskega smucanja – Team to aMaze, ki sta jo predstavila Tina Maze in Andrea Massi. Foto: Vid Rotar/Mediaspeed kovitost, zato se SPIRIT Slovenija intenzivno ukvarja tudi s tujimi investitorji, ki so že navzoci v naši državi. Tako je razvila inovativni program Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim in mešanim ka­pitalom, katerega namen je podpora najboljšim podjetjem s tujim kapitalom v Sloveniji pri njihovi rasti in razvoju. Agencija pod-jetjem pomaga pri izvedbi novih investicij, reševanju konkretnih težav v poslovnem okolju in jih povezuje z državnimi institucijami. Kljucna prednost programa je hitra odzivnost, ki jo podjetja naj­bolj cenijo. V program je vkljucenih 79 podjetij s tujim kapitalom, nad 50 zaposlenih z zdravo financno strukturo in najvišjim bonite­tnim razredom, ki so že prejela financna sredstva agencije, od leta 2019 se lahko vkljucijo tudi majhna podjetja, ki delajo prebojne izdelke/storitve na globalni ravni. Agencija je lani sodelovala pri izpeljavi osmih investicij v širitev poslovanja, in sicer so štiri že zakljucene (v višini 36,8 mio EUR in so/bodo ustvarile 201 novo zaposlitev), štiri pa so še v teku (v višini okoli 30 mio EUR). www.spiritslovenia.si lujocih. V štirih letih je bilo sticišcu in sodelujocim partnerjem podeljenih vec kot 15 priznanj, od tega nekaj zlatih. [ Vir: MIZŠ ] UTrIP DOMA Slavnostna akademija ob 100. obletnici strojništva V torek, 26. novembra, je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani s slavnostno akademijo obeležila 100 let strojništva na Univerzi v Ljubljani. Polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma je združila goste iz razlicnih interesnih skupin, ki jih druži skupno prijateljstvo do strojništva. stva, življenjski standard in blaginjo. Prav ta povezanost z okoljem pa mora biti temeljni in nenadomestljiv cilj vsake univerze!« je še dodal dekan. V govoru se je dotaknil tudi novih prostorov, ki jih fakulteta za nadaljnje izobraževanje vrhunskih kadrov še kako potrebuje. »Sedaj smo na tocki, ko potrebujemo financiranje. Na tocki, ko se morajo veljaki že tretje države v 100-letnem obstoju Fakulte­te odlociti, ali tudi sodobna Republika Slovenija potrebuje casu dostojno Fakulteto za strojništvo, da bo lahko ostala steber razvoja na podrocju strojništva. V preteklosti je vse državne financne pro-jekte za razvoj fakultete spodbudilo prav gospodarstvo, podpiralo pa visokošolsko okolje in Univerza, zato tudi mi potrebujemo in pricakujemo odlocno in glasno podporo vseh vas.« Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je danes uvršcena med 200 najboljših fakultet za strojništvo na svetu. Posega po najvišjih priznanjih in nagradah v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Znanstvenoraziskovalni dosežki, objavljeni v najboljših revijah pa izkazujejo, da je kot fakulteta znanstveno in strokovno dozorela. Prireditev je potekala pod castnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. www.fs.uni-lj.si UTrIP DOMA Obiskal nas je predsednik Evropskega raziskovalnega sveta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je konec novembra 2019 gostilo predsednika Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), prof. dr. Jea­na-Pierra Bourguignona. V cast nam je, da je bila Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani izbrana za gostitev osrednjega dogodka obiska, saj smo institucija, ki sodi med najuspešnejše raziskovalne organizacije pri pridobivanju ERC-projektov. Znanje sodobne tehnike mora preiti v realno življenje in ponosni smo, da smo v zadnjih dveh letih prejeli kar dva izmed najpresti­žnejših evropskih projektov, t. i. ERC-projekta, kakršnih je bilo v Slovenijo v dveh desetletjih podeljenih le enajst. Prav ERC-pro­jekti predstavljajo najbolj prestižen del evropskega raziskovalnega prostora, ker povezujejo vrhunsko znanost in uporabno vrednost znanosti v širšem družbenem okolju. In to mora biti cilj vecine znanosti, ki jo ustvarjamo: da torej neposredno sodeluje in pomaga družbi za kakovostnejše življenje, za boljši jutri vseh. Predsednik ERC je svoj obisk zacel z obiskom laboratorijev obeh dobitnikov ERC-sredstev s Fakultete za strojništvo UL, in sicer prof. dr. Matevža Dularja in doc. dr. Jaka Tuška. Sledil je posvet z uvodnim pozdravom prodekana Fakultete za strojništvo prof. dr. Andreja Kitanovskega in rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorja Papica, ki sta besedo predala osrednjemu gostu prof. dr. Jea­nu-Pierru Bourguignonu. Predsednik je na obisku na naši fakulteti izpostavil, da so »bistvene raziskave, ki jih ERC spodbuja, mejne raziskave in resnicno si prizadevamo, da ne bi ustvarjali locnic med temeljnimi, uporabnimi in tehnicnimi raziskavami. Mislimo, da ta pristop dokazano deluje in vidimo, da na ta nacin lahko podpremo številne inženirje, ki tako dobijo osnovno podporo za temeljne raziskave in te rezultate prenašajo širše v družbo. Skratka v prihodnje bo ERC dajal prednost tistim projektom, ki bodo zasledovali prelomne raziskave. Pomembna nam je znanstvena odlicnost in strojništvo je panoga, ki je ne smemo spregledati,« je bil preprican predsednik. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo nam je zaupal, da na ministrstvu vlagajo vedno vecje napore, ki bi pomagali raziskovalcem zmagati na enem izmed najbolj tekmoval­nih razpisov v svetu znanosti. Poudaril je, da so pri tem pomembne izmenjave izkušenj med dobitniki in bodocimi prijavitelji, zato je bilo jedro današnjega obiska prav posvet med preteklimi in bodocimi dobitniki. Svoje izkušnje in znanje so z nami delili šesti dobitniki ERC sredstev iz treh razlicnih institucij, pri cemer sta Fakulteto za strojništvo zastopala prej omenjena dr. Dular in dr. Tušek. Uspešni prijavitelji so nam zaupali male skrivnosti velikih uspehov, predvsem v casu prijave projekta. Ministrstvo pa razmi­šlja še dlje, in sicer v cas po koncu trajanja projekta. Skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS želijo vzpostaviti mehanizem, ki bi omogocal dobitnikom financno pod-poro tudi po koncu projekta in jim s tem omogociti nadaljevanje odlicne znanosti. Napovedi za prihodnost financiranja znanstvenih projektov pa so navdušujoca. Predsednik nam je zaupal, da je Evropska komisija predlagala 100 milijard evrov za prihodnje sedemletno obdobje, Evropski parlament je šel še korak dlje s predlogom 120 milijard eurov. Sledijo torej trda pogajanja s clanicami Evropske unije. Predsednik je poudaril, da je trenutno njegova bistvena naloga, da preprica cim vec ministrstev za finance držav clanic Unije, da je vrhunska znanost podrocje, v katerega moramo vlagati. Vrhunska znanost pa domuje tudi na naši fakulteti, zato se nam za financno podporo revolucionarnih idej naših znanstvenikov ni treba bati. www.fs.uni-lj.si UTrIP DOMA Po nebrušene start-up dragulje in prebojne industrijske partnerje na konferenco Future 4.0! Druga izvedba konference Future 4.0, ki je namenjena ekskluzivnemu povezovanju start-upov in korporacij, ki so na kakršenkoli nacin povezani z industrijo oz. industrijo 4.0, je letos presegla vsa pricakovanja organizator­jev! Dogodka, ki danes in jutri poteka v Velenju, v velikem skladišcnem pro-storu Gorenja, se je udeležilo vec kot 300 obiskovalcev iz vrst start-upov, industrijskih korporacij in drugih udeležencev ter vec kot 20 mednarodno uveljavljenih govornikov, ki so v Velenje prišli iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije, Crne gore, Albanije in Slovenije ter iskali priložnosti za sodelovanje na vec kot 130 vnaprej organiziranih sestankih ena-na-ena. Kot je na srecanju z novinarji uvodoma povedala Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja, ki je glavni organizator dogodka, se je formula »mešanja krvi« stare uveljavljene industrije in mladih prebojnih start-upov izkazala za pravilno, saj obema lahko zagoto-vi odlicne rezultate pri razvijanju novih visokotehnoloških rešitev in njihovem preboju na globalne trge. Most med dvema zelo razlicnima svetovoma »Velenje kot tipicno industrijsko okolje, v katerem hkrati domuje dinamicen start-up ekosistem, s konferenco, kot je Future 4.0, de­jansko gradi most med dvema tako zelo razlicnima svetovoma. Za njuno povezovanje je namrec potrebnih kar nekaj izkušenj, znanj in sodobnih prijemov vodenja, zato smo resnicno pocašceni, ko po dogodku izvemo, da so se denimo tri korporacije, ki so se lani ude­ležile prve izvedbe konference Future 4.0, odlocile za ta pomemben korak in zacele sodelovati s start-upi, je povedala Karla Sitar. Kljucni igralci za prestrukturiranje premogovne regije Tudi Peter Dermol, podžupan obcine Velenje, meni, da je pove­zovanje start-upov in korporacij win-win formula, in da je obcina Velenje kot solastnica SAŠA inkubatorja izjemno zadovoljna, da je na dogodku, kot je Future 4.0, dejansko možno dobiti vpogled v futuristicne dimenzije industrije, in v zgošcenem dogajanju na enem mestu spoznati vse najsodobnejše tehnologije ter primere dobrih praks. »Ceprav v lokalnem okolju ni bilo vedno lahko upravicevati aktivnega vstopa v lastniško strukturo SAŠA inkuba­torju, pa se je ta odlocitev danes izkazala za vec kot pravilno, saj je iz njega izšlo vec kot 50 novih podjetij, ki so skupaj ustvarila vec kot 70 novih delovnih mest, hkrati pa gre za skupnost mladih ljudi z novimi idejami, ki bodo lahko igrali pomembno vlogo pri preo­brazbi naše premogovniške regije,« je še pojasnil Peter Dermol. Start-upov, primernih za industrijo, ni prav veliko Tudi industrijska velikana Gorenje in Kolektor, ki že od prve izvedbe kot soorganizatorja podpirata konferenco Future 4.0, sta bila nad številnim obiskom korporacij in kakovostnih start-upov zelo navdušena. Po besedah Mateje Lavric, direktorice korpora­tivnega sklada Kolektor Ventures, ki je v Sloveniji in regiji eden izmed najbolj aktivnih in uveljavljenih korporacijskih investitorjev v start-upe, je iskanje primernih start-upov za industrijska okolja težko delo, saj jih na splošnih start-up dogodkih ni prav veliko. Skupnost z nebrušenimi start-up dragulji »Future 4.0 nam tako dejansko rešuje zelo perec problem iskanja primernih partnerjev pri razvoju prebojnih rešitev za pametne tovarne prihodnosti, hkrati pa smo navdušeni, da s tem dogodkom gradimo skupnost, v kateri lahko velikokrat naletimo na nebrušen start-up dragulj, ki ga sicer ne bi našli, ce ne bi skupaj z vsemi sodelujocimi korporacijami na dogodku, kot je Future 4.0, ustvarili UTrIP DOMA povpraševanja po njih,« pojasnjuje Mateja Lavric. Po besedah Blaža Nardina, predstavnika Gorenja in GZS, pa so dogodki, kot je Future 4.0, pomembni tudi zato, ker je na njih možno priti do novih znanj, s katerimi lahko korporacije ostanejo konkurencne tudi v prihodnje. Impresivna vizualna in vsebinska izvedba Nad izjemno organizacijo in impresivno vizualno ter vsebinsko komponento konference Future 4.0 so bili navdušeni vsi udele­ženci. Poudarili so, da so takšni dogodki dokaz, da je povezovanje kljucen element uspeha, predvsem pri komercializaciji inovacij, ki sicer na vse zahtevnejših in negotovih trgih zlahka ostanejo spre­gledane ali celo nerealizirane. Future 4.0 se bo širila po nekdanji jugoslaviji in Balkanu Ob zakljucku srecanja z novinarji se je direktorica SAŠA inku­batorja še enkrat zahvalila vsem osmim korporacijskim partner-jem – Gorenju, Kolektorju, BSH hišnim aparatom, Iskri, Iskratelu, Esotechu, Uniorju in Pošti Sloveniji. »Brez vaše podpore, podpore obcine Velenje, GZS-ja, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter TECES-a oz. SRIP-a pametnih stavb in doma z lesno verigo, nam ne bi uspel tako zahteven organizacijski zalogaj. Hkrati vsebina konference predstavlja našo usmeritev in glavni program delovanja tudi v prihodnje, pri cemer želimo Future 4.0 v prihodnjem letu ali dveh razširiti na celotno obmocje nekdanje Jugoslavije in Balkana,« je druženje z novinarji na prvi dan konfe­rence Future 4.0 sklenila Karla Sitar. www.startupvelenje.si Praznovanje priložnost za druženje in pregled dosežkov V Talumu obeležili 65. tovarniški praznik V Talumu praznujejo tovarniški praznik 21. novembra, saj je na ta dan leta 1954 iz elektroliznih peci pritekel prvi aluminij. Praznovanje je priložnost za pregled najvecjih dosežkov minulega leta, druženje vec generacij talu­movcev, pa tudi predstavitev proizvodnje zainteresiranim obiskovalcem iz bližnje in daljne okolice. V Talumu v letu 2019 zakljucujejo daljše obdobje intenzivnega vlaganja v modernizacijo in povecanje proizvodnih zmoglji­vosti v višini vec kot 100 mio evrov, v novem desetletju razvoja tovarne pa bo v ospredju nadaljnje povecevanje dodane vrednosti izdelkov in še bolj intenzivna osredotocenost na trg. »Trg in kupci želijo hitro odzivnost, zahtevajo vedno kaj novega in boljšega, pricakujejo trajnostne izdelke. Evropa želi prehod v nizkoogljicno krožno gospodarjenje. Temu sledimo in to naš stra­teški pogled usmerja v leto 2030, ko enostavnih proizvodov pri nas ne bo vec. Obseg naših programov dobiva nov okvir, temu je treba prilagoditi organizacijo in stroške. Vse, kar bomo kot temelj posta­vili sedaj, bo rezultiralo v tem, kje bomo 2030,« je ob tovarniškem prazniku poudaril predsednik uprave Marko Drobnic. Razmere v aluminijski industriji ostajajo še naprej nepredvidlji­ve, hkrati pa se je gospodarska aktivnost zacela upocasnjevati. V zadnjem cetrtletju se tako soocajo z zmanjšanjem obsega narocil in zamikom nekaterih narocil v prihodnje leto. V Talumu letos nacrtujejo 340 mio evrov realizirane prodaje. Ocenjujejo, da bodo UTrIP DOMA poslovno leto 2019 sicer zakljucili s pozitivnim poslovnim izidom v višini 1 mio evrov dobicka iz poslovanja, kar pa je manj od planiranega. Tudi leto 2020 bo zahtevno. Še nekoliko se bo po ocenah znižal skupni obseg proizvodnje, prav tako bodo še nekoliko zmanjšali proizvodnjo elektroliznega aluminija. Po Drobnicevih besedah bodo prihodnje leto prvic v zgodovini tovarne pretalili in recikli­rali vec aluminija, kot ga bodo proizvedli v elektroliznih peceh. Posvetili se bodo optimizaciji procesov, produktivnosti, racionali­zaciji na podrocju stroškov materiala in storitev. V strošek dela z izjemo tega, kar prinašajo nove spremembe zakona o minimalni placi, za zdaj ne bodo posegali. Razvoj in inovativnost ostajata gonili in generatorja višje dodane vrednosti, kar je Talumova dol­gorocna strateška usmeritev. Nagrajeni doma in v tujini Med dosežki leta 2019 so v Talumu med drugim izpostavili uvrstitev med finaliste za nagrado #BeActive Evropske komisije in nagrado Okolju prijazno podjetje 2019. Talumov projekt Zdravo Talum, s katerim že od leta 1998 siste­maticno skrbijo za promocijo zdravja, se je uvrstil med najboljše za nagrado #BeActive. Med 64 prijavljenimi projekti iz vse Evrope v treh kategorijah se je projekt Zdravo Talum uvrstil med tri finaliste v kategoriji aktivno delovno mesto. Strokovna žirija je Talumovo zgledno dolgoletno skrb za športno aktivnost in zdravje zaposlenih prepoznala kot primer dobre prakse in zgled tudi drugim podje­tjem v Evropi. Talum je na okoljskem razpisu Casnika Finance in Eko skla­da prejel nagrado Okolju prijazno podjetje 2019. V obrazložitvi svojega izbora je komisija zapisala, da razogljicenje Taluma poteka tako rekoc od ustanovitve podjetja in je del stalnih tehnoloških in organizacijskih sprememb in novih izdelkov. Talum sodi po ucinkoviti rabi energije na enoto primarnega aluminija v vrh naj-ucinkovitejših elektroliz v EU. Emisije so znižali s spremembami v tehnologiji proizvodnje, prehodom kotlarne na zemeljski plin, z energetsko varcnostjo, namestitvijo malih kurilnih naprav za ogrevanje in z uporabo energije odpadnih plinov. Za poslovanje je vse bolj pomemben pretaljeni aluminij. Pri pretapljanju aluminija porabijo samo pet odstotkov energije, ki je potrebujejo za proizvo­dnjo primarnega aluminija. Praznovanje tovarniškega praznika priložnost za druženje V Talumu so praznovanje tovarniškega praznika sicer tradicio­nalno zaceli z druženjem s svojimi upokojenimi sodelavci. Pribli­žno 400 se jih je zbralo na cetrtkovem (21. 11.) dogodku. V petek (22. 11.) so na dogodku za zaposlene pregledali dosežke minulega leta in podelili zlate metulje sodelavcem za uspešno delo. Zlate­ga metulja za življenjsko delo je prejel Stanko Vajda iz Sistemov upravljanja, zlate metulje za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj let pa Marjetka Ledinek iz Talum Inštituta, Aleš Predikaka iz Poslovne enote Ulitki in Robert Štrafela iz Poslovne enote Aluminij. INTErVjU Dr. Kaja Prislan Docentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru dr. Kaja Prislan Najboljša mlada znanstvenica v Podonavski regiji iz Slovenije Dr. Kaja Prislan je mlada znanstvenica, docent-ka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Naziv je mlada znanstvenica sicer prejela že konec lanskega leta za svoje znan­stveno delo na podrocju krepitve informacijske varnosti in obvladovanja kibernetske krimina­litete ter upravljanja policije in obravnavanja kriminalitete visokega vpliva. tve kibernetske kriminalitete na drugi strani niso tako enostavne in poenotene. Vsaka država kazensko zakonodajo ureja drugace, kar pomeni, da so nekatera dejanja v dolocenih okoljih kazniva, v drugih pa opredeljena zgolj kot prekršek ali pa celo niso inkri­minirana. To pomeni, da pravzaprav nimamo popolnega konsen­za o tem, katera vsa ravnanja sodijo v podrocje kibernetske kriminalitete. Kibernetska kriminaliteta v najožjem smislu sicer zajema vsa tista ravnanja, povezana z uporabo informacijsko-ko­munikacijskih tehnologij, ki so protipravna, v širšem pomenu pa tudi vsa neeticna in nemoralna dejanja. Nabor tovrstnih dejanj je izjemno širok, naceloma pa gre za dejanja povezana z napadi, vdori v informacijske sisteme, krajo, zlorabo zaupnih in osebnih podatkov ali s kibernetskim nasiljem. Na kakšen nacin danes podjetja oz. institucije sploh dosegajo informacijsko varnost, kje narocijo takšne varne sisteme? Naj poudarim, da absolutne varnosti ni mogoce doseci na no-benem podrocju, saj vedno obstaja možnost nekih nepredvidlji­vih dogodkov. Informacijska varnost pomeni, da smo s pravilno izvedenimi ukrepi sposobni prepreciti grožnje in zagotoviti dostopnost informacijskih sistemov, ceprav se grožnje uresnicijo. Dejstvo je, da vseh tveganj, ki ogrožajo naše informacijske siste-me, ni mogoce upravljati, zato je cilj pravzaprav tveganja spraviti na neko raven, ki je sprejemljiva. To pomeni, da zašcitimo tiste informacijske sisteme in podatke, ki so za nas kljucnega pomena. Šcitimo jih pred celim naborom možnih zlorab, neavtoriziranimi Nagrado Danubius Young Scientist Award so podelili v Bratislavi, podeljuje pa jo The Institute for the Danube Region and Central Europe (IDM) mladim znanstvenikom iz držav Podonavske regije, ki so doktorirali po 1. januarju 2013. Dr. Kaja Prislan je leta 2016 v svoji doktorski disertaciji razvila model za presojanje ucinkovitosti informacijske varnosti v organizaci­jah – ISP 10×10M (10 by 10 Information Security Performance Measurement Model), ki prikazuje najpomembnejša vsebinska podrocja in ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje visoke stopnje informacijske varnosti v organizacijah. Ne gre za programsko orodje, temvec za znanstveno delo, ki je prakticno uporabno. Kaj pomenita pojma informacijska varnost in kibernetska kriminaliteta? Gre za relativno novi raziskovalni podrocji. Informacijska varnost kot disciplina je v pravi meri zaživela šele po letu 2000. Sprva so bila razumevanja in opredelitve zelo ozko in tehnicno usmerjene, po letu 2005, ko so grožnje postajale vse bolj kom­pleksne, organizirane in napredne, pa so se zaceli spreminjati tudi pogledi na varnost. Ce posplošim, jo razlicni mednaro­dni standardi opredeljujejo kot stanje zaupnosti, celovitosti in dostopnosti informacij in informacijskih virov, pomeni pa širši koncept kot kibernetska varnost. Ta se na primer nanaša na enake atribute informacij, vendar tiste, ki se nahajajo v kibernet­skem prostoru (torej podatke v digitalni obliki, ki jih upravljamo z racunalniškimi napravami, prenašamo po internetu). Opredeli­dostopi, uporabo, razkritjem, okvaro, spremembo, unicenjem. Doseci optimalno stanje ni enostavno. V praksi se pogo-sto pojavlja zmotno prepricanje, da obstaja neka univerzalna tehnološka rešitev. Seveda na trgu obstajajo številna orodja in storitve, vendar je treba razumeti potrebe in znacilnosti sistema, ki ga želimo zašcititi. Informacijski sistemi se primarno varujejo s tehnicnimi ukrepi, te pa morajo dopolnjevati ustrezni organi­zacijski ukrepi. Med najpomembnejše ukrepe, ki jih v praksi izvajajo orga­nizacije, spadajo enkripcija (šifriranje) podatkov in povezav, protivirusne zašcite, požarni zidovi z locevanjem omrežij, IDS in IPS-sistemi, SIEM tehnologije, varnostno kopiranje podatkov, dvojne lokacije. Pomembno je tudi upravljanje gesel, uporabni­ških pravic, mobilnih in prenosnih naprav, posodabljanje aplika­cij, pa seveda tudi ustrezna politika in ozavešcenost zaposlenih. Ker med bolj ogrožene primeroma spadajo podatkovni in spletni strežniki, je zašcita teh še posebej pomembna. Zadnje case so denimo vse bolj aktualni varnostni operativni centri (SOC), ki organizacijam omogocajo centraliziran nadzor. V teh centrih se izvajajo razlicne aktivnosti, povezane z zaznava­njem in odzivanjem na grožnje. Ekipa strokovnjakov na primer redno nadzira in pregleduje sisteme, zbira in analizira obvestila o dogodkih. Najem takšnih storitev je za tiste organizacije, ki ni­majo ustreznih zmogljivosti in kapacitet za lastno izvedbo, dobra rešitev. Prav tako se na trgu pojavlja vse vec možnosti zavarovanj za kibernetsko zašcito, ki podjetjem v primeru kibernetskih inci­dentov omogoca kritje dolocenih stroškov za lažje okrevanje. Naj omenim še to, da so pri odlocanju in izbiri pravih ukrepov lahko organizacijam v veliko pomoc razlicni mednarodni standardi z dobrimi praksami. Katere dobrine najbolj zanimajo osebe, ki se ukvarjajo s kiber­netskim kriminalom? Ali so na prvem mestu velike premoženj­ske koristi ali imajo vecjo vrednost podatki? Pravzaprav gre za preplet obojega. Vecina groženj je usmerjena v pridobivanje zaupnih in osebnih podatkov z namenom doseci neki cilj. To je lahko ali prodaja podatkov, izsiljevanje njihovih lastnikov ali pa uporaba teh podatkov za pridobitev dostopa do nekega sistema. Ne glede na obliko grožnje gre v vecini primerov za financno motivacijo. Prevladujejo predvsem oportunisticni napadi, pri katerih dominirajo hekerske skupine. Te izkoristijo videno priložnost, nato pa podatke preprodajo. Zaradi visokega povpraševanja in potrebe po podatkih, obstajajo crni trgi za njihovo prodajo in celo prodajo hekerskih storitev. Tukaj gre za t. i. pojav »crime as a service«, ki pomeni, da hekerske skupine svoje storitve za primerno placilo ponujajo tudi v najem. Med najvec vredne in is-kane informacije spadajo osebni podatki, financni podatki, zdra­vstveni podatki, uporabniška imena, gesla, poslovne skrivnosti, strateški nacrti, tajni podatki itd. Pridobivanje podatkov poteka na razlicne nacine, npr. s širjenjem in zlorabo škodljive pro-gramske opreme, napadi na strežnike, phishing napadi ... Zadnja leta so bili aktualni predvsem izsiljevalski virusi, ki od lastnikov zahtevajo doloceno vsoto denarja za povracilo podatkov. Kakšne posledice ima kriminaliteta visokega vpliva? Kibernetska kriminaliteta visokega vpliva zajema razlicne oblike organizirane kibernetske kriminalitete, v okviru katere se izvajajo napredni napadi. Sem recimo uvršcamo kibernetsko bojevanje, ki lahko vkljucuje industrijsko ali državno vohunjenje, in aktivnosti organiziranih hekerskih skupin. Od priložnostnih storilcev se te skupine razlikujejo po tem, da so dobro financno podprte, visoko motivirane, vkljucujejo sposobne strokovnjake in imajo vnaprej dolocene tarce. V teh primerih se storilci napa­dov lotevajo premišljeno in sistematicno, pri cemer veliko casa in INTErVjU sredstev porabijo za organizacijo, zbiranje informacij o žrtvi in njeno profiliranje. Posledica so zelo usmerjeni napadi na razlicne državne in gospodarsko pomembne institucije. Primerov kiber­netskih napadov, ki so imeli za podjetja katastrofalne posledice iz prakse, je ogromno. V preteklosti se je zgodilo veliko vdorov in zlorab multinacionalk z zelo razsežnimi posledicami, na primer napadi in vdori na eBay, Adobe, Sony, Yahoo, pri katerih je šlo za krajo podatkov od vec milijonov uporabnikov, ogroženih je bilo vec milijard uporabniških racunov. Znanih je tudi veliko vdorov v aplikacije, ki spremljajo lokacijo ali pametne naprave, s cimer sta bili prav tako mocno ogroženi zasebnost in varnost osebnih podatkov uporabnikov. Vse pogosteje se takšni napadi uporabljajo tudi v politicne namene, saj jih kot ofenzivno tehniko izvajajo tudi države. To dokazujejo razlicni primeri vdorov v vladne spletne strani, napadov na kriticne infrastrukture, na primer bancne sisteme, elektroenergetske infrastrukture, med drugim tudi jedrske elek­trarne. Takšni napadi imajo lahko tudi hujše posledice za družbo. Primeroma, onemogocenje delovanja informacijskih sistemov v zdravstvenih ustanovah lahko privede do izpada zagotavljanja osnovnih storitev. Pri naprednih grožnjah je kljucni izziv predvsem njihovo odkrivanje, saj jih je zaradi sofisticiranosti delovanja zelo težko odkriti in zato veliko takšnih napadov ostane neodkritih vec mesecev. Škoda, ki pri tem nastane, pa ni vezana izkljucno na neposredne financne stroške zaradi morebitne prekinitve poslo­vanja in odškodnin, temvec so poslovne izgube lahko povezane tudi z izgubo javnega zaupanja in ugleda. Vi ste razvili model za presojanje ucinkovitosti informacijske varnosti v organizacijah – ISP 10×10M (10 by 10 Information Security Performance Measurement Model). Kaj natanko to pomeni? Kako je potekalo vaše znanstveno delo? Model je zastavljen tako, da se ucinkovitost informacijske var-nosti ocenjuje z desetimi faktorji. Torej deset vsebinskih podrocij je razclenjenih na deset kljucnih ukrepov, ki jih je treba izvajati na posameznem podrocju. Skupno ima model tako deset fak­torjev in 100 ukrepov, vsak ukrep pa ima tudi lastno vrednostno utež, ki definira njegovo pomembnost in vpliv na informacijsko varnost. Kadar izhajamo iz širšega nabora ukrepov, je namrec nemogoce izvajati vse ukrepe naenkrat, podjetjem pa je treba za­gotoviti smernice, kako ukrepe izvajati sistematicno in postopno, skozi posamezne faze. Doloceni ukrepi so na primer osnovne narave in kljucnega pomena za vse organizacije (ne glede na tip, strukturo), drugi pa so tehnološko zahtevnejši, primerni za kom­pleksnejše organizacije in predstavljajo nadgradnjo že izvedenih ukrepov. V tem smislu je najprej treba izvajati osnovne ukrepe, ki se nato postopno nadgrajujejo s kompleksnejšimi mehanizmi. Za delo z modelom ISP10x10M je pripravljen evalvacijski Dr. Kaja Prislan INTErVjU vprašalnik, s katerim organizacije ocenijo razvitost posameznih ukrepov oz. njihove zmogljivosti. Na podlagi koncnega rezul­tata se nato organizacijo umesti v enega izmed šestih razredov ucinkovitosti, ki so prav tako del modela. S takšno razvrstitvijo in koncno oceno organizacija doloci, kje na lestvici se nahaja in katere ukrepe je treba prioritetno izvajati za izboljšanje stanja. Omenim lahko, da smo v eni izmed raziskav ta model uporabili na vzorcu 20 srednje velikih podjetij in ugotovili, da je informa­cijska varnost pretežno še v zacetnih razvojnih fazah. Fizicne, tehnicne in logicne kontrole so vecinoma ustrezno izvedene, drugi vplivni ukrepi (na primer povezani z analizami informacij­skih groženj, ranljivosti) pa so manj razviti. Katere institucije so najbolj na udaru? Javne ali zasebne? Potencialna tarca so vse organizacije ne glede na strukturo, velikost ali vrsto poslovne dejavnosti. V vecini primerov je glavni cilj storilcev pridobiti zaupne podatke. Z njimi pa upravljajo tako javne kot zasebne institucije. Prakticno se zato vsaka organizacija srecuje s kibernetskimi in informacijskimi grožnjami. Glede na razlicna mednarodna porocila je približno polovica napadov usmerjena v manjša podjetja, ki postajajo vse pogostejša tarca. Razlog je v tem, da je varnost manjših podjetij navadno manj razvita in zato so napadi bolj uspešni. Trend preusmerjanja pozornosti storilcev na manjša podjetja se dogaja tudi zato, ker je preko zlorabe njihovih sistemov nato lažje priti do vecjih par-tnerskih organizacij. V koncni fazi so namrec najbolj privlacna še vedno velika podjetja, ker upravljajo vec podatkov. Iz tega razloga se tudi bolj pogosto soocajo z naprednimi grožnjami. Z vidika poslovnih dejavnosti denimo med najbolj izpostavljene spadajo vladne službe, financne institucije, zdravstvene ustanove, elektroenergetska in tehnološka podjetja, pa tudi vecji proizvo­dni obrati. Kako smo v resnici ogroženi vsi, ki uporabljamo družbena omrežja? Kako nam to lahko na dolgi rok škoduje? Kaj pa spletni nakupi? Poleg digitalizacije med sodobne tehnološke trende sodi tudi datafikacija, ki v središce postavlja zbiranje velike kolicine podat­kov. Ceprav nam to lahko ni všec, je treba razumeti, da podjetja podatke potrebujejo za poslovanje in razvoj. Presoditi pa je treba, kdaj gre za prekomerno zbiranje. Temeljni vir podatkov smo ne nazadnje ljudje, ki smo pogosto nepremišljeni v razkriva­nju. Da bi pridobili neke, velikokrat nepomembne ugodnosti, se (pre)pogosto strinjamo s pogoji uporabe, sodelovanjem v kakšnih nagradnih igrah ali vkljucevanjem v združenja. Veliko je nespametnega deljenja osebnih podatkov, obcutljivih fotografij preko spleta. Ne smemo pozabiti, da veliko kolicino podatkov o nas zbirajo tudi pametne naprave in mobilne aplikacije, ki nas spremljajo, analizirajo naše navade, nas profilirajo. Ker vecinoma podatke delimo prostovoljno, je ogroženost pravzaprav odvisna predvsem od nas samih. Dejstvo je, da vec podatkov kot jih delimo in objavimo, vecja je tudi možnost nji-hove zlorabe. S posredovanjem podatkov ponudnikom storitev, shranjevanjem v oblaku ali objavljanjem na spletnih družbenih omrežjih se ti podatki hranijo na strežnikih, na oddaljenih lokacijah. Ceprav nam podjetja jamcijo varnost, imamo le malo pregleda nad dejanskim dogajanjem. Prav tako je z deljenjem in objavo podatkov vecja tudi možnost za profiliranje in uspešnost kakšnih ciljanih prevar, pa tudi izsiljevanja. Posebna previdnost je pomembna, kadar gre za posredovanje obcutljivih osebnih in financnih podatkov, saj je njihova zloraba za uporabnike najbolj nevarna. Pomembno je, da smo previdni pri spletnih nakupih, saj je prisotnih veliko lažnih ponudb, prevarantskih spletnih stra­ni in nelegitimnih ponudnikov. Predvsem pa je treba razmisliti, katere storitve resnicno potrebujemo in pri tem oceniti upravice­nost zahtev po podatkih. Naj omenim, da smo sicer uporabniki, ki svoje podatke posredujemo organizacijam tudi njihovi lastniki, organizacije, ki jih zbirajo, pa zgolj upravljavci in v skladu z uredbo GDPR (Splošna uredba EU o varstvu podatkov). Pravico imamo do vpogleda, izbrisa in pozabe, je pa v koncni fazi odvisno od tega, v kateri državi so, kakšna je politika podjetja in ne nazadnje, ali je organizacija, ki smo ji posredovali podatke, legitimna. Naceloma so tudi podjetja in organizacije zavezana k dolocenim casovnim rokom hrambe osebnih podatkov, ki jih zbirajo, kar pomeni, da jih je treba po preteku definiranih rokov izbrisati. Kako je z brisanjem teh podatkov oz. kako dolgo lahko racu­nalniški sistemi hrambo vseh podatkov sploh vzdržijo? Pogosto lahko slišimo, da podatki na internetu ostanejo za vedno, vendar je dostopnost podatkov oziroma njihova »življenj-ska doba« zelo odvisna od okolišcin. Ce so na primer podatki hranjeni na eni lokaciji in dobro zašciteni, potem je njihov obstoj odvisen od volje upravljavca, zmogljivosti in delovanja te speci­ficne tehnologije, ce pa so podatki hranjeni na vec mestih, ali pa so na primer ukradeni, pa se s tem podaljša njihova pojavnosti na internetu. Pomembna je tudi vrednost podatkov, ce gre na primer za neke nepomembne podatke, se ti navadno zelo kmalu izbrišejo, ce pa gre za namensko naložene fotografije ali posnetke na javno dostopna omrežja, ki so za javnost zanimiva, pa bodo lahko tam ostala za nedefiniran cas. Problematicno je, da se da­nes vecino podatkov nalaga v oblak in ne shranjuje lokalno, kar pomeni, da je njihova življenjska doba odvisna od politike po­nudnika storitev. Nekateri ponudniki recimo uporabnikom ga­rantirajo dostop do podatkov za celo življenjsko obdobje. Seveda lahko kot uporabniki s prekinitvijo sodelovanja oziroma uporabe storitve (na primer z deaktivacijo uporabniških racunov) onemo-gocimo tudi dostopnost vsebin vezanih na ta racun, vendar ni mogoce zagotoviti popolnega izbrisa, sploh ce so bile vsebine viralne, deljene tudi drugod ali pa so z njimi povezani drugi upo­rabniki. Zato je, ko gre za prostovoljno deljenje podatkov, zelo pomembna previdnost. Vprašati se je treba, kakšna je vrednost teh podatkov, ali bi nam lahko njihova javnost škodovala, ali so osebe in/ali organizacije, s katerimi jih delimo, vredne zaupanja. Letošnja konferenca vrha slovenske industrije IRT3000, ki je potekala junija v Portorožu, je izpostavila pomen cetrte indu­strijske revolucije v luci vse pomembnejše vloge inženirjev, ki bodo zaslužni za blagostanje družbe. Kako vi vidite pohod nove revolucije? Tehnološki napredek, ki se je zgodil v zadnjem desetletju, je res ogromen, glede na vse spremembe in trende bi lahko govorili celo o družbeni revoluciji. Vplivi so vidni na vseh družbenih podrocjih, najbolj pa v upravljanju javnih zadev, zdravstvu, mobilnosti, ener­getiki, varnosti, zadnja leta pa vse bolj tudi v proizvodni dejavnosti. Industrija je trenutno podvržena procesu transformacije, trendi pa kažejo, da bo vpliv na dobrobit družbe izjemen, tako z vidika varstva okolja, porabe energije in povpraševanja po produktih, storitvah. Razvoj gre v smeri pametne proizvodnje, ki bo zagotovo spodbudila gospodarsko rast in vplivala na konkurencnost podjetij. Industrija 4.0 temelji na zelo raznolikih sodobnih tehnologijah, kot so strojno ucenje, umetna inteligenca, napredna analitika, avtoma­tizacija, strojni vid in robotika, simulacijske tehnologije, internet stvari … Gre za kombinacijo in integracijo razlicnih tehnologij, ki spreminjajo in optimizirajo vse dele proizvodnih procesov ter omogocajo vecjo fleksibilnost, inovativnost, kakovost izdelkov, ucinkovitejšo porabo virov in na splošno boljšo koordinacijo med ljudmi in stroji. In ravno ta vidik bo v prihodnje predstavljal izziv v tovrstni transformaciji. Tehnološke spremembe namrec zahtevajo tudi organizacijske, procesne in kadrovske prilagoditve. Dejstvo je, da digitalizacija spreminja potrebe po kompetencah kadrov. Da bo implementacija inovacij ucinkovita in da bomo dejansko lahko izkoristili zmogljivosti vseh teh naprednih tehnologij, bomo potrebovali usposobljene ljudi. Tega nam pa že sedaj primanjkuje. Probleme lahko vidimo predvsem na dveh nivojih – kadri, ki bodo upravljali tovrstne tehnologije, bodo potrebovali ustrezna znanja in vešcine, kar pomeni, da se bodo morali spremeniti tudi poklicni kvalifikacijski pogoji in sistem usposabljanja. Še vecji problem pa predstavlja pomanjkanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bi v podjetjih podpirali in spodbujali razvoj. Gospodarstvo se pravza­prav spopada z globalnim pomanjkanjem kadrov usposobljenih s podrocij elektrotehnike, racunalništva in informatike ter drugih tehnicnih podrocij. Enako je tudi v Sloveniji, kjer lahko vidimo, da je pri visoko usposobljenih in izobraženih kadrih pogost »beg mo-žganov«, saj so priložnosti v tujini zanje veliko vecje. To pomeni, da se bo skupaj s tehnološkim razvojem moral razviti in prilagoditi tudi sistem izobraževanja in zaposlovanja, ki bo sposoben zapolniti potrebe po kadrih. Ce tega ne bomo sposobni zagotoviti, bo napredek veliko pocasnejši, zaostanek za razvitejšimi gospodarstvi pa vse vecji. Prejeli ste nagrado za najboljšo mlado znanstvenico v Podo­navski regiji iz Slovenije za leto 2018 Danubius Young Scientist Award 2018. Kdo pravzaprav podeljuje to nagrado in kakšen odmev ima oziroma »posledice« za vas? Nagrado vsako leto podeljujeta The Institute of the Danube Re­gion and Central Europe (IDM) in avstrijsko zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in raziskovalno dejavnost (BMBFW), kandidatom iz dvanajstih razlicnih držav za njihov znanstveni prispevek k uresnicevanju strategije Podonavske regije. Prejem te nagrade zame v prvi vrsti pomeni neko oseb-no priznanje, da so bili vsi pretekli napori in odrekanja tudi upraviceni. Zagotovo pa gre tudi za potrditev mojega preteklega INTErVjU znanstvenoraziskovalnega dela na mednarodnem nivoju, torej, da delam prave stvari, ki so družbeno pomembne in vplivne. Zame to pomeni, da so dosežki opazni in prepoznani širše zunaj meja Slovenije. Glede na to, da je bilo iz Slovenije vec kandidatov za nagrado z razlicnih podrocij in ozadij, je to pravzaprav tudi potrditev, da se varnost obravnava kot temeljno vrednoto Podo­navske regije in da je razvoj na tem podrocju nujen za ohranjanje varne in trajnostne regije. Seveda je ta nagrada priznanje tudi celotnemu sistemu, s katerim sem sodelovala v raziskovalnih aktivnostih, vsi dosežki so namrec rezultat dobrega sodelovanja s partnerji. Prav tako pa vsaka tovrstna nagrada pomeni tudi ve­liko odgovornost, saj se pricakovanja glede uspehov in odlicnosti še povecajo. Z nadaljnjim delom je to treba upraviciti. Eden od pogojev za pridobitev laskavega naziva je tudi po­membnost znanstvenega dela zunaj nacionalnih meja. Kako se to kaže v vašem primeru? Mednarodni vpliv znanstvenega dela se navadno izkazuje z aktivnostmi in rezultati, ki so prepoznani in odmevni tudi v tujini. V mojem primeru so se upoštevala razlicna clanstva v mednarodnih odborih, organiziranje mednarodnih konferenc, uredništva, recenzije mednarodno vplivnih publikacij, sodelo­vanja v mednarodnih in drugih projektih ter objave znanstvenih publikacij v vplivnih revijah. Trenutno sodelujete v vec raziskovalnih projektih, ki se izva­jajo na mednarodnem in nacionalnem nivoju (Horizon 2020, CRP, TRP). Za kakšne projekte gre in kako se implementacija vašega dela že kaže v praksi? Trenutno sem aktivno vpeta v razlicne mednarodne in na­cionalne projekte, ki so vsebinsko kar raznoliki, vendar se vsi pravzaprav nanašajo na zagotavljanje varnosti in proucevanje kriminalitete visokega vpliva. V projektih na primer proucuje-mo mednarodne prakse in izkušnje na podrocja obvladovanja hujših oblik nasilja (kot so na primer nasilje v družini, nasilje v zdravstvu, kibernetsko nasilje, radikalizacija in nasilen ekstremi­zem). Cilj projektov je prouciti možnosti za izboljšanje odzivov, medinstitucionalnega sodelovanja in razviti predloge za razvoj tehnik ter pristopov, ki bodo omogocili ucinkovitejšo preventivo. Dr. Kaja Prislan Dr. Kaja Prislan INTErVjU S prakticnega vidika se rezultati kažejo na primer v evalvaciji obstojecih pristopov, definiranju najbolj ucinkovitih preventiv­nih ukrepov, razvoju metodologij in orodij za presojanje tveganj, nadgradnji programov usposabljanj in izobraževanj, razvoju okvirov za medinstitucionalno sodelovanje, predlogih za spre­membe regulative, nacrtih za ozavešcanje javnosti ipd. Gre torej za temeljne raziskovalne projekte, s katerimi ustvarjamo nova znanja o naravi kriminalitete, pa tudi povsem aplikativno usmer­jene projekte, s katerimi razvijamo za prakso uporabne rešitve. Kot raziskovalka ste tudi clanica Programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih. Kje deluje ta skupina, kdo jo sestavlja in kakšne projekte razvijate? Programska skupina Varnost v lokalnih skupnostih, ki deluje na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede, vodi pa jo prof. dr. Gorazd Meško, je nastala kot odziv na spoznanje, da v Sloveniji pravzaprav nismo imeli celostnih raziskav o zagota­vljanju varnosti na lokalni ravni, kjer so varnostni problemi tudi najbolj vidni in prisotni. Cilj je predlagati uporabne rešitve in ukrepe za bolj ucinkovito zagotavljanje varnosti v lokalnih sku­pnostih v Sloveniji. Pri tem zelo dobro sodelujemo z razlicnimi subjekti na lokalni ravni (obcine, policija, redarstva). V prvi fazi smo raziskovalne aktivnosti usmerjali v urbana in mestna okolja v Sloveniji, v drugi fazi pa bomo proucevali varnostno proble­matiko ruralnih okolij, v katerih obstajajo drugacne znacilnosti okolja in kriminalitete v primerjavi z urbaniziranimi skupnost-mi. Raziskovalne aktivnosti poleg primerjalno teoreticnih analiz vkljucujejo tudi razlicne kvalitativne in kvantitativne raziskave. V okviru tega smo na primer izvedli tudi nacionalno raziskavo med prebivalci slovenskih obcin in institucijami družbenega nadzorstva, v kateri smo analizirali obseg in naravo krimina­litete, kršitve javnega reda in miru, strah pred kriminaliteto, kompetence nadzorstvenih subjektov, institucionalne zmogljivo­sti, sodelovanje razlicnih subjektov pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Ugotovitve naših raziskav denimo kažejo, da na obcutek var-nosti prebivalcev mocno vplivajo socialna kohezija v skupnostih, stopnja socialne problematike, zaznave kršitev javnega reda in miru, predvsem pa zaznava nereda, zlorabe alkohola, drog ipd. Ugotavljamo, da je zaznava uspešnosti policijskega dela v sku­pnostih odvisna od splošnega zadovoljstva prebivalcev s policijo, so se pa skozi leta stališca prebivalcev o uspešnosti policije sicer izboljšala. Prebivalci so na primer najbolj zadovoljni z delom policije na podrocju urejanja prometa, varovanja državne meje, s sodelovanjem v zašciti in reševanju, vzdrževanjem javnega reda, manj zadovoljni pa so z uspešnostjo pri preiskovanju gospo­darske kriminalitete, preprecevanju povratništva, s kakovostjo medosebnih stikov in odzivnostjo. Podrobnejši izsledki raziskovalnih aktivnosti so sicer pred­stavljeni v številnih javno dostopnih publikacijah. V okviru programske skupine vsako leto organiziramo tudi konferenco Varnost v lokalnih skupnostih, pri tem pa raziskovalne ugotovi­tve objavimo v zborniku. Zadnji je za primer na voljo na spletni povezavi: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/374 Kako ste sploh zajadrali na podrocje varnostnih ved, kdo vas je k temu spodbudil? Pravzaprav je bila to zelo racionalna in logicna odlocitev. Var-stvoslovje se kot znanstvena disciplina ukvarja s proucevanjem tako zame kot tudi za družbo pomembnih tem. Te teme obkroža­jo številne polemike, odprta vprašanja in izzivi, zaradi cesar je to podrocje še toliko bolj zanimivo. Sprva me je k temu spodbudilo zanimanje za kibernetsko kriminaliteto, ki je po naravi specific­na in nekonvencionalna oblika kriminalitete. V casu študija je interes v znanosti in stroki postajal bolj intenziven, prav tako se Dr. Kaja Prislan je v svoji kratki akademski karieri je prejela vec štipendij in nagrad za študij in znanstveno delo: štipendijo, ki jo sofinancira Evropska unija »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija« (2012–2015), rektorjevo nagrado Univerze v Mariboru za najboljšega študenta v generaciji (2011), nagrado Fakultete za varnostne vede za raziskovalne dosežke (2013). Njeni raziskovalni interesi se osredotocajo predvsem na dve podrocji: I. krepitev informacijske varnosti in preprecevanje kibernetske kriminalitete ter II. policijsko delo v skupnostih in pri obravnavi specificnih oblik kriminalitete. je avtorica vec clankov objavljenih v SSCI indeksiranih revijah in poglavij knjig, znanstvene monografije, vec kot 20 drugih znanstvenih clankov in deluje kot recenzentka za številne mednarodne revije. Bila je generalna sekretarka bienalne mednarodne konference »Criminal justice and Security in Central and Eastern Europe« (2018) in clanica programskih odborov drugih nacionalnih in mednarodnih varnostnih konferenc (npr. »Dnevi nacionalne varnosti« (2017), »Dnevi varstvoslovja« (2018), »Central European Cybersecurity Conference« (2018). je sourednica vec konferencnih zbornikov. je v tem casu dogajal eksponenten razvoj na podrocju IKT, ki je prispeval k pojavu novih kibernetskih groženj, ki jih še nismo dobro razumeli. Ravno to me je najbolj motiviralo, saj sem v tem prepoznala priložnost oziroma podrocje, ki ga želim raziskovati. To je seveda zahtevalo intenzivnejše spoznavanje in raziskovanje informacijske varnosti, spremljanje razvoja na podrocju IKT in vpliv teh razvojnih trendov na razvoj varnostne dejavnosti. Skozi delo na projektih in z vpetostjo v druge raziskovalne ekipe pa sem kasneje svoje interese razširila še na nekatera druga vsebin-ska podrocja. Ce povzamem, raziskovati podrocje, ki te zanima in navdihuje, je seveda izjemna priložnost. Za znanstvenike velja, da so zaprti v svojih laboratorijih, te­sno vpeti v akademsko okolje. Kako je pri tem z vami, kako po­teka vaš dan, koliko (in kje) ste v pisarni in koliko »na terenu«? Pravzaprav ni nekega tipicnega delovnega dne. Delo raziskoval-ca in visokošolskega ucitelja je vse prej kot standardizirano. Ve­liko svojega casa namenim proucevanju vsebin, literature, ki me zanima in empiricnemu raziskovanju, kar vkljucuje tudi pripravo znanstvenih prispevkov. Ker sodelujem pri razlicnih projektih, je veliko terenskega dela, organizacij dogodkov in sestankov s projektnimi partnerji. Seveda v okviru študijskega procesa veliko casa namenim tudi predavanjem, mentoriranju študentov, konzultacijam. Pogosto sodelujem na razlicnih konferencah, iz­obraževanjih in usposabljanjih, zaradi cesar sem pogosto zdoma in v tujini. Delo je razgibano in dinamicno, dan pa ima pogosto premalo ur. Delo poteka skozi cel dan, prostega casa imam zelo malo. Lahko bi celo rekla, da je to življenjski slog. UTrIP DOMA Poklici prihodnosti nimajo »spola« Ni dvoma, da tehnologije veliko omogocajo. Dostop do sodobnih tehno­logij je ženskam odprl številna vrata in število žensk v digitalni ekonomiji narašca iz dneva v dan. Digitalni razkorak med moškimi in ženskami pa še vedno obstaja zaradi nezavedne pristranskosti. Zavod Ypsilon v so-delovanju s podjetjem SAP Slovenija zato pripravlja projekt »I'mpowered for the future«, s katerim želijo predvsem dekletom omogociti dostop do brezplacnih delavnic programiranja. Vse vec sodobnih poklicev in poklicev prihodnosti namrec zahteva vsaj osnovno obvladovanje te vešcine. Digitalizacija, globalizacija, spremembe institucij in spreminja­joce se demografske razmere vplivajo na delo Evropejk. Med seboj povezanih trendov ni mogoce spregledati in se slepiti, da ne bodo vplivali na naša in življenja prihodnjih rodov, temvec se jim mora-mo zaceti prilagajati. Eden od predlaganih vseevropskih ukrepov je tudi usposobljena delovna sila oziroma poklici prihodnosti z izraženimi digitalnimi spretnostmi, kjer tudi ni locevanja med moškimi in ženskimi poklici. V zadnjih nekaj desetletjih se je delež žensk v informacijski in-dustriji mocno povecal, vendar moramo še veliko storiti, da bomo sprejeli, predvsem pa znali spodbujati dekleta za kariero v tehno­loški industriji. Ta pot se namrec zacne že v zgodnjem otroštvu, potreben pa je primeren izobraževalen sistem z zrušenimi ovirami, kaj je primerno za fante in kaj za dekleta. Stereotipov, da na primer dekleta niso dobra v matematiki in naravoslovju, se bomo morali cim prej znebiti. Znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika oziroma »STEM« je namrec izraz za nov pristop k poucevanju, ki preko mešanice naravoslovnih in matematicni ved spodbuja ucenje z raziskovanjem, kriticno mišljenje in delov v skupini ob uporabi sodobnih, predvsem digitalnih, tehnologij. Delež deklet, ki diplo­mirajo na takšnih izobraževalnih smereh, se sicer povecuje, vendar smo še dalec od tega, da bi bili lahko zadovoljni. Nekatera podjetja dajejo velik poudarek na spodbujanje deklet k napredku, vendar so te soocene z nezavedno pristranskostjo, hkrati pa imajo obcutek, da se morajo veliko bolj izkazati v tehnološkem podjetju kot njihovi moški kolegi, da napredujejo. Pogosto tudi nimajo enakih priložnosti za rast in vodenje drugih, zato jih veliko kariero zakljuci, ne da bi dosegle položaj, primeren njihovemu znanju in sposobnostim. Dostop do tehnologije pa jim po drugi strani odpira veliko priložnosti in deluje kot izravnalnik siceršnjih težav. Spletni iskalniki delovnih mest jim dajejo vecji vpogled, katera delovna mesta so na voljo, saj algoritmi za prikaz primernih ne dajejo prednosti moškim iskalcem. Na voljo pa je tudi vse vec spletnih izobraževalnih programov, preko katerih lahko vsi, tudi ženske, pridobivajo nova znanja in vešcine, ki jim potem pomagajo na poklicni poti. Katere pa so vešcine, ki jih ženske potrebujejo? Samo digitalne vešcine in znanje, ki jih opredeljuje izraz »STEM«, ne zadošcajo. Od ženske se zato poleg tehnološkega znanja pricakujejo tudi vodstvene in upravljavske vešcine. Te pa vkljucujejo socialne vešcine za vodenje skupine, pa tudi druga znanja, na primer, kako uporabiti »podatke« za razumevanje, kaj deluje, kaj ne in zakaj. A/B testiranje, ocenjevanje s pomocjo strojnega ucenja in veliko podatkov ali kombinacija obeh metod za optimizacijo poslovnih procesov, kot sta trženje ali upravljanje s kadri. Vprašanje torej ni, kateri poklici bodo tudi v prihodnosti zani­mivi, varni in dobro placani, ali kateri so primerni za moške in kateri za ženske. Zato moramo zagotoviti, da postane usposabljanje dostopno vsem ter se postopoma znebiti prav vseh predsodkov. Ucenje programiranja sodi med najpomembnejše digitalne ve-šcine, zato odlocitev zavoda Ypsilon in SAP Slovenije, da vešcino, pomembno za njihovo prihodnost, približata dekletom, sledi evropskim ciljem. INTErVjU Mitja Kolbe Tehnologije, ki omogocajo zbiranje velike kolicine podatkov, na primer internet stvari, razvoj algoritmov umetne inteligence in dostop do procesorske moci v oblaku za ucenje modelov strojne­ga ucenja, so temelji trenutne industrijske revolucije, pravi Mitja Kolbe, svetovalec za digitalno preobrazbo v družbi Microsoft Slovenija. Proizvodna podjetja so na pragu velikih priložnosti za nesluten razvoj svojega podrocja in hkrati pred velikimi izzivi, dodaja. V vse bolj globaliziranem poslovanju postaja prostor za srednje uspešna podjetja vse manjši in vse manj stabilen. Kako dalec so proizvodna podjetja pri uvajanju interneta stvari? Ugotovitve nedavne študije, ki jo je Microsoft opravil z vec kot tri tisoc kljucnimi odlocevalci v vecjih globalnih proizvodnih podjetjih, da bi ugotovil, kako ta vpeljujejo internet stvari (IoT) v svoja okolja, kažejo, da jih 87 odstotkov že izvaja projekte z IoT. Najpogostejši primeri so avtomatizacija (vecja produktivnost, nižji stroški na enoto proizvoda), zagotavljanje kakovosti in skladnosti izdelkov, nacrtovanje proizvodnje, logistika oskrbne verige ter varnost in zdravje pri delu v tovarni. Kaj pa v Sloveniji? Medtem ko je še pred nekaj leti veljalo, da so podjetja v Slove­niji slabo pripravljena na digitalno preobrazbo – tako je pokazala raziskava AT Kearneyja, izvedena v sodelovanju z Združenjem Manager –, je danes obcutek drugacen. V Sloveniji podjetja preizkušajo tehnologije in uvajajo predvsem pilotne projekte IoT. V praksi to pomeni, da želijo preizkusiti tehnologije, doseci hitre ucinke (quick-wins). Ker je pri teh projektih ponavadi težko vnaprej opredeliti natancno povrnitev naložbe, imajo podjetja v Sloveniji precej izzivov s potrjevanjem projektov in namenja­njem financnih sredstev za njihovo izvedbo. Poleg tega pri nas v Digitalna preobrazba je tekma, ki jo je treba dobiti Pot digitalne preobrazbe ni samo tehnolo­ška, temvec predvsem poslovna in kulturna, poudarja Mitja Kolbe, svetovalec za digitalno preobrazbo v družbi Microsoft Slovenija splošnem še ni zelo razširjena kultura agilnega preizkušanja, ki zahteva nekaj sredstev za eksperimentiranje oziroma inoviranje. To namrec pomeni tudi sprejetje kulture, ki sprejema neuspehe kot sestavni del poti do preobrazbe. Se pa to spreminja v pravo smer. Na splošno sicer lahko recemo, da Slovenija pri digitalni preobrazbi nekoliko zaostaja za nekaterimi državami srednje in vzhodne Evrope, kot so Poljska, Estonija in Ceška. Se pa podjetja danes zavedajo, da je digitalna preobrazba tekma, ki jo je treba dobiti. Izziv, s katerim se še vedno spopadajo podjetja v Sloveniji, je osvajanje digitalnih kompetenc. Uspešna podjetja se pri tem ne zanašajo zgolj na usposabljanje lastnih kadrovskih virov, temvec se inovativno povezujejo z ekosistemom tehnoloških partnerjev, z zagonskimi podjetji in ponudniki digitalnih platform. Kaj žene proizvodna podjetja, da se lotevajo projektov IoT? Vstopna tocka, pri kateri se najpogosteje zacne IoT, je avtoma­tizacija. Podjetja za to potrebujejo tako zgodovinske podatke kot podatke v realnem casu ter digitalizirane procese za spremljanje, analiziranje in interpretacijo oziroma razumevanje proizvodnih pogojev. Šele po vzpostavitvi teh temeljnih elementov se podjetja lahko premaknejo naprej, na podrocja, kot so oddaljeno spremljanje, napovedno (predictive) vzdrževanje ali celo predpisno (pre­scriptive) vzdrževanje, ki imajo velikanski potencial zniževanja stroškov prek optimizacije proizvodnje in preprecevanju dragih nenacrtovanih zastojev. Skrb za kakovost in skladnost gresta z roko v roki z varnostjo in zdravjem pri delu. Kakovost in skla­dnost zagotavljata, da so koncni izdelki sprejeti tako od kupcev in kot regulatorjev, da bi preprecili drage zavrnitve ali odpoklice izdelkov. Ucinkoviti proizvodni procesi so praviloma tudi varni in vkljucujejo avtomaticna opozorila, ki delavce samodejno in pravocasno opozorijo o neustreznem delovanju naprav, kar bi lahko vodilo v za delavca nevarne okolišcine. Kako lahko podjetja IoT uporabijo za svojo konkurencno prednost? Ugotovitve Microsoftove raziskave kažejo, da kar 92 odstot­kov podjetij meni, da je IoT glavni dejavnik za njihov prihodnji poslovni uspeh. Prepoznavajo priložnost, da prek IoT nenehno dodajajo vrednost svojemu poslovanju, spreminjajo svojo stro­škovno sestavo na vse bolj konkurencnem trgu in identificirajo vzvode za nove vire diferenciacije od konkurence. IoT je tudi podlaga za boljše in bolj obsežno prilagajanje proizvodov za kupca ter razvoj poslovnih modelov, ki proizvod ponujajo kot storitev (product as a service), pri katerih so koncni proizvodi prepleteni z napredno analitiko, ki uporabnikom zagotavlja dodatno vrednost. V podjetju Schneider Electric, denimo, pravijo, da je IoT velik disruptor v panogi, ki jim omogoca, da so bolj neposredno po­vezani s svojimi koncnimi uporabniki, da sledijo delovanju nji­hovih naprav in na podlagi tega snujejo nove poslovne modele, ki prinašajo nove prihodke in kupcem omogocajo, da s svojimi napravami pocnejo oziroma pridobijo vec. Digitalizacija ni priložnost le za podjetja, temvec tudi za države srednje in vzhodne Evrope. Nedavna raziskava podjetja McKin­sey The rise of Digital Challengers ugotavlja, da je deset držav te regije v odlicnem položaju, da digitalizacijo izkoristijo kot nov vzvod rasti. Za to pa je pomembno sodelovanje med podjetji in državami v regiji. Kaj razlikuje podjetja, ki uspešno vpeljujejo IoT in ga upo­rabljajo kot sredstvo za zmagovanje v konkurencni tekmi, od tistih, ki jim tega ne uspe izkoristiti? Najprej je to zavezanost vodstva, ki razume, da IoT zahteva vidna vnaprejšnja vlaganja in ustrezno predpripravo za uspe­šno dolgorocno izvajanje. Zaveza vodstva se kaže predvsem v opolnomocenju multidisciplinarnih ekip, v katerih sodelujejo poslovne in tehnicne funkcije, v hitrem odlocanju in v podpori ekipam pri ucenju ob neuspelih iniciativah. Uspešna podjetja umešcajo IoT-iniciative v poslovne in tehnološke strateške nacrte, ki ohranjajo fokus ekip na kljucnih iniciativah. Zaradi pomanjkanja ustreznih kompetenc sedanjih kadrov podjetja IoT izkorišcajo tudi za to, da bi z inovativnimi projekti pritegnila najboljše talente. Poleg posameznikov uspešna podjetja zgodaj in pogosto v svoje projekte vkljucujejo ekosis­tem partnerjev, ki obvladujejo tehnologije, platforme, analitiko, integracijo in, zelo pomembno, tudi varnost. Uspešne organizacije se zavedajo, da je nagel razvoj tehnologije priložnost za korenito preobrazbo, zato preobrazbe zastavljajo celostno, programsko in z majhnimi, a odlocnimi koraki. Pri tem v osrcje postavljajo ljudi, spremembo kulture organizacije ter preobrazbo, pri tem pa tudi uspešno interno komunicirajo. Kateri so glavni zadržki in ovire, ki proizvodna podjetja zadr­žujejo pri uvajanju IoT? Da bi lahko dosegli najboljše ucinke, morajo IoT-naprave, procesne kontrolne enote in poslovni procesi delovati na enotni platformi, v katero so povezani prek IP-mreže. S tem postajajo ucinki morebitnih kibernetskih napadov toliko bolj obsežni. Podjetja zato skrbi, kako je v IoT-svetu poskrbljeno za varnost, kot temu pravimo v IT-žargonu: od roba do roba (end 2 end). In sicer tako na ravni stroje opreme, programske opreme, naprav, povezav kot tudi oblacnih storitev. Podjetja želijo zlasti prepreciti napade, biti opozorjena za primer nenavadnega dogajanja, ki bi lahko vodilo v varnostni incident, avtomatizirati odzive, ce do njega pride, in imeti polno podporo pri odpravi morebitnih incidentov. Poleg tega podjetja dajejo veliko težo varnosti samih podatkov v smislu lastništva nad podatki ter obvladovanja dostopa do INTErVjU podatkov. Podobno kot ljudje postajamo vse bolj zavestni glede zasebnosti osebnih podatkov v digitalni dobi, tako tudi podjetja gledajo na ustrezno zašcito svojih poslovnih in proizvodnih po­datkov. Uvajanje IoT v podjetjih poleg skrbi za varnost zadržuje­jo tudi negotova povrnitev financnega vložka in negotovi ucinki, ki naj jih bi ti projekti prinesli. Kar je v razmerah ohlajajocega gospodarstva, ko se podjetja vecinoma osredotocajo na razdolže­vanje in optimizacijo stroškov, še zlasti izziv. Kako pri Microsoftu podjetjem pomagate na poti digitalne preobrazbe? Microsoft je v zadnjih petih letih šel skozi korenito preobrazbo in ta pot se uspešno nadaljuje. Pot digitalne preobrazbe namrec ni samo tehnološka, temvec predvsem poslovna in kulturna. Preobrazba ni enkratni dogodek, ampak nov nacin delovanja in merjenja uspeha, nov nacin razvoja, uporabe in ponujanja stori­tev, ki temeljijo na združevanju podatkov, procesov in ljudi. Glavni sestavni del digitalne preobrazbe v proizvodnih pod-jetjih sta tudi racunalništvo v oblaku in umetna inteligenca. Microsoft gradi in ponuja platformo, ki organizacijam zagotavlja vse potrebne elemente digitalne preobrazbe. Še vec, podjetjem Microsoft in partnerska podjetja pomagamo na celotni poti: od opredelitve ciljev in nacrta digitalne preobrazbe, izvedbe pilotnih projektov, uvajanja inovacijske kulture, sprejetja novih metod dela do upravljanja sprememb. »Podjetjem v Microsoftu pomagamo na celotni poti preobrazbe: od opredelitve ciljev in nacrta digitalne preobrazbe, izvedbe pilotnih projektov, uvajanja inovacijske kulture, sprejetja novih metod dela do upravljanja sprememb, pravi Mitja Kolbe, Microsoft Slovenija. Foto: Aleš Beno/Finance Kaj je cilj dogodka Tovarna prihodnosti? Cilj dogodka je vzpostaviti forum za izmenjavo dobrih praks, kjer bodo podjetja predstavila prakticne primere, udeleženci pridobili nove ideje ter medsebojno izmenjali svoje izkušnje. Na dogodku je bil na voljo tudi demo koticek, na katerem je bilo možno preizkusiti nove tehnologije. Pred nedavnim sem prebral izjavo arhitekta in oblikoval-ca Primoža Jeze, ki pravi, da »slovenska industrija temelji na polizdelkih, ki ne prinašajo kakovostnega dobicka, zaradi cesar se utapljajo v cezmerno slabo placanem delu«. Menim, da so slo­venska proizvodna podjetja v odlicnem izhodišcu, da izkoristijo priložnosti industrijske revolucije in se spretno zavihtijo v višjo orbito poslovanja. Mitja Kolbe NAPrEDNE TEHNOLOgIjE November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Nov mejnik v 3D-tiskanju Denis Šenkinc V podjetju CGS plus, ki je edini slovenski zastopnik za HP industrijske 3D­ -tiskalnike, so predstavili barvni 3D-tiskalnik HP Jet Fusion 580 Color. David Fister, prodajno tehnicni svetovalec za 3D-tisk v podjetju CGS plus, je predstavil princip delovanja 3D-tiskalnika HP Jet Fusion 580 Color, ki je v osnovi enak kot pri 'vecjih bratih', 3D-tiskalnikih HP Jet Fusion 4200 in 5200. Med njimi pa obstaja tudi nekaj bistvenih razlik. Tako kot pri vecjih dveh je tudi pri HP Jet Fusion 580 Color kakovost tiskanja primerljiva s kakovostjo brizganih kosov. Enaki sta tehnologija (osnova za tiskanje je poliamidni prah) in resolucija tiskanja (debelina sloja je 80 mikronov), enak je tudi material – PA12. Prva razlika je v namenu uporabe. HP Jet Fusion 580 Color se uvršca v prototipni segment, medtem ko sta HP Jet Fusion 4200 in 5200 produkcijska tiskalnika. Poleg tega HP Jet Fusion 580 Color vse operacije združuje v eni sami enoti. Pomembna razlika je tudi barvni tisk. S 3D-tiskalnikom HP Jet Fusion 580 Color je možno tiskanje barvnih kosov, medtem ko sta 4200 in 5200 mono-kromatska. Razlika med tiskalniki je tudi v ceni. Tehnicno plat tiskalnika HP Jet Fusion 580 Color je predstavil vodja oddelka strojne in sistemske opreme Andrej Suhadolc. Poudaril je, da gre, ceprav morda malce neopazno, pri HP-jevem barvnem 3D-tiskalniku za nov mejnik v 3D-tiskanju. V najbrž ne tako oddaljeni prihodnosti naj bi namrec tiskali tudi izdelke iz materialov z razlicnimi lastnostmi. Tiskalnik je zasnovan tako, da bodo lahko poleg barve uporabili tudi agente, ki bodo vplivali tudi na druge lastnosti materiala. In prav na tem podrocju 3D-tiska pricakujejo veliko novosti in prebojnih inovacij. 3D-tiskalnik HP Jet Fusion 580 Color zagotavlja veliko hi-trost tiskanja kakovostnih barvnih izdelkov gladke površine ter natancnost in fleksibilnost oblikovanja. Za uporabo je precej bolj Foto: CGS plus d.o.o. enostaven od vecjih dveh, saj vsi procesi potekajo v isti napravi. HP Jet Fusion 580 Color je namenjen predvsem razvojnim oddelkom v industriji za izdelavo funkcionalnih prototipov, ponudnikom storitev 3D-tiskanja, izobraževalnim ustanovam, arhitektom in oblikovalcem. Primeren pa je tudi za izdelavo koncnih izdelkov v maloserijski proizvodnji, kjer nakup vecjega, produkcijskega tiskalnika ekonomsko ni upravicen. Kot je povedal vodja prodaje in prokurist podjetja CGS plus Sašo Greblo, je HP relativno pozno vstopil na trg 3D-tiskalnikov, a je po prodaji že prehitel konkurenco. HP Jet Fusion 580 Color lahko komercialno tiska barvne izdelke šele dva, tri mesece, a je samo v Evropi prodanih že vec kot sto tovrstnih tiskalnikov. Cena zanj se giblje okrog 100.000 evrov. »Ker bo podjetje CGS plus v kratkem postalo tudi pooblašceni HP servisni center za 3D-tiskalnike za Slovenijo, pricakujemo, da se bo povpraševanje po tovrstnih tiskal­nikih pri nas povecalo,« je še dodal Greblo. www.cgsplus.si NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Umetna inteligenca s custvi Jernej Kovac Dragi Glenn je raziskovalno-razvojni projekt Yamahe, ki je s pomocjo ume­tne inteligence poustvaril edinstveni umetniški slog legendarnega, leta 1982 preminulega kanadskega pianista Glenna Goulda. Japonskim razisko­valcem in inženirjem pod vodstvom Akire Maezawe je to uspelo z leto in pol trajajocim proucevanjem Gouldovih masovnih podatkov ob mentorstvu slovitega pianista Francesca Tristana. Robotski pianist je s pomocjo umetne inteligence v realnem casu samostojno in skupaj s Tristanom muziciral v Gouldovem slogu in obiskovalcem koncerta zagotovil pionirsko izkušnjo soustvarjanja med tehnologijo in cloveškim ansamblom. Gre za edinstveni ino­vativni pristop prihodnosti glasbe z uporabo umetne inteligence v izvajanju glasbe, kjer je skupina raziskovalcev s svojimi dognanji omogocila izvajanje skladb v Gouldovem slogu, ceprav jih pianist nikoli ni izvajal. Poslanstvo projekta je v raziskovanju prihodnosti glasbe z uporabo sodobnih tehnologij. Japonska korporacija je pionirski klavirski sistem umetne inte­ligence (UI), ki lahko predvaja katerokoli glasbo izvedeno v slogu legendarnega pianista Glenna Goulda, z interaktivno izkušnjo med UI pianistom in cloveškimi glasbeniki predstavila na prvem festivalu UI in glasbe AIxMusic, ki ga je organizirala Ars Electroni-ca v okviru pobude STARTS Evropske komisije (DG-CONNECT) skupaj z industrijskimi partnerji, akademijo ter z raziskovalnimi, izobraževalnimi in umetniškimi organizacijami. Ob tem je Koichi Morita, višji generalni direktor oddelka za raziskave in razvoj, v korporaciji Yamaha izjavil: »V svetu glasbil in glasbe, ki jih neguje zgodovina in tradicija, je tehnicni napredek vedno posodabljal in širil možnosti glasbenega izražanja.« Po njegovem mnenju je ravno klavir eden izmed pomembnejših primerov, ki se še naprej razvija, tudi potem, ko je po zaslugi industrijske revolucije postal razširjeno glasbilo v svoji sedanji obliki. »Evolucija informacijske tehnologije v 20. stoletju nam ni omogocila samo strojne revolucije klavirja, temvec tudi programsko revolucijo, vkljucno s tehnologijo UI. Yamaha verjame, da ima UI potencial za širjenje meja glasbene ustvarjalnosti z vidika cloveških custev in obcutljivosti.« Tehnološki vidik Yamaha je ob polni podpori fundacije Glenn Gould analizirala vec kot 100 ur pianistovih posnetkov, da bi razvila razumevanje njegovega nacina igranja in z uporabo algoritmov globokega uce­nja na podlagi zbranih podatkov ustvarila svojski sistem UI. »Go­uldove zvocne posnetke smo analizirali, da bi ujeli njegovo inter-pretacijo in dojemanje glasbe,« je pojasnil Maezawa in nadaljeval, da so z rezultati poskusili nauciti sistem UI, da tehnologija ujame »Utrinek s prvega javnega koncertnega nastopa robotskega pianista s stilom preminulega glasbenika skupaj s priznanimi sodobnimi izvajalci v samostanu sv. Florijana. Nastopi so vkljucevali klavirski duet s Francescom Tristanom in pihalnim triom s clani Brucknerjevega orkestra iz Linza. Program je vkljuceval predstavniško mojstrovino Glenn Goulda Goldberg Variations (BWV 988) J. S. Bach, kot tudi Bachovo Fugo inverso a 2 Clavicembali iz The Art of the Fugue (BWV 1080/18) in Trio Sonato G Major (BWV 1038), ki ju Gould ni nikoli izvedel. Ker nobena skladba ni bila vkljucena v sistem podatkov o ucenju UI, se je sistem bravurozno spopadel z izzivom posnemanja izvornih zvocnih podatkov. Koncertni posnetek z naslovom Dear Glenn – Concert Film je na voljo na YouTube kanalu Yamaha_Global. Foto: vog.photo pianistovo izraznost. »Oživili smo Glenna,« je zakljucil. Podatki o ucenju UI so poleg Gouldovih zvocnih posnetkov vkljucevali cloveški vložek v obliki nastopov vec pianistov, ki so bili Gouldovi obcudovalci in intimno seznanjeni z njegovim slogom izvajanja, da bi dvignili kakovost reprodukcije na nove ravni. Sistem vkljucuje tudi prvotno tehnologijo AI Music Ensemble Yamaha, ki omogoca skorajda takojšnjo analizo zmogljivosti drugih igralcev ljudi in prediktivno igranje med interakcijo s cloveškimi glasbeniki. Sistem je vec kot zgolj avtomatizirana predstava, ki reproducira mojstr-ski dotik in tako navdihuje z interaktivno izkušnjo soustvarjanja »Soustanovitelj in izvršni direktor tehnološke konference Web Summit Paddy Cosgrave je na odprtju nagovoril navdušeno obcinstvo v premajhni Altice Areni v Lizboni in številnimi udeleženci, ki so dogodek spremljali prek velikega zaslona na plošcadi ob dvorani. Foto: Sam Barnes/Web Summit via Sportsfile NAPrEDNE TEHNOLOgIjE »Microsoft je na konferenci usposabljal ljudi in organizacije za preoblikovanje poslovanj, ustvarjanje inteligentnih izkušenj in reševanje najvecjih izzivov družbe z inovacijami umetne inteligence. Na dobro obiskanemu sejemskemu prostoru so predstavili kako z Microsoft AI, Microsoft Advertising in Microsoft Edge krepijo kompetence zagonskih podjetij, razvijalcev, družbe. Predsednik korporacije Brad Smith je poleg predavanj in razprav o obljubah ter izzivih umetne inteligence in ponovni vzpostavitvi zaupanja v tehnologijo predstavil tudi knjigo z naslovom Tools and Weapons: The Promise and the Peril of the Digital Age, kjer odkrito in premišljeno razpravlja o uravnoteženju ogromnih tehnoloških obljub ter obstojecih tveganjih vseobsežne in neobhodne digitalizacije družbe. Microsoftov predsednik vodi skupino vec kot 1.400 strokovnjakov za poslovne, pravne in korporativne zadeve, ki delujejo v 56-ih državah. Ima kljucno vlogo pri vodenju dela podjetja pri kriticnih vprašanjih, ki vkljucujejo sticišce tehnologije in družbe, vkljucno s kibernetsko varnostjo, zasebnostjo, umetno inteligenco, clovekovimi pravicami, priseljevanjem, filantropijo in okoljsko trajnostjo. Foto: Stephen McCarthy/Web Summit via Sportsfile sklenil predsednik kitajske korporacije. Doslej so pametni telefoni najbolj vplivali na naše vsakdanje življenje. Vendar bomo kmalu vstopili v popolnoma povezan svet. Huawei je odlocen, da bo razvil ekosistem naprave nove generacije. V ta namen so predstavili še strategijo za vse scenarije »1 + 8 + N«, v katerih pametni telefoni povezujejo vse vrste naprav in ponujajo storitve vseh scenarijev. Zagonska podjetja Zagonska podjetja so znanilci prihodnosti. Pogosto so tehno­loško podprta, združujejo hitro rast, odvisnost od inovativnosti izdelkov, storitev, procesov, postopkov in financiranja. Njihove prednosti so nov tehnološki razvoj, uporaba inovativnih poslovnih modelov in odprtost k sodelovanju in povezovanju. Web Summit jim namenja veliko pozornost. Tudi zato so, poleg predstavitev vec kot 2.000 svetovnih zagonskih podjetij, ki si jih je ogledovalo 1.221 investitorjev, tudi letos izpeljali tekmovanje izbranih 150 najbolj perspektivnih zagonskih podjetij, ki so v živo, pred vec deset tisoc glavo množico vrhunskih vlagateljev, tehnoloških medijev, ustanoviteljev, odlocevalcev in strokovno žirijo, predstavljali svoje ideje. Letos se je najbolj izkazalo švicarsko tehnološko podjetje s podrocja medicine Nutrix. Baselsko podjetje razvija napravo za diabetike, ki zagotavlja stalno spremljanje glukoze v krvi v realnem casu brez uporabe igel. Ustanovitelji so se marca letos srecali v laboratorijih bostonskega MIT in ustanovili zagonsko podjetje medtech. Z visokotehnološkimi laboratoriji so se povezali zaradi pomoci pri razvoju biosenzoricnih naprav. »Naložba za razvoj pro-totipa je zelo pomembna. Tu ne gre le za razvoj aplikacije z nekaj razvijalci. Potrebujemo visokotehnološke laboratorije,« pravi Maria Hanh, izvršna direktorica in ustanoviteljica podjetja Nutrix. Konferenca Web Summit je poleg vsesplošnega navdušenja nad tehnološko prihodnostjo izpostavila tudi številne slabosti in nevarnosti. Clovek zdaj, bolj kot kadarkoli prej pušca svoje sledi. »Maria Hahn, ustanoviteljica in izvršna direktorica zagonskega podjetja Nu-trix je zmagovalka tekmovanja PITCH. Na osrednjem prizorišcu Altice Arena je ob podelitvi izjavila: »PITCH nas je postavil pred prave ljudi. Naša stojnica na konferenci nam je dala priložnost, da se povežemo z novimi vlagatelji in že ob uvrstitvi v polfinale tekmovanja, je bil naš klepet v mobilni aplikaciji Web Summita poln sporocil. Res je super dobiti takšno izpostavljenost. Javne predstavitve ni sicer niso tuje, vendar tu je razsežnost in številcnost PITCH obiskovalcev zelo impresivno.« Foto: Sam Barnes/Web Summit via Sportsfile Digitalne sledi so podatki, ki poslovnim sistemom služijo za obli­kovanje prihodnosti. Clovek pri tem pa ni uporabnik tehnologije, temvec orodje dejanskim koncnim uporabnikom, sistemom, ki podatke obdelujejo, tržijo in prenašajo nazaj v družbeno okolje. Iz programiranja racunalnikov se lahko brez ustreznih ukrepov zgodi programiranje cloveštva. A cloveštvo se je v zgodovini vselej izkazalo za prilagodljivo in iznajdljivo. Najpomembnejše konferencne vsebine bodo predstavljene v priho­dnjih številkah revije IRT 3000. NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Productronica 2019 v Münchnu Na sticišcu proizvodnje elektronike Esad Jakupovic Na bienalnem mednarodnem sejmu v Münchnu, med 12. in 15. novem­ brom, je 1560 razstavljavcev iz 43 držav, od tega 46 odstotkov iz tujine, prikazalo inovacije na podrocju razvoja in proizvodnje elektronike Letošnja Productronica je zabeležila za tretjino vec razstavljavcev kot v letu 2017 in se je za približno toliko povecal tudi razstavni prostor, na vec kot 88 tisoc kvadratnih metrov. Kot je na zakljucni konferenci za medije povedal Falk Senger, generalni direktor sej-ma, se je število razstavljavcev iz tujine povecalo skoraj na polovico (46 odstotkov). Prav tako se je za petino povecalo število obisko­valcev, na okrog 45.000, in tudi število držav, iz katerih prihajajo, na 96, udeležba iz tujine pa je porasla na 58 odstotkov. Razen seveda iz Nemcije, je bilo najvec obiskovalcev iz Avstrije, Švice, Francije, Rusije, Velike Britanije in Ceške. Elektronika v šestih grozdih Productronica, sejem razvoja in proizvodnje v elektroniki poteka vsako drugo leto, izmenicno s sejmom elektronskih komponent, sistemov, aplikacij in rešitev v elektroniki electronica (oba sejma se izvirno pišeta z malo zacetnico). Letošnja Productronica je bila kljub slabim gospodarskim razmeram v svetu izjemno uspešna in se je, po besedah Falka Sengerja, »znova potrdila kot najpo­membnejši sejem proizvodnje elektronike v svetu«. V ospredju pozornosti domacih in tujih razstavljavcev ter obiskovalcev so bili predvsem novi produkti, sejem pa je zaznamovalo tudi nekaj kljuc­nih trendov ter nekaj posebnih razstav in aktivnosti, posebej tistih namenjenih mladim profesionalcem in strokovnjakom. Productronica je bila razdeljena v šest sektorjev (grozdov): Plošce tiskanega vezja in storitve proizvodnje elektronike (PCB & EMS), Tehnologije za površinsko montiranje (SMT), Kabli, tuljave in hibridi (Cables, Coils & Hybrids), Bodoci trgi (Future Markets), Razstavljavci iz Slovenije Sejma se je udeležilo pet slovenskih podjetij. AMTEC.PRO iz Trbovelj je predstavil izdelke iz plasticnih mas in proizvodnjo plasticne embalaže. Keko Equipment iz Žužemberka je prikazal proizvodnjo in razvoj sklopov in opreme za standardno in namensko uporabo. Podjetje K. L. Laminates, d. o. o., iz Cerknice je nastopilo kot ekskluzivni evropski distributer pod-jetja Kingboard, ki proizvaja bakrene laminate za proizvajalce tiskanega vezja. Podjetje Lingva, d. o. o., iz Cerknice je predstavilo inovacije in proi­zvodnjo tiskanega vezja. Podjetje Meta Smart Factory, d. o. o., iz Ljubljane pa je prikazalo rešitve avtomatiziranega povezovanja med proizvodnimi obrati in upravljanjem. Polprevodniki (Semiconductors) in Celovita podpora proizvodnje (Overall production support), ki sodeluje z vsemi drugimi sektorji. Grozd PCB & EMS je zajemal proizvodnjo plošc tiskanega vezja (PCB) in njihovih nosilcev ter storitve proizvodnje elektronike (EMS), ki vkljucujejo nacrtovanje, proizvodnjo in popravljanje elektronskih komponent in sklopov. Grozd SMT pa je bil name-njen tehnologijam spajkanja in združevanja za PCB, testiranja in merjenja, dodelave produktov, zagotavljanja kakovosti, logistike in tehnologij za tok materiala. Grozd Cables, Coils & Hybrids pa se je ukvarjal s tehnologijami proizvodnje žic in kablov, prikljuckov, tuljav in hibridnih komponent. Predstavitve za mlade V grozdu Future Markets so predstavljali tehnologije Industri­je 4.0, pametne tovarne, 3D-tiskanje v proizvodnji elektronike, nove tehnologije napajanja, skladišcenje elektricne energije ter organsko in tiskano elektroniko. Grozd Semiconductors je zajemal proizvodnjo polprevodnikov, zaslonov, fotovoltaike ter mikro- in nanokomponent ter obdelavo materiala. Vzporedno s sejmom Pro-ductronica je že drugic potekal manjši sejem SEMICON Europe, v organizaciji družbe SEMI, ki povezuje vec kot 2000 podjetij in 1,3 milijona profesionalcev po vem svetu, s ciljem podpore razvoja tehnologij in poslovanja na podrocju proizvodnje elektronike, kar NAPrEDNE TEHNOLOgIjE zajema inovacije v materialih, dizajn, opremo, naprave, pro-gramsko opremo in storitve, s ciljem pridobivanja pametnejših, hitrejših, mocnejših in dostopnejših elektronskih produktov. Na SEMICON-u je okoli 150 podjetij prikazalo novosti s podrocja polprevodnikov, zaslonov, svetlecih diod, diskretnih komponent, fotovoltaike, mikro- in nanotehnologij, obdelave materialov in tehnologij ciste sobe. Na sejmu so potekala številna predavanja, predstavitve najboljših praks in demonstracije v živo na treh odrih, v treh dvoranah – Productronica forum, Innovation forum in tržnica PCB & EMS. Razprave so zajemale široko tematiko, od umetne inteligence in tiskane elektronike, preko spreminjanja upravljanja, do avtoma­tizacije proizvodnje elektronike. V želji, da mlade profesionalce zainteresira za najrazlicnejše aktivnosti na podrocju proizvodnje elektronike je Mese München letos lansiral platformo Accelerating Talents (Pospeševanje nadarjenih), s segmenti »Center za kariero«, »Prehod za talente«, »Pot izobraževanja« in »Oder za nadarjene«. Vrhunec je bil 48-urni hekaton, ki so ga organizirali skupaj z Nem­škim združenjem za strojno industrijo (VDMA) in Fraunhoferje-vim inštitutom za zanesljivost in mikrointegracijo (IZM). Sektor bo še naprej rasel Na Productronici so prvic pripravili tudi razstavo za zagonska podjetja Fast Forward, potem ko je bila uspešno organizirana na sejmu Electronica v letih 2016 in 2018. V organizaciji Messe Mün­chen in revije Elektor je bilo izbrano deset mladih podjetij, izmed skoraj 40 prijavljenih, da predstavijo svoje inovacije. Žirija je trem podelila denarne nagrade: za brezkontaktni stroj za premešcanje delov (podjetju Touchless Automation), za sistem za 3D-proizvo­dnjo, miniaturizacijo in prototipiranje (podjetju Konekt) ter za modularno avtomatsko rešitev za podporo delavcem v proizvodnji in montaži (podjetju Robodev). Med zanimivimi demonstracijami je treba omeniti tudi »3D AOI Areno«, v kateri so strokovnjaki predstavljali tako »avtomatski opticni pregled« (AOI) tiskanega veza kot tudi »Paviljon pametnega vzdrževanja«, v katerem so bile Nagrade za inovativnost na ogled rešitve za vzdrževanje za pametne tovarne in prediktivno vzdrževanje. Na sejmu je med drugim potekalo tudi tradicionalno tekmovanje v rocnem spajkanju, na katerem so poleg nemških sodelovali tudi mojstri iz Francije, Madžarske, Poljske, Rusije in Velike Britanije ter nekaterih azijskih držav. Tekmovalci so imeli na razpolago 60 minut, da sestavijo delujoci elektronski sistem, po standardih Združenja elektronske industrije (IPC), pri cemer je žirija ocenje­vala hitrost in funkcionalnost. »Glede na izjemen obisk, posebej iz tujine, ter na prikazane novosti in trende smo lahko optimisticni, da bo sektor elektronike še naprej rasel na daljši rok,« je ocenil Rai­ner Kurtz. Prihodnje leto bodo v Münchnu 10. do 13. novembra organizirali sejem Electronica 2020, naslednja Productronica pa bo med 16. in 19. novembrom leta 2021. Foto: Solid World d.o.o. NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Foto: Solid World d.o.o. in pojasnil, na kakšne nacine jim je olajšana priprava in izdelava izdelkov lastne blagovne znamke s pomocjo programskih rešitev SOLIDWORKS, SolidCAM in Logopress. Na kratko so se predsta­vili še partnerji, ki so pomagali soustvarjati dogodek, glavna seja pa se je zakljucila s predstavitvijo novosti in izboljšav v najnovejši izdaji SolidCAM-a. Po kosilu so se udeleženci glede na zanimanje razvrstili na razlicne tehnicne seje. V prvem delu smo tako predstavili tudi novosti v programu SOLIDWORKS 2020, prednosti integracije CAM-programske opreme znotraj CAD-programa, hkrati pa je druga skupina poslušala o naprednih zmožnostih programiranja 3D in simultanih 5-osnih obdelav, ki so zaradi zadnjih novosti za uporabnika enostavnejše kot kadarkoli doslej. Sledila je predsta­vitev programiranja najkompleksnejših stružno-rezkalnih strojev. Predstavile so se prednosti SolidCAM-a, ki podpira sinhronizacijo neomejenega števila kanalov na strojih, tako da smo sprogrami­rali in prikazali socasno obdelavo na 3-revolverskem 10-osnem stroju Miyano. Po kratkem odmoru so sledile nove tehnicne seje, na katerih smo prikazali tudi programiranje 3D-tipalnih glav z potekala še predstavitev 3D-tiskalnikov Sindoh. Sledil je še zadnji nabor podrobnih tehnicnih sej, kjer je bilo podrobno predstavlje-no ucinkovito urejanje baze projektnih podatkov s programoma modulom SolidCAM Probe in vodenje merilnih protokolov s pro-SOLIDWORKS PDM in Manage, v tehnološkem laboratoriju pa je gramom SOLIDWORKS Inspection. Hkrati je potekala predstavi-skupaj s podjetjem Hoffmann Group Slovenija potekala predstavi­tev glavne teme letošnjega dogodka, izredno zmogljivega modula tev trohoidnega rezkanja s patentirano SolidCAM-ovo tehnologijo SolidCAM Swiss-Type za programiranje dolgostružnih avtomatov iMachining in namenskimi rezkarji Garant TPC, videli pa smo tudi z živim prikazom obdelav na stroju Citizen L12 LFV, svoj prodaj-obdelavo v živo na 3-osnem rezkalnem centru Axile, ki ga je na ni program pa so predstavili tudi partnerji iz podjetja Siming, ki ogled postavilo partnersko podjetje MR Stroji.zastopajo stroje Citizen in Miyano. Vzporedno je v sosednji ucilnici www.solidworld.si Brezpilotni zrakoplovi ostajajo evropska prioriteta Jernej Kovac Evropska komisija je skupaj z Evropsko investicijsko banko EIB oktobra letos naznanila zacetek evropske naložbe v brezpilotne zrakoplove – s svetovalno platformo. Z uresnicitvijo pobude inovacijam in razvoju brez­pilotnih zrakoplovov, splošno znanih kot »dronov«, in naložbam vanje, želi Komisija izboljšati dostop do podpore Evropske unije na tem podrocju in razviti boljše razumevanje trga za izboljšanje naložb po letu 2021. Droni ponujajo številne možnosti v korist evropske družbe, od nadzora in varnosti okolja, obenem pa tudi številne trženjske sto­ritve. Z zracnimi operacijami lahko razbremenijo letalstvo, njihova uporaba pa privede do ocitnih gospodarskih prihrankov in okolj­skih koristi, prispeva k digitalizaciji, hkrati pa zmanjša tveganje za življenje ljudi. Na dogodku je evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc poudarila velik potencial dronov za številne gospodarske sektorje. »Unija je na podlagi pobude Komisije pred kratkim vzpostavila pravila o zahtevah za drone in uporabi dronov zagotovila stabilen pravni okvir. Zdaj želimo skupaj z EIB napraviti korak naprej s podpiranjem dodatnih naložb in zagotavljanjem evropskega vod- do podpore EU na terenu s ponudbo dostopa do celotne palete ob- stva v inovativni tehnologiji in pametnih aplikacijah v službi ljudi stojecih svetovalnih storitev Komisije in EIB ter financnih izdelkov in podjetja,« je zakljucila. za upravicene projekte. Obstajajo tudi rešitve za financiranje, na Komisija in EIB sta soustvarili platformo za podporo inovacijam primer z regionalnimi skladi EK in instrumentom za povezovanje brezpilotnih zrakoplovov. Njen namen je zlasti olajšanje dostopa Evrope CEF. Komisija se je takšnega ukrepa lotila zaradi nizke ozavešcenosti zainteresirane javnosti o svetovalnih storitvah in razpoložljivih sredstvih. Tudi raven poznavanja financnih instrumentov je na splošno nizka, položaj pa se poslabša zaradi zapletenosti okoli-šcin nepovratnih sredstev. Platforma želi to rešiti z oblikovanjem enotnega vpisa za financerje projektov, kar bo omogocilo boljšo opaznost, osredotocenost in krepitev sodelovanj. Evropska sveto­valna platforma za naložbe v drone podpira svetovalno vozlišce. Svetovalno vozlišce Evropskega sklada za strateške naložbe je na voljo vsem pokroviteljem projektov, ne glede na njihove vire sred­stev in vrste financiranja. Vozlišce ponuja podporo, ki vkljucuje tr-žno študijo za oceno trženjskega potenciala in potreb po naložbah v državah clanicah Unije. Njeni rezultati bodo zagotovili možne prihodnje mehanizme podpore, ki bodo nato lahko del prihodnjih programov vecletnega financnega okvira. Kljucna vloga EIB je pomoc pri odpravi vrzeli v naložbe v infrastrukturo Unije. Banka je uvidela potencial dronov kot spodbujevalca razlicnih novih mobilnosti, prometa in javnih storitev. Banka glede na rocnost trga ponuja razlicne svetovalne in financne produkte, ki jih je mogoce uporabiti za podporo naložbam v drone. Evropska komisija je sicer podrla raziskave in inovacije dronov tudi z okvirnim programom Obzorje 2020. Delovni program za promet je v obdobju med leti 2018 in 2020 vkljuceval nekaj tem za pospeševanje raziskav in inovacij na podrocju brezpilotnih tehno­logij in aplikacij, poskrbeli so tudi za testiranja pred dajanjem teh­nologij na trg, sofinancirali so tudi demonstracijske projekte. Tri posebne teme, podprte s 33 milijoni evrov, obravnavajo plovnost brezpilotnih letal, inovativne aplikacije za drone in z njimi poveza­ne varnostne izzive ter trajnostne operacije mobilnosti v zracnem prometu. Poleg tega so droni obravnavani kot možne rešitve v NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Globalni trendi nakazujejo, da naj bi ob stalnih povecanjih uporabe do leta 2022 globalno število dronov na množicnem trgu doseglo 35 milijonov enot – od tega približno cetrtina v Evropi. Pricakuje se, da se bo število specializiranih brezpilotnih letal zvišalo na vec kot 9 milijonov. Preostanek, približno 75 odstotkov od 35 milijonov brezpilotnih brezpilotnih dronov bo namenjenih tudi komercialnim dejavnostim. Poslovni sistem Airbus za leto 2035 napoveduje, da se bo v vecjih evropskih mestih izenacilo število pilotskih in brezpilotskih zrakoplovov. Pri tem so upoštevali komercialne zrakoplove s piloti, letalske taksije, dostavna brezpilotna letala, inšpekcijske drone, hobisticne drone in podobno. treh dodatnih raziskovalnih temah v vrednosti 49 milijonov EUR o logisticnih rešitvah na zahtevo, inovativnih rešitvah pametnih in cistih mest ter samodejni nadgradnji in vzdrževanju prometne infrastrukture. Z vzpostavitvijo evropske naložbe v brezpilotne zrakoplove – sve­tovalno platformo pa Komisija izpolnjuje svojo Evropsko letalsko strategijo. Leta 2015 so poudarili, da je to ena izmed najpomemb­nejših pobud za krepitev evropskega gospodarstva. Izpostavili so zlasti krepitev industrijskih temeljev in krepitev vodilnega položaja na svetovni ravni z gradnjo mocnega trga brezpilotnih storitev. Obstojeca pravila EU o tehnicnih zahtevah za brezpilotne zrakoplove in sisteme predstavljajo temelj enemu izmed najvecjih trgov z droni na svetu. Nadaljnja zakonodajna dela še potekajo, vkljucno s tako imenovanimi evropskimi standardnimi scenariji za operacije brezpilotnih letal, ki bodo olajšale komercialne operacije z brezpilotnimi letali, brez predhodnih dovoljenj. Komisija prav tako razvija okvir za zagotavljanje vesoljskih storitev, katerega namen je omogociti zapletene operacije brezpilotnih letal z visoko stopnjo avtomatizacije. Zakaj so programerske kompetence tako pomembne? Tehnologije so del življenja, programiranje pa izboljšuje ustvarjalnost, saj uci ljudi sodelovati preko fizicnih in geograf­skih ovir ter komuniciranja v univerzalnem jeziku. Postaja »pismenost« 21. stoletja. Charles Babbage je v prvi polovici devetnajstega stoletja naredil nacrt analiticnega stroja, ki bi bil sposoben racunanja poljubne matematicne operacije. Ceprav je obstajal le na papirju, velja za predhodnika racunalnikov. Na njegovo pobudo je angleška matematicarka in pisateljica Ada Lovelace, sicer hcerka znanega angleškega pesnika Lorda Byrona, prevedla clanek italijanskega matematika Luigija Menabreea o mehanskem racunanju ter ga dopolnila s svojimi ugotovitvami. Njen clanek, ki je bil kar trikrat daljši od originala, ne vsebuje le opisov, ki so jih nekateri prepo­znali kot zgodnje racunalniške programe, zaradi cesar Ado pogosto omenjajo kot prvo programerko, temvec tudi izredno daljnosežna predvidevanja o možnostih uporabe stroja. Ada Lovelace je zato tudi simbol sodobne ženske v tehnologiji. Programiranje ni nekaj, cesar bi bili vešci le fantje. Temelj je matematika, v njej pa se dekleta prav tako dobro znajdejo. Poleg Ade Lovelace to namrec dokazujejo številne matematicarke, ki so se izkazale v zgodovini racunalništva, pa ceprav so jih moški »kolegi« v dobršnem delu zasencili. Niso pa jim tuje sposobnosti analiticnega razmišljanja, natancnost, doslednost, odprt um in šce­pec domišljije. Programski jeziki oziroma vešcina programiranja omogocajo tudi dekletom, da bolj kot kadarkoli izkoristijo lasten potencial. Cenjene so programerke (in programerji), ki razmišlja­jo zunaj okvirov in so sposobne izkoristiti ves potencial sodobnih tehnologij. Zaradi tega programira­nje ni strogo, togo in logicno delo z racunalnikom, temvec umetniško ustvarjanje, katerega rezultat je de­lujoc program. Ženska domišljija, ustvarjalnost in izvirnost pa igra v tem procesu pomembno vlogo. Vsako interakcijo med ljudmi in racunalniki ureja koda, zato je pro-gramiranje vseprisotno in hkrati temelj za razumevanje povezanega sveta. Da znamo uporabiti kateri koli program, pa še ne pomeni, da razumemo delovanje racunalnika, še manj, da smo res racunalni­ško pismeni. Ta pomeni sposobnost abstrakcije, miselnega procesa, v katerem pride do razlocevanja med idejami in objekti. Obvladati moramo algoritme, ki so osnova programiranja, znati si moramo predstavljati podatke in obvladati preprosto logiko. Šele nato lahko razumemo, kako racunalniki mislijo. To pomeni zmožnost reševa­nja problema prek analize in abstrakcije podatkov pred prepozna­vanjem, preizkušanjem in izvajanjem potencialne rešitve. Da bi opolnomocili ljudi in zagotovili globalno konkurencnost Evrope, moramo vzbuditi zanimanje za programiranje in povecati digitalno usposobljenost. Vsaj osnovno znanje programiranja pricakujejo na številnih delovnih mestih, zahteva ga namrec kar 90 odstotkov sodobnih poklicev. Tudi zato Zavod Ypsilon v sodelova­nju s podjetjem SAP Slovenija pripravlja projekt »I'm powered for the future«, s katerim želijo predvsem dekletom omogociti dostop do brezplacnih delavnic programiranja. NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Dan odprtih vrat naprednih 3D-tehnologij Denis Šenkinc Letošnji dan odprtih vrat podjetja 3way, ki je v zacetku novembra potekal v Medvodah, je predstavil napredne 3D-tehnologije, med katerimi sta bile posebej izpostavljeni tehnologiji 3D-skeniranja in 3D-tiskanja. Kam se 3D-tehnologije razvijajo, je predstavil Tomaž Vujasinovic, direktor podjetja 3way, ki je v uvodnem predavanju Industrija 5.0 opisal trenutno stanje in izjemen razvoj umetne inteligence, robo­tike, 3D-tiskanja, 3D-skeniranja, nanotehnologije, biotehnologije in podjetja, ki so povezana s temi tehnologijami. Hitrost razvoja pa je vedno vecja in tudi prehodi med industrijskimi revolucijami so vedno krajši. V jutrišnji Industriji 5.0 bodo ljudje in stroji ter orodja in programska oprema še bolj povezani v vse bolj komple­ksnih industrijskih procesih. Prav povezava med ljudmi in stroji naj bi bila kombinacija najboljšega iz obeh svetov. Med kljucnimi dejavniki, ki bodo vplivali na industrijski razvoj, bo zadovoljevanje potreb kupcev z zelo personaliziranimi izdelki. Niels Stenzel iz podjetja Shining 3D, ki je bilo ustanovljeno 2004 na Kitajskem, je predstavil novosti na podrocjih 3D-tiskanja in 3D-skeniranja. Podjetje je tudi eno izmed redkih, ki izdeluje naprave za ti dve podrocji. S tem podpirajo cikel od 3D-skeniranja, digitalizacije, oblikovanja in simulacij ter ne nazadnje do 3D-tiska in izdelave izdelka. Na podrocju 3D-skeniranja sodelujejo s pod-jetjem Siemens, saj je poleg vsakega 3D-skenerja tudi programska oprema SolidEdge, v katero lahko uvozimo podatke s 3D-skenerja, jih tam obdelamo in oblikujemo izdelek ter napravimo tudi nekaj osnovnih simulacij, s katerimi bi želeli npr. odstraniti nekaj materi-Optical CMM so skeniranje brez markerjev, kar lahko pomeni tudi casovno skrajšanje procesa na polovico in brezžicna uporaba, saj tako opticni sledilec kot skener uporabljata baterije in tako delujeta brezžicno. Prednosti sta tudi majhna teža skenerja, ki tehta 1,2 kilograma, in stabilna natancnost, ki je pri volumenski natancnosti ala in s tem zmanjšati težo izdelka. Glavni letošnji novosti sta prenosni metrološki 3D-skener in 3D­0,1 mm v merilnem volumnu 15 m3, pri manjših objektih pa je natancnost do 0,03 mm. -tiskalnik kovin. Glavne prednosti 3D-skenerja Portable Wireless Druga predstavljena novost je bil 3D-tiskalnik za kovine EP­M250 Pro, ki uporablja dvojni laserski sistem in omogoca tiskanje volumna 262 mm x 262 mm x 350 mm. Nova modularna struk­tura omogoca lažje vzdrževanje in nadgradnje poleg tega pa tudi vecjo zanesljivost in lažje upravljanje stroja. V zatesnjeni komori lahko delamo s pomocjo zašcitnih rokavic, saj se želimo izogniti direktnega kontakta s prahom. Za varnost skrbi tudi inteligentni elektronski in mehanski zaklepni mehanizem. 3D-tiskalnik tiska tako z materiali, ki jih zagotavlja Shining 3D, kot tudi z drugimi, saj so odprti na tem podrocju. Sami lahko dobavijo materiale, kot so titanove zlitine, aluminijeve zlitine, nikljeve zlitine, nerjavno jeklo, zlitina bakra in druge. Proces od 3D-skeniranja objekta do koncnega 3D-modela je po­gosto dolgotrajen in zapleten, zato so predstavili orodje Geomagic Essentias, ki predstavlja most med 3D-skeniranjem in CAD-pro-gramsko opremo. Drugi del dneva odprtih vrat je bil namenjen 3D-tiskanju, saj sta »3D skeniranje s Shining 3D Einscan Pro 2X Plus Matej Morn in Robert Vujasinovic predstavila tiskalnike Flash­ NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Forge in MakerBot. Predstavljen je bil 3D-tiskalnik MakerBot Method, ki sodi v razred Performance, ki je vmesni clen med razredoma namiznih in industrijskih 3D-tiskalnikov. S tem je MakerBot cenovno približal kakovost industrijskih ceni namiznih tiskalnikov. Method tako združuje natancnost in zanesljivost indu­strijskih in dostopnost namiznih tiskalnikov. Tiskalnik uporablja dve glavi, pri cemer prva tiska material izdelka, druga pa podporni material. Material MakerBot Precision Tough je namenjen tiskanju obstojnih prototipov in je zelo podoben ABS ter ob tem prinaša dvakratno udarno trdnost materiala ABS. Podporni materiali so topni v vodi. Predstavljeni pa so bili še materiali True ABS (razvit v laboratorijih Stratasys), material ASA in najlon, ki bo na voljo konec leta. V delu prakticnih predstavitev smo spremljali predstavitev 3D­-skeniranja z Optimscan-5M in kontrole kakovosti z Geomagic Control X. Pred dvorano pa je potekalo prakticno skeniranje vozila z brezžicnim skenerjem Portable Wireless Optical CMM. Udeležence, ki jih veliko že uporablja tehnologijo 3D-tiskanja, so teme zagotovo pritegnile, saj so se z vprašanji tudi sami vkljucili v predstavitve. Zanimivo je tudi to, da mlajše udeležence poleg samih lastnosti tiskanja zanimajo teme, ki so pri tiskanju povezane z ekologijo. Zanimalo jih je, kako je z vodo, ki je uporabljena za topljenje podpor in kako se odlaga. Ozavešcenost glede odlaganja odpadkov je bila vidna tudi pri vprašanju, v katere zabojnike sodijo ponesreceni izdelki in ali sodijo v isti sklop kot sedaj odlagamo plasticne odpadke. Poleg zanimanja mladih za nove in vse bolj izpopolnjene 3D-tehnologije nas lahko prav ta del navdaja z opti­mizmom, saj vse vecja uporaba plasticnih materialov pomeni tudi vse vecjo obremenitev za okolje. www.3way.si IB-CADDY Live Denis Šenkinc Podjetje IB-CADDY je v Ljubljani predstavilo novosti v programu SOLIDWORKS 2020 in tudi novo platformo 3DEXPERIENCE, vkljucno s povezovanjem s SOLIDWORKS 2020. Novosti so bile v dopoldanskem casu predstavljene skozi proces, ki poteka v podjetju od ideje do realizacije, popoldne pa so sledile delavnice o novostih SOLIDWORKS ter novostih na podrocju CAM, 3D-tiskanja in FARO metrologije. Številne novosti, ki jih prinaša SOLIDWORKS 2020, so bile predstavljene na procesih, ki potekajo v podjetju. Tako so vklju-cevali zacetek priprave konstrukcije, priprave za strojno obdelavo na CNC, kontrole proizvodnje in koncne dobave. Tako so lahko uporabniki dobili vpogled, na katerih podrocjih vse lahko upora­bljajo rešitve SOLIDWORKS in kje bodo te lahko dopolnjevali z rešitvami 3DEXPERIENCE. Upravljanje podatkov je v vsakem podjetju kriticno, pa naj bo to malo ali veliko podjetje in prav zato so predstavili tudi, kako je podprto ucinkovito podatkovno upravljanje v okolju SOLIDWORKS DDM (SOLIDWORKS PDM, SOLIDWORKS Manage, EXALEAD OnePart, rešitve 3DEXPERIENCE). V do-poldanskem delu so tako predstavili novosti skozi lasten projekt priprave post-procesirne sobe za napredni tiskalnik Markforged Metal X, ki je namenjen 3D-tiskanju kovine in predvsem postpro­cesirni postopki so pri tiskanju kovine malce bolj kompleksni od »Pozdravni nagovor Bojana Zupana, direktorja podjetja IB-CADDY 3D-tiskanja plastike. NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Platformo 3DEXPERIENCE, ki je bila predstavljena na leto­šnjem svetovnem srecanju uporabnikov SOLIDWORKS World 2019 v Dallasu, je za slovenske uporabnike predstavil Alessandro Tornincasa iz podjetja Dassault Systemes iz Italije. Poudaril je, da gre za spletno platformo oz. ekosistem, ki ga lahko uporabljamo na katerikoli napravi in kjerkoli. Vkljucuje aplikacije, ki omogocajo sodelovanje, ustvarjanje vsebin, ki so lahko dokumenti in seveda tudi 3D-modeli, omogoca tudi simulacije, upravljanje nacrtovanja izdelkov in projektov. Aplikacije so organizirane glede na vlogo. Tako so trenutno za uporabnike SOLIDWORKS na voljo vloge 3D Creator, 3D Sculptor, Industrial Designer in Product Designer. Na platformi je mogoce kreirati svojo zasebno poslovno skupnost, do katere lahko dostopajo samo zaposleni v podjetju, dodatno pa lahko vkljucite v skupnost tudi kupce in dobavitelje in tako s pomocjo platforme razpravljate ter tudi prikazujete 3D-vsebine s pomocjo samo spletnega brskalnika in tako omogocite hitrejšo komunikacijo z narocniki, dobavitelji in tudi interno v podjetju z inženirji na projektih. Za uporabnike SOLIDWORKS sta na voljo dve aplikaciji. Prva je xShape, ki je namenjena oblikovanju modelov s prostimi površinami in nam pri izdelavi kompleksnih oblik za namen konceptnega oblikovanja pohitri delo, saj ni potrebna izdelava skic in znacilk (ang. Features). Druga je xDesign in je namenjen parametricnemu modeliranju ter izdelavi kosov vljanju podatkov pa so prešli iz SOLIDWORKS Workgroup PDM in sestavov pa tudi 3D-tiskanju. Zelo uporabna je za koncep­ tno modeliranje, ko je uporabnik na lokaciji, kjer nima dostopa do licence SOLIDWORKS. Uporabniški vmesnik je podoben tistemu iz SOLIDWORKS in vsebuje orodja, ki jih poznamo v SOLIDWORKS. Omogoca pa tudi dostop do tehnologije SIMULIA in uporabo orodij za kompleksne nelinearne simulacije. Aplikaciji sta zanimivi, ker ju lahko uporabljate kar v brskalniku. Aplikaciji pa nista namenjeni zamenjavi SOLIDWORKS-a, ampak uporabi 3D-modelirnika v brskalniku za namen konceptualnega modelira­ nja in sodelovanja. V zadnjem delu dopoldanskega dela je dobro prakso sodelova­ nja med podjetji in izobraževalnimi ustanovami kot prvi opisal Luka Dolenc iz podjetja Technobell iz Kopra, ki je mednarodno inženirsko podjetje. Specializirani so za projektiranje petrokemic­ nih procesov in poliesterskih tehnologij (GRP). Pri projektiranju uporabljajo SOLIDWORKS Professional in Premium, pri upra-na SOLIDWORKS PDM Standard. Sodelovanje pa predstavlja tudi 3D-skeniranje celotne petrokemicne proizvodnje na Ma- džarskem ter natancnega skeniranja dolocenih kosov opreme za potrebe vzvratnega inženiringa. Sodelovanje podjetja IB-CADDY z izobraževalnimi ustanovami pa je opisal Simon Grižonic iz Srednje tehniške šole iz Kopra, ki se lahko pohvali tako z domacimi kot tudi mednarodnimi projekti, kot je primer modeliranja, konstrui­ ranja in tudi programiranja robota za locevanje odpadkov. Popoldanski del je bil razdeljen na pet podrocij. Prvo podro- cje je vkljucevalo predstavitev podrobnih novosti v namiznem okolju SOLIDWORKS 2020 in tudi novosti v spletnem okolju 3DEXPERIENCE. Drugo podrocje je SOLIDWORKS DDM (Dis­ tributed Data Management), ki predstavlja upravljanje podatkov v okolju SOLIDWORKS & 3DEXPERIENCE. Tako smo lahko videli novosti na podrocju orodij SOLIDWORKS PDM, SOLIDWORKS Manage, EXALEAD OnePart in rešitve 3DEXPERIENCE. Novosti na podrocju CAM-obdelave so predstavili na tretjem delu, kjer so bile predstavljene novosti v SOLIDWORKS CAM, ki je kot integri-ran modul na voljo poleg vseh verzij SOLIDWORKS-a od verzije 2018 dalje. SOLIDWORKS CAM vkljucuje funkcije 2,5-osnega rezkanja na nivoju kosa ter sestavov, zajema tudi struženje ter do dolocene mere 3-osno rezkanje oz. 3-osne obdelave. Dodatno pa so bili predstavljeni tudi CAMWorks in CAMWorks ShopFloor ter Eureka. Podjetje IB-CADDY zastopa vec znamk 3D-tiskanja in zato so namenili posebno popoldansko delavnico tudi predstavitvi novosti med 3D-tiskalniki Markforged, Formlabs, Sinterit in 3D Systems. V okviru konference IB-CADDY Live so v živo predstavili tudi FARO metrološko opremo, tako skenirno-merilne instrumente kot tudi programsko opremo, ki omogoca visoko natancnost 3D-zaje­mov, meritev in analiz v številnih panogah, vkljucno s proizvodnjo in inženiringom. Predstavljena je bila oprema FARO ScanArm, FARO Quantum Arm, FARO Tracker, FARO Tracer, FARO 6Probe in FARO Visual Inspect AR. Ne nazadnje pa je bil na dogodku predstavljen tudi SOLIDWORKS PDM Web2, ki je omogocil vsem udeležencem srecanja, da na svojem pametnem telefonu, tablici ali prenosnem racunalniku dobi vpogled v delovanje PDM-sistema direktno preko lastnih mobilnih naprav. Udeleženci so lahko preiz­kusili dodajanje in brisanje datotek, v bralni skupni deljeni mapi pa so si preko brskalnika lahko ogledali razlicne formate datotek. »3D-model dela petrokemicne proizvodnje s predstavitve podjetja Techno-bell iz Kopra. www.ib-caddy.com NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Študentski robot osvaja vesolje Jernej Kovac Študenti švicarske državne tehniške visoke šole iz Züricha (ETH) so pod okriljem tamkajšnjega robotskega sistemskega laboratorija oblikovali in razvili štirinožnega robota z dinamicnim gibanjem SpaceBok, namenjenega raziskovanju nebesnih teles z nizko gravitacijo. Bodoci inženirji so denarna sredstva za projekt priskrbeli sami, svojega robota pa so javnosti pred­stavili na mednarodni konferenci o robotiki in avtomatizaciji ICRA 2019 v kanadskem Montrealu. Dela se izvajajo v Robotskem sistemskem laboratoriju ETH pod vodstvom doktorskega študenta Hendrika Kolvenbacha, ki pa trenutno raziskuje v Evropskem vesoljskem raziskovalnem in tehnološkem centru ESTEC na Nizozemskem v okviru mrežne­ga partnerstva Evropske vesoljske agencije ESA. Tam opravlja dodatna testiranja robota v realnih pogojih delovanja. SpaceBok je namenjen raziskovanju potenciala dinamicne hoje za premikanje v okoljih z nizko gravitacijo. Kolvenbach pojasnjuje: »Namesto staticne hoje, kjer vsaj tri noge ves cas ostanejo na tleh, dinamicna hoja omogoca poteze popolnih faz letenja, kjer vse noge ostanejo na tleh.« Nadaljeval je, da živali uporabljajo dinamicno hojo zaradi svoje ucinkovitosti, v tehnologiji pa so do nedavnega racunska moc in algoritmi, ki so potrebni za nadzor gibanja, predstavljali prezahteven izziv za realizacijo na robotih. »Za nižja gravitacijska okolja Lune, Marsa ali asteroidov se takšno skakanje s tal izkaže za zelo ucinkovit nacin za premikanje,« je še dodal. SpaceBok je štirinožni robot z dvema stopnjama prostega gibanja na nogo – prva je upogibanje in podaljšanje bokov, druga pa upogibanje kolena in izteg. V ta namen je skupina raziskovalcev študentov razvila prilagojene aktuatorje, sestavljene iz brezkrtacnih enosmernih motorjev v kombinaciji z integriranimi planetnimi menjalniki po meri, ki zagotavljajo veliko moc navora in moci pri majhni obliki. Noge so pritrjene na lahek in trden ogljikov mono-kok. Ogljikovo telo šciti elektricni sistem, ki je trdno zapakiran v en sam snemljiv sveženj. Velik poudarek so namenili geometriji noge. Njihovo vztrajnost so oblikovali, da omogoca hitro in ucin­kovito gibanje nog. Robot ima maso 20 kg in višino boka 500 mm. Njegove dimen­zije se primerjajo s srednje velikim psom. Konfiguracija robotske noge temelji na optimiranem mehanizmu vzporednega giba­nja, ki omogoca integracijo vzporednih elasticnih elementov za shranjevanje in sprošcanje energije za mocne skakalne manevre. Motorji brez krtack z visokim navorom v kombinaciji s prilagoje­nimi enostopenjskimi planetarnimi prenosniki moci omogocajo krmiljenje sile na kontaktih stopal na osnovi tokov motorja. Ekipa je predstavila uspešne eksperimente s hojo, potovanjem in tekom. Ob tem je Spacebok dosegel maksimalne višine skokov 1,05 m in hitrost hoje 1 m/s. Prvi uspešni poskusi hoje in skakanja so pokazali, da je SpaceBok primeren za raziskovanje dinamicnih hodov. Robot je sposoben staticne in dinamicne hoje ter neprekinjenih skokov v zemeljskem okolju. Simulacija je pokazala, da je njegova funkcionalnost dejan­sko uspešna tudi v nizko gravitacijskih okoljih. Simulacija z nizko gravitacijo je razkrila, da ima dinamicno premikajoci se robot potencial za hitro in ucinkovito delovanje na nebesnih telesih. Poleg tega se je študentska inovacija že izkazala za rešitev za premi­kanja pri nizki gravitaciji, zlasti z mehansko zasnovo, ki vkljucuje »SpaceBok robot. Foto: ESA vzporedni elasticni element. Ti testi so namenjeni raziskovanju funkcionalnosti fizicnega sistema pri nizki masi in merjenju pora-be energije sistema. Poleg tega se bodo za izboljšanje zmogljivosti gibanja izvajale naprednejše metode nadzora, zlasti pri premikanju na neravnih tleh, kar bo omogocilo testiranje v grobem okolju. Ekipi je med testiranji že uspelo povecati višino ponavljajocih se skokov robota do 1,3 m v simuliranih lunarnih težnostnih pogojih. Snovalci SpaceBoka so postavili tudi testne naprave za simulacijo razlicnih gravitacijskih okolij, ki posnemajo ne le lunarne razmere, temvec tudi zelo nizko maso asteroidov. Nižja kot je gravitacija, daljša je lahko faza leta robotskega skoka, vendar je potreben ucinkovit nadzor tako vzleta kot tudi pristanka. Da bi simulirali izredno nizko težo asteroidov, je ekipa uporabila najbolj ploska tla na Nizozemskem – 4,8 x 9 m epoksidna tla, zglajena na celotno ravnovesje v obmocju 0,8 mm, imenovana Orbitalna robotska klop za integrirano tehnologijo ORBIT, ki je del Laboratorija za naviga­cijo in nadzor v orbitalni robotiki in usmerjanju ESA. Študentje ETH so pri izvajanju svojega projekta združili znanja s stanovskimi kolegi z Univerze za uporabne znanosti v Zürichu ZHAW, svoje raziskave in razvoj so izpeljali s pomocjo clanov Robotskega sistemskega laboratorija. Slednji je sestavni del Oddelka za strojništvo in procesno inženirstvo na ETH. Labora­torij raziskuje razvoj strojev in njihove inteligence za delovanje v grobem in zahtevnem okolju. Z velikim poudarkom na robotih z rokami in nogami pa njihove raziskave vkljucujejo nove metode aktiviranja za napredne dinamicne interakcije, inovativne zasnove za povecano mobilnost in vsestranskost sistema ter nove algoritme za nadzor in optimizacijo za gibanje in manipulacijo. Pri iskanju pametnih rešitev išcejo navdih v ljudeh in živalih. S tem stremijo k izboljšanju vešcin in avtonomije kompleksnih robotskih sistemov, da bi jih uporabili v razlicnih realnih scenarijih. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Stroj za lepanje izvrtin in zracno merjenje izvrtin pri enem vpetju Vecstopenjski avtomatski stroj za lepanje SVL-2115 je zasnovan za ob-delovance premera 6,5 do 20 mm. Stroji SVL-2115 omogocajo obdelavo hidravlicnih ventilov, tulcev, sestavnih delov sistema za gorivo in drugih delov, ki so nagnjeni k deformaciji geometrije pri postopku honanja. Sistem omogoca lepanje obdelovancev dolžine do 12-kratnega premera izvrtine, vendar manj kot 20 mm. Obmocje hitrosti vrete­na med lepanjem znaša 100 do 2000 vrtljajev na minuto, sposobno pa je tudi pocasnejših hitrosti za neobremenjene operacije, kot sta nanašanje paste in pocasen vstop v izvrtino. Novi stroj SVL – 2115 je vecstopenjski avtomatski stroj za lepanje in zracno merjenje izvrtin v enem vpetju, s cimer se sprosti cas operaterju in poveca konsistentnost izdelkov. Novi Sunnenov avtomatiziran stroj SVL - 2115 prinaša vecjo pro-duktivnost in konsistentnost izdelkov, kar je tradicionalno rocni postopek. Stroj SVL - 2115 temelji na enaki strojni platformi kot priljubljeni sistem za honanje SV – 2100. Nov stroj omogoca pri enem vpetju obdelavo hidravlicnih ventilov, tulcev, sestavnih delov sistema za gorivo in drugih delov, ki so nagnjeni k deformaciji geometrije pri postopku honanja. Sistem uporablja indeksno tabelo za samodejno lepanje in zracno merjenje izvrtine skozi ves cikel. Odcitki merilnika se vnesejo v krmilnik in cikel se ponavlja, dokler izdelki niso v specificiranem obmocju. »Avtomatsko lepanje je bolj dosledno kot rocno, zato je potrebnih tudi manj delavcev, ki so usposobljeni za natancno rocno lepa­nje. Za zelo drage izdelke proces avtomatskega lepanja zmanjša možnost unicenih izdelkov zaradi cloveških napak,« je dejal Phil Hanna, vodja proizvodnje v podjetju, Sunnen. »Ker je lepanje po navadi zadnji postopek obdelave obdelovanca, so vse obdelave pred lepanjem brezpredmetne, ce lepanje ni izvedeno pravilno.« Sunnenov stroj za lepanje omogoca obdelavo obdelovancev premera 6,5 do 20 mm in dolžine do 12-kratnega premera izvrtine, do 200 mm. Obmocje hitrosti vretena med lepanjem znaša 100 do 2000 vrtljajev na minuto, sposobno pa je tudi pocasnejših hitrosti za neobremenjene operacije, kot sta nanašanje paste in pocasen vstop v izvrtino. Hitrost precnega giba je 0 do 350 korakov na mi-nuto, dolžina giba pa je optimizirana za doseganje visoke stopnje cilindricnosti. »Ta sistem prihrani cas in operaterjem omogoca, da v casu obde-lave zaženejo drug stroj ali upravljajo druge naloge na delovnem mestu,« je dodal gospod Hanna. »Operaterji vpnejo obdelovanec v vpenjalno napravo in zacnejo cikel lepanja; cikel se konca avtomat­sko, ko je izvrtina v toleranci.« Podjetje Sunnen je za ta stroj razvilo orodja za lepanje in merilna tipala, enostavna menjava orodij in merilnih tipal pa omogocajo pogoste menjave v izmeni. Signalne luci pa operaterjem omo­gocajo, da od dalec nadzirajo koncanje cikla ali napake v ciklu, medtem ko je svetlobna zavesa standardna oprema. Stroj za lepanje je na voljo z novim sistemom za filtriranje SVF Sunnen. Dodatne informacije o stroju SVL - 2115 so na voljo na spletni strani www. sunnen.com. www.sunnen.com OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA OSG je predstavil novo serijo krogelnih rezkarjev za obdelavo kaljenih jekel do 65 HRc OSG je oktobra zacel izdelovati nove serije krogelnih rezkarjev iz karbidne trdine AE-BM-H in AE-BD-H, ki so namenjeni za visoko ucinkovito rez­kanje kaljenih jekel do 65 HRc. Novi rezkarji so nasledniki priznane serije WXS-EBD, ki slovi po izjemni obstojnosti in stabilnosti obdelave pri rezka­nju kaljenih jekel visokih trdot. Štirirezni krogelni rezkarji AE-BM-H so zasnovani za visoko ucinkovito grobo in polfino obdelavo jekel z visoko trdoto. Celna geometrija ima mocno zakrivljen rezilni rob, kar zmanjša rezilno silo in poveca stabilnost obdelave. Rezila so neenakomerno razporejena, kar zmanjšuje vibracije, ki se pogosteje pojavijo pri vecreznem orodju. V kanalu vijacnice je dovolj prostora za nemo-ten odvod odrezkov. Visoka toleranca radija omogoca številne operacije od grobe do polfine obdelave. Rezkarji so na voljo v dimenzijah R 1 do R 6 mm. »AE-LNBD-H krogelni utorni rezkar »Konvencionalni krogelni tockovno nalega na obdelovanca utorni rezkar AE-BD-H je dvorezni krogelni rezkar, ki je zasnovan za visoko precizno koncno obdelavo jekel z visoko trdoto. Geometrija ima majhen kot vijacnice 25° in spremenljiv negativni kot na vijacnici. To omogoca dobro odpornost proti deformacijam in proti krušenju rezilnega roba. Rezkar ima vrhunsko toleranco radija ±0,005 v razponu kota 180° in toleranco stebla h4. Kratka izvedba stebla je posebej primerna za vpetje z nakrcevanjem. Površina rezkanja je dodatno obdelana, zato je po nanosu prevleke zelo gladka. Dobavljivi so v dimenzijah R 0.5 do R 6 mm, skupaj 17 artiklov. Predstavili so tudi dvorezne krogelne rezkarje za utore AE­-LNBD-H, ki so zasnovani za visoko precizno koncno obdelavo kaljenih jekel. Podobno kot AE-BD-H ima odebeljeno sredinsko jedro, ki preprecuje deformacijo konice kroglice. Toleranca radija znaša ±0,003 do radija 0,25 in ±0,005 pri vecjih radijih. Obod rezkarja v obliki kapljice zagotavlja tockovni stik z obdelovancem, zato ne prihaja do tresenja, obdelana površina je zato bolj gladka. Izbor dimenzij je R 0,05 do R 3 mm, skupaj 261 artiklov. V Evro-pi bo ta tip dobavljiv v zacetku leta 2020. Rezkarji so prevleceni z novo patentirano DUROREY prevleko. Ta je razvita posebej za obdelavo kaljenih materialov. Prevleka je sestavljena iz zunanje toplotno obstojne plasti In notranjega mno­goslojnega dela, ki zagotavlja odpornost na obrabo. OSG je omenjene rezkarje vkljucil v svojo blagovno znamko A Brand®, ki vkljucuje razlicna visokozmogljiva rezilna orodja, s katerimi svojim strankam zagotavlja vrhunsko ucinkovitost in zanesljivost delovanja. www.bts-company.com OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Negotov svetovni trg: geopoliticni izzivi za evropsko strojegradnjo S tem, ko je negotovost trenutno edino jasno pravilo, lahko obeti globalnih trgov odvrnejo tudi najbolj pustolovske proizvajalce in izvoznike. Ne glede na to pa bolj uravnotežena analiza ekonomskega okolja okrog nas kaže, da kljub geopoliticnim težavam obstaja veliko zunanjih priložnosti za uspeh strojegradnje. Dr. Roland Feichtl, predsednik združenja CECIMO, je ob svojem uvodnem nagovoru poudaril, da vse kaže na upocasnitev trga stro­jegradnje, kar je deloma posledica vse vecjih težav na mednarodni politicni sceni. Skupna narocila v drugem cetrtletju leta 2019 so se zmanjšala za 19 odstotkov v primerjavi s prvim cetrtletjem in za približno 24 odstotkov v primerjavi s številkami v drugem cetrtle­tju leta 2018. Poleg tega vse kaže, da se industrijska proizvodnja v Evropi sooca s padajocim trendom, medtem ko evropski proizva­jalci prav tako verjamejo, da se zmanjšuje tudi trg. Ekonomski de­javniki so dejansko v zaostanku za to navidezno spremembo cikla, vendar se geopoliticne težave prav tako držijo nad tem. Ena izmed teh težav je zelo dobro znana in je v središcu evropskih politicnih razprav vse od junija 2016. Gre namrec za izhod Združenega kra­ljestva iz Evropske unije ali na kratko brexit. Od leta 2018 so bri­tanski proizvajalci obdelovalnih strojev sedmi najvecji proizvajalci znotraj CECIMO in prispevajo vec kot 500 milijonov evrov dobrin, kar predstavlja 2,3-odstoten delež ter sedmi najvecji potrošnik s 4,2-odstotno potrošnjo celotnega združenja CECIMO, kar znaša približno 730 milijonov evrov. Obenem je Združeno kraljestvo tudi deveti najvecji izvoznik v CECIMO, ki zagotavlja vec kot 560 milijonov evrov prodaje na tujih trgih. Vse te številke kažejo, da je Združeno kraljestvo ekonomski temelj projekta CECIMO. Ce bodo birokracija in potencialne tarife uvedene med evropsko in britan­sko strojegradnjo, bo vpliv na ta industrijski sektor negativen. Kakršenkoli bo izid, bo Združeno kraljestvo ostalo strateški par­tner znotraj CECIMO in bo podpiralo prizadevanja združenja za zagotavljanje kolikor se le da nemotene trgovine tudi v prihodno­sti. Nedavna prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje prostega gibanja industrijskih izdelkov med skupnim trgom in Združenim kraljestvom, kot je regulativa o splošnem izvoznem dovoljenju unije za izvoz dolocenih izdelkov za dvojno rabo v civilne in vojaške namene iz Evropske unije v Združeno kraljestvo, nakazu­jejo pravilno smer, vendar ko bo Združeno kraljestvo dokoncno zapustilo Evropsko unijo, bo bolj stabilna rešitev široko zastavljen izhodni dogovor. Svetovno gospodarstvo se sooca še z enim izzivom, ki ga pred­stavlja trgovinska vojna med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Politika agresivnih tarif je skrhala trgovinske odnose med tema dvema državama. Te tarife so v veliki meri škodovale kitajskim in ameriškim dobrinam, vendar so vplivale tudi na zunanje kupce združenja CECIMO. Leta 2018 so domaci proizva­jalci združenja CECIMO ustvarjali bistvene trgovinske presežke s Kitajsko v višini 2,7 milijarde evrov in z ZDA v višini 1,7 milijarde evrov. Glede na to, da sta to dva najvecja trga na svetu, lahko ta tr-govinska vojna utegne zmanjšati konkurencno prednost združenja CECIMO. Prav tako pomemben scenarij je tudi konflikt med Rusijo in Ukrajino. Leta 2014 so EU in ZDA uvedle sankcije proti Rusiji zaradi politicnega vmešavanja v sosednjo Ukrajino. Kljub temu pa ti ukrepi niso zmanjšali konflikta, temvec so škodovali poslovanju Evropejcev, predvsem podjetjem, ki trgujejo na ruskih industrij­skih trgih. Rusija trenutno predstavlja peti najvecji izvozni trg združenja CECIMO s 4,6-odstotnim deležem celotnega izvoza. Leta 2008 je izvoz združenja CECIMO v Rusijo znašal 10,3 odstot­ka, vendar so instrumenti, uporabljeni za sankcioniranje države, zmanjšali delež izvoza na današnjo raven. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA INTErVjU: Dr. CHrISTIaN HoFFarT, DMG MorI Dr. Hoffart, katere prednosti ponuja servis vreten DMG MORI? Cilj našega servisa vreten je povecati razpoložljivost strojev za naše stranke. Ponudba obsega od stroškovno ucinkovitega popra­vila v naših obratih – z originalnimi nadomestnimi deli je to samo­umevno, preko popravil na kraju samem pri kupcu, do zamenjave vretena z novim ali obnovljenim vretenom v 24 urah. Po vsem svetu imamo na zalogi vec kot 6.000 vreten, kar pomeni, da lahko dosežemo dnevno stopnjo razpoložljivosti 96 do 99 odstotkov. Za kljucne stroje ponujamo rezervacijo vretena, tako imenovani hotel vreten. Preventivno vzdrževanje vretena zaokrožuje našo celovito ponudbo, za katero dajemo garancijo po pošteni ceni, kar je naša velika prednost pred konkurenco. Katera vretena spadajo med preostalih 4 odstotkov in kaj se zgodi, ce nekdo takšno vreteno potrebuje v kratkem casu? Od enega do štirih odstotkov sestavljajo predvsem vretena starejše generacije, ki jih obicajno dobavimo v zelo kratkem casu, ce jih potrebujemo ali pa jih z letalskim prevozom pripeljemo iz zunanjih skladišc v Dallasu, Šanghaju in Igi. Vedno pa obstaja tudi možnost popravila po meri. To lahko vkljucuje namestitev posebnega vretena na zahtevo stranke. Kakorkoli že, v takšnih pri­merih priporocamo koncnim kupcem, da ob nakupu stroja kupijo nadomestno vreteno. Kaj v bistvu postavlja vretena podjetja DMG MORI pred vrete­na drugih dobaviteljev? Naša vretena odlikujejo vzdržljivost, navor in zmogljivosti, optimalno toplotno obnašanje in manjša možnost odpovedi. Nenehno delamo na nadaljnjem razvoju in zaradi širokega nabora Servis vreten Hitro popravilo vreten z originalnimi nadomestnimi deli Pojmi vzdržljivost, navor in zmogljivost vreten, ki jih izdeluje in razvija podjetje DMG MORI, so sestavni del proizvajalca. Da bi zagotovili cim vecjo razpoložljivost vreten, podjetje DMG MORI ponuja lasten servis vreten, kar je v tem inter-vjuju podrobneje razloži dr. Christian Hoffart, poslovodni direktor nadomestnih delov DMG MORI. vreten kupci vedno najdejo prilagojeno rešitev v skladu s svojimi aplikacijami. Naš servis vreten pridobiva prednost tudi od naših strokovnjakov, ki proizvajajo vretena, zato se glede na kakovost uvršcamo vsaj stopnjo višje od drugih proizvajalcev. Za popravila uporabljamo samo originalne nadomestne dele, kar popolnoma odpravi tveganje za kasnejše poškodbe. Drugi dobavitelji nimajo možnosti dobave originalnih novih nadomestnih vreten. Številne stranke, ki imajo izkušnje z drugimi dobavitelji, se vrnejo v DMG MORI. Ali niso bili zadovoljni s kakovostjo ali pa se je domnevno boljša cena izkazala za precej višjo kot pri nas zaradi predelave, za katero je bilo treba placati – zadnji komentar slišimo zelo pogosto. Naše izkušnje kažejo, da vse to prispeva k boljšemu in konsistenc­nejšemu rezultatu. Navsezadnje nihce ne pozna srca stroja tako dobro kot njegov proizvajalec. Ali podjetje DMG MORI uporablja samo svoja vretena ali pa jih kdaj kupujete tudi od zunaj (za katere stroje/aplikacije)? Eden izmed naših dolgoletnih partnerjev in dobaviteljev je podjetje Kessler, katerega vretena so nadaljnji razvoj podjetja DMG MORI in podjetja Kessler. Ce to zahtevajo naše stranke, v stroje namestimo tudi vretena drugih dobaviteljev. V sodelovanju s podjetjem Schaeffler (Vacrodur) ste razvili nov material za ležaje za vretena. Kakšne so prednosti teh ležajev? Razvoj je privedel do izjemno visokih vrednosti trdote, nad 65 HRC. Nosilnost, odpornost proti obrabi in toplotna stabilnost teh ležajev za vretena so izjemno visoke. Vretena podjetja DMG MORI imajo 13-krat daljšo nazivno življenjsko dobo z »elastohidrodina­micnim« mazanjem. Dinamicna nosilna zmogljivost – v primerjavi OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA z valjcnim ležajem jekla 100Cr6 – se je povecala za faktor 2,4. To-plotna stabilnost je zagotovljena do 400 °C. Ne poznam nobenega drugega konkurencnega vretena, ki je tako žilav in zmogljiv. Ali je mogoce starejša vretena obnoviti s temi ležaji (med servi­siranjem/vzdrževanjem) ali so namenjena samo novim vretenom? Zaradi ležajev velike dimenzijske zasnove bi morali spremeniti obstojece vreteno. To bi bilo mogoce v nekaterih primerih, ce je to potrebno ali zahtevano. Doslej smo s to novo generacijo ležajev iz Vacrodurja opremili le eno vrsto starejše generacije vretena. Kolikšen je povprecni cas delovanja vretena, preden ga je treba servisirati? To je odvisno od stopnje obremenitev, ki jim je vreteno izposta­vljeno. V tem pogledu imata prevladujoco vlogo tako obmocje hitrosti kot tudi material, ki ga je treba obdelati. Vretena MASTER nove generacije imajo trenutno stopnjo odpovedi manj kot en odstotek. 11.000 vreten MASTER vsako leto zapusti tovarno DMG MORI, kar jasno potrjuje zadovoljstvo strank. Kakšno vlogo igra teleservis/daljinsko nadziranje vreten in strojev za servis vretena glede na zgodnje odkrivanje morebitnih težav? Pri tem postaja vloga našega sistema NETservice vse pomemb­nejša, zlasti glede rešitev za avtomatizacijo. Vibracije, temperatura in navor se spremljajo s pomocjo sistema MPC (Machine Protecti­on Control). Sistem ima funkcijo izklopa v sili v primeru trka. Naš servis lahko ponudi aktivno podporo pri težavah s proizvodnjo s preverjanjem podatkov o vibracijah v sistemu MPC. Kupci lahko svoje podatke vretena prikažejo in ocenijo v realnem casu tudi s pomocjo posebnih programskih rešitev. Ali so stranke pripravljene deliti podatke z vami? V Evropi je trenutno stopnja povezljivosti s sistemom NETservice približno 45-odstotna. Tu opažamo vse vecje zanimanje, saj kupci vse bolj cenijo prednosti. Povezovanje se bo znatno povecalo, ko bo industrija 4.0 do konca leta dosegla dobrih 50 odstotkov. Drugi trgi, kot je Kitajska, so še vedno v fazi uvajanja, vendar pa pricaku­jemo, da se bo podoben razvoj pojavil v prihodnosti. Ce stranka utrpi škodo ali se zgodi trk stroja – kakšen je idealen servisni postopek? Obvestilo o škodi se predloži regionalnemu servisnemu podjetju. Sledi analiza poškodb in identifikacija rezervnih delov. Podjetje nato te rezultate uporabi za izdelavo ponudbe potrebnih rezervnih delov in servisa, kar mora nato stranka potrditi. Dostava nadome­stnih delov se izvede v roku 24 ur, nato pa servisna služba takoj zacne menjavo in popravilo. Kje izvajate servisna in vzdrževalna dela na vretenih? V Nemciji imamo tri kompetentne centre za servisiranje vreten: v Pfrontnu, Bielefeldu in Wernauu. Za vretena MASTER ponujate 36-mesecno garancijo brez omeji­tev delovnih ur. Ali to obdobje velja samo za nova vretena ali tudi za prenovljena? 36-mesecna garancija velja samo za nova vretena najnovejših strojev. Na prenovljena vretena še vedno velja 9-mesecna garancija z neomejenimi delovnimi urami. Kolikšen odstotek od vseh prodanih strojev ima vgrajena vrete­na MASTER? Vec kot 95 odstotkov vseh strojev za obdelavo kovin podjetja DMG MORI je opremljenih z vreteni iz serije MASTER. Velika vecina teh izvira iz naših proizvodnih lokacij v Igi in Pfrontnu, kjer se na leto proizvede 7000 omenjenih vreten. Obljubljate nova in nadomestna vretena v roku 24 urh. Kako dolgo stranka v povprecju izracuna popravilo in koliko znaša povprecni prihranek? Dejansko popravilo vretena (po prejemu v obrat) traja približno tri delovne dni plus dva dni za demontažo in pritrditev vretena s strani serviserja. Prihranki stroškov v primerjavi z novim vrete­nom v povprecju znašajo 40 odstotkov. Ali ponujate svojo storitev servisa samo za nove (ali novejše) stroje ali za vse stroje? Naš servis ponuja za vse stroje tako tehnicno podporo kot tudi rezervne dele. Naše stranke pricakujejo absolutno zanesljivost, naj­vecjo natancnost in obstojnost obdelovanca. Stoodstotno zadovolj­ni kupci vedno prisegajo na podjetje DMG MORI. Vsak posame­zni kupec je za nas pomemben in prav tako tudi njihov stroj. dmgmori.com DKT d.o.o. / Ulica Milana Majcna 16 / 1000 Ljubljana / Slovenija / Tel. +386 31 607 666 / info@hitro-vpenjanje,si OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Najboljše površine za minimalno naknadno obdelavo Vse od svoje ustanovitve leta 1964, ravno ko je industrijska proizvodnja steklene embalaže zacela dobivati zagon, je podjetje OMCO postalo vodilni dobavitelj orodij za izdelavo steklenic. Podjetje OMCO je hcerinsko podjetje belgijske skupine BMT Group. Po letih z visoko rastjo ima podjetje trenutno 1.800zaposlenih v svojih obratih v Belgiji, Sloveniji, Romuniji, Angliji, Turciji in na Hrvaškem. Podjetje OMCO dosega visoke zahteve obdelave z uporabo približno 180 obdelovalnih strojev za struženje in frezanje podjetja DMG MORI. Od leta 2012 ima v svojih tovarnah na Hrvaškem, v Romuniji in v Turciji skupaj deset obdelovalnih strojev HSC 55 linear in pet strojev LASERTEC 45 Shape. Podjetje OMCO dosega najvišjo kakovost površine s postopkom visokohitrostnega odrezavanja, ki bistveno zmanjša obseg zahtevane naknadne rocne obdelave. Od razvoja orodja do koncnega izdelka V podjetju OMCO so trenutno v rastocem trgu s svojimi orodji za proizvodnjo steklenic, ocenjuje ekonomsko situacijo Darko Ra-nogajec, direktor podjetja OMCO Group. Potrošniki in proizvajalci pijac štejejo steklo kot trajnostno alternativo plastenkam. Ceprav se steklo povezuje z višjo porabo energije, se lahko steklenice veckrat znova uporabi, ob tem pa tudi recikliranje stekla dobro de­luje. Plastenke ne bodo nikoli izginile s trga, vendar se bo skupna uporaba steklenic še naprej vecala. Razvoj steklenic ima zato zelo pomembno vlogo pri številnih novih trgih. Vec kot 70 odstotkov orodij za izdelavo steklenic, ki jih izdela podjetje OMCO, je namenjenih industriji polnjenja pijac in živilski industriji, vendar so med kupci podjetja OMCO tudi podjetja, ki proizvajajo kozmetiko, in podjetja s podrocja medicinske tehnolo­gije. V podjetju izdelujejo orodja za izdelavo steklenic velikosti od 5 ml do velikih steklenih posod z volumnom 15 l. Podjetje OMCO je tako celovit partner za svoje kupce, pri cemer ponuja širok nabor storitev, od svetovanja glede tehnicne izvedljivosti zasnove stekle-nice do inženiringa in izdelave orodja, od litja preko obdelave do koncne obdelave. Vecina orodij je izdelana iz litega železa, vendar »Z uporabo 180 strojev proizvajalca DMG MORI, med katerimi je 10 strojev za visokohitrostno obdelavo HSC 55 linear in pet strojev za lasersko strukturiranje površine LASERTEC 45 Shape, podjetje OMCO izdeluje izjemno natancna orodja za proizvodnjo steklenic. Vir: DMG MORI. Foto: Jens Ellensohn OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Visokohitrostna obdelava je podjetju OMCO omogocala dose-ganje ciljev dobre kakovosti obdelane površine, tako da je potreba po naknadnem poliranju kar se da majhna, razlaga prednosti vi-sokohitrostne tehnologije Darko Ranogajec. Razmerje med casom obdelave na stroju HSC 55 linear in casom potrebnim za poliranje je optimalno. Zasnove steklenic postajajo vse bolj sofisticirane, poudarja Darko Ranogajec, kar zahteva vsestranski stroj, ki lahko obdela tudi najbolj fino podrobnost na orodju. LASErTEC Shape za neomejeno svobodo pri razvoju Vse vecja stopnja kompleksnosti je bil eden izmed razlogov, da se je podjetje OMCO odlocilo za uporabo strojev iz serije LASERTEC Shape podjetja DMG MORI, tako da ima skupaj pet strojev LA­SERTEC 45 Shape za strukturiranje površine orodij. Ponovljive in jasno definirane strukture so izdelane z laserskim odstranjevanjem materiala na ekonomicen, hiter in bistveno bolj okolju prijazen nacin v primerjavi z jedkanjem. Velika svoboda pri oblikovanju, ki jo omogoca tehnologija LASERTEC Shape, ponuja veliko možnosti pri razvoju orodij za steklenice, poudarja Darko Ranogajec. Darko Ranogajec dolgorocno pricakuje pozitiven razvoj podjetja OMCO, saj bodo bistveno oblikovali rast steklarske industrije s svojo ponudbo izdelkov in storitev ter bodo obenem še naprej iska­li napredne obdelovalne tehnologije tudi v prihodnosti. www.dmgmori.com Odprtje najsodobnejšega centra za inovacije in proizvodnjo obdelovalnih strojev Po dveletnem obdobju gradnje je podjetje GF Machining Solutions, divizija podjetja GF, ob navzocnosti 300 gostov odprlo svoj novi center za inovacije in proizvodnjo v švicarskem mestu Biel. Podjetje GF je v novo zgradbo, ki bo zagotavljala približno 450 delovnih mest, investiralo približno 100 mili­jonov švicarskih frankov. Na otvoritveni slovesnosti so bili navzoci Christoph Ammann, predsednik kantonske vlade in vodja kantonskega oddelka za ekonomske zadeve, Erich Fehr, župan mesta Biel, predstavniki iz politicnih in poslovnih krogov ter številni kupci podjetja GF iz vsega sveta. Za poslovno lokacijo in lokalno industrijo je utrditev prisotno­sti podjetja GF v Bielu zelo pozitiven signal, je v svojem govoru poudaril Christoph Ammann. Nova zgradba je pomemben mejnik za kanton, regijo in mesto Biel, se je Erich Fehr zahvalil podjetju GF za to investicijo. To bo bistveno okrepilo položaj mesta Biel, ki bo tako postalo kraj raziskav in inovacij. Švica ima kot poslovna lokacija svojo legitimnost tudi v luci mocne mednarodne konku­rence, razlaga Andreas Müller, direktor podjetja GF ter poudarja zavezanost podjetja svojim koreninam in tradiciji tehnološko in inovacijsko vodilnega podjetja. Znamka »izdelano v Švici« je veliko vec kot le potrdilo o izvoru, dandanes predstavlja globalno znam­ko, ki predstavlja kakovost in zanesljivost. Pascal Boillat, predsednik podjetja GF Machining Solutions, je v duha pri doseganju najboljših rezultatov ter nanizala nekaj dejstev svojem govoru poudaril, da bodo s te nove lokacije lahko okrepili o obratu med obdobjem gradnje. svoj položaj globalnega igralca ter se istocasno zanašali na svoj švicarski izvor. Obenem se je zahvalil oblastem in še posebej glav-Dovolj prostora za inovacije nemu gradbincu, podjetju HRS Real Estate AG, za izjemno sodelo­vanje. Bernhard Iseli, vodja celotnega projekta, in Vincent Mohni, V Bielu bodo tri bivše lokacije podjetja GF Machining Solutions vodja novega obrata v Bielu, sta govorila o pomembnosti timskega v Švici (Nidau, Ipsach in Luterbach) združene pod isto streho. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Na skupni površini 44.000 m2 bo podjetje GF Machining Soluti­ons združilo celotno proizvodnjo strojev za frezanje in strojev za lasersko obdelavo v Švici. Nova zgradba, ki je obenem tudi sedež divizije, bo zagotavljala vec kot 13.000 m2 površine za proizvodnjo in sestavo. Zagotovljen bo prostor za raziskovalno-razvojni center ter za sodoben aplikacijski center. To bo kupcem omogocalo iz prve roke izkusiti širok nabor ponudbe podjetja ter prisostvovati številnim ucnim tecajem na lokaciji. Zaposleni bodo v novem cen­tru uživali svetle in prostorne projektne sobe, ki bodo spodbujale kreativno in interdisciplinarno sodelovanje. Podjetje GF Machining Solutions zagotavlja obdelovalne stroje, rešitve na podrocju avtomatizacije in storitve kupcem v obliki izdelave orodij in kovinskih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Divizija ima svoje proizvodne obrate v Švici, na Švedskem, na Kitajskem in v ZDA ter podpira svoje kupce v vec kot 50 državah. www.gfms.com Hitro in robustno za lahko konstrukcijo v avtomobilski industriji Na zadnjem sejmu EMO, ki je septembra potekal v Hannovru, se je podjetje Licon iz Laupheima, ki proizvaja obdelovalne centre, predstavilo z nadalj­njim razvojem stroja LiFLEX I 12126. Nov enovretenski obdelovalni center predstavlja edinstveno kombinacijo dinamike in delovnega okolja primer-nega za obdelavo izdelkov vecjih dimenzij, kot so na primer strukturne komponente, pri cemer je razpolovljen cas celotnega cikla obdelave (chip­-to-chip). Dodatne prednosti novega stroja predstavljajo orodja za znižanje stroškov v obliki aplikacije Licon Added Value Analysis ali na kratko LAVA, ki omogoca prediktivno vzdrževanje v digitalni obliki in realnem casu. Z nadaljnjim razvojem lahko enovretenski obdelovalni sekundo, medtem ko velja stroj s hitrimi podajalnimi gibi v center LiFLEX I 12126 obdeluje strukturne komponente celo linearnih oseh s hitrostjo do 150 ,/min, visokimi pospeševanji vecjih dimenzij kot do sedaj. Stroj dela v štirih ali petih oseh, ter s povecano stopnjo pospeševanja za enega izmed najbolj je posebej hiter, dinamicno stabilen in robusten. Prvenstveno dinamicnih na trgu s takim delovnim prostorom. Za je razvit za obdelavo velikih strukturnih komponent izdelanih uporabnike stroja so najvecja prednost kratki casi cikla in s tem iz lahkih kovin, kot je aluminij. Cas menjave orodja je le 1 povecana produktivnost. Napredni sistem za manipulacijo Nov napredni sistem za manipulacijo AHS (Advanced Handling System) uporablja inovacijo rotacijske sesalne plošce podjetja Schröder. AHS sistem lahko premika plocevine z maso do 80 kg in dimenzij 3.700 x 1.500 mm, vendar lahko manipulira tudi manjše plocevine. Graficni krmilnik POS 3000 ne ponuja le do-datnih funkcij, kot so krivljenje radijev korak po koraku, temvec z nadzorom manipulatorjev in podajalnih sistemov predstavlja tudi osnovo za razširitev stroja EVO-CENTER v popolnoma avtomati­ziran krivilni center znotraj proizvodne linije. Krivljenje do debeline 6 mm Na razstavnem prostoru podjetja Schröder sejma Blechexpo 2019 je bil v ospredju tudi krivilni stroj PowerBend Industrial 3200/6,0. Ta izjemo robusten stroj za krivljenje jeklene plocevine debeline do 6 mm združuje visoko zmogljivost z dosledno visoko natancnostjo. Poleg lastnosti opreme, kot je hidravlicni sistem za vpenjanje plo-cevine med krivljenjem ter vpenjalna letev, prikazovalec položaja krivilnega orodja za preprecevanje napak pri menjavah orodja, sesalni elementi ter krivilna letev, ki deluje v obe smeri, obstajajo tudi majhne podrobnosti, zaradi katerih je ta stroj zelo priljubljen. Ta razred strojev je zelo razlicen od rocnih krivilnih strojev, vendar kljub temu lahko krivi manjše in tanjše plocevine tako udobno, kot se to izvaja z rocnimi krivilnimi stroji. Luksuzni razred rocnih krivilnih strojev Tretji motoriziran krivilni stroj, ki ga je podjetje Schröder prika­zalo na sejmu Blechexpo, je bil PowerBend Professional. Ta stroj ni priljubljen le kot industrijski stroj za krivljenje tanke plocevi­ne, temvec velja kot visoko razredni krivilni stroj v delavnicah uspešnih obrtnikov. Poleg sesalne mize za pritrjevanje plocevine ter krivilne letve, ki deluje v obe smeri, ta stroj navdušuje tudi z vrtljivo vpenjalno letvijo. Slednja ponuja alternativno geometrijo ter drugo pozicijo za orodja. Dve giljotinske škarje Z motoriziranimi škarjami PDC Power-Duo-Cut NC 3200/3,0 in MHSU 2000/2,5 je podjetje na sejmu predstavilo dva priljubljena stroja za rezanje plocevine. Škarje serije MHSU predstavljajo stroj za zacetnike, ki kljub temu ponujajo podobno udobje delovanja kot vecji model, saj nudi pnevmatsko nadzorovano podporo za plocevino in osvetlitev rezalnega roba. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA »Motoriziran krivilni stroj PowerBend Industrial 3200/6,0 z graficnim krmil­nikom POS 3000. Vir: Schröder Group »Krivilni stroj PowerBend Professional se lahko uporablja kot industrijski stroj za krivljenje tanke plocevine ali kot krivilni stroj v vrhunskih obrtniških delavnicah. Vir: Schröder Group Dva klasicna stroja FASTI Podjetje SCHRÖDER-FASTI Technologie GmbH je bilo na sejmu zastopano s strojem za nakrcevanje cevi in izdelavo nasedov 416 ter stroj za okroglo krivljenje tipa 134. Slednji je eden izmed dobro znanih strojev za okroglo krivljenje zalogovnikov iz nerjavnega jekla. Ta stroj se lahko nadzira s programsko opremo preko udob­nega zaslona na dotik. Poudarki na podrocju obrtništva Stroj, ki nikakor ni mogel manjkati na razstavnem prostoru podjetja Schröder, je rocni krivilni stroj ASK 3 1250/1,5. Ta stroj je opremljen s segmentnimi orodji na vseh letvah, ponuja veliko dostopnost ter navdušuje s številnimi podrobnostmi, kot so patentiran eks­centricen sistem za hitro vpenjanje pri menjavi orodij na vpenjalih ter krivilni letvi v samo enem koraku, pogonom vecstopenjsko vpenjalo letve za štiri razlicne višine orodij in nastavljiv kot krivljenja, ki zajema indikator kota ter stopalko za odpiranje in zapiranje vpenjalne letve. www.schroedergroup.eu »Podjetje Mapal napoveduje nov visoko zmogljiv program frezal iz karbidov, ki so bila posebej razvita za uporabo v orodjarstvu. Od leve proti desni so prikazane po dve razlicici frezala OptiMill-3D­CS, OptiMill-3D-HF Hardened in OptiMill-3D-HF ter frezalo OptiMill-3D-CR Hardened. Vir: Mapal OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Slovenija na »dvojnem sejmu« OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Aditivna proizvodnja na obdelovalnih strojih MILLTUrN Prednosti aditivne proizvodnje na obdelovalnih strojih MILL­TURN so še posebej ocitne pri proizvodnji izdelkov kompleksnih oblik, ki se jih ne da izdelati oziroma se jih zelo težko izdela s konvencionalnimi proizvodnimi procesi. Sedaj je možno ustvariti nove lastnosti izdelkov, kot na primer z uporabo posebnih plasti, saj se specificni materiali lahko fleksibilno nanašajo med procesom izdelave. Laserska glava za nanašanje materiala se lahko upora­blja tudi za lasersko utrjevanje. Na tak nacin se lahko pri izdelavi zobniških komponent celne ploskve ozobij lasersko utrdi takoj po frezanju. Opcija laserske obdelave je na razpolago za veliko vecino modelov MILLTURN. Vse se vrti okoli pametnih tehnologij Z obdelovalnim strojem MILLTURN so uporabniki dobro opre­mljeni glede avtomatizacije in povezljivosti. Analizator podatkov podjetja WFL zagotavlja popoln pregled celotne proizvodne linije. To omogoca, da se nemudoma identificira razpoložljiv potencial produktivnosti ter da se ga naknadno izkoristi. Proizvodni podatki o statusu strojev se lahko shranijo, in ce je potrebno, se na njih takoj odzove z uporabo pametnih telefonov, tablic, prenosnih racu­nalnikov ali stacionarnih racunalnikov. Kljucni podatki o nadzoru proizvodnje so uporabniku razpoložljivi v realnem casu. Z aplikacijo v oblaku Siemens MindSphere, ki predstavlja odprt operacijski sistem Interneta stvari (IoT), podjetje WFL predstavlja še eno ucinkovito rešitev za povezovanje izdelkov, obratov, siste­mov in strojev na nacin, ki je osredotocen na uporabnika. Zbrani podatki se lahko analizirajo v aplikaciji MindSphere, kar omogoca spremljanje statusa obdelovalnih strojev. Uporabniki tako pridobi­jo novo znanje, ki ga lahko uporabijo za povecanje produktivnosti, zanesljivosti in ucinkovitosti obdelovalnega stroja. Poleg aplikacije ManageMyMachine (MMM) 1.5 in gradnje v aplikaciji MindSphere podjetja Siemens, WFL ponuja digitalni model, ki temelji na placilu uporabe, ki je bil v živo predstavljen na letošnjem sejmu EMO v Hannovru. To omogoca nove pametne možnosti financiranja. Kompleksna stanja delovanja stroja, kot so obremenitve vretena, temperature in energije na pogonih, se lahko shranjujejo. Ta stanja obdelovalnega stroja se zajemajo v realnem casu ter popolnoma avtomatizirano zaracunavajo na podlagi vnaprej dogovorjene urne postavke. To pomeni, da dolocen stroj ustvarja stroške le takrat, ko ucinkovito služi z delovanjem. To pa prinaša ogromne prednosti, saj vec kot je obdelovalni stroj v uporabi, bolj poceni postane njegova uporaba. Rešitve na podrocju programske opreme podjetja WFL zagota­vljajo ucinkovito podporo najbolj zahtevnim nalogam v proizvo­dnji. Ne glede na to, ali gre tu za CrashGuard Studio, WFL iCon­trol ali Millturn PRO, rešitve na podrocju programske opreme in cikli obdelave podjetja WFL, bistveno poenostavijo programiranje in zagotavljajo optimalno zanesljivost med proizvodnim procesom. CrashGuard Studio je 3D-simulacijska programska oprema, ki uporabnikom omogoca izvajanje programiranja na osebnem racunalniku z namenom predhodnega preverjanja NC-programov. Prednosti te programske opreme vkljucujejo vizualizacijo vseh korakov programiranja z namenom odkrivanja napak v zgodnji fazi, izboljšanja kakovosti NC-programov glede ucinkovitosti in varnosti delovanja ter skrajšanja casov nastavitev na obdelovalnem stroju po zaslugi preliminarnih simulacij. To operaterjem stroja zagotavlja koncne programe, ki so že testirani in preprecujejo kolizije. Univerzalno in enostavno razumljiv urejevalnik za programiranje Millturn PRO omogoca po zaslugi graficne podpore programiranje neposredno na obdelovalnem stroju. Rezultat tega je ucinkovita in intuitivna izdelava NC-programov, pri cemer je tako izdelan program še posebej cenovno ucinkovita rešitev. Popolnoma nov WFL iControl WFL iControl varuje obdelovalne stroje MILLTURN celo med avtonomno obdelavo preko noci. Odvisno od opreme obdeloval­nega stroja se stalno spremlja do 16 prosto nastavljivih procesnih signalov. Nova zasnova vsebuje bolj kompleksne in bolj pametne možnosti nadzora, kar ponuja celovito varnost med proizvodnjo. Uporablja se vecstopenjska logika spremljanja, ki se odziva, ce so prekoracene meje kolizij ali meje adaptivnega procesa ali ce obstajajo hitre spremembe sil. Zašcita obdelovalnega stroja pred poškodbami, povecana produktivnost in kakovost obdelave, pri­hranki na orodjih ter boljša izkorišcenost življenjske dobe orodij zaradi spremljanja obrabe so le nekatere izmed prednosti sistema WFL iControl. »Shranjevanje podatkov zagotavlja tudi nove funkcije. Še posebej na podrocju letalske industrije so zahtevani podrobni podatki o visoko natancnih obdelovalnih procesih. Zapisi procesov zagotavljajo naknadno preverjanje, v primeru opaznih nepravilnosti glede sil procesa obdelave ali dovoda hladilno mazalne tekocine.« Christoph Schinerl, vodja tehnologije nadzora pri podjetju WFL • Navojno orodje •Kontrola navoja • Vpenjanje • Rezkanje EMUGE-FRANKEN tehnika d.o.o. +386-1-4301040 +386-1-2314051 Streliška ul. 25 · SL -1000 Ljubljana info@emuge-franken.si ˜www.emuge-franken.si »S trinajstimi premierami na evropskem trgu je razstavnem prostoru velikosti približno 1.500 m² podjetje Okuma ponudilo obiskovalcem sejma EMO Hannover bogat nabor najnovejših tehnologij. Vir: Okuma - Vrhunska 3D-zmogljivost s tehnologijo RENGAGE™ Merilne glave RENGAGE™ za obdelovalne stroje so zanesljiva in natancna rešitev za nastavljanje delov, meritve znacilnosti in preverjanje zmogljivosti strojev. Merilne glave RENGAGE navdušujejo pri meritvah kompleksnih oblik in kontur, zato so idealne za zahtevne kontrolne naloge v današnji industriji. Za vec informacij obišcite www.renishaw.com/rengage Uradni distributer za izdelke Renishaw v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Crni Gori in Makedoniji: RLS d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod vrbami 2, SI-1218 Komenda, Slovenija T 01 527 2100 F 01 527 2129 E mail@rls.si ® A associate company www.rls.si OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Pametna tovarna podjetja Okuma vizualizira, analizira in optimizira Na sejmu EMO v Hannovru je podjetje Okuma s primeri pred­stavilo, kako lahko aplikacije Industrije 4.0 izboljšajo proizvodne procese s povezovanjem vseh obdelovalnih strojev v aplikacijo Connect Plan. Aplikacija vizualizira status vsakega obdeloval­nega stroja na prikazovalnem zaslonu ter zagotavlja pomembne podatke, kot so zgodovina delovanja, zgodovina napak in urniki vzdrževanja. To omogoca poglobljeno analizo, ki na celovit nacin omogoca optimizacijo proizvodnih procesov. Eden izmed kupcev podjetja Okuma je odkril, da se mu v pro-izvodnji pogosto pojavljajo ustavitve strojev. Z nadaljnjo analizo so ugotovili, da se te ustavitve pojavijo, ker mora operater iskati merilno napravo. S tem ko so pri kupcu enostavno dolocili mesto za to merilno napravo, je operaterju ni bilo vec treba iskati, kar je omogocalo približno 20 odstotkov vecjo produktivnost, razlaga Juergen Klaeser, izkušeni projektni vodja za aplikacije pri podjetju Okuma. Tako zbrani podatki omogocajo tudi izvajanje prediktiv­nega vzdrževanja. Uporabniki lahko naložijo svoje podatke v oblak podjetja Okuma, s cimer še bolj povecajo zmogljivost napovedo­vanja delovanja svojih obdelovalnih strojev. S tem ko Okuma upo­rablja podatkovne baze SQL za aplikacijo Connect Plan, se lahko podatke analizira tudi s programsko opremo drugih proizvajalcev. Odvisno od posameznih potreb, rešitve na podrocju pametne tovarne zagotavljajo dodatne funkcije, kot je samodejno obvešcanje preko elektronske pošte. Obdelava orodij v enem koraku Izrazit dejavnik razstavnega prostora podjetja Okuma je bil velik dvostebrni obdelovalni center MCR-S. Stroj je namenjen uporabi v orodjarski industriji, saj združuje visoko produktivnost, izjemno dimenzijsko natancnost in visoko kakovost obdelane površine. S temi lastnostmi lahko obdelovalni center MCR-S izvaja grobo in fino obdelavo ter koncno obdelavo orodja v enem vpetju. Visoka natancnost stroja je zagotovljena s številnimi tehnologijami strojne in programske opreme. Eno izmed teh tehnologij predstavlja vrtljiv slikovni senzor, ki meri rezalni rob orodja, kar pomeni, da se lahko odstopanje rezalnih robov zmanjša na manj kot 10 µm. Doseganje izjemne kakovosti obdelane površine je omogocena s pametno tehnologijo Hyper-Surface. Pri tej tehnologiji se samodejno zaznajo in popravi­jo napake v podatkih obdelave, tako da aplikacija omogoca izde­lavo izjemno gladkih površin, ki le v redkih primerih potrebujejo rocno koncno obdelavo. Visoka kakovost obdelave ima pozitiven ucinek tudi na produktivnost stroja. Pablo Liechti, produktni vodja pri podjetju Okuma podaja primer, kjer je kupec prihranil 38 ur skupne obdelave velikega orodja na obdelovalnem centru MCR-S, saj so imeli koristi od krajšega cikla koncne obdelave, manj ur so porabili za poliranje orodij ter malo dodelav, da sta se polovici orodja prilegali druga k drugi. www.okuma.eu celadagroup.com/celada-slovenia.php Mazak VTC-800/30SR Izboljšana produktivnost Izjemno vsestranski obdelovalni stroj VTC-800/30SR je 5-osni obdelovalni center podjetja Yamazaki Mazak z vertikalno pre­mikajocim se stebrom, ki je idealen tako za aplikacije v letalski industriji kot za splošno CNC-obdelavo v dobaviteljski verigi. Obdelovalni stroj VTC-800/30SR je bil posebej razvit za obde­lavo izjemno dolgih in težkih obdelovancev, saj ima nepremicno posteljo, ki ne dopušca previsov obdelovancev, ne da bi motili varovanje stroja, temvec zagotavlja velik obdelovalni prostor glede na svojo tlorisno površino. Frezalno vreteno z visoko hitrostjo 18 tisoc obratov na minuto in mocjo 35 kW (50 odstotkov ED) zagotavlja maksimalno produk­tivnost. Glava vretena vsebuje nihajoco B-os, ki v povezavi z vrtlji­vo mizo ponuja popolno istocasno 5-osno obdelavo s skrajšanimi casi nastavitve pri kompleksnih elementih in konturah. Rotirajoca miza podjetja Mazak ponuja dodatno vsestranskost z možnostjo vertikalne ali horizontalne namestitve tako na levi kot na desni strani obdelovalnega stroja. Natancnost in ponovljivost za obe rotacijski osi je zagotovljena z oblikovnimi zobniki brez zracnosti. Kljub temu pa je za dodatno fleksibilnost opcijsko raz­položljiva središcna delitev, ki omogoca dolgi mizi obdelovalnega stroja, da se spremeni v dve loceni delovni obmocji, kar omogoca nihajno nalaganje surovcev in serijsko proizvodnjo. Obdelovalni center VTC-800 30/SR je opremljen z revolucionar­nim krmilnikom SmoothX podjetja Mazak, ki velja za najhitrejšega na svetu. Kot pri vsej tehnologiji podjetja Mazak je tudi SmoothX zasnovan z ergonomsko udobnostjo za operaterja. V ta namen se nadzorna plošca, ki vsebuje 19-incni zaslon na dotik, lahko obraca in tako prilagaja operaterju. SMOOTH CNC vkljucuje tudi številne aplikacije za podporo uporabnikom, vkljucno s Smooth API (Application Programming Interface), ki izboljša povezljivost med SMOOTH CNC in pro-gramsko opremo, ki ni od podjetja Mazak, kot so dodatni sistemi za avtomatizacijo in programska oprema za merjenje. www.mazak.com www.cnc-pro.si Metrološka naprava za raunalniško tomografjo GOM C omogoa kontrolo kompleksnih delov na osnovi volumnov. Z njo lahko uporabite vse površine, tudi notranje strukture, za analizo oblik in dimenzij ter za primerjavo imenskih in dejanskih vrednosti. Obrnite se na nas za ve informacij! Tel.: +38 1 3496010 info@topomatika.si Natan.ne 3D-meritve v industriji www.topomatika.si Obišcite merilni laboratorij TOPOMATIKA in se dogovorite za predstavitev ali storitev meritev. »Kakovost: Aditivno proizvedeni rezervni deli ustrezajo visokim standardom videza in obcutka zahtevanega s strani premijskih znamk, kot je Daimler Buses za vse vidne dele v notranjosti avtobusov. (Vir: Daimler Buses, EOS) Vaš prehod v aditivno proizvodnjo bo uspešen s pomocjo Additive Minds Organizacije po vsem svetu so pod narašcajocim pritiskom, da se inovirajo hitreje in bolje kot konkurenti. Kljub temu so vcasih pocasne pri uvajanju aditivne proizvodnje (AM), ker je težko najti potrebno strokovno znanje. Additive Minds rešuje te težave in pomaga vaši organizaciji iz-Vaši kljucni izzivi korišcati polni potencial AM, tako da vam zagotovi vso strokovno znanje, ki ga potrebujete, da bi bili konkurencni. Naše poslanstvo je prenesti potrebno strokovno znanje, kjerkoli ga potrebujete in kadarkoli ga potrebujete. Hitro. Vec kot 300 uspešnih projektov strank potrjuje, da lahko Additive Minds popelje vašo organizacijo na naslednjo stopnjo. EOS-ovo poslanstvo EOS je vodilni ponudnik rešitev aditivne proizvodnje. Naši sistemi in storitve so bistvenega pomena za digitalne tovarne prihodnosti. EOS-ova vizija Aditivna proizvodnja je kljucna tehnologija napredne industrij­ske proizvodnje. Additive Minds S svojim celovitim portfeljem pomaga podjetjem na njihovi posebni posamicni poti v AM. Ko pogledam kakšen del, pomislim: »Kako lahko naredim vrednost tega dela višjo – bodisi v njegovi proizvodnji bodisi v njegovi uporabi?« Dr. Hans J. Langer OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA odvajanja odrezkov je bil namrec v središcu pozornosti za dosega­nje najvecje togosti in visoke zanesljivosti procesa, ponovljivosti in dosledne kakovosti. Že prej je bilo ugotovljeno, da so utori za odrezke kljucnega pomena pri iskanju kompromisa med dobrim odvajanjem od­rezkov in ohranitvijo togosti telesa svedra. Bolj raven kot je utor, manj materiala je treba odstraniti s stebla svedra in ta je zato bolj tog, bolj strma vijacnica pa omogoca hitrejše odvajanje odrezkov, kar pripomore k zanesljivosti procesa. Ti dve zahtevi mora sicer izpolnjevati prav vsak sveder, pri vrtanju do globin nad 5 × D pa so potrebne še dodatne optimizacije. Pri svedru CoroDrill DS20 je bilo tako treba uskladiti nic manj kot 50 razlicnih parametrov. Ob vsaki spremembi enega parametra je bilo treba ustrezno prilagoditi tudi vseh preostalih 49. Razsežno­sti te naloge so bile takšne, da je bila razvita posebna programska oprema za nadzor, prilagajanje in analizo omenjenih parametrov v virtualnem okolju. Košcki sestavljanke so se zdaj koncno zaceli ujemati in razvojni ekipi je uspelo razviti dvostopenjsko tehno­logijo naslednje generacije, s katero so se rezalne sile ob vstopu zmanjšale za 75 % v primerjavi z orodji CoroDrill 880, izboljšane pa so bile tudi možnosti centriranja. Prvi preizkusi svedra so bili opravljeni pri proizvajalcu vencev za industrijo vetrnih turbin, ki po zamenjavi konkurencnega svedra 6 × D s svedrom CoroDrill DS20 uspešno obdela celo komponento brez nepricakovanih prekinitev, skrbi ali obracanja plošcic. Tudi produktivnost se je podvojila. Pozneje je bila opravljena še cela vrsta dodatnih preizkusov za ugotavljanje potencialnih koristi novega orodja. Pri vrtanju v jeklo, železovo litino ali kaljene dele je tako mogoce pricakovati zne kovine pa 10-odstotno podaljšanje obstojnosti orodja. Ta je sicer glavna korist, kupci pa lahko racunajo tudi z 10-odstotnim izboljšanjem produktivnosti pri obdelavi jekla, nerjavnega jekla in železove litine ter s 5-odstotnim izboljšanjem produktivnosti pri obdelavi trdih in neželeznih materialov, superzlitin in titana. Te dosežke je mogoce pripisati zanesljivemu in predvidljivemu obvladovanju odrezkov ter izjemni stopnji penetracije pri vseh aplikacijah z globinami od 4 do 7 × D. Zanesljivost procesov je dosežena z manjšimi silami in lahkotnejšim odrezavanjem, še posebej ob vstopu. Uporabniki lahko tako racunajo z manjšimi stroški na izvrtino, zmožnostjo vrtanja do vecjih globin in nižjo ravnjo hrupa. Pomembno pa je tudi to, da odpade vrtanje pilotnih lukenj. V praksi bo vsaka delavnica, ki se bo oskrbela s svedrom z obra-calnima plošcicama za vrtanje lukenj do globine 7 × D, lahko za-cela vrtati v velike komponente samo z ene strani. Vrtanje lukenj v 100-kilogramske vrtljive vence v enem samem prehodu tako pred­stavlja velik prihranek pri casu in denarju, saj odpade obracanje komponent in ponovno dolocanje referencnega položaja. Izogniti se je mogoce tudi dragim napakam, kar je kljucnega pomena pri velikih delih, kjer se veliko vrednosti doda že pred vrtanjem z litjem oz. s predhodnimi postopki strojne obdelave. Zanesljivost in ponovljivost pri vrtanju lukenj do globine 7 × D seveda nista zgolj stvar svedra. Sandvik Coromant je vzporedno razvil modularni vmesnik za vrtanje (MDI), ki skrbi za povezavo med svedrom in adapterjem. MDI omogoca dvojno centriranje z visoko natancnostjo prilega za dobro vre­dnost odstopka krožnega teka in optimalno ponovljivost. Prirob­nica in površinski stik med telesom svedra in matico zagotavljata vecjo stabilnost in kakovostnejše izvrtine. Kljub dolgemu casu in visokim stroškom razvoja svedra Coro-Drill DS20 je razvojno ekipo podjetja Sandvik Coromant motiviral predvsem koncni cilj, to je pomagati kupcem do boljših procesov. Pionirska rešitev, ki je po vseh teh letih odpravila veliko oviro, delavnicam po svetu prinaša resnicno konkurencno prednost. www.sandvik.coromant.com OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Microcut Europe: open Days 2019 Industrija 4.0: Rezervni del pošljejo dva tedna pred okvaro Na jesenskih Dnevih odprtih vrat sta podjetji Microcut Europe in Buffa­lo Machinery pokazali sistem, ki je prvi korak naprej njunih obdelovalnih delovnih centrov v Industrijo 4.0. Postalo je že tradicija, da se dva dni v predzadnjem tednu oktobra sliši desetina evropskih jezikov na sedežu podjetja Microcut v Samoborju, podobno je bilo tudi letos, ko so potekali „Open Days 2019 – representing ART“. Na odprtih dneh Microcut in Buffalo Machinery so predstavili ART – (AXILE Reliability Technology) tehnologijo, katere je cilj povecati zanesljivost stroja in omogociti nadzor statusa stroja v realnem casu. Podobno kot SMT (Smart Machining Technology) – Buffalova patentirana tehnologija za avtomatski nadzor in precizno kompenzacijo – je tudi ART sprejel tehnologije, ki so del Industrije 4.0, s katerimi bi zagotovil delovanje strojev vseh 24 ur, ob varceva­nju energije in visoki produktivnosti. Do AXILE-ovega obdelovalnega centra s pomocjo spodbud EU Posebnost letošnjih Open Days, na katerih se je zbralo vec kot sto Buffalovih distributerjev in uporabnikov iz cele Evrope, je v tem, da je Microcut odprl aplikacijski center. Aplikacijski center bo mesto, kjer bodo Microcutovi strokovnjaki na razpolago kupcem za pogovor o tehnoloških rešitvah, za testiranje delovanja stroja na konkretnih primerih iz proizvodnje ter za izdelavo preizkusnih ko­sov. Microcut je za evropske partnerje organiziral tudi simpozij, na katerem so predstavili principe in aplikacijo najnovejše AXILE-ove inteligentne rešitve za proizvodnjo – tehnologije ART. Polega tega so, seveda, udeležencem simpozija prikazali razlike med AXILE­-ovimi visoko hitrostnimi triosnimi in petosnimi high-speed stroji ter stroji glavnih evropskih konkurentov na zelo zahtevnih obdela­vah, ki so jih pred obiskovalci izvajali na razstavljenih strojih. Predstavljanje ART-a je zacel dr. Paul Chang, predsednik Buffalo Machinery, ki je pred letom dni na istem mestu najavil korak na­prej njihovih CNC-obdelovalnih centrov v Industrijo 4.0. Sedaj pa je prikazal poenotenje, predstavljanje in uporabo vseh merjenj, ki se beležijo na stroju. Podatke iz enega ali vrste strojev zbira strežni­ški racunalnik (server), jih šifrira in zašcitene pošilja v Buffalovo središcnico. Uporabniki se prijavijo v na videz zelo enostavno aplikacijo, med drugim tudi na pametnih mobitelih, s katero lahko spremljajo podatke o vsakem posameznem stroju – od podatkov o temperaturah glavnega vretena, preko izrabljenosti vseh potrošnih OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Microcut Europe Microcut Europe je evropska podružnica tajvanskega proizvajalca CNC­-strojev Buffalo Machinery. Samoborski Microcut je zadolžen za prodajo in servis CNC-orodnih strojev na trgu srednje in jugovzhodne Evrope, ki vkljucuje Hrvaško, Avstrijo, Slovenijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Crno goro, Kosovo, Makedonijo in Bolgarijo. Vodilo podjetja je povzeto v stavku: »Tržišcu želimo ponuditi hitro dostavo kakovostnih CNC-strojev po ugodnih cenah, s kratkimi roki dostave in z mocno servisno podporo.« Zato je v njihovih skladišcih vedno približno trideset strojev, kar jim omogoca hitro dostavo narocniku, pa tudi dobro napolnjeno skladišce rezervnih delov, s katerimi oskrbujejo vse distribu­terje v Evropi.Podjetje Microcut Europe vodita direktorja Željko Rankovic, clovek z vec kod 30-letnimi izkušnjami v kovinski industriji, in dr. Paul Chang, predse­dnik Buffalo Machinery. »Vmesnik ART-a – del za nadzor porabe potrošnih materialov, v tem primeru obdelovalnih centrov AXILE G8 in V7. Na sliki se vidi, da je v tem trenutku imel G8 soraz­merno malo olja za podmazovanje glavnega vretena. materialov (na primer olja za podmazovanje glavnega vretena), do Buffalo Machinery Buffalo Machinery je globalni proizvajalec mocnih in preciznih obdeloval­nih strojev za kovino, v glavnem je usmerjen na evropski in ameriški trg, na katera odhaja okrog 85 odstotkov proizvedenih strojev. Buffalo Machi­nery ima v ponudbi celotno proizvodno linijo vertikalnih in horizontalnih CNC-obdelovalnih centrov, horizontalnih CNC-vrtalnikov in rezkalnikov (bohrwerk), CNC-stružnic in petosnih high-speed obdelovalnih centrov. Ti stroji se uporabljajo v vseh industrijskih proizvodnjah, od kmetijske, preko energetskih obratov, do letalske in avtomobilske industrije. Podjetje Buffalo Machinery je bilo ustanovljeno v letu 1979 in je s štiridese­tletnimi izkušnjami v industriji orodnih strojev eno izmed najbolj razvitih in najhitreje rastocih podjetij za orodne stroje na Tajvanu. Buffalo Machi­nery je prvo tajvansko podjetje, ki je razvilo Smart Machining Technology – skupino inovativnih in naprednih funkcij v kombinaciji z avtomatskim nadzorom in precizno kompenzacijo, integriranih v stroje za hitro obde­lavo. Te tehnologije, skupaj z izkušnjami CNC-operaterja, predstavljajo najvišjo produktivnost in preciznost strojev. Z razvojem novih projektov in s tesnim sodelovanjem s svetovnimi dobavi­telji in distributerji Buffalo zagotavlja, da njegova lastna znamka – Micro-cut – ustreza tudi najstrožjim zahtevam trga. Ponosen na geslo »Kvaliteta in servis gradita naše poslovanje« Buffalo Machinery vidi inovativne proizvo­de in trajnostni sistem upravljanja kot vsakdanji cilj in poslovno filozofijo. K temu prispeva tudi vrsta priznanj in nagrad za odlicnost, od katerih je zadnja prišla prav za petosni obdelovalni center Axile G8. potrošnje energije. Da ne bi bilo predstavljanje samo prazna zgodba, so poskrbeli Buffalovi in Microcutovi inženirji, ki so z ART-ov sistemom pove­zali en Axile G8 petosni in en Axile V7 triosni obdelovalni center, ki se nahajata v Aplikacijskem centru Microcut Europe. Tako so lahko vsi obiskovalci simpozija na svojih pametnih telefonih pogledali ne le »pod krov« CNC-strojev, temvec tudi pregledali zgodovino parametrov njihovega delovanja. Buffalo že sedaj vgra­juje ART na nove stroje Axile, zato ne preseneca najava, da ga bo kmalu implementiral na vseh Axileevih obdelovalnih centrih serije G in V. ART omogoca podjetju Buffalo Machinery, da na podlagi podat­kov o segrevanju, vibracijah in izrabljenosti posameznih komponent stroja napoveduje okvare delov in izpade obdelovalnega centra. Ka­kšno korist od tega imajo lahko proizvajalci in uporabniki? Tajvanci so lakonsko odgovorili, da lahko zaradi takšnega napovedovanja pošljejo nadomestni del celo dva tedna, preden se obstojeci del izrabi. Nato je predsednik podjetja Buffalo Machinery, dr. Chang, poudaril, naslavljajoc uporabnike: „Naši stroji so tukaj, da vam brez prekinjanja ustvarjajo denar.“ www.microcut-europe.eu »Od leve proti desni: Peter Scheuble, vodja proizvodnega inženiringa na podrocju izdelave plošcic, David Saladin, inženir in operater, Laurent Fleisch inženir in operater Roger Hänggi, proizvodnji inženir, vsi iz podjetja Medartis AD ter skrajno desno Gerd Messmer, direktor podjetja Hermle Switzerland AG. Vir: Hermle Vecja stabilnost in natancnost Zaupanje v tehnologijo podjetja Hermle temelji na izkušnjah podjetja Medartis, ki jih imajo s prvim obdelovalnim strojem iz Gosheima, ki so ga nabavili leta 2001 za izdelavo prototipov. Sledili so drugi obdelovalni centri, vkljucno s tipi C 30 U in C 12 U podjetja Hermle. V podjetju Medartis polagajo velike zahteve na natancnost in tolerance. Obdelovalni stroji podjetja Hermle, ki so razviti za vecosno obdelavo, so se izkazali kot bistveno bolj stabilni in natancni od konkurencnih obdelovalnih strojev, ki so jih v preteklosti uporabljali v podjetju Medartis, razlaga Roger Hän­ggi, proizvodni inženir na oddelku izdelave plošcic pri podjetju Medartis AG. Fleksibilno in univerzalno Švicarsko podjetje se je odlocilo za dobavitelja Hermle tudi pri nedavnem povecanju svojega strojnega parka. Po eni strani se lah­ko obdelovalni centri podjetja Hermle uporabljajo na univerzalen nacin, medtem ko so v podjetju Medartis prvenstveno uporabljeni za obdelavo celotnih družin izdelkov. Veliko število razlicnih medi­cinskih implantatov se lahko izdela tako na obdelovalnem centru C 30 U kot tudi na 5-osnem obdelovalnem centru C 12 U, po zaslugi robotskega sistema RS 05, ki zagotavlja avtomatizirano manipu- OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA »Paleta za obdelovance, ki je bila razvita v podjetju Medartis s številnimi vpenjali za titanove surovce pri popolnoma avtomatizirani robotski manipu­laciji. Vir: Hermle lacijo obdelovancev. Kljub kompaktni zasnovi so podajalni gibi tako dolgi, da se lahko obdelujejo celo kompleksne geometrije. Za pokrivanje trenutnih in bodocih zahtev na podrocju medicinskih implantatov so obdelovalni stroji opremljeni z dodatnim zalo­govnikom za orodja ZM 35, kar pomeni, da je na vsakem stroju na razpolago 71 orodij. Ker so vsi obdelovalni centri identicno opremljeni glede orodnega vretena, nadzornega sistema, vpenjal za orodja, robotskega sistema RS 05 in drugih lastnosti, je možno proizvajati katerikoli medicinski implantat z visoko ravnjo fleksi­bilnosti na vsakem stroju. V podjetju Medartis frezajo kompleksne medicinske implantate na obdelovalnem centru C 12 U, pri cemer imajo vedno dovolj navora na razpolago, pojasnjuje Peter Scheuble ter poudarja, da obdelovalni stroji delajo zelo zanesljivo, so in obstajajo zelo natancni tudi z vse vecjo starostjo, zagotavljajo dobro dostopnost ter glede na zahteve podjetja izkazujejo optimalno obnašanje pri interakciji s konturo obdelovanca. Ne nazadnje v podjetju Medar-tis zelo cenijo servis podjetja Hermle, ki je na splošno preprical švicarsko podjetje s svojo izjemno pripravljenostjo na kakovostno servisiranje. www.hermle.de www.medartis.com www.siming.si Podjetje Incus GmbH je na sejmu Formnext predstavilo novo dodajalno tehnologijo kovin Podjetje Incus GmbH, ki ima sicer sedež na Dunaju v Avstriji, je na sejmu Formnext 2019 predstavilo svoj novi kovinski 3D-ti­skalnik. Njihova serija strojev Hammer Series deluje s tehnolo­gijo, ki za izdelavo visoko kompleksnih kovinskih komponent uporablja fotopolimerizacijo. Nova dodajalna tehnologija kovin podjetja Incus združuje odlic­no estetiko površine in fino strukturo s stroškovno ucinkovitostjo, ponovljivostjo in povecano hitrostjo izdelave. Postopek povecuje varnost delovnega okolja z uporabo njihove surovine in odpravlja potrebo po investiranju v rešitev zašcitne plinske atmosfere. Po-stopek je mogoce uporabiti za široko paleto kovinskih materialov, od zlitin na osnovi železa in plemenitih kovin do težkih kovinskih zlitin. Poleg tega ponuja visoko ponovljivost brez zapletenih para­za dodajalne tehnologije keramike Lithoz GmbH, s ciljem, da postane vodilno v industriji kovinskih 3D-natisnjenih izdelkov. Generalni direktor dr. Gerald Mitteramskogler in njegova skupina kreativnih strokovnjakov so osredotoceni na storitve, partnerstvo in kakovost. »Veseli smo, da smo lahko razstavili svoj nov stroj na sejmu Formnext in da smo našo tehnologijo predstavili industriji. V veliko zadovoljstvo so nam bila srecanja s potencialnimi partnerji in kupci, ki si želijo dvigniti svojo proizvodnjo na višjo raven,« je komentiral dr. Mitteramskogler. www.incus3d.com OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA avtomatizacija za podjetja vseh velikosti Robotikaprihodnosti Podjetje Okuma ponuja napredne rešitve avtomatizacije za vse vrste po­treb. Na letošnjem sejmu EMO Hannover, je japonski proizvajalec obdelo­valnih strojev predstavil dve inovativni rešitvi za napredno avtomatizacijo, ARMROID in STANDROID, ki sta enostavni za namestitev, enostavni za upravljanje, produktivni ter zasedeta malo prostora. S to predstavitvijo je podjetje Okuma postavilo nove standarde za avtomatizacijo v kovinsko­predelovalni industriji. ArMrOID rešitev, ki predstavlja revolucijo za proces obdelave ARMROID je prva robotska roka na svetu, ki je integrirana v CNC-obdelovalni stroj. Uporablja se jo lahko za avtomatsko podajanje in odstranjevanje obdelovancev ter kot podporo pri proizvodnem procesu, kar odpira popolnoma nove možnosti glede avtomatizacije in odrezavanja. Robot se nahaja v obdelovalni komori stružnice Okuma LB 3000 EX II. Poseben položaj omogoca robotski roki delovanje med procesom obdelave. S tremi razlicnimi koncnimi efektorji, rešitev lahko izvaja raz­ licne naloge. Prvi efektor z dvojnim izpihovanjem in s cišcenjem obdelovalne komore izboljša obvladovanje odrezkov v podrocju odrezavanja. Z drugim efektorjem ARMROID zagotavlja dodatno podporo med procesom odrezavanja in preprecuje drdranje. V kombinaciji z zalogovnikom za obdelovance lahko tretji efektor avtomatizirano podaja in odstranjuje obdelovance z maso do 5 kg. Efektorji so varno shranjeni v obdelovalnem stroju in se avtomat­sko zamenjajo z uporabo robotske roke. Daljša in bolj zmogljiva robotska roka ARMROID Type 2 je integrirana v vecopravilni obdelovalni stroj Okuma MULTUS D250II in lahko manipulira obdelovance z maso do 10 kg ter vsebuje cetrti koncni efektor s triceljustno roko za obdelovance. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA a40 Z razvojem hori­zontalnega obdelo­valnega centra a40 so pri Makinu želeli na trg ponuditi stroj, cigar konstrukcija je posebej zasnovana za obdelavo nežele­znih (aluminijastih) odlitkov z vizijo dviga produktivnosti in znižanja cene na kos. To so dosegli z upoštevanjem filozofije, da z zmanjšanjem vztrajnosti delov stroja lahko dosegamo višje hitrosti pomikov in obdelave in s tem skrajšamo proizvodne case. Poleg hitre odzivnosti glavnega vretena (0,45 s do 12.000 vrt/min) stroj doseže polno hitrost linearnega premika 18 % hitreje kot primerljivi konkurencni stroji, ves cas pa sistem IAC (Inertia Active Control) spremlja težo prijemala in orodja, za doseganje optimalnega gibanja oz. hitrejše pospeševanje do koncne hitrosti gibov. Posebnost stroja je tudi vrezovanje navo­jev, ki s sinhroniziranim gibanjem lahko poteka pri 6000 vrt/min. Z dodatnimi pametnimi funkcijami, kot so sistem strojnega vida, ki operaterjem omogoca hitro in zanesljivo ugotavljanje zlomov orodja, specialne šobe namenjene izpiranju navojnih vreznikov, funkcijo aktivnega nadzora vztrajnosti osi B in Z ter avtomatskim menjalcem orodja in menjalcem palet, zagotavlja še vecjo produk­tivnost, kar se odraža pri nižjih stroških na izdelek. PZ1 Predstavljen je bil tudi sistem za paletno zalaganje obdelovalnih centrov. S sistemom je mogoce oskrbovati do štiri obdelovalne centre, skladišce pa se da razširiti celo do 60 palet. Prirejen je tako, da je njegova namestitev hitra, torej je vpliv na proizvodnjo mini-malen. Sistem ima nadzor teže palete, kar uporablja za regulacijo hitrosti premikanja. S tem sistemom so dosegli še krajše transpor­tne cikle, kar jim daje pomembno prednost pred konkurenco. F5 Novi vertikalni obdelovalni center je zasnovan za obdelavo orodij za brizganje plastike, litje in kovanje (Die Mold, kot so Pre­cision Plastic Mold, Die Casting, and Forging Die). Stroj je bil razvit po Makinovi filozofiji, ki v prvi vrsti stremi k zagotavljanju stabil­ne, toge in natancne mehanske strukturo stroja. Taka konstrukcija stroja nudi dvakrat višjo mehansko togost od predhodne, kar so dosegli s poveca-no kontaktno površino med stebrom in mizo stroja, z lažjimi gibajocimi deli podprtimi z mocno in težko strukturo, ki je bila oblikovana simetricno za še boljšo termicno stabilnosti stroja. Z edinstveno razporeditvijo X in Z osi so poskrbeli, da stroj nima previsnih delov. Toga struktura skupaj z natancnim podajalnim mehanizmom, ki ga sestavljajo krogelna vretena z 8 mm korakom, zagotavlja odlicno odzivnost, gibanje s pozicijsko natancnostjo 0,0015 mm in ponovljivostjo 0,001 mm. V standardni konfigura­ciji je F5 obdelovalni center opremljen z vretenom HSK-63A, ki omogoca maksimalno število vrtljajev 12.000 vrt/min in združuje patentirane Makinove rešitve, kot je na primer izboljšana ucinko­vitost hlajenja motorja vretena in ležajev. VIP (Verstatile Intelligent Production) Sistem VIP je sistem za robotizirano oskrbo enega ali vec obdelo­valnih centrov. Pri tem se uporabljajo posebne palete, ki so prilago­jene za robotizirano strego strojev. Nadzor nad celotnim sistemom pa nam omogoca uporabniški vmesnik MAS – A5. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Prednosti 3D-tiska Doslej je pilotna tovarna prinesla že veliko prednosti za podjetje Ford. Z vsakim prilagojenim orodjem prihranijo veliko denarja v primerjavi s konvencionalno proizvodnjo ali izdelavo pri zunanjih virih. Že samo Ford Focus je izdelan s pomocjo vec kot 50 šablon, orodij in montažnih pripomockov po meri. Podjetje Ford se prizadeva tudi za hitrejšo izdelavo nadomestnih delov izdelovalnih strojev v proizvodni liniji. S tiskanjem teh delov drasticno povecajo cas delovanja strojev in proizvodne linije ni treba zacasno ustaviti. Toda 3D-tiskanje ni koristno samo s financnega vidika. Številna od teh orodij imajo za Fordovo delovno silo velike ergonomske prednosti. Po dolgotrajni uporabi tradicionalna kovinska orodja lahko ta delavcu postanejo zelo težka, kar scasoma lahko vpliva na zdravje delavcev. Nekateri materiali za 3D-tisk so pogosto dovolj trdni, da lahko nadomestijo kovinsko orodje, kar bistveno olajša življenje montažnemu osebju. Nacrti za prihodnost Podjetje Ford hitro širi svoje zmogljivosti 3D-tiskanja. Medtem ko optimizirajo potek dela za ustvarjanje šablon, orodij in mon-tažni pripomockov, se naucijo vec o možnostih 3D-tiskanja. Lars Bognar se ne osredotoca le na ustvarjanje orodij in pripomockov, ampak tudi raziskuje možnosti za ustvarjanje nadomestnih in koncnih delov z uporabo 3D-tiskanja: »Želimo si narediti naslednji korak, želimo si, da bi 3D-tiskali tudi nadomestne dele. Naš cilj je, da oblikujemo izdelke prilagojeno aditivni proizvodnji in da bomo sposobni tiskati proizvodne dele za proizvodna vozila.« 3D-tiskanje poganja medicinski trg Ne glede na to, ali ste se zavedali ali ne, ste 3D-tiskanje verjetno že videli v vsakdanjem življenju. Morda ste se vozili v avtomobilu, pri katerem so v razvojni fazi uporabljali 3D-tiskanje ali leteli v letalu, na katerem so bili deli, natisnjeni s 3D-tiskom. Ali ce ste morda imeli operacijo, so kirurgi na vas morda uporabili 3D-natisnjena vodila. Ni skrivnost, da 3D-tiskanje daje prednost trgom z visokimi stroški, zapletenimi geometrijami in majhni-mi volumni. In prav cloveško telo je kompleksno, z majhnim volumnom in povezano z velikimi stroški. Medicinski trg raste iz vec razlogov, nekaj jih je omenjenih tukaj: Tri stvari, ki poganjajo 3D-tiskanje na medicinskem trgu: • starejša populacija živi dlje, kar vodi do povecanega povpraše-• certificiranje vanja po zobozdravniškem delu, slušnih aparatih in implanta-• sodelovanje tih, • materiali • povecanje števila sladkorne bolezni in poškodb, kar lahko privede do vec amputacij, Certificiranje • nosljivi medicinski pripomocki. Velik gonilnik 3D-tiskanja v medicini je zmožnost zagotavlja- To je le nekaj razlogov, zakaj je v medicinski industriji veliko pov-nja kakovosti in lastnosti izdelkov. Tudi pri enakem postopku in praševanje po vecji prilagodljivosti medicinskih izdelkov. Številni materialih je morda nekaj odstopanja, kar pa na zelo urejenih viri navajajo, da se bo trg 3D-natisnjenih medicinskih izdelkov v podrocjih, kot je medicina, ni sprejemljivo. Na koncni izdelek prihodnjih letih še poveceval. lahko vplivajo razlicni dobavitelji materialov, strojev, postopkov in procesnih parametrov. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Prednost certificiranja je v tem, da ponuja trdne temelje za zace­tek in manjše stroške. Programska oprema postaja vse pomemb­nejša, saj bo v primeru, da obstaja kakšna serija materiala, ki ima kakršne koli težave, program natancno prikazal, od kod je material prišel, kateri deli so bili izdelani iz njega in na katerega pacienta bi ta material lahko vplival. To tudi racionalizira revizijo, ki je lahko za podjetja drag postopek. Sodelovanje Številna podjetja ob vstopu na medicinski trg združijo moci, saj lahko le tako dosežejo zahteve, ki so podane. Eno od takšnih sodelovanj je sodelovanje med podjetjem Materialise in podjetjem HP. 3D-tiskalnik HP Jet Fusion 580/380 v kombinaciji s program-sko tehnologijo Mimics omogoca tiskanje barvnih anatomskih modelov za nacrtovanje diagnosticnih in kirurških procesov. Materiali » Moc 3D-tiskanja omogoca predkirurško nacrtovanje in simulacijo za pripra­vo ekipe za odstranitev zapletene srcne okvare pri otrocih. Ta model prikazuje Pred 3D-tiskom je bil za kirurško orodje in vsadke pogosto prirojeno srcno napako, in sicer dvojni odtok desnega prekata. uporabljen titan. Za 3D-tiskanje pa je titan pomenil veliko bolj za­pleten in drag postopek. Vendar pa se z razvojem visokozmogljivih polimerov ponujajo vedno bolj raznoliki medicinski materiali. lagojenih vsadkov. V zadnjem casu je bilo mogoce izdelati PEEK V zadnjih nekaj letih je bilo govora o poli-eter-eter-ketonu implantate, prilagojene posameznemu pacientu, s tehnologijo (PEEK), poli-eter-keton-ketonu (PEKK), sedaj pa se v številnih 3D-tiskanja s filamentom (angl. Fused Filament Fabrication (FFF procesih 3D-tiskanja za medicinske namene uporablja tudi poli-ali FDM)). 3D-tiskanje materiala PEEK z uporabo tehnologije -fenil-sulfon (PPSU). V clanku objavljenem leta 2018 je bil PEEK FFF omogoca izdelavo skoraj vsake zapletene geometrijske oblike, uporabljen predvsem v rekonstruktivnih operacijah kot zanesljiva ki je ni mogoce izdelati z drugimi tehnologijami. Zato vsadki ali alternativa drugim plasticnim materialom za izdelavo bolniku pri-orodja, ki zahtevajo nekoliko vecjo trdnost, kot je na primer titan, Ul. Jožeta Jame 14 SI-1 10 Ljubljana GSM: +386 41 386 700 E-mail: info@vist-cnc.com www.vist-cnc.com Industrijsko pranje. Vec kot samo pranje. CNp tehnologija November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA zagotavljajo boljše ujemanje s pacientom in krajši cas izdelave v primerjavi s konvencionalno obdelavo titana. Vsadki so le del uporabe 3D-tiska v medicini. Poleg tega se 3D­-tisk v veliki meri uporablja še za nacrtovanje operacij, protetiko in za vodila za vrtanje in rezanje med operacijo. Zato se v medicin­skem podrocju uporabljajo tudi 3D-tiskalniki, ki nimajo medicin­skega certifikata. Protetika in medicinski pripomocki, ki se uporabljajo na zunanji strani telesa, ne potrebujejo stroge uredbe FDA. Na primer, E­-Nable je spletna skupnost izdelovalcev, ki so natisnili vec deset tisoc protez za otroke. Ce je proteza izdelana po tradicionalnih postopkih, jo pacient lahko preraste, še preden pride proteza do uporabnika. Poleg tega bi bilo število protez, ki bi jih potreboval mlajši pacient, predrago za vecino družin. Stroške nacrtovanja operacije in same operacije lahko zmanjšate z uporabo MRI- in CT-skeniranj telesa in izdelavo replike. Omogo-citi zdravniku ali študentu, da drži – in celo v nekaterih primerih »Ta model lobanje z okvaro, ki zahteva protezo, je bil rekonstruiran iz CT-skena pacienta s pomocjo programske rešitve podjetja Materialise, Mimics Innovation Suite in natisnjen s 3D-tiskalnikom HP Jet Fusion 580. Model lobanje omogoca izdelavo bolniku prilagojene proteze. »Vodila za vrtanje so dober pokazatelj, kako 3D-tiskanje prihrani cas in denar med operacijami. Prostorocno vrtanje v telo je za zdravnika veliko težje, zamudno in za bolnika nevarnejše. reže – realisticen model pred vstopom v operacijsko sobo lahko zagotovi, da so v sobi vsa ustrezna orodja, zmanjša presenecenja in skrajša celoten cas v operacijski sobi. Vodila za vrtanje in vijacenje so še en zelo pogost izdelek 3D­-tiska v medicini. Ker je osnova vodila 3D-natisnjena in prilago­jena, da se ujema s površino, ki se bo vrtala ali rezala, je natancna namestitev enostavna. Ko je vodilo enkrat na mestu, lahko druge geometrije na vodilu dolocajo globino, kote in velikost lukenj ali zarezov. Poleg tega so lahko aplikacije, ki zahtevajo vrtanje v kosti, težavne. Vodniki pomagajo zagotoviti natancnost pozicioniranja luknje in preprecijo zdrs svedra. To so številni primeri uporabe tehnologije 3D-tiska v medicini, uporaba 3D-tiska pa se konstantno širi še na druge primere. Vse uporabe te tehnologije so sorazmerno preproste, enostavne za upo­rabo in stroškovno ucinkovite in jih je zato mogoce hitro vkljuciti v številne zdravstvene ustanove. Ko se bo komunikacija med kupci in proizvajalci originalne opreme ter med podjetji krepila, bomo prica vedno vecjemu številu certifikatov in sodelovanj, ki bodo povecali uporabo 3D-tiskanja v medicinski industriji. Uporaba 3D-tiskanja bo še naprej rasla zaradi svojih možnosti personaliza­cije in prilagajanja. V industriji, kjer je vsak izdelek kompleksen in prilagojen po meri, se bo 3D-tiskanje še naprej širilo. OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA in ustvarjanju novih magnetnih poti za avtomatsko vodena vozila: uporabnik mora ob spremembi razporeditve tovar­ne le prilagoditi zemljevid v robotovi programski opremi, ki je prijazna do uporabnika. AMR lahko zagotovi pove­zavo med transportnimi trakovi, tako da nanj vgradimo valjcni transporter. Nanj lahko vgradimo tudi police, dviga-lo za palete, kljuko za vleko vozicka ali robotsko roko. Na voljo so torej rešitve za vsako potrebo pri transportu. AMr skrajšajo dobavne roke Ti roboti lahko izracunajo najhitrejšo pot od tocke A do tocke B in ce naletijo na ovire, sami spremenijo pot ali pokli-cejo pomoc. AMR torej zagotovijo pra­vocasne dobave materiala v proizvodnjo in iz nje ter tako zmanjšajo ozka grla in skrajšajo neproduktivne case. AMr razbremenijo zaposlene, ki se lahko posvetijo opravilom z vecjo dodano vrednostjo Podjetja po vsem svetu se soocajo s pomanjkanjem delovne sile, obenem pa morajo zniževati stroške, da bi ostala konkurencna. Svoje cloveške vire morajo zato uporabiti na najboljši možni nacin in izkoristiti robote za tista opravila, kjer se ti najbolje izkažejo. AMR lahko tako prevzamejo denimo monotone naloge transporta materiala v proizvodnji ali med skladišci in proizvodnjo. Zaposleni se zato lahko posvetijo svojim nalogam, ki prinašajo vecjo dodano vrednost. Naložba v AMr se hitro povrne Zacetna naložba pri uvedbi AMR je nizka zaradi preproste integracije v delovno okolje. Pri tem niso potrebne spremembe pri razporeditvi proizvodne opreme. AMR predstavljajo zanesljivo »delovno silo«, ki lahko dela brez odmora 12 do 15 ur. Med caka­njem na naslednje opravilo se lahko samodejno polnijo na polnilni postajah. Naložba se obicajno povrne že prej kot v enem letu zaradi preproste integracije in dejstva, da so roboti vedno na voljo in sprostijo zasedenost cloveških virov. AMr izboljšajo delovno okolje Avtonomni mobilni roboti so sodelujoci roboti in lahko delajo v bližini ljudi brez posebnih varnostnih ukrepov. AMR se vedno izognejo oviram, tudi ljudem, in se ustavijo, ko se jim ljudje prevec približajo. AMR so zato varna alternativa za vilicarje in druga talna transportna vozila, ki tradicionalno povzrocijo veliko trkov in drugih delovnih nesrec. Delavcem prihranijo hojo in naporno dviganje, s prevzemom logisticnih nalog pa tudi zmanjšajo stopnjo stresa. Ti roboti so sodelujoci in ustvarjeni za delo z ljudmi, kar pa se ne nanaša le na varnost, temvec tudi na enostavnost njihove uporabe. AMR je zaradi preprostih in intuitivnih vmesnikov mo­goce programirati in upravljati tudi brez predhodnih izkušenj. Do uporabnika prijazna notranja logistika 4.0 Prakticni primeri uporabe demonstrirajo pomen mobilne robo­tike pri pripravah tovarn na izzive prihodnosti. Obenem pa doka­zujejo, da je inovativna tehnologija primerna za vsakogar, saj lahko tudi uporabniki brez izkušenj na podrocju programiranja nastavijo robote MiR in jih usposobijo za delo. Upravljanje robotov je preprosto z intuitivnim uporabniškim vmesnikom na mobilni napravi ali racunalniku. Mobilni roboti so sodelovalni in za­snovani za varno delo ob boku svojih cloveških kolegov. Ko naloge notra­njega transporta prevzamejo roboti, se lahko delavci posvetijo nalogam z vec dodane vrednosti za nemoten in ucinkovit potek dela. Eno od žarišc zanimanja Industrije 4.0 je že od nekdaj dobro usklaje-no sobivanje cloveka in strojev. Z uporabo mobilnih robotov se delavci razbremenijo monotonih transportnih nalog in lahko uporabijo svoj cas in strokovno znanje na nalogah z vecjo dodano vrednostjo. Proizvajalec tako ostaja konkurencen in usmerjen v prihodnost. www.bts-company.com - NOVI RAZVOJ IN ŠIRITEV PROGRAMA PRODUKTOV UP2DATE Ultimativna. Univerzalna. Ultra hitra. SilverLine – Klasika s prevlekoDragonskin sedaj še boljša! MULTILOCK Sistem z zamenljivimi glavamiza napredno obdelavo WTX – HFDS Prvo vrtalno orodje sštirimi rezili na trgu! VRSTA ZA VEC PODROCIJ Veliko materialov, veliko zahtev ... ... samo ena obracalna plošcica! OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Dvovretenske stružnice z dvema revolverjema so idealne za proizvodnjo hidravlicnih komponent Luke Swinbourne V podjetju Unicut Precision iz Welwyn Garden City, ki se ukvarja s CNC-ob­delavo, so namestili drugi par obdelovalnih centrov za struženje in frezanje Miyano BNE-51MSY podjetja Citizen Machinery UK. Združitev dveh iden­ticnih dvovretenskih stružnic in z dvema revolverjema z gnanimi orodji in Y-osjo na zgornjem revolverju, kar je bilo dobavljeno konec leta 2017, predstavlja temelj visoko ucinkovite proizvodnje kompleksnih komponent za industrijo hidravlike, predstavlja vecji del poslovanja podjetja Unicut Precision. Podjetje Unicut sta leta 1990 ustanovila 24-letni Jason Nichol­son in partner, ki je v tem casu zapustil podjetje v dvojni garaži v kraju East Barnet s 5.000 funtov na razpolago za rabljene rocne in avtomatske stroje. Podjetje je vecinoma stružilo kose po narocilu ter leta 1993 napredovalo na CNC-struženje. Ne glede na to je podjetje leta 2017 razširilo svoje podrocje na prizmaticno obdelavo z nabavo vecpaletne obdelovalne celice, ki ji je hitro sledila še dru­ga. Tretja celica je tudi narocena in jo pricakujejo konec leta 2019, ki bo za podjetje rekordno leto na podrocju kapitalskih investicij, ki znašajo 2,3 milijona funtov. V obdobju desetih let je Jason Nicholson nabavil 104 CNC-stru­žnice, od katerih je bilo 93 modelov Citizen Cincom z drsno glavo ali s fiksno glavo proizvajalca Miyano, ki se je leta 2011 združil s podjetjem Citizen. Danes podjetje Unicut uporablja 22 stru­žnic Cincom z do 13 CNC-osmi, 80 rezalnimi orodji ter tlakom hladilne mazalne tekocine 140 barov in osem obdelovalnih strojev Miyano, ki uporabljajo do 72 orodij. V podjetju stroje menjujejo v povprecju vsakih pet do sedem let in tako izkoristijo visoko preo­stalo vrednost stružnic take starosti. Medtem ko so v podjetju stružnice vecinoma nabavljali pri tem dobavitelju, Jason Nicholson natancno pregleda vsak nakup glede cene stroja in dosegljivih casov cikla, da tako zagotovi najnižji možen strošek na izdelan kos in najhitrejše vracilo investicije. Enostavnost integracije in uporabe strojev ter želena kakovost izdelanih komponent sta prav tako pomembna dejavnika. Poleg tega je odlocujoc dejavnik za nakup obdelovalnih strojev tudi hitra izvedba servisov. Leta 1999 je bila v podjetje Unicut dobavljena prva stružnica Cincom z drsno glavo, stružni avtomat za obdelavo palic premera 12 mm in v istem letu so dobavili še tri enake, medtem ko so tri mesece kasneje dobavili model za obdelavo palic premera 32 mm. Prvi stroj podjetja Miyano se je v proizvodnji podjetja Unicut pojavil leta 2002. CNC-stružnice so nadomestile avtomatske stroje, ki se do leta 2003 niso vec uporabljali. Tedaj so CNC-obdelovalni stroji že dosegali podobne case ciklov kot avtomatske stružnice, »Vir: Citizen pri cemer so zagotavljale vecjo kakovost in možnost obdelave brez potrebe po prisotnosti operaterjev, kar je povecalo donosnost podjetja. Da bi se podjetje Unicut razlikovalo od drugih ponudnikov CNC-obdelave, se je Jason Nicholson zgodaj odlocil, da bo prevzel drugacen poslovni model, tako je pristopil h koncnim proizvajal­cem opreme, analiziral, kaj jim povzroca najvec stroškov, proucil možnosti ponovnega inženiringa komponent z namenom povecati ucinkovitost proizvodnje, postavil želene case ciklov obdelave, do-locil obdelovalne stroje, ki so potrebni za obdelavo teh komponent znotraj postavljenih casov ciklov ter predlagal izvedbo potrebnih kapitalskih investicij, ki so bile odvisne od pripravljenosti proizva­jalcev, da potrdijo pogodbo za doloceno obdobje. Podjetje Unicut tako išce status strateškega dobavitelja v svojih poslovnih odnosih s kupci in 80 odstotkov proizvodnje obrata v kraju Welwyn Garden City temelji na tem. Za obdelavo izdelkov vecjih premerov stane stružnica Miyano s kapaciteto obdelave premerov 51 mm približno toliko kot vrhunska stružnica Cincom z drsno glavo za obdelavo surovcev premera 32 mm. Razen ce ne gre za obdelavo izdelkov z velikim razmerjem med dolžino in premerom, se Jason Nicholson raje odloci za opcijo s fiksno glavo zaradi številnih dejavnikov, med katere spada togost, temperaturna stabilnost, vrednost investicije in hitrost obdelave. Možnost obdelave palic ponuja vecjo fleksibilnost in vecjo moc vretena, kar vodi k povecani produktivnosti, pri cemer so casi ciklov med seboj primerljivi, dostopnost za nastavitve je vecja kljub kompaktnemu podrocju obdelave, medtem ko krmilnik podjetja Mitsubishi podpira prekrivajoce obdelave, kjer se lahko uporabljajo tri orodja hkrati, kar se stalno uporablja v obratu podjetja Unicut v kraju Welwyn Garden City za povecano raven produktivnosti. Ko je stroj BNE-51MSY nastavljen, lahko izdela do 1.000 kompo­nent z zelo visoko natancnostjo, ne da bi bilo treba posegati v stroj, pri cemer je treba le programirati samodejno korekcijo orodja zaradi obrabe po vnaprej dolocenem številu izdelanih kompo­nent. Stroj zagotavlja ohranjanje toleranc do ±2 mikrometra, pri cemer se lahko doseže popolna kakovost obdelane površine. Jason Nicholson raje uporablja CNC-krmilnike Mitsubishi na stružnicah Miyano in Cincom zaradi fleksibilnosti in enostavnosti delovanja z uporabo spustnih menijev in celovite graficne podpore. Program-ska oprema Alkart Wizard podjetja Citizen pomaga pri zagota­vljanju hitrega prenosa obdelave v proizvodnjo. Kljub temu pa se lahko na splošno pri velikih serijah skrajša cas cikla s predelavo programa neposredno na krmilniku. Operacijski sistem podjetja Citizen v CNC-krmilniku na enem izmed strojev podjetja Unicut vsebuje patentirano programsko opremo LFV (Low Frequency Vibration), ki deluje na dve CNC-osi hkrati in omogoca lomljenje dolgih odrezkov, kar izboljša od­stranjevanje odrezkov z obmocja obdelave. Ta zmogljivost je zelo priljubljena med operaterji, saj omogoca neprekinjeno proizvo­dnjo brez potrebe po prisotnosti operaterja, da ustavlja stružnico in odstranjuje gnezda iz odrezkov, ki bi se tvorila okoli orodja in obdelovanca. Primer tega je izdelek iz nerjavnega jekla 320, ki ga je bilo prej nemogoce obdelovati brez navzocnosti operaterja in se ga sedaj OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA »Vir: Citizen z uporabo programske opreme LFV lahko obdeluje tudi ponoci brez prisotnosti operaterja, razlaga Jason Nicholson. Ta sistem je enostaven za uporabo in ne zahteva poznavanja posebnih vešcin. Programsko opremo se lahko vklopi ali izklopi rocno ali preko programiranja, pri cemer se lahko prilagajajo parametri. Sistem je še posebej uporaben pri obdelavi plasticnih materialov brez navzocnosti operaterja ter za obdelavo drugih materialov, ki so zahtevni za obdelavo, kot so Duplex ali titan. Za zakljucek Jason Nicholson deli svoje misli glede trenutne situacije na trgu CNC-obdelave zaradi šibkosti funta v Združenem kraljestvu glede na druge valute. Ta situacija je za 20 odstotkov zni­žala cene komponent, ki jih podjetje Unicut izvaža in kljub višanju cen materialov in strojne opreme je podjetje povecalo svoj promet. Avgusta 2019 je podjetje dostavilo svoje prvo narocilo na Kitajsko, medtem ko izvoz predstavlja približno 40 odstotkov prometa, kar se je povecalo z 10 na 30 odstotkov glede na prejšnja leta. www.citizenmachinery.co.uk www.siming.si Prvi rezkar s kotnim radiusom v proizvodni liniji Walter Perform Podjetje Walter z novimi rezkarji iz karbidne trdine MC232 Perform zaokrožuje svojo ponudbo in hkrati odpira nove poti. Strokovnjaki za orodja iz Tübingena na trgu v proizvodni liniji Perform prvic predstavljajo rezkar s kotnim radiusom in zoža­nim steblom. Ponudba družbe Walter v družini MC232 Perform zdaj vkljucuje rezkarje iz karbidne trdine z zožanim steblom in brez njega oz. s kotnim radiusom v skupno 126 razlicicah radi­usa 2 do 20 mm. Rezkarje je mogoce uporabiti pri vseh tipicnih primerih rezkanja (stransko rezkanje, rezkanje žepkov, potopno rezkanje itd.), razlicnih materialih in strategijah rezkanja. Rezkarji iz karbidne trdine s kotnim radiusom izpolnjujejo po­membne tržne zahteve. Kotni radius namrec uporabniku omogoca, da lahko boljše pristopi k posameznim geometrijam komponent. Hkrati se izboljša tudi življenjska doba rezkarja, saj se zviša stabil­nost robov. Z zožanim steblom pa rezkar postane bolj fleksibilen. Ker ga lahko uporabnik uporabi pri vec razlicnih globinah rezka­nja. Uporabili smo tudi druge znacilnosti linije Perform: visoka stroškovna ucinkovitost pri majhnih in srednje velikih serijah ali Walterjev lasten razred WJ30ED, ki omogocajo visoko odpornost proti obrabi. Glavno podrocje uporabe za MC232 Perform so ma-teriali ISO P, dodatno podrocje uporabe pa materiali ISO M in ISO K. Novi rezkarji bodo še posebej zanimivi za manjše proizvodne obrate in proizvajalce, pri katerih se narocila in kolicine pogosto spreminjajo. www.walter-tools.com NEKOVINE Avtomatizacijabrizganja opticnih elementov Anet Rožic, Matija Obolnar,David Šenica Z narašcajoco zahtevnostjo izdelkov se v avtomobilski industriji povecuje potreba po nadzoru procesa injekcijskega brizganja. V preteklosti se do-datnim nadzornim sistemom v orodju in na brizgalnem stroju ni posvecalo vecje pozornosti. Z uvedbo meritev brizgalnega tlaka in temperature v orodju, uporabe nadzorovanega prilagajanja procesa brizganja ter ostalih nadzornih sistemov lahko izboljšamo nadzor in sledljivost procesa. Poleg nadzora ima v industriji 4.0 veliko vlogo tudi avtomatizacija, saj omogoca vecjo sledljivost procesa ter izloca vpliv cloveka. V clanku bo predstavljen splošen primer izvedbe avtomatizacije in nadzora procesa v avtomobilski industriji, ki sledi industriji 4.0. 1 Uvod V avtomobilski industriji svetlobne opreme so se v zadnjih letih z zahtevnimi dizajni dvignile tudi zahteve po kvaliteti izdelkov. Svetlobna oprema avtomobila je poleg funkcijskega pomena dobila velik poudarek na podrocju dizajna. Koncni izdelek, ki dosega zahtevano kakovost je mogoce sestaviti le s kvalitetnimi polizdelki. Težnja po izdelavi le-teh mora biti prisotna skozi celoten proces, od vhodnega materiala, procesa predelave do koncne montaže. Z nadzorom proizvodnih procesov je mogoce znižati stroške nekako­vosti ter zmanjšati dodatne kontrole. Z namenom povecanja sledljivosti, lažjega odkrivanja vzrokov napak ter zmanjšanja stroškov reklamacij in sortiranja se v podje­tju postopoma vpeljujejo popolnoma avtomatske brizgalne celice. Pravocasno zaznavo neustreznih polizdelkov in njihovo izlocitev iz nadaljnje faze izdelave lahko zagotovimo s pomocjo sistemov za nadzor in stabilizacijo procesa brizganja Vsaka dobava termoplasticnega materiala je opremljena s certifi­katom, ki zagotavlja, da so lastnosti materiala znotraj dogovorjenih specifikacij. Zaradi širokega tolerancnega obmocja dolocenih karakteristik lahko lastnosti termoplasticnega materiala med posa­meznimi dobavami precej odstopajo. Na proces brizganja vplivajo poleg vhodnega materiala še ostali dejavniki, kot sta na primer cloveški faktor in vpliv okolja, katere je mnogo težje nadzorovati. Stabilnost procesa brizganja je odvisna od razlicnih dejavnikov. Eden izmed kljucnih pokazateljev stabilnosti procesa in kvalitete izdelka je notranji tlak v orodju. Podatki o tlaku v orodju nam po- Anet Rožic, Matija Obolnar, David Šenica • Hella Saturnus Slovenija d.o.o magajo dolociti maso izdelka, dimenzijska odstopanja, posedenost in prelitja. To se odraža na kvaliteti izdelka, tako dekorativno kot dimenzijsko. V primeru pojava naštetih napak brizganja, se izvede analiza vpliva razlicnih dejavnikov, na podlagi cesar se proces optimira. Z uvedbo LED svetil se je uporaba projekcijskih modulov povecala, s cimer se je pojavila potreba po debelostenskih lecah. Debelejše stene opticnih elementov se uporabljajo za zagotavljanje ustreznega prenosa svetlobe na cestice, po drugi strani pa so debe­lostenski elementi tudi estetskega pomena. Za zagotavljanje ustreznega prenosa in homogenosti svetlobe, ustrezne barve in vrednosti mora biti proces izdelave opticnih lec zelo stabilen in ponovljiv, kar lahko zagotovimo samo s kvalitetnim orodjem, ustreznimi nadzornimi sistemi in kvalitetno brizgalno celico. 2 Nadzorni sistemi v orodju Cilj vsake proizvodnje je 100% kvaliteta, kar ne sme pogojevati postavljanja višjih standardov kvalitete, temvec spodbujati vzposta­vitev ustreznega procesa za doseganje predpisanih kupcevih zahtev. Kljucno je preprecevanje in ne popravljanje napak. Ker v podjetju poteka vecinoma le velikoserijska proizvodnja, je za dosego ciljev kljucnega pomena tekoca proizvodnja, brez dodatnih kontrol in zastojev zaradi nekakovosti polizdelov. Podjetje investira v razlicne nadzorne sisteme, ki ob podanih tolerancnih mejah skrbijo za zaznavo odstopanj v procesu brizganja. Za preprecevanje dolocenih napak na polizdelkih, ki so posle­dica brizganja, se lahko v orodja integrira tlacne in temperaturne senzorje. Tlak v orodju in temperatura kalupne votline sta zelo pomembni procesni spremenljivki, saj opisujeta trenutne pogoje, pri katerih se izdelek brizga. V proizvodnji svetlobne opreme je NEKOVINE Poznamo klasicno meritev temperature orodja preko termocle­nov vgrajenih v notranjost orodja. Praksa v podjetju je vgra­dnja termoclenov v vsa orodja za brizganje termoplastov. S tem nacinom primerjamo temperaturo orodja in dejansko nastavljeno temperaturo na temperirnih napravah. Obstajajo kombinirani tlacno temperaturni senzorji za zaznavo temperature taline in notranjega tlaka v orodju, s katerimi lahko preko namenskih sistemov povezanih na stroj korigiramo parame­tre brizganja. 2.3 Nadzorovano prilagajanje procesa brizganja Proizvajalci brizgalnih strojev imajo razvito rešitev za uravnava­nje kolicine vzbrizgane taline znotraj tolerancnega obmocja. Tre­nutno stanje procesa se primerja z referencnimi parametri s cimer se zagotavlja stabilen in ponovljiv proces ter zmanjša spreminjajoce vplive temperature taline, viskoznosti termoplasticnega materiala, zapiranja proti-povratnega ventila na polžu, itd. V podjetju smo na brizgalne stroje proizvajalca Krauss Maffei vgradili njihov sistem za nadzorovano prilagajanje procesa brizga­nja, imenovan APC (Adaptive Process Control). Na primeru dekorativnega izdelka je prikazan pomen uporabe sistema APC za stabilnost procesa in koncno kvaliteto izdelka. Test je bil narejen z uporabo termoplasticnega materiala z doloceno vsebnostjo recikliranega materiala. Reciklirani materiali imajo profil naknadnega tlaka. S tem je kompenziral odstopanja in zago­tovil enako maso izdelka. Amplituda nihanja teže brez uporabe sistema APC je znašala 2,5 g, kar je predstavljalo 4,5 odstotka celotne teže izdelka. Amplituda nihanja teže z uporabo sistema APC je znašala 0,6 g, kar predstavlja 1 odstotek celotne teže izdelka. Amplitudo nihanja smo zmanjšali za 3,5 odstotke, kar je za zagotavljanje dimenzijske in funkcionalne stabilnosti izdelka izrednega pomena. Za proizvodnjo kakovostnih opticnih izdelkov je bistvenega pomena stabilen proces brizganja, katerega lahko dosežemo ob podpori prej opisanih nadzornih sistemov v orodju in na stroju. Stabilnost procesa brizganja dodatno povecamo z avtomatiziranim procesom, kjer je zmanjšan vpliv zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na koncni izdelek. 3 Avtomatiziran proces brizganja brez vizualne kontrole Standardne brizgalne celice za proces brizganja so sestavljene iz stroja za brizganje plastike, robota za odvzem izdelkov iz orodja, transportnega traku, ionizacijske opreme, odreza dolivka ter konc­ne vizualne kontrole z zlaganjem v namensko embalažo. Prednost standardne brizgalne celice je v tem, da ni potrebne prilagoditve v primeru izdelave razlicnih polizdelkov. Slabost je ter izvajanju sto odstotne vizualne kontrole, kar je obenem lahko tudi slabost, saj je prisoten vpliv cloveka in s tem možnost nezaznavanja slabega izdelka. širše tolerance karakteristik v primerjavi z originalnimi materiali, zato je procesno okno ožje ter proces brizganja manj stabilen. V primeru, ko je bil delež recikliranega materiala vecji, se kalu­pna votlina ni povsem zapolnila, izdelek je bil lažji in nefunkciona­len. Pri uporabi sistema APC je brizgalni stroj zaznal spremembo v tecenju taline in prilagodil tocko preklopa na naknadni tlak ter »Slika 3: Proizvodna celica pred in po spremembi Z namenom povecanja kakovosti ter zmanjšanja stroškov, smo se v podjetju odlocili avtomatizirati proces brizganja opticnih lec. Standardna proizvodna celica je bila nadgrajena z avtomatskim posluževalcem embalaže izdelkov. Skupaj z brizgalnim strojem in postajo za odrez dolivka, pa je bila vzpostavljena dobra osnova za avtomatiziran proces. Slika 3 prikazuje polnoma avtomatizirano proizvodno celico za izdelavo opticnih leck. Zaradi vzpostavitve ustreznega krmiljenja in nadzora procesa brizganja z nadzornimi sistemi ni potrebe po koncni vizualni kontroli vsakega izdelka. Opticne lece se po predpisanem kontrolnem planu kontrolira le obcasno. Na namen­sko izdelanih testnih napravah se preverjajo opticne vrednosti, vizualno kontrolo pa opravlja delavec. Razvijamo pa tudi testno napravo, katera bo s pomocjo opticne kamere preverjala dekorativ-no ustreznost lec. Kljucna prednost avtomatizacije je vzpostavitev stabilnega procesa in eliminacija cloveškega faktorja. Vizualno in dimenzij­sko stabilnost izdelka smo dosegli z medsebojnim povezovanjem krmiljenja elementov. Naprave za temperiranje orodja in termoclene v orodju smo povezali s strojem za brizganje. Nedelovanje temperirnih naprav je Going further with Experience. Vec kot 70 let izkušenj je jasno sporocilo: kot dolgoletni partner lokalno in globalno dejavnih podjetij je ENGEL povsod po svetu sinonim za zanesljive rešitve. Pred vec kot 30 leti smo na podlagi izkušenj in naše strasti do dela dobili idejo za eno izmed najbolj revolucionarnih izboljšav v zgodovini podjetja. Takrat smo prenehali uporabljati vodila in postavili mejnik v industriji. Brezvodilna tehnologija zagotavlja dostopno obmocje okrog orodja, še vecjo natancnost in zašcito orodja. S tem konceptom svojim strankam zagotavljamo trajnostni uspeh – od 1989 do danes. NEKOVINE Brizganjepene S prakticno usmerjenim dvodnevnim dogodkom je ENGEL nadaljeval serijo uspešnih konferenc o brizganju pene – tokrat pa niso predstavljali samo procesa fizicnega upenjenja MuCell, ampak tudi druge fizicne in kemicne postopke upenjenja mate-rialov razlicnih dobaviteljev. Dogodek je bil namenjen predelo­valcem plastike, razvijalcem in nacrtovalcem; brizganje pene je danes namrec ena izmed najpomembnejših tehnologij izdelave lahkih konstrukcij. Konferenca je obravnavala vprašanje, kateri postopek je primeren za katero aplikacijo, poleg tehnologije MuCell, ki jo je razvil Trexel, pa so predstavili še dva fizicna postopka upenjenja, in sicer SO­MOS Perfoamer, ki ga je razvilo podjetje ProTec Polymer Proces­sing in pri katerem se plasticni granulat obogati s CO2 v avtoklavu in nato predeluje dalje; in iQ FOAM, ki ga je razvil Volkswagen, kjer zracna zapora vsrka plin skupaj z materialom. Pri kemicnem postopku upenjenja se sredstvo za napihovanje vmeša v granulat kot masterbatch (CBA), kar ne zahteva nobene spremembe na brizgalki. Postopek je relativno preprost in poceni, zato kemicno upenjenje postaja vedno bolj priljubljeno. Vsem postopkom upenjenja je skupno eno: prihranek brez kompromisov, saj je s tem postopkom mogoce izdelati kompo­nente visoke kakovosti z do 20 odstotkov nižjo težo v primerjavi s kompaktno izvedbo. Svoje prednosti pokažejo predvsem tam, kjer so poleg nižje teže pomembna tudi natancnost oblike in dimenzij, izolacijske lastnosti in ucinkovitost proizvodnje. Podjetje ENGEL ponuja lastne sisteme po meri, pod imenom foammelt, na podlagi tako fizicnega kot tudi kemicnega upenjenja za široko paleto potreb. www.engelglobal.com www.lakara.si Meusburger bo v letu 2020 popolnoma pripojil PSG V letu 2020 bo Meusburger popolnoma pripojil PSG, speciali­zirano podjetje za vrocekanalno tehniko in krmilne sisteme, ki so ga prevzeli leta 2016. Obe podjetji bosta delovali pod znamko Meusburger, PSG pa bo ostala mocna izdelcna znamka. Tako bodo približno 21.000 stran­kam po vsem svetu omogocili izkorišcanje ugodnosti vkljucitve PSG v znamko Meusburger, ker bo vse njihove potrebe pokrivala ena sama znamka, informacije pa bodo prejemali hitreje in iz enega samega vira. Prodajni ekipi obeh podjetij se bosta združili v vecjo ekipo s podporo kvalificiranih strokovnjakov. Delo na obeh lokacijah PSG v Nemciji se bo nadaljevalo kot doslej, v Viern­heimu se bodo osredotocili na razvoj in nacrtovanje vrocekanalnih sistemov, ostal bo tudi kompetencni center za servis in vzdrževa­nje. Seckach pa bo še naprej osredotocen na razvoj in proizvodnjo krmilnih sistemov. www.meusburger.com Nova pena za obutev SABIC je v svoj portfelj dodal poliolefinsko elastomerno peno za obutev, in sicer tako za športno obutev kot tudi za obutev za prosti cas: FORTIFY C11075DF in FORTIFY C05075DF. S svojo konsistenco, nizko gostoto in odlicnimi lastnostmi zagotavljata stabilno upenjenje, odlicno elasticnost in stisljivost. Materiala sta primerna za vecino postopkov v obutveni industriji, od kompre­sijskega upenjenja do brizganja. Ker se okoli 70 % obutve za prosti cas in športne obutve proizvede v azijsko-pacifiški regiji, trenutno aktivno komunicirajo z lastniki blagovnih znamk in obiskujejo partnerje v njihovi vrednostni verigi. NEKOVINE Arburg na sejmu Formnext 2019 Arburg je predstavil štiri stroje Freeformer. V delu, posvece­nem medicinski tehnologiji, je Freeformer 200-3X predeloval resorpcijski PLLA, s cimer so prikazali prednosti postopka APF za medicinske potrebe. Sistem omogoca tudi ekonomicno pre­delavo granulatov, primernih za kompostiranje, ki se resorbira­jo, poleg tega pa so primerni za sterilizacijo. Takšni materiali so na primer uporabni za prilagojene ortoze in implantate. Stroj Freeformer pa je z nekaj prilagoditvami primeren tudi za upora­bo v cistih prostorih, ker oddaja malo izpustov in ne praši. Stroja Freeformer 200-3X in 300-3X pokrivata široko paleto industrijskih aditivnih aplikacij. Freeformer 200-3X je standardno opremljen z dvema šobama, Freeformer 300-3X pa lahko predeluje tri komponente in tako proizvaja kompleksne funkcionalne kom­ponente v kombinaciji trdih in mehkih materialov s podpornimi konstrukcijami. Na sejmu Formnext 2019 so z materialom Ultem 9085 prikazali izdelavo zapletenih komponent iz visokotempera­turnih materialov. V tem primeru je temperatura v komori okoli 180 stopinj Celzija. Predstavili so tudi predelavo komponent, ojacenih z vlakni s po­mocjo postopka APF, novosti v razvoju stroja Freeformer 200-3X, ki je zdaj opremljen z enakim sistemom šob kot vecji brat, poleg tega pa je na voljo tudi posodobitev programske opreme. Predsta­vljena je bila tudi uporaba stroja Freeformer 200-3X za predelavo mehkega TPU (Desmopan) z vkljucenim deležem ogljika, iz ka­terega je nastal trak za merjenje natezne obremenitve, ki je hkrati prožen in elektricno prevoden. www.arburg.com Avtodom prihodnosti - konceptno vozilo VisionVenture Vozilo prihodnosti VisionVenture je plod sodelovanja podjetij BASF in HYMER in bo kmalu v redni proizvodnji. Vozilo je bilo prvic predstavljeno na sejmu Caravan Salon konec avgusta v Düsseldorfu. V konceptnem avtodomu je uporabljenih vec kot 20 visokoz­mogljivih plasticnih materialov in nova tehnologija barvanja. BASF in HYMER sta tako pri zunanjosti kot tudi v notranjosti uporabila razlicne inovativne lahke materiale in procese, s cimer sta zagotovila vecje udobje in vozilo naredila bolj trpežno. Vozilo VisionVenture pa združuje tudi plastiko in naravne materiale, kot sta konoplja in skrilavec, rešitve za ravnanje z energijo, toplotno izolacijo in elektricne komponente ter prilagojen paket ukrepov za preprecevanje hrupa in vibracij ter vec kot 100 3D-tiskanih komponent. Samonapihljiva dvižna streha je prva svoje vrste in ena izmed najbolj zanimivih funkcij, saj se napihne v manj kot 60 sekundah. Prevleka Elastollan° ustvari zunanjo pregrado, ki je odporna na vodo in veter. Vzmetnice in blazine v notranjosti bodo ostale prijetno hladne tudi ob najbolj vrocih dneh, in sicer s pomocjo gela Elastocoat° C Spray Gel, ki se ucinkovito oprime vsake pene iz PU. Uporaba naravnega kamna v lahki konstruk­ciji je prvic možna zaradi materiala Veneo Slate°, pri katerem se NEKOVINE Nova ponudba kombiniranih strojev za rezanje, stiskanje in ekstrudiranje odpadne plastike sedaj z vecjo pretocnostjo materiala Serija strojev C:GRAN proizvajalca Next Generation Re-cyclingmaschinen GmbH (NGR) je sedaj razširjena na stroje s pretocnostjo materiala do 2.200 kg/uro in vec. Ta razširitev sledi tržnim trendom povecanih kolicin recikliranja plastike in mo-dernizacije obratov za recikliranje z namenom zadovoljiti vse vecje povpraševanje po visokokakovostnih recikliranih peletih. Hitro narašcajoce kolicine reciklirane plastike poganjajo prica­kovanja in specifikacije evropske zakonodaje, ki se bo v priho­dnjih desetletjih še naprej zaostrovala. Kljub temu pa se industrija recikliranja ne sooca le s kolicinskimi izzivi, saj mora biti tudi ka­kovost recikliranih peletov primerljiva s peleti iz novega materiala, da lahko predelovalcem plasticnih materialov zagotovi varnost na podrocju surovin, na katero so že navajeni. Podjetje NGR ponuja širok nabor strojev za recikliranje z zelo ra­znolikimi in specializiranimi tehnologijami. V podjetju priporoca­jo kombinacije drobilcev, podajalnikov in ekstruderjev, še posebej za predelavo industrijske odpadne plastike, medtem ko za mešano plastiko z visoko vsebnostjo vlage pridobljeno iz potrošniških od­padkov ponujajo dolocene prednosti kombinacije rezanja, stiskanja in ekstrudiranja, kar je obenem tudi strateški in tehnološki dostop do trga podjetja NGR, razlaga Patrick Steinwendner, produktni vodja in vodja trženja pri podjetju NGR. Opazna dinamika trga vpliva na vsa podrocja verige dodane vrednosti pri recikliranju, kljub temu da kakovost plasticnega materiala zbranega iz gospodinjskih odpadkov stagnira na dokaj nizki ravni. Da se kljub temu izdelajo reciklirani peleti visoke kakovosti, morajo biti proizvajalci sortirnih obratov, pralnih sis-temov in ne nazadnje strojev za recikliranje vse bolj osredotoceni v inovacije. Proizvodnja ukrivljene interaktivne armaturne plošce iz folije Sumitomo (SHI) Demag Plastics Machinery GmbH je na svo­jem novem stroju IntElect 500 prikazal proizvodnjo ukrivljene interaktivne armaturne plošce iz folije, obcutljive na dotik. » Linija za reciklažo plastike C:GRAN proizvajalca NGR. Vir: NGR Medprocesno merjenje najbolj pomembnih lastnosti plastike ponuja proizvajalcem recikliranih peletov možnost dolocanja kakovosti plasticnega materiala že med samim postopkom recikli­ranja ter da zacnejo z ustreznimi ukrepi sortiranja ali takojšnjega dodajanja aditivov. Avtomatizirano shranjevanje indeksa tecenja (MFI), mehanskih in vizualnih lastnosti (barva, napake v poli­merih) ter prepoznavanje polimerov ustvari potrebno zaupanje v proizvajalca recikliranih peletov ter zagotavlja informacije glede nivoja kakovosti preko zajetih podatkov, ki so primerljivi s prelimi­narnimi procesi. Povpraševanje po velikih strojih za recikliranje in avtomatizira­nem shranjevanju podatkov o kakovosti je jasen znak o vse vecjih pritiskih na ucinkovitost industrije recikliranja. Po zaslugi modularne zasnove sistemov podjetja NGR lahko v podjetju bistveno skrajšajo razvojne case. Pri tem projektu so lahko v podjetju NGR sestavili vec kot 80 odstotkov sistema iz kompo­nent in delov, ki so bili že testirani na drugih strojih, kar je uskla­jeno s hitro spreminjajocimi se trgi in zahtevami kupcev, razlaga Thomas Pichler, tehnicni direktor in solastnik podjetja NGR. www.ngr-world.com Postopek IMD omogoca široko paleto možnosti, na primer vgrajeno funkcionalnost vmesnika clovek-stroj, zaslona na dotik, na dotik obcutljivih krmilnih elementov in osvetlitve ozadja, vse v enem samem koraku. Nedavno so predstavili revolucionarno novo tehniko, ki avtomatizira izdelavo upravljalne plošce za vozilo, ki je debela manj kot 3 mm. Namesto razdrobljenega postopka ali rocne izdelave in aplikacije folije je zdaj postopek popolnoma integriran, razlicni postopki brizganja, strjevanja in laserskega oznacevanja pa tecejo hkrati, kar pomeni, da proizvodna celica v manj kot 60 sekundah proizvede natancno interaktivno komponento s folijo, obcutljivo na dotik. Celica obsega paleto naprednih rešitev proi­zvajalcev KURZ, SAR, Datalogic, BFA Solutions, Max Petek, ASP Automation in KIST Maschinenbau, za najvecjo ucinkovitost pa skrbi kompaktni šestosni robot KUKA z nosilnostjo 16 kg. Robot najprej pobere na dotik obcutljivo IML folijo in jo vstavi v orodje, nato pa sistem podajanja folije uvlece veliko dekorativno folijo, obe pa drži na mestu okvir, ki s pomocjo vakuuma prepre-cuje premikanje med zapiranjem orodja. Nato se med IMD in IML folijo nabrizga polikarbonat. Po zakljucku brizganja robot KUKA previdno odstrani komponento in jo položi na transportni trak Variopuffer, ki jo poda v modul za strjevanje z UV-žarki in postajo za cišcenje. www.sumitomo-shi-demag.eu www.topteh.si November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 NEKOVINE Ultrafuse 316L Ultrafuse 316L je inovativen filament za proizvodnjo jeklenih kosov namenjen za najpreprostejšo uporabo na konvencional­nih 3D-tiskalnikih Fused Filament Fabrication. Ultrafuse 316L združuje vec svobode pri nacrtovanju z nizkimi skupnimi stroški. Kosi, izdelani s 3D-tiskanjem, dobijo svoje konc­ne lastnosti, na primer trdoto in trdnost, s postopkom odstranjeva­nja veziva in sintranja, ki ga je razvil BASF in je postal industrijski standard. Ultrafuse 316L oblikuje termoplasticna veziva z 90 masnimi odstotki visoko precišcenih kovinskih delcev. Kot filament ta kovinsko-polimerni kompozit ne prinaša nobenih varnostnih in zdravstvenih tveganj, ki so povezana z uporabo finega kovinskega prahu, s tem pa 3D-tiskanje kosov iz nerjavnega jekla postane dostopno, preprosto in varno. Lastnosti Ultrafuse 316L • Z njim izdelamo kose iz nerjavnega jekla tipa 316L • Preprosta uporaba • Enotna porazdelitev delcev izboljšuje mehanske lastnosti • Izboljšuje varovanje zdravja na delovnem mestu in varnost • Material zaradi svoje visoke prožnosti omogoca pretok skozi zapletene sisteme nosilnih in vodilnih valjev v sistemih za tran­sport filamentov v vseh tiskalnikih • Zaradi uporabe protizdrsne zunanje površine je združljiv z eks­truderji Bowden in ekstruderji z direktnim pogonom • Zaradi skrcka med sintranjem je potrebna prilagoditev pri nacrtovanju Primeri uporabe materiala Ultrafuse 316L • orodja • šablone in držala • serijska proizvodnja • funkcionalni kosi in prototipi www.basf.com www.nomis.hr SEPERATOR KOVIN November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 NEKOVINE Tekoca barvila za fleksibilnost in prihranke pri barvanju materialov Pri brizganju plasticnih izdelkov se pogosto pojavi potreba po obarvanju v samem procesu brizganja, saj uporaba tovarniško obarvanih materialov oziroma granulatov iz razlicnih razlogov ni možna oziroma smiselna. Na podrocju brizgane plastike je tovrstno obarvanje izdelkov v vecini aplika­cij še vedno izvedeno z masterbatchi in le redko s tekocimi barvili, ceprav ima slednje kar nekaj tehnoloških prednosti. V podjetju Tera se že 15 let ukvarjamo z lastno proizvodnjo in pripravo najrazlicnejših barvnih vzorcev tekocih barvil. Izmed vseh sistemov za barvanje plastike, omogocajo teko-ca barvila najvecjo fleksibilnost. Tekoca barvila prinašajo pomembne tehnicne prednosti, v primerjavi s tovarniško obarvanimi plasticnimi granulati pa tudi poenostavijo logistiko in zmanjšajo zaloge. Podjetje TERA, d. o. o., Tolmin ima v ponudbi tekoca barvila, ki so na voljo v osnovni barvni paleti, najvecja prednost pa je možnost priprave recepture po želji kupca glede na vse zahteve po barvi, materialu in morebitnih dodatnih zahtevah. Podjetje razvija barvne recepture v lastnem laboratoriju ob uporabi sodobne opre-me in po zaslugi naših dolgoletnih izkušenj na podrocju predelave plastike. Uspešno in partnersko sodelovanje z našimi narocniki zagotavlja skupen uspeh. Tekoca barvila za barvanje plastike so uporabna v skoraj vseh standardnih in v veliko tehnicnih polimerih, imajo široko paleto barvil in toplotno obstojnost do 350 °C. Njihova prednost je, da so vodotopna in se jih lepo izpere z vodo, vendar ne vsebujejo vode in se zato ne morejo posušiti. Z granulatom tvorijo homogeno zmes, zato je porazdelitev na polžu enakomernejša kot pri masterbatchih ali barvnih praških. Velika prednost tekocega barvila je tudi popolna fleksibilnost obarvanja, kar pomeni manjše zaloge granulatov, saj potrebu­jete samo osnovni material, ki ga po želji obarvate med samo predelavo. Ena od prednosti tekocih barvil je tudi minimalna kolicina za narocanje, ki je 1 kg, medtem ko je ta pri masterbatchih 25 kg. www.tera.si NEKOVINE Negorljivi materiali za izdelavo akumulatorja Ekipa E.Stall Esslingen z elektricnim dirkalnikom sodeluje na razlicnih mednarodnih dogodkih Formula Student, na primer na nemškem Hockenheim Ringu. Zahtevna pa je zasnova pogonskega akumulatorja vozila, ki odloca o tem, ali bo imel voznik dovolj energije za zmago. Od dirkalne sezone 2018 dalje Covestro podpira ekipo E.Stall Es-slingen z negorljivimi materiali za izdelavo akumulatorja. V pilot-skem obratu Leverkusnu ekstrudirajo plošce iz mešanice PC+ABS pod imenom Bayblend, iz katerih izdelujejo okvire in nosilce za akumulatorske module. Ti moduli temeljijo na litij-ionskih celicah v formatu tako imenovanih mošnjickov. Pri nacrtovanju akumula­torja razlicna se podrocja študentov z Univerze uporabnih znanosti Esslingen odlicno dopolnjujejo, poleg tega Formula Student doloca posebne zahteve tudi na podrocju varnosti litij-ionskih akumula­torjev, na primer negorljivost materialov v skladu s kategorijo UL 94 V-0. Covestro nadaljuje z razvojem svojega portfelja za akumulatorje, na primer pri nosilcih celic za valjaste celice, okvire za celice, ohišja akumulatorjev in podobno je poudarek na materialih Bayblend FR3010 in Bayblend FR3040, ki ne vsebujeta polnil, ali na Bayblend FR3020 in Bayblend FR3021 z mineralnimi polnili ter na Bay-blend FR3060 EV, ojacenem s steklenimi vlakni; ponujajo pa tudi toplotno prevodne materiale Makrolon® TC, ki lahko pomagajo pri uravnavanju temperature akumulatorjev. www.covestro.com Vecplastnaembalaža: inovativna in trajnostna Vecplastna embalaža ohranja kakovost in svežino živil, varuje izdelke in zagotavlja higieno, ki podaljšuje življenjsko dobo živil. To je pomembno, ker se na svetu kar tretji­na živil pokvari, še preden pridejo do potro­šnika. Vecplastna embalaža je trajnostna, saj se zanjo porabi manj materiala in jo je zdaj mogoce izdelovati tudi iz kemicno reciklira­nih materialov. Sodobna folijska pakiranja sestavlja vec materialov in plasti z razlicnimi lastnostmi, ki lahko na primer preprecu­jejo tudi prehajanje kisika. Z optimizirano porabo materiala je mogoce prostornino embalaže zmanjšati na minimum. Vecplastna embalaža ima do enajst posameznih tankih plasti. Ker je lažja in tanjša, prispeva tudi k prihranku izpustov CO2 pri transportu. Problem pa je recikliranje, ker mehanski postopki recikliranja niso primerni za kompozitne materiale. BASF v okviru projekta ChemCycling dela na razvoju kemicnega recikliranja plasticnih odpadkov, ker ta postopek omogoca recikliranje mešane plastike, ki je doslej ni bilo mogoce reciklirati. Tako je v sodelovanju družb BASF, Borealis, Südpack in Zott nastala vecplastna folija za mozarello, ki je v celoti izdelana iz kemicno recikliranega materiala. www.basf.com Nagrade za izjemne disertacije in magistrske naloge Arburg že od leta 2016 kot del tesnega sodelovanja s Tehniško univerzo v Münchnu podeljuje priznanja za izjemne disertacije in magistrske naloge. Letos so tako nagradili dva podiplomska študenta, in sicer dr. inž. Hannesa Löweja in Mario Gabriele Bauer. Hannes Löwe se je v svoji doktorski disertaciji ukvarjal s proble-mom narašcajocega onesnaževanja okolja s plasticnimi odpadki kot priložnostjo za inovativne biorazgradljive plastike na biološki osnovi. Disertacija opisuje uporabo bakterije »Pseudomonas putida« za izdelavo polihidroksilalkanoatne plastike v ogljicno nevtralnem postopku, v katerem se kot surovina uporablja sladkor cianobakterije »Synechococcus elongatus«. V mešani kulturi s CO2, soncno svetlobo in raztopino mineralnih snovi je nastala dragocena bioplastika. Poudarek disertacije je bila genetska prila­goditev bakterije za mešano kulturo in vzpostavljanje potrebnega tehnicnega procesa. V svoji magistrski nalogi se je Maria Gabriele Bauer ukvarjala s preprecevanjem bolnišnicnih okužb, ker je okoli 45 odstotkov okužb posledica kontaminacije z biofilmom. Drug najpogostejši vir so izdelki za enkratno uporabo, ki se uporabljajo vsakodnev-no, na primer katetri in cevke. V magistrski nalogi je preizkušala kovalentno vezan mucinski premaz na razlicnih medicinskih plastikah in možnost njegove uporabe kot premaza proti biološki kontaminaciji. www.arburg.com NEKOVINE V zacetku leta 2019 je podjetje JSW Europe GmbH zabeleži-lo stabilno situacijo na podrocju narocil in povpraševanj, kljub upocasnjevanju rasti gospodarstva na podrocju srednje in zahodne Evrope, mocnim okoljevarstvenim razpravam, tveganju brexita inpodobno. Število povpraševanj za posebne materiale in inženirsko plastiko se veca. Vse to ima velik vpliv na raznolikost aplikacij v tehnicnem centru TEXenter. Hayato Hobo poudarja, da morajo biti za pridobivanje poslov v TEXenter pripravljeni na vse posebne naloge, ki jih dobijo od kupcev. Svoj položaj lahko vrednotijo s številom preizkusov opravljenih v TEXenter, ki je zacel delovati leta 2017 in v tem pogledu so zelo uspešni. Podjetje JSW je leta 2018 opravilo 17 preizkusov za kupce. Za primerjavo je tehnicni center, ko je bil od leta 2011 do 2017 v belgijskem mestu Overpelt, opravil le dva do tri preizkuse na leto, vecinoma za japonske kupce usmerjene na evropske trge. Marca letos je bil v TEXenter izvedenprvi preizkus materiala skupaj s kupcem iz Španije. Trenutno pa imajo že pet rezervacij terminov za preizkuse od kupcev iz Nemcije in Belgije ter od globalnega podjetja iz bližnjega vzhoda. V pre­teklosti je podjetje JSW prodajalo svoje stroje japonskim kupcem s podružnicami v Evropi. Trenutno sicer pocasi, vendar stabilno vecajo poslovanje z evropskimi kupci. V podjetju JSW delajo vse, kar je v njihovi moci, da s svojo izpostavo v Düsseldorfu podpirajo evropski trg. Obstajajo številni pristopi za povezovanje zunanjih zmogljivosti. Za razliko od divizije strojev za brizganje plastike podjetja JSW, ki sodeluje z agencijami, so zahteve po zunanjih sodelavcih veliko bolj kompleksne glede na posebno tehnologijo procesa in izzivov, ki jih predstavlja proces ekstrudiranja, razlaga Jun Kakizaki, direktor podjetja JSW Europe. Pri tem ni dovolj znanje s podrocja pro-daje strojev za ekstrudiranje, saj kupci zahtevajo posebno znanje tehnologije procesa in celovito poznavanje podrocja servisiranja. V podjetju JSW Europe bi bili zelo zadovoljni, ce bi lahko našli zunanje strokovnjake, ki razumejo filozofijo podjetja in pripadajo-co procesno tehnologijo, se lahko pogajajo z zahtevnimi kupci ter skupaj razvijajo doprinose in rešitve za tehnicne, reološke, kemijske in fizikalne zahteve procesa. Podjetje JSW je povecalo svoja prizadevanja za vecjo prepoznav­nost ter promocijo tehnicnega centra TEXenter preko usmerjenega oglaševanja in prisotnosti na sejmih in drugih dogodkih. Nadaljnji korak je bilo sodelovanje v projektu MMAtwo, kjer podjetje JSW med 13 partnerji aktivno zagotavlja tehnologijo za ta ambiciozen okoljevarstveni projekt. Projekt MMAtwo (www.mma­two.eu) je usmerjen v novo in hitrorastoco verigo dodane vrednosti recikliranja PoliMetilMetAkrilat (PMMA) na podlagi proizvo­dnje druge generacije MetilMetAkrilat (MMA) iz potrošniških in industrijskih odpadkov PMMA. Projekt financira Evropska unija s svojim programom raziskav in inovacij Horizon 2020 (številka projekta 820687). Glavni cilj projekta MMAtwo je ustvarjanje nove verige dodane vrednosti za depolimerizacijo PMMA materiala. Ta štiriletni evropski projekt zajema 13 partnerjev iz šestih držav, ki predstavljajo vse faze verige dodane vednosti pri PMMA materia­lih. Partnerji projekta MMAtwo so zbrali 8,9 milijona evrov, vkljuc­no s 6,6 milijona evrov evropskih sredstev iz programa raziskav in inovacij Horizon 2020, ki je osredotocen na tri prednostne naloge, in sicer znanstveno odlicnost, industrijski primat in socialna vprašanja. Veliko zanimanje pricakujejo tudi na sejmu K 2019, ki bo po pricakovanjih povecal povpraševanje po preizkusih v tehnicnem centru TEXenter. Podjetje JSW bo razstavljalo na 225 m2 velikem razstavnem prostoru v hali 13 (B 45). Na sejmu bo razstavljen laboratorijski stroj za ekstrudiranje plastike TEX25aIII ter stroj za brizganje plastike in stroj za pihanje plastike. Stroj TEX25aIII je nadgrajena razlicica, še posebej glede nadzornega sistema in programske opreme, ki ponuja poenostavljeno upravljanje preko zaslona na dotik. Za delovanje sta potrebna le dva vhodna podatka, ciljni pretok in hitrost polža, na podlagi katerih programska oprema samodejno in postopno zažene polž stroja na nastavljeno vrednost, razlaga Makoto Tojo, tehnicni vodja za proces ekstrudi­ranja pri podjetju JSW Europe. Eden izmed razlogov za razvoj nove programske opreme so bili kriteriji, ki jih postavlja Industrija 4.0, med katerimi je skladnost vmesnika stroja z obicajnimi informacij­skimi sistemi uporabljenimi v proizvodnem okolju. Vzdrževanje na daljavo iz Japonske ali iz tehnicnega centra TEXenter v Düssel­dorfu, diagnosticiranje in prediktivno vzdrževanje, posodobitve in nadgradnje programske opreme ter optimizacija procesa se lahko izvajajo na sistemu pri kupcu preko interneta, razlaga Makoto Tojo. Poleg K 2019 in drugih sejmov, na katerih sodeluje tudi maticno podjetje JSW, imajo v JSW Europe celovit program za utrjevanje prisotnosti na tem posebnem tržnem segmentu v letu 2019. Med te dogodke spadajo Compounding World Expo v Clevelandu maja letos, konferenca o tehnologiji recikliranja plastike AMI v Düsse­ldorfu letos junija ter ChemShov v New Yorku, ki bo potekal letos oktobra, našteva Jun Kakizaki. Tehnicne karakteristike strojev podjetja jSW V osnovi zajema serija strojev TEX25aIII predelavo vseh splo­šnih in inženirskih plasticnih materialov ter posebnih inženirskih plastik, kot so PEEK, PPA, PPS, LCP, PEI in PI, ter gumo in ela­stomere, kot so TPV. Zasnova laboratorijskega stroja za ekstrudi­ranje TEX25aIII omogoca predelavo materialov v vseh oblikah in fizikalnih stanjih, kot so tekocine, prah, peleti, kosmici in ponovna zmlet material. Vse to zagotavlja, da je stroj zelo primeren za aktivnosti razvoja in raziskav s pogostimi menjavami materiala in procesa, saj kartušni grelci in mehanizem za pritrditev valja omogocajo hitro menjavo posameznih sekcij valja. Skupno raz­merje med dolžino in premerom polža se lahko izbira med 42 z 12 bloki, 52,5 s 15 bloki in 70 z 20 bloki. Na stroj se lahko namestijo odzracene ali zaprte sekcije valjev ter stranske dovode za abrazivne ojacitve, dodatke materiala, ki so obcutljivi na toploto ali napetosti ter za dodajanje materialov v nadaljnjih sekcijah valja. Polž izdelan iz obrabno odpornega modificiranega orodnega jekla LSP-2 ter valj izdelan iz nikljeve zlitine N60S razvite v podjetju JSW zagotavljajo dolgo življenjsko dobo polža in valja z odpornostjo na obrabo in korozijo za razlicne materiale, ki vsebujejo abrazivne ali korozivne sestavine in dodatke. Prednosti serije strojev TEX25aIII vkljucujejo tudi novo zasnovo polžastega gonila z izboljšanimi zobniki in ležaji, vretenom polža in valjem ter nadzor temperature na posameznem valju. Vse to za­gotavlja izjemno visoke navore do 197 Nm za posamezno vreteno oziroma skupen navor 387 Nm ter v kombinaciji s širšim proce­snim oknom tudi bolj agresivno gnetenje in mešanje materiala. Vrednost gostote navora znaša 18,2 Nm/cm3, kar omogoca zmanj­šanje hitrosti polža, ne da bi se pri tem zmanjšal pretok materiala ter s temperaturo ohranjeno na optimalni ravni. Standardna funk-cija omejevanja navora izklopi elektromotor in zobniški prenos ter tako ustavi rotacijo polža, kar preprecuje poškodbe stroja. Zavit disk za gnetenje (TDK – Twist Kneading Disc) je element polža z zavito konico, ki je bil razvit za vecjo energijsko ucinkovi­tost gnetenja in mešanja ter podpira to tehnologijo cišcenja konice z zagotavljanjem hitrega prenosa materiala in relativno nizkih temperatur materiala, medtem ko ohranja ustrezno ucinkovitost mešanja. Zaradi takih komponent je TEX25aIII najbolj zmogljiv kompakten stroj za ekstrudiranje plastike z dvema polžema na svetu, poudarja Jun Kakizaki, ki je od julija 2016 direktor podjetja JSW Europe. Patentirano podporno programsko orodje TEX-FAN Flow Analysis Network je namenjeno analizam tlaka taljenja polimerov, temperature ter faktorja polnjenja za stroj TEX25aIII in je bilo posebej razvito v podjetju JSW. NEKOVINE BASF in Mizuno za zmogljivejšo športno obutev BASF je predstavil poliuretan Elastopan za srednji podplat nove športne obutve Mizuno TC-01 in TC-02. Napredni material omogoca Mizunovo tehnologi­jo ‘Center of Balance’ (COB), ki natancno prenaša informacije na podplate nog z aktivacijskimi izbo­klinami na površini srednjega podplata, kar izboljšuje ravno­težje in s tem športno zmogljivost. Novi optimizirani poliuretan odlikuje visoka odpornost na hidrolizo in dobra lepljivost, za razliko od konvencionalnih materialov pa se preprosto in popolnoma prilagodi neenakomerni obliki aktivacijskih izboklin. www.basf.com Stäubli na sejmu K 2019 Podjetje Stäubli ima obsežno strokovno znanje na podro-cju predelave plasticnih mas, še posebej na podrocju spojk za tekocine, elektricnih prikljuckov in robotike. Na razstavnem prostoru so podporo nudili sodelavci iz vseh poslovnih enot, iz podružnice Pardubice direktor tehnicne podpore Tomas Luna-cek in kolega iz romunske tehnicne podpore Serban Dumitre­scu; ter mednarodna prodajna ekipa. Predstavili so edinstven razstavni koncept: popolnoma funkcio­nalno interaktivno brizgalno celico I4.0, na kateri so prikazali teh­nologije hitre menjave orodij in inovativne avtomatizacijske reši­tve. V živih demonstracijah so obiskovalci lahko videli tehnologije, ki pomagajo doseci vecjo zmogljivost. Proces se zacne s pripravo orodja z vgrajeno postajo za predgretje. Naslednje orodje za upora­bo v stroju se pripravlja vzporedno s proizvodnjo. Prikljucitev vseh Inovativna embalaža za živila Kombinacija znanja družbe Smurfit Kappa na podrocju embalaže na osnovi papirja in družbe Mitsubishi HiTec Paper na podrocju premazanih papirjev je ustvarila prvi izdelek v novi seriji, ki je prišel v finale za nagrado Swiss Packaging Award v kategorijah vzdržnosti in tehnologije. Zunanja embalaža je iz revolucionarne rešitve MB12 proizvajalca Smurfit Kappa in ima vgrajeno tehnologijo vpijanja, ki preprecuje prenos vonjav in migracijo snovi. Notranja embalaža vsebuje papir-no bariero BARRICOTE proizvajalca Mitsubishi HiTec Paper in zagotavlja zašcito pred vlago in ma-šcobo ter zadržuje toploto. Ta edinstvena rešitev je tudi v celoti primerna za recikliranje. Prvi uporabnik nove rešitve je švicarski proizvajalec cokoladnih izdelkov HOBAKO AG skupaj z družbo SCHELLING AG, ki zanj v Švici zagotavlja embalažo. www.mitsubishi-paper.com medijev ter virov energije in elektrike se izvede v enem samem koraku s Stäublijevim centraliziranim vecspojcnim sistemom. Ko je želena temperatura dosežena, miza za vstavljanje orodja orodje prenese neposredno do stroja. Sistem valjev z direktnim pogonom z veliko natancnostjo izvede menjavo orodja, pri cemer ga v celoti nadzorujejo senzorji. Stroj in miza se ob vsakem koraku samo­dejno prilagajata. Miza prepoznava tako podatke orodja kot tudi podatke stroja. Stäublijev sistem za vstavljanje orodja, ki je pritrjen na plošce stroja, natancno spremlja celo višino orodja. Preden se orodje vpne s pomocjo magnetov, ga centrirni sistem natancno pozicionira v samo nekaj sekundah. Stäubli je tako na sejmu prvic demonstriral prednosti servi­sne postaje za orodja, vgrajene v zasnovo sistema. Ti inovativni sistemi so odlicna rešitev za cišcenje, pregledovanje in vzdrževanje. Izdelajo jih v skladu s specifikacijami kupca za brizgalke velikosti 1 do 130 ton. Vzdrževalne postaje so zasnovane tako, da so izredno fleksibilne za vse zapiralne sisteme in za horizontalno ali vertikalno vstavljanje. www.staubli.com/sl-si/ November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 NEKOVINE November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Mala šola mazanja Menjavaolja v hidravlicnem sistemu Dr. Milan Kambic, Pri uporabi hidravlicnega olja slej ko prej pridemo do trenutka, ko je treba zamenjati olje. Pri tem se zastavlja vec vprašanj. Na kakšen nacin? Koliko starega olja bo ostalo v sistemu? Ali je novo olje združljivo s starim? V tem prispevku se bomo osredotocili predvsem na nacin menjave in ukrepe, ki olajšajo menjavo olja. Najboljši nacini praznjenja olja iz hidravlicne opreme Pri menjavi olja v hidravlicnem sistemu se lahko vprašamo, kakšen je najboljši nacin ali postopek praznjenja sistema, ki nam bo omogocil odstranitev najvecje možne kolicine olja. To je cilj pri vsaki menjavi olja, še zlasti je to pomembno pri sistemih, kjer je kolicina olja v rezervoarju majhna, dolžina in razvejanost cevovo­dov pa velika (na primer pri gradbenih strojih, kot so bagri, vrtalne plošcadi ipd.). Obstaja nekaj korakov, ki jih lahko naredimo, da povecamo kolicino odstranjenega olja iz sistema [1]. Ena izmed najboljših stvari, ki jo lahko naredimo, je zagotoviti, da so vsi hidravlicni valji v zaprtem položaju. Ko so zaprti, ostane v sestavnih delih zelo malo olja. Enako velja za vse druge hidravlicne sestavine, namešcene v hidravlicnem krogu, ki se gibljejo s pomocjo medija pod tlakom [1],[3]. Glede na zapletenost hidravlicnega sistema je lahko za odtok olja predvidenih vec odtocnih odprtin. Glavni rezervoar naj ima najvecjo odtocno odprtino, kar bo olajšalo najhitrejše odtekanje iz sistema. Vendar imajo lahko nekateri sestavni deli posamezne odtoke za odstranitev tekocine iz njih ali iz drugih nizkih obmocij krogotoka. Drug dober nacin za praznjenje sistema je, da odstranimo vse povratne filtre. Ti filtri lahko zadržijo veliko olja, z odstranitvijo pa odpremo tudi povratne cevovode za dodatno praznjenje. Kadar koli izvajamo praznjenje, moramo v krogotok pustiti zrak, da s tem omogocimo odtekanje olja. Vsa mesta za odzracevanje morajo biti opremljena z odzracevalniki, s katerimi se odstranjuje­jo vlaga in delci iz vstopajocega zraka. Razlicni proizvajalci mobilne opreme imajo svoje postopke za proces menjave olja. Ceprav se lahko med seboj razlikujejo, so osnovna navodila enaka. Odstranimo odtocni cep, izpustimo olje, zamenjamo filtre in napolnimo sistem z novim oljem. Vecino dela pri odtekanju olja opravi težnost sama, z zgoraj naštetimi možnost-mi pa lahko pospešimo postopek odtekanja olja. Prevozne filtrirne naprave se lahko uporabljajo ne samo za filtriranje svežega olja, ampak tudi za crpanje starega. Z uporabo teh naprav za praznjenje olja lahko skrajšamo cas, potreben za odstranjevanje olja, in napolnimo sistem, ne da bi morali za dlje casa odpirati rezervoar in ga izpostavljati vplivom okolice. Ce uporabljamo filtrirno napravo za praznjenje olja, ne pozabimo pri tem obiti filtrov. Na koncu shranimo filtrske elemente za dolivanje ali morebitno ponovno polnjenje olja. Obicajne napake Pri zagonu novih hidravlicnih sistemov ali menjavi olja lahko naredimo vec napak: VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA • Verjamemo, da so hidravlicne komponente samozadostne in se mažejo same – motorja svojega avtomobila ne bi zagnali brez olja v ohišju, vendar se to pogosto dogaja z dragimi hidravlicnimi sestavinami. Ce se pri prvem zagonu ne upo­števajo pravilni koraki, se lahko hidravlicne sestavine resno poškodujejo. V nekaterih primerih lahko nekaj casa delujejo v redu, vendar je že (pre)pozno, škoda, nastala ob zagonu, bo scasoma pripeljala do njihovega prezgodnjega izpada. Zato je pomembno vedeti, kaj je treba storiti, in tudi ne pozabiti tega storiti. • Vgradnja neustrezne ali nezdružljive vrste hidravlicne te­kocine (na primer vgradnja hidravlicnega olja na mineralni osnovi namesto težko vnetljive ali biološko hitreje razgradljive hidravlicne tekocine). • Neizobraženost na podrocju hidravlicne opreme. Zakljucek Namen predstavljenih predlogov in opomb je pokazati, da vam lahko veliko denarja spolzi skozi prste, ce ste lastnik, upravljavec ali vzdrževalec hidravlicne opreme, pa niste seznanjeni z zadnjimi vzdrževalnimi postopki na podrocju hidravlicne opreme. Viri: [1] Best methods for draining oil from hydraulic equipment. Dostopno na WWW: https://www.machinerylubrication.com/Read/29830/hydrau­lic-oil-draining [28. 10. 2019] [2] Nikkei Asian Review. Dostopno na WWW: https://asia.nikkei.com/ Business/Komatsu-to-crank-out-automated-excavators [30. 10. 2019] [3] How do I change hydraulic oil?. Dostopno na WWW: https://www. midlandslubricants.co.uk/agricultural/hydraulic-oil/how-do-i-change­-hydraulic-oil/ [28. 10. 2019] VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Zmanjšanjestroškov energije in emisij CO2 s pridobivanjem toplote iz dimnih plinov, pare in procesnega zraka Številne panoge se soocajo z izzivom, da morajo zaradi vedno bolj strogih regulativ zmanjšati porabo energije in zmanjšati svoj odmerek ogljika s poudarkom na zeleni energiji in z namenom zmanjšanja energetskih stroškov ter zahtev za družbeno odgovornost samih panog. S pretvorbo dimnih plinov, pare ali vrocega procesnega zraka v toplo vodo se ustvari osnova za ponovno uporabo drugace zapra­vljene in izgubljene energije, kar nam na dolgi rok pomeni velik prihranek denarja, zmanjšanje izpustov CO2 in pomoc okolju. Najpogostejši viri odpadne energije, ki jih je mogoce znova upo­rabit, so talilne peci, peci za segrevanje, peci za toplotno obdelavo, peci v živilski industriji, steklarnah, sistemih za kogeneracijo in trigeneracijo, plinski agregati in v vseh drugih primerih, kjer se toplota odvaja v atmosfero. Na tak nacin proizvedeno toploto iz odpadne energije lahko upo­rabimo za ogrevanje v zimskem obdobju, prodajo energije v distri­bucijske sisteme, vracamo toplotno energijo v proizvodne procese, preko absorpcijskih agregatov pa lahko v poletnem obdobju tudi hladimo vodo za klimatizacijo ali proizvodne procese. Exodraft je dansko podjetje, ki proizvaja in razvija sisteme za odvzem toplote iz odpadnih virov in dimniške sisteme za razlicne panoge in zasebne uporabnike po vsem svetu. Dobavljamo vam rešitev za rekuperacijo toplote in skrbimo za celoten postopek od zacetka do konca. Zaradi naše široke ponudbe storitev in izkušenj lahko analizi­ramo, nacrtujemo in izvedemo vaš projekt in ko ga prilagodimo vašim individualnim potrebam in zahtevam. Zagotavljamo: • Hitro donosnost naložbe – vracilna doba obicajno manj kot 3 leta, izkoristek izmenjevalcev je do 95 %; • Najbolj kompakten in lahek sistem za rekuperacijo toplote na trgu; • Enostavno vzdrževanje zaradi odstranljivih izmenjevalnikov toplote; • Naši obvodni sistemi zagotavljajo stabilno in neprekinjeno delovanje; • PLC-krmiljenje omogoca tako nadzor na terenu kot tudi da­ljinsko upravljanje (opcija); • Lahko se namesti v navpicni in vodoravni usmeritvi. S pomocjo programske opreme Extiraft OptiCalc lahko izracuna-mo, koliko energije lahko recikliramo, koliko je lahko prihranimo in koliko manj izpustimo CO2. Z namestitvijo sistema za rekuperacijo toplote Exodraft se lahko presežna toplota iz dimnih plinov, pare ali vrocega procesnega zraka pretvori v toplo vodo, ne da bi to vplivalo na vaš proizvo­dni proces. Sistem za rekuperacijo toplote iz Exodrafta lahko namestimo na obstojeci dimnik ali v locen dimnik v razlicnih SISTEM Vgradnja sistema za rekuperacijo toplote exodraft omogo-ca pretvorbo odvecne toplote dimnih plinov, pare ali vrocega procesnega zraka v vroco vodo, ne da bi to vplivalo na razpoložljivost proizvodnega sistema. konfiguracijah. Zaradi obvodnega sistema, namešcenega loceno ali kot integriran del enote za rekuperacijo toplote, zagotavljamo konstanten vlek na sistemu. www.sies.si STROJNA OPREMA ZA INDUSTRIJO Ogrevanje Hlajenje Odsesavanje in ÿltriranje Prezra°evanje, vlaženje in razvlaževanje Rekuperacija toplote Oprema za avtodelavnice Lakirnice Najem strojne opreme SIES d.o.o., Ulica Lavžnik 19 5290 Šempeter pri Gorici Tel: 059 375 150 E-mail: info@sies.si www.sies.si VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Štiri napake pri mazanju, ki lahko povzrocijo okvare strojev Charles Isaac Za vecino proizvodnih podjetij okvare strojev lahko pomenijo na Ian Miller tisoce ali celo milijone dolarjev škode. Majhne investicije v preventivno vzdrževanje lahko kljub temu preprecijo ustavitve ter se s casom veckrat poplacajo. Pri aplikacijah linearnega gibanja zahtevajo ležaji in vodila ustre­zno mazanje za zagotavljanje ucinkovitega delovanja. Pomanjkanje investicij v program obvladovanja mazanja lahko poveca stroške vzdrževanja in ustavitve strojev. V nadaljevanju so podane štiri splošne napake mazanja ter nasveti, kako prepreciti te napake, kar lahko pomaga pri vzpostavitvi programa obvladovanja mazanja ter preprecevanju prehitrih okvar strojev. Uporaba napacnih maziv Prepoznavanje pravilnega tipa maziva za poljubno aplikacijo je lahko težavno. Ne glede na aplikacije in mehanske omejitve obstaja širok nabor razpoložljivih možnosti maziv. Nove in stalno spremenljive kombinacije aditivov vse skupaj še dodatno zakom­plicirajo. Za linearne ležaje in vodila je izbira ustreznega maziva na zacet­ku zelo kriticna, saj lahko uporaba napacnega maziva v najboljšem primeru skrajša življenjsko dobo, medtem ko v najslabšem primeru lahko povzroci odpoved. Splošni napotki, ki pomagajo pri izbiri ustrezne opcije: • za majhne obremenitve in visoke hitrosti je primerno strojno olje ali nizko viskozna mast, • za srednje obremenitve in hitrosti so primerne masti NLGI 1 ali 2 (številka oznacuje relativno trdoto masti v skladu z lestvi-co NGLI – National Lubricating Grease Institute), • visoke obremenitve zahtevajo uporabo masti z aditivom EP2 (EP oznacuje izjemen tlak »extreme pressure« ter uporablja aditive, ki masti preprecujejo, da propade pod visokim tla­kom). Ta tip maziva daje jeklenim gredem dvojni videz. Drugi aditivi pri mazivih: • antioksidanti varujejo masti med shranjevanjem in uporabo pri povišanih temperaturah, • inhibitorji za rjo in korozijo preprecujejo kovinsko oksidacijo ter da mast napade kovine, • polimerni dodatki, ki omogocajo boljše prijemanje maziv na kovinske površine in zagotavljajo odpornost na vodo, • trda maziva, kot so moly (izdelan iz mineralnega molibdenita), politetrafluoroetilen (PTFE) in grafit šcitijo pred trenjem in obrabo pri mejnih pogojih mazanja. Linearne drsne mize morajo biti mazane, kot je predpisano. Upo­raba razlicnih masti od tistih, ki jih proizvajalec, lahko povzroci degradacijo masti. Pri kroglicnih vodilih in pri kroglicnih ležajih je odsvetovana uporaba suhih maziv, kot so PTFE ali grafitni prah. Kljub temu da so taka maziva dobra za drsno gibanje, so pri kotal­nem trenju manj ucinkovita. Ko razvojni inženirji upoštevajo vse te dejavnike, se morajo odlo-citi med olji ali mastmi za mazanje ležajev. Na splošno velja, da težja maziva zagotavljajo boljšo zašcito pred kontaminacijo, kar pomeni, da mast zagotavlja vecjo zašcito kot olje. Kljub temu mora to biti uravnoteženo glede na druge kriterije dolocene aplikacije. Za aplikacije, ki so podvržene prahu, dimu in drugim oblikam kontaminacije, bi morala biti prva izbira mast. Mast ohranja konsistenco daljša casovna obdobja, kar pomeni, da je bolj primerna od olja za daljša obdobja delovanja z minimalnim vzdrževanjem. Kljub temu pri visokih hitrostih in temperaturah mast ne deluje tako dobro kot olje. Viskoznost olja se obicajno hitro zmanjša s povišanjem temperature delovanja. Obstajajo vsaj štiri splošne vre- » Namensko zasnovan sistem za shranjevanje ma-ziv v rudarstvu omogoca uporabnikom dolocanja in locevanja vsakega tekoce­ga maziva s pomocjo barv­nih oznak, kar preprecuje možnost nastanka križne kontaminacije maziv. | Vir: Motion Industries VODILNI V AVTOMATIZACIJI ... VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA dnosti viskoznosti pri temperaturah 38 do 100 °C. Pri tem je izziv izbrati tisto, ki zagotavlja minimalno sprejemljivo viskoznost pri temperaturi delovanja ležajev. Viskoznost mora biti dovolj visoka, da ustvari film fluida pri prevladujocih strižnih obremenitvah, vendar ne sme biti previsoka in povzrocati prevec trenja. Križna kontaminacija med seboj nekompatibilnih masti in olj ima lahko številne posledice, kar pomeni, da morajo snovalci strojev izbrati pravilen tip maziva. Prav tako je priporocljivo posvetovanje s proizvajalcem stroja in dobaviteljem maziv za izbiro ustreznih izdelkov. Izvajanje vseh teh aktivnosti vnaprej morda zgleda precej potratno, vendar prinese veliko prednosti zaradi podaljšanje življenjske dobe strojev. Zanemarjanje vzdrževanja Cakanje, da se strojne komponente strojev pokvarijo, ni pametna ideja, saj to lahko povzroci nenacrtovane ustavitve in posledicno zmanjšano produktivnost. Strukturiran urnik mazanja lahko to prepreci, saj podaljša življenjsko dobo ležajev ter žene program me-njave obrabnih delov strojev. Celovit plan mazanja združuje rocno in vizualno kontrolo, spremljanje stanja in ležaje, ki se mažejo sami. Rocna in vizualna kontrola mazanja predstavlja prvo obrambno linijo pred ustavitvami strojev in opreme. Vse se zacne z vizual­nim pregledom gredi in vodil, da se preveri, ali je prisoten tanek neprekinjen film cez celotno površino ali ce je vec maziva, kot je potrebno. Vzdrževalci lahko pomerijo ustreznost mazanja tako, da gredo s prstom po gredi, pri cemer mora biti na prstu obcutek spolzkosti in ne prevelike kolicine maziva. S tako hitro rocno me­ ... ZA VIBRATORSKO IN PESKALNO TEHNIKO Vibratorska obdelava | Peskanje Rösler Oberflächentechnik GmbH Igor Lavrin i.lavrin@rosler.com November–december • 95–96 (10/2019) • Letnik 14 +386 31 73 04 00 www.rosler.com VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA todo se lahko odkrije tudi prisotnost kovinskih delcev, ki nakazuje­jo prekomerno obrabo. Ucinkovitost rocne in vizualne kontrole je odvisna od izkušeno­sti, šolanja in presoje vzdrževalcev, ki morajo vedeti, koliko maziva je potrebnega za razlicne zahteve, obremenitve in pogoje okolja delovanja. Kar je pri tem še bolj pomembno, je dejstvo, da kontrola ne sme biti nakljucna, temvec vnaprej nacrtovana. Med pregledi lahko vzdrževalne ekipe odkrijejo tudi znake obrabe, kot so pove-can hrup ali vibracije med delovanjem. Z nižanjem stroškov instrumentov in povezljivosti se pregledi lahko vse bolj avtomatizirajo. Opticni senzorji lahko zaznajo pri­sotnost ali odsotnost maziva in sprožijo alarm, ce je to potrebno. Senzorji lahko zaznajo tudi najmanjše povecanje trenja ali vibracij, ki so posledica neustreznega mazanja ali obrabe. Pri številnih aplikacijah postajajo ležaji, ki se mažejo sami, nekaj povsem obicajnega. Ti ležaji shranjujejo mazivo v internih rezervoarjih ter ga nanašajo ali odstranjujejo, ce je potrebno. Taki ležaji so idealni za inštalacije, ki so težavne ali nevarne za dostop med rutinskim vzdrževanjem. V dolocenih primerih se rezervoar za mazivo ponovno napolni, tako da mazivo zadošca za življenjsko dobo ležaja. Ker tudi drugi dejavniki vplivajo na življenjsko dobo ležajev, morajo tudi podjetja, ki uporabljajo take ležaje pripraviti ter izvajati urnik pregledov. Ustrezni programi preventivnega vzdrževanja prav tako zaznajo kontaminacijo ležajev in vodil. Izbira ustreznega maziva zašciti pred kontaminacijo s tem, ko zadržuje tujke stran od mazane površine. Snovalci strojev lahko dodajo vgrajene lastnosti svojim konceptom, ki zmanjšujejo tveganje kontaminacije. Primer tega so mehi, ki predstavljajo ucinkovito rešitev, vendar zasedajo veliko prostora. Izdelani so lahko tako, da zašcitijo ležaje in premikajoce dele ter tako zagotavljajo, da ne more priti do kontaminacije, razen v primerih poškodbe ali odmika meha. Pri številnih aplikacijah se uporabljajo brisalci, ki neprestano cistijo drsne površine, med-tem ko strgala opravljajo podobno funkcijo, ko gre za težje tipe necistoc. »Ne glede na tip linearnih ležajev in vodil, ki so predpisani za posamezne stroje, je ustrezno šolanje na podrocju mazanja in sistemov za obvladovanje mazanja kljucnega pomena pri ucinkovitem vzdrževanju. | Vir: Thomson Industries Kršenje protokolov mazanja Shranjevanje in transport maziv sta kljucnega pomena. Zato je treba pripraviti protokole, ki zagotavljajo prihranke casa in stro­škov. Barvno oznacevanje kontejnerjev in opreme za prenos maziv ohranja urejeno in cisto shranjevanje, kar mora biti uporabljeno v celotnem obratu kot dnevni vizualni opomnik o ohranjanju ure­jenosti. To obenem goji kulturo med zaposlenimi, ki cenijo dobro vzdrževanje. Zelo razširjeno napacno prepricanje, da je novo olje cisto, veli­kokrat vodi k prezgodnji odpovedi. Realnost je, da ima novo olje le minimalno raven cistosti, ki je obicajno zagotovljena v ISO for-matu in bi morala biti primerjana z zahtevami mazanja za linearne ležaje in vodila. To pa pokaže, da nova olja niso cista ali vsaj ne dovolj. Najboljši nacin za soocanje s tem je filtracija maziv, ko so premešcena iz sodov v zalogovnike, iz zalogovnikov v zacasne kon­tejnerje in iz zacasnih kontejnerjev v opremo, kjer se jih uporablja. Razvojni inženirji opreme se morajo osredotociti na: • namešcanje in shranjevanje maziv, zalogovnikov za maziva in opreme za prenos na eno cisto obmocje, ce je le možno z nad­zorom pogojev okolja, ki zmanjšujejo kontaminacijo, ki potuje po zraku, stabilizirano temperaturo in nadzorovano vlažnostjo. Z umešcanjem tega obmocja v središce obrata, idealno v bliži-no skladišca ali delavnice za vzdrževanje omogoca prihranke casa in dela z ustvarjanjem ucinkovitega delovnega toka. • namešcanje barvnih kod na vse: shranjevalne posode, opremo za prenos maziv in celo na opremo in stroje, kjer se uporabljajo maziva. To pomeni, da se lahko na primer uporabi rumeno oznako za oznacevanje masti ter vso opremo, na kateri se ta mast uporablja. Barvno kodiranje poenostavi distribucijo maziv z enostavnim za uporabo in intuitivnim sistemom. Na prvi pogled je vse to videti zelo obsežna naloga, vendar obstaja veliko že pripravljenih nalepk in oznak, ki se jih lahko enostav-no in hitro namesti. • investiranje v visokokakovostno opremo. Vzdrževalci bodo bo­lje sprejeli program vzdrževanja, ce vidijo, da je vodstvo veliko investiralo. Poleg tega nabava prvovrstne opreme dolgorocno prihrani bistvene vsote denarja. • uporaba kakovostne filtracije in zaprtih sistemov za prenos maziv, kar varuje pred kontaminacijo iz zraka. Filtracija in sušilna sredstva se zelo obrestujejo in ohranjajo kakovost maziv, ko so najbolj izpostavljena. Zaprti sistemi za prenos ter uporaba hitrih spojk zagotavlja cist prenos maziva in zmanjšu­je potencial nastanka cloveških napak. Neustrezno šolanje Šolanje je pogosto spregledano, ko je govora o investicijah in po­rabi. To pa lahko predstavlja težavo med postavitvijo novega stroja ali celo cez celo življenjsko dobo, kar še posebej velja za opremo, ki temelji na linearnih ležajih in vodilih. Vecina vzdrževalcev nima izkušenj z vzdrževanjem linearnih ležajev, tako da potrebujejo nekaj šolanja. Ce se ne investira v ustrezno šolanje, lahko pride do neustreznega vzdrževanja in posledicno skrajšane življenjske dobe opreme. V osrcju programa vzdrževanja obrata bi moral biti celovit sistem obvladovanja mazanja, ki v veliki meri temelji na šolanju in stalnih izboljšavah. Investiranje casa v tak nacin akreditacije in šolanja prihrani obratu cas in denar ter zagotavlja, da ima osebje ustrezno izobrazbo ter orodja za vzdrževanje strojev in opreme. Razumevanje primarnih vzrokov okvar strojev ter kako se temu izogniti predstavlja veliko vrednost za razvojne inženirje, ki razvi­jajo stroje, ter za vzdrževalce pri koncnih uporabnikih. Poleg tega je razumevanje mazanja ter kako vpliva na linearne ležaje in vodila kljucnega pomena. Ce se sledi ustreznemu preventivnemu progra-mu, ima uporabnik veliko koristi od nižjih stroškov vzdrževanja in daljše življenjske dobe komponent visoko natancnega linearnega gibanja. www.thomsonlinear.com www.motionindustries.com VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Šola vzdrževanja hidravlicnih naprav – 14. del Dolocitev mesta notranjega pušcanja Dr. Franc Majdic V 13. delu Šole vzdrževanja hidravlicnih naprav smo predstavili glavne skupne simptome za okvare hidravlicnih sistemov. Predstavljeni so bili neobicajno visok hrup, visoke delovne temperature in pocasnejše delovne operacije. Omenjenim vzrokom smo dolocili posledice, ki vodijo do okvar. V tej številki bomo predstavili, kako dolociti mesta notranje­ga pušcanja v hidravlicnih sistemih. Kjer se pojavlja notranje pušcanje, prihaja do tlacnih razlik in pretvarjanja tlacne energije v toploto. To pa se dobro vidi že z uporabo infrardece termo kamere. Vendar to ni vedno najboljša rešitev. Zato se uporabljajo tudi manometri, merilniki pretoka, hidravlicni akumulatorji, štoparice, menzure … Na preprostem primeru hidravlicnega sistema bomo pokazali, kako ucinkovito dolociti mesto najvecjega notranjega pušcanja. Dolocitev mesta notranjega pušcanja s pomocjo tokovnega testerja Tokovni tester je obicajno sestavljen iz turbine za merjenje pretoka, nastavljive zaslonke, ki ustvari upor proti pretakanju (obremenitev), temperaturnega in tlacnega zaznavala. Ko tokovni tester vstavimo v hidravlicni tokokrog, ta meri pretok, ko raste od­por proti pretakanju skozi zaslonko. Uporaba testerja pretoka pri odkrivanju povecanega notranjega pušcanja hidravlicnega sistema služi v postopku izlocanja in iskanja. Med iskanjem povecanega »Slika 1: Tokovni tester – meril- a) nik pretoka, a) mehanski (Stauff) in b) digitalni (OTC) b) notranjega pušcanja namestimo tester pretoka na razlicna mesta in tako postopoma izlocimo dobre sestavine opazovanega hidravlic­nega sistema. Najlažje razložimo postopek dolocitve notranjega pušcanja na primeru preprostega hidravlicnega sistema po sliki 2. Crpalka s konstantno iztisnino 21 cm3 crpa olje iz rezervoarja in ga potiska do elektromagnetnega 4/3 potnega ventila. Pretok crpalke pri 1500 vrt./min in volumetricnem izkoristku 0,952 je 30 l/min in tlak nastavitve varnostnega ventila je 210 bar. »Slika 2: Shema preprostega odprto-tocnega hidravlicnega sistema z ozna-cenimi merilnimi – testnimi mesti Zaznali smo, da se je hitrost batnice hidravlicnega valja pri obremenitvi zmanjšala. Znano je, da pretok hidravlicne kaplje-vine definira hitrost gibanja aktuatorja in da se kapljevina upira proti pretakanju po hidravlicnih tokovodnikih. Pri tem prihaja do tlacnih razlik. Hidravlicna energija se zaradi tlacnih razlik kot po­sledica uporov proti pretakanju pretvarja v toplotno. Del kapljevine pod tlakom pri opravljanju hidravlicnega dela, npr. s hidravlicnim valjem, najde lažjo pot nazaj v rezervoar. Vprašanje je, katera od hidravlicnih komponent po sliki 2 to omogoca? Recimo, da so lahko netesna hidravlicna batna tesnila znotraj valja prvi razlog za nezaželeno notranje pušcanje. V tem primeru VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Z nizkotlacnimi napravami za cišcenje z vroco vodo odpravite tudi zelo trdovratno umazanijo Vroce in ucinkovito: cišcenje, primerno za vzdrževanje in popravila ter prijazno do okolja in zdravja zaposlenih Posebej v okoljih, kjer cišcenje komponent v proizvodnji ali vzdrževanju ni tako ucinkovito, kot bi si želeli, je vredno razmisliti o alternativah – na primer nizkotlacnih napravah za cišcenje z vroco vodo. Poleg ucinkovitosti posameznih metod cišcenja sta danes vse bolj pomembna tudi trajnost in vpliv metod na zdravje zaposlenih. Tu imamo v mislih tako proizvodnjo kot popravila in vzdrževanje oziroma konkretno cišcenje naprav, strojev in njihovih sestavnih delov. V praksi se uporabljajo najrazlicnejše metode, zelo razširjene so na primer mize s pršilniki za hladno cišcenje s topili. Hladno, a strupeno Pralne mize za hladno cišcenje s topili niso veliki porabniki energije, saj ne potrebujejo gretja, vendar pa so sredstva, ki se uporabljajo za cišcenje, lahko izredno strupena, pa tudi vnetlji­va. To pomeni, da potencialno ogrožajo zdravje uporabnikov in lahko povzrocajo hude alergijske reakcije. Poleg tega so takšna sredstva zaradi vsebnosti hlapnih organskih ogljikovodikov (VOC) škodljiva tudi za okolje. Približno 20 odstotkov topil, ki bazirajo na ogljikovodikih, izhlapi in tako neposredno dosežejo okolje, v kate-rem predvsem poškodujejo ozonsko plast. Preostalih 80 odstotkov je treba odstraniti in rafinirati s pomocjo zahtevnih postopkov. S tega vidika so pralne mize z bakterijskimi kulturami bolj prijazne do okolja, saj uporabljamo cistilno sredstvo, ki se s po­mocjo bakterij stalno regenerira. Bakterije v biološko-kemicnem procesu razgradijo olja in mašcobe. Vendar pa moramo bakterijam zagotavljati stalno temperaturo 38 °C ter dovajati zrak, za kar je stalno potrebna zadostna kolicina energije. Kljub temu je to ena izmed ekološko bolj sprejemljivih rešitev na trgu, a naprave takega tipa niso mobilne. To pa pomeni, da je cišcenje težko dostopnih mest, kot so slepe luknje ali navoji, lahko pravi preizkus potrpljenja VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA potrebovali 30–60 minut, da so kose ocistili na obicajni pralni mizi s topili. Delavec je bil popolnoma presenecen, ko je z našo nizkotlacno napravo z vroco vodo koncal v zgolj petih minutah,“ pove Jesco Kistow¬ski iz podjetja ph-clean¬tec GmbH. „Poleg zmanjšanja delovne obremenitve uporaba take naprave vodi tudi do znatnih prihrankov.“ Nizkotlacne naprave za cišcenje z vroco vodo so mobilne in pri­ lagodljive, zato je cišcenje na, v ali pod kosi oz. napravami mogoce povsem brez težav. Z uporabnega vidika so tako tovrstni sistemi ustrezna alternativa sprejem za cišcenje zavor in pralnim mizam, hkrati pa so lahko odlicna dopolnitev visokotlacnim cistilnikom in pralnim napravam. Ce povzamemo, v prid nizkotlacnim napravam za cišcenje z vro- co vodo ne govorijo le zdravstveni in okoljski argumenti, ampak tudi gospodarske prednosti, kot so na primer krajši cas cišcenja, nižja poraba in manjša investicija. www.ph-cleantec.de www.primakem.si Zgodnja diagnostika dvigal pod drobnogledom Podroben vpogled v dvižno opremo nemškega proizvajalca papirja Podjetje Konecranes je podrobno pregledalo zobniški prenos kriticnega dvigala v obratu za proizvodnjo papirja podjetja Palm. Pregled je v prvi fazi zajemal analizo olja ter na podlagi rezultatov analize še študijo zanesljivosti dvigala. Stroj za proizvodnjo papirja številka 6 v obratu podjetja Palm, ki se nahaja v nemškem mestu Wörth na Renu, letno proizve­de 650.000 ton vsestransko uporabnega papirja za pakiranje s površinsko težo do 160 g/m2. Za varno premikanje ogromnih rol papirja morajo mostovna dvigala z dvojnim nosilcem, ki so name-šcena v tovarni, vedno delovati brezhibno. V ta namen je podjetje Konecranes podrobno analiziralo olje iz zobniških prenosov dvigal ter uporabilo endoskop za natancen pregled notranjosti zobniškega prenosa. Papir še vedno predstavlja eno izmed najbolj pomembnih su­rovin v gospodarstvu. Po oceni združenja nemških proizvajalcev papirja je ta industrija leta 2017 prodala približno 23 milijonov ton papirja in kartona, kar je predstavljalo 1,4 odstotka vec kot leta 2016. Še posebej industrija pakiranja porabi ogromne kolicine papirja. V lanskem letu se je prodaja na tem sektorju povecala za 3,4 odstotka. Izdelki stroja za proizvodnjo papirja številka 6 v obratu podjetja Palm so v celoti namenjeni industriji pakiranja. Za premikanje 650.000 ton valovitega papirja med razlicnimi proizvo­dnimi fazami, ki ga proizvedejo na stroju 6 vsako leto, uporabljajo enajst mostovnih dvigal z dvojnim nosilcem, kjer ima vsak svojo pomembno vlogo pri proizvodnji papirja. Za varno premikanje ogromnih rol papirja morajo biti zobniški prenosi vseh enajstih dvigal v brezhibnem stanju. V ta namen je podjetje Palm narocilo podjetju Konecranes, da skrbi za osem najbolj kriticnih dvigal. Po opravljeni analizi olja v zobniških prenosih dvigal ter po naknadni endoskopski preiskavi so strokovnjaki za vzdrževanje odkrili nezanemarljiva tveganja za nadaljnje delovanje ter posledic­no v celoti zamenjali zobniški prenos na enem dvigalu. Neprestano delovanje stroja za proizvodnjo papirja Podjetje Palm ima tudi tovarno za proizvodnjo papirja, ki se nahaja v mestu Aalen v zvezni deželi Baden-Württemberg, kjer se predeluje izkljucno recikliran papir. Devet strojev za proizvo­dnjo papirja, ki se nahajajo v petih obratih, vsako leto proizvede približno 2,2 milijona ton papirja za casopise in valovitega papirja za karton. Proizvodnja poteka brez ustavitev, kar postavlja visoke zahteve za delovanje dvigal, podobno kot v proizvodnem obratu v Wörthu na Renu. Dvigala so neprestano v uporabi in ce bi na enem prišlo do okvare, bi to pomenilo ustavitev ali vsaj upoca­snitev proizvodnje, dokler se okvara ne odpravi, poudarja Sven Bohreh, elektro inženir v podjetju Palm. Take okvare povzrocijo veliko stroškov in zamud. To je tudi razlog, da so strokovnjaki podjetja Konecranes pregledali olje zobniških prenosov na osmih najbolj kriticnih dvigalih v proizvodnji podjetja Palm. Analiza olja omogoca odkrivanje kovinskih delcev, ki nastanejo pri obrabi, kar nakazuje na stanje celotnega zobniškega prenosa. Nico Zamzow, podpredsednik industrijskega servisa EMEA Central pri podjetju Konecranes, razlaga, da analiza olja omogoca brezhibno delova­nje dvigal. Vsaka poškodba se lahko odkrije in hitro odpravi s pomocjo te analize. Poleg tega lahko uporabniki dvigal optimizi­rajo vzdrževalne posege in servise dvigal na podlagi podrobnega porocila analize in tako bistveno podaljšajo dobo opreme. Za analizo olja v podjetju Palm so strokovnjaki podjetja Konecra­nes odvzeli vzorce olja iz zobniških prenosov osmih mostovnih dvigal z dvojnim nosilcem. Analiza vzorcev poteka v laborato- VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA riju, ki je specializiran za analizo industrijskih pogonov, kjer se primerja trenutno stanje olja z vzorcem pridobljenim leta 2016 ter s specifikacijami proizvajalca olja, razlaga Nico Zamzow. Na podo­ben nacin se uporabi tudi analiza trendov, ki omogoca spremljanje in zaznavanje sprememb v zobniškem prenosu dvigala. Analiza je pokazala, da je sedem od osmih dvigal v podjetju Palm v brezhib­nem stanju, saj v olju niso našli oziroma so našli zelo malo tujkov ali snovi, ki bi nakazovale na kontaminacijo ali obrabo. Kljub temu so v olju zobniškega prenosa avtomatiziranega dvigala številka 5, ki se ga uporablja v skladišcu z rolami papirja, odkrili, da vsebuje zaznavno spremembo v številu delcev obrabe, kar je v laboratoriju sprožilo previdnostni alarm pri analizi porocila. Nico Zamzow razlaga, da so železni delci v olju pokazatelj povecane obrabe in da je treba izvesti podrobnejši pregled tega dvigala. rešitev je v študiji zanesljivosti dvigala Ce razlogi za obrabo niso jasno identificirani ali odpravljeni, se lahko pojavijo trajne poškodbe. Ce pride do blokade dvigala, med-tem ko je na kljuki obešena rola papirja, jo je zelo težko odstraniti in popraviti dvigalo, razlaga Nico Zamzow. Za ugotavljanje, ali se je poškodba že pojavila, strokovnjaki podjetja Konecranes uporabijo študijo zanesljivosti dvigala (CRS – Crane Reliability Study). Mo-dularna analiza jim omogoca preverjanje varnostnih komponent, kot so zobniški prenos dvigala, jeklena struktura, elektromotorji in elektricna oprema dvigala. Poleg tega strokovnjaki za vzdrževanje zastavljajo vprašanja operaterjem dvigal in tehnikom. Rezultati analize so vneseni v podrobno porocilo namenjeno lastniku dviga-la, v katerem so navedena konkretna priporocila in zahtevani ukre-pi. V primeru pregleda v podjetju Palm so strokovnjaki podjetja Konecranes za pregled zobniškega prenosa dvigala uporabili video endoskop z visoko resolucijo. Podobno kot v medicini se uporablja endoskop za težko dosegljiva mesta, ne da bi pri tem morali raz­staviti celoten zobniški prenos dvigala, poudarja Nico Zamzow. Pri študiji zanesljivosti dvigala se uporablja poseben model endosko-pa, ki je bil razvit za industrijsko uporabo in je odporen na olje ter omogoca namestitev razlicnih lec. Po opravljeni endoskopski preiskavi so bili servisni strokovnjaki podjetja Konecranes prepricani, da je treba zamenjati zobniški pre-nos dvigala. Poleg tega so ugotovili, da je bilo treba na tem dvigalu obnoviti podporo za navijalec kabla, enoto z drsnim obrocem, ci­lindricno sklopko ter sklopko elektromotorja. Po zaslugi zgodnjega odkritja obrabe se tako niso pojavila varnostna tveganja. Obenem so lahko zamenjali stari zobniški prenos dvigala z novim, ne da bi to vplivalo na proizvodnjo. Analiza olja kot orodje za prediktivno vzdrževanje za zgodnje odkrivanje težav je preverjena metoda, ki zmanjša tveganja za pro-izvodnjo in varnost na delovnem mestu. Sedaj podjetje Konecranes v Združenem kraljestvu ponuja to storitev kot standardno rešitev za podporo obstojecih kupcev, poudarja Mark Goringe, podrocni direktor za srednjo in zahodno Evropo podjetja Konecranes Indu­strial Service. Premikanje bremen bo še naprej varno Proizvodni obrat papirja podjetja Palm bo še naprej uporabljal storitve, ki jih za vzdrževanje in servisiranje dvigal nudi podjetje Konecranes. Jürgen Friedmann, vodja vzdrževalcev v proizvodnji papirja podjetja Palm, je zelo zadovoljen z doseženim. Strokovnja­ki podjetja Konecranes so imeli zelo fleksibilen pristop do zahtev podjetja Palm glede razpoložljivosti in produktivnosti njihovih dvigal. Po zaslugi oljne analize in endoskopskih preiskav bodo dvigala brezhibno delovala v prihodnjih letih. www.ins-news.com VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Trajnostno delovanje regalnega žerjava Boris Jerman Avtomatizirana visokoregalna skladišca so velikokrat najprimernejša Matjaž Jenko rešitev za doseganje zahtevnih (intra) logisticnih ciljev. V njih se najpo- Nenad Zrnic Tone Lerher gosteje uporabljajo popolnoma avtomatizirani elektricni regalni žerjavi. V primeru visoke pretocnosti skladišca je velika tudi poraba elektricne energije. Zaradi tega in zaradi razmeroma velikih višin visokoregalnih skladišc se zdi varcevanje s pomocjo regeneracije potencialne energije med spušcanjem skladišcenega blaga obetavna izbira. Pomemben dejavnik, s katerim je možno dodatno optimirati porabo energije, ostajata tudi razmestitev blaga v skladišcu in nacin uporabe žerjavov. Zmanjšanje porabe elektricne energije pri­naša vec koristi – zmanjšujejo se tako stroški delovanja skladišca kot tudi negativen vpliv na okolje. S tem se izboljšuje trajnostna naravnanost procesa skladišcenja. V clanku je obravnavan dejanski primer visokoregalnega skladišca s štirimi žerjavi. Doloceni so delovni cikli žerjavov, poraba energije in možni prihranki. Uvod Avtomatizirana visokoregalna skladišca ostajajo ena izmed najpopularnejših izvedb sodobnih skladišc, saj relativno velike višine skladišcenja omogocajo velik volumen skladišca ob relativno majhnem tlorisu. V njih se obicajno uporabljajo avtomatizirana regalna dvigala, skupaj s tracnimi in valjcnimi transporterji [1], se pa v zadnjem casu, predvsem v Evropi, poleg žerjavov uporablja tudi avtonomne vozicke [2]. V clanku je obravnavana poraba elektricne energije sistema regal-nih dvigal v obstojecem visokoregalnem skladišcu za živilske arti­kle ter možnosti regeneracije elektricne energije v casu spušcanja transportiranega blaga. Upoštevani so tudi multiplikativni ucinki zaradi delovanja žerjavov v ohlajenem živilskem skladišcu. Avtomatizirano visokoregalno skladišce Tehnicni podatki Obravnavano avtomatizirano visokoregalno skladišce pripada vecjemu živilskemu obratu. Zaradi skladišcenja živilskih proizvo­dov je ohlajeno na približno 5 °C. Skladišce je dolgo 60 m, široko 25 m in visoko 29 m (slika 1). Ima štiri regalne hodnike, obdane z regali dvojne globine povsod, razen na enem robu, kjer je regal enojni (slika 2). Vsak regal ima po višini 11 vrst in po dolžini 61 stolpcev. Skladišce ima tako okoli 8700 skladišcnih mest (13 x 61 x 11 = 8723). V vsakem hodniku je po en regalni žerjav. Blago za uskladišcenje je naloženo na evro palete 1200 x 800 x 144 [mm] in s paleto vred ne presega dimenzij 1350 x 900 x 1500 [mm] (slika 3). Od vhodne plošcadi za sprejem blaga v skladišce do vhoda v regalni hodnik se blago transportira s pomocjo linij­skega transporterja. Na vstopni tocki v regalni hodnik ga prevzame regalni žerjav in ga dostavi na prazno mesto v regalu. Izvzem blaga poteka v obratnem vrstnem redu. Proces uskladišcenja in izvzema­nja blaga je v popolnosti avtomatiziran, materialni tok je v celoti obvladovan z racunalniškim programom. Žerjav je aktiven 6 dni v tednu po 24 ur na dan. Nosilnost žerjava je mQ.max=950 kg, teleskopska dvižna plošcad pa tehta dodatnih mp=740 kg. Masa žerjava brez dvižne plošcadi je mc=6200 kg. Poznane so tudi hitrosti in pospeški žerjava (vožnja: vs=135 m/min in as=0,5 m/s2; dvig: vh=45 m/min in ah=0,6 m/s2; pocasni dvig: vhs=45 m/min in ahs=0,6 m/s2; izvzemanje prazne palete: vpe=73 m/min in ape=2,0 m/s2; izvzemanje polne palete: vpl=42 m/min in apl=0,6 m/s2). Uporaba regalnih žerjavov Obravnavana je dejanska uporaba vseh štirih žerjavov v skladišcu v 38 zaporednih dneh. Na voljo so naslednji podatki o transportu posameznih bremen: identifikacijska številka tovora in premika VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Dan Zacetni položaj Koncni položaj Cas Cas Cas premika [s] Upora--bljen žerjav hod-nik vrsta stol-pec hod-nik vrsta stol-pec zacetka koncanja 1 3 7 1 0* 0* 0* sep 02, 20** 04:09:42 PM sep 02, 20** 04:10:06 PM 24 3 1 0* 0* 0* 3 9 10 sep 02, 20** 04:09:45 PM sep 02, 20** 04:10:35 PM 50 3 1 3 7 1 0* 0* 0* sep 02, 20** 04:11:15 PM sep 02, 20** 04:11:39 PM 24 3 … … … … … … … … … … … 2 1 5 5 0* 0* 0* sep 03, 20** 12:02:59 AM sep 03, 20** 12:03:20 AM 21 1 2 0 0 0 1 2 35 sep 03, 20** 12:03:01 AM sep 03, 20** 12:03:57 AM 56 1 2 2 7 20 0* 0* 0* sep 03, 20** 12:03:09 AM sep 03, 20** 12:03:44 AM 35 2 … … … … … … … … … … … 38 3 4 19 0* 0* 0* okt 07, 20** 11:59:47 PM okt 08, 20** 12:00:22 AM 40 1 38 0* 0* 0* 3 5 1 okt 07, 20** 11:59:56 PM okt 08, 20** 12:00:48 AM 68 1 38 1 3 47 0* 0* 0* okt 08, 20** 12:00:04 AM okt 08, 20** 12:00:44 AM 38 1 * Ko je zacetni ali koncni položaj oznacen z 0, je to prevzemni položaj pred posameznim regalnim hodnikom. ** Leto premika namenoma ni prikazano. »Tabela 1. Razpoložljivi podatki o uporabi regalnih žerjavov (vzorec) [4, 5] »Slika 3. Sistemska paleta z najvecjim bremenom (dimen­zije) [3-5] žerjava; položaj blaga v regalu oz. na prevzemnem mestu posa­meznega regalnega hodnika; ciljni položaj blaga v regalu oz. na prevzemnem mestu posameznega regalnega hodnika; dolžine posameznih premikov blaga (izracunano); cas zacetka premika; cas konca premika; cas premika blaga (izracunano); pospeški, pojemki in koncne hitrosti pomikov žerjava. Podatki so predstavljeni v tabeli 1. Obravnavanih je 63820 premikov polnega žerjava in enako števi-lo gibov praznega žerjava z mesta oddaje prejšnjega tovora na me-sto prevzema naslednjega tovora bodisi na vstopno/izstopni tocki VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA zaradi žerjavovih zgornjih vodilnih koles. Poraba energije med dvigovanjem plošcadi je vsota energij, opre­deljenih v (5), (8) in (9). Energija, potrebna za pospeševanje plošcadi do nominalne dvi­žne hitrosti vh.max je: (5) kjer je posamicna najvecja dvižna hitrost lahko: (6) ce je dolžina posamicnega dviga hi dovolj velika, da se doseže nazivno dvižno hitrost vh ali pa: (7) ce je dolžina posamicnega dviga premajhna. Delo, potrebno za premagovanje kotalnega trenja vodilnih koles na vertikalnih vodilih, je: (8) kjer 0,1 izhaja iz predpostavke, da okoli 10 % mase prispeva k normalnim silam na vertikalna vodila, ki povzrocajo silo kotalnega trenja. Pri vertikalnem gibanju je treba upoštevati tudi potencialno energijo: (9) Za regeneracijo elektricne energije je primerna le potencialna energija mas, ki se jih dviguje oz. spušca. Regenerirana elektricna energija je za izkoristek procesa regeneracije manjša od potencial­ne energije, ki je na voljo: (10) racunalniški program Analiza je bila izvedena v programskem okolju Excel. Uporablje­ne so bile vpeljane predpostavke, prikazani podatki ter enacbe (1) do (10). rezultati Porabljena elektricna energija V casu vseh 38 obravnavanih dni je bila evidentirana naslednja poraba elektricne energije vseh štirih žerjavov (tabela 2). Potencialni prihranki energije v 38 dneh Delež regenerirane energije v primerjavi s celotno energijo, pora­bljeno med delovanjem žerjavov: obremenjenost žerjava: Poln Prazen [Mj] gibanje: Vsota Vožnja žerjava 1 298 859 2 157 Ek,s 928 646 1,2 As 370 213 Dviganje plošcadi 6 927 1 335 8 262 Ek,h 109 49 Ah 60 20 Ep,h (dvig) 6 758 1 266 Spušcanje plošcadi 4 243 795 30 568 Ep,h(spust) 4 243 795 Vsota energije, porabljene za pospeševanje gibanja in za dvigovanje: Ecrane 10 419 Vsota energije, ki je na voljo za regeneraci­jo: Eavail.regen 5 038 regenerirana elektricna energija ob upo­šte-vanju izkoristka regeneracije .rP: Eregen 3 526 (11) Mj KWH € Elektricna energija, regenerirana v enem letu 29 046 8 068 968 Skupni letni prihranek elektricne energije 70 540 19 595 2 351 Izkaže se, da se lahko regenerira 34 % oz. tretjina uporabljene elektricne energije. Nadalje se lahko upošteva tudi dejstvo, da se med obratovanjem izgubljena elektricna energija spreminja predvsem v toploto, ki »Tabela 3. Potencialni letni prihranki elektricne energije v MJ, kW h in € [4, 5] VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA Zakljucek V raziskavi so analizirani podatki obstojecega skladišca. Na njihovi osnovi je dolocena poraba energije za premikanje žerjavov in koristnega tovora. Izracunano je, da se z regeneracijo potencial­ne energije lahko prihrani okoli ene tretjine energije, ki jo žerjavi porabljajo med svojim delovanjem, kar ob upoštevani ceni energije znese 958 evrov. Ob upoštevanju stroškov hlajenja skladišca se pri­hranek povzpne na okoli 82 % energije obratovanja žerjavov oz. na 2351 evrov. Poleg financnih prihrankov se izboljšajo tudi ekološki aspekti obratovanja skladišca. Ob morebitnem nadaljnjem delu bi bilo smiselno ovrednotiti tudi potencial regeneracije kineticne energije ob zaviranju vožnje žerjava, ceno investicije v sistem regeneracije in ogljicni odtis izdelave takega sistema. Reference [1] Van den Berg, J. P.; Zijm, W. H. M. Models for warehouse manage­ment: Classification and examples. // International Journal of Produc­tion Economics, 59, (1999), pp. 519–528. [2] Malmborg, C. J. Conceptualizing tools for autonomous vehicle storage and retrieval systems. // International Journal of Production Research, 40, 8(2002), pp. 1807–1822. [3] Instructions for usage/Navodila za uporabo // Schäfer Noell, RGB_ Ba_3_0.2006. [4] Jerman B; Zrnic N, Lerher T. and Jenko M. Sustainability of stacker crane operations//The International Conference on Logistics & Susta­inable Transport 2016, 16–18 June 2016 Celje, Slovenia. [5] JERMAN B; ZRNIC N Ð; JENKO M, LERHER T. Regeneracija energije regalnih dvigal. V: Akademija strojništva 2016 : inženirstvo - sodelovanje industrijskega in akademskega okolja za kakovostnejše ži­vljenje, 5. mednarodna konferenca strojnih inženirjev 2016, Ljubljana, Cankarjev dom 18. oktober 2016, (Svet strojništva, ISSN 1855-6493, Letn. 5, št. 3). Ljubljana: Zveza strojnih inženirjev Slovenije. 2016, letn. 5, št. 3, str. 83, ilustr. Celoten paket s komponentami za štiri opticne superstrukture Podjetje 3D Optix s celovitim paketom štiri v enem ponuja vse optimehanske komponente, s katerimi se lahko enostavno izvajajo štirje sofisticirani eksperimenti: • Michelsonov interferometer (Ø 1"/25 mm) • Mach-Zehnder avtokorelacijski interferometer (Ø 1"/25 mm) • Intenzitetno avtokorelacijo (Ø 1"/25 mm) • Eksperiment s širokopasovno crpalno sondo (Ø 1"/25 mm) Paket vsebuje stenske elemente, podlago in stropne elemente ter stojala za vse potrebne lece in ogledala. Bistvena prednost novega pristopa podjetja 3D Optix je možnost izdelave tridimenzionalnih struktur za izvajanje eksperimentov na nacin, ki zaseda malo prostora v utesnjenih pogojih. Poleg tega se podsestavi, kot so zakasnitvene linije, lahko nastavijo kot neod­visne enote. Ti elementi se lahko hitro in enostavno integrirajo v obstojece strukture ter po uporabi znova odstranijo. »Sistem virtualne kletke. | Vir: Laser Components www.lasercomponents.com www.3doptix.com Digitalni gonilniki za module Flexpoint: Mikrokontrolerji, ki podpirajo USB Podjetje Laser Components sedaj ponuja digitalni gonilnik za laserje, ki omogoca vodenje in spremljanje izbranih laserskih modulov Flexpoint. Mikrokontroler je povezan preko USB ali RS232, kar pomeni, da uporabnik lahko programira pomembne nastavitve delovanja laserja, kot so izhodna moc, sprožanje, pulziranje in modulacija glede na svoje specificne zahteve. Poleg tega se lahko preko krmilnika spremljajo parametri, kot so cas delovanja sistema, temperatura v modulu ali diodni tok laserja. Te informacije omogocajo uporabniku, da potegne zakljucke o procesih, kot je na primer proces staranja. Ustavitve delovanja ob okvarah se lahko bistveno skrajšajo zaradi prediktivnega vzdrže­vanja. Mikrokontroler zagotavlja tudi stabilno izhodno moc in posebej dobro linearnost med krmilno napetostjo in analogno izhodno mocjo. »Digitalni laserski modul. Digital Laser Modul | Vir: Laser Components www.lasercomponents.com SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Nov krmilni sistem za Titan XQ puls z gumbi za hitro nastavitev Krmilni sistem LP-XQ podjetja EWM je izjemno prirocen in prijazen do uporabnika Podjetje EWM je obogatilo krmilni sistem LP-XQ za vecstopenjski vir varilnega toka Titan XQ puls MIG/MAG z dodatnimi funkcijami. Sistem omogoca hitro in enostavno preklapljanje med postopki varjenja EWM. Še posebej dobrodošlih je pet gumbov za hitro izbiranje. Ti omogocajo varilcu, da shrani posamezne nastavitve za razlicne ponavljajoce se varilne naloge, ki jih lahko znova aktivira s pritiskom na gumb. Na ta nacin je delo enostavnejše, hitrejše in ucinkovitejše. Krmilni sistem LP-XQ ima novo funkcijo hitrega izbiranja, s katero lahko nastavite preklop med procesi MIG/MAG, MIG/ MAG Standard, forceArc, wiredArc, rootArc, coldArc in drugimi. Optimalne karakteristike se vedno samodejno prilagodijo osnov­nim nastavitvam, kot je npr. varilni potrošni material in uporablje­ni plin. Optimizacija procesov s seznamom priljubljenih Ponavljajoce se nastavitve se lahko shranijo s tipko LP-XQ. Ce je varilec našel optimalne parametre za svoje delo, lahko te posame­zne nastavitve shrani z enim od petih gumbov za hitro nastavitev. S tem lahko kasneje uporabi enake nastavitve. »Vir varilnega toka Titan XQ puls MIG/MAG Varni postopki varjenja Poleg tega lahko seznam hitrih nastavitev pomaga pri zagotavlja­nju kvalificiranih postopkov varjenja. Na gumbu za hitro nastavi­tev se lahko dolocijo parametri za kvalificiran postopek varjenja. Ko je aparat zaklenjen, lahko varilec naloži prednastavljene varilne parametre in tako prepreci odstopanja. Aktiviranje nacina korekci­je omogoca varilcu, da prilagodi prednastavljene parametre. Druga velika znacilnost novega krmilnega sistema LP-XQ je vizualni prikaz dinamike varilnega obloka. Signalne lucke jasno prikažejo, ali je upravljavec popravil trdoto varilnega obloka. Nov sistem za varjenje EWM dopolnjuje svoj portfelj izdelkov Welding 4.0 z novim sistemom. Vsi inovativni postopki varjenja EWM so vkljuceni v vecstopenjski varilni stroj MIG/MAG puls Titan XQ in jih je mogoce izbrati s pomocjo izpopolnjenega krmilnega sistema. S to napravo ponuja EWM varilcem optimizirano delovno okolje, ki jim omogoca popolno izvajanje razlicnih varilnih nalog. www.ewm-group.com SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Nov analizator traku in folij Podjetje OCS je poleg novega sistema za analizo surovin Pellet Scanner XP7, ki uporablja tehnologijo X-žarkov, predstavilo nov sistem Tape Analyser XTA100 za analizo na tracnih linijah podjetja OCS, ki zaznava kovinske vkljucke s pomocjo X-žarkov. Poleg tega je podjetje OCS razvilo novo rešitev poimenovano Pest Control onRoll PCR3000, ki je namenjena proizvajalcem folij in omogoca detekcijo insektov, gub ali druge kontaminacije na valju navijalke. Tape Analyser XTA100 Analizator cistosti traku podjetja OCS je bil posebej razvit za industrijo proizvodnje žic in kablov. Podjetje OCS sedaj ponuja nov analizator Tape Analyser XTA100, ki deluje na podlagi X­-žarkov. Ekstrudiran trak gre najprej cez valje, kjer se s posebno hladilno enoto modularnega analizatorja traku hladi z obeh strani. Tape Analyser XTA100 omogoca detekcijo napak z resolucijo 20 µm, ki absorbirajo X-žarke, kot so na primer kovinski delci. Sistem prikazuje rezultate merjenih vrednosti v realnem casu v razlicnih oblikah s pomocjo programske opreme podjetja OCS. Sistem XTA100 je popolnoma zašcitena naprava v skladu s standardom DIN 54113. Kombinacija sistema XTA100, ki deluje na podlagi X-žarkov in opticnega sistema FSA100 V2, omogoca razširjene možnosti klasifikacije definiranih tipov napak. Pest Control onroll PCr3000 »Sistem Pest Control onRoll PCR3000 je namenjen proizvajal­cem folije za detekcijo napak pri navijanju. | Vir: OCS Z razvojem sistema Pest Control onRoll PCR3000 lahko podjetje OCS, ki izdeluje folije, pregleduje filme na valju navijalca ter zazna prisotnost vseh tipov insektov, gub ali druge kontaminacije. Sistem PCR3000 omogoca širino kontrole do 10 metrov in je še posebej primeren za pihane folije, biaksialne folije ter folije za plocevine. Sistem omogoca enostavno integracijo v navijalce ter v sistemsko programsko opremo FSP600. Lahko se uporablja tudi kot samo­stojna rešitev. »Detekcija insektov na navijalnem kolutu. | Vir: OCS Podjetje OCS je svoje sisteme predstavilo na letošnjem sejmu K v Düsseldorfu. www.ocsgmbh.com SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Sejem EUroGUSS 2020 Doživetjebrezhibnosti s prikazom popolnoma povezane livarne aluminija Obiskovalci sejma EUROGUSS 2020, ki bo potekal od 14. do 16. januarja 2020, so vabljeni na doživetje brezhibne izkušnje. Kombinacija digitalnih prikazov vrhunske tehnologije in ocarljivih demonstracij bo predstavila, kako prvovrstne rešitve podjetij Italpresse Gauss, StrikoWestofen in Wheelabrator ucinkovito sodelujejo pri ustvarjanju edinstvene in celovite rešitve za tlacno litje aluminija, ki zagotavlja vrhunsko produktivnost in kakovost z minimalnimi stroški in porabo virov. Ekipa za digitalizacijo podjetja Norican bo prav tako na razpo­lago za razlaganje najnovejših IIoT rešitev linij za tlacno litje, ki so zasnovane, da omogocajo livarnam aluminija popoln nadzor nad svojimi podatki in procesi. Celovito povezana livarna aluminija, ki pokriva postopke taljenja, doziranja taline, litja in obdelave površine ulitkov ter izkorišca moc digitalizacije, bo med sejmom EUROGUSS 2020 obiskovalcem na ogled na razstavnem prostoru podjetja Norican Group v hali 7. Strokovnost podjetja Italpresse gauss na podrocju visokotlacnega litja Na sejmu EUROGUSS 2020 bo podjetje Italpresse Gauss pokaza-lo, zakaj ima že vec kot 50 let vodilno vlogo na trgu visokotlacnega, gravitacijskega in nizkotlacnega litja. Obiskovalci bodo na prihaja-jocem sejmu lahko odkrili: • navdušujoce stroje za visokotlacno litje, ki premikajo meje visokotlacnega litja in tako dosegajo najvišje zahteve na podro-cju predelave aluminija ter se soocajo z najvecjimi in najbolj kompleksnimi strukturnimi izdelki. • kako vsestranske in visoko produktivne proizvodne celice za gravitacijsko, visokotlacno in nizkotlacno litje združujejo neprimerljive izkušnje podjetja Italpresse Gauss pri snova­nju najbolj napredne opreme s sofisticiranimi rešitvami na podrocju namenske avtomatizacije, ki zagotavljajo popolno zmogljivost procesa. • kako nadzorni sistem HMe, ki ponuja zmogljivo analizo stroj­nih in procesnih podatkov ter integracijo periferne opreme in mobilnih naprav, omogoca uporabnikom popoln nadzor celotnega procesa litja preko enega uporabniškega vmesnika. StrikoWestofen in naslednja generacija doziranja taline Tehnologije podjetja StrikoWestofen za taljenje, doziranje in prenos taline, ki so znane po izjemni zmogljivosti in neprekosljivi ucinkovitosti ter zagotavljajo zelo nizko porabo energije, bodo prav tako prikazane na sejmu EUROGUSS 2020, kjer se bodo obisko­valci lahko bolje seznanili z: »Podjetje Stri­koWestofen bo na sejmu EUROGUSS 2020 prikazalo tudi dozirno pec Westomat. | Vir: Inteligent Conver­sation Heat treatment processes in high precision: Hardening Tempering Carburising Annealing Carbonitriding Bainitic hardening Nitriding LOCAL PARTNER CODERE SA PRO-C.T.I. d.o.o. CH - 2942 Alle | Suisse1000 Zagreb, HRT +41 32 465 10 10 | F +41 32 465 10 11Mob: +385 98 352 116 info@codere.ch E-mail: zdravko.prosic@zg.t-com.hr SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Nov laboratorij za predelavo in karakterizacijo Fakultete za tehnologijo polimerov Maja Mešl Rajko Bobovnik Fakulteta za tehnologijo polimerov (FTPO) v Slovenj Gradcu je vrhunska, mednarodno uveljavljena, odzivna, z gospodarstvom povezana visokošolska in raziskovalna institucija, ki obenem deluje tudi kot spodbujevalka regionalnega razvoja. Gradimo na odlicnosti študija, razvojnega in raziskovalnega dela ter študentom in podjetjem omogocamo pridobivanje znanj z enega izmed najbolj zanimivih tehnoloških podrocij na svetu. Ustanovljena je bila leta 2006 kot Visoka šola za tehnologijo polimerov, leta 2017 pa se je preoblikovala v fakulteto. Smo edina visokošolska institucija v Sloveniji in južni Evropi, ki ponujamo celovite študijske programe na podrocju polimernih materialov in tehnologij. Fakulteta nudi aplikativno, razvojno in raziskovalno podporo pri projektih s podrocja polimernih materialov in tehnologij. Razvojna in raziskovalna dejavnost temelji na najsodobnejši raziskovalni opremi in strokovnjakih, ki jih odlikujejo vrhunsko znanje o materialih in tehnologijah ter številne izkušnje iz gospo­darstva. Raziskovalna dejavnost se usmerja na podrocje razvoja in predelave biopolimerov, (bio)kompozitov, funkcionalnih polime-rov ter materialov za 3D-tisk, izboljšanje lastnosti reciklatov ter karakterizacijo, testiranje materialov in analizo napak. Raziskovalno delo poteka v laboratorijih, opremljenih z najso­dobnejšo laboratorijsko opremo. Sodelujemo v številnih nacional­nih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Poleg tega smo v za­dnjih treh letih pomembno okrepili tudi tržno dejavnost oziroma storitve za podjetja. Podjetjem iz Slovenije in tujine svetujemo ter pomagamo pri reševanju težav pri predelavi polimerov, izvajamo postopke karakterizacije polimerov, ugotavljamo in odpravlja-mo napake pri predelavi polimerov in optimiziramo tehnologije predelave. Z vrhunsko opremo testiramo pripravo in predelavo mešanic (kompozitov) ter z narocniki sodelujemo pri razvoju novih proizvodov. Nudimo tudi usposabljanja za podjetja v obliki delavnic, konferenc in seminarjev po meri podjetij. Sodelujemo z vec kot 100 podjetji iz Slovenije in tujine. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov smo trenutno v fazi velikih sprememb ter v fazi rasti vseh dejavnosti. V zadnjih dveh letih se povecuje število študentov, število projektov, ki jih izvajamo, šte­vilo domacih in tujih partnerjev iz industrije in akademske sfere, višina letnih prihodkov iz naslova izvajanja storitev na trgu in tudi iz naslova pridobljenih raziskovalnih projektov, posledicno pa se nam zvišujejo letni prihodki in število redno zaposlenih, predvsem visokošolskih uciteljev, raziskovalcev in drugih sodelavcev. Zaradi rasti vseh dejavnosti fakultete smo se odlocili za širitev prostorov za laboratorije. Nov laboratorij za predelavo in karak­terizacijo materialov v izmeri 360 m2, ki je od fakultete oddaljen manj kot 200 metrov, je samostojen objekt, namenjen raziskovalni dejavnosti fakultete, izvajanju pedagoške dejavnosti ter sodelova­nju z gospodarstvom. Novogradnja je približno trikrat vecja od obstojecih dveh labora­ SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE torijev. Na FTPO smo izredno veseli pomoci številnih slovenskih podjetij ter tujih partnerjev, ki so z donacijami in sponzorskimi sredstvi fakulteti pomagale pokriti stroške selitve in raziskovalne opreme laboratorijev. Najbolj smo ponosni na donacijo nemškega podjetja ARBURG, vodilnega proizvajalca brizgalnih strojev, ki je fakulteti ob zacetku študijskega leta 2019/2020 v brezplacni najem predal nov brizgalni stroj v vrednosti 60 tisoc evrov, kar je izjemen doprinos k dejavnosti fakultete. V zacetku leta 2019 smo pridobili še nov mešalni reaktor za sintezo polimerov. Poleg tega smo v sodelovanju s slovenskim podjetjem SAN.KO.M, d. o. o., pravkar v postopku dobave tudi dveh novih enopolžnih ekstruderjev ter stiskalnice za kompozite. Nov laboratorij pa na FTPO ni edina novost. V prostorih labo­ratorija za karakterizacijo materialov pripravljamo za študente inovativno projektno/študijsko sobo, ki jo je opremil in financiral naš soustanovitelj, podjetje Plastika Skaza, d. o. o. Industrijska renesansa Evropske unije tudi po zaslugi aluminija Industrijska politika Evropske unije bi morala posredovati pri zašciti in izboljšanju svojega proizvodnega sistema ter za reše­vanje industrijske renesanse. Dogajanje na podrocju industrije aluminija v letu 2019 je zajeto v študiji LUISS iz Rima. Pomembno temo organske industrijske politike v Evropski uniji so junija v Bruslju reševali mednarodni strokovnjaki med deba-to, ki jo je organizirala Federacija porabnikov aluminija v Evropi (FACE). Dogodek je potekal med druženjem na visoki ravni, ki je bilo rezervirano za izbrano obcinstvo približno 200 udeležencev, promovirala pa ga je revija POLITICO med locitveno konferenco Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja. Roger Bertozzi, predstavnik FACE za odnose z Evropsko komisijo, je predstavil kljucne argumente osredotocene na aluminijski sektor, ki predstavlja zgleden primer težavnih odnosov med komercialnimi in industrijskimi politikami v Evropski uniji. Roger Bertozzi je povzel resne skrbi, ki se ticejo aluminija zaradi rezultatov nedavne študije glede konkurencnosti industrije lahkih kovin v Evropski uniji, ki ga je narocilo FACE in izvedla Industrijska in financna raziskovalna skupina »Fabio Gobbo« na Univerzi LUISS Guido Carli v Rimu. Študijo z naslovom Industrija aluminija v Evropski uniji: vpliv trgovinskih ukrepov Evropske unije na konkurencnost nadaljnjih aktivnosti so 4. junija 2019 pripravili prof. Ernesto Cassetta, prof. Umberto Monarca, prof. Cesare Pozzi in prof. Davide Quaglione. V nadaljevanju je bil podan pregled nekaterih izmed najbolj vznemirljivih podatkov, ki jih predstavlja študija Univerze LUISS in jih je predstavil Roger Bertozzi med dogodkom revije POLI­TICO. Kot je bilo med predstavitvijo vsem znano, so bile med najvecjimi obtoženci tarife Evropske unije na surovine, ukrep, ki povzroca nadaljnji industriji predelave aluminija dodatno financ­no breme vec kot 18 milijard evrov od leta 2000, kar v grobem predstavlja približno eno milijardo evrov na leto. Pri tem je treba poudariti, da industrija nadaljnje predelave aluminija predstavlja približno 92 odstotkov vseh zaposlitev in 70 odstotkov prihodkov celotne industrije aluminija. Industrija z nizkimi maržami, kot je nadaljnja predelava aluminija, kjer surovina predstavlja do 60 odstotkov stroškov polizdelkov, si nikakor ne more privošciti takih obremenitev pri soocanju z mednarodno konkurenco. Zakljucki študije so vedno podobni, da so tarife zašcitna orodja, ki se jih lahko uporablja le zelo previdno, saj povzrocajo umetno spremembo glede na cene in tako predstavljajo motnjo pravilnemu delovanju trga. Vzpon protestov proti tarifam predsednika Trumpa, ki so jih povzrocili veliki ameriški proizvajalci številnih dobrin, ki zajemajo aluminij od proizvajalcev plocevink za pijaco do avtomobilskih proi­zvajalcev, ponavljajo natancno enake argumente proti tarifam Evropske unije na surovine v industriji aluminija, ki jih v zadnjih 20 letih podpira FACE, ki je pred casom priznaval, da so majhna združenja evropskih potrošnikov pravilno ravnala in na stvari gledala v globino. Na junijskem dogodku v Bruslju so se pojavili obicajni zakljucki, da Evropska unija potrebuje ucinkovito po­litiko za industrijo aluminija, ki mora upoštevati celotno verigo dodane vrednosti vse od predhodnih industrijskih aktivnosti pa do koncnih uporabnikov ter medsebojne vplive ukrepov na razlicnih industrijskih podrocjih, kot so energetika, trgovina in raziskave. Ukinitev tarif na surovine v industriji aluminija je korak, ki bi moral biti sprejet že pred leti in dandanes ga ni vec možno odlagati, saj je jasno, da ne šciti nicesar, saj se predhodna proizvodnja primarne kovine zaradi svobodne izbire proizva­jalcev seli iz Evropske unije, tako da se vse bolj pojavlja resno primanjkovanje primarne kovine v Evropski uniji. Kljub temu pa predstavljajo najbolj resno težavo dodatni stroški, ki jih pov­zrocajo tarife na surov aluminij in odvzemajo konkurencnost nadaljnjih predelovalcev aluminija, ki predstavljajo realno moc industrije aluminija v evropski industriji. Danes ni izgovorov za nikogar, saj govorijo podatki sami zase. Stroški tarif na surov aluminij so breme, ki ga je treba odpraviti cim prej. Proizvajalci primarnega aluminija v Evropi bi ostali, ce bi bili deležni ustre­zne podpore v obliki akcijskih nacrtov, ki ne zajemajo tarif, tako kot bi morali biti proizvajalci sekundarnega aluminija deležni podpore v obliki kreativnih in ucinkovitih ukrepov, saj pred­stavljajo temelj krožnega gospodarstva, ki je osnovni privilegij lahkih kovin. [ Objavljeno na: aluminiumandalloys.com ] SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Pogovor z Lucianom Canevarijem, direktorjem in lastnikom podjetja almec ter z Giulio in s Federico Canevari. Podjetje Almec iz Rovereta že vec kot 70 let deluje na podrocju industrije aluminija Mario Conserva Podjetje Almec je nastalo leta 1946 v italijanskem mestu Rovereto v pokrajini Trento na pobudo Cesara Canevarija in se je sprva imenovalo »Officine Meccaniche Canevari« (Strojne delavnice Canevari) ter je proizvajalo opremo za vinarstvo in vinogradništvo. Podjetje, ki sta ga podpirala otroka Antonio in Maria Pia ter kasneje še sinova Giovanni in Luciano, je bilo že od zacetka petdesetih let prejšnjega stoletja usmerjeno v proizvodnjo strojev in opreme za livarne aluminija in brona ter izstopalo po svojem inovativnem tehnološkem pristopu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je podjetje s pridobljenimi »Podjetje Almec je industrijska realnost s tipicnimi sredstvi izkušnjami in dragocenim znanjem svojega tehnicnega osebja družinskega podjetja, kar nam je z leti omogocalo razvoj prednosti, zasnovalo in razvilo nova orodja za litje aluminija, ki so bila osre-kot so fleksibilnost, odzivnost, poslovna prožnost, predvidljivosti, dotocena na avtomatizacijo. Podjetje se je tako zacelo predstavljati deljenje vrednosti in veliko drugega. Trenutno se v podjetju ukvar­kot dobavitelj sistemov za proizvodnjo izdelkov iz aluminija. V jamo s postopkom deloma kontinuiranega litja ter z distribucijo naslednjih desetletjih se je podjetje Almec vse bolj uveljavljalo na rezervnih delov in s komponentami za hidravliko in pnevmatiko. evropskem in globalnem trgu, zaradi kakovosti, vzdržljivosti in Podjetje lahko ponudi storitve na kljuc pri dobavi industrijskih zanesljivosti svojih izdelkov. namestitev od projektne faze do testiranja sistema in tako zagota­ vljamo boljšo podporo ter pomoc na tehnicnem in metalurškem Na lokaciji podjetja v Roveretu smo prosuli Luciana Canevari-podrocju. ja, direktorja podjetja, da nam predstavi celotno sliko ter glavne Podjetje Almec je vstopilo v svoje osmo desetletje delovanja z znacilnosti podjetja Almec. dvema pomembnima uspehoma. V ZDA smo namestili linijo za litje aluminijastih plošc razlicnih velikosti ter izpeljali razvojni projekt za inovativni orodni sistem, ki z omejenimi investicijami v opremo ponuja zanimive in pomembne strukturne spremem-be ulitkov. Projekt, na katerega smo zelo ponosni, je bil razvit v sodelovanju z Univerzo v Trentu ter z ekipo na najvišji ravni, ki so jo sestavljali zunanji svetovalci z izkušnjami na metalurškem po­drocju in na podrocju proizvodnje aluminijeve zlitine s sistemom HOT-TOP ter strokovnjaki na podrocju ekstrudiranja in kovanja. Na koncu smo v projekt vložili naše dolgoletne izkušnje s podrocja izdelave proizvodnih linij za lahke kovine. Za stalne inovacije, ki jih zasleduje podjetje Almec, smo prepri-cani, da se lahko zanašamo na ekipo odlicnosti, ki lahko združi najboljše izkušnje in uporabi dosežene rezultate s koncnim ciljem povecanja ucinkovitosti in zmogljivosti naših strojev za litje«. Z Giulio Canevari, projektno vodjo v podjetju Almec, smo se pogovarjali o proizvodnih kapacitetah podjetja in o glavnih stori­tvah, ki jih podjetje nudi svojim uporabnikom. »Ce podrobno pogledamo posebnosti te industrije, naše podjetje proizvaja stroje in opremo za vertikalno delno kontinuirano litje aluminija, tehnologijo litja za ekstrudiranje palic s sistemom HOT­-TOP ter orodja in sisteme za valjanje ingotov, kar je vecinoma prilagojeno specificnim potrebam naših kupcev. Vsi naši izdelki so visokotehnološki, pri cemer za inženiring skrbi ekipa strokovnja­kov. Namestitev naših sistemov lahko traja od nekaj dni za najbolj enostavne do nekaj mesecev za bolj kompleksne sisteme za delno kontinuirano litje. Ponujamo tudi vzdrževanje in storitve preno­ve za obstojece linije ter prilagoditve sistemov karakteristikam Industrije 4.0. Almec je majhno podjetje z visoko dinamicno ucinkovitostjo in fleksibilnostjo, ki nam trenutno omogoca zadovoljevanje vec kot 90 odstotkov vseh povpraševanj, ki jih dobimo na trgu. To se odraža tudi v kapacitetah proizvodnje, ki omogocajo, da vsako leto izdelamo celotna postrojenja in desetine strojev za litje. Podjetje Almec svojim kupcem zagotavlja storitve pred in med prodajo in po njej. S tako filozofijo vsako leto nacrtujemo aktivnosti preven­tivnega vzdrževanja pri svojih kupcih, da jim zagotavljamo cim manj ustavitev proizvodnje ter da jim stalno posodabljamo opremo in stroje z najnovejšimi tehnicnimi inovacijami. V naših delavni­cah uporabljamo CNC-obdelovalne stroje, ki delujejo na podlagi 3D-modelov in programiranja v CAD/CAM-okolju. Za zagotavljanje uspeha naših aktivnosti smo v središce delovanja postavili cloveka, ki posveca posebno pozornost šolanju, zdravju in varnosti na delovnem mestu. Kljub temu da nismo veliko podjetje, posvecamo veliko pozornosti najbolj naprednim konceptom kor­porativne socialne odgovornosti. Za dodatno povecanje kapacitet proizvodnje smo v minulih letih razširili naš strojni park, da lahko sledimo zahtevam velikih projektov linij za delno kontinuirano litje, ki imajo kapaciteto 70 do 90 ton. Ce se vrnemo h glavnim karakteristikam in odlikam proizvo­dnih linij podjetja Almec, smo se pogovarjali s Paolom Valdagni­jem. Kako bi opisali vaše stroje, tako standardne kot namenske? So bolj vsestranski ali imajo specificno raven kakovosti? Kakšno raven sofisticiranosti želite doseci? »Izrazita znacilnost podjetja Almec je, da ponuja stroje, opremo in namenske sisteme glede na specificne potrebe posameznega kupca. Naš uspeh izhaja iz možnosti zadovoljevanja naših kupcev na najboljši možen nacin. Še posebej s prilagajanjem naših tehno­logij obstojecim postavitvam in nacinom delovanja ter v skladu z regulativo o varnosti pri delu in CE certifikacijo. Že vrsto let podjetje Almec združuje procese litja z znanjem na podrocju metalurgije, metalografije ter strukture aluminija in njegovih zlitin. Podjetje obenem ohranja visokotehnološki profil SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE po zaslugi aktivnosti na podrocju stalnih posodobitev ter odprtega dialoga z univerzami in raziskovalnimi centri. Ta pristop je podjetju omogocal razumevanje najboljših proce­sov litja in strjevanja aluminija ter ponujanja najboljših tehnicnih rešitev in ekonomskih prednosti svojim kupcem.« Kaj so najbolj zanimive inovacije, ki jih trenutno ponujate na trgu? Kako se ukvarjate z Industrijo 4.0, ki se uporablja za vaš tip izdelkov? »Že nekaj casa na trgu ponujamo sistem imenovan PILOT Cast (Programmable Independent Laser Mould Technology” – Ca­sting). To je inovativni sistem, ki je nastal iz potrebe po avtomati­zaciji postopka litja za valjanje ingotov, ki pokriva celoten proces, brez potrebe po cloveškem posegu. To obenem omogoca varovanje zdravja zaposlenih med fazi litja ter istocasno standardizacijo procesa. Celoten proces nadzorujejo ustrezno namešceni laserji, ki tako postanejo oci sistema, medtem ko roke nadomešcajo aktuatorji in servomotorji, ki jih upravlja PLC in tako koordinira in nadzira vse faze preko stalnega spremljanja in izvajanja korektivnih ukrepov, da zagotavlja varnost in zašcito strojev. Vmesnik z operaterjem uporablja enostavno in intuitivno logiko, ki ima cilj poudarjanja razvoja procesa. Sistem zagotavlja poenostavljen proces litja, ki je varen in ponovljiv z možnostjo stalnega izvajanja vseh potrebnih korekcij za povecanje kakovosti izdelkov in delovnega okolja. Sis-tem zbiranja podatkov ter analize po litju omogoca analizo vec kot 120 trendov, ki so potrebni za stalno izboljševanje procesa. Sistem PILOT Cast se lahko uporabi in prilagodi vecini opre-me za litje, tako novi kot obstojeci preko mehanskih povezav in vmesnikov z nadzornim sistemom. Kar se tice našega proizvodne­ga procesa, zaupamo strokovnjakom in svetovalcem, da izberemo inovativno in ekonomsko vzdržno, ki omogoca zadovoljevanje vseh kriterijev regulative.« Za zakljucek tega zanimivega sestanka s podjetjem Almec, ki ima kljub 70-letni tradiciji sveže zamisli in dinamiko nove generacije, smo vprašali Federico Canevari, vodjo prodajnega podrocja, na katere regije se osredotoca podjetje Almec, glede možnosti širitve in konsolidacije. »Do leta 2000 je bil naš referencni trg vecinoma Italija z nekaj tujimi kupci iz vse Evrope, medtem ko smo leta 2011 spremenili strategijo in pristopili k mednarodnim trgom preko sejmov in konferenc na tem podrocju. Ta strategija se je izkazala kot uspešna in je danes ime našega podjetja zelo cenjeno v glavnih globalnih skupinah na podrocju proizvodnje in predelave aluminija. Med zmagovalnimi dejavniki je po mojem mnenju namenskost izdelkov, ki se jih lahko prilagodi obstojecim postrojenjem, zmanj­šano vzdrževanje opreme ter poprodajna podpora z namenskim šolanjem uporabnikov. Glede projektov v prihodnosti nameravamo okrepiti našo prisotnost tako v Italiji kot tudi v tujini, še posebej s ponujanjem naših inovativnih rešitev na podrocju avtomatizacije, mehanskih sistemov, orodij ter novih kakovostnih sistemov za strukturno modifikacijo aluminijastih palic. Glavno znanje podjetja Almec je še vedno v orodjih za valja­nje ingotov in v HOT TOP postopku pri izdelavi palic, kar so še posebej cenjeno med našimi kupci ter za nas predstavljajo poseben ponos zaradi kakovosti izdelkov, ki jih te tehnologije omogocajo. Drugo pomembno podrocje našega podjetja so obnove, pri katerih so naše storitve, ki so prilagojene posameznim kupcem zelo cenje­ne. Zakljucim lahko, da smo mlada ekipa z visokim tehnicnim znanjem, ki deluje na zelo pomembnih raziskovalnih projektih, kar lahko ustvari konstruktivne odnose zaupanja in odobravanje naših kupcev, kar je predpogoj za uspeh.« SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE za sodelovanje: kompetentni center HA (CoC-Center of competen­ce), ki je svoja vrata odprl leta 2017 v Baddeckenstedtu. Napoved prihodnosti litja, ulitkov, livarjev in livarstva M. Manapuram, North Eastern Regional Institute of Science and Technology (IN) Na svetu je danes približno 53.000 livarn, ki letno proizvedejo 110 milijonov ton kovinskih ulitkov, kar znaša približno 15 kg na prebivalca, v skupni vrednosti pribl. 262 milijard USD. Neposredno livarne zaposlujejo približno 20 milijonov ljudi. Vsako leto je na novo ustanovljenih približno 50 livarn. Najvecji proizvajalec ulitkov na svetu je danes Kitajska, ki je v preteklem letu proizvedla 49,4 mio ton ulitkov, na drugem mestu je Indija s proizvedenimi 12,1 mio ton, tretje so ZDA s 6,0 mio ton. Najvecji proizvajalec ulitkov v Evropi je Nemcija z letno kolicino 4,2 mio ton. Najvecji indeks pora­sta proizvodnje ulitkov je v letu 2018 imela Mehika z indeksom 1,49. Slovenija pa ima najvišjo letno proizvodnjo ulitkov na prebivalca na svetu, in sicer 95 kg/prebivalca. Dolgorocne projekcije napovedujejo, da bi svetovna proizvodnja ulitkov leta 2050 znašala 142 mio ton. Fenomeni visokih temperatur pri litju kovin N. Sobczak1,2, J. Sobczak3,4, L. Drenchev4 R. Purget5 1Institute Precision Mechanics (PL) , 2Foundry Research Institu­te (PL), 3AGH University of Science and Technology (PL), 4Institu­te of Metal Science, Equipment and Technologies with Hydroae­rodynamics Centre (BG), 5Energy industries of Ohio (USA) Opisani so bili nekateri primeri termicnih in fizikalnih lastnosti konvencionalnih (jeklo, lito železo, aluminij) in novih/naprednih zlitin na osnovi Mg, Ni, Ti in Si ter podani prikazi interakcij pri vi-sokih temperaturah ob stiku z ognjevzdržnimi materiali v realnem casu med postopkom litja kovin. Podane so bile tudi interakcije taline s talilnim loncem v fazi taljenja, s filtrom med litjem, s formo med litjem in strjevanjem. Prav tako so bile podane interakcije do-danih keramicnih faz med strjevanjem kompozitnih materialov s kovinsko matriko. Prikazani so bili termociklicni testi med kovino in keramiko ter nekatere reakcije, ki ob tem nastajajo in imajo za posledico strukturne napake. Vidiki ekstremnega udrobnjevanja med litjem lahkih kovin P. Schumacher1,2 , J.H. Li1, A. Cziegler1, 1Montanuniversität Leoben (A), 2Austrian Foundry Research Institute (A) Zaradi izpolnjevanja vedno strožjih zahtev za ulitke iz lahkih kovin je treba slediti novim konceptom in proizvodnim metodam. Ne samo, da so ulitki iz lahkih kovin izdelani iz posebnih mate-rialov, temvec so tudi bolj zapletenih oblik, zanje pa so znacilne tudi tanjše stene. Posledicno je udrobnjevanje kljucni postopek za prehajanje kovine v tanke stene z masnim napajanjem ter prepre-cevanje razpok v vrocem in distribucijo krhkosti sekundarnih faz ob robovih zrn. Izboljšanje masnega napajanja je mogoce skozi udrobnjevanje. V primeru zlitine al-cu je bil raziskan vpliv udrob­njevanja z dodatkom skandija in cirkonija ali z optimiziranim dodatkom tib5:1 »»Organizatorji od desne: Andrew Turner, Generalni sekretar WFO, mag. Mirjam Jan-Blažic, Predsednica organizacijskega odbora, Mark Fenyes, Predsednik WFO.« Usmeritev slovenskih livarn: Tehnicno zahtevni – termicno, mehansko in površinsko obdelani ulitki, kot sestavni in kompleksni deli za neposredno uporabo v koncnih izdelkih Križman1, 3, P. Mrvar2, 3 , M. Jan-Blažic3, M. Debelak4, 3, 1Univerza v Mariboru (SI), 2Univerza v Ljubljani (SI), 3Društvo livarjev Slovenije (SI), 4Gospodarska zbornica Slovenije (SI) Smernice razvoja livarske industrije so razumljivo povezane z glavnimi smernicami razvoja industrije: digitalizacija, mreže povezovanja, verižno povezani podatkovni bloki, proizvodne in vrednostne verige, informacijske in komunikacijske tehnologije, zmanjšanje teže proizvodov, trajnost proizvodov, v procesne centre povezani zbiralniki podatkov. Ob tem so za livarstvo najpomemb­nejši: povezovanje z odjemalcem ulitkov in skupen razvoj kakovo­stnih produktov ter ob tem zagotavljanje gospodarnosti livarn. Za odjemalca pa sta najpomembnejši kakovost ter merska natancnost ulitka, ki mu omogocata neposredno vgradnjo v koncni tržni proizvod. Slovensko livarstvo je zasnovano na majhnih in srednje velikih ter zelo prilagodljivih livarnah z dolgoletno industrijsko tradicijo ter kakovostjo ulitkov in konkurencnostjo na globalnem trgu ter sledi smernicam razvoja in povezovanju z odjemalci pro-izvedenih ulitkov. Prikazani so bili primeri izdelave tehnicno zelo zahtevnih ulitkov petih slovenskih livarn za zelo ugledne svetovne odjemalce in s tem potrditev visoke tehnološke ravni slovenskih livarn: LTH Castings, d. o. o., Mariborska livarna Maribor, d. d., TALUM, d. d., KOVIS-Livarna, d. o. o., in ETA, d. o. o., CERKNO. [ FOTO: Božidar Šumic ] SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Brez projektiranja za dosledno visoko stopnjo razpoložljivosti proizvodne opreme ne gre, saj izkušnje v industriji kažejo, da med transportom kovic v razsutem stanju ter med locevanjem in tran- »Razlicne vrste kovic sportom kovic skozi sistem za kovicenje nastajajo obrabni delci, ki lahko povzrocijo motnje v njegovem delovanju. Pri sistemih za kovicenje TOX® sploh ni možnosti vdora obrabnih delcev v sistem, saj so naprave za notranji transport projektirane tako, da je obra­bljanje spojnih elementov zmanjšano na minimum. Med njimi so npr. bunker za kovice, transporter za dve vrsti kovic, 3D-natisnjena naprava za locevanje kovic z vgrajenim mehanizmom za pred­nost izdaje, enote za zabijanje kovic, kretnice za kovice, zastojne proge za kovice (vse so opremljene s prostori za zbiranje prahu) in ciklonski izlocevalnik za cišcenje transportnega zraka. Pri projektiranju sistemov vse do najmanjših podrobnosti in vkljucno z orodji sta uporabljeni metoda koncnih elementov in analiza mo-žnih napak in njihovih posledic (FMEA), pri cemer so upoštevani vidiki zunanjih in notranjih sil, idealnega prijemanja sil, potrebne natancnosti in koncno tudi najmanjše celotne teže sistema za kovi-cenje (robotske klešce, pogon, orodna vpenjala). Za robustnost procesov in pametno preprecevanje napak po eni strani skrbi nadzor zloma matrice z meritvami zastojnega tlaka na­mesto opticnega sistema in po drugi strani podpora strojnega ucenja (ML) za samostojno korekturo nihanj tlaka v sistemu stisnjenega zraka in vpliva delovnih pogojev (nesnaga, olje, obraba), kakor tudi opcijske funkcije, kot je stalen nadzor tesnjenja sistema za takojšnje ugotavljanje pomanjkljivega vzdrževanja. K robustnosti procesov kovicenja prispeva tudi vdelana odpornost proti motecim elektro­magnetnim poljem. Sistemi za kovicenje lahko delujejo na oddalje- »Krmilnik TOX® HMI za razlicne tehnologije. Z isto programsko opremo je mogoce voditi vec klešc, ki so opremljene za razlicne postopke spajanja. Na ta nacin je omogoceno poljubno menjavanje med klešcami in postopki spajanja. nosti vsaj 1000 mm od klešc za varjenje aluminija s tokom 85 kA oz. 600 mm od klešc za varjenje jekla s tokom 20 kA. Sistemi poleg tega niso obcutljivi na geometrijska odstopanja in na nepravilnosti v prevlekah kovic. Prepoznavanje kovic s pomocjo strojnega ucenja omogoca programirano razvršcanje kovic brez mehanskih posegov ter z visoko stopnjo prilagodljivosti in kratkim casom priprave. Obstaja tudi možnost dovoda kovic od zadaj in samodejnega menja­vanja matric. Robotske klešce in pripadajoci krmilniki so združljivi in preprosti za menjavo, iz cesar izhajajo možnosti prilagodljivega menjavanja tehnologij ter organizacijske prednosti, povezane z zalo­gami nadomestnih delov, šolanjem in dokumentacijo. Cilj pametnega preprecevanja napak je, da se proizvodnja ustavi le v primeru »pravih« napak, torej locitev pravih napak od še sprejemljivih odstopanj procesa in uporaba ekspertnega znanja pri nadzoru procesov. V vsakem sistemu za spajanje TOX® je vgrajenih tudi do 80 senzorjev/števcev, ki nadzorujejo vsa delovna stanja za takojšnje ukrepanje. Najpomembnejši delni sistemi komunicirajo prek procesnega vodila EtherCAT s krmilnikom (EtherCAT ma­ster), na katerem se izvaja programska oprema HMI 3.0 za vodenje razlicnih tehnoloških procesov. Skupaj s sistemi za spajanje TOX® pa pride tudi prej omenjeni prevzem odgovornosti v obliki poro-cila o preizkusu z dokumentirano optimizacijo in validacijo vseh postopkov spajanja in parametrov ter neomejeno garancijo. SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Postopek vecdimenzionalnega spajanja ulitkov brez taljenja Tadej Muhic Varjenje z gnetenjem (angl.: FSW – Friction stir welding) je inovativna tehnologija, ki jo je razvil in patentiral leta 1991 angleški varilni inštitut (TWI). Varjenje z gnetenjem je posebna tehnika spajanja, ki s pomocjo trenja in mehanske deformacije tvori zvarni spoj. Rotacija varilnega orodja segreva material in ga posledicno plastificira. Ob socasnem apliciranju osne sile se plastificiran material meša ter tako tvori trajno dinamicni zvarni spoj. Varjenje z gnetenjem velja za hladni postopek, saj se v podrocju spoja varjenec ogreje le do pribl. 400 °C, medtem ko se celoten zvarjenec ogreje le do 100 °C. Predstavitev postopka Varilno orodje Varilno orodje je sestavljeno iz varilne rame in varilnega cepa. Varilna rama generira vecji del toplotne energije ter preprecuje pla­stificiranemu materialu uhajanje iz podrocja zvarnega spoja. Obli­ka varilnega cepa s svojo znacilno vijacnico omogoca medsebojno mešanje materiala v zvarnem spoju. »Slika 1: Prikaz varilnega orodja v spoju (Avtor: Dino Grbic) Tvorba zvarnega spoja Postopek varjenja z gnetenjem sestavljajo iz naslednji koraki: • varilno orodje se postavi na pred-programirano zacetno pozi­cijo, (a) • vrtece se varilno orodje se nato potisne v dve plošci, ki jih je treba spojiti, (b) • ko je dosežena pred-programirana sila v osi, se varilno orodje zacne premikati vzdolž linije zvarnega spoja in (c) • na koncu zvarnega spoja se varilno orodje dvigne iz zvarnega spoja. (d) Prednosti varjenja z gnetenjem v primerjavi z drugimi postopki spajanja a) b) c) d) »Slika 2: Tvorba zvarnega spoja (Avtor: Dino Grbic) Proces varjenja z gnetenjem velja za edino tehnologijo spajanja, ki omogoca trajno dinamicen in popolnoma tesen spoj dveh pro-duktov izdelanih s postopkom tlacnega litja. Kot je splošno znano, s postopkom tlacnega litja dobimo izdelek, ki je po svoji sestavi mešanica aluminija in v aluminij ujetega zraka. Ce s klasicnim postopkom talilnega spajanja spajamo takšne izdelke, prihaja do segrevanja v poroznosti ujetega zraka. Z višanjem temperature nadtlak v poroznosti narašca, mehanske lastnosti materiala v bliži­ni poroznosti padajo, kar povzroci porušitev stene poroznosti. To rezultira z lokalno eksplozijo oz. brizganje materiala ter nastanek dodatne poroznosti. Prednosti varjenja z gnetenjem v primerjavi z drugimi talilnimi postopki spajanja so: • mehanske lastnosti spoja so za vsaj 20 % boljše v primerjavi z osnovnim materialom, • nastane fino-zrnata struktura zvarnega spoja, • brez izgub legirnih elementov, • korozijska obstojnost spoja je enaka osnovnemu materialu, • odlicna dimenzijska stabilnost varjenca, • brez potrebe po dodajnem materialu in SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE • popolnoma avtomatiziran od operaterja neodvisen proces. Poleg tehnoloških prednosti velja postopek varjenja z gnetenjem za zeleno tehnologijo, ker: • ni potrebe po dovajanju zašcitnega plina, • pri postopku spajanja se ne sprošcajo UV-svetloba ali dimni plini, • med postopkom spajanja ne prihaja do nastanka obrizgov, • priprava zvarnega spoja ne zahteva predhodnega odstranjeva­nja oksidov s površine varjencev. razvoj tehnologije izdelave kompaktnih hladilnih elementov v ljubljanskem obratu LTH Castings Zacetek razvoja postopka izdelave kompaktnih hladilnih ele­mentov v našem podjetju je bil spodbujen s strani predstavnikov podjetja BOSCH. V zacetku leta 2010 smo bili prepoznani kot eno izmed podjetij, ki je s svojim znanjem in razvojnim potencialom zmožno aktivno podpreti ideje o izdelavi enotnega nosilnega hladilna elementa za mocnostno elektroniko. Vstop hibridnega pogona na avtomobilski trg je pomenil, da je treba izdelati aktivni hladilni element, ki mora biti popolnoma tesen, saj je okrog hladil­nega elementa namešcena kompaktna elektronika, ki je obcutljiva na najmanjšo prisotnost vlage. Poleg tega je elektronika obcutljiva tudi na prisotnost najmanjših prostih delcev aluminija, saj lahko le-ti povzrocijo kratek stik in odpoved elektronike oz. v najslabšem primeru požar. Pri tovrstnih izdelkih je izjemno pomembna tudi tehnicna cistost površine, saj se v stik med elektroniko in hladilni element nanašajo posebni kontaktni nanosi, ki povecujejo prenos toplote v stiku med hladilno površino in elektroniko. Zakaj odlocitev za uvedbo varjenja z gnetenjem? Klasicna izdelava spoja dveh ulitkov s pomocjo tesnilke in vijac­nega spoja je bila pri razvoju hladilnikov elektronike za hibridni pogon nadomešcena z varjenjem z gnetenjem zaradi naslednjih prednosti: • zmanjšanje števila sestavnih delov, • zmanjšanja teže proizvoda, • povecanje toplotnih obremenitev izdelka (brez toplotno obcu­tljive tesnilke), • možnost spajanja raznorodnih materialov, ki imajo razlicne prevodne lastnosti (ekstrudiran aluminij ima v primerjavi s tlacno ulitim aluminijem pribl. 30 % višjo toplotno prevo­dnost), • zmanjšanje proizvodnega casa. »Slika 3: Prikaz vijacnega spoja s tesnilko in izvedbe spoja z varjenjem z gnetenjem (Avtor: Dino Grbic) Investicija v varilno opremo ter razvoj procesa Zacetek razvojne dejavnosti varjenja z gnetenjem v LTH Castings Konec leta 2010 je bila izvedena prva investicija v modificiranega industrijskega robota KUKA. Prvi koraki niso bili enostavni, saj je bilo z dobaviteljem opreme dogovorjeno, da bo poleg dobave opre-me izvedel tudi razvoj varilnih orodij ter procesa. Vendar se zaradi zahtevnosti proces ni razvijal tako. Prisiljeni smo bili prevzeti razvojno pobudo, saj so bili roki za vzpostavitev serijske proizvo­dnje kratki. Poleg tega so nastale težave z nemškim podizvajalcem odgovornim za varjenje z gnetenjem. Postopek razvoja je potekal po naslednjih korakih: Zasnova in konstrukcija varilnih orodij Zasnova varilnih orodij je v prvi meri odvisna od tipa zvarnega spoja (prekrivni; socelni zvarni spoj s podložko) in s tem poveza­nih morebitnih nepravilnosti v spoju. Optimalna zasnova varilnega orodja mora biti takšna, da med obratovanjem ne prihaja do obrabe varilnega orodja, temvec do predhodne porušitve. Tako je treba iskati optimalno razmerje med površino varilnega cepa in njegovega volumna. Dolocitev in optimizacija procesnih parametrov Pri iskanju optimalnih parametrov spajanja se v prvem koraku najprej izvedejo preizkusi na 2D-ulitih ravnih plošcicah iz razlic­ »Slika 6: Prikaz preizkušanja z natezno trgalno napravo za preverbo trdnosti spoja pri izbrani matriki parametrov (Avtor: Tadej Muhic) SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE nih materialov pri izbrani obliki varilnega orodja. Izdela se matrika vplivnih parametrov, ki jih variiramo. Nato sledi razrez preizku­šancev v obliki standardne natezne epruvete. Na podlagi rezultatov se doloci najoptimalnejša kombinacija parametrov, ki zagotavlja stabilnost procesa v serijski proizvodnji. razvoj razlicnih zvarnih spojev Za zagotovitev tesnosti hladilne komponente, preprecevanje pre­livov hladilne tekocine med dovodnim in odvodnim kanalom ter zadostne togosti sklopa so bili razviti naslednji tipi zvarnih spojev: Kombinacije razlicnih vrst materialov Na podlagi razvoja in pridobljenih izkušenj s spajanjem ulitkov smo do današnjega dne uspešno medsebojno spajali raznorodne materiale, kot so aluminij, magnezij, baker ter jeklo. Kombinacije teh materialov lahko spajamo skoraj neodvisno od njihovega stanja izdelave. Tako lahko spajamo tlacne ulitke, ekstrudirane izdelke in valjane plocevine. »Slika 9: Kombinacije razlicnih uspešno spojenih materialov (Avtor: Sebastjan Vodušek) Vpenjalne priprave za varjenje z gnetenjem Ce ima proces varjenja z gnetenjem kakšno slabost, je to vseka­kor potreba po togem podprtju in vpenjanju ulitkov med proce­som spajanja. Tako je potrebna zasnova ter izdelava kompleksnih vpenjalnih naprav, ki omogocajo dinamicno izpenjanje in vpenja­nje varjencev, predvsem pa morajo biti podporni elementi izdelani na nacin, ki omogoca višinsko prilaganje podpor. Investicija v najnovejšo varilno napravo Povecanje narocil pri štirih serijskih proizvodih konec leta 2012 ter zaradi pritiska narocnika na zmanjšanje proizvodnih stroškov je vodilo v potrebo po novi investiciji v varilno napravo. Na pod-lagi izkušenj in zbranih informacij ponudnikov varilnih strojev je sledila odlocitev za nakup petosne CNC-varilne naprave, ki nam je omogocila dvig produktivnosti varjenja za 50 % v primerjavi z ro­botskim varilnim sistemom. Poleg dviga produktivnosti nam nova naprava zaradi svoje togosti omogoca dvig zanesljivosti proizvo­dnje, ki je kljucna pri produktih za avtomobilsko industrijo. »Slika 11: Peto­sna CNC-varilna naprava (Avtor: Tadej Muhic) Z novim varilnim strojem se je razširila naša ponudba izdelkov, saj lahko sedaj varimo v treh razlicnih pozicijah. SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Tako je sedaj naš proces spajanja primeren za vsako želeno tridi­menzionalno pot. Postopki zagotavljanja kvalitete v varilni proizvodnji Odlocitev za proizvodnjo tovrstnih izdelkov zahteva velik miselni preskok pri uvajanju novih procedur za kontrolo in zagotavljanje kvalitete, osebne odgovornosti vseh ljudi, ki so vkljuceni v proces izdelave, ter spodbujanje k osebnemu doprinosu vsakega posame­znika. Tako so bili v našo proizvodnjo v skladu s standardom EN ISO 25239 (1-5):2007 uvedeni naslednji dokumenti: • Popis postopka spajanja (pWPS), • Kvalifikacija postopka spajanja (PQR), • Kvalifikacija varilnih operaterjev in • Izobraževanje kontrolorjev kakovosti. »Slika 14: Uvedba standarda EN-ISO 25239 (1-5):2007 Kakovost spojev komponent je treba dnevno nadzirati. Tako v skladu s kontrolnim nacrtom izvajamo naslednje kontrole: • Rentgenska kontrola, • Vizualna kontrola, • Makroskopski prerezi in • Preizkusi tesnosti V skladu z zahtevami narocnika pa izvajamo enkrat letno tudi dinamicne tlacne preizkuse, kjer morajo naše kompaktne hladilne enote pri povišanih temperaturah prestati 200 tisoc ciklov pri sinu­snem nihanju tlaka .p = 1,15 bar in srednji vrednosti p = 1,25 bar. Podpora našim kupcem Našim narocnikom nudimo popolno podporo od idejne zasnove do serijske proizvodnje: • Na delavnicah za zasnovo ulitkov za litje in spajanje. • Nudimo podporo naših razvojnih inženirjev v njihovih pod- jetjih: » dimenzijske tolerance, » predvidene obremenitve in » zahteve za cistoco površin. • Nudimo izdelavo in validiranje v celotnem procesu razvoja od prototipov pa vse do serijskih proizvodov. Optimizacija komponent ter zniževanje stroškov. Sklepna misel Danes lahko s ponosom gledamo na dosežke svojega dela, saj smo eno redkih podjetij, ce ne edino, ki ponuja celovito podporo svojim kupcem, ki vidijo prednosti varjenja z gnetenjem. Vedno obstajajo vprašanja po nujnosti prisotnosti konkurence na glo­balnem trgu odprto, saj te le-ta sili v konstanten razvoj in potrebo po optimizaciji procesov. Konkurenca na globalnem trgu nudi narocnikom izbiro, zmanjšuje strah pred nepredvidenimi dogodki, predvsem pa daje potrditev, da tehnologija, v katero so se vlagala sredstva ter cas, ni zgolj ideja enega razvojnega tima, temvec nujen tehnološki preskok. Prispevek je bil predstavljen v okviru Dneva varilne tehnike 2019 in objavljen v zborniku. SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Vse vecji pomen natancnega odvajanja dimnih plinov med varjenjem ABICOR BINZEL s serijo xFUME VAC nudi aktivno zašcito Vdihavanje dimnih plinov pri varjenju je nevarno za zdravje. Strokovno in natancno odvajanje dimnih plinov, ki nastanejo med varjenjem, je izjemno pomembno ne le za zašcito varilca, temvec tudi vseh drugih oseb v istem prostoru. Ucinkovito odstranjevanje dimnih plinov je v številnih državah zakonsko pogojeno, saj ugotovitve razlicnih raziskav vse bolj povezujejo vdihavanje nevarnih hlapov z vecjim tveganjem za številne bolezni, predvsem rakom. ABICOR BINZEL, razvijalec in proizvajalec plinskih varilnih gorilnikov za varjenje MIG/MAG, TIG in Plasma, ponuja v svoji paleti izdelkov – serija xFUME VAC – tri nove sisteme za odvaja­nje dimnih plinov. »André Faber, vodja oddelka za tehnologijo odvajanja dimnih plinov pri ABICOR BINZEL Trajna nevarnost za zdravje Varilec je stalno izpostavljen dimnim plinom, ki nastajajo v zelo velikih koncentracijah; zlasti pri varjenju MIG/MAG, in tudi pri drugih varilnih postopkih. Ti mikro delci predstavljajo resno nevarnost za zdravje. Še najmanjši problem so slabosti in glavoboli, saj ce se dimni plini ne izlocijo pravilno, lahko drobni delci, ki jih plini vsebujejo, povzrocijo bronhitis ali astmo. Delci se nalaga­jo v pljuca, kar lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do zastrupitve telesa. Dimni plini iz krom-nikljevih zlitin pa so celo rakotvorni. Aktivno varovanje zdravja s serijo xFUME VAC Varovanje zdravja varilca je prednostna naloga podjetja ABICOR BINZEL. André Faber, vodja oddelka za tehnologijo odvajanja dimnih plinov, predstavlja tri nove sisteme za odvajanje dimnih plinov, iz serije xFUME VAC: xFUME VAC FLEX – za vsestransko uporabo »Mobilna ekstrakcijska enota xFUME VAC FLEX je izjemno uporabna. Njeno ekstrakcijsko roko, ki je na voljo v dolžinah 2, 3 in 4 metre, je mogoce postaviti tako, da se dimni plini izlocijo neposredno nad izvorom. Ce išcete hitro in ucinkovito rešitev, ki ne zahteva veliko dodatnega dela in se lahko uporabi tudi za crpanje drugih vrst izpušnih plinov, ki na­stanejo npr. pri mletju in rezanju, je ta ekstrakcijska enota idealna rešitev.« xFUME VAC ADVANCED – za do dve delovni postaji André Faber: »Ta majhna in kompaktna naprava za odva­janje dimnih plinov je idealna za mobilno uporabo, hkrati pa lahko nadzoruje dva neodvisna gorilnika. To sta lahko gorilnika RAB GRIP in RAB GRIP HE proizvajalca ABICOR BINZEL, kar predstavlja idealno kombi­nacijo. Lahko pa se ekstrakcijska enota uporablja tudi ob goril­nikih drugih proizvajalcev. Ob tem so stroški uporabe xFUME ADVANCED nizki, cišcenje filtra pa popolnoma avtomatizirano. Filtrirani delci se redno odpihu­jejo in zbirajo v posodi za prah s predalom, kar je zelo enostavno vsakodnevno odstraniti. Tako se tudi prihrani cas in znižajo stroški.« SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE »xFUME VAC PRO 30 metrov – za do štiri robotske gorilnike. To omogoca posebej mocna vakuumska tehnologija z vec kot 26.000 PA vakuuma. Robotske varilne gorilnike lahko enostavno namestite skupaj z xFUME ROBO kompletom za ekstrakcijo.« Po mnenju strokovnja­ka je xFUME VAC PRO idealen za ABICOR BINZEL-ove lastne robotske gorilnike ABIROB® A 500, W 500, W 600 in W 652. Možna je tudi kombinacija z gorilniki drugih proizvajalcev. xFUME VAC PrO – še posebej mocan razlicico W3 lahko pricakujemo sredi leta 2020 »Ta enota za odstranjevanje Od poletja 2020 naprej naj bi bila na voljo razlicica W3 za vse tri dima je prvak med sorodni­ sisteme xFUME VAC. Te enote bodo certificirane tudi za crpanje mi izdelki,« poudarja Faber. dimnih plinov, nastalih pri varjenju nerjavnega jekla.»xFUME VAC PRO zagotavlja maksimalno moc na razdalji do www.binzelabicor.com Devet raziskovalnih projektov za standarde aditivne proizvodnje Razvijalec svetovnih standardov ASTM International s sedežem v West Conshohockenu v Pensilvaniji, ZDA, je napovedal svoj drugi krog financiranja raziskav, ki pomagajo nadgrajevati standarde v aditivni proizvodnji. Ta naložba v višini 300 tisoc dolarjev bo rešila potrebe po tehnicni standardizaciji. »Navdušeni smo nad financiranjem nekaterih najpomembnejših raziskovalnih projektov za pospešitev standardizacije v aditivni proizvodnji,« je med delavnico v Senlisu v Franciji povedal dr. Mo-hsen Seifi, direktor Globalnih programov za aditivno proizvodnjo. Dodal je, da bo devet projektov dopolnilo prejšnji krog petih, vsak pa bo prispeval k celostnemu pristopu k zapolnjevanju vrzeli v standardih pri oblikovanju, surovinah, postopku, naknadni predelavi, testiranju in usposobljenosti. Projekti, ki jih je odobril Mednarodni pododbor ASTM, so osredotoceni na raziskave in inovacije (F42.90.05) ter vkljucujejo naslednje teme: Univerza Auburn si bo prizadevala za izvajanje hitrega in ucin­kovitega nadzornega postopka za odkrivanje potencialnih težav s kakovostjo delov, izdelanih s postopkom AM. Cilj študije je prepo­znati in kolicinsko ovrednotiti odstopanja v kakovosti izdelave in materiala s serijo preskusov, opravljenih v nekaj urah po izdelavi. Poleg tega bosta Univerza Auburn in NASA sodelovali pri nadaljevanju dela iz faze l predhodno financiranega projekta, ki se je nanašal na minimalne zahteve za kvalificiranje L-PBF strojev in procesov. V fazi II bo skupina vzpostavila kvalitativne in kvantita­tivne matrike za metode vrednotenja, izvedla krožna testiranja in pripravila priporocila za izvajanje standardov. Namen razvijalcev tehnologije EWI je povecati napredek pri pri­dobivanju, avtomatizaciji in analizi podatkov. EWI si bo prizadeval dolociti minimalno podmnožico podatkov AM in taksonomijo teh vnosov. Tako dobljeni standard bo pomagal vzpostaviti najboljše prakse za izmenjavo podatkov, skupni podatkovni slovar za AM in nacrt za upravljanje podatkov, ki vkljucuje potrebe deležnikov. Center za proizvodno tehnologijo (MTC) v Veliki Britaniji bo odpravil pomanjkanje smernic za to, kar se šteje za sprejemljiv rezultat pri preskusnih metodah s prahom. Ta usposobljenost upo­rabnika, ki bo temeljila na ugotovitvah programa AM za preizku­šanje strokovnosti ASTM International, želi pomagati deležnikom razumeti tako rezultate testov kot tudi znacilne razlike v rezultatih iz razlicnih laboratorijev. V dodatnem projektu bo MTC sodeloval pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo po obdelavi, povezana pa so z neu-cinkovitimi nacrti, stroški, visokimi neskladnostmi in stopnjami odpada. Napisali bodo vodnik, ki bo predstavljal najboljše prakse oblikovanja za vsako vrsto obdelave, pri cemer bo vsako temo mogoce nadalje razvijati z raziskavami ali standardizacijo. Singapurski nacionalni inovativni center za aditivno proizvodnjo (NAMIC) bo razvijal poseben sistem za pridobivanje opticnih in toplotnih slik iz procesa L-PBF. Analiza slik bo omogocila pridobi­vanje strukturiranih podatkov, kar bo na koncu pomagalo razviti postopek za izdelavo 3D-datoteke s parametri, ki bodo predstavili postopek tiskanja in oceno kakovosti. Ob tem bo NAMIC izvedel tudi raziskave za oblikovanje smernic in najboljših praks, ki so znacilne za usmerjeno energijsko nanaša­nje (DED) in iztiskanje materiala (MEX). Ta dva procesa sta zelo pomembna za proizvajalce in oblikovalce. Vsi ti prirocniki bodo ponudili celovito strukturo dokumentov in smernice za razvoj standardov. SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Zanesljivostvodotopnega papirja pri šcitenju zvarnega korena Domen Zorko Matej Pleterski Janez Vajdic Damjan Klobcar Poleg ustreznih varilnih parametrov je pri varjenju nerjavnih cevovodov bistveno, da zagotovimo primerne varilne pogoje tudi znotraj cevovoda, kjer izdelamo koren zvara. Ta mora biti tako po mehanskih kot tudi fizikalno-kemicnih lastnostih sprejemljiv. Koren zvara zašcitimo z vpihavanjem zašcitnega plina v cevovod, ki mu volumen omejimo z uporabo barier, med katere spada tudi vodotopni papir. Ta tip barier se uporablja v cevovodih, kjer po koncanem varjenju vanje ne moremo vec posegati. Neugodne razmere, kot je denimo sprememba tlaka v cevovodu, mocno vplivajo na pogoje vzpostavitve primerne atmosfere znotraj cevovoda. Z vodotopnim papirjem je mogoce zagotoviti primerno atmosfero le pri atmosferskem tlaku. Ce uporaba vodotopnega papirja ni primerna, je treba poiskati drugo rešitev. Zaradi vse vecjih zahtev po kakovosti zvarnih spojev mora-mo pri varjenju nerjavnih cevovodov, poleg primernih varilnih pogojev, zagotoviti primerno zašcito tudi znotraj cevovoda. Saj le v tem primeru dobimo primerne mehanske in fizikalno-kemicne lastnosti celotnega zvara. Primerno zašcito zagotavljamo tako, da v cevovod vpihujemo zašcitni plin. Obicajno uporabljamo dva naci­na vpihavanja zašcitnega plina, pri dimenzijsko manjših cevovodih denimo zapolnimo kar celoten sistem. Pri dimenzijsko vecjih in kompleksnejših cevovodih pa uporabimo bariere za omejevanje volumna, saj na ta nacin zmanjšamo porabo zašcitnega plina ter iznicimo vpliv nepredvidljivih pogojev znotraj cevovoda na zvarno mesto [1, 2]. Omejevalne bariere lahko v grobem delimo na dva tipa. Prvi tip so tiste, ki jih po koncanem varjenju izvlecemo iz sistema in so tudi obicajno narejene iz polimera (diski, komore ...). Drugi tip barier so tiste, ki jih po koncanem varjenju ni treba odstraniti in se z obtekanjem medija razgradijo. Med slednje denimo spada vodotopni papir, ki se zaradi svoje kemicne sestave zacne razkrajati ob kontaktu z vodo. Na zanesljivost uporabe takih barier bistveno vplivajo nepredvidljivi pogoji, ki so lahko navzoci v cevovodu. Med najvplivnejšimi pogoji je sprememba tlaka (primer npr. je dimniški efekt) [2]. V nadaljevanju je predstavljena raziskava, kako sprememba tlaka in hrapavost površine vplivata na zanesljivost zagotavljanja zašci­tne atmosfere z uporabo vodotopne bariere. Metodologija raziskave Uporabljeni materiali V namen raziskave smo uporabili dva tipa vodotopnih papirjev. Medsebojno se razlikujeta zgolj po obliki in posebnem nanosu na celni strani papirja. a) Krojena vodotopna bariera je tovarniško krojena bariera, ki je namensko narejena za zahtevan premer cevi. Na celni strani bariere je nanos, katerega ucinek je, da bistveno zniža permeabilnost ter s tem zmanjša prehod zraka skozi bariero oz. zašcitnega plina iz nje. Lastnosti krojenega papirja so podane v preglednici 1. Naziv Krojena bariera Nekrojena bariera Sestava C8 H15 NaO8 + lesna kaša + premaz C8 H15 NaO8+ lesna kaša Dimenzije Ø 305 mm 395 mm × 560 mm × 0,195 mm gostota (.) 60 kg/m3 59,88 kg/m3 Masa (m) 0,120 kg/m2 0,116 kg/m2 Permeabilnost zraka (F) <0,005 l/min 2,24 l/min »Preglednica 1: Lastnosti uporabljenih vodotopnih materialov b)Nekrojena vodotopna bariera je bariera, ki jo od proizvajalca dobimo v obliki lista velikosti 395 mm × 560 mm × 0,195 mm (D × Š × V). Kemicna sestava je enaka kot pri krojeni vodoto­pni barieri. Bistvena razlika med njima je, da je treba to bariero krojiti glede na premer cevi, kar predstavlja izgubo casa. Poleg tega je tudi permeabilnost materiala veliko višja (˜450 %). Lastnosti nekrojenega papirja so podane v preglednici 1. »Slika 1: a) Krojena vodotopna bariera; b) nekrojena vodotopna bariera Oba tipa vodotopnih barier sta prikazana na zgornjih slikah 1a in 1b. a) Zašcitni/polnilni plin, ki smo ga uporabljali, je žlahtni plin argon (Ar 4.6) Zasnova preizkuševališca Za potrebe raziskave smo izdelali maketo cevovoda zunanjega premera 323 mm, s katero je mogoce ustvarjati nepredvidljive pogoje, ki se lahko potencialno pojavijo v realnosti. Maketa cevo­voda je zasnovana do te mere, da lahko kontrolirano zagotavljamo želeno tlacno razliko v maketi, glede na atmosferski tlak. Vgrajeni so bili prikljucki, preko katerih lahko dosegamo nadtlak/podtlak kot tudi izvajamo meritve. »Slika 2: a) 3D-model cevovoda; b) dejanski model cevovoda Nadtlak/podtlak ustvarimo z dovajanjem komprimiranega zraka skozi prikljucke, direktno za nadtlak, ali preko injektorja, ce želimo ustvariti podtlak. To merimo z merilnikom tlaka TSI velocicalc 9565-P. Vsebnost kisika znotraj komore merimo z merilnikom koncentracije kisika Pro2 plus. Za lažjo predstavo je na sliki 2a pri­kazan 3D-model cevovoda in na sliki 2b dejanski model cevovoda. Vodotopno bariero postavimo približno 250 mm od zvarne reže, s tem preprecimo vpliv toplote na bariero, ki se ji lahko zaradi povi­šane temperature znižajo adhezijske sposobnosti. Krojena bariera ima na straneh tovarniški nanos lepila, zato jo je dokaj enostavno namestiti. V naslednjem koraku lepljeni spoj oblepimo z vodoto­pnim lepilnim trakom in s tem preprecimo prehod zraka skozi reže na robovih bariere. Nekrojeno bariero moramo predhodno skrojiti, kar je izredno zamudno opravilo. Ko le-to skrojimo, je postopek namestitve enak kot pri tovarniško krojeni barieri. Meritve so se opravljale na pripravljenem V zvaru s širino zvarne reže 4 mm. V nadaljevanju preizkušanja smo znižali hrapavost površine na mestu postavitve bariere, in sicer s hrapavost Ra=3,67 µm na Ra=1,17 µm. Poleg omenjenih spremenljivk (material bariere in hrapavost SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE površine) smo pri preizkusih variirali še dve bistveni spremenljivki, podani v preglednici 2. Poudariti je treba, da pri preizkušanju ni­smo dejansko varili, temvec smo zgolj opazovali in beležili pogoje, ki bi bili primerni za varjenje. Tlacna razlika .p [Pa] -30, -20, -10, -5, 0, 5, 10, 20, 30 Pretok V [l/min] 10, 20, 30 »Preglednica 2: Spremenljivke Pri vseh preizkusih je uporabljen zašcitni/polnilni plin Ar 4.6. Definicija primernih pogojev za varjenje Primerne pogoje za varjenje smo dolocili glede na zahtevo o obarvanosti toplotno vplivanega podrocja, in sicer stopnja 9 po lestvici obarvanosti AWS D18.2 [3]. Kot zgornjo dopustno vrednost vsebnosti kisika izberemo 10.000 ppm, kar je ekvivalentno 1 % koncentracije kisika. Spodnjo mejno vrednost dolocimo 500 ppm, kar je ekvivalentno 0,05 % koncen­tracije kisika. Slednja vrednost nam opredeljuje mejo, pri kateri bi zaceli variti. rezultati in diskusija Rezultati so v našem primeru zadovoljivi, kadar nam koncen­tracija kisika pade pod 500 ppm v casu krajšem od 20 min, cas potreben za dvig koncentracije nad 10.000 ppm pa je daljši od 40 s. Zadovoljivi rezultati so tudi tisti, ki jim koncentracija kisika pade pod mejo 10.000 ppm v casu krajšem od 20 min in ob hkratnem pogoju, da cas potreben za dvig koncentracije nad mejo 10.000 ppm presega 40 s. Izvedenih je bilo vec preizkusov pri razlicnih konfiguracijah spremenljivk. Izpostavimo lahko naslednje preizkuse: Krojena bariera, nebrušena cev Iz grafa na sliki 3 lahko povzamemo, da je zanesljive pogoje za varjenje mogoce dobiti v tlacnem obmocju .p = 0 Pa ter pri pre­toku plinov 20 in 30 l/min. V tem obmocju nam koncentracija po preteku 10 min še vedno ne preseže zgornje mejne vrednosti. Pri vpihavanju Ar s 30 l/min pa eventualno še v podtlacnem obmocju do -10 Pa. Nekrojena bariera (5 slojev), nebrušena cev Ce graf s slike 4 primerjamo z grafom s slike 3, lahko vidimo, da so rezultati kljub uporabi petih slojev nekrojenih barier bistveno slabši kot pri enem sloju krojene bariere. V tem primeru uspemo sprejemljive pogoje vzpostaviti samo pri pretoku plina 30 l/min in tlacni razliki .p=0 Pa. Krojena bariera, razlicne hrapavosti Na sliki 5 lahko vidimo, da na padec koncentracije vpliva tudi nižja hrapavost cevovoda. Pri pretoku plina 20 l/min nam je z nižjo hrapavostjo cevovoda uspelo zagotoviti sprejemljive pogoje na tlacnem intervalu -30 Pa < .p < 5 Pa, pri pretoku 30 l/min pa na intervalu -30 Pa <.p < 15 Pa. V primerjavi s prejšnjim grafom padca koncentracije lahko na podlagi grafa s slike 6 povzamemo, da ni bistvene razlike pri dvigu koncentracije, kar se tice nižje hrapavosti cevovoda. Na tlacnem intervalu -10 Pa < .p < 5 Pa so rezultati pri višji hrapavosti celo boljši. Zakljucek Zakljucimo lahko, da so pogoji v podtlacnem obmocju ugodnejši kot v nadtlacnem podrocju. Podtlak namrec omogoca »izsesava­ SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE »Slika 3: Krivulje dviga koncentracije pri krojeni barieri ter nebrušeni cevi »Slika 5: Krivulje padca koncentracije kisika pri primerjavi hrapavosti cevovoda nje« zraka iz komore in s tem pospešuje polnjenje zašcitnega plina vanjo. Na zanesljivost bariere ima velik vpliv tudi permeabilnost materiala, višja kot je ta vrednost, tem težje je zagotavljati primer-ne pogoje za varjenje (potrebujemo višji pretok plina oz. vpihu­jemo dalj casa). Delni vpliv ima tudi hrapavost površine. Pri nižji hrapavosti je padec koncentracije hitrejši, medtem ko pri dvigu koncentracije bistvene razlike ni. Kljub omenjenemu zgoraj je uporaba tovrstnih barier nezaneslji­va pri tlacnih razlikah, ki so razlicne od tlaka okolice. V primerih, kjer se pricakujejo podobni pogoji ter jih ni mogoce nadzorovati, je tako primerneje uporabiti klasicne bariere, ki izolirajo mesto varjenja. V tem primeru je treba predhodno preveriti geometrijsko zahtevnost cevovoda in prilagoditi sekvence montaže predvsem z vidika lokacije zakljucnih zvarov. »Slika 4: Krivulje dviga koncentracije pri nekrojeni barieri in nebrušeni cevi »Slika 6: Krivulje dviga koncentracije kisika pri primerjavi hrapavosti cevovoda Prispevek je bil predstavljen v okviru Dneva varilne tehnike 2019 in objavljen v zborniku. Literatura [1] J. Tušek, B. Zorc, M. Uran, A. Lešnjak, L. Kosec, D. Klobcar: Varjenje In Sorodne Tehnike Spajanja Materialov V Nelocljivo Zvezo. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 2014. [2] L. Jeffus: Welding : Principles And Applications. Delmar, Cengage Learning, New York, 2012. [3] K. Kimbrel: .Determining acceptable levels of weld discoloration on mechanically polished and electropolished stainless steel surfaces., pharmaceutical engineering, november/december 2011, Vol. 31 No. 6. SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Visoko trdni in visoko temperaturni prah za aditivne tehnologije (AM) na osnovi niklja Aubert & Duval in OxMet Technologies pri sklenitvi partnerske pogodbe. Od leve proti desni: Andre Nemeth, Adeline Riou, Rebecca Gingell in Olivier Dubois (OxMet Technologies) Aubert & Duval, podružnica skupine Eramet, s sedežem v Parizu, in OxMet Technologies, podjetje za razvoj zlitin s sedežem v Kidlingtonu v Oxfordshiru v Veliki Britaniji, sta napovedala partnersko pogodbo za proizvodnjo in distribucijo produktov ABD®-XAM podjetja OxMet. Gre za visoko trdne in visoko temperaturne prahe na osnovi niklja, ki se uporabljajo za aditivno proizvodnjo. Paleta prahov, ki jo trenutno sestavljajo visoko trdne in visoko temperaturne nikljeve zlitine ABD®-850AM in ABD®-900AM, je bila zasnovana posebej za postopke AM. Nove zlitine so lahko izdelane brez razpok, z razlicnimi možnostmi obdelave in visoko trdnostjo, vse do 900 °C. To je znatno izboljšanje zmogljivosti v primerjavi z obicajnimi zlitinami; najbolj trdna nikljeva zlitina (Al­loy 718), ki je trenutno na voljo za AM, postane nestabilna pri 650 °C, zaradi cesar je neprimerna za uporabo pri kljucnih sestavnih delih turbinskih strojev. V podjetju Aubert & Duval pojasnjujejo, da bo izdelava zli-tin ABD®-XAM iz prahov Pearl® Micro omogocila izdelovanje zapletenih visokotemperaturnih izdelkov za letalske in industrijske plinske turbine, vesoljske in moto-športne aplikacije. »Aditivna proizvodnja je edinstven in inovativen postopek, za odkritje njegovega resnicnega potenciala pa so potrebni novi materiali,« je dejal Olivier Dubois iz podjetja Aubert & Duval. »S tem partnerstvom naše podjetje prinaša svojim kupcem dve novi visokozmogljivi zlitini, zasnovani za aditivno proizvodnjo. Navdu­šeni smo nad tem, kar nam bosta prinesli noviteti.« Michael Holmes, izvršni direktor OxMeta, je komentiral: »OxMet je zaznal veliko zanimanje industrije za svojo paleto zlitin ABD®­XAM in to partnerstvo z Aubert & Duval nam bo omogocilo za­dovoljiti narašcajoce povpraševanje po legiranem prahu. Ponosni smo, da sodelujemo z enim izmed najboljših podjetij s podrocja proizvodnje prahu.« Poslovne, financne in marketinške storitve VOUK, d. o. o. – Pušcajo sledi Podjetje Vouk, d. o. o., ima 15-letne izkušnje na podrocju svetovanja mikro, malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji. Na poti uspeha je pomagalo številnim družbam iz storitvenih in proizvodnih panog, med drugim tudi iz orodjarstva, predelave kovin, brizganja plasticnih polizdelkov, lesarstva idr. Gre za podjetja, ki tvorijo steber slovenskega gospodarstva, zaposlovanja in rasti. Slednje je bilo še posebej vidno po financni krizi, saj so tovrstna podjetja omogocila ponovni zagon in stabilizacijo ekonomske slike Slovenije. Kakšno vlogo ima pri tem podjetje Vouk, d. o. o.? »V casu financne krize, kot tudi v casu stabilnega poslovne­ga okolja, so naše storitve kljucna sestavina uspešnega razvoja in ustaljenosti poslovanja podjetij,« meni lastnik in direktor podjetja, Andrej Vouk. Opažajo tudi, da so podjetja izredno strokovna pri opravljanju osnovne dejavnosti, vse prepogosto pa je financna optimizacija poslovanja, pridobivanje nepovratnih sredstev, v uspešnih, manjših podjetjih, zanemarjena. Slednje konkretno pomeni, da podjetja uporabljajo predvsem klasicne oblike financiranja, brez pripravljene strategije optimizacije virov financiranja, kjer je kljucno doseci: 1. Razpršenost virov, kar omogoca pridobitev nadaljnjih (po-tencialnih) financiranj. 2. Minimalno izpostavljenost zavarovanj financiranja s poudar­kom na razbremenitvi hipotekarnega potenciala podjetij in v veliko primerih tudi osebnega premoženja podjetnikov. 3. Pridobitev ugodnih virov s subvencionirano obrestno mero. 4. Prilagoditev virov financiranja denarnim tokovom podjetja z ustrezno rocnostjo virov. 5. Ustvarjanje likvidnostnega šcita podjetij, z namenom zava­rovanja poslovanja za primer upada gospodarske aktivnosti podjetja ali celotne ekonomije. 6. Pomoc pri zavarovanju terjatev podjetij. Na primer, podjetja lahko veliko podporo financiranja projek­tov dosežejo preko razpisov Slovenskega podjetniškega sklada Nepovratna sredstva in preko Ribniškega regionalnega sklada, z ugodnimi posojili, katerih nespremenljiva obrestna mera je tudi 0,01 % letno. Roc-Pomemben segment poslovanja predstavljajo nepovratna nosti posojil trajajo 15 let s triletnim moratorijem. Zanimivi so sredstva. V podjetju Vouk, d. o. o., ugotavljajo, da so podjetja na tudi programi SID banke, kjer poleg kredita z dolgim obdobjem podrocju pridobivanja nepovratnih sredstev prepogosto povsem moratorija (»potrpežljivec«), lahko podjetja prejmejo podporo nevešca ali le delno seznanjena glede vseh priložnosti, ki jih za projekte v dolocenih segmentih gospodarstva, kot so lesna nudijo tovrstni razpisi. stroka, turizem, raziskave in razvoj … Poleg tega so vse po-»Ali ste pripravljeni na naslednjo financno perspektivo in vse mo-membnejše podpore projektom, ki imajo trajnostno komponento žnosti, ki jih ponuja razpis z nepovratnimi sredstvi?« je vprašanje poslovanja. Vouka, ki izzove marsikatero podjetje. Posledica nepripravljenosti, VoUK d.o.o. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Zavarovanje testnih sistemov • Testni sistemi so enako kot druga industrijska oprema izpostavljeni kibernetskim napadom. • Kibernetska varnost zahteva pristop po fazah, prednost pa imajo najverjetnejše grožnje. • Za razumevanje groženj v dobavnih verigah je nujna komunikacija z dobavitelji. V današnji digitalni dobi lahko kompromitirani testni sistemi predstavljajo udarec za ugled in prihodke podjetja, toda zavarova­nje testnih sistemov nikakor ni preprosta naloga. Ce želite zavaro­vati svoje testne sisteme, vendar ne veste, kako bi se tega lotili, si lahko pomagate z naslednjim pristopom v treh fazah. Prva faza: skrbno uvajanje praks za informacijsko tehnologijo v testnih sistemih Kot prvo uporabite podatke o najpogostejših vdorih in se odlocite, katere varnostne ukrepe za informacijsko tehnologijo boste uvedli v vaš testni sistem. Ti podatki vam bodo pomagali pri razgovorih o grožnjah za testni sistem z osebami, ki so zadolžene za varnost in-formacijske tehnologije. Verizonovo porocilo o vdorih v podatkov­ne sisteme iz leta 2016 (DBIR) tako navaja, da hekerji redno izkori-šcajo zamik med izdajo popravkov in njihovo dejansko namestitvijo v racunalnike. Ranljivi postanete v dveh do sedmih dneh od izdaje popravkov za razširjeno programsko opremo, v tem casovnem okviru pa vecine testnih siste­mov ni mogoce rekvalificirati. Tveganje lahko zmanjšate tako, da odstranite nepotrebno razširjeno programsko opremo, omogocite cim vec varnostnih funkcij operacijskega sistema in locite testne sisteme od IT-omrežij. Drugic velja, da vecina testnih sistemov ni zasnovanih za ravnanje z datotekami, ki se dinamicno pošiljajo v karanteno, ali z veliko množino podatkovnih paketov. Zato skrbno ocenite vedenje varnostnih tehnologij za IT, preden jih uvedete v testnih sistemih. Tretjic, tradicionalne varnostne ukrepe za in-formacijsko tehnologijo dopolnite s posebnimi varnostnimi funkcijami za testne sisteme in tako omejite tveganja, ki so specificna za testne sisteme. Glede na pomen kalibracijskih podat­kov, testnih parametrov in testnih postopkov za ohranitev kakovosti testov lahko uporabite tehnologije, kot je nadzor integritete datotek in integritete kalibracije, ki so posebej prilagojene za vaš testni sistem. Druga faza: analiza dobavne verige Integriteta testnega sistema je odvisna od integritete njegovih komponent v celotnem življenjskem ciklu. Z diverzifikacijo do-baviteljev se sicer zmanjša tveganje kompromitiranja na sistemski ravni, toda ta korist ne odtehta nujno dodatnih stroškov usposa­bljanja osebja in upravljanja odnosov z dobavitelji. Ce ste standardizirali svojo dobavno verigo, jo lahko najbolje zavarujete tako, da se pogovorite s svojimi dobavitelji. Povprašajte jih o njihovih dobavnih verigah in kako varujejo integriteto svojih izdelkov v procesih razvoja, proizvodnje in izpolnjevanja narocil. S pregledom nad slabostmi njihovih procesov lahko zmanjšate tveganje kompromitiranja svoje dobavne verige in jim pomagate izboljšati varnost. Ko odkrijete slabost, poskrbite, da jo bodo lahko zaznali tudi vaši dobavitelji in jim podajte jasna navodila, kako naj se nanjo odzovejo. Brez dialoga ni mogoce odlocanje na podlagi informacij, kar velja za obe strani. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Prvi sveder z rezalnimi plošcicami za globine lukenj 7xD CoroDrill DS20 je prvi sveder z rezalnimi plošcicami proizvajalca Sandvik Coromat, ki lahko vrta luknje globine do 7xD. Sveder, ki vsebuje popolnoma novo zasnovo, tako glede držala kot tudi rezalnih plošcic, zagotavlja uporabnikom zanesljiv in napovedljiv nadzor nad tvorjenjem odrezkov ter izjemno hitrost penetracije pri vseh aplikacijah, kjer je globina od 4-7xD. CoroDrill DS20 z rezalnimi plošcicami namenjen globinam vrta­nja 4-5xD nadomešca obstojeci orodji CoroDrill 880 in CoroDrill 881, pri cemer zagotavlja do 25 odstotkov daljšo življenjsko dobo orodja in do 10 odstotkov vecjo produktivnost, kar je odvisno od materiala obdelovanca. Izvedba za globine 6-7xD predstavlja popolnoma novo zmogljivost na podrocju svedrov z rezalno plo-šcico proizvajalca Sandvik Coromat. Kot dopolnitev novega orodja podjetje Sandvik Coromat predstavlja nov modularni vmesnik za vrtanje (MDI – Modular Drilling Interface), ki deluje kot sklopka med svedrom in adapterjem. MDI zagotavlja visoko natancnost, izjemne možnosti centriranja in manjše potrebe po zalogah orodij ter je na razpolago v izvedbi Coromat Capto in HSK nased. »CoroDrill DS20 je prvi sveder podjetja Sandvik Coromat z rezalnimi plošcicami, ki omogoca vrtanje globin do 7xD. | Vir: Sandvik Coromat Svedri z rezalnimi plošcicami CoroDrill DS20 so istocasno vsestranski in cenovno ucinkoviti, z daljšo življenjsko dobo orodja in povecano produktivnostjo za skoraj vse materiale obdelovanca s trenutno najboljšim konceptom v svojem razredu, medtem ko med vrtanjem ne potrebujejo vodilne izvrtine. Med najpomembnejše dejavnike pri vrtanju globin vecjih od 5xD spadajo nadzor rezalne sile, varno odstranjevanje odrezkov in visoka zmogljivost centriranja, razlaga Håkan Carlberg, vodilni razvojni inženir za svedre z rezalnimi plošcicami pri podjetju Sandvik Coromat. Pri prehodu iz svedra za globino 5xD na 7xD se zahtevnost teoreticno poveca za trikrat zaradi vecje nagnjenosti k upogibanju svedra. Snovanje svedra CoroDrill DS20 7xD je zah­tevalo natancno obravnavanje približno 50 parametrov, ki so med seboj povezani. Rezultat tega razvoja je izboljšana varnost procesa preko manjših sil in mehkejšega odrezavanja predvsem pri vstopu v material. Uporabniki scasoma dosegajo nižje stroške na vrtanje posamezne luknje, zmožnost globljega vrtanja in zmanjšano raven hrupa med vrtanjem. Držalo svedra je trdno in odporno na utrujenost materiala z višjimi ravnmi togosti, kot so bile dosežene kadarkoli prej, medtem ko so utori za odstranjevanje odrezkov zasnovani za vsako velikost svedra in rezalne plošcice posebej. Ta kombinacija dejavnikov NOVOST: HSR1200 UNIVERZALNA FLEKSIBILNA ROBOTSKA CELICA ZA AVTOMATIZACIJO OBDELOVALNIH PROCESOV Na voljo z razlicnimi dimenzijami palet in dosegi robota. Ponujamo implementacijo vseh znanih znamk robotov. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Študija o pripravljenosti industrije na 5G 5G: je industrija pripravljena? Marcela Alzin Industrijske komunikacije so kljucni element Industrije 4.0. Medtem ko se podjetja trudijo, da bi bili njihovi proizvodni procesi pametni, morajo upoštevati, katere komunikacijske tehnologije imajo lastnosti, ki omogocajo doseganje vsega tega. Dobro znane žicne rešitve ne morejo pokrivati zahtev Industrije 4.0, tako da so se zaceli uporabljati brezžicni sistemi. Povezave, kot so Wi-Fi, Bluetooth in podobno, so že dlje casa v uporabi, vendar so sedaj povezane s 5G, mobilnim omrežjem pete generacije, ki obljublja, da bo odpravilo pomanjkljivosti drugih brezžicnih sistemov. Komunikacijsko podjetje HMS Networks AB je spomladi 2019 anketiralo 50 mednarodnih strokovnjakov s podrocja proizvodnje ter jih povprašalo o umešcanju brezžicne komunikacije v njihovih podjetjih ter jih povprašalo, kako se pripravljajo na zagon sistema 5G. To porocilo predstavlja rezultate te študije ter podaja najnovej­ši vpogled v trenutno stanje v proizvodni industriji glede pripra­vljenosti na 5G. Opis primera kupca, ki uporablja to tehnologijo, lahko pomaga prodajalcem 5G rešitev osredotociti svoje napore. Uporaba brezžicnih tehnologij v industriji Wi-Fi na vrhu spiska Ni presenecenje, da je trenutno najbolj razširjena brezžicna teh­nologija v industrijski proizvodnji Wi-Fi. Vecina ali 74 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da ga uporabljajo tako v svoji proizvo­dnji kot v svojih izdelkih. Glede na vrsto podjetja je 80 odstotkov tehnoloških uporabnikov, ki tehnologijo vecinoma uporabljajo v svoji proizvodnji, 71 odstotkov dobaviteljev tehnologije, ki teh­nologijo uporabljajo vecinoma v svojih izdelkih, uporablja Wi-Fi komunikacijo, pri cemer nekateri opažajo slabo kakovosti te tehno­logije v industrijskem okolju. Nekateri anketiranci so izrazili željo, da bi prišlo do izboljšave ob uvedbi novega standarda Wi-Fi 6. Kdo se boji mobilnih omrežij? Celularne tehnologije so bile v anketi navedene kot druge najbolj priljubljene komunikacijske tehnologije, saj je 42 odstotkov an-ketirancev odgovorilo, da v svojih podjetjih uporabljajo celularne tehnologije, kot so GSM, 4G LTE in MuLTEfire na dolocen nacin, vecinoma za IIoT/HMI ali za usmerjevalnike. Taka raven seznanje­nosti z mobilnimi tehnologijami se lahko šteje kot pozitiven signal za sprejemanje tehnologije 5G. Poleg tega je 39 odstotkov anketirancev odgovorilo, da v svojih PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Poenostavljen in hitrejši postopek snemanja izolacije iz vodnikov AM 25 in AM 35, izpopolnjeni orodji za snemanje izolacije Preprecevanje tveganja napak, vecja produktivnost in zanesljivost so glavni razlogi za širšo uporabo profesionalnih orodij za snemanje izolacije. Moderna orodja za snemanje izolacije omogocajo delo s posebnimi oblikami kablov, zagotavljajo snemanje brez poškodb vodnikov in bistveno pohitrijo postopke snemanja izolacije z vodnikov tudi pri najzahtevnejših vrstah izolacij. naporu. Precizna in enostavna predpriprava kablov Tristopenjska funkcija nastavitve rezalnega kota za okrogle, spi­rane in vzdolžne reze. Prilagoditev je hitra in natancna za vsako vrsto reza. Prilagajanje debelini izolacije Maksimalna vsestran­ skost uporabe orodja. Rocna prilagoditev globine reza ustreza velikemu številu kablov. Slovenski zastopnik za Weidmüller izdelke je podjetje Elektro­ spoji, d. o. o. (Stegne 27, 1000 Ljubljana), ki ponuja najrazlicnejše rešitve s podrocja infrastrukture v zgradbah in elektroinštalacij. Njihovi svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izbiri opti­ malne rešitve za vaše potrebe. www.elektrospoji.si AM 25 in AM 35 noža za snemanje izolacije Podjetje Weidmüller je na trg znova lansiralo orodji AM 25 in AM 35 za snemanje izolacije. Izdelka so prenovili in ju izboljšali s številnimi ucinkovitostmi. Nož AM 25 je primeren za kable z maksimalnim zunanjim premerom 25 mm, AM 35 pa za kable s premerom 35 mm. Pritrdilni/nastavljivi vijak na rocaju omogoca rocno nastavitev globine reza. Zaradi nastavljivega vijaka/indika­torja sta orodji primerni za kable z izolacijskim ovojem debeline tudi do 4,5 mm. Orodje je zasnovano tako, da z ergonomsko obliko rocaja zagotavlja maksimalno udobje pri delu, s premišljeno za­snovo oprijemnih površin pa visoko ucinkovitost ob minimalnem glavne prednosti izdelkov Hitro in varno delo Ergonomska oblika orodja zagotavlja cvrst in varen oprijem ter maksimalen prenos moci brez vecjih na­porov. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Z doticnimi meritvami do krajših ustavitev obdelovalnih strojev Ne glede na to, ali gre za ohišja pogonov, menjalnikov, elektricnih crpalk ali elektricnih krmilnih sistemov, je podjetje Alupress Berlin GmbH pravi naslov za obdelavo kompleksnih komponent izdelanih s tlacnim litjem. Podjetje Alupress obdeluje vse te aluminijaste obdelovance v velikih proizvodnih serijah z mikrometrsko natancnostjo, za kar so potrebna visoko natancna orodja. Ko je treba nastaviti taka orodja, v podjetju Alupress zaupajo novim nastavitvenim vpenjalom UNISET-P podjetja Mapal. Podjetje Alupress Berlin GmbH vsak teden zapusti približno 75.000 popolnoma obdelanih ohišij ali prirobnic iz aluminija. Vec kot 80 odstotkov teh izdelkov je obdelanih z uporabo orodij pro-izvajalca Mapal. Povrtalo je bilo prvo orodje podjetja Mapal, ki je bilo pred dvajsetimi leti uporabljeno v berlinskem obratu podjetja Alupress, saj ima podjetje Mapal edinstveno znanje in izkušnje na podrocju fine obdelave, poudarja Patrick Wittig, ki je odgovoren za upravljanje orodij na lokaciji podjetja Alupress v Berlinu. V podjetju Alupress je visoka natancnost zahtevana na številnih podrocjih. Do dolocenega obsega mora podjetje v velikoserijskih kolicinah obdelati izvrtine s tolerancami do 5 µm ter dosegati površinsko hrapavost Rz = 2 µm, razlaga Patrick Wittig. To po­meni, da je visoka natancnost temeljnega pomena tudi za orodja uporabljena pri obdelavi. Med obdelavo prirobnic se zahtevane kakovosti koncne obdela­ve površine ni dalo dosegati z orodji, ki imajo nalepljene rezalne robove. Zaradi tega so v podjetju Alupress zamenjali orodje ter zaceli uporabljati frezala z nastavljivimi PCD-rezalnimi plošcicami, se spominja Burkhard Schimkat, tehnolog za orodja in vpetja pri podjetju Alupress. Kljub temu mora biti oplet v osni smeri na vsaki rezalni plošcici na frezalu nastavljen z mikrometrsko natancnostjo, ce se želi dosegati mikrometrske tolerance. Izzivi pri nastavljanju orodja z mikrometrsko natancnostjo Pri natancnem nastavljanju orodij za obdelavo se je podjetje Alupress dolgo casa soocalo z velikim izzivom, ko so uporabljali le opticno metodo za nastavitev vpetja, razlaga Patrick Wittig. Za doseganje zahtevanih toleranc so se doticne meritve rezalnega roba izkazale kot nepogrešljive, pri cemer je treba koncno natancnost nastaviti neposredno na obdelovalnem stroju, kar predstavlja kom­pleksen proces, ki je dovzeten za napake in casovno potraten. Vse to je povzrocalo ustavitev delovanja obdelovalnega stroja do dveh ur. Zaradi tega so v podjetju iskali alternativen proces, ki bi zamenjal tak nacin nastavljanja orodij z doticno merilno metodo. Pri tem so se obrnili neposredno na podjetje Mapal in jim predstavili izziv nastavitve orodij, razlaga Patrick Wittig. Ne nazadnje, proizvajalec natancnih orodij za obdelavo je imel že nekaj casa konsignacijsko skladišce v podjetju Alupress. Enkrat na teden je tehnicni svetova­lec podjetja Mapal na terenu, pri cemer med drugim skrbi za ustre­zne zaloge orodij, preverjanje novo prispelih orodij ali za izvajanje popravil na orodjih. V podjetju Alupress uporabljajo za ta namen razdeljevalni sistem UNIBASE-M podjetja Mapal, pri cemer so spoznali njihov nacin nastavljanja vpenjal. Orodje za celno frezanje iz PCD, ki je sprožilo iskanje alternativne rešitve, je prav tako orod­je podjetja Mapal, pojasnjuje Patrick Wittig. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Podjetje roEMHELD prvic predstavlja vpenjalne sisteme za vpenjanje na prešah v skladu z Industrijo 4.0 Novevpenjalne in menjalne tehnologije za orodja za preše. Podjetje ROEMHELD prvic predstavlja element za avtomatsko vpenjanje orodij na štancah, ki so v stanju meriti vpenjalne sile in jih posredovati krmilju stroja. Nova serija hitrovpenjalnega sistema Flexline se uporablja za planirano vzdrževanje in uporabo v skladu z Industrijo 4.0. Podje­tje ponuja tudi komponente za ucinkovit, hiter in varen prevoz in izmenjavo težkih orodij. Na razpolago so razlicni vozicki, nosilne konzole in tudi valjcne ter krogelne letve za stiskalnice. Podjetje ROEMHELD ponuja vpenjalne elemente in elemente za optimizacijo pripravljalnih casov na podrocju preoblikovanja plocevine. Izbor najnovejše vpenjalne in menjalne tehnologije so razstavljali na sejmu Blechexpo na preši Andritz Kaiser. Podatki za nadzor stanja v realnem casu S pomocjo integriranih senzorjev vrednoti hitrovpenjalni sistem Flexline procesne podatke na pahu stiskalnice v realnem casu in jih posreduje krmilju stroja. Na tak nacin ima posluževalec v vsakem trenutku informacijo o realni vpenjalni sili na orodju in lahko ta­koj prepozna preobremenitve na vpenjalnih elementih, nastopanje nenavadnih strižnih sil in tudi lome orodij in prisotnost obrabe. Protokol poteka vpenjalne sile olajša analizo napak in služi za hitro servisno reševanje problemov. »Katalog vpenjal Flexline »Video predstavitev Flexline Modularnost hitrovpenjalnega sistema Flexline omogoca zaradi številnih konfiguracij opcijam uporabo na skorajda vseh modelih preš in za uporabo pri vseh orodjih. Ponuja se tako za nove stroje in opremo kot tudi za nadgradnjo na že obstojeci opremi in je namenjen tudi za avtomatizacijo na štancnih linijah. Kompletne rešitve za zamenjavo orodij Podjetje ROEMHELD realizira celovite rešitve za vpenjanje in menjavo orodja na stiskalnici. V ta namen lahko skupina ponudi široko paleto hidravlicnih vpenjalnih elementov in modularnih hidravlicnih agregatov. Podjetje rOEMHELD: optimizer pripravljalnih casov za obdelavo plocevine, plastike in gume S široko paleto tehnologij za vpenjanje orodij lahko podjetje ROEMHELD optimira pripravljalne case za skoraj vsako vpenjal-no nalogo pri oblikovanju plocevine, plastike in predelavi gume. Magnetni, hidravlicni in elektromehanski vpenjalni sistemi se lahko uporabljajo na razlicne nacine in pomagajo, da so procesi v individualni in serijski proizvodnji skoraj vseh industrijskih panog ucinkovitejši in bolj ekonomicni. Izdelki za zamenjavo orodja, vkljucno z vozickom za menjavo orodij z nosilnostjo do 1600 kg, kotalnimi letvami in podpornimi nosilci, dopolnjujejo serijo. www.halder.si »»Opažamo, da so Avstrijci zelo pripravljeni za sodelovanje in nas dojemajo kot kompetentnega partnerja,« pravi Marko Lotric, ustanovitelj in generalni direktor podjetja Lotric Meroslovje. - PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA proizvodnji, Industriji 4.0 in digitalizacij poslovnih procesov. Areno je obiskalo nekaj delegacij, na primer iz Brazilije in Turcije, ki so iskale odgovore na svoje dvome o rešitvah za sodobne, v prihodnost usmerjene proizvodne procese. Med drugim jih je zanimala ucin­kovita uporaba elektricne energije in virov v proizvodnji, za kar so dobili pomoc. Delegacija iz Turcije je napisala naslednji komentar: »Strokovnim obiskovalcem so na voljo izjemno prakticno omrežje razlicnih vsebin in realisticen tok procesov, kakršnih ni mogoce najti nikjer drugje.« AoI je organiziral P. E. Schall v sodelovanju z Mehatronskim omrežjem Baden-Württemberg. Sejma je spremljala vrsta posebnih forumov – Varnost in av-tomatizacija, Forum razstavljavcev, VDI Forum »Digitalizacija v proizvodnji« ter predstavitveni forum Arena komunikacij (AoC) kot komunikacijska varianta Arene integracije. Na tradicionalnem Forumu razstavljavcev, v organizaciji P. E. Schall, so tudi letos predstavili razlicne vidike sodobne, visoko ucinkovite avtomatiza­cije proizvodnje in montaže v teoriji in praksi. Na VDI Forumu, v organizaciji Združenja nemških inženirjev (VDI), so strokovnjaki s svojimi predstavitvami pomagali obiskovalcem tako bolje razumeti digitalizacijo proizvodnje v majhnih in srednjih podjetjih kot tudi ucinkovito izkorišcati tok informacij v proizvodnji. Naslednji sejemski duet Motek/Bondexpo, opremljen z vsebinskim parkom AoI, bo potekal med 5. in 8. oktobrom leta 2020. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA oPEN MIND ponuja rešitev CaM 3D-tiskanja Izkoristiteceloten potencial aditivne proizvodnje Podjetje OPEN MIND Technologies AG je na sejmu EMO v Hannovru predstavilo prelomni dodatek CAD/CAM okolju hyperMILL. Ena izmed svetovnih vodilnih rešitev CAD/CAM na podrocju industrijskega 3D-tiskanja je bila dodatno dopolnjena z aplikacijo hyperMILL ADDITIVE Manufacturing. Aplikacija hyperMILL, kot univerzalna rešitev na podrocju programske opreme, s to opcijo zagotavlja ucinkovito hibridno procesiranje z uporabo istocasne aditivne in subtraktivne obdelave na enem stroju. Aplikacija hyperMILL ADDITIVE Manufacturing odpira celoten razpon fleksibilnih možnosti za postopke depozicije materiala z direktnim vnosom energije (DED – Directed Energy Deposition) in oblocne aditivne proizvodnje z dodajnim materialom v obliki žice (WAAM – Wire Arc Additive Manufacturing) v obliki visoko kompleksne hkratne 5-osne obdelave. »Aditivna proi­zvodnja obstojece komponente. | Vir: OPEN MIND »Laserska obdelava z uporabo aplikacije hyperMILL. | Vir: OPEN MIND Tako laserska šoba za dodajanje prašnega materiala kot obloc­no aditivna proizvodnja z dodajnim materialom v obliki žice se lahko nadzoruje s programsko opremo podjetja OPEN MIND za selektivno nanašanje materiala in konvencionalno programira ter samodejno simulira za preprecevanje kolizij. Naknadna obdelava in hibridna proizvodnja v enem »Turbinska procesu šoba za letalsko industrijo izde- Programska oprema hyperMILL sedaj omogoca izkorišcanje lano z aditivno celotnega potenciala postopkov aditivne proizvodnje z uporabo proizvodnjo. | postopka taljenja prašnate podlage (PBF – Powder Bed Fusion). Vir: OPEN MIND Razvoj, projektiranje in izdelava avtomatskih robotiziranih strojev ter naprav, kjer so implementirane stroge zahteve kakovosti avtomobilske industrije. automation www.avastar.si PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Digitalna avtomatizacija in umetna inteligenca v proizvodnji Dr. Tomaž Perme Glavna tema 18. Festove tehniške novinarske konference, ki je bila v zacetku decembra v Barceloni v Španiji, je bila, kako z digitalizacijo in umetno inteligenco povecati produktivnost in izboljšati ucinkovitost proizvodnje. Pri tem pa ni bilo govora samo o tehnologijah, temvec tudi o vkljucevanju zaposlenih v industrijo 4.0. Vse hitrejše spremembe tehnologije, slabšanje razmer v svetovni ekonomiji ter razlicne politicne razprave pritiskajo na proizvo­dno industrijo. Povecano nestanovitnost in spremenljivost lahko zasledimo tudi v ekosistemih, kot so avtomobilska industrija in proizvodnja elektronike. Industrija mora najti rešitve, ki se bodo prilagodljivo odzvale na te nestalnosti. Podjetje Festo je svoje pametne digitalne rešitve, v katerih je združil svoje obsežno strokovno znanje o industrijskih aplikacijah z aktualnim razvojem v informacijskih tehnologijah, zdaj dopolnil z izkušnjami in metodami iz nabora orodij umetne inteligen­ce. Le-te nam zdaj prvic omogocajo, da lahko dobimo podatke neposredno iz strojev in industrijskih proizvodnih sistemov med njihovim delovanjem, te podatke ovrednotimo v realnem casu ter zaokrožimo znanje o odvisnostih in vzajemnih delovanjih v izdelo­valnem procesu. Zaradi digitalizacije in umetne inteligence postaja zapletenost teh procesov obvladljiva. VAROVANJE STROJEV MAKSIMALNA VARNOST NUDIMO VAM VISOKOKAOVOSTNE JEKLENE PANELE ZA FLEKSIBILNE REŠITVE IN MAKSIMALNO VARNOST. ZAŠCITI LJUDI, LASTNINO IN PROCESE. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA je ponekod uporaba zamrla, vendar nihce ni vedel zakaj. Vedeti, v katerem okolju bo neki digitalni sistem deloval, kje pa ne in zakaj, ter kako odpraviti vzroke, je kljucnega pomena za razvoj in uporabo digitalizacije. Zato je treba imeti ogromno izkušenj, najmanj dvajset, bolje trideset ali vec let. Štejejo izkušnje samo pri sistemih digitaliza­cije proizvodnje, izkušnje pri drugih projektih niso dovolj. Ko se je pred desetimi leti na višjih šolah pojavil najmodernejši program mehatronika, sem ob inženirinškem delu zacel predavati in razvil, kot sem pozneje ugotovil, prva predavanja v EU z digi­talizirano vecino tehnoloških procesov v kosovni proizvodnji, za kar ni dosegljive nobene literature. Znanje o digitalizaciji kosovnih – diskretnih – procesov sem pridobil z vecletnim sodelovanjem s svetovnimi liderji iz Nemcije. Poleg predavanj in vaj študentom, starim od dvajset do šestdeset let vseh predhodnih izobrazb: iz elektrotehnike, strojništva, informatike, mehatronike, ekonomije, z gimnazijsko izobrazbo itd., sem opravil pedagoško-andragoški izpit, pri katerem sem se naucil, kaj so kompetence, kako se pra­vilno ocenjujejo itd. V desetih letih sem preveril in ocenil stotine pisnih porocil vaj, pisnih izpitov, stotine ustnih zagovorov kosovne tehnološke digitalizacije, tako da sem spoznal ogromno raznolikost – bogastvo kompetenc na tem podrocju. Na podrocju mehatronike, digitalizacije obstajajo pravila, ki so drugacna od družboslovnih kadrovskih, menedžerskih, pedago­ških, andragoških teorij. Presenetljivo se digitalizacije starejši lažje in bolje ucijo ter dosegajo višjo raven kompetenc. Inženirski svet kompetenc je popolnoma drugacen od družboslovnega. Uvajanje družboslovnih teorij v inženirski svet povzroci drugacne – ne­gativne ali celo porazne odzive od pricakovanih družboslovnih. Zato imajo na primer v Nemciji kadrovske agencije, kjer kadro­vsko došolani inženirji ocenjujejo kompetence inženirjev. Posebej došolan elektroinženir lahko ocenjuje kompetence samo elektroin­ženirjem, strojni inženir strojnikom, informatik informatikom itd. V Sloveniji sta samo ena ali dve kadrovski agenciji, ki imata elektro in strojnega inženirja za ocenjevanje elektro in strojnih kadrovskih kompetenc. Preostali pa najveckrat zavajajo, da služijo. Podobno velja za kadrovike v podjetjih, ki zagotavljajo, da selekcionirajo, razvijajo kar vse kadre. Brez inženirskega znanja ni mogoce razvi­jati inženirjev. Sociološke in strokovne kompetence so v vsaki osebi celovite, spojene v celoto in nerazdružljive. Kadrovski specialist na primer je edina oseba v podjetju, ki je nekompetentna za razvoj kompetenc skoraj vseh oseb v podjetju. Tudi izobraževanje za razvoj kompetenc inženirjev lahko dolocajo samo starejši inženirji. Kompetence kiberneticnih fizicnih sistemov v kosovni proi­zvodnji lahko razvija in ocenjuje drugim samo ustrezno kiber­netsko-digitalno kompetenten inženir. Samo ta je primeren tudi za vodenje skupine ali oddelka za kibernetizacijo – digitalizacijo. Clovek mora najprej sam pridobiti kompetence zase, šele potem jih lahko posreduje drugim, jih vodi, nadzira, trenira. Druge bližnjice so najveckrat prevara, s katero hocejo posamezni lobiji zagotoviti delovna mesta nekompetentnim osebam, zadnje case sociologom, kadrovikom in drugim. Ce se povrnemo k problematiki uporabe MES-sistemov, je zani­mivo, da sem šele z izkušnjami poucevanja in ocenjevanja kiber­netsko-digitalnih kompetenc ugotovil, zakaj digitalni sistemi tako pogosto postanejo spomenik v proizvodnji. Razlog je neprimeren za javno obravnavo. Tisti, ki bi želeli revolucijo uspešno narediti, me lahko kontaktirajo in bomo zadevo obravnavali v zaupnem okolju. Obstojece stanje transformacije kosovne proizvodnje Ce pogledamo, kaj se v Sloveniji dogaja s cetrto industrijsko revolucijo, bi v enem stavku lahko ugotovili, da se je menedžer­ji niso lotili dovolj temeljito. Razlog je v tem, da je vecina za industrijo 4.0 nekompetentna, bi pa v tem primeru morala (to je dolžnost) poiskati ustrezne eksperte in jim zaupati. Prenizka raven spoštovanja in upoštevanja kompetentnih ekspertov (ne pa tudi nekompetentnih bleferjev) je marsikje razlog neucinkovitost. Revolucija se zacne najprej pri vodenju, šele potem so mogoci nadaljnji koraki. Za izvedbo cetrte transformacije je potrebno mocno strokovno vodenje. Vecina menedžerjev pri nas ne ve, kaj je to. Menedžerji brez strokovnih kompetenc Industrije 4.0 kot nove stroke ne morejo voditi transformacije. Nihce ne ve, kdo je dovolj kompetenten, zato pridejo do zakljucka, da so kar vsi ali pa vsi skupaj, kar je velika zabloda. Revolucija v vodenju je tako ra­dikalna, da so v Nemciji zaceli z vodenjem industrije 4.0 od vlade navzdol, s politicnim pritiskom na nadzorne svete in uprave vseh podjetij in mocno propagando po celi nemški družbi. Novinarji so dovolj inteligentni patrioti, da propagando širijo sami po medijih. Na ta nacin so ustvarili okolje in pritisk na vse, da se mobilizirajo za izvedbo Industrije 4.0. Medlo polovicarsko izvajanje revolucije proizvaja vecanje stroškov namesto prihrankov in je slabše kot nic. Pri nas ni nic ne s politiko in ne z mediji. Menedžment v kosovni industriji je dobil celo napacne usmeritve iz GZS, ki vodi grozd pametne tovarne, ki naj bi bil po nalogu ministrstva za gospodar­stvo zadolžena za vodenje industrijske revolucije. Lahko ugotovi-mo, da so se politiki izognili industriji 4.0 tako, da so jo prepustili GZS, ki pa za kosovno proizvodnjo nima niti enega kompeten­tnega svetovalca in je vse skupaj zapeljala v slepo ulico in so s tem ocitno zadovoljni. Pravih sprememb v vodenju niso naredili skoraj nikjer, zato pravilna izvedba transformacije ni mogoca. Revolucijo so spreme­nili v evolucijo, celovit sistem pametne tovarne so razdelili med obstojece menedžerje po obstojecih podrocjih, ki so nastala med tretjo revolucijo. Vsakdo na svojem podrocju (tretje revolucije) nabavlja neke sisteme, za katere meni, da so cetrta revolucija, in uvaja manjše spremembe organizacije. Podjetja ostajajo v okvi­rih tretje revolucije ali nižje. Ucinek je enak, kot ce bi na primer poslovni informacijski sistem v podjetju gradili tako, da bi vsak vodja kupoval programe in razvijal organizacijo za svoj oddelek. »Slika 1: Sinteza CIM-sistemov v stacionarni otok in agilni IIoT (industrial internet of things) PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA menta, novo obliko kadrovanja in izobraževanja, cesar ni v nobeni literaturi, virih. Je popolna neznanka za družboslovne menedžer­ske predavatelje in menedžerske svetovalce, kadrovike, sociologe ipd. Dovolj kompetenc imajo samo dovolj izkušeni inženirji. Izogibati se je treba gospodarski zbornici, ki je za transformaci­jo kosovne proizvodnje nekompetentna, fakultete in inštituti so kompetentni za znanstvene in raziskovalne naloge, za industrijski menedžment in izvedbo cetrte transformacije v proizvodnji pa so mocno nekompetentni. Prva faza cetrte industrijske revolucije od poletja 2016 se je zacela v slovenski industriji bolj s spoznavanjem revolucije in je zašla v slepo ulico ali pa se dejansko ni zacela. Zaceti je treba najprej z revolucijo v vodenju transformacije, v kadrovanju in izobraževa­nju. Ogromno je še dejstev in informacij, ki niso za javnost. Za dodatna pojasnila me lahko kontaktirate. Skupaj lahko naredimo transformacijo na najvišji svetovni ravni. Cetrta industrijska trans-formacija je v bistvu vgradnja realiziranih najvišjih kibernetskih inženirskih kompetenc v tovarno. Kjer bodo v industriji nadaljevali z družboslovnim vodenjem iz tretje revolucije, prezirali inženirski razvoj, podcenjevali inženirske kompetence, poudarjali preživete družboslovne teorije, bodo transformacijo zavozili in izpadli iz globalne konkurencnosti. Ali bo nastajajoca Industrija 5.0 svetovni projekt? Janez Škrlec Inštitut za raziskave in inovacije inteligentnih sistemov na Univerzi Deakin v Avstraliji predstavlja celoviti pogled na nastajajoco Industrijo 5.0, predstavlja pomembne usmeritve nastajajoce industrije in kljucne znacilnosti ter pomisleke, ki ob tem nastajajo. Predstavlja vpliv na predelovalno industrijo in celotno gospo­darstvo, ter izpostavlja podatke, da bo Industrija 5.0 ustvarila vec delovnih mest, nove poklice in potrebo po visoko izobraženem kadru. Predstavlja pa tudi razlike med industrijo 5.0 in industri­jo 4.0, ki je nastala iz nemškega vladnega strateškega projekta. Glavna razlika med industrijo 4.0 in 5.0 bi naj bila predvsem v viru inteligence in personalizaciji proizvodnje ter v tesnem sodelovanju cloveka z roboti in stroji ter ekstremnem zmanjševanju odpadkov in negativnih vplivov na okolje. Industrija 4.0 namrec teh znacil­nosti nima. Danes se roboti prepletajo s cloveškimi možgani in delujejo kot sodelavci, namesto da bi bili konkurenti. Strokovnjaki avstralske univerze izpostavljajo kljucne znacilnosti in pomisleke, ki jih ima vsak proizvajalec glede industrije 5.0. Poleg tega predsta­vljajo že zdaj vec razvojnih dosežkov, ki so jih dosegli raziskovalci v aplikacijah in okoljih, ki že sodijo v industrijo 5.0. Kakšne znacilnosti bo imela industrija 5.0 in zakaj bo potrebna? Industrija 5.0 naj bi po mnenju strokovnjakov v tovarniško okolje vracala vecje število delavcev oziroma bi intenzivno združila clo­veka in stroje za vecjo ustvarjalnost in za povecanje ucinkovitosti procesov. Ta industrija bo namrec sinergija med ljudmi in avtono­mnimi stroji. Avtonomna delovna sila bo dojemljiva in obvešcena o clovekovih namerah in željah. Clovek se bo naucil sodelovanja z roboti, ne le brez strahu, ampak tudi z brezskrbnostjo. Rezultati sodelovanja naj bi povecali ucinkovitost, dodano vrednost, ter pomembno zmanjšali stroške odpadkov in negativnih vplivov na okolje. Industrija 5.0 bo spremenila definicijo besede »robot«. Roboti ne bodo le programirljivi stroji, ki lahko izvajajo ponavlja­joce se naloge, ampak se bodo v nekaterih scenarijih spremenili v idealnega cloveškega sodelavca. Govorimo seveda o tako imeno­vanih kobotih, kolaborativnih oz. sodelovalnih robotih. Ti koboti se bodo zavedali cloveške navzocnosti; zato bodo skrbeli za merila PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA znacilnosti procesa. Pri obracunavanju negotovosti v procesu digitalni dvojcki predstavljajo ogromno priložnost, saj omogocajo zmanjšano izgubo v toku procesa in boljšo zasnovo sistema. Skupaj z najsodobnejšimi tehnikami vizualizacije in modeliranja bodo tehnologije, kot so digitalni dvojcki, povecale produktivnost vseh sektorjev v kateri koli panogi. Sledilniki »Shopfloor« in inteligentni avtonomni sistemi ter napredek na podrocju zaznavalnih tehnologij in strojne kognicije Sledilniki Shopfloor izboljšujejo sledenje proizvodnji v real-nem casu. Omogocajo povezovanje prodajnih nalogov kupcev s proizvodnimi narocili in dopolnilnimi materiali. Naknadno vodijo do optimalnega in ucinkovitega upravljanja virov, kar je za proizvajalce kljucni cilj. Prav tako omogocajo tudi sprotno sledenje sredstev in pretoka procesov, kar utira pot za spletno optimizacijo procesov v proizvodnem procesu. Ti sledilci se lahko izvajajo v obliki mrežnih senzorjev ali z uporabo prednosti, ki jih nudijo mrežni senzorji. Prav tako bi lahko privedli do zmanjšanja materialnih izgub preprecevanja tatvin in preprecevanja slabega upravljanja premoženja v povezavi z novimi tehnologijami, kot so IoT in strojno ucenje. Tehnike umetne inteligence omogocajo strojem, da se ucijo in zato samostojno izvajajo želene naloge. Z najsodobnejšo klasifikacijo, z regresijo in z metodologijami združevanja, ki jih omogocajo globoke ucne strategije, nastanejo inteligentni sistemi in rešitve, ki lahko sprejemajo odlocitve po nepredvidenih okolišcinah. Prenos pridobljenega znanja in spre­tnosti iz digitalnega/virtualnega sistema na njegov fizicni dvojcek, varno in zanesljivo, bo igral pomembno vlogo v industriji 5.0. Poleg vidnih in senzoricnih tehnologij se bo morala izboljšati strojna kognicija, da bi lahko dosegli najboljše presoje v nenehno spreminjajocih se razmerah na delovnem mestu. Razvoj zelo pri­lagodljivega sistema lahko doseže to sposobnost, vendar takšnega sistema s trenutnimi tehnologijami, ki temeljijo na pravilih, še ne moremo doseci. Poleg tega bo treba izboljšati tudi druge sen­zoricne tehnologije in njihove analize, da se ponovi tisto, kar bi v dolocenem scenariju obicajno delal cloveški operater. Cloveški operater obicajno zavestno in podzavestno sprejme veliko odlo-citev, preden opravi takšno nalogo. Metode poglobljenega ucenja so nedavno pokazale obetavne rezultate na podrocju robotskega in racunalniškega vida. Te metode so robotom in inteligentnim strojem zagotavljale zanesljivo kognitivno in vizualizacijsko sposobnost, kar je potrebno pri avtonomnih aplikacijah, tudi pri kobotih. Strategije poglobljenega ucenja v osnovi temeljijo na umetnih nevronskih mrežah s sorazmerno velikim številom plasti v svoji strukturi. Glavna prednost algoritmov za globoko ucenje je, da se ob povecanju kolicine podatkov o usposabljanju izvajajo veliko bolje kot obicajne metode ucenja. Z drugimi besedami, vec ko je podatkov o usposabljanju, vecja je ucinkovitost metod globokega ucenja. Zanimivo je, da se uspešnost tehnik globokega ucenja izboljšuje s povecanjem kolicine podatkov o usposablja­nju, medtem ko bo uspešnost tradicionalnih ucnih metod postala nasicena, ce podatki o usposabljanju presežejo optimalno raven. Drug primer pametnega zaznavanja vkljucuje uporabo cloveških možganov kot vira signalov. To lahko dosežemo z elektroence­falografijo (EEG), funkcionalnim slikanjem z magnetno reso­nanco (fMRI) ali funkcionalno skoraj infrardeco spektroskopijo (fNIRS). Danes naprave fNIRS ucinkovito zajamejo možganske aktivacije in jih je mogoce uporabiti za široko paleto nalog, vkljucno z analizo signalov, napovedovanjem namenov in zave­danjem o kontekstu. Takšne naprave fNIRS se lahko na primer uporabljajo v medicinski opremi, kjer lahko operater nadzoruje robotsko roko, opremljeno z diagnosticnim ali kirurškim instru­mentom, za izvajanje dolocenih zahtevnih nalog. Kako bo industrija 5.0 vplivala na proizvodne sisteme Prejšnje industrijske revolucije kažejo, da se proizvodni sistemi in strategije nenehno spreminjajo v smeri vecje produktivnosti in ucinkovitosti. Industrija 5.0 bo zahtevala novo standardizacijo in uvajanje novih tehnologij, ki potrebujejo lastno infrastrukturo in razvoj. Ta industrija bo prinesla izzive na podrocju medsebojnega delovanja cloveka in stroja (HMI), saj bo stroje zelo približala vsakdanjemu življenju vsakega cloveka. Industrija 5.0 bo spreme­nila proizvodne sisteme po vsem svetu, tako da bo ljudem odvzela dolgocasne, umazane in ponavljajoce se naloge, kadarkoli bo to le mogoce. Inteligentni roboti in sistemi bodo silovito prodrli v proizvodne dobavne in prodajne verige. To bo omogoceno z uvedbo cenejših in zelo sposobnih robotov, sestavljenih iz napre­dnih materialov. Industrija 5.0 bo povezana z mocnejšimi procesi obdelave podatkov, (tj. velikimi podatkovnimi bazami in umetno inteligenco) in široko mrežo inteligentnih senzorjev. S tem se bo­sta povecali produktivnost in operativna ucinkovitost. Zmanjšale se bodo delovne poškodbe in skrajšali casovni cikli proizvodnje. V nasprotju s takojšnjo intuicijo bo industrija 5.0 ustvarila vec delovnih mest, kot jih bo odvzela. Veliko število delovnih mest bo ustvarjenih v okolju inteligentnih sistemov, programiranju AI in robotike, vzdrževanju, usposabljanju, nacrtovanju, preurejanju in izumljanju novih proizvodnih robotov. Vse to bo spodbudilo ustvarjalnost v delovnem procesu in spodbujanje vseh k inova­tivni uporabi razlicnih oblik robotov na delovnem mestu. Poleg tega bo veliko število zagonskih podjetij zgradilo nov ekosistem zagotavljanja robotskih rešitev po meri tako v zvezi s strojno kot programsko opremo po vsem svetu. To bo dodatno spodbudilo svetovno gospodarstvo in povecalo denarni tok po vsem svetu. Peta industrijska revolucija (Industrija 5.0) bo realnost, ko se bodo njeni trije glavni elementi – inteligentne naprave, inteligentni sistemi in inteligentna avtomatizacija – popolnoma združili s fizic­nim svetom v sodelovanju s cloveško inteligenco. Izraz »avtomati­zacija« v industriji 5.0 opisuje avtonomne robote kot inteligentne agente, ki sodelujejo z ljudmi hkrati, v istem delovnem prostoru. Zaupanje in zanesljivost med tema dvema stranema bosta dosegli obetavno ucinkovitost, brezhibno proizvodnjo, minimalne kolici­ne odpadkov in prilagodljivo proizvodnjo, pojasnjujejo svetovni strokovnjaki. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA Kotalne energijske verige in plasticni vodilni žlebovi za avtomatske namakalne sisteme Zanesljivo v vetru in tudi slabem vremenu Podjetje Herbert Schneider GmbH, dobavitelj potujocih namakalnih naprav, že dolga leta uporablja energijske verige za varno in ucinkovito vodenje cevi za vodo in kablov v avtomatskih namakalnih sistemih. Do pred kratkim so za vodenje uporabljali izkljucno aluminijasta vodila, ki so jih izdelovali sami. Zaradi zakonske prepovedi uporabe kadmija in svinca v ceveh za vodo pa so le-te izgubile trdnost in stabilnost, podjetje pa je moralo poiskati novo rešitev, saj so potrebovali kompakten, cvrst, energet­sko ucinkovit sistem, primeren za hode do 200 metrov in vec. Preizkušali so razlicne alternative, kot je uporaba žicnih kablov na cevi in podobno. Toda nobena od teh metod ni delovala na dolgi rok in v razlicnih vremenskih razmerah. Skupaj s podjetjem Igus GmbH so razvili plasticne vodilne žlebo­ve za energijske verige za namakalne naprave, ki so bili veckrat po­sodobljeni in prilagojeni razlicnim sistemom in nacinom uporabe. Veliko gibljivih namakalnih sistemov je opremljenih z energijskimi verigami Podjetje Herbert Schneider GmbH nudi namakalne sisteme za zunanje ali notranje rastlinjake s hodi do 400 m. Pri zunanjih rastlinjakih je obicajna dolžina hodov med 100 in 200 m ter širina med 30 in 54 m. Obsežni namakalni sistemi so se kot pilotni projekti zaceli pred vec kot desetimi leti. Cevi za vodo in kabli so bili vgrajeni v kotalne e-verige IGUS E4, primerne za dolge hode. Nacelo kotalnih e-verig je vedno enako: namesto drsenja zgornje­ga dela verige po spodnjem delu verige kot pri konvencionalnih rešitvah, se zgornji del verige kotali po spodnjem delu verige. To zmanjšuje potrebno energijo do 75 % in poveca življenjsko dobo energijske verige. Taka rešitev deluje dolgorocno in pod najzahtev­nejšimi vplivi okolja. Do leta 2012 so energijske verige delovale izkljucno v aluminija­stih žlebovih. Igusovi sistemi energijskih verig E4 in E2 so se zelo dobro izkazali v vrtnarskih aplikacijah, saj je vec kot 40 zunanjih namakalnih naprav opremljenih z energijskimi verigami. Samo v eni drevesnici je vgrajenih 18 sistemov. gibljivi namakalni sistem za 200.000 rastlin Nova rešitev je sistem guidelite – plasticni vodilni žlebovi, ki je bil razvit posebej za gibljive namakalne sisteme in dokazuje svojo ucinkovitost predvsem v zunanjih aplikacijah. Sestavljen je iz pla- »Kotalno e-verigo lahko uporabite pri dolgih hodih namakalnih sistemov. Cevi in kabli so varno vodeni. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA sticnega vodilnega profila in nove kotalne e-verige E2/000. Spodnji del energijske verige je voden v dveh polimernih vodilih v obliki crke L, zgornji del energijske verige pa je delno voden skozi žleb. Obnovljen zunanji namakalni sistem s horizontalnim hodom 150 metrov v Geldern-Walbecku deluje popolnoma brez težav v vetru in vremenskih okolišcinah ter namaka okoli 200.000 rastlin v lonckih. Izkušnja je tako pozitivna, da je s plasticnimi žlebovi zacel delovati tudi drugi sistem s hodom 105 metrov. Pocasna gibanja Obstaja veliko razlogov, zaradi katerih se lahko zanesemo na Igusove energijske verige za vodenje cevi in kablov med drugim tudi ta, da so cevi in kabli vedno v pravilnem položaju ter ne zahte­vajo rednih pregledov. Velika prednost sistema je ta, da v e-verige vgrajene cevi potrebujejo bistveno manj prostora kot cevi, ki ležijo prosto po tleh. Ob celotni dolžini sistema 150 metrov z uporabo energijskih verig lahko namakamo do 3.000 rastlin v istem pro-storu. Vgradnja energijskih verig na obstojece zunanje namakalne sisteme ne predstavlja nobenih težav. Dejanski proces namakanja poteka pri nizkih hitrostih gibanja. Število ciklov je prav tako nizko. Kljub dolgim hodom to ni obre­menjujoce za cevi kable in verigo. Sistem plasticnih vodilnih žlebov guidelite je na voljo kot modularni sistem iz zaloge in je enostaven za namestitev. Na voljo so tri razlicne dimenzije verig glede na premer cevi (1", 1 ¼" in 1 ½"). Ko je sistem vgrajen in nastavljen, ne potrebuje vec nobenega vzdrževanja. Veliki prihranki Aluminijasta vodila so še vedno na voljo, vendar pa z uporabo plasticnih vodilnih žlebov guidelite in Igusove kotalne verige lahko privarcujemo tudi do 40 %, predvsem z dolgotrajno uporabo v težkih zunanjih razmerah, kot so veter, dež in sneg. Ta dodatna naložba se vsekakor splaca vrtnarjem, ki prihranijo pri delovnih urah in pri tem stroških. Nemški proizvajalec avtomobilov bo kupoval industrijske racunalnike in zaslone Beckhoff Družba Beckhoff Automation s sedežem v mestu Verl v Nemciji bo za korporacijo BMW Group dobavljala industrijske racunalnike za uporabo pri proizvodnji vozil do leta 2030. Po pogodbi, ki sta jo družbi nedavno podpisali, bo Beckhoff zago­tavljal opremo za proizvodne obrate po vsem svetu. To pomeni, da bodo industrijski racunalniki Beckhoff postali globalni standard družbe BMW Group. Industrijski racunalniki in vecdoticni zasloni se bodo uporabljali – tako v novih proizvodnih obratih kot tudi kot del posodobitve starih – za povezljivost med stroji, kontrolo dostopa, zajem podatkov, vizualizacijo ter druge funkcije povezane z industrijskimi PC-ji. V uporabi bodo vse kategorije iz široke ponudbe industrijskih racunalnikov Beck-hoff: zasloni CP32xx v zašciti IP65, ultra kompaktni industrijski racunalniki C6030, 19” vgradni industrijski racunalniki C5240 in vecdoticni vgradni paneli CP29xx. Uporabljeni bodo standardni proizvodi Beckhoff, ki bodo do dolocene mere prilagojeni tako, da bodo zagotavljali optimalno posodobitev obstojecih obratov ter vkljucevali kljucne dodatke po željah narocnika. Obsežen nabor proizvodov Beckhoff družbi BMW Group omogoca, da lahko uporablja zadnjo serijo procesor­jev Intel® Core™ I v širokem naboru razlicnih oblik industrijskih PC-jev. Zaradi hitrih inovacij in interoperabilnosti znotraj portfelja bo enostavno integrirati tudi prihodnje generacije procesorjev. Prepletanje posameznih korakov razvoja proizvodov pri družbi Beckhoff – od maticnih plošc za industrijske racunalnike in razvoja sistema BIOS do mehanskih prilagoditev – omogoca opti­malne rešitve kot odgovor na specificne zahteve kupcev. Lokalna proizvodnja produktov ter montaža v mestu Verl zagotavljata popoln nadzor proizvodnega procesa, kar pomeni, da je Beckhoff idealno podjetje za dolgorocno partnerstvo. Poleg tega pa globalno dostopne storitve, ki jih ponuja Beckhoff, zagotavljajo karseda op-timalno podporo proizvodnim obratom narocnika, ki so razpršeni po vsem svetu. www.beckhoff.si Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Naklada: 2.000 izvodov Urednik podrocja Nekovin: Matjaž Rot 920 narocnikov tiskane revije IRT3000 Urednik podrocja Orodjarstvo in strojegradnja: David Homar 200 tiskanih izvodov revije za promocijo na sejmih in dogodkih Urednik podrocja Spajanje, materiali in tehnologije: 880 narocnikov na e-revijo IRT3000 dr. Damjan Klobcar, dr. Borut Kosec, dr. Aleš Nagode Distribucija revije v: Slovenija in države narocnikov in Urednik podrocja Vzdrževanje in tehnicna diagnostika: oglaševalcev. Brezplacne izvode revije pošiljamo v knjižnice in dr. Franc Majdic zainteresirane strokovne šole. Urednik podrocja Proizvodnja in logistika: dr. Mihael Debevec, Boštjan Juriševic Uredništvo revije: Simona Jeraj, vodja Urednik podrocja Naprednih tehnologij: Denis Šenkinc Naslov uredništva: Revija IRT3000, Motnica 7a, 1236 Trzin Tehnicni urednik: Miran Varga Kontaktni podatki uredništva, narocnine, oglaševanje: Strokovni svet revije: Boris Bell, dr. Boštjan Berginc, Revija IRT3000, Motnica 7a, 1236 Trzin dr. Franci Cuš, dr. Slavko Dolinšek, Vinko Drev, dr. Aleš Hancic, Telefon: +386 (0)1 5800 884 Boris Jesenicnik, dr. Mitjan Kalin, dr. Janez Kopac, Jernej Kovac, GSM: +386 (0)51 322 442 Marko Mirnik, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovic, dr. Peter Panjan, E-naslov: info@irt3000.si dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Tomaž Perme, dr. Aleš Petek, Janez Poje,Marketing: GSM: +386 (0)51 322 177 dr. Franci Pušavec, Janez Škrlec E-naslov: marketing@irt3000.si, pisarna@irt3000.si Novinar: Esad Jakupovic, Petra Bauman Cena: 5,00 € za izvod Prevajalci: Ivica Belšak, s. p., Marko Oreškovic, s. p., IRT3000 - inovacije razvoj tehnologije Dušanka Grubor Železnik, Mojca Savski Narocnina na revijo velja do pisnega preklica. Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Idejna zasnova revije: PROFIDTP d.o.o. Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Racunalniški prelom revije: Fit media d.o.o. Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Oblikovanje naslovnice in oglasov: PROFIDTP d.o.o. Tisk: SCHWARZ PRINT d.o.o., Ljubljana © IRT3000 - Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišce VI 4, razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo 1291 Škofljica, Slovenija ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. SEZNAM OgLAŠEVALCEV PROFIDTP d.o.o. - revija IRT3000 Hexagon Metrology S.P.A., podružnica v Sloveniji 16 49 3WAY d.o.o. 83 1, 247 ABB d.o.o. 97 HIDROPNEUMATIKA D.O.O. 265 RD PICTA TEHNOLOGIJE, d.o.o. 79 ABC MAZIVA, d.o.o. 1, 121 Hoffmann d.o.o. 115 RLS d.o.o. 57 A-CAM d.o.o. 243 HSTEC d.d. 175 ROBOS d.o.o. 237 ADD ProS d.o.o. 135 HURCO GMBH 187 RÖSLER OBERFLÄCHENTECHNIK GMBH 54 ANNI d.o.o. 51 IB-CADDY d.o.o. 267 SCHUNK Intec GmbH 1, 171 ARBURG GMBH + CO KG 274 ICM d.o.o. 1, 125 SECO TOOLS SI d.o.o. 30 Autoklaster Srbije 141 IN - INFORMATIKA, d.o.o, Ljubljana 185 SIES d.o.o. 273 AVASTAR Automation d.o.o. 254 IND MEDIA D.O.O. 1, 136 SIMING, Ljubljana, d.o.o. 27 BASIC d.o.o. 1, 279 INEA RBT d.o.o. 65 SOLID WORLD d.o.o. 240 BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o. 263 INOTEH d.o.o. 93 Stäubli Systems, s.r.o., Pardubice, Ceška Republika - 2 Podružnica Ljubljana BOEHLERIT GMBH & CO KG 59 ITS d.o.o. Ljubljana 1, 29, 177 TECOS 261 Bosch Rexroth Kft. 1, 239 KMS, d.o.o. 123 TEHNA PLUS d.o.o. 1, 3, 292 BTS COMPANY, d.o.o. 211 KOCEVAR, d.o.o. 119 TEHNOPROGRES d.o.o. 63 CAMINCAM d.o.o. 1, 253 KUKA CEE GmbH 181 TERA d.o.o. 1, 75 CELADA d.o.o. 167 LAKARA d.o.o. TEXIMP d.o.o. 132 CELJSKI SEJEM d.d. 235 LCR d.o.o. 1, 145 TIPTEH, d.o.o. 157 CERATIZIT Deutschland GmbH 1, 169 LESNIK, d.o.o., Kranj 1, 283 151 TMH d.o.o. 1, 77 CNC-PRO, d.o.o. 1, 281 LOTRIC MEROSLOVJE D.O.O. 207 CODERE SA TOP TEH d.o.o. 73 MARSI, MARIO ŠINKO s.p. 179 223 DAIHEN VARSTROJ d.d. TOPOMATIKA d.o.o. 60 11 MEDIADE d.o.o. 1, 117 DATA COM., d.o.o. 1, 101 TRGOSTAL-LUBENJAK j.t.d. 95 MIEL, d.o.o. 191 DECCA d.o.o. Ljubljana 1, 285 TROAKS d.o.o. 87 MINITEC D.O.O. 277 DKT, d.o.o. Tungaloy Rezni Alati d.o.o. 85 1, 111 MJM MARUŠA MRZEL S.P. 131 DMG MORI Balkan GmbH - Podružnica v Sloveniji 161 UL FS - Labod 89 Moretto 139 Dormer Pramet s.r.o. UL FS - revija Ventil 199 257 MURRELEKTRONIK GMBH 147 ELEKTROSPOJI d.o.o., Ljubljana UNIOR d.d. 113 271 Nikša Finka s.p. 127 EMUGE - FRANKEN TEHNIKA d.o.o. VIAL AUTOMATION d.o.o. 196 1, 183 Olma d.o.o. 1, 205 ENERGETIKA - MARKETING, d.o.o. VIRS, d.o.o. 1, 163 105 OPEN MIND Technologies AG 203 ENGEL Avstrija GmbH VIST d.o.o. 1, 269 217 PILIH d.o.o. 149 FANUC ADRIA d.o.o. voestalpine High Performance Metals International 245 128 Pordenone Fiere S.p.a. 107 GmbH FESTO d.o.o. Ljubljana 193 PRIMAKEM, d.o.o. 1, 81 231 VOUK d.o.o. FUCHS MAZIVA LSL d.o.o. 4 PROFIDTP d.o.o. 249 1, 109 WALTER TOOLS d.o.o. GIMATIC SISTEMI d.o.o. 291 PROFIDTP d.o.o. - Industrijski forum 2020 1, 259 153 WEDCO GMBH HALDER d.o.o. 172 PROFIDTP d.o.o. - knjiga Umetnost brizganja 1, 99 1, 215 YASKAWA SLOVENIJA d.o.o. Heinrich Kipp GmbH 155 PROFIDTP d.o.o. - knjiga Umetnost odrezavanja 251 kovin 233 HENNLICH d.o.o. Zagrebacki velesajam 97 januar 2020 Slika na naslovnici: SCHUNK Intec GmbH OrODjArSTVO IN STrOjEgrADNjA Stroj za honanje cevi pušk Izdelava natancnih cevi za puške je bila vedno umetnost, ki vkljucuje dvakratno rocno lepanje površine izvrtine. Pravzaprav je svetleca, rocno lepana izvrtina ena od glavnih znacilnosti na­tancno izdelane cevi puške.Vendar pa rocno lepanje predstavlja dolgotrajni postopek, med katerim se delavci dolgocasijo in utrujajo od monotonega opravila. Podjetje Pac-Nor Barreling, Inc. se je pred vec kot letom dni posvetilo temu vprašanju in se z novo razvitim strojem za honanje HTE proizvajalca Sunnen izognila temu zamudnemu rocnemu delu. • Splošcena ali okrogla – ali mora biti šoba za injekcijsko brizganje res okro­glega prereza • Orodja iz bakrovih zlitin • 3D-tiskanje z ojacitvenimi vlakni NEKOVINE V proizvodnji predelave termoplasticnih mas je eden izmed pomembnih clenov v verigi nastajanja izdelka tudi pravilna priprava granulata.V zadnjih letih se povecuje delež reciklata – mlevca, ki ga je treba za ponovno uporabo pravilno obdelati. Kar v osnovi velja za primarni granulat, velikokrat ni dovolj dobro za reciklat. Nacin sušenja, temperatura in cas sušenja igrajo pri pripravi granulatov hidroskopicnih materialov še kako pomembno vlogo. Pri reciklatu – mlevcu pa je vse skupaj odvisno tudi od nacina, kako smo do njega prišli. • Sistem MES tudi samo en brizgalni stroj • Novi Noryl WM330G podjetja SABIc • Mikro membrana na brizgalnem stroju Krauss Maffei • Arburg Xworld na sejmu v Švici NAPrEDNE TEHNOLOgIjE Vojaška industrija velja za gonilo tehnologije.Alexander Man-kowsky, futulorog pri Daimlerju je za IRT 3000 lani izjavil, da je izdelava tehnologij precej preprosta zadeva, saj se potrditve idej najdejo v vojaški industriji. Kako pa pristopiti k snovalcem tehnologij? Kako sodelovati z Evropsko obrambno agencijo in prispevati k prebojnim, pionirskim tehnologijam? Kakšni so izzivi in priložnosti sodelovanja pri raziskavah, razvoju in inovacijah v vojaške namene? • Skrivnosti najbolj inovativnih svetovnih univerz • Inovacijski radar 2019 • Šestosna miniaturna industrijska robotska roka 98 februar 2020 Slika na naslovnici: BTS COMPANY, d.o.o. PrOIZVODNjA IN LOgISTIKA obsežna paleta izdelkov PGN plus-P daje prednost »Ne glede na to, kakšno rešitev za avtomatizacijo s pomocjo robotov nacrtujemo in implementiramo za svoje stranke, vedno najdemo tisto, kar potrebujemo v SCHUNK-ovem portfelju PGN-plus-P, ko išcemo ustrezno prijemalo. In ce kdaj kaj ne sodi pod standardno ponudbo, nam kontaktna oseba pri SCHUNK-u pomaga razviti prilagojeno rešitev,« pojasnjuje Thomas Imme, projektni vodja strojne proizvodnje pri podjetju HandlingTech Automations-Systeme GmbH iz Steinenbronna. • Nov dvosmerni senzor diferencnega tlaka za izjemno nizke tlake • Bilsing Automation napoveduje izdelavo orodij naslednje generacije z uporabo ogljikovih vlaken • Prijemalni sistemi prihodnosti bodo pametni, sodelujoci in hitri za namestitev SPAjANjE, MATErIALI IN TEHNOLOgIjE Novosti iz sejma za aditivno tehnologijo Formnext Na frankfurtskem sejmišcu je od 19. do 22. novembra potekal sejem za aditivne tehnologije Formnext 2019. Na sejmu je razstavljalo rekordnih 740 razstavljavcev iz štiriintridesetih držav, kar predstavlja 7-odstotno rast glede na leto poprej. Razstavni prostor je letos kar 35 odstotkov vecji. Najvec razstavljavcev je bilo iz Nemcije, Kitajske, Združenega kraljestva, Francije, Italije, ZDA in Nizozemske. Letos je razstavljalo kar 285 novih razstavljavcev, med njimi so bili 3M Advanced Materials, Bosch Rexroth, Covestro, Evonik, Mitsubishi, Thyssenkrupp Materials in Xerox. • 3D-tisk velikih izdelkov • Varjenje v vesolju • Razvoj in proizvodnja najvecjih robotskih klešc na svetu VZDržEVANjE IN TEHNICNA DIAgNOSTIKA odpravljanje okvar pri zaprtotocnih hidrostaticnihpogonih V prihodnji številki revije IRT3000 bomo predstavili, kako se lotiti odpravljanja napak pri zaprtotocnih hidrostaticnih pogonih. To vsekakor zahteva dodatna znanja in posebne tehnike. Najprej bomo predstavili osnovne principe delovanja zaprtotocnih hidrostaticnih pogonov. Zaradi neizogibnega notranjega pušcanja, tekocina uhaja iz zaprtega tokokroga v rezervoar, potrebujemo dodatno – polnilno crpalko. Obrnjen tok hidravlic­ne tekocine iz glavne crpalke s spremenljivo iztisnino povzroci vzvratno gibanje mobilnega stroja. V prispevku bomo obravnavali, kako preveriti polnilni tlak, kaj pomenijo kavitacija in njene posledice v zaprtih tokokrogih, vzroke in posledice visoke temperature ter vzroke za upocasnitev vožnje mobilnih strojev s hidrostaticnimi pogoni. • Mala šola mazanja • Novosti na podrocju tehnicne diagnostike • Metode cišcenja v proizvodnji Ne zamudite Aktualen koledar dogodkov lahko preverite na naši spletni strani: www.irt3000.si/koledar-dogodkov/ ››