VREME
Murska Sobota, 19. januarja 1989 • Leto XLI • Št. 2 • Cena 2200 din
Za drugačen sindikat na vseh ravneh
Ob koncu tedna je bil na dvodnevnem obisku v Pomurju predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Miha Ravnik. Obiskal je Tovarno logistične opreme v Lendavi, Muro in Agromerkur v Murski Soboti, pogovarjal pa se je tudi s predsedniki in sekretarji pomurskih občinskih sindikalnih svetov ter sindikalnimi funkcionarji iz večjih pomurskih organizacij združenega dela.
Predsednik slovenskih sindikatov je najprej obiskal lendavsko občinsko skupščino, kjer je njen predsednik Rudi Leiner predstavil gospodarske dosežke
MED OGLEDOM MURINE PROIZVODNJE - Predsednik RS ZSS, Miha Ravnik, je med drugim poudaril, da so jasni cilji Mure v sedanjih razmerah zelo pomembni, kar bo delavce še bolj spodbudilo k dobremu delu. Foto: N. Juhnov.
v minulem letu, predsednik občinskega izvršnega sveta, Jože Kuronja, pa je orisal prizadevanja občinske vlade za prenos proizvodnih programov v to manj razvito občino. Med drugim je povedal; da pri tem težav ne manjka, vendar z vztrajnim delom uspeh ne izostane. Predsednik republiškega sveta ZSS, Miha Ravnik, je obljubil, da se bodo tudi v sindikatu zavzeli, da novi predpisi ne bodo veljali za že začete naložbe. V pogovoru z lendavskim'Vodstvom so se dotaknili še nagrajevanja, pri čemer je gost ugotovil, da smo prišli že tako daleč, da ni nihče zadovoljen s svojo plačo, vendar pa v sindikatih ne morejo pristajati na nenehne zahteve po višjih osebnih dohodkih, če za njimi ne »stojijo« večji poslovni uspehi.
Govorili so še o družbeni nadgradnji, kot so sisi, za katero dajemo veliko denarja, v združenem delu pa ni učinkov.
Na pogovoru s šestdesetimi sindikalnimi aktivisti iz Pomurja, ki je bil v lendavskem hotelu Lipa, je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
NAGRAJUJEMO!
KRIŽEVSKE OPEKARNE
nagrajujejo naročnike VESTNIKA
•	Žreb je odločil, da prejme 30 m2 bobrovca ali tlakovca BELA KUZMIČ, Lendavska 37 a, Murska Sobota. Čestitamo!
•	Nagrado dvignite v Križevskih opekarnah, Boreči 49, Križevci pri Ljutomeru, tel. 87 055.
PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA, KER BO KMALU TU NOVA NAGRADNA IGRA!
Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho in razmeroma toplo vreme, megla po kotlinah in nižinah.
Miha Ravnik, govoril o vlogi in nalogah sindikata v sedanjih zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah. V razmišljanjih o gospodarski reformi je poudaril,
da mora le-ta pripeljati do tržnega gospodarstva, konkurence in kontrole. Brez hkratnega razvijanja demokratične družbe in nadaljnje krepitve samoupravljanja pa teh ciljev reforme ne bo možno uresničiti. Po njegovih besedah se mora tudi sindikat reformirati in se bolj kot doslej usmeriti v reševanje ključnih problemov delavcev. Ti pa so v prvi vrsti novo razumevanje samoupravljanja, politika zaposlovanja, prava cena dela ter večja učinkovitost socialnega varstva in varnosti sploh.
Nesporno je, da so možnosti za zastopanje delavskih pravic zaradi splošnega zastoja manjše, kot bi bile, če bi imeli stabilno gospodarstvo in gospodarsko rast. Opozoril je, da lahko do višjega dohodka pridemo le z boljšim delom in proizvodnjo, z ločevanjem dela od nedela ter z novimi in gospodarsko uspešnejšimi proizvodnimi programi. Pokazalo se je, da je sindikat že na republiški ravni v primerjavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in institucijami postavljen ob stran, premalo pa je povezan tudi z bazo. Veliko je bi-
KO REVEN POMAGA REVEŽU
lo govora tudi o nezavidljivem položaju družbenih dejavnosti v Pomurju, zlasti šolstva in zdravstva. Ker so gospodarske razmere že kritične, primanjkuje denarja za ustrezno nagrajevanje, zaposlovanje novih delavcev in za osnovne programe. Miha Ravnik je podvomil o upravičenosti številnih izstopov dislociranih tozdov iz matičnih delovnih organizacij, ker se bodo ob pomanjkanju donosnejših razvojnih programov lahko znašli še v večjih težavah. Poudaril pa je, da je v sedanjih razmerah težko delati, ker se čedalje bolj izraža nezadovoljstvo delavcev. Poleg tega pa ni otipljivih meril, saj se dogaja, da protestirajo tako zaposleni z nizkimi kot visokimi osebnimi dohodki.
Ob tej priložnosti je .obiskal Agromerkur, ki je v začetku leta postal enovita delovna organizacija. Po ogledu klavnice so ga seznanili z rezultati poslovanja. S perutninskim mesom so se uveljavili tudi na tujih trgih, kamor so lani izvozili 37 ton, predvsem v Sovjetsko zvezo, Jemen in Avstrijo. Opozorili pa so na ogorčenje slovenskih perutninarjev, ker nimajo pravega statusa proizvajalca mesa. Tudi v sindikalni dejavnosti se pojavljajo problemi, predvsem glede usklajevanja interesov v 37 organizacijah po vsej Sloveniji, ki sestavljajo konferenco sindikata sozda ABC Pomurka. Gre namreč za posebne probleme od kmetijske proizvodnje in predelave do trgovine in gostinstva.
V Tovarni oblačil in perila Mura si je Miha Ravnik najprej ogledal proizvodne prostore tozda Oblačila in oddelka za avtomatsko izdelavo krojnih slik. V tem vzorčnem 6000-članskem kolektivu so tudi lani dosegli zavidljive rezultate, saj so z izvozom na konvertibilni trg zaslužili 50 milijonov dolarjev. To bo tudi letos-osnovna usmeritev, pri čemer ne pozabljajo na socialno varnost zaposlenih. Pohvalili so tudi delo konference sindikata v Muri.
M. Jerše
S. Sobočan
— Le kdaj je mladim lepše kot tedaj, ko pridejo počitnice?! Zdaj so polletne ali zimske. Toda kakšne zimske neki? Narava se očitno ne ozira na šolarje, ki bi prav zdaj najbolj potrebovali vsaj toliko snega, da bi ga bilo malo za smučanje, malo za sankanje in malo za sneženega moža. Potem bi bile to res prave zimske počitnice. Tako pa se morajo mladi zdaj kratkočasiti s pripovedovanjem šaljivih zgodb ali kako drugače. Šolske torbe pa le počivajo. (J. G.) Foto: Nataša Juhnov
Obetavni Murini rezultati
Prve ocene rezultatov kažejo, da so v Tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti ustvarili v letu 1988 kar 260 milijard dinarjev realizacije, z izvozom, predvsem na konvertibilni trg, pa so zaslužili 50 milijonov dolarjev, oziroma 15 odstotkov več, kot so načrtovali. Za uvoz opreme so porabili 12,6 milijona dolarjev; to pomeni, da znaša presežek blizu 40 milijonov dolarjev. To je seveda omogočila visoka stcsdnost delavcev, ki je 109,1-odstotna ali za 2,1 odstotka večja kot leto poprej. Ob velikih zahtevah tujega trga so delali skoraj vsako soboto, povprečni osebni dohodek pa je znašal 668 tisoč dinarjev.
Ob tako ugodnih kazalcih z večjim optimizmom zrejo v letošnje leto, čeprav se dobro zavedajo, da se težavam, predvsem na domačem trgu, kamor usmerjajo 30 odstotkov proizvodnje, ne bodo mogli izogniti. Računajo, da bodo obdržali zdajšnje število 6 tisoč zaposlenih, na stežaj pa bodo odprta vrata strokovnjakom. Predvidevajo 3-odstotno povečanje produktivnosti, količinske proizvodnje celo za 2 odstotka manj, kajti več pozornosti bodo
PODRAŽITEV Z ODGOVORNOSTJO
Prva letošnja številka Vestnika, izšla je natančno pred tednom dni, ni bila le prva v 41. letu izhajanja, pač pa tudi doslej najdražja — njena cena je 2200 dinarjev. Srečni bi bili, če bi lahko zapisali, da je to prva in zadnja letošnja podražitev našega tednika, žal pa vsi vemo, da ne bo tako.
Delegati skupščine Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost so pred desetimi dnevi zaskrbljeno ugotavljali realnost naših družbenih in gospodarskih razmer, v katerih naj bi obstajala poceni informativna dejavnost. Poleg splošne in vseobsežne negotovosti, ki ne daje oprijemljivih elementov niti za enoletno načrtovanje, se v Pomurju nismo uspeli poenotiti glede stabilnih virov za Financiranje informiranja. Zato se iz leta v leto veča razlika med družbeno ovrednotenim deležem ustanoviteljev in tistim, ki ga prispevate vi, dragi naročniki, skupaj z nami zaposlenimi na Zavodu za časopi-
namenili modnosti in kakovosti izdelkov, ki jih 70 odstotkov prodajo v tujini. Realizacija pa naj bi znašala 865 milijard dinarjev. Za stanovanjsko gradnjo bodo namenili 5,5 milijarde dinarjev, za naložbe, predvsem v opremo, energetiko, proizvodnjo gumbov in trgovsko mrežo, pa bo zagotovljenih okrog 40 milijard dinarjev
Se nadalje ostaja strateška usmeritev v izvoz, zlasti v ZDA, Veliko Britanijo in Francijo ter
sno in radijsko dejavnost. Na začetku leta je toliko neznank v naših Finančnih načrtih, da je prava pustolovščina sprejeti ceno za daljši čas; kljub temu so delegati skupščine Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost naš predlog, naj bo naročnina za Vestnik v prvem polletju 50.000 dinarjev, sprejeli z vso odgovornostjo, kakor smo tudi mi sprejeli možnost, da nam bo že v aprilu zmanjkalo »sape«. Skratka, pri polletnem plačilu naročnine za Vestnik pričakujemo od vas razumevanje in 50.000 dinarjev, in negodovanje seveda.
Veliko smo razmišljali in iskali tako imenovane druge vire za pokrivanje naših stroškov, zato obljubljamo, da cene v tem polletju ne bomo dvigovali, pa če bo padla še kakšna vlada. Prepričani smo, da je v kakšni špranji še kak suhljat dinar — in mi ga mislimo izbezati zato, da ne bi še bolj obremenjevali naročnikov.
Cena Vestnika na polici kio-
seveda v ZRN, medtem ko naj bi še letos ustanovili mešano družbo v ZDA. Tudi prodaja znanja, zlasti tehnologije v Egipt, kjer so navzoči že nekaj časa, bo tudi v prihodnje med poglavitnimi cilji soboške Mure. Ta si veliko obeta tudi od sodelovanja z nemško družbo pri obnovi treh tovarn v Sovjetski zvezi. Ob tem pa ne pozabljajo na Evropo 1992, ko naj bi bili ustrezno tehnološko opremljeni in imeli potrebne kadre.	Milan Jerše
ska je ta čas 2200 dinarjev, kar je seveda le začasno, saj je sklep skupščine Zavoda tudi, da bo povprečna cena Vestnika v »prosti prodaji« 2500 dinarjev — na začetku leta torej nekoliko manj, potem pa toliko več, da bo v šestih mesecih povprečje 2500 dinarjev.
V naslovu smo zapisali, da je to podražitev z odgovornostjo, in resnično je. Zelo dobro se zavedamo, kako malo denarja nam vsem preostaja, potem ko si plačamo kruh in streho nad glavo, zavedamo pa se tudi, da človek ne živi samo od kruha, in veliko tega, kar ni samo kruh, prispeva Vestnik že 40 let. Njegovi zvesti naročniki to že vedo, zato so z nami prebrodili že marsikaj hudega, pa bodo tudi to z inflacijo kronano gospodarsko in politično zmešnjavo. Prav zvesti naročniki nam dajejo pogum, da kljub podražitvi povabimo v 21000-glavo Vestnikovo občestvo nove naročnike.
Uredništvo
Trkanje po Kolumbovem jajcu dvojezičnosti
Slovenščina poslej tudi zunaj hleva in kuhinje, ne zgolj jezik hlapcev in dekel na avstrijskem Štajerskem? Kakšno upanje lahko v tem pogledu zbuja kulturno društvo 7. člen za Štajersko? Poglejte na tematsko, S. stran!
aktualno doma in po svetu
Ameriška Nikaragva je po dolgih nemirih in v krvavi bitki za obstanek, predvsem zaradi tujega vmešavanja, na robu gospodarskega propada. Zlasti v mestih ljudje stradajo. Na sliki: prebivalci glavnega mesta Manague brskajo na smetišču, da bi našli kaj za pod zob.
HORIZONTI
VENDARLE TUDI ČRNA GORA
Prejšnji teden je zajel Črno goro val protestov. V Titogradu je demonstriralo prek 120 tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop republiškega vodstva na vseh ravneh. To se je zgodilo, odstopili pa so tudi črnogorski predstavniki v političnih in drugih organih federacije.
Ce se nam je med oktobrskimi dogodki (lani) še zdelo, da se nad Črno goro bliskajo strele neke nevidne in daljne sile, da nad
vsem, kar seje tu dogajalo, »vla-da«'tako imenovani »srbski lobby« (kar je bilo res in je verjetno še danes), je zdaj stopila v ospredje prava podoba črnogorskega človeka, občana, delavca, študenta in kmeta, ki se je kalil v lastnih težavah in v lastni socialni bedi, ta pa ga je gnala čedalje bolj na rob propada. To prebujenje naroda, bodisi ob tej januarski zori ali v minulih treh mesecih, izpričuje strašno ogorčenje nad ljudmi, ki so pozabili na mi-
Jugoslovani
Po neki anketi si menda kar 70 odstotkov mladih Jugoslovanov v Zahodnem Berlinu želi nemško državljanstvo.
Večina bi rada obenem ohranila tudi »staro« državljanstvo. V ZRN živi okoli 150 tisoč jugoslovanskih šoloobveznih otrok. Med tistimi Jugoslovani (do 25 let), ki so odrasli v Berlinu, se jih 52 odstotkov počuti Nemce. Približno polovico mladih anketirancev je izjavilo, da si želijo ostati v Nemčiji, več kot 90 odstotkov pa jih meni, da se v Zahodnem Berlinu »počutijo bolj ali manj dobro.« Četrtina vprašanih pa je opozorila tudi na diskriminacijo v šoli, na delovnem mestu ter pri opravkih v državnih uradih. Mlade so povprašali tudi to, kje bi želeli odslužiti vojaški rok; 32 odstotkov Jugo-
so za ZRN
Slovanov se je izreklo za služenje vojaščine v ZR Nemčiji.
nimum politične kulture in dostojanstva ter namesto delovnih dogovorov, pogovorov in srečanj s prebivalstvom ponujali sporočila in celo grožnje ter razne različice »programov«, po katerih naj bi bili tudi v prihodnje prav oni, čeprav so zakrivili bedo in politično destabilizacijo, zastavonoše. Tako v Delu Branko Jo-kič. V spominu pa nam je še, da je slovensko politično vodstvo po oktobrskih dogodkih lani poslalo črnogorskemu političnemu vodstvu (ki je zdaj odstopilo) nekakšne izraze »podpore in razumevanja,« kar je dvignilo precej prahu v delu jugoslovanske politične scene.
Prenagljenost ali modrost še s kakšnim adutom v žepu?
iR® Agrokomerc pred stečajem g
Ker je menični dolg Agrokomerca dosegel 220 milijard di- H " narjev, hkrati pa trgu denarja dolguje še 87 milijard dinarjev, Bje omenjeni kombinat praktično pred stečajem. To je izjavil  član poslovodnega odbora Fikret Čelebič in ob tem dejal, da  so se stvari poslabšale predvsem zaradi tega, ker jim republika | ni zagotovila obljubljenih 30 milijard dinarjev obratnih sred-
Istev.	—
Najhuje je še vedno v največji Agrokomerčevi delovni or- S ganizaciji Perutninarstvo, saj jim primanjkuje okoli 3 milijarde I dinarjev, s katerimi naj bi kupili hrano za okoli 950.000 koko- ® Bši. Direktor Perutninarstva Derviš Pehlič meni, da je za zdaj n stanje v glavnem obnovljene jate zadovoljivo, da pa je povsem  B jasno, da ji v kratkem grozi pogin. Povedal je, da se je po iz- I bruhu afere Agrokomerc jata zaradi pogina in prodaje zmanj-  šala na komaj 200.000 kokoši. Z lanskoletno akcijo so potem | jato znova povečali, vendar pa je zaradi velikih izgub in novo-
Iletnega blokiranja žiro računa ta kolektiv pred likvidacijo.  Hkrati ima za 20 milijard dinarjev zalog gotovih iždelkov.
EH KB	HHBSH MBS	ol
V času praznovanja dneva Republike nas je televizija razveselila z skupnim dnevnikom iz vseh televizijskih centrov. Nekoliko pozneje smo zvedeli, da je Todo Kurtovič, znan kot nekdanji sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ. izključen iz ZK zaradi ogromnih gradenj v Neumu in drugod s pomočjo cenenih posojil. Pred koncem leta je s pompom oznanjen konec snemanja najnovejšega filma Emira Kostu-rice Dom za obešanje.
Zgleda, da med temi vestmi ni nič skupnega. Pa je! Skupni dnevnik televizije je nastal kot poskus po časih zelo različnega obveščanja o istih dogodkih, zlasti v času tako imenovanih mitingov solidarnosti. da bi bili občani obveščeni neposredno iz okolij dogajanja, kar smo navdušeno sprejeli.
Poskus pa je ostal samo poskus, kot so bili tudi prej podobni poskusi kratkotrajni.
Ob tej priložnosti smo zvedeli, da je Božo Kovač, še kot direktor Borbe, zdaj Dela, predlagal naj bi imeli dnevni časniki podoben pregled dogodkov v vsej Jugoslaviji pod naslovom Osem pogledov — neposredno iz osrednjih glasil republik in pokrajin, kar je bilo v načelu sprejeto, pa nikdar tako uresničeno, čeprav so se podobne skupne strani neposrednih informacij nekaj časa pojavljale ob sprejetju nove ustave.
Že pred sprejetjem nove ustave je prišlo do pobude za snovanje skupnih strani regionalnih časnikov in tovarniških listov, a po metodi racionalizacije uporabe sredstev, ki so na razpolago,za časopisno obveščanje. Izračun je namreč pokazal, da je mogoče za stroške ene strani tovarniškega časnika tiskati deset strani skupnih informacij — kot skupno prilogo omenjenih časnikov, ki jih je bilo že takrat kakih tri tisoč v vsej deželi, v skupni nakladi kakih pet milijonov primerkov.
Na teh desetih skupnih straneh naj bi omenjena uredništva s skupnimi napori mesečno vsaj dvakrat zbrala najbolj koristne izkušnje iz samoupravljanja in jih posredovala v prilogi svojih listov vsem zaposlenim in članom njihovih družin. Ta pobuda je kajpak vsebovala razne različice tudi ožjega skupnega obveščanja po posameznih področjih teritorialnega ali proizvodnega pomena v funkciji integracije samoupravljanja.
Nekaj takšnih prilog, ki so bile in ostale posebnost časnikarstva, kakor so ugotovili v bibliotekah in drugod, kjer so ostale shranjene po uradnih določilih, je bilo tiskano v kakih 300.000primerkov v latinici in cirilici za srbohrvaško jezikovno območje in v slovenščini, a so bile tudi del Vestnika. Usahnile so iz istih razlogov kot neposredne vesti televizije v skupnem dnevniku — zaradi premalo politično dobre volje v (pre)ozkih horizontih samoupravljanja v praksi.
Tedaj je bil za obveščanje pristojen Todo Kurtovič, ki je sicer sprejel iniciativni odbor, sestavljen iz desetine ati nekaj več urednikov tovarniških in regionalnih časnikov, toda brez vsakršnega navdušenja in spodbude v poznejšem ravnanju, čeprav je bita ideja o skupnih straneh teh časnikov že prej ugodno sprejeta v kabinetu Staneta Dolanca, tedaj tudi v funkciji sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ.
V esejističnem poročilu, ki sem ga o tem takrat objavil v reviji za družbeno kritiko in teorijo Gledišta v Beogradu, (da se poskus zainte-resiranih tovarniških in regionalnih časnikov ne bi povsem izgubil). ki sem izrazil upanje, da se bo z razvojem delegatskega sistema takšno 2 komuniciranje naposled uresničilo, a to je ugotovitev, da so nam ho-Ž rizonti samoupravljanja še vedno preveč zastrti s slepoto sebičnih, K; (pre)ozkih interesov.
Zdaj ko je Todo Kurtovič izključen iz ZKJ (in od poznavalcev iz 2 svojega okolja, ocenjen kot eden najbolj netalentiranih politikov in ljudi nasploh), je povsem jasno, zakaj so bile in so še pobude za gj ogromne racionalizacije materialnih in družbenih vrednosti zlahka ' zanemarjene, saj je njegova alokacija sredstev zase še slabša od alo-kacije sredstev za poznejši Agrokomerc.
Podvig Emirja Kosturice s filmom Dom za obešanje, ki bo nemara navrgel toliko gmotnih dobrin, kolikor so jih drugi iz njegovega okolja zapravili, je vsekakor rezultat njegovih čezmejnih umetniških horizontov, čeprav se iz njegovih zaptankanih političnih izjav o »sonarodnjakih« to sploh tako ne vidi; takšni so pač njegovi politični horizonti in sreča je. da on ni ovenčan z avreolo politične osebnosti, temveč umetniških del.
VIKTOR ŠIREC
BONN — Zahodnonemška obveščevalna služba razpolaga z lastnimi ugotovitvami, da v libijski kemični tovarni v Rabti nedvomno pripravljajo izdelavo bojnih strupov. V posebnem poročilu je rečeno, da so prve poskuse v tovarni že opravili, z delom pa še niso začeli.
BUDIMPEŠTA — Madžarska bo v doglednem času navezala diplomatske stike z Izraelom, ki so bili prekinjeni med egiptov-sko-izraelsko vojno leta 1967.
TRIPOLI — Po ameriški sestrelitvi dveh libijskih vojnih letal nad Sredozemskim morjem se razmere med ZDA in Libijo — kot kaže — normalizirajo. Po posredovanju Vatikana so Libijci Američanom izročili posmrtne ostanke enega od dveh ameriških pilotov, ki sta bila z letalom F I I sestreljena 15. aprila 1986 ob ameriškem bombnem napadu na Tripoli irf Bengazi.
NEW YORK — Ronald Reagan, bivši ameriški predsednik, je odšel v pokoj kot najbolj popularen ameriški predsednik po drugi svetovni vojni. Po anketah javnega mnenja je podpiralo njegovo politiko kar 66 odstotkov Američanov. Reagan bo februarja dopolnil 78 let in je bil tako najstarejši ameriški predsednik v zgodovini.
TOKIO — Japonska vlada je za pogreb nedavno umrlega cesarja Hirohita odobrila 74 milijonov dolarjev. Tretjino tega denarja bodo dali samo za pogrebno povorko, ki bo 24. februarja, tretjino za gradnjo grobnice in preostalo tretjino za ostale stroške pogreba.
MOSKVA — Tuji državljani, ki bodo v Sovjetski zvezi bivali več kot tri mesece, bodo morali opraviti test o aidsu. Virus te bolezni so doslej ugotovili pri 117 sovjetskih državljanih in 343 tujcih, ki so bivali v SZ.
STOCKHOLM - Generalnemu sekretarju Združenih narodov Perezu de Cuellarju so podelili Palmejevo nagrado za leto 1988, ki jo podeljujejo borcem za mednarodno sporazumevanje in svetovno varnost.
BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem so se avtomobili podražili za četrtino, mestni prevozi za 62, zdravila za 80, meso za 15 in mleko za 40 ostotkov. Vlada kljub temu meni, da letošnja inflacija ne bo večja od 15 odstotkov.
Rojena je Slovenska demokratična
MADŽARI SO ZACELI
V Szombathely so ustanovili prvo zasebno delniško družbo v državi in verjetno v vsej Vzhodni Evropi. Čiani zadruge Radiusz so sklenili, da je treba čim prej izkoristiti ugodnosti novega zakona o družbenih podjetjih in kreniti na pohod za večjim dohodkom.
Družba se uradno imenuje Radiusz Hungaricusz rt., s čimer so ji dali nacionalno razsežnost, ki jo razpoznajo tudi v tujini. Na ustanovni skupščini v začetku januarja je predsednik Laszlo Molnar pred delničarji izjavil, da se je zanje začelo novo obdobje, polno upov in dvomov. Tveganje je veliko, toda brez njega ni niti pomembnih dobičkov, ti pa se bodo delili sorazmerno z vlogami. Največji delničar je sama zadruga s 63 milijoni forintov (približno 1,2 milijona dolarjev), medtem ko so zasebniki v začetni sklad vložili 23 milijonov. To je največji znesek, ki so ga madžarski prebivalci od leta 1984 na-
menili za gospodarsko dejav-' nost.
Člani nove družbe so se odločili, da se bodo ukvarjali z razli- > čnimi posli, da bi tako zmanjšali nevarnost propada družbe. Dogovorili so se, da bodo takoj začeli drug posel, če bo šlo slabo v prvem. Glavna dejavnost bo še naprej izdajanje zelo popularnega tednika Ter-ker (Mapa), po katerem je bil Radiusz znan širom po državi. Načrtujejo obogatitev njegove vsebine, prodajo zunaj sosednjih županij in na zahodu Madžarske, objavljali pa bodo tudi prispevke v hrvaško-srbskem, slovenskem, nemškem, češkem, slovaškem jeziku in v jezikih drugih narodnosti, ki živijo na tem območju.
Na Szombathely se nanaša tudi vest, ki bo prav tako spodbudila prebivalce, da bodo vlagali denar v vrednostne papirje. Predvidevajo namreč, da bo v tem mestu z 87.000 prebivalci v
MANJ TUJCEV
Švicarji so decembra z referendumom zavrnili predlog o zmanjšanju števila tujcev v tej državi, vendar to ne pomeni tudi svobodnega vstopa za delavce iz tujine. Nasprotno, njihovo število je omejeno in zvezna vlada bo spomladi dotočila, koliko jih bodo sprejeli v posamezni panogi oziroma kantonu. Sklenili so že, da bo tujih delavcev letos prav toliko kot lani. To pomeni, da bo število dovolilnic za sezonsko in letno bivanje oziroma delo v d?žavi ostalo nespremenjeno. Za tri do devet mesecev bodo dovolili vstop približno 155,000 sezonskim delavcem, izdali pa bodo tudi 144.000 obmejnih dovolilnic za delavce iz sosednjih držav. Skupaj s tistimi, ki imajo dovoljenje za stalno oziroma letno bivanje, bo v Švici 850.000 tujih delavcev.
letu 1990 zaživela prva borza. Potekajo še pogovori z domačimi in tujimi partnerji, neka avstrijska firma pa je že ponudila milijon šilingov.
Zakon o družbenih podjetjih je omogočil, da se je nekdanja zadruga spremenila v delniško družbo, zakon pa je začel veljat) 1. januarja letos. Z novim pravilnim aktom, najtemeljitejšim te vrste v Vzhodni Evropi, se popolnoma izenačujejo vse oblike lastnine in omogoča pretok domačega in tujega kapitala. Državna podjetja bodo še . naprej prevladovala, toda ponuja se jim možnost, da zaradi učinkovitega poslovanja preidejo v delniške, mešane in druge družbe ali pa v zadruge.
Po novem predpisu lahko zasebniki zaposlijo celo 500 delavcev oziroma lahko obrtne delavnice spremenijo v prave tovarne, sposobne konkurirati državnim. Ta pravica je, glede na tukajšnje razmere, bolj teoretična kot praktična, toda ni izključeno, da se bodo ob znanih iznajditeljih Erneu Rubiku in Ferencu Mor-vaiju pojavili še kakšni »rdeči bogataši«, ki bodo pripravljeni vložili velik denar v proizvodnjo. Majhnim gospodarstvenikom bodo omogočili vzpostaviti neposredno poslovanje s tujimi partnerji, kar dosedaj ni bilo mogoče.
Zakon o družbenih podjetjih široko odpira vrata tujemu kapitalu.
(po Delu)
»Se je kolo zgodovine obrnilo za kakšnih petdeset let nazaj,« se že nekaj časa sprašujejo tisti, ki so kot mladi takrat doživljali tudi hude strankarske boje na slovenskem političnem prizorišču. »Ne, ni to tisto,« odgovarjajo na takšne izzive privrženci ideje za ustanovitev Slovenske demokratične zveze, ki je bila »porojena« prejšnjo sredo v ljubljanskem Cankarjevem domu: »Slovensko demokratično zvezo razumemo kot gibanje za vzpostavitev demokracije in političnega pluralizma v Sloveniji.«
Demokratična zveza bo delovala v okviru Socialistične zveze, vendar kot samostojna grupacija, hkrati pa se bo zavzemala tudi za avtonomijo SZDL v slovenskem in v jugoslovanskem političnem prostoru.
zveza
Na ustanovnem zboru S DZ so Socialistični zvezi delovnih ljudi
V ŽARIŠČU DOGODKOV
Slovenije očitali, da sploh nima svojega nacionalnega programa.
Dva dni po ustanovitvi SDZ so na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih, obalne in mestnih konferenc SZDL ugotavljali, da se SZDL prepočasi odziva na spremembe in dogajanja v družbi in da je to njena osnovna slabost. Ni nujno trditi, da so do takšnega sklepa prišli šele po ustanovitvi SDZ; polemično-
Po čem je dinar?
Vprašanje bi moralo biti pravzaprav obrnjeno; po čem sta dolar in marka. Pa se tako kot je, lepše in bolj po domače sliši, če pa kdo hoče, si lahko, po čem je dinar, sam izračuna. Leta 1985 se je dolar podražil za 46,8 odstotka, marka za 79,5 odstotka; leta 1986 dolar za 47,0, marka za 84,3 odstotka; leta 1987 dolar za 171,2 in marka za 232,8 in leta 1988 dolar za 318,8 in marka za 273,0 odstotka. Cene na drobno pa so tako »hitele«; 1985 za 79,5 odstotka, 1986 za 92,0, 1987 za 167,4 in lani za 218,9 odstotka.
Največjo povojno devalvacijo smo doživeli leta 1952, ko se je ameriški dolar s 1. januarjem podražil od 50 na 300 dinarjev (500 odstotkov). Dolar je veljal 50 dinarjev tudi v predvojni Jugoslaviji.
sti o vlogi in o nalogah SZDL ne manjka že dobro letojn to tudi v njenem vrhu. Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL, je na omenjenem posvetu odzivnost ali premajhno odzivnost Socialistične zveze na dogajanja v družbi ocenil' s trditvijo, da je pozicija SZDL zelo težka, saj so po njegovem na eni strani tisti, ki ostro nasprotujejo vsakršnemu komuniciranju z novimi gibanji, spet drugi pa kritizirajo, da se v dogajanja premalo vključuje.
Ustanovni zbor Slovenske demokratične zveze (pa tudi že prej) je izzval različne komentarje. Pri pobudnikih in simpatizerjih političnega pluralizma predvsem v očitku SDZ, ker se ni proklamirala kot politična stranka. Takšno mnenje zastopajo tisti, ki se sicer strinjajo, da v evropskem strankarskem sistemu ni vse najboljše, toda, če nihče ni »izumil« kaj boljšega, potem je pač to vseeno še najboljše.
Spet drugi imajo ob vsem tem pred očmi jugoslovanske razsežnosti. Slovenija je nekaj, čemur bi lahko rekli; »In vendar se giblje.« Kako hitro, kako daleč?
Ustanovitev Slovenske demokratične zveze je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati. Je odraz nekajletnega vrenja v naši družbi.
Optimistično razpoloženi bi lahko pričakovali, da se bo to gibanje usmerjalo iz naukov in izkušenj, ki jih doživljamo in jih poznamo. Vsakršno posnemanje tujega bi utegnilo biti neproduktivno in usodno za naš nadaljnji razvoj v smeri demokratizacije.
STRAN 2
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
od tedna do tedna
Tudi ljutomerska vlada predčasno odhaja
LENDAVA — Na skupščini cestno-komunalne skupnosti občine Lendava so z zadovoljstvom ugotavljali, da so načrt modernizacije cest v lanskem letu zelo presegli, saj so asfaltirali čez 5000 metrov makadamskih cest. K temu so prispevali tudi v posameznih krajevnih skupnostih (sofinanciranje), v strokovnih službah si-sa, saj so poiskali konkurenčnega izvajalca del, pa tudi sicer so gospodarno obračali vsak dinar. Podobna ugotovitev drži za komunalno skupnost, ki je v lanskem letu financirala gradnjo 4000 metrov dolgega kolektorja lendavske kanalizacije in še nekatera dela, pač toliko, kolikor je bilo na voljo denarja. Na skupščini cestno-komunalne skupnosti so sprejeli novo prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov, in sicer 0,41 odstotka, prejšnja pa je bila 0,50 odstotka. To naj bi bil prispevek k razbremenjevanju gospodarstva oziroma osebnih dohodkov.
GORNJA RADGONA — V četrtek opoldne (12. januarja) se je sestal Izvršni svet SO Gornja Radgona. Obravnavali so problematiko Glasbene šole, Poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov v zvezi z gradnjo kirurškega bloka Splošne bolnišnice v Murski Soboti ter razvojno in gospodarsko politiko v letu 1989 v občini Gornja Radgona.
MURSKA SOBOTA — Iz letnega poročila pedagoške svetovalke Jane Kolarič o dejavnosti vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota ter vzgojnega varstva na dvojezičnem območju soboške in lendavske občine je razbrati, daje stanje kljub omejenim možnostim in vedno večjemu zategovanju tudi v tej družbeni dejavnosti zadovoljivo, oziroma vzgojno varstvo na ustrezni ravni. Vseeno pa zbuja skrb, da v organizaciji, ki vključuje več kot dva tisoč otrok in posluje na dvajsetih mestih, ni zaposlen noben strokovni delavec z visoko izobrazbo, o čemer bi se kazalo z vso resnostjo pogovoriti in kadrovsko okrepiti delovni kolektiv, so menili člani predsedstva in pristojnega odbora za razvojne in druge naloge pri občinski skupnosti otroškega varstva, ki bo omenjeno vsebinsko točko uvrstila na svojo skupščino.
LENDAVA — Na 74. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava so obravnavali sanacijski program delovne organizacije Gorenje Varstroj, program aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu na območju lendavske občine (tako imenovani program —10) in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delu Poslovno-informacijskega centra drobnega gospodarstva, ki ga ustanavljajo vsa štiri pomurska obrtna združenja in obrtne zadruge. O posameznih temah bomo več poročali v prihodnji številki našega lista, tu pa naj še dodamo, da je izvršni svet sprejel še obširen načrt svojega dela za to leto, vendar program ni statičen, ampak ga bodo še dopolnili. Še naprej si bodo prizadevali za nove proizvodne programe, ki bi bili samostojni obrati ali pa dodatna dejavnost sedanjega občinskega združenega dela.
ČENTIBA — V nedeljo so v tem kraju ob vznožju goric pripravili slovesnost za občane, stare več kot 70 let. Med njimi letos žal ni bilo več staroste — 104-letnega Vendla Horvata, saj je pred kratkim umrl —, pač pa se je zbralo okrog 80 »mlajših« domačinov. Tem so pripravili pogostitev in kulturni program, v katerem so nastopili cicibani, pionirji, domači mešani pevski zbor ter nova skupina citrarjev. Vse so popestrili amaterski igralci iz Žitkovec, ki so uprizorili enodejanko Usodna pisma. Starejši občani so bili zelo veseli pozornosti, ki so je bili deležni od mlajših.
MURSKA SOBOTA — Večina letnih članskih sestankov osnovnih organizacij Zveze sindikatov v soboški občini je že opravljena, do konca meseca pa jih bodo izjemoma opravili še ponekod. Marsikje so jih organizirali skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovnih kolektivih, kar je prispevalo k boljši seznanitvi s konkretno problematiko. Precej aktivnosti je naravnanih tudi v obravnavo sindikalne liste. Hkrati se pripravljajo na izobraževanje sindikalnega članstva in temeljne kandidacijske konference za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
MURSKA SOBOTA — Na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov so obravnavali in sprejeli finančni načrt OK ZKS za leto 1989. Poleg tega so govorili o nekaterih tekočih nalogah občinske partijske organizacije. Predvsem gre za posodobitev metod dela, kamor sodi tudi načrtovanje obiskov v posameznih krajevnih središčih soboške občine. Prvi je pogovor s komunisti in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v Rogašovcih. Tema pogovora: Aktualne družbenopolitične in gospodarske razmere v luči treh reform.
LJUTOMER — Del občine Ljutomer sodi na maloobmejno območje in meja je bila doslej nelogično izpeljana. Že vrsto let so se krajani določenih naselij zaradi tega razburjali (vsaj dokler so bile maloobmejne prepustnice zanimive). Ker meddržavni mlini meljejo počasi, so šele sedaj v mešani jugoslovansko-avstrijski komisiji, ki urejuje ta vprašanja sklenili, da območje, kjer lahko krajani dobijo maloobmejne prepustnice, uvrstijo naselja Babinci, Banovci, Gajšev-ci, Grlava, Krištanci, Šalinci in Spodnji Kamenščak.
Za večje usposabljanje sindikalnega članstva
Letošnji program družbenopolitičnega usposabljanja članov sindikata v soboški občini je dokaj obsežen. Razdelili so ga v osem različnih tem in skupin, s čimer želijo sindikalno članstvo čimbolj izobraziti za konkretno delovanje v svojih okoljih in za uspešno opravljanje nalog in funkcij v organih zveze sindikatov. Večino izobraževalnih oblik nameravajo organizirati v obliki seminarjev.
Tako naj bi v letu 1989 organizirali štiri skupine slušateljev v seminarju za novosprejete člane zveze sindikatov. Gre za delavce in pripravnike, ki prvič sklepajo delovno razmerje. Prizadevajo si, da jih temeljito seznanijo z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter značajem delavske organizacije. Pri izvedbi tega seminarja jim bo v sodelovanju s kadrovskimi službami v združenem delu pomagala soboška Delavska univerza. Ta se bo angažirala tudi pri izvedbi seminarja za vodstva osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki je namenjen predvsem novim članom izvršnih odborov in poverjenikom sindikalnih skupin. Tu načrtujejo 5 do 10 skupin slušateljev, seminer pa naj bi bi) že januarja.
V februarju in marcu naj bi opravili seminar za predsednike in člane odborov samoupravne delavske kontrole. Načrtujejo dve do tri skupine slušateljev, obravnavali pa bi vlogo odbora v luči nove zakonodaje. Do maja predvidevajo organiziranje seminarja za predsednike in člane disciplinskih komisij ter strokovne
delavce, ki so zadolženi za izvajanje disciplinskih postopkov. Že od februarja pa bodo potekali seminarji za predsednike in člane delavskih svetov, ki se bodo v prvi vrsti seznanili z novostmi v samoupravni in pravni organiziranosti organizacij združenega dela. Sledili bodo seminarji za delegate družbenopolitične skupnosti in satnouprvnih interesnih skupnosti, kar bo seveda odvisno od števila prijav v organizacijah združenega dela soboške občine.
Poleg tega načrtujejo razprave o aktualnih temah, ki jih bodo organizirali po potrebi in posebnem sklepu organov občinskega sveta zveze sindikatov. V ospredju bo predvsem tematika o zakonu o podjetjih in vloga sindikata v novih razmerah. V desetih skupinah slušateljev želijo pritegniti zlasti vodstva osnovnih sindikalnih organizacij, po želji pa tudi celotne osnovne organizacije. Ta seminar bi potekal na začetku leta. Organizirali pa bodo tudi posvet z blagajniki osnovnih organizacij.
Milan Jerše
Začelo se je najprej po kuloar-jih in šele nato prva uradna informacija (bilo je na predsedstvu OK SZDL): predsednik ljutomerskega izvršnega sveta Ozvald Tučič prosi, da ga razrešijo njegove dolžnosti. Naenkrat se pojavijo številna vprašanja: zamenjati samo predsednika, postaviti začasnega v. d. predsednika ali kakšna tretja možnost. Prav to se je zgodilo, v poštev pride tretja in edina možna različica. Predsednik izvršnega sveta mora zborom skupščine dostaviti prošnjo za razrešitev dolžnosti. Ti sklepajo o tem, hkrati pa morajo razrešiti celotni izvršni svet. Nato sledijo znani skupščinsko-volilni
TOVARNA LOGISTIČNE OPREME LENDAVA
Ko so se ob koncu lanskega leta v lendavskem Primatovem tozdu Skladiščna oprema odločali za samostojno pot, enovito delovno organizacijo TLO — Tovarna logistične opreme, si niso delali iluzij, da se bo stanje v kolektivu spremenilo čez noč. Zdaj, ko so samostojni, so še realnejši: letošnje poslovno leto bo še težko, tudi brez rdečih številk najbrž še ne bo šlo, v prihodnjem pa naj bi se razmere uredile. Tako razmišljajo, napovedujejo ... v kolektivu. Nekoliko drugačnega mnenja so nekateri »dušebriž-niki« zunaj kolektiva, ki se jim zdi, daje omenjena »čakalna doba« predolga in da je treba prej narediti »carski rez« (stečaj?). Dejstvo je namreč, da se v tem kolektivu (enako pa v nekaterih drugih Primatovih tozdih) ubadajo z izgubami vse od 1983. leta, vendar so tisti tozdi, ki so poslovali pozitivno, negativne rezultate pokrili s svojim denarjem. Hudo pa je zdaj, ko so tudi v prej »bogatih« tozdih praznih žepov. Lendavska organizacija, ki je do 31. decembra 1988 poslovala še pod starim imenom, bo — kot napovedujejo — lansko poslovno leto sklenila s 3 milijardami in pol dinarjev izgube. Kako jo bodo pokrili? Bo priskočilo na pomoč preostalo (pozitivno) združeno delo lendavske občine?
Čeprav se je kolektiv Tovarne logostične opreme, v kateri izdelujejo razne viličarje in kovinsko skladiščno opremo, izločil iz Primata Maribor, s to organizacijo ni povsem prekinil. Dogovorili so se, da bodo za delovanje prodajne službe in nekaterih skupnih služb v Mariboru letos plačali 600 milijonov dinarjev. Delavcev, ki so dolga leta opravljali določena dela za lendavski tozd, pač ni mogoče kar tako pustiti na cedilu. Se več: dogovorili so se, da bo Tovarna logistične opreme, zdaj kot samostojno podjetje, zaposlila 12 strokovnih delavcev, 40 »Mariborčanov« pa
Prostovoljno zavarovanje pri zdravstveni skupnosti
V Sloveniji še vedno razpravljamo o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu. Pisali smo' že, da je bistvena sprememba predvidena za organiziranost zdravstvenih skupnosti. Imeli naj bi območne zdravstvene skupnosti in Zdravstveno skupnost Slovenije. Na občinski ravni bi izvajali in plačevali osnovno zdravstvo, na ravni republike pa specialistično ambulantno dejavnost, bolnišnično in zdraviliško ter dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij in zavodov za socialno medicino in higieno.
Z zakonom pa naj bi na novo določili zagotovljeni program zdravstvenega varstva, tako vanj več ne bi šteli zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, reševalnih prevozov, ki niso nujno potrebni, zdravil, ki niso nujno potrebna (to bo določeno s posebno listino), zobnoprotetičnih storitev, neobveznih cepljenj, zdravstvenih storitev nad dogovorjenimi sprejetimi standardi, estetskih operacij, ki niso posledice poškodb ali bolezni, ter poškodb zunaj dela. Vse to, kar ne bi bilo v zagotovljenem programu, naj bi si delavci plačevali na dva načina: v delovni organizaciji (z neposredno svobodno menjavo dela) ali s posebnim prostovoljnim zavarovanjem v zdravstvenih skupnostih. Pri zdravstvenih skupnostih bi se lahko zavarovali za naslednje: zdravljenje v zdravilišču, ko to ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, pravico do zdravil, ki jih ne bo mogoče predpisati na račun zdravstvene skupnosti, storitve zobne protetike, neobvezno cepljenje, kozmetične operacije in poškodbe zunaj dela. Glede poškodb zunaj dela je predlagana tudi možnost, da bi se zdravljenje vključilo v zagotovljeni program, vendar pa bi bila soudeležba različna glede na to, kje je pškodba nastala (v prometu, pri športu ...). Občani bi morali po novem plačati stroške zdravstvenih storitev za pridobitev vozniškega dovoljenja, za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, za nove protetične in ortopedske pripomočke in očala ter stroške zdravstvenih storitev za iztreznitev vinjenih.
Za uvedbo zasebne prakse zakon predlaga, da bi to delo lahko opravljali zdravniki, zdravniki specialisti, zobozdravniki, diplomirani inženirji farmacije, zobotehniki, fizioterapevti in medicinske sestre. Za opravljenje svoje dejavnosti bi si lahko izposodili prostore in opremo pri zdravstveni ali drugi delovni organizaciji, če le-ti niso dovolj izkoriščeni in če s tem soglaša zdravstvena skupnost.
Majda Horvat
postopki: evidentiranje možnih kandidatov, odločanje o kandidatih in volitve novega predsednika, ki si bo potem sam izbral člane izvršnega sveta.
Letošnje leto je tudi leto, ko začenjamo postopke za volitve člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. V Ljutomeru so se odločili, da bodo oba postopka (za člana predsedstva in predsednika izvršnega sveta) vodili hkrati, da zmanjšajo število sej DPO in drugih skupnosti ter kandidacijskih konferenc. Ob tem pa so naleteli na manjšo časovno stisko, saj morajo zbori skupščine občine zasedati dovolj zgodaj, da pravočasno razrešijo predsed-
JIM BO
USPELO?
bo še letos imela na svojem plačilnem seznamu, seveda pa to ne pomeni, da bodo lahko »lufta-li«!
Kako naprej? Ob pripravi na referendum o izločitvi iz Primata in po njem je bilo veliko govora, češ da je v Tovarni logistične opreme več kot 100 delavcev preveč. Zlonamerneži so celo govorili, da jih bodo toliko odpustili. In — še to so dodajali — da prekinitev dela (razen ob pomanjkanja dela) ni ravno zaradi tega, ker se delavci, ki bi se spuntali, boje, da bi prvi dobili delavske knjižice. No, v kolektivu niso razmišljali tako, ampak so si nenehno prizadevali, da bi delo zagotovili za vse, pri čemer pa so bili včasih bolj, včasih manj uspešni. Dejstvo pa je, da sedanji proizvodni program ne potrebuje toliko živega dela, zato je treba dodatnih proizvodnih programov ali pa po naravni poti (upokojitve, manjše zaposlovanje) poskrbeti za manj zaposlenih. To zadnje je z vidika nekega kolektiva morda sprejemljivo, ne pa seveda iz splošnih družbenih, če hočete občinskih interesov, kajti vsi si morajo prizadevati za ustvaritev novih delovnih mest za generacije, ki čakajo na zavodih za zaposlovanje ali pa se še šolajo.
Ce bodo v lendavski Tovarni logistične opreme uspeli pokriti lansko izgubo, če bodo v letošnjem letu ustvarili možnosti za donosno proizvodnjo, če bo njihova prepričanja potrdila tudi analiza proizvodnega programa, kar pripravlja strokovna inštitucija iz Ljubljane, če ..., potem tli upanje, da na pročelju TLO ne bodo izobesili črne zastave. V kolektivu žive pač v prepričanju (in to je spodbudno), da so kon-
nika in razpustijo izvršni svet. Že jutri (v petek) bo zato seja vseh treh zborov, ki bodo odločali o usodi ljutomerskega izvršnega sveta. Sicer je vprašanje, koliko je to formalnost in koliko ne, kajti Ozvald Tučič je na seji predsedstva OK SZDL Ljutomer jasno povedal, da ne bo več predsednik tega organa, pa če to delegati potrdijo ali ne. Torej je spraševanje o tem, kaj bi se zgodilo če delegati, ne bi dali soglasja k razrešnici, zgolj akademsko. Ozvald Tučič odhaja za ravnatelja Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v Soboti.
D. L.
čno na dobri poti. Med drugim se zavedajo, da jih lahko reši večja drznost' na tujem tržišču, na katerem so v lanskem letu ustvarili 17 odstotkov celotnega prihodka, njihov cilj pa je kar 70 odstotkov, in to naj bi dosegli v nekaj naslednjih letih. V Lendavi so zdaj, ko hočejo po svoji lastni poti, med prvimi okrepili oziroma na novo oblikovali razvojne službe, sčasoma bodo imeli še druge skupine strokovnjakov, recimo na finančnem področju, zato uspeh ne bo smel izostati. Da pa se bo to upanje uresničilo, pa bo potrebno spodbudnejše nagrajevanje delavcev, ki lahko odločilno (posredno ali neposredno) prispevajo k dobrim poslovnim uspehom. Zdaj to ni tako, saj je razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki majhno: 1:2,8. Da bo motivacija večja, bodo strokovnjake bolje nagrajevali; razmerje naj bi bilo 1:5. Najvišji osebni dohodek, ki so ga izplačali v decembru lanskega leta, je bil 127.000 dinarjev, kar seveda ni spodbudno nagrajevanje delavcev, ki store največ za kolektiv in njegovo poslovanje.	.
Š. Sobočan
Ob jasni poti ne ..  nbbhmbbbb   mm m manjka zatikanj
Pred Zvezo komunistov v Pomurju so velike obveznosti in naloge za uspešno uresničevanje gospodarskih reform. Pri tem je treba odločno idejnopolitično razkrinkati odpore proti družbenim reformam in jih odpraviti. Težišče idejnopolitične dejavnosti bi moralo biti v ustvarjanju ugodnega družbenega ozračja za najširšo mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov. Za uresničevanje te dejavnosti pa so še posebej odgovorni člani Zveze komunistov v gospodarski zbornici, izvršnih svetih, občinah in drugih inštitucijah političnega sistema, samoupravnih in poslovodnih organih organizacij združenega dela, vodstvih ZK v združenem delu in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Skratka — brez ljudi ne bo mogoče uresničiti gospodarske in družbene reforme, za kar se odločno zavzemamo na vseh ravneh,
Takih razprav smo v pokrajini ob Muri že navajeni, saj je govoričenj o tem, kaj naj dela in kako naj se ravna Zveze komunistov v teh kriznih časih, ničkoliko. Eni zagovarjajo njen sestop z oblasti, drugi so za star recept državne partije, tretji spet za poudarjeni pluralizem. Gospodarska in družbena kriza pa terja korenite spremembe v političnem in gospodarskem življenju, kajti čas ideoloških dogem je za večino ljudi že mimo. Nič čudnega, če je bilo v Pomurju zadnje čase večkrat slišati, da politično življenje potrebuje demokracijo, gospodarstvo pa svobodni trg. Zato bi bilo napak, če bi v Zvezi komunistov govorili le o nujnosti idejnopolitičnega usposabljanja članstva — brez katerega tudi ne more biti — ob robu pa puščali usodna vprašanja nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Pot naprej je torej jasna! Pa vendarle se v praksi še marsikaj zatika, ki onemogoča hitrejše uresničevanje poglavitnih ciljev gospodarske reforme, s čimer je povezana tudi prenova Zveze komunistov v Pomurju. Na oblasti je namreč še vedno precej takih ljudi, ki so za staro in ki v vsem novem vidijo nevarnost za socializem, ki zdaj zagotovo ni po meri ljudi. Če so dogme padle pri množicah, vendarle še niso v vseh centrih politične moči. In tega se je v zdajšnjem trenutku najbolj bati. Posebno zato, ker je v takih »pat razmerah« precej tistih, ki se čutijo nemočne in brez možnosti, da bi zavrteli kolo zgodovine naprej. Pa čeprav gospodarstveniki vidijo prihodnost in izhod iz sedanje krize, precejkrat ne morejo uspeti.
_LENDAVA _______
STAVKA
NA
ŽAGI
V delovni enoti tozda Primarna predelava lesa Žaga Lendava so v lanskem letu krepko presegli načrtovano višino celotnega prihodka, kar pa ni le rezultat višjih cen, ampak večje produktivnosti, pa tudi dodatnega proizvodnega programa, zato so bili toliko bolj ogorčeni ob prejemu osebnih dohodkov za december: v povprečju so prejeli po 860.000 dinarjev. To je po mnenju delavcev premalo, zato so v petek prekinili delo in zahtevali za 100 odstotkov višje plače. Tega dne niso delali. Na delo so se vrnili šele v ponedeljek in sklenili počakati, kaj bo glede osebnih dohodkov danes odločil delavski svet delovne organizacije Gozdno in lesno gospodarstvo' Murska Sobota.
Ob prekinitvi dela v delovni enoti Žaga v Lendavi pa se ne postavlja le vprašanje osebnih dohodkov (pravijo, da plača izpod enega milijona sploh ni plača, kar jim gre verjeti), ampak tudi temeljite obnove tega žagarskega obrata, ki so ga zgradili 1974. leta. Dotrajali stroji in oprema že močno vplivajo na storilnost, pa tudi novi programi, ki naj bi omogočili višje ovrednotenje lesa, se nekam težko rojevajo, čeprav je treba priznati, da razvoj te enote ni povsem zastal. Morda pa prekinitev dela ne bo prinesla le večjih plač, ampak tudi hitrejše posodabljanje proizvajalnih sredstev?
Š. S.
In če imamo pred očmi tisto znano dialektično predstavo, po kateri je razvoj neizogiben, lahko z gotovostjo trdimo, da bodo dobre zamisli slejkoprej prišle na površje, četudi so morebiti zavrte. Ob različnih pogledih na uveljavljanje gospodarske reforme pomurski komunisti menijo, da se vdati v usodo pač ne kaže. Zgolj razpravljanje in nezadovoljstvo s trenutnim stanjem doslej še nikoli nista dala pravih rezultatov. Nesporno je, da bo uspešnost politike ZK v prihodnje veliko bolj merljiva. Ljudje je ne bodo cenili le zaradi njenih proklamiranih ciljev, temveč predvsem po tem, kaj in koliko bo v resnici prispevala k novemu, boljšemu in naprednejšemu. To je tudi najboljši odgovor na vprašanje, ki ga velikokrat slišimo, kaj haj zdaj počnejo pomurski komunisti v političnih vodstvih, v podjetjih in administraciji-
Že to, da so razmeroma pogumno, dobro in privlačno zastavili cilje svoje organizacije, pomeni nekaj. Ali-bodo uspešni in dovolj prepričljivi, pa je v teh spremenljivih časih, ko se kopja lomijo že ob majhnih tresljajih, seveda težko napovedovati. Vsekakor pa ne gre prezreti dejstva, da so se bolj odprli za pobude ljudi, da so se otresli precejšnjega dela ideološke navlake iz preteklosti in da temeljito razmišljajo o prihodnosti. Prav to pa je izredno pomembno idejnopolitično vprašanje nadaljnjega uresničevanja gospodarske in politične reforme, ki vliva precej optimizma.
Milan JERŠE
VESTNIK. 19. JANUAR 1989
1 V •	4	 - v -T -’-T—t -♦
STRAN 3
Javna
zahvala!!!
Nosilca raziskovalne naloge (RN) Ekološka sanacija in energetska racionalizacija specializirane kmetije v kontekstu prestrukturiranja gospodarstva, Slavko Švenda in Ludvik Lazar, strokovnjaka z ŽVZ (Živinorej
mouauie
sko-veterinarskega zavoda) v Murski Soboti, bi se rada javno zahvalila vsem družbenopolitičnim organizacijam, družbenopolitičnim in samoupravnim interesnim skupnostim ter oblastnim organom, predvsem po sozdu ABC Pomurka s predsednikom KPO Gustijem Grofom na čelu, za:
— prizanesljivo trepljanje po ramenih,
— venčke sijajnih besedi in
— imenitno držo pri »fehtanju« dinarjev za RN.
Hkrati vsem ključnim tovarišem in tovarišicam želita čim manj spolzkih cest na poti do Ljubljane in čim več ognjevitih nagovorov o prestrukturiranju pomurskega gospodarstva. Prilagata izdelek soboške občinske raziskovalne skupnosti pod naslovom Sofinanciranje raziskovalnih nalog v letu 1988, ki ga objavljamo v celoti — brez odvzemanja, dodajanja ali prilagajanja. Naj govori sam po sebi!
Po seznamu drugi, po »financah« osmi
to
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Izdelek najprej vsebuje zaporedno številko in naslov RN, na-i izvajalca in končno »planirana sredstva 1988«.
Fleksibilna avtomatizacija strege na velikih stiskalnicah s prijemali — Liv Rogašovci — 5.000.000
(Tu smo! Posebej podčrtano!) Ekološka optimalizacija in energetska racionalizacija družinske kmetije, usmerjene v proizvodnjo mleka — ŽVZ — 7.500.000
Uporaba geotermalne energije v bolnišnici Rakičan — ZEU (Zavod za ekonomiko in urbanizem) Murska Sobota — 11.712.890
Raziskovalna infrastruktura kemijskega laboratorija — ŽVZ — 9.850.000
Razmnoževanje slivove podlage st. julien v sterilnih razmerah — Sobota tozd Vrtnarstvo — 6.700.000
Ekološka sanacije farme Nemščak ob proizvodnji energije in gnojiv — Projektivni biro — 10.000.000
Predinvesticijska študija za ustanovitev-obrata za proizvodnjo gumbov in modnih dodatkov na osnovi poliestra v občini Murska Sobota — ZEU - 12.640.000
Strategija razvoja ogrevalno energetskih sistemov — ZEU — 7.980.000
Bob kot vir proteinov v prehrani živine — SKŠ (Srednja kmetijska šola) Rakičan — 250.000.
Evidentiranje naleta sive breskove uši — SKŠ Rakičan — 200.000
Evidentiranje pojava koruzne vešče — SKŠ Rakičan — 125.000 Ekološko preizkušanje novih sort poljščin — SKŠ Rakičan — 350.000
Razširjenost posameznih vrst insektov v Pomurju . .. ter Možnosti predelovanja zdravilnih zelišč v Pomurju — SKŠ Rakičan . 2.000.000
10.	Geotermalna vrtina Diana 1 4.250.000
11.	Kulturna dediščina Prekmurja -
Radenska Radenci
KC (Kulturni center) Miško
13.
14.
15.
16.
Kranjec Murska Sobota — 2.638.000
Preizkušnja tehničnih in eksploatacijskih parametrov rotacijskih strojev za globoko obdelavo —. IMP Panonija —
9.800.000	.	! '	 -T
Ekološka ocena Pomurja — ZEU — 6.480.000
Model drobnega gospodarstva — sozd ABC Pomurka — 20.000.000
Arheološka topografija Prekmurja — KC M. Kranjec — 1.300.000
Kmetijska in gozdarska študija — VAŠ (Višja agronomska šola) Maribor — 2.700.000
17.	Obveznosti iz preteklih let:
— Vključevanje suhih pesnih rezancev — 500.000
— Naloge SKŠ — SKŠ Rakičan — 375.000 — Izgradnja testne postaje — ŽVZ — 275.190 — Možnosti porabe geotermalne energije v prehrambeni industriji — ZEU — l.000.000.
Pod črto je na strani seznama, kjer so »planirana sredstva 1988« tale številka: 123.626.080 — dinarjev namreč. Sledijo še štiri »postavke«, ki jih tudi navajamo dobesedno.
Sofinanciranje tehnične kulture — 6.000.000 Naravoslovni in tehnični krožki — 1.500.000 Sofinanciranje ogledov sejmov — 4.000.000 Nabava tuje strokovne literature — 1.500.000 Pod končno črto je vsota: 136.626.080 — dinarjev namreč. S tem se izdelek ORS (Občinske raziskovalne skupnosti) Murska Sobota konča in priporočamo vam, da si ga — vsaj prizadeti — pobliže ogledate. Kakšna primerjava najbrž ne bo odveč.
Ne partija ne država nam ne moreta dati sreče, lahko nam jo da le podjetniški duh. (Groucho Marx)
Z raziskovalnega klina naše rubrike sestopamo na klin podjetništva. Končno je namreč spet ugledala luč sveta RR (Revija za razvoj). Gornji izrek je prav iz nje. Odgovorni urednik Jože Vilfan v kolumni To pot, naslovljeni Slabo življenje damo, Evrope ne damo. med drugim navaja: »Vsak dan postaja vse bolj jasno, da so stari načini političnega in gospodarskega organiziranja neuspešni. Sprošča se domišljija, tako na gospodarskem kot političnem področju. Podjetniški duh je ušel iz steklenice, kot pravi Sašo Star-čič, eden izmed avtorjev v tej številki; na političnem področju pa marsikdo že prešteva potencialne stranke. RR se bo v tem vsesplošnem vrenju osredotočal predvsem na konceptualno dognane in čim bolj pragmatične rešitve, ki zadevajo vodenje podjetij, uvajanje sodobnih tehnologij, racionalno reševanje problemov družbenih dejavnosti in podobno. Gre za splet, ki mu lahko rečemo uspešno podjetje, uspešna družba, odprtost v svet.« PROBLEM PEČENEGA PRAŠIČA
Dajmo, polistajmo po najnovejši, šesti številki RR in se — komur je pač do tega — vsaj za pokušino naužijmo »duhovne hrane«! Seveda se bomo mimogrede ustavili samo pri nekaj sestavkih. Branja in premisleka vredno je mnenje o nadarjencih kot nacionalnem bogastvu (avtor Srečo Zakrajšek), ki ga uvaja z mislijo: »Družbi najbolj koristijo bistri in razgledani ljudje, najbolj škodljivi zanjo pa so delavni, a nerazgledani topoglavci.« Podobno težo imata članek Andreja Guliča Inovacijski centri — ideja za Slovenijo in uredniški intervju Halo, tukaj PIC. Objavljenih je 15 vprašanj in odgovorov o novi ideji — podjetniško inovacijskem centru. V opombi je navedeno, da bo RR v prihodnjih številkah idejo temeljito »pretresel«. Duhovito in sočno se bere esej Miroslava Rebernika z mariborskega Vekša z uokvirjeno primero o problemu pečenega prašiča, ki »temelji na satirični zgodbi Charlesa Lamba iz leta 1822 Razprava o pečenem prašiču, po kateri so umetnost pečenja svinjske pečenke iznašli na Kitajskem. V vasi, kjer si hrane nikoli niso kuhali ali pekli, je otrok podtaknil požar v hiši, v kateri je bil tudi prašič. Ko je hiša pogorela, so vaščani odkrili novo slastno jed in odtlej je bilo v tej vasi precej požarov. Morala zgodbe je naslednja: če ne veš, kako se pripravi pečena svinjina, moraš vselej, ko si zaželiš za večerjo svinjsko pečenko, do tal požgati hišo.« Tako! Vi pa lahko še naprej listate po zadnji številki RR, katere problemsko osišče je Evropa 1992. Kaj pa Pomurje 1992?	Branko Žunec
PROTEST NEUPRAVIČEN?
»Predsedstvo Občinskega sindikata Gornja Radgona je začudeno in ogorčeno zaradi nenormalnega dviga cen, ki so v občinski pristojnosti,« je zapisano na začetku dopisa OS ZSS Gornja Radgona, ki so ga prejele vse osnovne organizacije ŽSS, druge družbenopolitične organizacije, vodstvo medobčinskega in republiškega sindikata ter sredstva informiranja. Sindikat obtožuje Izvršni svet SO Gornja Radgona, da je dvignil cene stanarine (za 66 odstotkov), vode (za 50 odstotkov) in komunalnih dejavnosti (za 65 odstotkov) kljub opozorilu Predsedstva RS ZSS in protestu občinskega vodstva sindikata. Pri tem pa ni upošteval nobenega predloga sindikalne organizacije (glede subvencioniranja), prav tako pa ne zaostajanje povprečnih osebnih dohodkov v občini za republiškim povprečjem. Ena od obtožb tudi pravi, da je izvršni svet dvignil cene brez pooblastila stanovanjske skupnosti.
Kot kaže, so bile obtožbe kar hude in nekatere celo neupravičene, kajti na napisani protest sta odgovorila tako izvršni svet kot DO Komunala. Izvršni svet navaja, da so bile višje cene sprejete šele po natančnem pregledu,
kaj le-te predstavljajo, pripravila pa sta ga komite za družbeno planiranje in strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti. Določanje kroga upravičencev za subvencioniranje stanarin ni v pristojnosti izvršnega sveta, temveč se le-ti določajo po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic ter po pravilniku, ki ga je sprejela samoupravna stanovanjska skupnost na osnovi tega sporazuma. 1. 11. 88 je bilo v radgonski občini 160 upravičencev za subvencionirane stanarine. Izvršni svet navaja, da je sprejel nove cene na osnovi pooblastil, ki mu jih daje Zakon o družbeni kontroli cen, in v zakonitem roku. Pri določanju nove cene stanarine je upošteval pobudo sindikata, da je potrebno upoštevati zaostajanje osebnih dohodkov v občini v primerjavi z republiškim povprečjem, saj tudi stanarine zaostajajo za republiškim povprečjem za 15 odstotkov. Pobudo sindikata o ustavitvi cen, ki so v občinski pristojnosti, so obravnavali zbori občinske skupščine na septembrski seji in sprejeli glede nadaljnjega dela samoupravne stanovanjske skupnosti določena stališča.
Socialna politika naj bi bila v svojem bistvu nosilka načel socialističnega humanizma, solidarnosti in vzajemnosti med ljudmi, spoštovanja človekovega dostojanstva, njegove osebnosti, enakopravnosti in enako-
KO REVEN POMAGA REVEŽU
bro pa vedo, da je socialna politika s svojimi ukrepi in inštitucijami zamišljena tako, da ne posega v državni aparat ali njen proračun, pri svojem delovanju je bolj podobna Robinu Hoodu, ki je jemal bogatim in dajal revnim, s to razliko, da je
vrednosti vseh ljudi. V času ju- _ goslovanskega infarkta pa je Robin Hood jemal zelo bogatim in delil revežem, socialna
I postala dekla državnega aparata.
Socialna politika ščiti in varuje s svojimi ukrepi bolj kot I ljudi državni aparat, blaži nezadovoljstvo ljudi toliko, da ne pride do množičnih socialnih nemirov.
I Politični veljaki se ustijo, da mora v tem hudem času socialna politika z denarnimi in drugimi pomočmi odigrati po-_ membno vlogo pri varstvu  ogroženih delavcev. Prav do-
politika pa jemlje vsem, sorazmerno največ manj bogatim, torej srednjemu sloju ljudi, in daje revnim, da potem eni in drugi za silo živijo in je država še naprej lahko mirna in nev-mešana v stvar.
Navedimo samo stanarine in subvencije ali socialne pomoči pri odplačilu stanarine. Stanarine so se spet povečale, ker menda morajo ujeti ekonomsko ceno stanovanja (drugo je
Bolj pritegniti partijsko članstvo
Občinski komite Zveze komunistov Murska Sobota si prizadeva, da bi k različnim oblikam svojega dela pritegnil čimveč članov osnovnih organizacij v soboški občini. V ta namen bodo letos pripravili več posvetov s sekretarji OO ZK ob vseh pomembnejših dogodkih v občini, republiki in državi, pri čemer ne bodo izostale tudi pisne informacije. Sicer pa bodo nadaljevali z izdajanjem glasila občinske partijske organizacije Informacije, ki so med članstvom naletele na ugoden odmev. Poleg tega bodo
SKLEPI ČETRTEGA POSVE-TA O VZGOJI ROMSKIH OTROK
tedensko pripravljali pogovore s sekretarji OO ZK z določenih področij na občinskem komiteju.
Kot novost pa uvajajo pogovore v posameznih krajevnih središčih soboške občine s komunisti in drugimi krajani o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in vprašanjih okolja. Ti pogovori naj bi bili najmanj enkrat mesečno. Poleg tega pa bodo v Murski Soboti postavili vitrino z zapisi o aktualnih dogajanjih v Zvezi komunistov. Ena od zahtev je, da mora Zveza komunistov postati bolj zanimiva tudi za mlade ljudi. Žato nameravajo vzpostaviti stik predvsem s srednješolsko mladino in študenti, in sicer prek raznih seminarjev in pogovorov. Ker so klasične obli-
Romom narodnost
Na plenarnem zasedanju četrtega posveta o vzgoji in izobraževanju romskih predšolskih in šolskih otrok, ki je bil v Mariboru, so sprejeli nekatere pomembne predloge in napotke.
Rešil naj bi se status Romov ne le v republiki, ampak v zveznem merilu. Romom bi se moral priznati status naroda, s tem pa tudi možnost šolanja v romskem jeziku. Za to bi bilo treba najti učitelje ter zanje pripraviti seminarje in izobraževanje. Od romskih in neromskih staršev bi morali dobiti soglasje, da bi njihovi otroci obiskovali isti vrtec, v delovne skupine v vrtcu pa bi moralo biti vključenih le toliko otrok, da bi učiteljica lahko bila uspešna pri vzgoji in izobraževanju, priprava na šolo pa naj bi bila dve leti ali toliko, kot bi bilo dobro za otroka, da bi se lažje vključil v šolanje.
Strokovni svet naj bi sprejel osnove za prilagajanje predšolskega programa romskim otrokom. Mladim, ki bi se odločili za poklic romskega učitelja, bi morali zagotoviti denar za štipendijo.
mh
O načinu informiranja v naših medijih velikokrat govorimo. Pri tem marsikdaj pristajamo na trdi-tev, da so glasila, informacije in druge oblike obveščanja prepolne formalnega besedičenja in nekritičnosti. Tega se dobro zavedajo tudi v pomurskem združenem delu, kjer za zdaj ne morejo biti povsem zadovoljni s celostnim obveščanjem delavcev. Če namreč pristajamo na tezo, da je pogoj za uspešno politično in drugo dejavnost ustrezna obveščenost, potem nam ne more biti vseeno, kako je z raznimi pisnimi informacijami in internimi glasili v pomurskem združenem delu. Te informacije so namreč zelo pomembne za neposredno operativno delo v določenih okoljih, zato jih zaposleni razumljivo sprejemajo kot svoje. Razne prekinitve dela v Pomurju so bile v marsikaterem primeru ravno posledica preslabe obveščanosti delavcev o dogajanjih v lastni delovni organizaciji.
Zato je gotovo skrb zbujajoče, da se ob pomanjkanju denarja odgovorni v kolektivih najraje odločajo, da varčevanje enostavno prenesejo na račun obveščanja. Ravno tako pa je krčenje števila internih glasil kratkovidna politika, ki v prihodnosti zagotovo ne bo dala pozitivnih rezultatov. Tudi to ne. ko vodilni delavci došled-
Tudi v DO Komunala so vsem naslovnikom, ki so prejeli protest Občinskega sveta ŽSS, poslali dopis s pojasnilom. Prizadeto ugotavljajo, da je obtožba, da je dvig cen komunalnih storitev »vsesplošni napad na življenjski standard delavcev«, neprimerna in skrajno tendenciozna ter posledica nepoznavanja obremenitve občanov. Cene komunalnih storitev so prej prenizke kot previsoke, menijo v Komunali, saj mora posameznik mesečno plačati od 942 do 3627 dinarjev mesečno. V ceno komunalnih storitev so zajete tudi cene vode, kanalščina in odvoz smeti. S protestom so izničili vsa njihova prizadevanja, da opravljajo komunalne storitve kakovostno kljub prenizkim cenam. Visok je namreč le odstotek povišanja, sicer pa bodo uporabniki plačali komunalne storitve šele ob koncu četrtletja. Ob koncu so še zapisali: »Ne mislimo delati nobenih primerjav, vendar bi ob vsem tem želeli poudariti tudi to, daje vsak zaposleni delavec DO Komunala v mesecu novembru plačal povprečno 4163 dinarjev sindikalne članarine«
Bernarda B. Peček
PREDSTAVLJAMO VAM
JANEZ BUKOVEC,
NOVI SEKRETAR MLADINE
V mladinski organizaciji lendavske občine so pred kratkim izvolili 23-letnega absolventa agronomije Janeza Bukovca iz Dobrovnika za novega sekretarja. To pa ni naključje. kajti že dlje časa je bil družbenopolitično aktiven. Tako je predsedoval osnovni organizaciji ZSMS v Dobrovniku, je aktiven član tamkajšnjega kulturnega društva Sandor
Janez Bukovec
vprašanje, zakaj je pri nas ekonomska cena stanovanja in gradnje tako visoka), nihče pa ne bo na glas priznal, da tudi (posredno) zato, ker je vedno več upravičencev do subvencij, za katere daje denar tudi stanovanjska skupnost.
Socialna politika ima torej pravo mero pri cenzusih za socialne pomoči, ki ohranjajo pri življenju revne, malo manj revnim pa s pravo mero odvzema, da postanejo revnejši, pa vendar ne toliko, da bi prišli med tiste, ki so pomoči potrebni.
Pri tem medsebojnem povezovanju, solidarnosti in vzajemnosti med revnejšimi se država ne vmešava, ker ne sme (noče) delati po vzoru kapitalističnega sistema, ko država skrbi za blaginjo ljudi.
Majda Horvat
ke izobraževanja med člani Zveze komunistov premalo privlačne, bolj pa pritegnejo predavanja v osnovnih organizacijah in konferencah ter na zborih komunistov, bodo v prihodnje namenili več pozornosti aktualni vsebini predavanj in zagotavljanju dobrih predavateljev.
Enkrat na mesec, in sicer vsako drugo soboto med 9. in II. uro^pa bo sedež občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti odprt za vsakogar — člane in nečlane ZK, ki bodo hoteli kaj vprašati ali ponuditi idejo. Tudi letos bodo v soboški občini organizirali Dan komunista, kar naj bi v prihodnje postala tradicionalna oblika delovanja soboških komunistov.	M. Jerše
Petofi, pa tudi kot član predsedstva občinske konference SZDL Lendava po svoje prispeva k ureditvi razmer, še posebej vprašanj s področja kmetijstva. Ko je kandidiral za sekretarja občinske konference ZSMS Lendava, je dejal, da bo funkcija' zahtevala celega človeka in tega se tudi zdaj zaveda. Že na samem začetku se je angažiral za ponovno ustanovitev osnovne organizacije ZSMS v Lendavi, s čimer je tudi uspel. Prizadeval si bo tudi za aktivnejše vključevanje mladincev v družbenopolitično življenje na vasi, za večjo aktivnost mladinskih organizacij v organizacijah združenega dela, za ustreznejšo štipendijsko politiko, šdj tudi v mladinski organizaciji ugotavljajo, da so ozdi, ki imajo neprimeren odnos do »pridobivanja« novih kadrov. Ker je Janez kmetijec (čimprej bo skušal diplomirati). dobro pozna tudi probleme zasebnega kmetijstva in s tem v zvezi prihodnost (?) mladih, ki ostajajo na zemlji. Seveda pa ne občinska konferenca in ne njen sekretar ne bosta prezrla problema zaposlovanja, kajti delo išče vse več mladih, in med temi je iz leta v leto več takih, ki imajo srednjo šolo. P pogovoru je še dejal, da bo stremel še za ustrezno mesto mladih v mednarodnem sodelovanju (z mladino na Madžarskem). ne bo pa zanemarjal še stikov z mladimi v sosednji hrvaški pokrajini in drugih aktivnosti.
Š. S.
Mar stranski tir za informiranje v združenem
delu?!
no bdijo nad informacijami, ki naj bi prišle do slehernega zaposlenega šele skozi filter z ozkimi rešetkami. Žalostno je, da je internih glasil v pomurskem združenem delu čedalje manj namesto obratno. Zaenkrat se lahko s svojimi internimi glasili, ki izhajajo dokaj redno, pohvalijo v ABC Pomurki, Muri, Ini Nafti. Gorenje Imu, Radenski in Gorenje Elradu.
To pa še zdaleč ne pomeni, da je tudi pri njih sistem informiranja že povsem ustrezno opredeljen. Ob podatku, da se od devetih poklicnih novinarjev v pomurskih organizacijah združenega dela le trije ukvarjajo s svojo osnovno dejavnostjo, drugim pa so naložili še dodatne obveznosti največkrat so postali tudi referenti
za kulturo — se je treba resno zamisliti. Ali smo informiranje v združenem delu resnično postavili na stranski tir? Ob tem, da so postala interna glasila marsikje nekake muhe enodnevnice, bi temu lahko pritrdili. Mar se pravice: biti informiran in s tem dejaven, ki je ena najpomembnejših sestavin politične kulture sploh, nočemo zavedati ali se sprenevedamo, morda pa nam je skrb za ustrezno informiranje v pomurskem združenem delu že postala španska vas?! To pa je v sedanjih kriznih časih, ko si vsepovsod prizadevamo za resnično demokratično življenje, vendarle previsoka cena. Tudi najrazličnejše ankete namreč kažejo, da postavljajo ljudje čedalje bolj v ospredje dobro informiranje kot bistven pogoj za odločanje o vseh pomembnih zadevah.
Milan Jerše
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
OBČINE MURSKA SOBOTA
organizira
PLESNI TEČAJ
(svetovni program — standardni, latinsko-ameriški, modni in disco plesi).
Začetek tečaja bo 7. februarja 1989 ob 18.30 na SCTPU Murska Sobota.
Prijave zbira Zveza kulturnih organizacij, Trubarjev drevored 4, tet. 21 957, ali ob začetku tečaja. Tečaj bo vodit plesni učitelj Jože Martinec.
Vljudno vabljeni!
STRAN 4
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
PREBUJANJE ŠTAJERSKIH SLOVENCEV ALI
Trkanje po lupini Kolumbovega jajca dvojezičnosti
Nekateri imajo imena, ki jim ga je dalo tuje ljudstvo, katerega jezik slišimo na tržnici ali/in po vaseh na podeželju, jezik, ki ga govori tudi naša dekla Luci/Luzie, ki ga pa mi ne razumemo. Okoliški hribi pa nosijo nemška imena. (Margerete Weinhandl)
E I C H
S l e i e r m a r k
Kakšno naključje! Ko predzadnji dan minulega leta z Večerovim stanovskim tovarišem Borisom Jaušovcem po štajerski prestolnici iščeva kraj zgodovinskega pomena — gostišče Schuberthof za Zin-zendorfgasse 17 —, kjer se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi, na Idlhofgasse 88 v točilnici Flora, naletiva prav na slovensko govorečo dušo. Lastnica, ki ima zgolj iz varnostnih razlogov pri vratih strah zbujajočega štirinožnega kosmatinca, je namreč —- kot se
nama previdno izda — po rodu iz Rogaške Slatine z dekliškim priimkom Šket. Pomislim na to, koliko je sploh Slovencev/slovensko govorečega prebivalstva v Gradcu in se spomnim zajetne študije o Slovencih in slovenstvu v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Bi bilo mogoče kaj takega izdelati tudi za Gradec? Se bo lahko do teh/ takih podatkov dokopalo pravkar ustanovljeno kulturno društvo 7. člen za avstrijsko Štajersko?
dr. Wolfgang L. Gombocz.
Kakšno pomoč bi mogel v tem pogledu ponuditi slovenski kulturni in športni klub Triglav v Gradcu?
Naš prvi sobesednik je — kdo drug bi mogel biti — koordinator narodnostnih skupnosti v Avstriji, dr. Franci Zwitter. Radi bi namreč dopolnili priložnostno poročilo o ustanovitvi društva, objavljeno v zadnji številki našega časnika. »Izredno sem vesel, da je prišlo do tega dejanja, ki potruje voljo, čeprav zelo rahlo, da se na tem območju ohrani slovenska identiteta, zlasti materni jezik in kulturna pestrost. Z veseljem ugotavljam, da je na strani Slovencev iz Radgonskega kota tudi precej štajerskih Nemcev, ki so prav tako navdušeni za stvar in pripravljeni, da pomagajo;« Je pa res, da ste si nekoč že sami prizadevali, da bi tod prišlo do narodnostnega prebujenja, do samoorganiziranja tukajšnjega slovenskega oz. dvojezičnega življa? »Tu sem bil že leta 1945 in 1948, vendar tedaj ni bilo mogoče kaj dosti storiti. Zdajšnje zadoščenje, da je gibanje, ponavljam, četudi rahlo, komaj zaznavno, dobilo po 40 letih vendarle organizacijsko podobo, je torej tem večje.« Kakšno pomoč lahko ponudite Štajercem Korošci? »Brez gmotne osnove seveda ne bo šlo, naj bodo še tako zanesenjaki. Seveda pa se bom kot koordinator avstrijskih manjšin zavzemal pri avstrijskih oblasteh, da podprejo gibanje, in to v vseh pogledih. Menim pa, da je tudi
K predzgodovini snovanja društva
Po začetkih, ki segajo vse tja v leti 1977/78, se je vletu 1987 skupina tistih, ki so se za stvar resno zammah. tako povečala, da se je dalo začeti resno razmišljati o uresničitvi že dolgo naertovaneg osnovanja društva. Iz vrst avtohtonih članov delovne skupine se je izoblikoval tričlanski komite proponentov (to je tistih, ki so najbolj dejavni): Andreja Zemljič iz Gorice 53, Gabrijela ^rer.tacasv Gradcu, in Wolfgang L. Gombocz, rojen v Potmi 77. 1 lanskem aprilu in maju so skupaj z drugimi člani iz °dbl>ra pobudnikov naj-prei izdelali delovni program in temu ustrezno oblikovali pravila oz. statut društva. Pred končno redakcijo so imeli še dva pogovora s pristojnimi politiki, in sicer iz štajerske direkcije za varnost v Gradcu (Sicherheitsdirektmn fiir Steiermark!). 24. junija zveze predstavili oblastem, da bi jih nato zaprosi l za dovoljenje za ustanovitev organizacije. 28. julija 1988 j e prišel odgovor, ki se je glasil, da društvo ni prepovedano. Oblasti so ga vnesle pod številko Vr 418/1-1988 register društev in jim naložile, da » enem letu pripravijo ustanovni občni zbor ter izvolijo predsedstvo društva To so 3(1. decembra tud. storili. Poln naslov je: Znanstveno drui. cv prijateljev za uveljavitev, uresničevanje in pospeševanje v 7. členu državne pogodbe iz leta 1955 navedenih humanih, kulturnih in solskih pravic, zahtev in dejavnosti avstrijskih državljanov na Štajerskem ah na kratko — Kulturno društvo 7. člen za Štajersko.
dolžnost matičnega naroda y Sloveniji, da priskoči na pomoč. Tako kot koroški. Slovenci in gradiščanski Hrvati so namreč tudi štajerski Slovenci zajeti v 7. členu avstrijske državne pogodbe, ki je pravzaprav namenjen ohranitvi identitete teh manjšin na tem prostoru.« Je pričakovanje pomoči dovolj stvarno in utemeljeno, kajti zdi se, da so koroški Slovenci tačas prezaposleni z lastnimi problemi? »Ne mislim zgolj na gmotno, marveč tudi
druge vrste pomoči. Med drugim jo ponuja Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in druge ustanove na Koroškem; vzemimo kulturna društva, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo ter še kakšno organizacijo. Vsekakor so na potezi Štajerci sami, kajti .vsiljena pomoč ne pomaga nikomur. Vsi skupaj moramo delovati tako, da bomo ob pravem času na pravem mestu.« Dr. Zwitter je vnovič
Branko Lenart
spomnil na dejstvo, da na avstrijskem Štajerskem, tam, kjer so dvojezični »otoki«, doslej pač ni bilo organiziranega nikakršnega kulturnega ali prosvetnega delovanja, da pa je očitno, da ima pravkar ustanovljeno društvo 7. člen za Štajersko resen in stvaren program. »Pomembneje opozarjati na kulturno in jezikovno pestrost in ne precej izpričevati političnih ambicij. Zelja po ureditvi muzeja, po znanstveni razčlembi in ohranitvi dvojezičnega območja se mi zdi utemeljena. Spoznati lastno zgodovino, lastne korenine, dokopati se do kulturne zavesti — vse to so naloge, katerih uresničitev zagotavlja obstoj narodnostne manjšine. Za muzej bodo gotovo potrebna finančna sredstva, pri čemer je odgovornost matičnega naroda, da pomaga.«
Dotaknili smo se tudi delovanja nekaterih osebnosti, ki so najbolj neposredno povezane z manjšinsko (slovensko) problematiko pri naši severni sosedi. Poslancu stranke zelenih, Slovencu Karlu Smolleju, dr. Zwitter priznava, da je avstrijski parlament čestokrat primoral, da se je ukvarjal z manjšinami, zameri pa mu poteze, ki si jih je privoščil pri šolskem vprašanju na avstrijskem Koroškem. »Premalo se je posvetoval in sodeloval s pristojnimi koroškimi organizacijami, zato sprejeti model odklanjamo,« je menil ugledni sogovornik. Sledilo je naslednje
pojasnilo: »Tačas je na vrsti zadnji poskus, da bi vse avstrijske manjšine iz sosednjih dežel — iz Jugoslavije, Italije, Švice in Madžarske — vključili v delovno skupnost Alpe-Jadran. 29. decembra sem oddal tovrstne vloge in jih naslovil tako na predsednika omenjene skupnosti kot na predsednika slovenskega izvršnega sveta, saj je prav Slovenija na zadnjem zasedanju v Benetkah prevzela za manjšine pristojno komisijo. Sodim, da bo to imelo
ugoden vpliv tudi na štajerske Slovence, kajti tudi Štajerska je v skupnosti Alpe-Jadran in v Benetkah smo spoznali razmeroma veliko zanimanje ža manjšinska vprašanja.«
Nič manj zanimiv ni bil v svojih odgovorih član predsedstva društva Branko Lenart iz Gradca, ki je učitelj za fotografijo na višji umetniški šoli v štajerski prestolnici. »Če sem se nekoč sramoval biti Slovenec, je danes bistveno drugače; zdaj sem po
nosen na to. Mislim, da bom lahko veliko prispeval pri urejanju dokumentacije, saj — kot veste — pripravljamo vodič o drugačni, slovenski plati avstrijske Radgone. Pomembno vlogo bodo imela prav fotografije.« Kako je prišlo do stikov s ključnimi osebami društva, kot sta predvsem dr. Wolfgang L. Gombocz in Andreja Zemljič? »Stiki so dokaj novi. Bil sem na enem od seminarjev o manjšinah, dobil Gomboczev naslov-in zvedel, da nameravajo ustanoviti društvo štajerskih Slovencev. Za klub slovenskih študentov v Gradcu, kamor so vključeni večidel Korošci, sem že slišal, za štajerske Slovence pa bolj mimogrede. Moj oče je vselej veljal za zavednega Slovenca in bil zainteresiran za stike s svojo nekdanjo domovino. Zame je bilo samoumevno, da se pridružim zadevnemu gibanju in mu po svojih močeh pomagam. Je pa res, da so med nami člani iz Radgonskega kota, ki se bojijo javnega nastopanja, ker vedo, da bodo imeli doma, med sorodniki in prijatelji, določene težave.« Vi se tega ne bojite? »Nikakor ne. Razmere v Gradcu so povsem drugačne od tistih v Radgoni. Tukaj imam svoj položaj in — naj še enkrat poudarim — sem ponosen na to, da sem Slovenec.«
Doslej se je Lenart fotografsko, umetniško ukvarjal s koroškimi Slovenci — »s študenti smo izdelali obsežno dokumentacijo z bogatim fotografskim gradivom« — z manjšinami v Trstu, hkrati pa že osem let z ženo izdelujeta dokumentacijo o Istri in istrskih Slovencih. Kako pa ste se znašli na radgonskem katoliškem pokopališču, smo ga vprašali, ko nam je pokazal slike nagrobnikov s slovenskimi napisi iz avstrijske Radgone. »Po dolgem času sem bil spet v Radgoni in z dr. Gomboczem sva iskala vidna znamenja navzočnosti Slovencev. Tega je bolj malo, za kar so različni vzroki. Eden je najbrž ta, da je bilo ob koncu druge svetovne vojne marsikaj porušeno, nakar so vse skupaj obnovili; seveda po nemškem vzorcu. Pokopališča so kajpak tista mesta, kjer je najlažje najti stare pomnike. Tudi na Marijini cerkvi je dvojezičen napis, seveda pa so tu še sodobni, reklamni napisi v slovenščini, vendar iz komercialnih razlogov.« Lenart nam je kasneje priznal, da ga skrbi pomanjkanje izobraženstva iz Radgonskega kota, in dodal, da tisti, ki pridejo študirat v Gradec, ne obvladajo slovenščine, ker pač niso bili deležni pouka v tem jeziku. »Nam gre za to, da bi ga bili. Vzemimo slovensko gimnazijo na Koroškem! Odkar je ustanovljena, se je samozavest koroških Slovencev bistveno okrepila. Kaže, da je Andreja edina iz našega kroga, ki ima slovenski jezik v malem prstu bz. ga res obvlada. Žal mi je, ker ga sam ne dovolj, kajti naučil sem se ga zgolj od staršev v otroških letih. Razmišljam, da bi se ga ponovno začel učiti, čeravno sem začel s študijem italijanščine. Je pa res, da veliko lažje berem v slovenščini.« Po tem, ko se je slikovito izrazil, da ga vse skupaj spominja na plavanje proti toku, saj je asimilacija zelo močna, nam je izpovedal zgovorno zgodbo o tem, kako je vztrajal, da je
treba opraviti ustanovni občni zbor društva še v letu 1988. »Namen je bil, da ga izpeljemo v eni od radgonskih gostiln. Tako rekoč vse je bilo dogovorjeno z lastnikom, ko ta v zadnji minuti odpove gostoljubje. Zakaj? Očitno se je bal takih ali drugačnih posledic. Ljudska stranka, ki ima v teh obmejnih krajih prevladujoče število pristašev, manjšinam ni naklonjena, medtem ko so jim socialisti bolj; in teh je znatno
Andreja Zemljič	dr. Franci Zwitter
več v Gradcu kot v avstrijski Radgoni.« Skratka, Lenartu seje zdelo leto 1988 simbolično v smislu dokaj srečnega časa in razmer za ustanovitev društva štajerskih Slovencev. »V Avstriji so namreč vsaj nekateri pomembni posamezniki postali v tej zvezi bolj odprti in čedalje več se govori o obvladovanju preteklosti. To je dobro tudi za nas.«
DRUGAČNA RADGONA
»Ko pridejo obiskovalci v naše mesto, najdejo celo vrsto vodnikov po mestu, ki jim predstavljajo lepote in znamenitosti Radgone in bližnje okolice. V enem od teh, ki so ga napisali Heinrich Lechner, Otto Grieb in Heinz Pototschnig, se omenja kot posebno pomemben geopolitični položaj mesta. Svoj položaj je morala Radgona kot urejeno mesto braniti skozi vso zgodovino. Omenjeni so obrambni boji proti Turkom, Madžarom in drugim ljudstvom z Vzhoda, poudarek je vselej na »nevarnosti z Vzhoda«. Tudi položaj po obeh svetovnih vojnah je bil zelo kritičen in starejši Radgončani se bodo tega še prav gotovo spomnili. Toda ta čas je dokončno mimo. V znamenju mednarodnega zbliževanja in močnega prepletanja vsekakor ne moremo več dvomiti o varnosti naših meja. Pri tem pa ni legitimno, če se ta tradicija neprekinjeno pelje naprej vse do sedanjosti in se ti strahovi, ki so tačas brezpredmetni, projicirajo v prihodnost. Vprašujem se tudi, kaj naj pomeni na različnih mestih tega vodnika po mestu, ki ga je napisal O. Grieb, omenjeno »nemško mejno mesto«, kakor tudi »zvesta nemška domovinska ljubezen« in »pravični obrambni boj«. Kaj pomeni izjava, da naj se zdaj vodi boj. ne več vojaški, ampak kulturni, proti tujim vplivom. Izjavljam, opredeljujem se za avstrijsko državo in avstrijsko kulturo, ki je samostojna do nemške in različna od nje. V Avstrijo se stekajo mnogi kulturni vplivi različnih ljudskih skupin in ne nazadnje je imela slovanska kultura poseben pomen. Trdno sem prepričan, da so nam — kar se mantalitete in kulture tiče — Slovenci zdaleč bliže kot pa na primer Nemci iz ZR Nemčije. Eno takih sidrišč med nami in njimi predstavlja tudi vezni člen katoliške vere, ki je na oni strani meje trpela pod političnim pritiskom, a vendarle ostaja. V vodniku po mestu se omenja, da je bilo to območje izvorno slovensko in da so ga preselili z bavarskimi prihodi: ko so torej prišli Bavarci. Nadalje tudi piše, da so Slovenci popolnoma izginili zaradi mirne asimilacije. To je očitna laž! To območje je bilo in je dvojezično, stoletja dolgo živijo na tem območju Slovenci in v različnih obdobjih so jih nemško govoreči prebivalci vedno znova zatirali. Ali imamo razlog, da še naprej ohranjamo to tradicijo tega nedemokratičnega postopka? Česa se bojimo? Ali ni človekova pravica, da lahko razvije lastno identiteto, ne da bi bil pri tem poniževan in diskriminiran ?
Nekateri imajo imena, ki jim ga je dalo tuje ljudstvo, katerega jezik slišimo na tržnici ali po vaseh na podeželju, jezik, ki ga govori tudi naša dekla Luci/Luzie, ki ga pa mi ne razumemo. Okoliški hribi pa nosijo nemška imena. To je napisala Margarete Weinhandl, ko je opisovala svoje spomine na otroštvo na Spodnjem Štajerskem. Avtoričina dela so bila v času nacionalsocializma zelo razširjena. Vsekakor to ne izpričuje neke vzvišenosti, ki bi se dala zaznati z bolečino, če bi te pomembne korenine naše skupne in skupno zrasle kulture tajili. V vodnikih po mestu se obrambni boj predstavlja kot herojsko dejanje. Obrambni boj je bil nepotrebno visok krvni davek, kajti dokončne meje so nastale za zeleno pogajalsko mizo. Štajerski Slovenci na našem območju so bili leta 1955 uradno zaznamovani. Kršimo našo državno pogodbo, če, še naprej tajimo naše slovenske prijatelje in so-državljene. Samo človeška dolžnost je, če jim omogočimo, da se učijo svojega jezika. Zato bi bilo potemtakem lepo, če bi si tudi mi sami prostovoljno omislili nadaljevalne tečaje in se seznanili z zelo lepim, toda tudi težkim slovenskim jezikom: in to naj ne bo le v prid trgovcem, torej ekonomskim interesom. Navsezadnje je moje hotenje še v tem, da bi bili v omenjenih vodnikih po mestu tudi pomembni sinovi in hčere tega mesta, ki so bili deloma tudi Slovenci. Ali ne uvidite, da je ta druga Radgona naša lastna Radgona in da smo lahko ponosni na to mesto ob meji, ki ljudstev ne ločuje, marvečjih povezuje?« (Resi Nica)
Vračamo se k razmišljanjem dr. Francija Zwitra, ki pravi; »Zanimanje za manjšinska vprašanja povsod narašča. To je treba izkoristiti, posebej če govorimo o štajerskih Slovencih. Če se trdi, da jih ni oz. so pomotoma prišli v avstrijsko državno pogodbo, je to samo teorija avstrijske manjšinske prakse. Mislim celo, da gre zgolj za dokaz, kako so podpisniki oz. tvorci pogodbe hoteli povedati, da je za sleherno
manjšino potrebno varstvo, naj gre za še tako majhen del nekega naroda. Pokazali so skratka, da število ni pomembno. Čim slabša, čim šibkejša je manjšina, tem večja pomoč ji je potrebna.« Torej pritrjujete trditvi, da se manjšina začne pri številki ena? »Vsekakor.« To je bil hkrati neposreden odgovor na zanikovalna mnenja mednarodnega strokov
njaka za manjšine z Dunaja, dr. Felixa Ermacore, in hkrati pritrjevanje tistemu, kar je v svojem bogatem znanstvenem opusu o manjšinah izpovedal še eden od mednarodnih manjšinskih izvedencev iz Innsbrucka, prof. dr. Theodor Veiter, ki je tudi nam pred časom odgovoril na nekaj vprašanj. »Morda so njegove teorije za mlajše strokovnjake preveč idealistične, romantične. Je pa vsekakor zagovornik tega, da je najprej potrebno varstvo
BOGASTVO A VSTRIJE
»Živimo v majhni deželi z veliko tradicijo, kjer se križajo številni jeziki in kulture. Ker se ta dežela že 40 let trudi, da bi pozabila na to tradicijo in jo zatajila, se obdala z jajčno lupino enega samega jezika in kulture, obstaja možnost, da se bo ta lupina v resnici pokazala kot jajčna. Njena tanka opna se močnim napadom vsekakor ne bo mogla upirati. To se bo torej zgodilo s tisto majhno državo, ki je vse svoje življenje porabila za to, da bi pozabila in zatajila, da je vsaj kdaj v otroštvu kdo od njenih prebivalcev slišal kak drugačen jezik. če ga že ni tudi govoril. Obrambni mehanizmi, ki so pri tem imeli ves čas nosilno vlogo, so nastali vsekakor šele v zadnjih 70. letih. Še novejša izenačitev se glasi:	Slovenec na Štajer-
skem = Titov komunist. V glavah ljudi ima pomembno vlogo, ko gre za to, da bi potisnila na stran svojo lastno preteklost in prihodnost. Če se kdo temu ne bo uprl, se ne bo v zgodovini življenja mnogih ljudi na tem območju nič spremenilo. Omenjena izenačitev bo trajala na veke in čas, ko dežela Titovih komunistov morebiti prehaja na tržno gospodarstvo, bo še naprej v znamenju vztrajanja v svojem nezmotnem prepričanju oz. le-tega ne bodo spremenili. Šamo-zavestno se sklicevati na samosvojost neke dežele — to lahko počne samo tisti, ki ve, kdo je, od kod prihaja, in ki za tem tudi stoji. Posebna značilnost ali znamenitost avstrijskih mest je tudi v tem.da prihajajo njihovi prebivalci z območij, ki danes več ne pripadajo Avstriji, zaradi česar tudi govorijo druge jezike. Enako velja za določen del ljudi, ki so izvorni prebivalci te države in živijo v različnih avstrijskih zveznih deželah. Ta pisanost in mnogoplastnost Avstrije vsekakor predstavlja velik rezervoar njenih darov in je ena njenih priložnosti, da ne bo utonila v nemštvu, kar bi za Avstrijce pomenilo korak nazaj in bi se s tem lahko celo vse prelahko osmešili. Zatorej ne bo nikomur uspelo, da bi me prepričal, da bi lahko bilo slabo uporabljati tudi drugi jezik, in sicer ga uporabljati tudi zunaj hleva in kuhinje.« (Andreja Zemljič, predsednica društva)
narodnostne skupnosti, česar ne dosežeš samo z rešitvijo gospodarstva, ampak so nujni posebni zakoni za manjšino.« Kakšen bi bil Zwitrov recept za štajerske Slovence? »Če bi izhajal iz prakse na Koroškem, bi dejal, da je treba v začetku problem sploh spoznati, ga najprej znanstveno obdelati in šele nato so na vrsti terenske akcije. Kakor je društvo zasnovano, menim, da so na pravi poti.«
Torej bo Avstrija morala priznati svojo drugačnost — če temo nekoliko razširimo in upravičimo naslovno misel — v smislu pristajanja na prebujanje štajerskih Slovencev ter dopuščanja, da trkajo po lupini Kolumbovega jajca dvojezičnosti. Najbrž vemo, zakaj Kolumbovega, če ne, je to dovolj nazorno razvidno iz prispevka Andreje Zemljič (v okviru) in sestavka Resi Nice.
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 19- JANUAR 1989
STRAN 5
DROBNO GOSPODARSTVO
AGROKOMBINAT LENART
Obrtništvo v radgonski občini
Strokovne podlage za oceno stanja drobnega gospodarstva v občini Gornja Radgona je naslov raziskovalne naloge, ki so jo izdelali ekonomisti Ivo Vuk, Franci Štrakl in Jože Farič ter pravnik Milan Kurbus. Delo je strnjeno v brošuri na 148 straneh, obširno pa so ga predstavili na pogovoru o drobnem gospodarstvu, ki je bil zadnji delovni dan v starem letu.
Ni kaj, delo je dobro opravljeno, saj so vanj zajeti vsi podatki, ki zadevajo drobno gospodarstvo. Zanimive so tudi primerjave z republiškimi povprečji in občino Domžale, ki je obrtniško najbolj razvita. Škoda, da radgonski raziskovalci v svoje delo niso vključili še ostalih treh pomurskih občin, čeprav je tudi res, da so imeli precej težav pri iskanju določenih podatkov že za eno občino.
In ugotovitve? V zadnjih petih letih je število obratovalnic naraslo od 212 na 250, kar je 4,2 odstotna letna rast. Največ (168) jih ima dovoljenja za obrtne storitve in popravila, sledijo avtoprevozniki (44), gostinci (25), poklicne dejavnosti (13) in naposled prodaja na drobno (2). Med trinajsterico, ki opravljajo t. i, intelektualne poklicne dejavnosti, je 10 duhovnikov.
V minulih petih letih je raslo tudi število delavcev, zaposlenih pri obrtnikih; 1984. leta jih je bilo 239, ob koncu lanskega leta pa
283, kar je 44 delavcev več.
Drobno gospodarstvo ima v radgonski občini vse možnosti nadaljnjega razvoja, saj je, kot je ugotovila študija, po razvitosti pod republiškim povprečjem. Od najbolj obrtno razvite slovenske občine Domžale pa zaostaja po nekaterih pokazateljih tudi po večkrat. Ugotovitev o neizrabljenih možnostih legalnega obrtništva dovolj zgovorno ilustrira podatek o tako imenovani sivi ekonomiji (šušmarstvo), ki, kot pravijo raziskovalci, »obvladuje okrog 25 odstotkov družbenega proizvoda«. Vrednost študije je tudi v tem. ker prinaša »posnetek«, kakšne dejavnosti, obratovalnice in obrtnike ima ta čas radgonska občina. Kar zadeva lokacije, je več kot polovica obratovalnic v razvitih krajevnih skupnostih, zlasti v KS Radgona in Radenci.
Raziskovalci so svojo študijo sklenili s temile mislimi: Vemo veliko več, kot smo vedeli prej, vendar za konkretno, planirano in razvojno usmerjeno akcijo širitve obsega in kakovosti drobnega gospodarstva še premalo. Manjka nam še predvsem konkretna marketinška študija, ocena primerjalnih prednosti po vrstah dejavnosti, ocena potencialnih resursov (kadrovskih, prostorskih, finančnih), nato pa nekaj intuicije in podjetniške ko-
rajžnosti.
Š. Sobočan
Postal, ne pa tudi ostal
Ne vem, kako je v drugih občinah, za lendavsko pa lahko rečem, da so na vodilnih mestih v gospodarstvu ljudje v najbolj ustvarjalnih letih svojega življenja. Potemtakem se zdi logično, da niso obremenjeni s preteklostjo in tudi ne s prihodnostjo. Žal pa ti ljudje kljub navidezno ugodni »štartni podlagi« ne morejo dati od sebe, kar bi radi, ker je za to množica ovir. Ni lahko biti direktor.
Da direktor ni lahko biti, ugotavljam tudi sam. Pa ne zato, ker bi na lastni koži občutil slast stolčka, ampak do tega spoznanja (in razočaranja) prihajam vselej, ko spremljam razgovore s poslovodnimi delavci, ki jih čez leto večkrat pripravi prvi mož lendavske vlade Joško Kuronja. Tako srečanje je bilo tudi pred novim letom, kar morda ni bilo ravno taktično (pokvaril nam je praznike), je pa prav, da ne izbiramo več datumov, ko bomo govorili o uspehih v presežnikih in o neuspehih v rokavicah.
Ni lahko biti direktor! In direktorji lendavske občine so govorili o težavah! Le kje so tisti časi, ko je blago šlo za med! Zdaj smo v obdobju, ko je težko najti kupca, potem pa še živeti v pobožnem prepričanju, da bo blago plačal. Dobrodošla bo tudi menica. Pač boljše kot nič! Da, nič, tudi to se lahko zgodi, še posebej pa pri (južnem) kupcu, ki mu zagroziš s tožbo. Ne preseneča torej izjava enega od direktorjev, ki mora takega poslovnega
partnerja vabiti na pijančevanje, samo da bi se ga usmilil in poravnal tisti prekleti račun. In če bo že to storil, se to ne bo zgodilo v dneh, ko so plače.
Ni lahko biti direktor v kolektivu, kjer so v preteklih letih zaposlovali delavce mimo realnih potreb, zdaj pa jih je za četrtino preveč. Tako je tudi med največjimi izgubarji. Mlademu vodilnemu možu delovnega elana ne manjka, tudi ne idej, zato upanje, da se bo prebil iz jeklenih oklepov, tli.
Direktor ni lahko biti v organizaciji, kjer so razvojne službe v matičnem podjetju, sem dol pa dajejo v izdelavo manj donosne' izdelke. Nič bolje se ne godi njegovemu kolegu v delovni organizaciji, ki nima obratnih sredstev, zato najema predraga posojila, zato so dragi tudi izdelki, pa je zato prodaja slabša, kot bi bila sicer. Še dobro pa se godi direk-torju-trgovcu, četudi prodaja na posojilo, vsaj — prodaja!
Ni lahko biti direktor v večji proizvodni organizaciji, kjer so leta in leta delali enak izdelek, pa je zaškripalo, zato so se morali zadovoljiti z manjšimi serijami. Nekateri so ga namreč (kakšni nevedneži!) obdolžili, da je za to sam kriv. Dejansko pa je temu botroval tisti gospod iz Nemčije.
Sploh pa imajo direktorji težave z nekaterimi zaposlenimi. Eden izmed njih bi rad imel boljše natakarice. V gostinsko stroko se ne poda kdorkoli, ampak pretežno tisti, ki drugje ne more do-
USPESNO HLAJENJE
Lenarška kmetijska organizacija si je nadaljnji razvoj prav tako dobro začrtala kot dosedanjega, trdijo njeni vodilni. Najprej so namreč uredili njive, hleve in veliko hladilnico, nato nasade sadja in skladišča, sedaj pa je na vrsti gradnja gostinsko-trgovskih objektov in ustvarjanje dobrega imidža. Priti iz anonimnosti in si ustvariti sloves dobrega poslovnega partnerja in uspešnega gospodarja — to je največja želja lenarškega Agrokombinata.
Največja naložba te kmetijske organizacije in občine Lanart v zadnjih letih je bila hladilnica s 4500 tonami zmogljivosti (po njej je skominalo tudi 'Prekmurce, pa tudi gornjeradgonski kme-tijci bi imeli najraje svojo hladilnico), odprli pa so jo pred dobrim letom. Hkrati je Agrokombinat dobil tudi nove upravne
fit
Jože Šuman, direktor Agrokombinata Lenart
direktor!
biti dela. Kot da bi bilo to delo manj vredno. Le kako naj potem (brez dobrih kadrov) gre v korak z zasebnikom?
Direktor pa ni lahko biti niti v gradbeni organizaciji. Pa ne zato, ker ne bi imela dela, ampak zato, ker zanj (za delo) ne more iztržiti prave cene, zato imajo delavci majhne plače, pa morajo v popoldanskem času šušmariti.
Hudo je direktorju, katerega delavci v tujini štrajkajo! Ni lahko tudi direktorju, ki si prizadeva za višje ovrednotenje gline, pa s tovarnico keramike še dolgo ne bo nič. Naj ne izveni kot neslana šala, saj je kruta resnica: še najbolje je direktorju, ki ga krije črna zemlja, hudo pa bo njegovemu nasledniku.
Je potem sploh kakemu direktorju dobro? Ne da bi bil o tem stoodstotno prepričan, se mi je zapisalo: nekako še gre direktorju, ki vodi kolektiv, kjer imajo najvišje plače, česar pa jim ne gre očitati, saj obdelujejo polja, redijo živino . . . skratka, opravljajo posel, ki večini smrdi.
Ali bi postal direktor? Morda! Postal že, ampak ostal prav gotovo dolgo ne, saj bi bil v pravem pomenu besede direktor, zato pa me ne bi marali ne delavci, ki jim ne diši delo, pa tudi ne družbenopolitična organizacija, ki ščiti tudi take. Ne, ne bom se prijavljal, saj nočem težav, že tako jih imajo preveč direktorji, ki hočejo uvesti red, vse to pa z željo, da v mesečnih kuvertah ne bi bile drobtinice.
Štefan Sobočan
DO 40 % CENEJE
lahko kupite vso tekstilno blago v vseh prodajalnah s tekstilom Trgovskega podjetja Mercator-Univerzal Lendava v Lendavi, Črenšovcih, Turnišču, Murskem Središču in Dobrovniku.
Ugodna prodaja bo od 23. januarja do 4. februarja.
Za nakup se priporoča
Mercator Univerzal
LENDAVA
Poleg hladilnice s 4500 tonami zmogljivosti je Agrokombinat Lenart dobil tudi nove poslovne prostore.
Določili
mesta
Rimi

za kajenje
prostore. Ta čas hladijo okrog 4 tisoč ton sadja in jagodičevja, še ta mesec pa bodo proste zmogljivosti zapolnili z mesom iz blagovnih rezerv (od 500 do 600 ton). Hladilnica je namenjena vsem sadjarjem severovzhodne Slovenije (tudi drugim, če jo potrebujejo in niso stroški prevoza predragi). Tako so jesenske pridelke prvič skladiščili v lenarški hladilnici sadjarji ABC Pomurke, iz Slovenske Bistrice in trgovci iz Ljubljane. Velika naložba je stala tudi veliko denarja, zato skrbi kljub uspešnemu začetku še ni konec. Potrebno bo namreč odplačati dolg. Direktor Agrokombinata Jože Šuman je o dolgu in o dobičku hladilnice povedal:
»Naložba je res velika, vendar smo večino sredstev dobili iz sklada za nerazvita območja, nekaj denarja smo imeli sami, del prispevka pa smo dobili tudi iz slovenskih blagovnih rezerv. Ta čas nas odplačevanje posojila niti- ne bremeni, bolj hudo bo v letih 1990 in 1991, ko bo potrebno odplačati največ anuitet. Vendar pa upamo, da bomo imeli takrat že podvojen pridelek v naših nasadih, ki nam bodo pomagali prebroditi težke čase. Ta čas ima-
mo rodnih okrog 100 hektarjev' nasadov sadja, čez dve leti pa jih bo že 250 hektarjev. Težko bi rekel, kakšne koristi oziroma dobiček nam bo prinašala hladilnica, ker tokrat prvič poslujemo s polno zmogljivostjo. O tem bomo kaj več lahko povedali po končani sezoni hlajenja.«
Agrokombinat Lenari ima tudi dve sodobno urejeni farmi z 2900 glavami živine; če bi bili ugodnejše finančne razmere na trgu, pa bi jih zredili še dodatnih 200 ali 300. Zaradi živine pridelajo na lenarških poljih največ koruze (9 tisoč ton), saj je kar 5 tisoč ton porabijo za krmo živini. Pšenice so pridelali čez 2 tisoč ton, sladkorne pese okrog 90 tisoč ton in oljne repice okrog 900 ton.
Lansko letino -ocenjujejo kot srednje dobro, čeprav je spomladanska pozeba naredila precej škode v nasadih hrušk in breskev, kasneje pa je suša ogrozila pridelek sladkorne pese in koruze. Ker so na lenarškem območju težka tla, je bila škoda manjša kot drugod. Sadja so pridelali čez 4 tisoč ton, zaradi že omenjene škode pa je bil pridelek za 10 odstotkov manjši kot po navadi.
Bernarda B. Peček
V lanskem letu je začelo veljati določilo Zakona o varstvu pri delu, ki prepoveduje kajenje, razen na zato določenih mestih oziroma prostorih. To določilo zakona je še posebno pomembno v tistih delovnih organizacijah, ki izdelujejo vnetljive snovi. V njih bi namreč že najmanjša napaka oziroma neprevidnost pomenila katastrofo. Med takimi delovnimi organizacijami v lendavski občini je Ina Nafta. Na nevarnost zaradi kajenja so rafi-nerijci že dolgo opozarjali, saj je tam možnost za nastanek požara največja. Na eni od sej delavskega sveta so se odločili, da bodo zaradi boljše požarne varnosti določili prostore, v katerih bi zaposleni lahko kadili. Dogovorili so se, da bodo kršitelje najstrožje kaznovali. Dogovorili so se tudi o tem, da bo potrebno dosledno izvajati zakon in upoštevati napise in opozorilne table o prepovedi kajenja. Nadzor nad izvajanjem tega sklepa bo imela služba za varstvo pri delu, toda sama bo nemočna, če jim ne bodo pomagali tudi v temeljnih organizacijah.
Čeprav ima Ina Nafta poklicno gasilsko enoto, ki je opremljena z najsodobnejšo opremo, so z omenjenim sklepom še bolj okrepili požarno varstvo. V delovni organizaciji imajo pri vhodih tudi iskrolovce, ki jih morajo prevozniki ob vstopu v delovno organizacijo nastaviti na izpušno cev. Tudi na ta način so prispevali k večji požarni varnosti.
Jani D.
Solidarnost v nove prostore
Invalidske delavnice Solidarnost so za 600 milijonov kupile prostore stare kirurgije, približno milijardo in 200 milijonov pa jih bo stala obnova. Potreben denar so skoraj v celoti že zbrali, in sicer 800 milijonov so dobili s prodajo sedanjih prostorov, 410 milijonov je dala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 280 milijonov Zveza skup-, nosti za zaposlovanje, 50 milijonov Skupnost za zaposlovanje soboške občine, najeli pa so tudi 100 milijonov posojila pri občinskih rezervah občine Murska Sobota.
V tem času je na gradbišču približno 40 delavcev Pomurja in Bliska, z deli pa morajo končati meseca marca, da bi v aprilu lahko bil tehnični prevzem in bi se maja preselili. Največji strošek pri obnovi je graditev dvigala, saj morajo glede na zaposlene delavce poslopje urediti tako, da ne bo arhitektonskih ovir za vo-zičkarje.
Invalidske delavnice bodo tako dobile več kot dvakrat večje prostore, kot jih imajo sedaj, zato. tudi načrtujejo širitev dejavnosti predvsem pri drobni embalaži. To pa je seveda spet povezano z denarjem za dodatno opremo. Vsekakor pa se bodo širili in zaposlili nove invalide ter seveda bolje delali, kot zatrjuje direkotr Aleksander Krpic.
»Novi prostori in boljši pogoji dela morajo vplivati tudi na rezultat dela, nekoliko pa se bojimo, da bodo v novih prostorih tudi precej višji stroški vzdrževanja. Vendar pa bi se, vsaj po računih, to moralo pokrivati, če bomo le imeli stalno delo.«
Maloobmejni promet
Le kje so tisti dobri stari časi, ko so imeli stalni stanovalci v obmejnem pasu velike ugodnosti, pri prehajanju meje in vnašanju gmotnih dobrin! Tedaj seje celo dogajalo, da so se nekateri občani prijavljali na matičnih uradih kot stalni stanovalci v obmejnih krajih, čeprav tam niso stanovali, samo da bi imeli status obmejnega prebivalca in ugodnosti.
Danes občani, ki žive v obmejnih krajih, praktično nimajo nobenih ugodnosti. Lastniki malo-
Stiska v invalidskih delavnicah Solidarnosti
foto N. Juhnov
— Kakšni so rezultati dela v lanskem letu?
»Točnega rezultata sicer še nimamo, vendar pa smo načrtovano presegli. Planirali smo milijardo in 870 milijonov dinarjev opravljenega dela, dosegli pa smo dve milijardi.«
— Ali svoje izdelke lahko dobro prodajate na trgu?
»Mi v glavnem delamo za znanega kupca, opravljajno neke vrste storitve za druge delovne organizacije in posameznike. Zato teh težav, da svojih izdelkov ne bi mogli prodati, nimamo. Seveda pa moramo biti tam, kjer nas kdo potrebuje, in zato na novo organiziramo komercialno službo, ki bo morala najti ustrezno delo.«
— Ali boste po pričakovanih dobrih rezultatih gospodarjenja v lanskem letu dvignili osebne dohodke?
»Že v zadnjih dveh mesecih smo dvignili osebne dohodke, tako da je najnižji 550 tisoč dinarjev, najvišji pa 2 milijona 150 tisoč dinarjev. Smo torej blizu ne le občinskemu, ampak tudi pomurskemu povprečju, v prejšnjih letih pa smo za občinskim povprečjem zaostajali od 20 do. 30 odstotkov. Za zgled bi navedel invalida, ki dobro dela, ima nepopolno osnovno šolo in smo ga priučili za delo pri določenem stroju, ki je v mesecu novembru zaslužil milijon in 450 tisoč dinarjev.«
Majda Horvat
BESEDE, BESEDE
obmejnih prepustnic lahko ta čas mesečno enkrat odnesejo v Avstrijo ali Madžarsko 30.000 dinarjev, kar mejna služba zabeleži v prepustnico. Čez mejo lahko seveda potujejo večkrat, tako rekoč neomejeno, vendar brez denarja. Lastniki maloobmejnih prepustnic lahko enkrat mesečno prinesejo v Jugoslavijo blago v vrednosti 5.000 dinarjev, ne da bi jim bilo treba za to plačati carino. Ker pa vrednost dinarja pada oziroma se povečuje vrednost
šilinga, to pomeni, da se zmanjšujejo količine blaga, ki ga lahko prineseš brez plačila caripe, na primer kave.
S carinskimi predpisi je glede maloobmejnega prometa (če sploh lahko govorimo še o takem prehajanju) res marsikaj narobe. Kljub temu, da na to opozarjajo Beograd, sprememb noče biti. Čudno, mar ne? Pa govorimo o dobrih sosedskih odnosih, ki naj spodbudijo širše sodelovanje!
Š. S.
^TRAN 6
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
kmetijska panorama
je rojena
Preberite zapisano v naslovu tako ali drugače, eno je ob tem nespodhitno. Na prizorišče javnega življenja je v letu 1988 stopila nova organizacija — Slovenska kmečka zveza. Naj si bo to politična ah stanovska organizacija, dejstvo je. da so slovenski kmetje začutili potrebo po svoji čvrstejši organiziranosti, potrebo po tem, da bi se zaslišala in uveljavila tudi njihova beseda. Use preveč so bili v preteklosti zapostavljeni, beseda kmet pa je nemalokrat zvenela tudi ponižujoče. Počutili so se kot nujno zlo v družbi, ki je ravnata z njimi, kakor se ji je zahotelo in kakor so narekovale zgodovinske okoliščine, saj so bila tudi obdobja, ko bi se jih najraje znebiti. Vendar je krivice težko pozabiti, zablode pa še teže priznati in dolgo je trajalo, da smo začeli tudi na kmeta gledati nekoliko drugače. Težnje o organiziranosti kmetov so pri nas žive že dalj časa. Ideje o »kmečkih sindikatih« se niso uresničile, tudi zadruge niso opravile svoje vloge, saj so prerasle tiste, ki so jih ustanovili in katerih interesom bi morale biti podrejene, zato kmetom ni preostalo drugega kot organiziranost v svoji stanovski organizaciji.
To so zdaj dobili, od njih samih pa je v največji meri odvisno. kako bi zaživela in kakšne rezultate bo dala. Čez noč jih seveda ni mogoče pričakovati, saj tudi časi niso najugodnejši, zato bi vsakršna nestrpnost lahko bolj škodovala kot koristila. Razumeti moramo zagate kmetov, ki se od časa do časa znajdejo v brezizhodnem položaju, vendar kljub temu ne bi smeli pozabiti na strpen in kulturen dialog. Priznajmo ali ne. prav to pa v zadnjem času vse prevečkrat pogrešamo.
Kmetom popušča potrpežljivost, zato nekateri ne izbirajo besed in iščejo krivce povsod, včasih tudi neupravičeno. Govorjenje na pamet, brez tehtnih dokazov, in obtoževanje vsevprek, ni prava pot. ki hi vodila do najboljših rešitev. Tudi grožnje in izsiljevanje lahko dajo le trenutne rešitve, ne zagotavljajo pa dolgoročne stabilnosti.
Slovenska kmečka zveza lahko opravi pomembno vlogo pri oblikovanju kmetijske politike, vendar mora nastopati z argumenti. Za to pa potrebuje strokovnjake, ki jih je treba pritegniti k sodelovanju. In to takšne, ki bodo neodvisni, ki ne bodo pod vplivom te ali one organizacije, saj bodo le tako lahko nastopali s pravimi in realnimi podatki. Republiška zveza je že pritegnila k sodelovanju nekaj takšnih strokovnjakov, potrebovali pa bi jih tudi v občinskih podružnicah.
Zato ni odveč ideja, da je treba v kmečko zvezo pritegniti strokovnjake Živinorejsko-veterinarskega zavoda, srednje kmetijske šole in morda še koga. Moč Slovenske kmečki zveze ne moremo meriti le po številčnosti članstva, pač pa tudi po strokovni usposobljenosti za delovanje, saj le-ta zagotavlja tudi učinkovitost. In tega ne smemo pozabiti!
Pravično plačilo in možnost prodaje
V Podružnico Kmečke zveze Slovenije je vključenih že 600 članov, njihovo število pa se povečuje iz dneva v dan. Prav gotovo je k temu pripomoglo dejstvo, da se je nova organizacija kmetov tudi v resnici zavzela za pravice kmetov, ne le na papirju.
Upravni odbor občinske organizacije se je ponovno sestal v četrtek, 12. januarja, s pregledanim delom oziroma uresničenimi zahtevami, ki so jih postavili v minulih šestih mesecih, pa so le delno zadovoljni. Kakor je dejal predsednik Roman Muhič, so jeseni zahtevali pravičnejše plačilo oddanega grozdja in sladkorne pese. Za slednje so’ pridelovalci sicer dobili namesto 100 nekoliko več (130) dinarjev, vendar ostanejo člani pri svojih prvotnih zahtevah. Za kilogram sladkorne pese zahtevajo plačilo v višini 150 dinarjev. Tudi pri grozdju so zahtevali zvišanje cene za 50 odstotkov, vendar do sedaj še ni prišlo do uresničitve. Kakor je dejal predsednik izvršnega sveta, se še vedno dogovarjajo.
Kmetijski zadrugi so predlagali, da v mestu Gornja Radgona najde primeren prostor za trgovino, v kateri bi kmetje prodajali svoje poljske pridelke, mlečne izdelke, vino in druga domača živila. To zamisel podpirata tudi občinska sindikalna organizacija in socialistična zveza. Prav tako zahtevajo od Kmetijske zadruge Gornja Radgona, da jim omogoči kupovanje kmetijskih strojev in mehanizacije na obročno odplačevanje — za to bi namreč potrebovali ustrezno potrdilo ali zagotovilo, da so redni kooperanti zadruge.
V kratkem bodo v gornjeradgonski občini ustanovili 6 krajevnih odborov Podružnice Kmečke zveze Slovenije. Občni zbor občinske
zveze bo 19. februarja 1989.
Bernarda B. Peček
Cene mirujejo
Če cene vsepovsod še naprej
naraščajo, pa to ne velja za živi-
nu odkupovali le prašiče iz or-
ganizirane kooperacijske reje,
no, kjer cene že nekaj časa mi- prosti odkup pa je bil ustavljen, rujejo. Pri prašičih so se cene
Poznavalci razmer pravijo, da v
celo nekoliko znižale; saj so v kratkem času ni pričakovati zvi-soboški Mesni industriji piače-
vali za kilogram žive teže že 6.000 dinarjev, glede na razmere na tržišču pa priznavajo rejcem zdaj le 5.500 dinarjev za kilogram. V Kmetijski zadrugi Pa-nonka so sicer poiskali kupce, ki nudijo za prašiče 6.000 dinarjev, vendar povpraševanje ni veliko in odkup ne teče povsem gladko. Tako so v prejšnjem ted-
sanja odkupnih cen prašičev, to pa velja tudi za pujske za nadaljnje pitanje, ki jih zdaj plačujejo po 8.000 dinarjev kilogram.
Se poročilo 's turniškega sejma: nanj so rejci pripeljali prejšnji četrtek le 6 pujskov, prodali so vse, za par pa je bilo treba odšteti od 300.000 do
310.000 dinarjev.
-Ik
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA MURSKA SOBOTA
VEC POSLUHA DO KMETOV
Člani upravnega in izvršnega odbora občinske podružnice Slovenske kmečke zveze v Murski Soboti so na skupni seji ocenili dosedanje delo svoje stanovske organizacije, spregovorili o nalogah, ki jih čakajo v prihodnjem obdobju, dogovorili pa so se tudi o izvedbi občnih zborov krajevnih in občinske podružnice, ki jih morajo opraviti do sredine februarja, saj je konec februarja že predviden republiški občni zbor.
Čeprav so od ustanovnega zbora občinske podružnice Slovenske kmečke zveze potekli že skoraj trije meseci, se je upravni odbor tokrat sestal šele prvič, kar kaže na to, da nova organizacija še ni povsem zaživela in še vedno išče najprimernejše oblike in metode svojega dela. Z izjemo nekaterih podružnic, med katerimi velja omeniti tišinsko, ki je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji, v večini krajevnih podružnic po ustanovnih občnih zborih ni zaznati posebnih aktivnosti, kar pa ne pomeni, da delo nove organizacije še ni zaživelo. Posebej aktivno je vodstvo občinske zveze, ki je že v novembru pripravilo razgovor s predstavniki ormoške tovarne sladkorja, na katerem so jih opozorili na nekatere nepravilnosti ob jesenskem odkupu sladkorne pese, rezultat tega razgovora pa je tudi doplačilo 30 dinarjev po kilogramu sladkorne pese, ki so ga dobili vsi pridelovalci. Zahtevali so realna razmerja cen med sladkorno peso in drugimi poljščinami ter ceno sladkorja, istočasno pa predlagali ustanovitev posebnega odbora pri Slovenski kmečki zvezi, ki bo skrbel za izpolnjevanje zahtev pridelovalcev. Ob neizpolnjevanju njihovih zahtev so pripravljeni izpeljati tudi proti-propagandno akcijo pred spo-
mladansko setvijo sladkorne pese.
ZapJeti na tržišču z živino so bili tudi povod za razgovor s predstavniki soboške Mesne industrije, na katerem so mesarje prav tako opozorili na nekatere nepravilnosti. Največ hude krvi med rejci je vsekakor povzročilo znižanje odkupnih cen prašičev s 6.000 na 5.500 dinarjev pri kilogramu. 500 dinarjev sicer ne predstavlja posebne vrednosti, pravijo kmetje, vendar je nevzdržno, da cene reprodukcijskega materiala nenehno naraščajo, cene prašičev pa se znižujejo.
Tudi s cenami in plačevanjem mleka kmetje niso zadovoljni, zato podoben razgovor kot z me-sarji pripravljajo tudi z mlekarji, čaka pa jih še razreševanje številnih vprašanj, na katera so opozorili že na ustanovnih zborih krajevnih podružnic. Na njih so kmetje zahtevali ureditev cenovnih nesorazmerii. več rearesov za
kmetijstvo, izenačenje z družbenim sektorjem pri nakupu zemlje, večji nadzor nad uvozom kmetijskih izdelkov ter opozorili še na številna druga vprašanja, za katerih razreševanje se bo morala zavzemati Slovenska kmečka zveza. Ta pa bo močnejša in učinkovitejša, če bo združevala čim več kmetov in tistih, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost našega kmetijstva. Zato je ena od osnovnih nalog občinske zveze ustanavljanje krajevnih podružnic na območjih, kjer le-te še niso ustanovljene, dobrodošla pa je tudi pobuda o ustanovitvi medobčinskega odbora Slovenske kmečke zveze za Pomurje. Pomursko kmetijstvo namreč zagotavlja tretjino vseh slovenskih potreb po hrani, zato mora imeti tudi odločilnejšo vlogo pri oblikovanju kmetijske politike v naši republiki.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Drugi pretok vina
L. Kovač
Več novih kot posekanih dreves
Z zimo, kakršna je letos, niso zadovoljni tisti, ki ne morejo brez snega, je pa dokaj pravšnja za pomurske gozdarje. Doslej so namreč lahko tako rekoč še vsak dan podirali drevje,, oziroma >pospravljali< v gozdovih. Da bi nekoliko več zvedeli o dejavnosti gozdarjev Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota, torej delovne organizacije, ki skrbi za gozdove v občinah Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, smo se pogovarjali z vodjo tehničnega sektorja, Ladislavom Nemess-zeghyjem.
»Letošnja zima gre gozdarjem res na roko. Vsi delavci in tudi tehnično osebje so zavzeti predvsem s sečnjo. In če bo šlo tako naprej, bomo lahko izpolnili letni načrt, to je okrog 32 tisoč kubičnih metrov posekanega lesa v družbenem sektorju. Te dni podiramo predvsem na tistih površinah, na katerih bomo spomladi pogozdovali. Torej bo po sečnji potrebno te predele tudi očistiti in pripraviti za obnovo.«
— Kje so ta območja?
»Največji goloseki so v ravninskem predelu, to je na Ravenskem in Dolinskem, se pravi v Črnem logu, pri Polani, v Murskem gozdu ter v kobiljanskih in bukovniških gozdovih.«
— Kaj pa storite s posekanim lesom?
»Čim prej ga poskušamo spraviti do kamionske ceste, pri tem si pomagamo s posebnimi gozdarskimi traktorji, in odpeljati na žago (uporaben les) oziroma na železniško postajo (les za celulozo).«
— Kakšno pa je razmerje med posekanimi površinami ali drevesi in obnovo, to je pogozdovanjem?
»Pri tem se strogo držimo gozdarskega načela o trajnosti gozdarjenja. Ker vemo, kakšen je prirastek, lahko pripravimo podrobne gozdnogospodarske načrte. Za sečnjo določimo le okrog 90 odstotkov prirastka, tako da se po teh merilih gozdna masa povečuje. Drugo vprašanje pa je odmiranje gozdov zaradi
drugih neustreznih posegov v naravo.«
— In kako skrbite za pogozdovanje?
»Letno posadimo okrog 400 tisoč drevesnih sadik. To je veliko delo. Z njimi začnemo takoj spomladi, ko zemlja ni več zamrznjena, in to traja tudi do meseca maja. Omeniti moram, da nam
— Kako pa ste uspeli odpraviti posledice vremenskih neprilik v pomurskih gozdovih?
»Žal nas skoraj vsako leto kaj prizadene. Na srečo lanska suša na gozdove ni imela takšnih posledic, kot sojih čutili poljedelci, zato pa so naše gozdove močno zdesetkali vetrovi pred leti in snegolomi. V družbenem sektor-
Takole, s posebnimi traktorji (na vitle), gre spravilo posekanega lesa dosti hitreje in laže.
pri tem veliko pomagajo tudi šolarji. Gozdovi pa se tudi naravno pomlajujejo, s semenom, ki odpade s starejših dreves. Tako je predvsem v nekaterih severnejših predelih na Goričkem. Zlasti rdeči bor se odlično obnavlja. V nižinskih predelih pa je naravnega pomlajevanja gozdov bolj malo, ker talne razmere onemogočajo vznik semena in razvoj sadike. To pa zato, ker so tam precej vlažna tla in zelo bujen gornji zemljiščni sloj. V takšnih razmerah pa se gozd težko naravno pomlaja. Zato je potrebno na teh predelih gozd posekati do golega, očistiti tla in posaditi sadike, ki jih vzgojimo v drevesnici.« ,
ju smo s teh površin pospravili poškodovana drevesa in tudi posadili mladike, kjer je bilo to potrebno, tako da smo na tekočem.«
Pomurski gozdarji pa te dni nimajo le dela v naravi, ampak tudi v pisarnah. Analizirati je namreč potrebno dosedanjo organiziranost in proučiti, kako poslovati v prihodnje glede na nov zakon o podjetjih. Kako torej zasnovati sodbbno podjetje, zmanjšati stroške poslovanja in izboljšati strokovnost dela?
Prvi pretok, s katerim smo od vina ločili glavno količino droži, bi moral biti za nami (opravili smo ga konec novebra ali decembra). Drugi pretok pa opravimo 4—8 tednov po prvem pretoku, ponavadi je to v drugi polovici januarja ali februarja. Ob drugem pretoku mora biti vino že popolnoma čisto, kar pri prvem pretoku ni bilo nujno. Če smo prvič pretakali še motno vino, bomo drugič pretočili takoj, ko se nam vino očisti, da ločimo od vina še tiste grobe delce, ki so ostali v vinu pri prvem pretoku. Kajti ta usedlina (droži) je lahko potencialni krivec, da se nam vino začne kvariti, posebej še, če ga hranimo v toplih kleteh. Ponavadi se nam pojavi drožni boekser (vonj po gnilih jajcih). Z drugim pretokom odstranimo iz vina tudi del beljakovin, vinskega kamna, ki se seseda na dnu soda ali se veže na stene soda. Vino je v tej fazi že izoblikovalo sortni značaj, ki se potem spomladi in poleti dograjuje ali pa razgrajuje (slabša), če ne skrbimo za vino, kot bi morali. Kar smo zamudili prej, se zdaj več ne da v celoti nadoknaditi, vinu ne moremo več dati tiste sortnosti in polnosti, ki ga je prineslo s sabo iz vinograda, če smo v prvih fazah njegovega življenja in izoblikovanja nespametno, (v večini primerov pa neuko) ravnali z njim.
V primeru, da se nam je pojavil boekser (LLS) in vino še ni čisto, ne čakajmo in takoj zračno pretočimo, enako postopamo tudi pri drugih priokusih, kijih dobi vino zaradi slabega kletarjenja (plesniva posoda), držanja vina v kleteh skupaj z repo, krompirjem ali celo skupaj z naftnimi derivati in škropivi. Če pa smo donegovali sortno čisto in zdravo vino, pa drugi pretok opravimo brezračno in zažveplamo z enim trakom na hi vina. Dobro bi bilo, da pred drugim pretokom opravimo analizo za stopnjo kisline in alkohola, tisti, ki mislijo vino stekleničiti, pa še na beljakovine. Od alkohola, kisline in našega žve-planja je odvisna obstojnost vina. Zadostna kislina (7—9 g/1) je tudi ene vrste konzervans — čuvaj našega vina. Isto velja za alkohol, kajti alkoholne stopnje nad 11 % otežujejo razvoj škodljivih glivic in bakterij. Seveda če vino hranimo v primernih kleteh in ga preveč ne zračimo z jemanjem skozi gornjo odprtino. Mnogokrat se zgodi, da se nam vina kljub pretoku in žveplanju ne sčistijo v celoti. V večini primerov gre za beljakovinsko motnost. Takemu vinu dodamo posebna čistila (bentonit, pentagel) in postopoma tako, kot je navedeno na navodilu za posamezni pripravek. Čim manj imajo vina kisline, tem teže se čistijo. Oteževalni dejavnik pri čiščenju vina je tudi preostanek sladkorja, ki ga je v letošnjih vinih kar dosti, predvsem zaradi povprečnih in nadpovprečnih sladkornih stopenj grozdja ob trgatvi in čezmernega dosladkanja brez potrebe. Vinski letnik 1988 je eden boljših v tem desetletju, zato bi bilo škoda, da človek z svojim nevestnim in neukim ravnanjem uniči še enega od najčudovitejših darov narave.
E. Novak, dipl. inž. agr.
NI DOVOLJ, DA STE POSEKALI DREVO
L. Kovač
Jože Graj
— Na voljo so vam vsak dan od 6. do 14. ure.
— Naročite se lahko po telefonu 22 320, interna 15.
SLOVENIJALES
PLATANA
jr tete dm*
FL. Slišim, da je zelo aktivno vaše društvo, režete, kletarite, poskušate vina, ocenjujete, po-s hiša te predavanja ...
— Znanje zdaj že imaš, le vinograd ti še manjka.
PELJITE GA NA RAZREZ V SOBOŠKO PLATANO!
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 7
dopisniki so zabeležili
pisma, mnenja, stališča
LANI LE ŠEST ŠTEVILK RADENSKEGA VESTNIKA
Kot je znano, v zadnjem času usiha izhajanje tovarniških glasil. Tako je tudi v občini Gornja Radgona. V preteklosti so najbolj redno izhajala glasila Radenski vestnik, Elrad in Glas kolektiva, ki ga izdaja Avtoradgona. Od teh treh je še najbolj redno izhajalo glasilo Radenske, to je Radenski vestnik, ki je lani izšel v šestih številkah. Tako je marljivi uredniški odbor izdal tudi decembrsko številko, v kateri je veliko zanimivega branja. Skupaj je obljavlje-no več kot štirideset člankov, ki so popestreni z aktualnimi fotografijami. Med najzanimivejšimi članki je članek direktorja Radenske Herberta Šeferja z naslovom Radenska na prepihu, v katerem govori o dosedanjem razvoju Radenske, zlasti o pomembni lanskoletni naložbi, gradnji nove terapije v Moravcih. Omenja tudi pomembnost izobraževanja kadrov, ki bodo z večjim znanjem pripomogli k napredku te velike turistične delovne organizacije v Pomurju.	Ludvik Kramberger
Gorenje — Elrad
Rekreacija tudi pozimi
V delovni organizaciji Gorenje Elrad skrbijo za rekreacijo svojih delavcev tudi pozimi. Tako imajo zaposleni možnost rekreacije v telovadnici osnovne šole Jože Kerenčič v Gornji Radgoni. Telovadnica jim je na voljo vsak četrtek.
Sindikalni delavci pa so poskrbeli tudi za rekreacijo v zimskem plavalnem bazenu v zdravilišču Radenci. Vsak delavec dobi po znižani ceni po 10 vstopnic za kopanje, ki stanejo le 1500 dinarjev. Tisti, ki imajo radi savno, pa imajo na voljo karte po 4000 dinarjev.
Ludvik K.
rCEKARJI
V dolgih zimskih večerih si nekateri krajšajo čas z raznoraznimi konjički, ročnimi deli, ali pa si krajšajo monotone večere z gledanjem televizijskega programa. Tu in tam najdemo prave mojstre ročnega dela. Ena izmed takih je Marija Rajtar iz Turnišča. Že več let se ukvarja s pletenjem cekarjev. Med diskom sem jo »zalotil« pri urejanju njenih izdelkov, ki so, roko na srce, pravd mojstrovina, kajti cekarje, košarice, predpražnike in podobne mojstrovine je potrebno pred oddajo številnim naročnikom zložiti, tako da zavzamejo čim manj prostora pri prevozu do odjemalca. Kot je povedala Marija, se s pletenjem cekarjev ukvarja že precej let. Mojstrsko izdelane cekarje, košarice, predpražnike in okrasne izdelke najdemo v Kranju, Kamniku, Ljubljani, Celju in tudi onstran naših meja v Nemčiji, Avstriji, tudi čez lužo, tja, v ZDA in v daljno Avstralijo je odpotovalo večje število izdelkov. Cekarje je začela plesti ali, kot sama pravi, ustvarjati že v rani mladosti, saj je bil takrat to edini način, da si zasluži kak dinar. Tradicijo pletenja nadaljuje po materi, tako da ta ostaja pri hiši. Marija je s svojimi izdelki nastopila tudi na televiziji, kar s ponosom poudarja, pa tudi v lanskoletni oddaji tv Novi Sad je sodelovala v popularni oddaji ZNANJE —IM ANJE in vzbudila s svojimi mojstrovinami veliko pozornost.	F. Vitez
Mladinci so si uredili igrišče
Prizadevni mladinski aktiv Lomanoše je kupil zemljišče in na njem uredil nogometno igrišče. Mladi so žrtvovali veliko prostovoljnega dela, zlasti njihovo vodstvo. Na igrišču so tekmovanja v občinski ligi, uporabljajo pa ga tudi za rekreacijo krajanov. J. Kaučič
GRADIŠČE
SAMOPOSTREŽNICA
Gradišče v Slovenskih goricah, ki se je v preteklosti imenovalo Sveta Trojica, to ime je dobilo po mogočni farni romarski cerkvi, h kateri so v preteklosti peš romali tudi iz Prekmurja, je imelo v še ne tako davni preteklosti močno razvito trgovsko dejavnost. Ker je imela Trojica tržne pravice, pa tudi svojega zdravnika, med najbolj znanimi je bil pisatelj Lojz Kraigher, ki ga je pogosto obiskoval pisatelj Ivan Cankar, so trgovci skrbeli za dobro založenost. Starejši prebivalci se še spominjajo prijaznih starih trgovcev Drea, Šene-karja in Ermana, ki so si med seboj konkurirali. Postrežba je bila vljudna in kulturna, kakršne si danes niti zamisliti ne moremo. Prav te tri trgovine so bile vse do danes podlaga trgovske dejavnosti v Gradišču, predvsem Dreova in Ermanova trgovina, Šenekarjevo pa sože pred leti opustili. Zanimivo je, da so starejši kupci še vedno rekli, da gredo nakupovat k Dreu ali Ermanu k Sveti Trojici.
Zdaj je konec nostalgije po trgovinah iz preteklega časa, kajti v Gradišču imajo novo, tristo kvadratnih metrov veliko samopostrežno trgovino, ki bo omogočila krajanom sodoben nakup. Denar je zbral Mercator-Potrošnik iz Lenarta, dela pa so stala milijardo dinarjev. Trgovino je v rekordnih štirih mesecih zgradil Marles iz Maribora.
Dosedanjo trgovino bodo preuredili za prodajo tehničnega blaga, tako da bodo tudi to blago približali kupcu in popestrili izbiro. Seveda pa s tem Gradišče v Slovenskih goricah ne bo imelo trgovske slave iz preteklosti, saj ga je prehitel Lenart, ki ima tudi sodobno blagovno hišo.
Ludvik Kramberger
Prazniki so minili in mislim, da bi bilo treba malo o njih podebatirati. Ne bom govoril o tem, koliko je bil kdo pijan in kje, ne bom govoril o povišanju cen, govoril bom o nasilju na ulicah, o pridnih sinčkih, ki se igrajo z lastno usodo in usodo svojega ateka pa mamice, ki poznata vse na policiji in občini, zaradi česar njun fantek, skoraj dva metra velik, pač lahko počne, kar še mu zdi primerno in sploh rockersko.
Važno je biti vsemu anti — in prazno lebdeti v lastnih praznih idejah o uporu in težkem frajerstvu, saj te greje starševska ljubezen in te podpira družba, katera hoče le in samo čim več denarja, denarja . . .
Prišli so časi, ko nas takšno pisanje že dolgočasi, saj nam TV in ostala javna (in skrita) občila ponudijo seks in nasilje »a la carte«, ali pa po lastni izbiri na videokasetah, ali pa se spravimo na koga na ulici.
Vidite, nekako pred štirimi dnevi sem z družbe obiskal murskosoboški DISCO. Odkrito napišem, da mi ni bilo preveč za iti na mesto, katero se mi je zamerilo že pred dvema letoma. Vendar, da ne bi užalil spremstva in da ne bi sameval doma, sem sprejel povabilo in se tako znašel v dosti prepolnem, preglasnem in seveda primerno zakajenem DISCU. Upazoval sem nekaj časa premikanje ljudi .na plesišču in občutil eno samo stvar, katera me je, kakor cigaretni dim, dušila na moč: Posiljevanje z razpoloženjem bližnjih praznikov, posiljevanje z LIGHT SHO-WOM in s predstavo nesposobne strežbe in ogabnega manekenstva srednje klase, od katerih redko kateri ima poln želodec konec meseca — oblačijo se pa vsi v ANGLIJI, NEMČIJI, ITALIJI, FRANCIJI . . .
Obrnil se mi je želodec. Zmenil sem se z družbo za silvestrovanje pri meni doma in zapustil sem DISCO, z eno samo željni — leči čimprej v posteljo! Nakar prideta za menoj dva mamina sinčka in začneta nad mano bevskati nekaj o nerazčiščenih računih. Takoj sem opazil, da sta oba pijana, torej, čemu razčiščevati račune z nedozorelimi ljudmi in z osebami, katere niso v stanju realno oceniti situacijo. Preslišal sem njuno bevskanje in odšel proti avtu. Tisti dve kreaturi sta vztrajali in sta se opotekali za menoj. Pri avtu mi je tisti manjši, kodrasti, ponudil homoseksualne usluge za štirideset tisočakov, opravičeval seje, da več nima. Obvladal sem se od besa in ga zavrnil. Izgle-da, da je sklepal, da sem homoseksualec, glede na to, da sem bil obrit, oblečen, s kravato in primerno obleko ter
KAJ JE S TIŠINSKIMI RADIOAMATERJI?
Nekoč znani in delavni radioamaterji na Tišini, ki so uspešno šolali tudi naraščajnike, so utihnili. Žrtvovali so noči, prosti čas in marsikateri tudi letni dopust, med tem pa je bilo vse manj razumevanja za njihovo aktivnost v krajevni skupnosti. V njihov delovni prostor je natekala voda in kvarila aparature. Zdaj tišinski radioamaterji že lep čas mirujejo, kajti za njih niso mogli najti primernega prostora.
FRKU
V zvezi s smrtjo otroka Daria Pestnerja dajeta otroški dispanzer in otroški oddelek splošne bolnišnice M. Sobota tole pojasnilo.
Mati Nada Pestner se je s sinom Dariom, rojenim 26. 6. 1988, oglasila prvič v ambulanti otroškega dispanzerja 24. 12. 1988. Po pregledu otroka je bilo ugotovljeno obolenje virusne narave z značilnimi znaki na zgornjih dihalnih poteh. Otrok je prejel ustrezno simptomatsko terapijo. Dne 28. 12. 1988 je bil otrok ponovno na pregledu, tokrat z vročinskim stanjem in z znaki enakega infekta, ki je bilo nekoliko bolj izražen na bronhijalnih poteh.
Ker se vročinsko stanje ni umirilo in je otrok še naprej kazal znake infekta v zgornjih dihalih, je bil napoten na laboratorijske preiskave, ki so bile v mejah normale. Tudi pri pregledu otroka je bilo ugotovljeno stanje enako tistemu prejšnjega dne. Otrok je bil še vedno neprizadet in glede na splošno stanje in dobljene laboratorijske izvide ob splošnem pojavu obsežne virusne infekcije tudi med ostalo otroško populacijo še vedno ni obstajala indikacija za hospitalizacijo, čeprav so starši pri tej vztrajali in napotnico tudi dobili.
Ob sprejemu na otroški oddelek
Atek in mamica ali o kulturi nekaterih mladincev iz Murske Sobote
bundo. Moje negiranje usluge njegovemu manjšemu prijatelju je razjezilo večjega, dolgolasega rockerja in udaril me je s pestjo v obraz, govoril mi je, da naj ne bom nikar tako važen, da ima on mamico in ateka, ki poznata vse na policiji in na občini in da mi bosta ona, torej ta dolgolasi in mali kodrasti, zrihtala štajerske mrgane, kateri me bodo strančirali, pretepli, mi je prijazno prevedel strokovni izraz, ker se preveč ven mečem z roza specijalko in da za fanta z vasi to ni lepo. Tema dvema seje kmalu pridružil še tretji, verjetno za pričo, v primeru, da bi jaz pokazal kakšne negativne reakcije, ker so očitno vsi trije mislili, da počenjajo pozitivno početje.
Uboga atek in mamica, ki sta iz svojih otrok z lastno ljubeznijo in preveliko popustljivostjo naredila bolnike — kriminalce. Po mojem sta, vsaj na zunaj, zelo ponosna na to. Sicer pa se lahko tudi doma malo stepejo, da so otroci bolj stimulirani za pozne nočne ure, oziroma zgodnje jutranje ure, kakor se pač kdo obrne v situaciji. In ko gledam te njihove APN — ke! Ko bi vsaj to bili nekakšni stroji — mize kakor pravijo v LJUBLJANI, potem ne bi nič rekel, ampak-, da dela človek, kolikor je pač človeškega v njem, vratolomne ekshibicije po mestu z nekakšno staro krmijo — kje sta atek in mamica, dajta sinku težek stroj, da bo postal še večji gnoj! Da bo težki rocker! Da bo težki frajer! Kdo se sploh o policiji meni?
Tisti trije so se me kmalu naveličali, ker se nisem hotel ne seksat ne tepst, sem postal »dosaden«, in so odšli nazaj v DISCO. Zamislil sem se in se odločil, da celo stvar prijavim na policiji. Stopil sem, torej, z razbito ustnico, na policijsko postajo in našel sem fante v naslonjačih pri prijetnem pogovoru, katerega sem, žal, moral zmotiti. Eden med njimi se je z menoj pogovoril, vzel je vse potrebne informacije in podatke in me odslovil. Pa kaj sem sploh pričakoval? Saj pa mi je en od tistih treh težkih rockerjev povedal, da naj tega ne delam, ker njegova atek pa mamica poznata vse na policiji in na občini.
Naj živi ta družba, katera je že tako gnila, da niti zgniti ne more do kraja! Pa lep pozdrav in nikar ne hodite po MURSKI SOBOTI pozno ponoči brez pištole, zamaška v ustih in še kje okoli!
Prav lepe pozdrave iz MURSKE SOBOTE, obiščite nas kaj, SLOVENIJA je dežela vsakršnega gnoja!
NOČNI METULJ
Pojasnilo v zvezi z zdravljenjem otroka Daria Pestner
Splošne bolnišnice M. Sobota je dežurni zdravnik ugotovil, da je otrok neprizadet, živahen, rožnat in brez znakov hudega akutnega obolenja, ki bi zahtevalo takojšnjo intervencijo.
Čeprav nimamo uradnega potrdila o povzročitelju epidemične pojave virusne bolezni na našem področju, klinična in epidemiološka slika govorita o pojavu gripozne infekcije. Pojav nam pojasnjujejo vsakodnevne izredno visoke frekvence obiskov otrok, tako predšolske kot šolske populacije. Tako naše izkušnje kot literatura dokazujejo, da je virus influence najbolj nevaren za otroke v prvem letu starosti in starejše, zlasti bolehnejše ljudi. Zlasti pri teh neredko povzroča pljučnice, ki imajo zelo nagel in atipičen potek. Tudi v tej epidemiji smo pri nas ugotavljali dokaj veliko število pljučnic, ki pa vse niso zahtevale ho-spitalnega zdravljenja.
Tako tudi v tem primeru niti ugoto-
vljeno zdravstveno stanje niti laboratorijski izvidi zdravniku niso nakazovali dodatne bakterijske komplikacije in je zato izvajal terapijo po načelih sodobne doktrine o zdravljenju virusnih infektov.
Za širše razumevanje tovrstne problematike pri zdravljenju otroških virusnih bolezni pa moramo omeniti tudi dejstvo, da so zlasti v prvem letu otrokove starosti znani tudi primeri tako imenovane nenadne in nepričakovane smrti otroka, ki po klinični in obdukcijski analizi ne dokazujeta jasnega vzroka, pa vendar kljub ustreznemu zdravljenju otrok nenadoma umre.. Pojav je znan po vsem svetu s še bolj razvito zdravstveno dejavnostjo in z višjo stopnjo zdravstvene razsvetljenosti populacije.
Otroški dispanzer M. Sobota in Otroški oddelek splošne bolnišnice M. Sobota.
»Če ti tako gledaš na ljudi tretjega sveta...
Komentar Evgena Emrija o nas »misijonarjih« v zadnjem Vestniku me je spodbudil, da mu napišem odgovor.
Sama sem se udeležila tiste javne tribune v okviru Književne mladine, ki je bila sredi septembra lani. O svojem delu in poklicu sem govorila na mnogih krajih v Sloveniji. Vsepovsod sem dobila občutek, da ste Slovenci izredno slabo informirani o delu nas žena in mož, ki kot »misijonarji« delujemo na raznih kontinentih sveta. Zdelo se mi je, daje vaša misijonska zavest ostala na ravni predvojne Jugoslavije. Življenje v Tretjem svetu pa se je medtem spremenilo, z njim pa tudi mi in naš odnos do tamkajšnjih ljudi. Vi pa niste šli v korak z nami.
Mi sami vas seveda o tem nismo sproti obveščali, ker nam niste ponudili te .možnosti. Šele letos, po tolikih letih, sem se PRVIČ počutila sprejeto in priznano s strani nekatoliške javnosti in sem zato veselo, čeprav še dokaj nezaupljivo pozdravila podvig Branka Zunca, da je naša pričevanja objavil v Vestniku. Kolikor vem, so imela v ljudeh pozitivni odmev.
»Misionarstvo« ni »idilika, eksotika, dobrosrčnost ljudi ali pa religiozno politično delovanje cerkvenih organizacij za pridobitev vernikov«, kot nas ti, Evgen Emri, ocenjuješ. Ze sama beseda »misijonar« se pri nas v Indiji vsak dan manj uporablja, ker zveni kolonialno. Danes delujemo na načelu razgovora z domačini. Skupno iščemo novih poti in relevantni način naše prisotnosti.
Živim v tropskem podnebju, ki je težko in polno malarije, pomanjkanja vode in hrane. Taka Indija bi bila eksotična le mesec dni.
Spoštujem ljudi, med katerimi živim, cenim njihov način življenja, njihov jezik in kulturo, njihovo versko prepričanje. Nič se ne vsiljujemo, le delimo si tisto, kar smo in imamo, in se eden od drugega notranje bogatimo z medsebojnim odnosom. Če n. pr. podprem naše indijske žene in dekleta pri osveščanju (le ena od sto žena se zna podpisati), je to že »politično delovanje«, zaradi česar mi je indijska vlada (ali ni vsaka oblast proti svojemu ljudstvu!) že dvakrat poslala odlok o izgonu iz države. Nikar ne misli tudi ti, da so ekonomsko revni, tehnično nerazviti in nepismeni Indijci brez svojega človeškega dostojanstva in se dajo v čem podkupiti! Če pa ti tako gledaš na ljudi Tretjega sveta, potem ganski pregovor, ki si ga namenil nam misijonarjem, VELJA ZATE. Mene so naši ljudje naučili, kako jih spoštovati. Torej so me oni »prekomentirali« in ocenili. O tem, kaj pomeni »misijonarstvo« v Tretjem svetu, se pogovarjamo na kraju samem, ker vemo, za kaj gre in ker se to tiče NAS. Vi tukaj o tem ne morete komentirati, ker bi bil to nov način kolonializma.
Evgen, res bi bilo zelo zanimivo, če bi ti to vprašanje sprožil že takrat na javni tribuni. Sicer pa ti je dalo misliti kar cele tri mesece. Posvetiti nam toliko časa, pa je veliko.
Sama pa ostajam mišljenja, da imam pravico deliti z indijskimi ljudmi tisto, kar meni pomeni največ, kar je mene med nje pripeljalo in me tudi med njimi vzdržuje. To je vera v Kristusa, ki je mene osebno osrečila in usmerila mojo življenjsko pot v Indijo. To pa ni niti ideologija niti filozofija, ker se tako moje življenje razvija, uresničuje, izteka. Enako tudi življenja drugih misijonarjev! MARIJA SREŠ Bratonci, 4. L 1989
STRAN 8
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
naši kraji in ljudje
ZGODBA 0 TOMBOLSKI (NE)SREČI
ZADELA HIŠO, PA ...
N Bakovcih še 140 zasebnih gradenj
Ste prihodnja mlada družina. Nimate lastnega stanovanja. Sanjate o hiši. Kupite tombolsko srečko. Skoraj pozabite na to. Za vsak primer pogledate v časopis, če ste kaj zadeli. Najprej se iščete bolj zadaj. Nič. Potem pa pogledate še prve številke. In neverjetno: ravno vaša številka je zadela hišo! Kdo se tega ne bi razveselil?
Vse to se je septembra 1985 .pripetilo’ Mariji in Martinu Horvatovima iz Srednje Bistrice. Toda tombolske hiše še vedno nimata, ampak se stiskata v stanovanju Marijinih staršev. Pa še majhnega otroka imata. Novo hišo, ki sta jo zadela, pa lahko zaenkrat gledata le na prospektu. Tudi to je neverjetno, mar ne?
Kaj se je torej zgodilo? Čez nekaj dni, ko sta dobitnika ugotovila, da sta zadela hišo, se je, tako kot je pisalo v tombolskih pravilih, Martin odpravil k organizatorju igre na srečo, Športnemu društvu Polet v Pribislavcu (občina Čakovec). Ugotovili so.
Sodišči v Čakovcu in Varaždinu sta presodili, da jima mora organizator tombole izročiti hišo ali ustrezno denarno protivrednost. Zaenkrat pa sta prejela le prospekt, na kateri je njuna hiša.
KRAJEVNA SKUPNOST BELTINCI
Naredili veliko, vendar še premalo
V letu, ki se je izteklo, so v Krajevni skupnosti Beltinci veliko postorili pri reševanju nekaterih potreb občanov. Lotili so se zahtevnih naložb in urejanja zadev, ki jih bodo uresničili letos in v naslednjih letih. Sicer pa več o njihovem delu v pogovoru s tajnikom KS Beltinci, Dejanom Kolaričem.
— Katere so bile pomembnejše naloge, ki ste se jih lotili v lanskem letu?
»Najzahtevnejša naloga, ki smo seje v Beltincih lotili v letu 1988, je bila razširitev kanalizacije. Uspeli smo zgraditi okrog 1.300 metrov kanalizacije v vrednosti 160 milijonov dinarjev in nanjo priključili nad 50 uporabnikov. Če pa pri tem upoštevamo še predlansko ureditev kanalizacije v Mladinski ulici, potem so te številke precej večje. Z urejanjem kanalizacije smo naposled prišli tako daleč, da bo lahko začela delovati čistilna naprava, kjer je bilo potrebno opraviti nekatera popravila. Sedaj čakamo na dovoljenje občinskega upravnega organa in na dogovor o zagotovitni potrebnih sredstev za zagon čistilne naprave, kajti sama krajevna skupnost tega ne zmore. Druga pomembna naložba, ki smo jo lani uresničili v Beltincih, je obnova ulične razsvetljave; zamenjali smo lesene drogove z betonskimi in ulične svetilke ter uredili razsvetljavo proti Ižakovcem. Prav tako smo skupaj s Centrom za socialno delo Murska Sobota napeljali elektriko v romsko naselje, tako da sedaj v Beltincih ni več hiše, kjer ne bi imeli elektrike. Modernizirali smo pešpot ob Črncu v dolžini 700 metrov in tlakovali pot od avtobusnega postajališča do zdravstvene postaje. Poleg tega smo opravili več manjših del, kot je ureditev poljskih poti,
da se vse ujema, da sta torej res onadva zadela 1. nagrado (srečka ali karta je bila Marijina), nato pa zahtevali plačilo davka na igre na srečo, in sicer 10 odstotkov od vrednosti montažne hiše. To je tedaj zneslo okrog 232.000 dinarjev (okrog 5 Martinovih plač). Ker ni imel s sabo toliko denarja, pa tudi doma ne, si je moral sposoditi pri očetu in se čez dan ali dva spet odpravil v Pribislavec. To je bilo torej naposled urejeno. Potem so klicali v tovarno lesne industrije Delnice — tozd Promet, s katero je organizator tombole skleni! pogodbo o nakupu montažne hiše (DE — P 5, brez nadstrešnice). Dogovorili so se, da se dobijo v Zagrebu in se pomenijo kako in kaj. Končno je prišel dan, ki sta ga Marija in Martin težko pričakovala. Nadejala sta se namreč, da bo hiša kmalu doma. Toda predstavnik iz Delnic je zahteval doplačilo, ker so se njihovi izdelki medtem precej podražili. Okrog 500 tisoč dinarjev naj bi bila razlika. Kdo jo mora plačati: dobi-
kamor smo navozili okrog 2.000 kubičnih metrov gramoza ter 1.000 kubičnih metrov gramoza izkopali na odlagališče, uporabili pa ga bomo lahko v naslednjih letih. Na pokopališču smo uredili ozvočitev, popravili most na Črncu ter kupili televizor in videorekorder za mladino. Del sredstev smo namenili tudi za vzdrževanje objektov in kot pomoč organizacijam in društvom.«
— Krajevna skupnost Beltinci je skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi vodila akcijo za razširitev telefonije. Kako daleč ste prišli?
»Lahko povem, da smo v drugi polovici decembra s pošto podpisali samoupravni spo
razum za nakup nove avtomatske telefonske centrale za pošto v Beltincih. Pri tem smo imeli določene težave, pri zagotovitvi precejšnjih sredstev. Končno smo prišli do sporazuma, ki je sprejemljiv tudi za 700 novih naročnikov telefona. Vsak bo namreč za centralo prispeval 1,5 milijona dinarjev, nekaj sredstev bo primaknila
Marijina srečka je na tomboli, ki jo je 20. septembra 1985 pripravilo Športno društvo Polet Pribislavec, zadela montažno hišo. Zdaj se morata z možem Martinom za njo tožiti.
tnik ali organizator? Poleg tega je predstavnik tovarne zahteval, da mora dobitnik imeti lokacijsko dovoljenje in zgraditi izolirane temelje za montažno hišo. Začele so se torej nove težave. Martin in Marija sta zato morala iskati tombolsko srečo po sodni poti.
Odvetnik Alojz Horvat iz Lendave, ki ju zastopa, nam je med drugim povedal, da je medtem tako občinsko sodišče v Čakovcu kot okrožno v Varaždinu presodilo v prid Martina in Marije, in sicer da jima mora Športno društvo Polet iz Pribislavca izročiti stanovanjsko hišo, ki je bila predvidena med tombolskimi dobitki, oziroma plačati ustrezno protivrednost. Prav tako je društvo dolžno povrniti tožitelju 63.160 dinarjev s pripadajočimi zakonskimi obrestmi zaradi preveč izterjanega zneska za davek od iger na srečo (društvo je v Delnice nakazalo le 1,824.886 di
tudi pošta. Nova avtomatska centrala bo predvidoma zmontirana do prvega julija 1990. leta. V tem času pa bo potrebno v celoti urediti telefonsko omrežje.«
— Česa pa vam v lanskem letu ni uspelo uresničiti?
»Zaradi bolniškega staleža komunalnega delavca smo zanemarili komunalno ureditev in čiščenje kraja, čeprav smo tu nekaj poskušali ob pomoči podjetja Sobota. To je eden od problemov, ki ga bomo morali dolgoročno rešiti in storiti vse, da bodo Beltinci čist in privlačen kraj.«
— Kdaj pa naj bi v Beltincih začeli graditi kulturno dvorano, o kateri se govori že vrsto let?
»Krajevna skupnost Beltinci je skupaj z Izvršnim svetom skupščine občine Murska Sobota naročila izdelavo novega zazidalnega načrta za središče Beltinec. Ko bo ta narejen, bomo dobili parcelo za gradnjo kulturnega doma, hkrati pa tudi rešili problem avtobusne postaje, kajti sedanje postajališče ne ustreza potrebam.
— Pa še morda nekaj o vaših letošnjih načrtih?
»Letos nameravamo nadaljevati z razširitvijo kanalizacije v Kocljevem naselju in s tem nanjo priključiti nekaj stanovanjskih blokov. Ureditev kanalizacije pa je v tem delu potrebna tudi zaradi obrtne cone. Spomladi naj bi bile urejene stavbne parcele na Jugovem II. V načrtu imamo ureditev zgradbe stare osnovne šole. Letos pa nameravamo tudi začeti urejati beltinski park, za kar naj bi zagotovili sredstva Kulturna skupnost Murska Sobota in Krajevna skupnost Beltinci. Skrajni čas je, da beltinski park zopet postane park.«
Feri Maučec
narjev, ne pa 2,328.000 din) ter povrniti še stroške v znesku 172.150 dinarjev. Druga stvar pa je dogovor in odnos društva s tovarno v Delnicah. Menil pa je, da bi morala delniška tovarna, če bi se ravnala po poslovnih običajih, kupljeno in plačano hišo uskladiščiti. Tako bi lahko zahtevala ležarino, ne pa višje cene.
In kaj se da storiti? Odvetnik Horvat razmišlja o rubežu, denimo bifeja, ki je last športnega društva v Pribislavcu, možne pa so še druge rešitve. Zadeva bo zastarela šele čez 10 let. Martin in Marija pa seveda upata, da jima ne bo treba tako dolgo čakati. Temelji so že zdavnaj zgrajeni.
Jože GRAJ
ŽAGARSKA TRADICIJA TOTHOVIH V
OČESLAVCIH
Očes lavs; so mnogo bolj znani po znameniti očes lavs ki slatini, ki jo že dolgo vozijo v različne kraje Slovenskih goric, manj pa sta znana Tothov mlin in žaga. Tudi ta delujeta že stoletja. V preteklosti ju je poganjala voda Ščavnice. Te dni smo obiskali sedanjega lastnika žage, mlina ni več, Draga Totha, ki še vedno žaga les bližnjim kmetom. Žage ne poganja voda, čeprav bi jo lahko. pač pa elektrika. Za kratek pogovor smo zaprosili Draga, ki je pravkar nastavil žago.
»Veste, že v predvojnih letih so se moji starši ukvarjali z žagarstvom, imeli pa so tudi mlin. To tradicijo nadaljujem tudi jaz. Pred leti, ko je zasebno mlinarstvo zajela kriza, sem opustil mletje in se posvetil žagarstvu. Moram pa reči, da smo v tej panogi zaostali. Sedaj žagamo le na venecijanki z enim žaginim listom. Dnevna zmogljivost je le dva kubična metra. Pri tem ni kaj velikega zaslužka. Zato bomo morali v bližnji prihodnosti kupiti žago za cel hlod.
Kot sem že povedal, je v preteklosti vse poganjala voda. Imeli smo turbino, ko pa je bila elektrika poceni, smo to nekako zanemarili. Ob tej priliki bi rad pohvalil vodnogospodarstvenike. ki so nam pustili staro strugo Ščavnice in ji nadeli lepo slovensko ime Mlinjščica. Zaslužijo posebno pohvalo, ker bomo v prihodnosti še koristili vodno energijo Ščavnice. Upamo, da bodo spet, prišli časi, ko bodo ugodnejša posojila za tovrstne namene: morda nam laki objekti
Dimnikar s 700 klobasami
Čeprav je dimnikar Karel Rum-bak iz Borecev pri Križevcih pri Ljutomeru že 8 letu upokojence, še vedno živi s svojim poklicem, in kolektivom — Dimnikarjem Beltinci: popravlja in na novo izdeluje dim-
NAŠE SREČANJE
nikarske potrebščine. Svojemu delu je tako predan, da si je oddahnil le na sam dan novega leta, že drugi dan pa je stopil v utesnjeno delavnico.
Ko smo ga te dni obiskali — bilo je proti večeru — smo ga našli v topli kuhinji, kjer je v kos okrogle pločevinaste ploščice premera kakih deset centimetrov vrezoval »zvezdice«. Brž je pojasnil, da gre za izdelek za zalogo, ki pa bo dobil končno podobo, uporabnost, v delavnici; tam bo vanj vpel »iglice«, nakar bo ta čistilni pripomo-
S planskimi akti soboške občine je naselje Bakovci opredeljeno kot pomembnejše naselje primestnega značaja. Temu primerno je tudi zasnovan razvoj naselja, kar terja ustrezno urbanizacijo, ki je prvi pogoj za uresničitev planskih odločitev. Znano je, da se naselje Bakovci ureja z odlokom o urbanističnem redu, kot večina naselij v soboški občini. Tako je za Ba-kovce, ki so v pretežni meri že pozidani, v pozidanih predelih pa se predvideva le dopolnilna gradnja, primerno urejanje s prostorskimi načrti. V prvi vrsti gre za prostorsko-izvedbene načrte, torej zazidalni načrt, s katerim bodo uredili vprašanje večjih ali manjših nepozidanih kompleksov znotraj urbanega naseja.
Glavni cilj sprejetega zazidalnega načrta in prostorsko-izvedbenih aktov je v tem, da bi ob vse večjih potrebah in porastu prebivalstva ter hitrejšemu razvoju naselja omogočili zasebno stanovanjsko gradnjo. Načrtujejo namreč okrog 140 zasebnih stanovanjskih gradenj, razširitev osnovne šole in otroškega vrtca, gradnjo avtobusne postaje, v prihodnosti pa še postavitev kanalizacijskega omrežja in primerne čistilne naprave. Kot krajinska značilnost pa bo potok Mokoš ostal nedotaknjen.
In katera območja so v Bakovcih predvidena za urejanje z zazidalnim načrtom? To so cona sever med Soboško, Panonsko, Poljsko in Kroško ulico, cona center 1 med Mladinsko, Partizansko in Staro ulico ter cona center 2 med Mladinsko, Zvezno in Prečno ulico. S prostorsko-ureditvenimi pogoji
kdaj pridejo prav. Ker koristijo naravno energijo, ki ne onesnažuje okolja, jih je vredno ohraniti. Gotovo pa je tak mlinsko-žagarski objekt pomemben tudi iz zgodovinskega vidika, zlasti sedaj, ko so Ščavnico povsem regulirali in mlinov’ni več. Kolikor mi je znano, je naš mlin oziroma žaga, edini, ki bo lahko koristil vodo iz stare struge Ščavnice. Ohranitev stare struge je pomembna tudi za rastlinstvo in živalstvo. zlasti ribji zarod, ki bo tod našel svojo prvotno naravno bivališče. Bojim se le, da bi se ta rezervat preveč ne onesnažil z vodami, ki prihajajo iz zgornjega toka Ščavnice.
Ker so ob strugi pustili tudi rastlinje, to je grmovje, vrbe, jelše in druga dre-
Karel Rumbak je že 54 let bolj ali manj v dimnikarstvu. Foto. Š. S.
ček pritrdil na splet žic in eno od orodij za čiščenje dimnika bo nared.
pa bi urejevali območja cone v središču naselja, zahodno od Partizanske ulice, in cone celotnega območja Bakovec. V prvem primeru so, dokler ne bo sprejet prostorsko-izvedbe-ni načrt, začasno dovoljene nadomestne gradnje kmetijskih, stanovanjskih in družbenih objektov, dozidave in nadzidave, tekoča vzdrževalna dela, postavitev pomožnih objektov in pritiklin, obnove in nove gradnje za potrebe kmetijstva. V drugem primeru pa so dovoljene gradnje stanovanjskih in kmetijskih objektov, nadomestne gradnje in drugo. Na območjih, urejenih z zazidalnim načrtom, je dovoljena tudi proizvodna in storitvena obrt v sklopu stanovanjskih in drugih objektov, pri čemer pa ne smejo kvarno vplivati na okolje in sosednje objekte. Seveda se mora upoštevati obstoječi sistem zidave, ob cestah pa je dovoljena le gradnja stanovanjskih in družbenih objektov. Gradnja stanovarijskih objektov v notranjosti parcel je namreč prepovedana. Seveda je zagotovljeno tudi infrastrukturno omrežje, kot šo prometno, kanalizacijsko, vodovodno in električno.
To pomeni, da je s prostorsko-ureditvenimi pogoji omogočena pozidava vrzeli v celotnih Bakovcih, kar predstavlja določeno racionalizacijo prostora. Po drugi strani pa se območje središča naselja ureja le začasno, to je do sprejetja izvedbenega načrta. Pri tem je treba vedeti, da so v tem predelu Bakovec večje kmetije z intenzivno kmetijsko pridelavo. Zato se tja bistveno ne posega in se omogoča nadaljnja kmetijska dejavnost. Milan Jerše
vesa. ki jim prija to naravno okolje, bodo zavetje našle tudi divje živali, zlasti zajci in fazani. Čeprav ni to bog ve kako velik rezervat, pa je le nekak spomenik stare doline Ščavnice, ki je sicer z regulacijo čisto spremenila svoje obličje,« je povedal Drago.
Narobe bi bilo, če ne bi pritrdili tem njegovim razmišljanjem. Posebno, ko smo z Očeslavskega Vrha opazovali lepo ravno regulirano, a vendar pusto Ščavniško dolino, ki je sedaj, ko je vsa preorana, ena velika njiva. Tisti rezervat, ki ga je omenil Drago, pa je kar blago deloval r slikoviti panorami.
Ludvik Kramberger
V delavnici, kamor nas je brž povabil, smo opazili veliko dimnikarskih pripomočkov in seveda delovnih sredstev, s katerimi si pomaga pri izdelavi. Zaupal nam je, da bo delal še kako leto, potem pa si končno odpočil, saj je od takrat, ko je šel za dimnikarskega vajenca, pa do danes, poteklo 54 let.
Spomini na dimnikarstvo so prijetni in manj prijetni. V času okrog novega leta, ko je nosil »kolendre« (koledarje) in je dobil 700 klobas, je bilo lepo. Hudo pa je bilo v hudi zimi, ko se ves teden ni vračal domov, ampak spal tudi v govejih hlevih. Nekoč mu je krava snela pol rokava.
Karel Rumbak je bil našega obiska zelo vesel. Pokazal nam je še nekaj svojih drugih izdelkov — spominkov. Enega — tnalo za ce-panje drv in sekiro — nam je podaril.
Š. Sobočan
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 9
Arhitekturna dediščina za življenje jutri
Iz dneva v dan spoznavamo, da so izkušnje preteklosti vodilo za življenje jutri. To pravilo velja za vsa področja življenja in dela posameznika in družbe kot celote. Žal pa ponekod ta spoznanja prihajajo pozno, če ne prepozno. Preteklost je pokazala, da z našo dediščino nismo znali ravnati tako, da bi jo obogateno prepustili našim naslednikom. Okolje, v katerem živimo in delamo, smo si oblikovali po svoje, ne misleč, da bodo prav tukaj živeli naši zanamci in nas po naših napakah tudi ocenjevali. V Ljutomeru so spoznali to svojo zmoto. Arhitekturna podoba tega mesta je izkrivljena, čeprav je prav mesto neizčrpen vir arhitekturnih posebnosti, ki dajejo oz. so dajale mestu čar. Spoznanje o uničevanju te podobe je vodilo do pobude, naj bi tudi stroka povedala svoje. Sedanje vodstvo občine je v Ljutomer poklicalo predstavnike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (oddelek za arhitekturo) in se skušalo pozanimati kaj in kako naprej, kako popraviti napake, skratka — kaj storiti v mestnem jedru. Prvi pogovori so se začeli s profesorjem Stankom Kristlom, sicer pa domačinom, Ljutomerčanom, ki je najlaže svetoval, kako začeti z delom.
»Pred dobrim letom me je vodstvo občine Ljutomer poklicalo. da jim povem in svetujem, kaj narediti in kako urediti problem mestnega jedra, kako pristopiti s strokovne plati. Rešiti bi bilo potrebno tudi vprašanje prometa, vse skupaj pa naj bi bila osnova za vsebinsko prenovo nekaterih objektov in določenih predelov mesta. Ljutomer je zanimiv, ker ima na majhnem območju tri zelo zanimive in kompaktno obdelane trge: Stari Glavni in Miklošičev trg. Ti trije trgi pravzaprav nimajo izrazite lastne in enkratne vsebine, kar se kaže tudi po živosti oz. mrtvilu. To je opazno še posebej po delovnem času ali na predvečer.
Z veseljem sem sprejel to povabilo, saj imamo na naši šoli možnosti, da s seminarskim delom študentov, ki so pod vodstvom asistentov in profesorjev, strokovno obdelamo to problematiko. O prenovi in problemih le-te je prof. mag. Peter Fister sploh prvi organiziral metodološki pristop k takim nalogam in zaradi njegove dolgoletne navzočnosti na tem področju je bilo umestno, da njegove izkušnje in delo vključim v to nalogo.«
Kakšna je vsebinska opredelitev vašega dela v Ljutomeru?
»Gre za prenovo mestnega jedra. Skušali se bomo dotakniti vprašanja prometa, vsebine posameznih trgov in objektov na njih. Mesta namreč danes trpijo ravno zaradi vsebine, glede organiziranja posameznih (recimo v Ljutomeru) trgov in nekaterih ulic. Postavlja se vprašanje, kaj dati posamezni ulici, da dobi svoj značaj, in kako posameznim trgom vrniti tisto, kar so izgubili. Če samo pogledamo ljutomerski Glavni trg: iz starega trga je nastal neki kvazi park, prostora ni več, je zazelenjen, za.raščen, jug je zaprt in zasenčen in ta južni del trga sploh ne živi. Zanj bo potrebno najti program, ki je zanimiv spomladi, poleti in jeseni. Poleti pod senčniki. Skratka, najti je treba program, ki je privlačen za meščane, za okolico in seveda turista. V okviru tega smo že obdelovali vizualno podobo celote, kako posamezne elemente vklopiti v smiselno celotno podobo. Ne morem reči, da je to prehitevanje dela, vendar pa menim, da je na nekatera vprašanja potrebno odgovoriti že sedaj.«
Če danes govorimo, da ni denarja za prenovo, to sploh ni res. Denarja ne znamo uporabiti, Ugotovili smo, da bi imeli, če bi se pametno obnašali do stavbne dediščine, za najmanj 10 let na voljo prostor, ki bi bil 20—25 odstotkov cenejši, kot pa je sedaj. To ni merilo samo za Ljutomer, ampak je to merilo, ki drži v povprečju za Slovenijo, naj pa samo ilustrira, kaj smo že izgubili. Mi seveda ne izhajamo izključno iz ekonomskih predpostavk, ampak skušamo to prilagoditi na čim daljši čas in čim širši prostor. To staro jedro Ljutomera za nas ni ločen del mesta in občine, ampak je to z različnimi elementi vgrajeno v ves prostor. Ljutomer se bo preprosto moral zavesti, da bo moral, če bo hotel izpeljati prenovo, dati t6mu jedru oz. prihodnjemu centru neko prednost. Določene dejavnosti, ki jih je zaradi pomanjkanja prostora izselil iz središča, bodo morale biti zopet tukaj.
Morali pa bomo skupaj določiti, katere so tiste dejavnosti, ki bodo dajale jedru prihodnje neko vrednost.
Obnova pa je delo, ki zahteva (poleg arhitektov) še druge strokovnjake?
»Tako je. Nekaj, kar je, ni nastalo sedaj. To stoji že dolga stoletja. In že takrat, ko je nekaj (recimo zgradba), nastalo, je bilo zgrajeno na izkušnjah. Se pravi, začeti moramo na začetku, iskati človekove korenine. Najti moramo tisto skrito misel in človeku prirojeno privrženost po združevanju in po nečem, po čemer teži poleg tega, da se bori za tisto vsakdanje = preživetje. Ko se študent oz. tisti, ki obdeluje posamezno nalogo, seznani z vsem tem, šele takrat začnemo program konkretizirati. Pri tem pa sodelujejo še drugi: sociologi, psihologi, zgodovinarji, etnologi .. .
To si na naši šoli lahko privoščimo.«
Omenjen je tudi prof. mag. Peter Fister, ki vodi skupino študentov četrtega letnika. Kakšno arhitekturno vrednost ima pravzaprav Ljutomer s svojim mestnim jedrom?
Mag. Peter Fister: »V Ljutomeru so ne glede na vrednost posameznih stavb gradili nove, rušili stare in jih nadomeščali s povsem neuglednimi nadomestki ali pa so celo sestavili neke zazidalne načrte, ki veljajo za vsa središča mest in (mimogrede povedano) ki jih sedaj sramežljivo skrivajo.«
»Prav gotovo Ljutomer ni več najlepše mesto v Sloveniji in v tem prostoru, morda tudi zaradi tega, ker so bila nekatera lepša, večja in boljša že prej, morda pa tudi zaradi tega, ker se Ljutomer in Ljutomerčani (v veliki meri) niso zavedali njegove vrednosti. Gre preprosto za neki odnos do dediščine, ki jo imamo in do katere se danes obnašamo spoštlji-veje kot v preteklosti. Ne samo zaradi nekakšne simbolne spoštljivosti. ampak zaradi tega, ker je ta preteklost tudi velika kakovost v današnjem in prihodnjem življenju. Kakšna je ta kakovost, je težko povedati z dvema besedama, ampak tisto, kar je ostalo, je celostna zasnova, to se pravi tistih nekaj stopenj razvoja mesta, kot je srednjeveški del, ki se vidi v Starem trgu in v katerem je uničena arhitektura okrog njega. Potem je tu baročni del po letu 1704, ko so ga požgali kruci in zgradili nov baročni trg — Glavni trg — z znamenjem, ih tu je še Miklošičev trg oz. trg ob cerkvi, oba seveda že močno razvrednotena: prvi z neustrezno vsebino, se pravi nima takšne funkcije, kot bi si jo zaslužil, drugi s cesto, ki je zarezala prav v arhitektonsko kompozicijo. Za strokovno oceno posameznih nadrobnosti so pristojni umetnostni zgodovinarji.«
Ali je ostalo po tem, kar ste povedali, še kaj zanimivega v ljutomerskem mestnem jedru?
»Seveda so ohranjene še posamezne kvalitete, nekaj jih je izjemno zanimivih. Na teh nekaj bo potrebno najprej početi tisto, kar naj bi v prenovi počeli in jim
dati določeno vrednost. Prav ta študija naj bi pokazala te vrednosti sedaj čisto konkretno in v nadrobnostih z vsemi posebnostmi.«
Tak pristop, ki ste ga izbrali, pa je sedaj splošno uveljavljen tudi v svetu?
»Tako je. Govorimo o posebni obliki prostorskega načrtovanja, ki se je razvila v zadnjih dveh desetletjih v svetu in pri nas. Zadnja listina Združenih narodov iz leta 1987 pa posebej opredeljuje tudi vlogo prebivalcev, ki naj bi bili osnovno izhodišče pri prenovi.
Na risalnih deskah prihodnjih arhitektov že nastajajo skice današnjega trenutka mestnega jedra v Ljutomeru, ki bodo osnova za načrtno prenovo vsebine in načina življenja.
Pri nas smo s tem začeli relativno zgodaj in sedaj se je tak način dela (torej tesno s krajani) razvil v normalen način. Moram pa povedati, da povsod še ni tako. Prav gotovo bomo tudi v Ljutomeru še naleteli na nerazumevanje in zaradi tega bo tudi načrtovanje potekalo nekoliko drugače, kot so bili Ljutomerčani doslej navajeni.«
Kako bo potekalo delo?
»Gre za nekaj stopenj načrtovanja in v njih moramo razviti naslednje: najprej znanje o prostoru.
To je tisto, kar smo počeli sedaj. Najprej smo dokumentirali posamezne nadrobnosti in to se bo deloma še ponavljalo, dopolnjevalo. Vse to gradivo bo potrebno razčleniti. Takoj po tej prvi stopnji se bomo pojavili v Ljutomeru s prvimi rezultati. Ne gre za načrte, na to opozarjam, ampak za rezultate, s katerimi se bodo prebivalci seznanili. Seznanili se bodo s tem, kakšne probleme imajo, kakšne so si sami ustvarili v preteklosti oz. jih še vedno ustvarjajo in kje so tiste možnosti, da bo to mogoče popravljati. V tej sklenjeni prvi stopnji morajo sodelovati tudi različne stroke, kar nekoliko podaljšuje delo. Ko pa bo to predstavljeno vsem prebivalcem tega prostora in uporabnikom, pa bo nastala tista pomembna točka razvoja tega načrtovanja, ko bo potrebno vse prebivalce, strokovnjake in mestne veljake naučiti, kako naj sodelujejo pri načrtovanju. Načrtovanje neke prenove je načrtovanje za prebivalce tega prostora. Če bo ta del uspel, se bomo lotili izdelave načrtov, jasno pa je, da le-ti zelo natančno obdelujejo
Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti je ustanova širšega pomurskega pomena. Zadnje čase so se uveljavili tudi v ormoški in ptujski občini. Posebej so angažirani pri pripravi razne urbanistične dokumentacije. V pripravi so namreč dopolnitve in spremembe dolgoročnih ter srednjeročnih planov tako v republiki kot v občinah. Poleg običajne urbanistično-prostorske dejavnosti, to se pravi: določanje prostorsko-urbanističnih pogojev, izdelovanje zazidalnih načrtov in druge urbanistične dokumentacije, imajo precej dela tudi drugje.
»Tako smo sklenili pogodbo za dopolnitev in spremembe dolgoro2 enega in srednjeročnega plana občin Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer. Aktualizira pa se tudi krajinska zasnova območij ob reki Muri glede nameravanih gradenj hidroelektrarn. V ta namen so narejene določene sektorske študije, ki bodo nared v prvih mesecih prihodnjega leta, ko bo tudi potekalo usklajevanje teh zadev, kjer ima naš Zavod eno pomembnih strokovnih vlog. Tik pred sprejemom so tudi prostorsko-urbanisti-čni pogoji za občino Gornja Radgona, postopoma pokrivamo ljutomersko občino, v Murski Soboti delamo to za mesto in okoliške vasi, kjer se pojavlja največ problemov. Predvsem zato, ker je ta dokument na določenih območjih le začasne
podrobnosti in primernosti ohranjevanja tistega, kar je že zgrajeno, in na drugi strani razvijanja za prihodnost. Osnovno pravilo je, da je dediščina osnova, na kateri gradimo za prihodnost.«
Sledi druga stopnja.
»Ko bomo razstavili naše rezultate, ko bodo krajani seznanjeni z njimi, ko bo vsak povedal. kaj ga moti, kaj si želi, in ko bo izrisana vsaka nadrobnost, se stvar pravzaprav šele začne. Od tega trenutka bodo uporabniki prostora morali sami odločati, katero od možnosti, ki jim jih
bomo ponudili, bodo uporabili v kratkoročnem, srednjeročnem ali dolgoročnem načrtovanju.
Mi načrtujemo proces prenove. Mi bomo lahko ponudili rešitve recimo glede prometa, funkcij ali pa celo določeno količino stanovanjskih protorov. Seveda pa bo vse potrebno sproti prilagajati in spreminjati.«
Prof. Stanko Kristl: »V arhitekturi že dolgo razmišljamo o jutrišnjem dnevuna preteklih izkušnjah in z današnjimi možnostmi.«
Tretja stopnja pa je prenova?
»Tako je. Ta del je krona vseh teh prizadevanj, ki smo jih pravzaprav že začeli. Seveda pa je odvisna od vseh. Ne toliko od denarnih možnosti — zanimivo je, da ob dobrem načrtovanju ta prenova sploh ne bi bila tako draga, kot se zdi — kot od volje vseh, ki jih ta prenova tudi zadeva.
Dušan Loparnik
Zazidalni načrti postajajo vse aktualnejši
ga značaja,« pravi direktor Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti Janez Ori.
Sledili bodo seveda zazidalni načrti, v Lendavi pa so ravnokar sprejeli prostorsko-ureditvene pogoje za mesto. Poleg tega so določili prostorsko-ureditvene pogoje za celotno ormoško občino. V tem času je zelo aktualen zazidalni načrt za blokovsko naselje med Kocljevo, Štefana Kovača in Cankarjevo ulico v Murski Soboti, sprejet je del zazidalnega načrta za Rakičan, pred sprejetjem pa so zazidalni načrti, v kombinaciji z ureditvenimi načrti, v Lipovcih in Ižakovcih. Hkrati so začeli z izdelavo zazidalnega načrta za središče Beltinec, v Ljutomeru za Dom oskrbovancev, v središču Prlekije pa tudi za naselje
jŽlJUBSM It.
OBUl'JRSHtH OHRMt.
Še smo r letu 1949. ko je bil porojen naš predhodnik Ljrdski glas in je bilo tako rekoč vse r znamenju frontovstva in zadružništva. Med t. i. dežurnimi parolami so prevladovale zlasti naslednje: Za domovino s Titom — naprej! Posvetimo vse delovne sile za petletko! Imamo vse. kar je potrebno za izgraditev socializma. predvsem pa delavski razred. ljudstvo. Partijo! Zgraditev socializma z lastnimi silami in borba za čim tesnejše sodelovanje s socialističnimi deželami po načelu enakopravnosti in odkritosrčnosti — to je naš program! Zanimivo se bere tale poziv: "Zbirajmo odpadke! V zadnjih dneh so zbrali frontovci Prose-njakovec preko 2000 kg odpadkov vseh vrst. V mesečni plan dela Fronte so zadali sklep, da bodo zbrali 1000 kg odpadkov, a so z uspešno akcijo zbiranja svojo mesečno obvezo prav tako zbrali okrog 800 kg starega železa in razbitin stekla. Frontovci v Ivanjcih so zbrali 300 kg. a v Gančanih 200 kg raznih odpadkov.«
Bil je to tudi čas boja proti koloradskemu hrošču. Pri okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti so celo imenovali štab za zatiranje »uničevalca krompirjevih nasadov«. Opravljal je preglede — »vestno, mesečno dvakrat«. Sicer pa kar preberimo: »Vsakega sumljivega hrošča je potrebno takoj — še istega dne dostaviti v pregled štabu za zatiranje koloradskega hrošča, a poročilo o izsledkih pregleda je dostaviti do 9. ure drugega dne prav tako štabu. Za izvedbo oziroma dostavitev poroči! je odgovoren krajevni vodja pregleda osebno.« Če smo prej omenili zadružništvo, se zdi smotrno dodati nekaj zgovornih naslovov, saj povedo vse. Namreč: Zadružniki ljutomerskega okraja so razkrili razdiralno delo Ivana Ribiča. Kmetijsko obdelovalna zadruga Novi svet v Tešanovcih je naprednim kmetom murskosoboškega okraja pokazala pot v boljšo bodočnost. Pravična kazen je bila izrečena sovražnikom ljudske oblasti in razbijačem socialistične skupnosti. V krajevni in j font ni odbor v Nemčavcih sta se vrinila razbijača. Odpraviti je potrebno klateštvo in preprečiti širjenje slabega vpliva delomrz-nežev. — Tukaj pa kot svojevrstna protiutež: V borbi z razdira-či za novimi uspehi. V kmetijsko
/,__ o i
/ | Tl i a i i t-'-* «	0 K
VESTNIK
t£1OxVt;t. ~ t	MURSKA SO«WA, 4. januarja IW	C'*«-* »r«« >
Marlesovih hiš. Poleg tega so delavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem angažirani pri pripravi lokacijskih načrtov, načrtov za kanalske zbiralnike, v Ljutomeru in Murski Soboti pa tudi pri širitvi vodovodnih omrežij. Medtem ko bodo v Bogojini omogočili širitev regionalnega vodovoda, so na Cankovi podobno že naredili. V Lendavi delajo pri ureditvenem načrtu za melioracije na območju okrog 2 tisoč hektarjev, in sicer njed potokoma Le-dava in Črnec do magistralne ceste. Narejen je tudi ureditveni načrt za osrednje odlagališče lendavske občine v Redički šumi, za manjši kompleks Elektro-Kontakta v Lendavi ter koaksialni kabel od Lendave prek Dobrovnika do Lipovec. Končali so tudi manjši zazidalni načrt za Ptuj in središče Ormoža.
To so le večje naloge, ki jih opravlja Zavod za ekonomiko in urbanizem, kajti omeniti kaže še vrsto sprotne lokacijske dokumentacije za družbene objekte in precej zasebnih lokacij, kjer gre za manjše posege v prostor. Slednjih je letno okrog 1500, družbenih pa je pribli
obdelovalni zadrugi v Gornjih Petrovcih bodo predelovali borove vršičke v eterična olja.
Oglas v takratnem slogu: »OKVIR ZA KOLO in nekaj delov za sestavo kolesa zamenjam za ovčji kožuh (polovični). Ponudbe pismeno ali ustno pod značko >Kožuh< pošiljati na uredništvo.« Kljub bolj skromnemu deležu slikovnega gradiva najdemo 9. junija objavljeno celostransko fotoreportažo s telovadnega nastopa šolske mladine r Murski Soboti in za tem več posnetkov iz delovnih kolektivov — Nafte v Lendavi. Slatine Radenci r Radencih in od drugod. Imeli so rubriki Mladinski Vestnik ter Pionirji se učijo, igrajo in gradijo. Izjemno veliko prostora je bilo odmerjenega zunanji politiki: iz razumljivih razlogov, saj VESTNIK
je tedaj šlo za usodni, zgodovinski spor z informbirojem. Pomurski udarniki so zahajali v notranjske in dolenjske gozdove na delovne akcije — vse za izpolnitev gozdarskega plana! — ter bili v letečih brigadah, ki so pomagate pri žetvi. Najboljši je bil pri sečnji v 15. brigadi komandir L čete, frontovec Frane-Magyar iz Krašč, brigadirko Sonjo iz Gornje Lendave iz 1. čete 16. brigade pa so uvrstili med najbolj prizadevne na eni od akcij. Še nekaj podlistkov iz dni pred štirimi desetletji, ki jih je objavljal Ljudski glas. Samo naslovi seveda! Od Lendave do Sobote. Ob izvirih prekmurskega tiska. Partizanski otok sredi sovražnikovih postojank (Očeslav-ci). Kje je bila rimska naselbina HaHcanum'! Zagoreli ljudje. Poslednja borba skojevca Jožeta Kramarja-Juša. Iz kronike šolnika Miroslava. Marjan Klemenčič: Pozabljen pesnik Prlekije. Čudak Sraka. Bratova Kri. Tudi leta 1943 smo tiskali časopis. Položaj prekmurskih sezon-cev nekdaj in danes. Besede in številke o šolstvu v ljutomerskem okraju. O vlogi in pomenu Mladega Prekmurca. Približno tako je skozi lista ali dva tedensko živel s časom predhodnik Vestnika. v katerem najdete tudi opis profila frontovca — vaškega aktivista.	/g Z.)
žno 300. Verjetno se ob tej kopici nalog pojavljajo tudi problemi?
»Moram reči, da se čuti čedalje manjša odgovornost za pravočasno naročanje teh dokumetov, ki so širšega družbenega pomena, posebno, ker je v njih obdelano večje območje mesta ali celo občin. V tej sezoni ni tudi stalnih virov financiranja, s čimer imamo velike težave. Prav za takšen kompleks imamo večkrat tudi pet, šest investitorjev in jih moramo prepričevati, čeprav to ni naša naloga. Včasih je bil ta vir urejen s proračunom občin, zdaj pa to močno upada in moramo za druge vire sami poskrbeti. Tudi sami postopki ne potekajo tako, kot bi mogli, kajti opazno je pomanjkanje odgovornosti za izpeljavo teh nalog. Seveda je to povezano tudi z novo zakonodajo, ki je že leta 1984 predvidela, da se ravno za take organizacijske naloge. in pravočasno pripravo vseh dokumentov ustanovijo t. i. organizacije, ki jih še ni ustanovila nobena od pomurskih občin. Čeravno ima to večina slovenskih občin že urejeno,« pojasnjuje Janez Ori.
Milan Jerše
STRAN 10
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
kulturna obzorja
NAPTDR 89
Morda je zgrešen naziv, morda pa vsebina. Morda pa je vse v najlepšem redu, saj je narodnostno založništvo spet bogatejše za edicijo. Če bi v teh letih izdali le Naptdr. hi že vseh 30 knjig pomenilo vrednost, nepretrgan pregled nad ustvarjanjem r Pomurju in širše živečih Madžarov. Jubilejna trideseta knjiga naj bi po besedah urednika pomenila konec nečesa, kar je v zadnjem desetletju to edicijo oddaljilo od povprečnega bratca, dalo pa prostor ustvarjalnemu pripadniku narodnosti in tudi madžarskim znanstvenikom, ki se ukvarjajo z narodnostjo v Sloveniji. Tako je periodika obdržala le naslov in koledarski del. morda še pregled dogodkov po pratikarski, koledarski navadi, v drugem pa se prilagodila podnaslovu, torej je
postala neke vrste zbornik domo-znanstvene literature in lepopisja, za povprečnega bralca težko razumljiva . . .
In tu se poraja vprašanje, ali dati ljudem lažje branje in tako ne nazadnje širiti tudi madžarsko besedo med množicami ali pa ohraniti majhno, komorno, le nekaj sto primerkov obsegajočo izdajo, vendar kakovostno. O tem razmišlja Lajos Bence, ki vrednost koledarja vidi -tudi v tem, da se je ob njem zbrala ustvarjalna, pišoča elita v zadnjem desetletju.
Res, tu se je zbrala tista, vedno bolj številčna narodnostna inteligenca. ki v materinščini nima drugod možnosti objavljati svojih del. Zal, tudi Nepujsdg pri tem ni odigral svoje vloge in funkcije, in ne njegova literarna priloga Murataj. Ostane le Naptdr'( = koledar), ki s svojo knjižno obliko daje tudi občutek trajnosti. Lendavski zvezki, ki bi lahko delno tudi prevzeli funkcijo zbornika, tega ne delajo, ne odpirajo se širše, če odračuna-mo skupno pesniško zbirko, ki je izšla v prvi polovici lanskega leta. Za začetek je; le skupen jezik bi morali najti. Veliko neusklajenega, nedoslednosti je še v narodnostnem založništvu, kjer bi se morala bolj angažirati tudi Pomurska založba, ki je založila
Gledališka učna ura
Beseda Miška Kranjca, s katero se po Sloveniji predstavlja dramski igralce Rajko Stupar iz Lendave, je bila pred kratkim sestavni del gledališke učne ure v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je bila ob tej priložnosti tudi beseda o zgodovini gledališča, lutkah in teatru nasploh.
Gledališki laboratorij pa bo po polletnih počitnicah v okviru Pomurskega gledališča študija, ki mu predseduje tajnik Zveze kulturnih organizacij Lendava, tudi na tamkajšnji srednji tehniški šoli. Kot kaže, bo prišlo s pomočjo sredstev iz republike do polprofesio-nalizacije te samosvoje gledališke družbe, ki jo sestavljajo delegati iz vseh štirih pomurskih občin in je bila v svojih začetkih zelo odmevna, potem zaradi različnih vzrokov manj navzoča, zdaj pa spet oživlja.	bb
LUTKOVNO SREČANJE
Občinska organizacija Z KO, odbor za lutkovno dejavnost in osnovne šole občine Ljutomer so pripravile tradicionalno srečanje lutkovnih skupin. Udeležile so se ga le tri lutkovne skupine, in sicer iz dveh osnovnih šok Franc Belšak iz Bučkovec in Ivan Cankar iz Ljutomera ter lutkovna skupina SŠDU Fran Miklošič, tudi iz Ljutomera.
Na tokratnem mini srečanju so dobili največ aplavza učenke in učenci osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera, ki bodo predstavili to dejavnost na medobčinskem srečanju, ki bo letos konec januarja v Gornji Radgoni. Mladi lutkarji iz te šole so se predstavili z igrico Jan-k° "vosnovni šoli Cvetko Golar, kjer je bila prireditev so po končanih igricah skušali ugotoviti, zakaj takšna skromna udeležba in priš i do spoznanja, da je problem le v času srečanja. Bolje bi bilo, da bi b le takšne prireditve v drugem polletju ko bi učenke m učenci imeli več časa za pripravo igric, tako pa so bili prisiljeni odpovedati udelez-
bo.
Naptdr. Ustrezno sodelovanje, dolgoročni koncept bi lahko prispeval. da hi poleg zbornika morda našli še denar in čas za ljudski koledar, pratiko za vsakega in predvsem možnost za mladi rod. ki ustvarja v madžarskem jeziku.
Naptdr. ki obsega 216 strani, prinaša na 15 listih koledarski del z madžarskimi in slovenskimi imeni in privlačnimi vinjetami akademskega slikarja Štefana Gdlic-sa. ki je tudi zasnoval tribarvno naslovnico z razglednicami stare Lendave. Temu sledijo zapisi ob jubileju. Franc Kuzmič je svoj prispevek naslovil: Naptdr — 30 uspešnih let narodnostnega zbornika. Lajos Bence je sumiral literarno ustvarjanje v Pomurju. Temu sledijo članki izpod peresa Sandorja Varge. Ldszla Gonca, Ferenca Hajosa. Marie Pozsonec o življenju in delu narodnosti in o sodelovanju z matičnim narodom. Ivo Orešnik opisije svoje izkušnje, poglede na tridesetletnico dvojezičnega šolstva, Ernest Ružič pa desetletje televizijske oddaje Hidak-Mostovi. Zoltan Gabor v svojem prvem prispevku sega v pismenost v času naseljevanja Madžarov v Panonski nižini, z drugim prispevkom pa predstavlja svoj prevod poezije Edgarja Alana Poa. JozseJ Papp je postal tradicionalni kronist Napi d rja z opisom dogodkov iz leta 1988. Jozsef Varga analizira Prešernovo Zdravljico, v drugem prispevku pa opisuje začetke narodnostnih in jezikovnih raziskav v Pomurju med Madžari. Judit Csuka v svojem prispevku obravnava pomursko .madžarsko narečje. Helena Feher pa pesniško snovanje Sandorja Szunyogha. Rozsa Kercsmdr obuja spomine na domanjševske mline. Franc Kuzmič predstavlja bibliografijo Ivana Škafarja, Dušan Rešek pa je nanizal ljudske običaje in navade. ki jih je zbral med Madžari v Pomurju. Ella Pivar pa sega v svojem prispevku v življenje Kota, vasi ob Muri v času I768—1848.
V literarnem delu so s pesmimi in prozo navzoči Sandor Szuny-ogh, Albert Haldsz. Jozsef Varga. Janos Volgyi, Gabriella Bence-Utroša in Pal Szomi.
Madžarska raziskovalca — /1»-drds Bertalan Szekely in Istvdn Baldzs — govorita v svojih prispevkih o Madžarih po svetu.
Pester izbor, zanimiv pregled ustvarjalnosti narodnosti v knjigi, ki je prvoten pratikarski. koledarski značaj že zdavnaj prerasla, pa tudi skromnost, da izhaja le enkrat letno. Ko je leta 1971 Sandor Szunyogh prevzel urednikovanje, je zapisal: »... ta drobna knjižica mora postati več kot koledar, mora postati zbornik domoznanstve-nega in literarnega snovanja.«
To se je uresničilo, vendar ne brez žrtev.
Ella Pivar
D. L.
Zalezujoč Godoja
Tak je naslov drame Draga Jančarja, po originalu Samuela Becketta Čakajoč na Godoja — vzorčnega primera dram v gledališču absurda, ki so po obliki in vsebini nelogične, nerealne ter prikazujejo brezizhodni položaj v današnji družbi, popolno praznino in nihilizem ob razpadu njenih moralnih in duhovnih vrednot. Zgradba je statična, je skoraj ni, liki so abstraktni in preveva jih črni humor.
Zalezujoč Godoja pripravlja gledališka skupina kul-turnoumetniškega društva Štefan Kovač v Murski Soboti. Z dramo v režiji Duše Škof oživlja svojo dejavnost v tej sezoni, kljub zaprti gledališki dvorani. Vaje potekajo v nekdanjih prostorih Gozdnega gospodarstva v soboškem gradu, kjer ima po novem tudi sedež rešiserka, zaposlena pri občinski Zvezi kulturnih organizacij.
Nosilci vlog v drami Zalezujoč Godoja so trije: Brigita Perhavec, Milivoj Miki Roš in Duško Radič; znani ljubitelji gledališča, preskušeni v uspešnicah domače gledališke skupine, ki se je proslavila tudi na tujem s Totovimi in Sumljivo osebo.
bb
Prevod Pomožnih glagolov srca
Sodobni madžarski prozaist Peter Esterhazy je pri nas znan predvsem kot lanskoletni nagrajenec Vilenice, v letošnjem programu pa napoveduje Cankarjeva založba prevod njegovih Pomožnih glagolov srca. Prevajalsko zahtevnega dela se je lotil Jože Hradil, Pomožni glagoli srca so eno najbolj prevajanih del zanimivega avtorja — avtobiografski vpogled v pisateljevo odraščanje in duševnost, obenem pa značilno duhovičenje z namigi, katerih poznavanje je pogoj za popoln užitek pri branju.
bb
ROMI V SVETOVNI KNJIŽEVNOSTI
Na četrtem posvetu o vzgoji in izobraževanju predšolskih in šolskih romskih otrok, ki je bil v Mariboru, je predaval tudi Rajko Džurič, generalni sekretar svetovne organizacije Romov. Iz njegovega referata Romi v svetovni književnosti smo izbrali naslednje.
Kaže, da je morda Hegel najpopolnejši, kar se tiče tistega bistvenega vsebinskega položaja človeka v zgodovini. Ker če človek nima odgovora o svoji bistveni vsebini in osnovni nalogi, potem je očitno zgrešil to svojo vsebinsko, bistveno nalogo, se pravi, ni izpolnil svojega osnovnega vsebinskega namena. Toda vtis je, da se prav v današnjem svetu sam namen postavlja v obratni smeri, narobe. Človek se danes poskuša usposobiti ne za to, kar je njegova poglavitna naloga, temveč postane predvsem privesek stroja, kar je, če upoštevamo formiranje sodobne filozofije, bistvena napaka, kot bi rekel Heidegger, človekovega obstoja. Književniki so, potem ko so premišljevali prav o usodi Romov, prišli do odgovora, ki je blizu Heideggerja, to je, če odgovorim spet z besedami Jeana Paula Sartra, da je resnica na strani tistih, ki so najmanj privilegirani, to je na strani Romov, ki so bili, če lahko temu rečemo, zgodovinsko gledano vedno v peklu — z izjemo devetega kroga, ker nišo imeli priložnosti, da pridejo v deveti
KAREL JAKOB: PORTRET MATERE, 1938, olje, platno. (Z razstave Pridobitve 1971 —1988 za stalno zbirko galerije kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti).
Številni naslovi in uspešnice Pomurske založbe Običajno se z iztekom starega in vstopom v novo leto delajo bilance. Založniška tudi pri domači založbi ni najugodnejša, saj je rdeče označena, toda bolj kot o številkah smo se z glavnim urednikom Pomurske založbe, Jožetom Hradilom, pogovarjali o knjigah, ki so vzbudile največ zanimanja v letu 1988 in jih nameravajo izdati v letu, v katerem smo zdaj.
»Po številu prodanih izvodov in treh ponatisih je bil uspešnica preteklega leta gotovo Moj prvi leksikon, narejen po švedskem izvirniku, v štirih knjigah v zbirki Moji koraki. V njej smo zapolnili tudi vrzel, ki je značilna za literaturo na glasbenem področju v Sloveniji — izdali smo Čudoviti svet not in Čudoviti svet glasbil, da bi otrokom pomagali, da lažje vstopijo vanj in se znajdejo v njem.
Razveseljivo je, da se poleg sposojenega — tujih avtorjev, ker delamo po licenci, pojavljajo tudi domači avtorji. Ža zbirko Moji prvi koraki pripravlja kn jigo Feri Lainšček. Njen naslov je Slik slik, gre pa za miselno zloženko, ki se zlaga tako, da otrok doživlja podobo hkrati z besedo in najde pojasnilo v sliki. Zloženka je domiselna in prepričan sem, da bo dopolnjena z ilustracijami in izbranimi besedami vzbudila pozornost.
To je torej poudarjeno iz mladinske podobe založbe, pri ustaljeni, zdaj že dvanajst let stari, pa bi omenil knjigo rojaka Nikolaja Ci-merja: Netopir pod srajco. Gre za avtobiografsko izpoved zdravljenega alkoholika, napisano na sugestiven, nezlagan in prvobiten način. Med deli, ki jih bomo izdajali v prihodnje, pa so seveda tudi Mostovi. V njih se bomo tokrat prvič srečali z Laponci, s Kapdverskimi otoki ter Litvanci. Ta zbirka namreč še vedno išče tisto, kar je povsem neznano oziroma pri nas zelo malo poznano.«
Katere knjige pa bodo še prinašale vaše zbirke, ki jih pri založbi izdajate kar dvanajst?
»Naslovov je ničkoliko — približno 35/36 v preteklem in kar 42 knjig v tem novem letu, kar je skorajda prevelik zalogaj, vendar nam to dopušča toliko izbire, da se lahko nezanesljivemu, tudi tržno majavemu času pravočasno prilagajamo. Knjig je preveč, da bi jih našteval, poudaril pa le, da so med avtorji spet naši rojaki, ki se vračajo k Pomurski založbi. To so Evald Flisar, Branko Šomen, Milan Vincetič, med novimi pa imena kot Branko Žunec in druga.«
Brigita Bavčar
krog, ker niso imeli svoje domovine. Danteje govoril, da pridejo v deveti krog tisti, ki izdajo lastno domovino. Potemtakem devetega kroga niso dosegli.
Cervantes je prek Cigančice izrazil bit romskega dojemanja sveta, življenja, človeka in tako tudi umetnosti. Pisec je zaupal izpoved romske modrosti staremu ciganu, ki predaje preciozo Andreasu, al. za ženo ali za prijateljico. Pripovedujoč Andreasu starec pravi: »Naše svobodno in nevezano življenje ni podvrženo niti izumetničenosti niti mnogim formalnostim.« V skladu s tem pušča Andreasu možnost izbiranja, ko pojasnjuje: »Mi nedotakljivo varujemo zakon prijateljstva, nihče ne hrepeni po ljubljeni osebi svojega bližnjega, živimo osvobojeni grenke okuženosti ljubosumja.«
Potem ko gaje spoznal z zakoni in pravili družinskega in družabnega življenja, mu starec govori o odnosu Romov do sveta in narave, da bi sklenil: »Z eno besedo: smo ljudstvo, ki živi od svoje veščine jezika in nimamo nič s starim reklom Cerkev ali morje ali kraljevski dvorec. Imamo, kar želimo, ker se zadovoljujemo s tistim, kar' imamo.«
Ta teza je lahko na določen način zanimiva in spodbudna za kulturološka in sociološka raziskovanja, ker na določen način anticipira tisto, kar je, spomnimo
se, Erich Fromm napisal v svoji zajetni knjigi Imeti ali biti. In vsa raziskovanja, temu je posvečena tudi moja teza, kažejo, da so Romi poleg drugih, predvsem plemenskih ljudstev, tisti tip kulture in naroda, ki v biti izraža tisto, kar je Fromm v svoji študiji izrazil z besedo bit. To je namreč narod, ki —• za razliko predvsem od zahodnoevropske civilizacije in kulture — daje prednost biti. Med drugim je treba upoštevati, da v romskem jeziku ne obstaja niti glagol imeti.
V jeziku tega ljudstva je na neki način anticipirana Marxova teza o odtujevanju človeka, to je o tem, da vsako posedovanje v biti vsebuje to klico o odtujitvi človeka. Posebno v meščanski družbi prihaja to do polnega izraza, ko je posedovanje, imetje osnovni smisel človekovega bistva. In to na določen način cesto čudi tiste, ki Rome poznajo površno. Da na primer za svoje slovesnosti zapravijo ogromne količine denarja, kar je drugim povsem nerazumljivo. Toda nerazumljivo je v toliko, ker je to bistveno drugačna civilizacija, bistveno drugačna kultura, ki še ne sloni na tem, kar je bistvo meščanske družbe, to je posedovanje, imetje.
m h
; kulturni koledar
PETEK, 20. JANUARJA
MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave slik in risb Mehmeda Zaimoviča. Gre za zadnjo iz serije razstav tega znanega umetnika iz Tuzle, ki je član Združenja likovnih umetnikov iz Bosne in Hercegovine ter prejemnik večjega števila zveznih in republiških štipendij za delo v tujini. Do sedaj se je predstavil na več kot 300 skupnih razstavah, na številnih reprezentativnih manifestacijah jugoslovanske umetnosti na tujem, tokrat pa ima samostojno razstavo. Je član Grupe 69, vendar deluje tudi kot samostojni umetnik. Razstava njegovih del iz obdobja od 1967 do 1978 bo na ogled do 1. februarja.
Do 27. tega meseca pa si lahko na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice ogledate Književno delo Ivana Cankarja, razstavo, ki so jo odprli lani, v počastitev 70-letnice pisateljeve smrti.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled dela sodobnega kitajskega umetnika Hua Quinga.
»Hua Quing sodi med mlajšo generacijo sodobnih kitajskih umetnikov, ki stoje na razpotju tisočletne tradicije ter vse pogostejših in intenzivnejših vplivov zahodne kulture. Ti vplivi so dandanes vidni na vseh področjih kitajske civilizacije, zato se mora vsak posameznik kitajske družbe soočati tudi s takšnimi elementi miselnosti in izraza, ki so lastni tradiciji popolnoma tuji. Nereflektiran prevzem in uporaba teh elementov predstavljata na Kitajskem veliko nevarnost izgube kulturne identitete in »korenin«. Po drugi strani pa lahko premišljena in doživeta odprtost prav teni impulzom omogoči osvežitev in obogatitev starokitajske kulturne dediščine.
Zato ni čudno, da tudi v Hua Quin-govih delih zaznamo težnjo po premostitvi prepadov, ki ločijo svet kitajske tradicije od evropske kulture. Iz njih je mogoče razbrati hrepenenje po sintezi, ki bi mogla ob povezavi globoke vsebine z dovršeno obliko združiti oba svetova; je zapisano na zloženki, ki je izšla ob odprtju razstave v Radencih.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Pasquale Festa Cantanile - ZALJUBLJENA ČAROVNICA (Pomurska založba), James Barwick - KREMELJSKI NAKLEPI (Pomurska založba) in Milan Vincetič — FINSKA (Emonica)..
m i I a n
VINCETIČ
»Sedemkrat je usodno število pesmi. Vsaka pesem je iz osmih enakih verzov. V vsakem verzu je nekaj usodnih besed, znanih iz preteklosti, nekaj iz sedanjosti in nekaj tistih, ki so kot volkodlaki, ki se zablisnejo v temni noči. Dogajanje poezije se godi v polmraku, ko sta si blizu svetova: tisti, ki izginja, in temni, ki nastaja. Vsak ciklus pesmi je zapečaten s pečatom, ki ga pesnik razlomi, ko ga izreče v pesmi. Sedem jih je in za sedmim je tisto, kar imenujemo smrt in ima v Vincetičevih pesmih zahrbtna imena: »za mizo nas je vedno manj/treba je po stole.« Tako je na zavihku pesniške zbirke Finska zapisal njen recenzent Dane Zajc, pripišimo pa še, da je ta drobna knjižica pesmi izšla pri zbirki Emonica, ki jo ureja Vlado Žabot in v sodelovanju TDS SKD Guliver. Užitek jo je prebrati!
VESELO GOSTOVANJE Tak je naslov Štigličevega filma po Kranjčevi literarni predlogi, ki je nastajal tudi r pokrajini ob Muri, obenem pa je to oznaka osrednje prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku v lendavski občini. V Turnišču bodo namreč 11. februarja z izborom šeg in navad v domeni Zveze kulturnih organizacij Lendava in sodelovanjem kulturnoumetniških društev v občini skušali uprizoriti avtentično svatovanje iz ljudske tradicije.
bb
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
POHLEVNI LOUVRE
Morsko piratstvo oživlja
Morski gusarji, ki burijo do-
Kaj bo
Pred dvajsetimi leti je rudarski inženir Jean Saint Arroman sklenil prodati sliko Nicholasa Poussina, slikarja 17. stoletja. Arroman je bil hudo razočaran, ko je ocenjevalec na dražbi zatrdil, da pripada slika avtorju malo znane slikarske šole, in je bila prodana za borih 366 dolarjev. Samo dva tedna pozneje pa je Arroman v časopisu prebral, da je muzej Louvre odkril izredno sliko; na dražbi je kupil Poussina, in to samo za 366 dolarjev.
Spor, ki šta ga na sodišču sprožila opeharjeni nekdanji lastnik Poussina in njegova žena, se je vlekel dve desetletji. Lani je sodišče končno prisodilo sliko Arroma-noma in Louvre jo je moral vrniti. Medtem je Arroman umrl, njegova vdova je dala prav te dni sliko znova na dražbo. Pričakujejo, da ji bo Poussin tokrat prinesel okrog tri milijone dolarjev.
V aferi Poussin se je prvič zgodilo, da je bil veliki francoski muzej prisiljen vrniti pomembno sliko. Louvre je poskusil čisto vse, da bi sliko obdržal. Najprej je navajal številne ugledne strokovnja-
ke, ki so vsi potrdili, da je slika res Poussinova, ko pa je muzej leta 1972 prvič izgubil na sodišču, so pripeljali nove strokovnjake, ki so po dolgem in počez prisegali, da avtor slike morda sploh ni Poussen in da sta Arromanova dobila za sliko povsem sprejemljivo ceno. Muzej in vlada sta trdila, da Louvre pravzaprav »hrani narodno dediščino«, vlada pa je hotela sliko razglasiti za narodni spomenik, kar bi pomenilo, da je potrebno uradno dovoljenje, preden sme lastnik sliko prodati. Za vrnjenega Poussina se zanimajo kupci po vsem svetu, od Amerike do Japonske. Toda morda jih čaka neprijetno presenečenje: vlada utegne izvoz slike iz države prepovedati.
mišljijo otrok, niso le stvar preteklosti in ne živijo samo še v knjigah in filmih. Še vedno so živa resničnost, in tudi krvava. Posebno na jugovzhodnih morjih Azije so sodobni morski pirati že nekaj leta prava nadloga. Napadajo tovorne ladje, tankerje in druga plovila, ki imajo malo posadke. Za plen pa si vza-
gosta so tudi posilstva in umori. Dogodilo pa se je že tudi, da so potopili begunsko ladjico in vse ljudi na njej.
Vsega tega je toliko, da so ladijske družbe z vsega sveta zahtevale od držav, kjer se dogaja največ gusarskih napadov, večjo in učinkovitejšo zaščito prometnih poti. Vendar je boj z gusarji dokaj neuspešen. Sodobni mor-
ladjo niso oropali ladijske banke in pobrali mornarjem radijskih sprejemnikov, fotoaparatov in podobnih stvari, kot običajno, temveč so ugrabili kapitana ter ga kot talca odpeljali neznano kam. Sledilo je izsiljevanje, za kapitana so ugrabitelji zahtevali kup denarja.
s človeštvom
konec
stoletja
mejo, kar najdejo v ladijskih ski pirati pri svojih akcijah upo-
blagajnah in dragocenega pri posadki. Med ladjami, ki so bile žrtve napadov morskih piratov, so tudi jugoslovanske ladje.
Mnogo huje je z ladjami, polnimi beguncev iz Vietnama in drugih držav. Gusarji velikokrat ne končajo svojega umazanega posla z ropanjem beguncev, po-
rahljajo zelo močne motorne čolne, s katerimi se lahko hitro približajo ladji, jo napadejo, izropajo in nato prav hitro izginejo-
Ladijske prevoznike posebno skrbi, da so gusarji, kot vse kaže, ubrali novo taktiko. Prvikrat se je zgodilo, da pri napadu na
Kako se je zadeva končala, ni znano, ugrabitev pa je sprožila veliko vznemirjenja med ladjarji po vsem svetu. Razmišljajo, da bi oborožili ladijske posadke, in celo o vojnih ladjah, ki bi nadzorovale morske prometnice, podobno, kot je britanska vojna mornarica nekdaj varovala morja široke ceste ter počistila s piratstvom na svetovnih morjih.
Konec stoletja se bodo teroristi spravili nad računalniške sisteme, človekov največji so vraž-nik bo aids, s površja Zemlje bodo izginile številne rastlinske in živalske vrste .. . pravijo — ne astrologi, ampak znanstveniki, ki so svoje napovedi za prihodnost objavili v ameriški reviji Futurist. Sedemdeset znanstvenikov je za leto 1989 in obdobje do konca stoletja napovedalo naslednje:
— Aids bo postal nevarnejši od svetovne vojne. Če se ne
Osemletna mama
Prva ženska škofuje
Barbara Harris iz Massachusettsa je segla po časti, namenjeni zgolj moškemu spolu: kot prva ženska v Združenih državah Amerike je prevzela škofo-vanje.
Mala Marta Artunduaga iz Pitalita v Kolumbiji prihaja med žalostne podvige v Guinessovi knjigi rekordov. Čeprav je stara komaj osem let, že pričakuje otroka. Prvo menstruacijo je dekletce dobilo že pri treh letih. Marta je najstarejša od šestih otrok Ambrosia in Olge Artunduaga, revnih kmetov, ki se preživljajo s sadjarstvom. A Marta ni najmlajša znana mati v zgodovini. Leta 1939 je v Peruju rodila otroka komaj 5-let-na deklica Lina Medina. Kdo je otrokov oče, je še zavito v skrivnost. Na fotografiji je družina Artunduaga z nesrečno nosečnico. S carskim rezom bo rodila v bolnišnici v Bogoti.

VETER SVETI
Prav razveseljiva je novica, da se tudi pri nas pojavljajo znanilci drugačnega gledanja na energetsko vprašanje. Razviti svet, ki je sicer dovolj bogat, da bi si lahko privoščil nekoliko razsipavanja z energijo, a tega ne dela (morda je prav zaradi takšnega odnosa do dobrin postal razvit), že dolgo pozna izrabo tako imenovanih alternativnih virov energije. Mednje spada poleg široko poznane sončne energije tudi energija vetra.
V Valturi pri Pulju so nedavno pognali prvo jugoslovansko elektrarno na veter. Vetrnica se samodejno vklaplja, ko veter piha z najmanj 11 kilometrov na uro. Slednje zaradi zaščite, saj bi močnejši veter lahko poškodoval gonilno vetrnico.
Naša prva vetrovna elektrarna ima zmogljivost 22 kilovatov. Spada torej med majhne elektrarne, vendar pa je njena postavitev nedvomno izredno pomembno dejanje, saj smo tudi pri nas z njo dokazali, da nas svetovna gibanja niso povsem obšla.
Razveseljivo je, daje vetrovna elektrarna delo naših moči. Izdelali so jo namreč v Uljaniku, projektanti pa so iz Slovenije.
Konec kitajskih skrivalnic
zgodil medicinski čudež, bo konca stoletja za njim umrlo milijonov ljudi.
— Namesto nameščanja
bo do 50
sr-
Evropejec-prvi evropski dnevnik
Prva številka novega evropskega dnevnika, namenjenega »vsem, ki živijo in delajo v Evropi«, bo izšla sicer šele 9. maja 1989, a reklamna številka je že izšla, priložena vodilnim evropskim dnevnikom. Izdajal ga bo znani britanski založniški magnat Robert Maxwell v angleščini, novice pa bodo prevedene v več evropskih jezikov. Reklamna številka prinaša novice o »zedinjeni Evropi« v vseh jezikih držav članic EGS.
Na videz spominja na ameriški dnevnik US Today, ki ima zelo visoko naklado, prinaša kratke vesti, številne barvne fotogra-
fije, je grafično enostaven in je po številu prodanih izvodov daleč' prekosil vse druge znane ameriške dnevnike. The European ali Evropejec bo velikega formata in bo imel štiri stalne rubrike: novice, gospodarstvo, šport in zanimivosti. Izhajal bo na 14 straneh, objavljal veliko barvnih fotografij, krajše politične in gospodarske novice bodo datirane iz mest in ne iz držav, na zadnji strani pa bo evropski zemljevid in na njem temperaturna slika.
Prva številka bo izšla hkrati v Parizu, Londonu, Bruslju in Miinchnu, podjetni založnik, ki računa na najmanj 2 milijona bralcev, pa kani razširiti mrežo svojih podružnic še na druga evropska mesta.
Kitajska vlada je prejšnji mesec objavila namero, da bo objavila zakone, ki jih izdaja najvišje kitajsko izvršilno telo, državni svet, in ki so bili doslej dostopni le omejenim krogom. Tako se bodo ljudje lahko natanko poučili, kaj zakon pričakuje od njih, kaj morajo upoštevati, čemu se morajo prilagoditi, kakšne pravice jim gredo po zakonu in kakšne so njihove dolžnosti. Doslej so dobivali bistvene informacije čisto po naključju.
Ta korak je pomemben za Kitajsko, ki si priznava, da bi dala svojemu zakoniku formalno obliko in zamenjala renzhi, zakon ljudi, s fazhi, pravilom zakona. Čeprav so stari Kitajci razvili izredno izpopolnjen sistem civilnih služb, je sloves, ki ga je uživalo pravo, rastel in pojemal tako kot slava njenih cesarjev. Komunisti so po revoluciji leta 1949 skušali uveljaviti sistem v sovjetskem slogu, a so jih med Maovo politično kampanjo konec 50. let utišali, tisto malo pfavoznanstva, kolikor ga je takrat preživelo, pa je pometla nemirna kulturna revolucija (1966—1969), ko so pravnike preganjali kot ljudi najnižje kategorije in je bil bojni krik rdečih gardistov: »Razbijmo zakone na drobne koščke!«
Od leta 1978, ko je prišel na oblast Deng Xiaoping, je bil kritični element za modernizacijo Kitajske prav uveljavitev zakona. Vlada'je izdala kopico zakonov za vsa področja, od umorov do kršitve zaščitnih znamk. Pravniški poklic si je končno spet pri-
dobil ugled. Tudi število pravnikov se je povečalo: še leta 1980 jih je bilo komaj 2000, zdaj pa jih je 25.000 in javnosti je dosegljivih kakšnih 70 zakonskih pra-. vilnikov.
Vendar pa kljub ustavnemu zagotovilu iz leta 1982, da »nobena organizacija in noben posameznik ne more uživati prednosti, da bi bila nad zakonom«, niti komunistična partija ne, zakonov še zmeraj ne izvajajo dosledno. To moti zlasti tuje investitorje, ki jih Kitajci najprej toplo vabijo, ko pa ti pridejo, naletijo na nepopustljive birokrate in prvič slišijo za kopico pravil, ki urejajo vse po vrsti, od plač do razdeljevanja dobičkov. Z objavo zdaj tajnih zakonov bo Kitajska naredila velik korak naprej, čeprav bo verjetno trajalo precej časa, preden bo postala odprta dežela.
čnih spodbujevalcev bodo začeli uporabljati manj agresivne metode zdravljenja, na primer preparate za razkrajanje strdkov.
— Računalniki bodo postali najljubša tarča teroristov. Najbolj ranljive bodo razvite države s supermodernimi računalniškimi omrežji za varnostno službo, komunikacije in druga važna področja.
— Številne hiše bodo zaščitili z razmeroma cenenimi laserskimi polji in hišnim računalniškim varnostnim sistemom.
— Z zemeljskega površja bo izginilo veliko živalskih in rastlinskih vrst, več, kot jih je izumrlo od časov dinozavrov do zdaj.
— Gladina morij in oceanov bo neprenehoma rasla vso do konca stoletja, ker bo zaradi učinka »tople grede« naraščala temperatura na Zemlji. A to bo na drugi strani blagodejno vplivalo na kmetijstvo.
— V devetdesetih letih se bo morda ponovila huda energetska kriza, podobna kot je bila tista v 70. letih, in industrijsko razvite države bodo spet postale odvisne od članic Opeca.
DIRKA BIKOV ZA NOVO LETO
Budistična hindujska skupnost iz Probolenga v Indoneziji ima navado praznovati novo leto z dirko bikov, ki jo prirejajo blizu vulkana Bromo v vzhodnem delu Jave. Letošnje tekme se je udeležilo 80 parov bikov.
Pasja ljubezen je znana reč. Ljubiš pse in ljubijo tebe, gospodarja. Toda v ameriškem Winconsinu imajo pri eni od hiš še malce drugačnega ljubimca. Laja sicer ne, če te preveč razjezi, gaje mogoče kar speči in pojesti. Kuža laja, ljubimec številka dve pa se samo dobrika.
Po najnižjih cenah prodajamo vse jugoslovanske pijače
&ZOL-

l/ £W5£/ izredno ugodna ponudba t pridelkov L Vina Šmartno!
 DAB - MARTIN ŽIŽEK, I Cvetkova 42, I MURSKA SOBOTA  Delovni čas:  od 8. do 17. ure, E ob sobotah S od 7. do 12. ure.
ŠVICARJI ZNAJO NAJVEČ TUJIH
JEZIKOV
Švicarji še zmeraj prednjačijo v znanju tujih jezikov. Kot kaže najnovejša raziskava, znajo štirje od petih Švicarjev vsaj en tuji jezik. Leta 1973 je znalo en tuji jezik 69 odstotkov Švicarjev. Večina tuji jezik govori, malo manj pa se jih zna v tujem jeziku pisno izražati. Drugega nacionalnega jezika se učijo Švicarji že med obveznim šolanjem. Uradni jeziki so nemščina, ki jo govori večina prebivalstva, za njo pa francoščina in italijanščina. Na nemškem govornem območju se učijo francoščino kot drugi nacionalni jezik, vse bolj priljubljena pa je tudi angleščina. Še leta 1973 je znalo angleško le 32 odstotkov Švicarjev, zdaj pa jo zna že polovica. Na francoskem govornem območju zna polovica prebivalcev tudi nemško.
Samo še spalno haljo si oblečem, pa bom zaspala.

STRAN 12
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
za vsakogar nekaj
Naš prvi ekološki prašek
Kemična industrija Hinom iz Novega Miloševa je najavila, da bo konec leta dala na tržišče nov detergent. Vest sama po sebi ni nič posebnega, različnih detergentov nam res ne manjka, toda novi detergent Stela bo nekaj posebnega: izdelovalec obljublja, da bo to prvi ekološki detergent pri nas.
Bleščeče belo perilo je namreč še donedavnega pomenilo pomor rib in podvodnega rastlinja, večina detergentov namreč vsebuje fosfate, ti pa v velikih koncentracijah v vodi povzročajo ekološko katastrofo. Tudi za lansko cvetenje
morja so bili deloma krivi fosfati, ki so v morje prišli z odplakami. Fosfati pospešujejo rast alg, te porabijo večje količine kisika in povzročijo umiranje živega sveta.
V svetu poznajo detergente brez fosfatov že kar nekaj časa, pri nas pa delamo šele prve korake. Prve poskuse, da bi naredili okolju neškodljive pralne praške, so opravili v Sloveniji in Vojvodini, toda praškov TAED in NTA kupci zaradi visoke cene niso dobro sprejeli, čeprav so bili kakovostni in okolju nenevarni. Pred dvema letoma je osiješka Saponija poslala
Kako odstranimo oljne madeže
Oljne madeže na hrastovem lesu namažite s kašo iz bencina in magnezija. Ko se posuši, skrtačite. Oljne madeže na zelo svetlem lesu namažite z apneno kašo, pustite pol ure učinkovati in skrtačite z milnico. Oljne madeže na linoleju namažite s kašo iz gline in vode, pustite posušiti in skrtačite.
Oljne madeže na parketnih tleh debelo namažite s kašo iz bencina in žganega magnezija ali gline. Ko se kaša dobro posuši, skrtačite. Namesto bencina lahko uporabite mešanico čistega alkohola, etra in bencina. Oljne madeže na bombažu in platnu namočite v mešanici iz I dela nastrganega dobrega trdega mila, 3 delov tople vode in 1 dela glicerina. Dobro ožmite in splaknite s čisto vodo. Ali pa v vodni kopeli segrejte čisti alkohol in v njem namočite madeže. Potem zdrgnite z milom in dobro izperite. Sveži madeži izginejo, če večkrat položite nanje pivnik ali Hitrimi papir in ga pritisnite z vročim likalnikom.
Oljne madeže na volnenem blagu očistite s razredčenim amoniakom ali terpentinom.
Zamašitev črevesa z otrobi
»Otrobi so dobri, toda treba je biti zmeren,« pravi neki kirurg iz Filadelfije, ki je moral na hitro operirati petdesetletnega moškega s hudimi bolečinami v trebušni votlini in dolgotrajnim zaprtjem. V spodnjem delu tankega črevesa je našel veliko kepo zlepljenih otrobov. Vzrok sta bili dve skledi otrobov, ki jih je bolnik prejšnji dan pojedel z malo mleka. Njegovo črevesje ni moglo prebaviti take količine vlaken. Telo je tekočino takoj vsrkalo, zagozdena gmota otrobov pa se je zgostila.
Kirurg je odstranil zamašek in spral črevo, bolnik pa je dva dni jedel samo juho in pil sokove. Po petih dneh so ga spustili domov. Taki primeri so sicer skrajno redki, vendar jih je mogoče najti v medicinskih knjigah. Iz te zgodbe sledijo trije nauki: ne jejmo preveliko vlaken v zmotnem prepričanju »čim več, tem bolje«, vedno pijmo dovolj tekočine, zlasti vode, kadar jemo vlaknasto hrano, in končno, ljudje, ki so imeli kakšne operacije v trebušni votlini, naj se pred uživanjem vlaknaste hrane posvetujejo z zdravnikom.
RADIO MURSKA SOBOTA
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih, v oddaji 21-232.
2.
3.
4.
5.
Superstitious — Europe
Don't worry, be happy — Bob McFerrin
Vrni se domov, Helena Magnet
Čiribiribela — Bijelo dugme Kissing a fool — Georg Michael
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21-232 je na sporedu Radia Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18. do 19.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
na trg tekoči detergent. Tudi novi detergent stela je tekoč, dozira pa se z votlo žogico, ki se postavi kar v pralni stroj skupaj s perilom.
Toda čeprav bo novi detergent brez škode za okolje, tega žal ni mogoče trditi za njegov vpliv na denarnico — izdelovalci napovedujejo, da bo precej drag.
Jokajte, da boste zdravi
Večina ljudi iz lastnih izkušenj ve, kako dobro de, če se od časa do časa pošteno zjočeš. Naj bo še tako hudo, ko se posušijo zadnje solze, se človek počuti bolje.
Toda šele sedaj so odkrili, zakaj je tako. Ameriški biokemik William Frey je raziskal kemično sestavo solza in postavil teorijo, da se zaradi skrbi in stresa v telesu nabirajo kemične snovi, solze pa jih odplaknejo. Vendar to velja samo za jezne in žalostne solze. Tiste, ki jih povzroči čebula, so drugačne.
RECEPT ZA VAS
KVAS ZA DOLGO ŽIVLJENJE
Mnogi ljudje bi bili veliko bolj zdravi, če bi jedli tisto, kar poklanjamo živini. Ne dobesedno. Gre za kvas. Snov, ki jo vsi uporabljamo, kadar pečemo ali kadar varimo pivo. V hudih časih je bil kvas hrana revežev, v časih obilja pa se sploh ne menimo zanj razen takrat, kadar ga potrebujemo. Kar je bilo svoje dni vir vitaminov, se zdaj spreminja v zdravilo. Zakaj naj bi bil kvas tako dragocen? Predvsem zato, ker so v njem vitamini iz skupine B. Velikokrat beremo, kako primanjkuje vitaminov B 1 in B 6. Malokdo pa ve, da nam primanjkuje tudi vitamina, ki ga strokovna literatura imenuje B 3 in je nepogrešljiv pri presnovi v možganih.
V kemiji se ta vitamin imenuje niacin, tega pa je v kvasu obilo. Ponekod že izdelujejo kvas po posebnem postopku, tako da vsebuje poleg vitaminov skupine B tudi dovolj niacina. To ni kvas za peko, ampak je naravno zdravilo z dragocenimi lastnostmi.
Sodobni človek bi si najbrž želel kvas, ki bi ga lahko užival vsak dan. Po možnosti naj bi bil v takšni obliki, da bi ga zadostovala samo mrvica. Ponekod po svetu ga ponujajo kot tablete ali tekočino. Ljudje se čedalje bolj zavedajo, da se morajo hraniti zdravo, če hočejo biti zdravi, zato segajo tudi po kvasu.
SVINJSKA PEČENKA S KITAJSKIM ZELJEM
5 NAJ
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg kitajskega zelja, 500 g svinjskega fileja, sol, poper, 30 g masla ali margarine, 1/4 litra sladke smetane, 30 g kaper, 3—4 žlice svetlega prežganja, koper in aluminijasto folijo.
Priprava: Kitajsko zelje očistimo, glavo narežemo na četrtine in nato na pramene. Meso natremo s soljo in poprom. Popečemo ga v ponvi na vroči maščobi z vseh strani. Popečeni file vzamemo iz ponve in ga zavijemo v aluminijasto folijo. Vključimo pečico na 175 stopinj in shranimo zavito meso v pečici na toplem. V ponev, kjer smo popekli meso, damo sedaj narezano kitajsko zelje. V pokriti posodi ga dušimo 8 do 10 minut, nato solimo in popramo. Zelje poberemo iz ponve in ga shranimo na toplem. V omako zlijemo smetano in dodamo kapre. Pustimo, da prevre. Primešamo svetlo prižganje, da se omaka zgosti. Popramo in solimo po okusu. Potresemo s sesekljanim koprom. Meso narežemo, ponudimo ga z zeljem in omako.
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka. 26. januarja na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Več skrbi — več kapljic. (Slavica)
—	Jugoslovani, šampanjec izpijte do dna, saj vlada je odšla — ostaja je le reforma. (Maks)
—	Ah, to je slika iz preteklih let. (Ludvik)
—	Šušlja se, da je kar pravker ni bilo novoletnega snega. Kdo bi ga pa kidal! (Janez)
—	Silvestrski duh revolucije: na vse strani se strelja v prazno. (Tinč)
---NASVET--------------------------
RIBJA KOST
Vedno se vam lahko primeri, da pogoltnete ribjo kost. Ne prestrašite se! Ne kašljajte, temveč povsem mirno popijte nekaj požirkov limoninega soka ali razredčenega kisa. Ribja kost se bo povsem zmehčala in lahko jo boste pogoltnili, ne da bi si pri tem ranili požiralnik ali sapnik. Ce nimate pri roki limone ali kisa, lahko poskušate zaužiti tudi kos kruha.
DOBRO JE VEDETI
ALUMINIJASTE FOLIJE
Aluminijasta folija je v gospodinjstvu večstransko uporabna. Če boste vanjo zavili srebrni jedilni pribor, bo obdržal svoj sijaj in se ne bo umazal.
V foliji pečeno meso bo dobilo lepo rjavo barvo, ker se bo toplota po njej enakomerno razporedila. Vrč, v katerem ponudite kocke ledu, zavijte v aluminijasto folijo: led se ne bo tako hitro odtalil. Pločevino za pečenje obložite z aluminijasto folijo, da bo ostala čista in ne bo porjavela.
Živila, kot so klobase, sir, kruh in druga, bodo ostala dalj časa sveža in se ne bodo tako hitro posušila, če jih boste zavili v aluminijasto folijo. Močno vonjajoča živila zavijte v folijo, preden jih odložite v hladilnik. Aluminijasta folija namreč priteguje vonjave in jih izolira.
Pleskarski čopič, ki ga boste zavili v aluminijasto folijo, bo ostal več dni svež in pripravljen za uporabo, ne da bi ga bilo treba vsak dan čistiti in prati.
SESTAVIL MARKO NAPAST	BRECHTOVA DRAMA	VELIKO FINSKO JEZERO	DRUGO IME ZA KISIK	GOSTA, OSLADNA TEKOČINA	ZAREZA	POZDRAV STARIH RIMLJANOV	GOSTA TKANINA ZAPRTE
GLAVNO MESTO BALKANSKE DRŽAVE							
DRŽAVA BREZ IZHODA NA MORJE							
NAUK RASISTOV							
PRISTANIŠČE V SEVERNEM ČILU						AMPER OSAMLJENA SKALA ALI DREVO	
NAVADE, OBIČAJI					OSMU ZIMBABVEJSKI POLITIK		
KALIJ		FR. SLIKAR (MAX) NEMŠKI GEOGRAF					
ZDRAVILNA RASTLINA Z ŽOLTIMI CVETI							ARABSKI ŽREBEC
OLIMPIJSKE IGRE			GR. UPRAVNA ENOTA JEZERO V ETIOPIJI				
KRATICA NAŠEGA POŠTNEGA PODJETJA				LUČAJ NAJVEČJA AFRIŠKA REKA			
ČIST VINSKI CVET, ALKOHOL							AVTOMOBILSKA OZNAKA PANČEVA
ITALIJANSKI BAROČNI SLIKAR (GUIDO)					PRIPOVEDNA PESEM RIMSKA 1		
HRVAŠKI PISATELJ (»KOŽA ZA BOBEN.)							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Albanci, Laooko-on, eskadra, C, Arion, go, Nena, utvara, Iran, P, nosilka, NŠ, Alan, Ett, ami, svornik, Sorbona.
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 13
križem kražem po šolah
Naša hiša stoji ob glavni prometni cesti na Kapci. Je nadstropna. Pred hišo gojimo rože, travo, okrasne grme in drevesa.
V naši hiši so naslednji prostori: kuhinja, jedilnica, spalnica, kopalnica in otroška soba. Vsak prostor je opremljen s pohištvom. Na okenskih policah so cvetlice. Na stenah pa so obešene slike.
Naša hiša je lepa, zato sem rada doma.
Sonja Feher, 3. a. OŠ Gaberje
Ptice pozimi
Ko pride zima, se začne skrb za ptice. Jaz jih imam rada. Lansko leto sem doživela nekaj zelo lepega. Bil je lep dan, ko sva se s sestrično smučali. Naenkrat sva zagledali v snegu ptičko. Odnesli sva jo v hišo in jo dali na varen prostor. Bila je lastovka. Potem sva to povedali dedku in on je ugotovil, da ima zlomljeno krilo. Medtem sva ji dali hrano. Dedek je rekel, da morava na zlomljeni del dati drobno paličico in ga oviti s povojem. Ptički je rana hitro celila. Ko je bila zdrava, je nisva spustili ven. Obdržali sva jo do konca zime. Ko je prišla pomlad, je vesela odletela v naravo.
Sabina Stolnjk, 5. b, OŠ Videm ob Ščavnici
MOJA PRVA PESEM
Stara sem bila šest let. Zelo • rada sem poslušala pravljice in različne zgodbe. Mama je veliko brala in tudi sama sem nestrpno čakala, kdaj se bomo v šoli naučili brati.
Stara sem bila sedem let, ko sem začela obiskovati knjižnico. Z velikim veseljem sem prebirala knjige, a najrajši sem imela pesmi. Vseeno, kdo jih je napisal. Tudi sama sem v mislih sestavljala in pisala pesmice. Nekoč sem sestavila pesem, ki jo še da-
Moje prve smuči
Bližala se je zima. Hodil sem v tretji razred. Takrat je zapadel sneg.
Doma sem delal sneženega moža. Ko sem ga dokončal, nisem vedel, kaj naj delam. Naenkrat so mi na misel prišle smuči. Popoldne, ko sta z dela prišla starša, sem jima povedal svojo željo. Povedala sta mi, da bom smuči dobil drugo leto. To mi ni bilo nič všeč. V soboto smo se odpeljali v Lešane k moji botri. Ko sem prišel tja, sem videl, kako se drugi smučajo in jaz sem se skoraj razjokal. Zvečer sva šla z bratrancem k sosedu. Tam je s starih smuči snel vezi, ki so bile že stare in zarjavele. Pomislil sem, kaj le bo on z vezmi, ko pa ima tako lepe smuči. Ko sva prišla od soseda, sva odšla na podstrešje in bratranec Robert je tam nekaj iskal. Ven je privlekel majhne, 140 cm dolge smuči, z rdečo barvo in črno plastiko. Z Robertom sva šla v kuhinjo in vsi so naju gledali. Potem je dal tiste stare vezi na te smuči. Ko sva vse naredila, mi je rekel, da so zdaj te smuči moje, a jaz nisem mogel verjeti, kajti zame je bilo to nekaj najlepšega. Bil sem vesel in smuči odnesel domov. Drugi dan sem komaj čakal, da bo konec pouka, kajti smuči so me doma že čakale. Ko sem prišel domov, sem se preoblekel in se takoj odšel smučat. Nekajkrat sem padel, a je šlo.
Damijan Žižek, 8. raž., OŠ M. Rožman, STOGOVC1
nes rada prebiram in se mi zdi imenitna. Da je ne bi pozabila, sem jo zapisala. Na papirju so nastajali nerodni stavki, ki so se spletali v kitice, in na koncu je nastala prava pravcata pesem. Ima dve precej dolgi kitici in še danes jo imam v predalu. Nekega dne. ko sem jo slučajno spet našla in prebrala, sem opazila, da pesmica nima naslova. Dala sem ji naslov Alenki. Pesem je namreč namenjena sestrici, ki jo imam najrajši; Takrat sem jo tu-
Stari Babičev mlin
V Veržeju imam babico in sorodnike. Zelo radi jih obiščemo. Ob lepem vremenu gremo z babico radi tudi, k mlinu na Muri. Ta . mlin na vodni pogon je že prava redkost in izredna zanimivost.
Ko prideš v gozd, zagledaš najprej na desni strani lep sadovnjak ob Muri. Na levi stojita velik kokošnjak ih koruznjak. V sredini pa se bohoti lesen mlin, z velikim lesenim kolesom. Prvi hip lahko pomisliš, da je mlin iz pravljic. Nekoč smo tudi mi vozili zrnje v ta mlin. Vse sem si z zanimanjem ogledala. Spodaj te mlinar prijazno sprejme, stehta moko in po posebni deski se pelje vreča z moko naravnost na voz. Potem sem si še ogledala leseno kolo. Nanj so pribite deske. Tisto kolo poganja debelo železno vrv, ta vrv pa manjše kolo in to vsa mlinska kolesa.
Ob tem.kolesu mi je mama pripovedovala, kako je moj stric rešil dečka, ki ni znal plavati. Prišel je pod kolo. Trdno se je držal za deske. Nekajkrat seje kolo zavrtelo in dečka potopilo, preden ga je stricu uspelo iztrgati iz desk. Želja mnogih ljudi, med katerimi sem tudi jaz, je da bi ta mlin na Muri ostal, da hi ga obnavljali. Tudi mlinar si tega želi. Žal pa je vedno manj zanimanja za ta poklic. Želi pa tudi, da bi prenehali misliti o elektrarnah na Muri, da ne bi uničili mlina, zelenih gozdov in narave.
. Melita Panker, 8. b,
OŠ Bakovci
KOŠČEK KRUHA
Zvonec je zazvonil. Pohiteli smo v jedilnico. Že na hodnikih je prijetno zadišalo. Na mizah smo imeli pripravljeno toplo malico.
Po treh urah pouka nam je malica že kar teknila. Bila je res okusna. Malo sem še posedela pri mizi in počakala sošolko. Ozirala sem se po jedilnici. Nedaleč od sebe sem na tleh zagledala kos kruha. Težko mi je bilo pri srcu. Kdo ga je le vrgel na tla? Zakaj?
Ob pogledu na ta kos kruha sem se spomnila lačnih otrok v deželah daljne Afrike. Da, še mnogo ljudi na Zemlji nima dovolj hrane. V oči mi si-
di prebrala bratu, potem še mami in očetu. Vsi so bili ponosni name. Oče mi je podaril posebno mapo, v katero od takrat shranjujem svoje pesmi.
Rada bi nadaljevala s pisanjem pesmi. Komaj čakam, da sestrica Alenka zraste in bo lahko prisluhnila mojim verzom. Gotovo bo tudi ona vesela.
Jasna Kramar. 4. b. OŠ Miško Kranjec, Velika Polana
SOLSKA TORBA
Sem šolska torba. Avgusta so me pripeljali v bogato založeno trgovino. Postavili so me na polico. Druge torbe so me grdo gledale, ker sem bila zelo lepa. Na sprednji strani sem imela narisanega tjulenjčka z žogo. Prav ta tjulenj je šel mojim kolegicam na živce.
Potem je nekega dne vstopila r trgovino deklica, ki je kupovala šolsko torbo. Obračala me je sem ter tja. nazadnje pa je ugotovila: -Predraga je." Izbrala je drugo, cenejšo torbico. Jaz pa sem skoraj zajokala, saj so se mi druge torbice posmehovale.
Naslednji dan sta prišli r trgovino mati in deklica. Deklica ni izpustila vec oci z mojega tjulenjčka. Pregovorila je mamo in me na ramah odnesla na svoj dom. Kako meje ta deklica prve dni občudovala! Izvedela sem. da ji je ime Ksenija.
Prvi šolski datl je zložila vame svoje šolske stvari in se napotila v šolo. Na poli sem zagledala tudi svojo krdegico Modrinko. Nasmejali sva se ena drugi in obe nestrpno pričakovali prvo šolsko uro. Ksenija me je i razredu položila na klop, me še enkrat pogledala, nato pa se je začela pogovarjati s sošolkami. Name je čisto pozabila. Vsak večer me je nabasala, z zvezki in knjigami, zjutraj me je zagrabila za naramnice in hajdi v šolo
Potem sem nekega dne zbolela. Odtrgala se mi je naramnica. Deklica Ksenija je od jeze zajokala, nato pa me je zagnala r kol s tako silo, da sem se začela parati. Odnesla meje k čevljarju, da me zašije. Joj. kako me je bolelo!
Sedaj nimam vec naramnic: vsa sem razcefrana: Niti moja kolegica Modrinka me več ne prepozna. Hudo mi je. Želim si. da bi svoji gospo-  darici Kseniji sluzila dobro vsaj še do konca šolskega leta. Ne upam pa si niti misliti, kaj bo pozneje z mano.
lijo solze. Ali otroci lahko razumejo, zakaj trpijo glad? Ne, oni samo čutijo, trpijo in umirajo. Njihova lica so bleda^ pogled otožen. Jokajo in prosijo Tudi nas. Lahko jim pomagamo. Veseli bodo naše pomoči.
Pobrala sem košček kruha. Kako potreben bi ga bil nekdo! Tisti, ki ga je odvrgel, še gotovo ni čutil, kaj pomeni glad. Ob misli na lačne otroke razmišljam o sebi, o svojem otroštvu. Srečna sem. Želim, da bi enako čutili vsi otroci sveta.
Ksenija Kosi. 6. raz. OŠ Janko Ribič. Cezanjevci
Vesna Rosič. 5. b, OŠ Štefan Kovač, TURNIŠČE
GLEJ, SNEG!
Nekega hladnega jutra meje zbudil bratov glasen vzklik: ‘Joj. zapadel je sneg!« Hitro sem skočila iz postelje in pohitela k oknu. In res. vse naokrog, kamor je segalo moje oko. je bilo belo. Seveda sem se ga. kakor vsak otrok, razveselila tudi jaz. »Klavdija." je poklicala mama, »morala boš najprej v trgovino." Hitro sem se oblekla, stekla po cekar in denar ter se napotila po beli planjavi v trgovino. Toda zunaj me je čakal oče in kaj hitro sem bila umita. Na ves glas se /e zasmejal in dejal: »Ja. punčka, če se nisi umila z vodo, sem te moral jaz s snegom." Presenečeno sem ga pogledala in končno spoznala, da je imel prav. Odgovorila sem mu: »No ja. očka, imel si prav. Zdaj pa me pustite, da že enkrat odidem v trgovino.« Kajti opazila sem. da je priletela mimo mene kepa snega, ki jo je vame nameril brat. Končno sem le odšla z domačega dvorišča. Zapomnila pa sem si in se nikoli več ne pozabim umiti.
KLAVDIJA Š ESTER. 8. č.
.	OŠ EDVARD KARDELJ. M. Sobota
Moja prijateljica
Zvonec zazvoni in vsi mirno sedimo v klopeh. Tudi moja prijateljica, ki sedi zraven mene, se vsede. Njeni srednje dolgi rjavi lasje ji padajo na ramena, njene živo modre oči pa pozorno poslušajo. Včasih se zamislj in ne ve. kaj razlaga tovariš. Opozori jo: »Simona, kje smo ostali?« Ko piše, ji prameni las pokrijejo obraz in si jih počasi popravi nazaj. Med poukom mirno sedi, kdaj pa kdaj mi kaj pove. Ko se ura konča, postane bolj živahna. Ukvarja se s športom, plesom, glasbo ... V prostem času se druži s prijateljicami in prijatelji. Doma ima psa, ki ga ima zelo rada. Lepo se oblači in je dobra z mano. To je moja sošolka in prijateljica Simona, ki že sedem let sedi z mano v isti klopi.
Darja Mataič. 7. a.
OŠ Dobrovnik
Tone Rovšnik
POMEN RADGONE IN NJENE OKOLICE V BOJIH ZA
SEVERNO MEJO (1918-1919)
Posadka v Radgoni se je morala zamenjati. Tako je bila 20. 2. 1919 ukazana nova razporeditev stotnij mariborskega pehotnega polka (Janez J. Švajncer — Mariborski pehotni polk, KRONIKA št. 3 1987), po, kateri sta bili iz Špilja poslani v Radgono 9. in 10. stotnija, iz Maribora pa še 12. stotnija, medtem ko je bila 6. stotnija premeščena k Sv. Juriju v pesniški dolini. Takšna razmestitev je trajala do aprila 1919, ko so se pričele priprave na ofenzivo slovenskih polkov na Koroškem.
In kako so potekale diplomatske aktivnosti za našo severno mejo, za katero je bilo v teh nekaj mesecih prelite veliko krvi.
Nekateri antantni in ameriški vojaški ter politični krogi so že februarja 1919 dajali izjave, ki so bile v nasprotju z opozorili manifesta Vrhovnega sveta pariške mirovne konference z dne 29. januarja 1919. Tako je na primer vrhovni poveljnik antantne vojske maršal Foch (kakor piše dr. Ivan Hribar, tedanji poslanik kraljevine SHS v Pragi) nekaj tednov po Milesovem obisku na Koroškem rekel nekemu jugoslovanskemu dostojanstveniku naslednje: »Kar imate zasedenega svojega ozemlja in če vlada tam red, ostane vaše!« Iste besede je dr. Ivanu Hribarju pisal iz Pariza glede Maribora in Štajerske dr. Fran Kovačič in glede Prekmurja dr. Slavič. (Lojze Ude — Vojaški boji na Koroškem v letu 1918/19, zapisano v zborniku KOROŠKI PLEBISCIT, Slovenska Matica 1970). To je samo eden od mnogih dokazov o tem, kako se je barantalo s slovenskim etničnim ozemljem in kako so lahko prevladovali razni interesi, nikakor pa ni bilo pomembno, kdo kje živi, koliko časa ipd. Prav tako je potrebrto vedeti, da je bilo za politično zrelost vodil
nih mož v Ljubljani značilno, da so verjeli v antantne-obljube, verjeli Američanom in se zanašali na srbsko pomoč. Nekateri (tudi delavski voditelji) so verjeli v neke revolucionarne sile v Avstriji, ki da ne bodo podpirale nemških nacionalistov.
Znano je, da je kmalu po kapitulaciji Avstro-Ogrske začasni koroški deželni zbor s svojim sklepom 11. novembra 1918 zahteval navidez le »sklenjeno nemško ozemlje nekdanje vojvodine Koroške in ono jezikovno mešano področje te vojvodine, ki se ustavno pridruži državnemu ozemlju države Nemške Avstrije na podlagi pravice svojih prebivalcev do samoodločbe. »Na osnovi tega naj bi mejna črta potekala po grebenu Pohorja od Dravograda pa do Pragerskega, mimo Makol na vzhodni greben Boča, Donačko goro in na deželno mejo na Maceljskem pogorju, nato po deželni meji do Drave ter od tod skozi Slovenske gorice proti severu do Radgone.
Ta zahteva je seveda zadela ob močno oviro zaradi nastopa generala Maistra na Štajerskem in stotnika Alfreda Lavriča na Koroškem.
Zapleti na Koroškem, predvsem okrog določitve demarkacijske črte, so bili veliki, za Štajersko pa je general Maister dosegel od predstavnika štajerskega poveljstva (temu je bila podrejena tudi Koroška) polkovnika Passyja 27. novembra 1918 priznanje demarkacijske črte na Muri, Slovenskih goricah in Kozjaku. (Bogo Grafenauer — Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919, zbornik KOROŠKI PLEBISCIT 1970).
Pašičev memorandum po ozemeljskih zahtevah severno od Mure, zajemajoč tudi Radgonski kot in Prekmurje z Monoštrom, je bil predložen 18. februarja 1919 na sprejemu pri francoskem
70 let
ministrskem predsedniku Cle-menseauju z zunanjimi ministri. Zelo pomembna za nas je bila seja Sveta štirih dne 29. maja 1919. Na tej seji je bil sprejet sklep, da Celovška kotlina pripade Avstriji, vendar se mora šest mesecev po podpisu mirovne pogodbe izvesti plebiscit. Prav tako je bilo na tej seji sklenjeno, da pripade Radgona kraljevini SHS, kajti francoski predstavnik Tardieu je v kratkem povzetku teritorialnih določb pogodbe še istega dne poleg Maribora še Radgono označil kot jugoslovansko.
Po vsej verjetnosti je bil sklep o Radgoni povezan z načelnim sklepom o jugoslovanski pripadnosti Prekmurja, kar je bilo razvidno tudi iz Pašičevega memu-randuma in iz zahteve jugoslovanske delegacije, ki jo je okrepila še slovenska delegacija (Jeglič, Brejc, Triller, Ravnikar, Golouh, Prepeluh) na pogajanjih v Parizu 27. maja 1919.
No, dogodki so se kasneje zasukali drugače, še posebno 30. maja 1919, ko je jugoslovanska delegacija na osnovi sklepa plenarne seje dobila tudi tisti del pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je govoril o mejah. Prišlo je do pravega šoka, predvsem zaradi Koroške, prav tako pa je v pogodbi izgubljena tudi Radgona (Radkersburg). Sledili so Pa-šičevi protesti naslednjega dne in sklicevanje na trditve Tardieuja glede Radgone. Prav tako je bilo v tem delu pogodbe Prekmurje označeno še kot madžarsko.
Francoski predstavnik Tardieu je zatrjeval, da je v besedilu pomota glede Radgone, ki se bo popravila (to se je v predlogu, ki je bil izročen Avstriji 2. junija
1919, tudi zgodilo), glede Prekmurja pa da gre za pravno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti z Madžarsko.
Novi predlog pogodbe, ki so ga sestavili zaradi jugoslovanskih protestov, je vseboval tudi dopolnilo o jugoslovansko-av-strijski meji 16 kilometrov severneje od Radgonskega kota.
Avstrijci, ki so imeli pri vseh svojih prizadevanjih za ozemeljske pridobitve velikega zaveznika v Italijanih, so predložili 10. in 16. junija 1919 spomenice, v katerih so poudarili, da seje Avstrija že tako morala odreči več tisoč Nemcem, ki žive razstreseni po južnih predelih monarhije in zatrjevali, da ne zahtevajo nobenega ozemlja, ki bi ne imelo pretežno nemškega življa. K temu ozemlju so šteli vso Dravsko dolino na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. O vsem tem ozemlju na slovenskem Koroškem (z izjemo Jezerskega), o vsem ozemlju na Spodnjem Štajerskem do Slovenj Gradca, Pohorja, Slovenske Bistrice, Ptuja, Lenarta in Radgone naj bi odločil plebiscit, ali bo to ozemlje spadalo k Jugoslaviji ali k Avstriji. Za priključitev Dravske doline na Sp. Štajerskem so navajali predvsem naravno mejo (Pohorje) in gospodarski vidik promet, energija z Drave ipd. Avstrija je uporabljala vse mogoče diplomatske poteze, samo da bi iztržila činiveč in čim ugodneje, tako bi ji v končni fazi odgovarjal tudi plebiscit.
V tem času se je rešilo tudi vprašanje, ki je delno zadevalo Radgono in direktno Prekmurje. Prekmurje je bilo v zmanjšanem obsegu jugoslovanskega predloga z dne 12. maj5 1919 (brez Po
rabja) priznano Jugoslaviji na osnovi ugotovitev teritorialne komisije ter na osnovi sklepa Vrhovnega sveta, ki je priznal jugo-slovansko-avstrijsko mejo 16 km severneje od Radgonskega kota.
Jugoslovanska delegacija je 22. julija 1919, ko je Avstrija že imela Gradiščansko, podala zahtevo po ozemlju do Rabe. Seveda je bilo ta zahteva mnogo prepozna, zato je razumljivo, da jo je Vrhovni svet 1. avgusta 1919 odbil, vendar pa je hkrati dovolil, da Jugoslavija zasede z vojaštvom Prekmurje v že določenih mejah. Avstrijska delegacija je 6. avgusta 1919 izročila pripombe na osnutek mirovne pogodbe z dne 20. julija istega leta, kjer med drugim navaja zahtevo po Mariboru in celotni mariborski kotlini, kjer menda živijo VEN-DI (na pol Nemci). Po njihovem naj bi se tu uvedel plebiscit (razen v Slovenskih goricah vzhodno od Maribora).
Plebiscitno ozemlje bi razdelili v tri cone po plebiscitnem rezultatu, in sicer:
a)	cona severno od Drave.
b)	cona južno od Drave.
c)	cona Murska kotlina — to sta Apaška dolina in Radgonski kot.
Teritorialna komisija ni hotela spremeniti predloga pogodbe, medtem ko je koordinacijska komisija kljub nasprotovanju Francozov ukrepala drugače in se odločila ugoditi avstrijski zahtevi ter s tem razširiti plebiscitno cono tako, da se vanjo vključi tudi okoliš Maribora in Radgone. Teritorialna komisija je dobila nalogo, da pripravi določbe za izvedbo tega sklepa do 11.15 na dan 26. avgusta 1919,
Prišlo je do mnogih diplomatskih zapletov, med drugimi je jugoslovanski predstavnik Žolger s Tardicujem načrtoval (udi to. da v primeru plebiscita v mariborskem in radgonskem okolišu vključijo v plebiscitno območje celotna okraja Ptuj in Ljutomer. Kaj bi to pri izvedbi plebiscita pomenilo, je povsem jasno.
Britanska in francoska delegacija sta nasprotovali avstrijskemu predlogu, ameriška in italijanska delegacija v leriforialni
komisiji pa sta sprejemali avstrijski predlog, vendar nista sprejeli vključitev ptujskega in ljutomerskega okraja v plebiscitno cono, kar bi seveda rezultat gotovo obrnilo v jugoslovansko korist.
28	. avgusta je avstrijski državni predsednik dr. Karl Renner poslal mirovni konferenci me-Tnurandum. v katerem navaja, da Avstrija ni zainteresirana za plebiscit na tako širokem ozemlju, vendar pa naj Vrhovni svet mirovne konference prisodi Avstriji tretjo cono, to je Apaško dolino in Radgono brez plebiscita.
Tako so bili vsi avstrijski predlogi predvsem glede Štajerske in Koroške odbiti, razen odprto ostane vprašanje Radgone in Radgonskega kota ter Apaške doline.
Avstrijski predsednik dr. Renner je tako- 10. septembra 1919 podpisal mirovno pogodbo z Jugoslavijo v St. Germainu. jugoslovanski zastopniki Pasic. Trumbič in Žolger pa so pogodbo podpisali šele 5, decembra 1919. Ob tem diplomatskem zavlačevanju podpisa pogodbe so nekoč v Parizu vprašali Pasica, če ne želi morda »velike Srbije« kar tja do Dunaja.
O dogodkih po februarju 1919 je veliko pisala in sproti obveščala Murska straža, poseben in ob-murskim Slovencem namenjen časopis, ki je pričel izhajati aprila 1919 v Gornji Radgoni. List je razširjal jugoslovansko pripadnost prebivalstva. Tako je pomemben podatek iz tega lista naslednji: na območju Radgone je od 735 družin le 2S5 z nemškim priimkom. 40 družin je tujih (Madžari. Italijani, Angleži).' vsi ostali pa imajo slovenski priimek. med njimi tudi župan Radgone (Radkersburg;)) Kodo-litsch. ob njem pa sc Jr. Kamni-ker. znani radgonski nemški nacionalist in znan po nazivu »radgonski tribun«.
Kako so se vrstili dogodki v Radgoni in njeni okolici (tudi Apaški dolini) po ohranitvi Radgone od 4. do b. februarja 1919»
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
šport
4. telesnokulturna prireditev Športnik leta 1988
RUD! KOCMUT ŠPORTNIK
RADGONSKE OBČINE
V Domu kulture v Gornji Radgoni je bila 4. tradicionalna telesnokulturna prireditev Športnik leta 1988, ki sta ju združno pripravili Zveza za telesno kulturo in Občinski svet zveze sindikatov radgonske občine. Na njej so razglasili najboljše športnike, telesnokulturne delavce. ekipe in društva, rezultate delavskih športnih iger ter zaslužnim podelili priznanja. Program prireditve pa so popestrili: skrivni gost, o katerem so ugibali udeleženci — športnik desetletja, kegljalec Miro Steržaj, ki je povedal nekaj vtisov iz bogate športne kariere in se predstavil tudi kot pevec; kviz tekmovanje na temo olimpijske igre v Seulu, ritmična skupina ŠŠD Mejnik Gornja Radgona in pianistka Majda Bicskey.
Za športnika radgonske občine za leto 1988 je bil izbran atlet Rudi Kocmut, dobitnik srebrne medalje z olimpijskih iger invalidov v Seulu, drugi je bil Miro Matjašec (športni ribolov) tretji pa Boris Rihtarič (nam. tenis). Med ekipami je prvo mesto pripadlo Ribiški družini Gornja Radgona pred sekcijama namiznega tenisa in košarke radgonskega Partizana ter S D Jovo Jurkovič iz Vidma. Najboljši športniki v posameznih ŠŠD pa so: Zvonko Strah, Bogdan Marič; Monika Budja, Vesna Jovanovič, Sandra Sep. Vlasta Feješ, Brigita Vogrin. Helena Pučko in Marjan Šebjanič. Priznanja RC ŠŠD so dobili — zlati plaketi: ŠŠD Mejnik Gornja Radgona in OŠ Janko Šlebinger Gornja Radgona. Bronaste plakete: ŠŠD OŠ Radenci, Kapela. Apače in SŠGT Radenci. Priznanja za zasluge v telesni kulturi so dobili: Dušan Zagorc, Miha Strah, Zdravko Ravnikar in Brane Klun.
Na delavskih športnih igrah radgonske občine je lani sodelovalo 80 ekip s 460 tekmovalci in tekmovalkami iz 15 delovnih organizacij, tekmovali so v 10 panogah. V skupni uvrstitvi je zmagala Radenska iz Radenec s 26 točkami pred Prosvetnimi delavci, 23, in Avtoradgo-no, 22 točk. Najboljši so prejeti priznanja in pokale. Prireditev je lepo uspela.
F. Maučec
STRELSTVO
Tišina že v prvi republiški ligi
V prvi in drugi republiški ligi je bilo na sporedu predzadnje kolo. V prvi strelski ligi pomurski ekipi, Noršinci in Ljutomer, nista bili uspešni. Prvi so nepričakovano izgubili doma s Kovinarjem iz Štor s 1472:1477 krogi, drugi pa v derbi srečanju z dna lestvice v Hotinji vasi s 1467:1459 krogi. Po osmem kolu so Noršinci na tretjem mestu z 10 točkami, Ljutomer pa je zadnji s 4 točkami.
V drugi republiški strelski ligi sever je Tišina premagala v pomurskem derbiju Muro s 1471:1456 krogi, SCT Murska Sobota je bila boljša od ekipe Kajuh TAM Maribor s 1416:1413 krogi, v pomurskem
derbiju pa je ekipa Jovo Jurkovič iz Vidma premagala Panonijo iz Murske Sobote s 1438:1435 krogi. Strelci iz Tišine so si tako že zagotovili določeno prednost, ki bi morala zadostovati za uvrstitev v prvo republiško ligo.
II. RL - SEVER
TIŠINA	8
Ruše	8
MURA	8
VIDEM	8
PANONIJA 8
Središče	8
Muta	8
Stavbar	8
SCT	8
Kajuh	8
7 0 1 11608 14 7 0 1 11543 14 602 11535 12
503 11456 10 40411443 8 305 11279 6 305 11246 6
2 I 5 9855 5 206 11275 4
0 I 7 11182 1
K. T.
w	v
OS Daneta Sumenjaka in Cankove
V Murski Soboti je bilo občinsko strelsko prvenstvo ŠŠD, na katerem je sodelovalo 75 tekmovalcev in tekmovalk iz soboške občine. Pri pionirjih je zmagalo ŠŠD OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota s 510 krogi pred OŠ Šalovci, 476, in OŠ Cankova, 474 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Boštjan Flegar (Cankova) s 175 krogi pred Borisem Skedljem (MS), 173, in Tomažem Trplanom (MS), 172 krogov. Pri pionirkah je bil najboljša ekipa ŠŠD OŠ Cankova s 455 krogi pred OŠ Edvarda Kardelja MS, 453, in OŠ Šalovci, 445 krogov. Pri posameznicah je zmagala Maja Matis (Puconci) s 165 krogi pred Metko Ščavčar (MS), 162, in Metko Horvat (Tišina), 162 krogov.
Filip Matko
SD Štefan Kovač in Markoja
V občinski strelski ligi Lendava je bilo na sporedu 5. kolo. Vodi SD Štefan Kovač Turnišče (4223) pred SD Jezero Dobrovnik (4135), obe imata po 8 točk. Tretja je Lendava (3988) s 6 točkami. Med posamezniki je na prvem mestu Robi Markoja (ŠK) s krogi pred Avgustom Maučecem (Planika), 1396, in Milanom Vargo (Dobrovnik), 1389 krogov.	A. Zver
Seminar strelskih sodnikov
OSZ Murska Sobota organizira v soboto, 21. januarja 1989, ob 9. uri v prostorih Doma Partizan Murska Sobota enodnevni seminar za strelske sodnike. Doslej je prijavljenih 17 kandidatov, sprejemajo pa še nove, tudi iz drugih občin.	F. Matko
BADMINTON
NAJUSPEŠNEJŠI FULE
V Lendavi je bil tretji republiški članski C turnir v badmintonu. Sodelovalo je 1I tekmovalcev in tekmovalk. Pri moških je zmagal Fule, v finalu je premagal Kuprivca, oba Lendava, Varga je bil sedmi. Pri ženskah pa je zmagala Plevnikova iz Maribora, naslednja tri mesta pa so zasedle Lendavčanke Matičičeva, Lešnjakova in Krajačiče-va.........
JUDO
USPEH LENDAVČANOV V LOČAH
V Ločah pri Poljčanah je bil drugi turnir v judu v okviru druge republiške lige. Lendavčani so premagali Kostroj iz Slovenskih Konjic z 8:6 (25:20). Zmagali so Breznik, Bajzek in Varga, neodločena izida pa sta iztržila Bakan in Krajačič. Srečanje Lendava Jesenice pa seje končalo s 7:7 (30:23). Pri Lendavi so zmagali Bajzek, Lešnjak in Bakan, neodločen izid pa je dosegel Krajačič.
Mladi lendavski judoisti pa so bili uspešni tudi na spominskem tekmovanju Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici. Pri pionirjih je Bohar zasedel tretje mesto, pri mladincih pa je bil Tominšek drugi, Breznik in Lešnjak pa tretja.
DVE ZMAGI LJUTOMERA
V Ljutpmeru je bil drugi turnir v okviru druge republiške judo lige, kjer so sodelovale tri ekipe. Najuspešnejši so bili domačini, ki so premagali oba tekmeca. Ljutomer je premagal Slovenj Gradec in Alpino iz Žirov, oba z 10:4. Zmage za Ljutomer so dosegli: Verbančič, Prinčič, Muršič, Kranjc in Gjerek.	T. K.
----ROKOMET------------
ZIMSKA LIGA
Pomurska rokometna zveza Murska Sobota bo organizirala zimsko rokometno ligo za pionirje, člane in članice. Tekmovanje bo februarja. Prijave je potrebno poslati najkasneje do 23. januarja 1989 na naslov: Alojz Vereš, Bakovci, Poljska 17. Informacije po telefonu 21 649.
ŠD TIŠINA
Strelsko tekmovanje
Športno društvo v KS Tišina organizira v soboto, 21. januarja 1989, tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirje, pionirke, člane in članice ekipno. Za ekipe, ki štejejo po tri člane, lahko nastopajo le strelci, ki aktivno ne tekmujejo za strelske družine.
V nedeljo, 22. januarja 1989, ob 10. uri pa bo letna skupščina športnega društva.
ŠAH
Bertalanič pred Talianom
Nogometni klub Mlajtinci je pripravil šahovski turnir nekategomi-kov. Med 18 šahisti je zmagal Bertalanič (Tišina) s 7 točkami pred Talianom (Mlajtinci), 6, in Sapačem (Brezovci), 5 točk. Najboljši so prejeli praktične nagrade.
----ŠAH----------------
KOVAČ IN HARI
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo januarski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti sta bila najuspešnejša Boris Kovač in Danilo Hari in zbrala po 10 točk. Sledijo: Alojz Kos in Ciril Logar po 8, Ivan Lukič 6, Robi Radosavljevič 5, Bogdan Hari in Matija Gabor po 4,5, Sašo Babič 4 in Marjan Štelcer 3 točke.
Visoka zmaga Lendave
V prijateljskem šahovskem dvoboju sta se pomerili ekipi Lentija iz Madžarske in Lendave. Zmagali so Lendavčani s 13:1. Zmage so dosegli: Gerenčer, Vida, Strbad, Toplak, Vidič, Kofek, D. Ivanec, Koša, Magdič, Huzjan, Brozovič, L Ivanec in Žilavec.
J. G.
Jesenski del
POL — MOŠKI
Radenci	10 9 1	19:4	18
Veržej	10 8 2	17:7	16
C ven	10 5 5	12:12	10
Pomurje 11	10 3 7	8:14	6
Križevci	10 3 7	8:15	6
Radgona	10 2 8	6:18	4
POL	— ženske		
Jesenski del C ven	8 7 1	14:5	14
Radgona	8 6 2	13:6	12
Mladost	8 5 3	13:6	10
Puconci	7 1 6	3:13	2
Bakovci	7 0 7	1:14	0
NOGOMET
NA POMLAD IZBOLJŠATI UVRSTITVE
Za nami je jesenski del tekmovanja v nogometnih ligah. Nogometaši Mure so kot edini pomurski predstavnik v slovenski ligi končali tekmovanje s 6 zmagami. 2 neodločenima izidoma in 5 porazi ter s 14 točkami zasedli šesto mesto. Sodeč po analizi, ki so jo opravili v klubu, so pri Muri z doseženimi rezultati zadovoljni. Pred začetkom tekmovanja so namreč načrtovali, da bodo zasedli eno od prvih petih mest. Upoštevati je namreč treba, da so klub pred prvenstvom zapustili štirje standardni igralci: Jančar. Kosi, Slavič in Savič; ki so bili nosilci igre, ter da sta se nato še poškodovala Kalamar in Mertiik, ki nista mogla igrati. P klubu so tudi zadovoljni z rezultati dela mladinskega moštva, saj so vzgojili nekaj obetavnih igralcev, od katerih so se Cirkvenčič. Zrim in Car že v jesenskem delu tekmovanja vključili r člansko ekipo. V tekmovanju slovenske lige je mladinsko moštvo Mure zasedlo tretje mesto, kadeti pa so v tekmovanju medobčinske lige na drugem me-
stu. Če pa k temu še dodamo, da treninge obiskuje okrog 80 do 90 pionirjev, potem je na dlani, da pri Muri namenjajo posebno skrb vzgoji lastnih nogometašev. Taka usmeritev pa je tudi pravilna. Želja vodstva kluba je. da bi se v spomladanskem delu tekmovanja nekoliko okrepili. Računajo, da se bo ponovno vrnil Jančar, eden najboljših igralcev, in na igralca Rakičana Contalo in Horvata. Drugih sprememb v klubu ne predvidevajo. saj so z delom strokovnega kadra zadovoljni. Tako bo člansko ekipo še naprej vodit Nikola Škrb-čič; za mladi naraščaj pa bo skrbel Zoran Cirkvenčič.
V območni članski nogometni ligi tokrat tekmujeta lendavska Nafta in Veržej. Nafta je štirikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in petkrat izgubila ter z 10 točkami zasedla osmo mesto. Zaradi slabega starta Nafte, saj je v petih kolih osvojila le dve točki in je prišlo do sprememb v strokovnem vodstvu, trenerske posle je
Nogometaši Mure iz Murske Sobote tekmujejo v slovenski ligi. Stojijo od leve: Gaševič. Kardoš, Cifer, Kutoš, Cener, B.Baranja, Škrbič (trener) in Hari (maser).. Čepijo: Gruškovnjak, Cjrkvenčfč, A. Bapanja, Bencak, Šiftar in Abakumov.
Foto: N. Juhnov
----KOŠARKA-----------------------------------
PRVA ZMAGA SOBOČANK
V štirinajstem kolu tekmovanja v prvi republiški ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja dosegla prvo letošnjo zmago. Premagala je ekipo C ometa iz Slovenskih Konjic s 68:63. Sobočanke so igrale dobro zlasti v prvem polčasu, ko so si priigrale prednost celo 23 točk. Strelke za Pomurje: Borčeva 30, Kolarjeva 16, Forstnaričeva 8, Droži-nova in Broderjeva po 6 ter Malačičeva 2.
V drugi republiški moški košarkarski ligi pa je bilo na sporedu zadnje kolo. Bistrica je premagala. Pomurje s 84:81. Strelci za Pomurje: Juteršnik 20, Gomboc 19, Klemar 18, Banič 12, Cigut 8 in Roškar 4. Tekme Radgona: Polzela ni bilo, ker gostje niso dopotovali v Gornjo Radgono. Radgona je zasedla peto, Pomurje pa šesto mesto.
Košarkarji Pomurja iz Murske Sobote so tudi odigrali prijateljsko mednarodno tekmo z ekipo Falco iz Szombathelva in zmagali s 78:68. Najboljši strelci pri Pomurju: Gomboc 22, Juteršnik 18, Klemar 17, in Banič 15.
----NAMIZNI TENIS-----------------------------
Dvojica med osmerico
Odprti zvezni mladinski turnir Lovra Ratkoviča, ki je bil v Zenici, je zbral vse najboljše jugoslovanske mladince, saj je bil prva kvalifikacija za državno reprezentanco. Od Sobočanov so nastopili Rihtarič, Kus, Županek, Ori pa je zaradi bolezni ostal doma. Seveda niso dosegli dobrih uvrstitev iz prejšnjih let, ko je bil Unger lani tretji, leto prej Zitek prav tako tretji in še prej je Kuzma bil celo zmagovalec.
Od Rihtariča, ki je bil postavljen med osmerico nosilcev, smo pričakovalijjrecej več, kot pa samo uvrstitev med najboljših 16, medtem ko sta Županek in Kus izpadla že v prvem ali drugem kolu. Med osmerico se je uvrstila dvojica Rihtarič— Kus, ki je za vstop v polfinale izgubila z zmagovalno dvojico Mihailovič—Lazič (Sloga) z 0:2. Sicer pa je turnir pokazal, da Sobočani počasi izgubljajo stik z jugoslovanskim vrhom, kjer so bili dolga leta.
Na članskem turnirju Rajkov memorial, ki je bil v Hrastniku, je bil od Sobočanov najboljši Gašič in v končni uvrstitvi zasedel tretje mesto, ostali pa so dosegli slabe uvrstitve, saj je bil Ungef v predtekmovalni skupini tretji, Zitek četrti in Kuzma tudi le četrti. M. U.
ZMAGAL CIGUT
ŠD v KS Tišina je v Vanči vasi pripravilo tekmovanje rekreativcev v namiznem tenisu za posmeznike in dvojice. Sodelovalo je 35 posameznikov oziroma 20 parov. Med posamezniki je zmagal Cigiit iz Borejec pred Baranjo in Rojnikom. V tekmovanju dvojic pa sta zmagala Žekš— Lovenjak (Vanča vas) pred Pino—Dejanom (Romah) in Rojnik—Žižkom (Gančani). Najboljši so dobili medalje.
----ŠAH---------------------------------------
VODI MALA POLANA
V Renkovcih je bil drugi šahovski turnir za prvenstvo krajevnih skupnosti lendavske občine. Rezultati — 4. kolo — Genterovci :Tmje 5:0, Lendava II:Bistrica 1,5:3,5, Mala Polana:Gomilica 5:0, Kobi-lje:Pince 1,5:3,5, Renkovci LLendava I 1:4, Petišovci II:V. Polana 5:0, Dobrovnik:Gorice 1:4 in Petišovci LRenkovci II 3,5:1,5. Rezultati — 5. kolo Renkovci II:Genterovci 1:4, Gorice:Petišovci I 1:4, V. Polana:Dobrovnik 0:5, Lendava LPetišovci II 3:2, Pince:Renkovci I 1,5:3,5, Gomilica:Kobilje 2:3, Bistrica:M. Polana 2:3, Tmje:Lendava II 0:5. Rezultati — 6. kolo — Genterovci:Lendava II 4:1, M. Pola-na:Tmje 5:0, Kobilje:Bistrica 1:4, Renkovci LGomilica 4:1, Petišovci Il:Pince4:l Dobrovnik:Lendava I 1,5:3,5, Petišovci I:V. Polana 5:0 in Renkovci II:Gorice 0,5:4,5. Vodi Mala Polana s 24,5 točke pred Bistrico, 23, Petišovci II, 21,5, Lendavo I, 21, in Genterovci, 20 točk. Naslednji turnir bo v Pinci.	J. Gerenčer
prevzel Jože Pal, tehnični vodja pa je postal Roman Piberčnik, so pri Nafti zadovoljni. Trenutno imajo 15 igralcev prvega moštva, kar je očitno premalo, zato ima strokovna komisija nalogo, da v klub pridobi najmanj tri kakovostne igralce za okrepitev moštva. V tej smeri tečejo razgovori z nekaterimi mladimi in perspektivnimi igralci, ki sedaj nastopajo v občinski nogometni ligi Lendava. Usmeritev kluba je dolgoročna, to je kakovostno delo z mladimi in perspektivnimi igralci. V klubu so se torej zavzeto in odgovorno lotili dela. Nogometaši Veržeja tokrat prvič tekmujejo v območni članski ligi. Dosegli so tri zmage, dvakrat igrali neodločeno in šestkrat izgubili ter z 8 točkami pristali na desetem mestu. Veržejčani so dobro šjartali. žal pa v finišu popustili. Treba pa je povedati, da sta Belec in Osterc odšla v JLA ter da so bili nekateri igralci poškodovani. Nekoliko pa je tudi popustila tekmovalna disciplina. V klubu računajo, da bodo v spomladanskem delu
tekmovanja v moštvu zaigrali Kosi, Kovačič in Valpatič. Trenerske posle pa bo ponovno prevzel Jože Vigali. Tako se nadejajo, da bodo uvrstitev izboljšali.
V pomurski nogometni ligi so naslov jesenskega prvaka osvojili nogometaši Beltinke iz Beltinec s točko prednosti pred Črenšovci. ki so prijetno presenetili. Pri Beltinki je tokrat prišlo do precejšnjih sprememb. saj je odšlo kar osem igralcev. menjalo pa se je tudi strokovno vodstvo. Zalo so z osvojitvijo naslova jesenskega prvaka zadovoljni. Njihova želja pa je. da bi prvo mesto osvojili tudi ob koncu tekmovanja. V prvi medobčinski nogometni ligi so jesenski prvaki postali nogometaši Ižakovec. ki pa imajo nevarnega tekmeca v Ljutomeru. V drugi medobčinski nogometni ligi so po prvem delu na prvem mestu nogometaši Apač, v prvi občinski nogometni ligi Lendava vodi Kobilje pred Lakošem, r drugi občinski ligi Lendava pa je jesenski prvak Graničar iz Benice.
F. Maučec
Nogometaši Veržeja — člani druge republiške lige vzhod. Stojijo od leve: Jaušovec, Meneč, Ivančič, Džačkaj, Petovar, Čuk, Legen, Brunec, Recek, Jerip (trener). Litrop (teh. vodja). Čepijo: Nemet, Karba, Merič, Puklavec, Oršoš, Sreš in Filipič.
Foto: F. Maučec
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 15
Radio Murska Sobota na Švedskem
»Prišlo je pismo iz daljne dežele ---« tako se začenja
otroška pesmica, ki so jo pripovedovali dedki in babice svojim otrokom. A tokrat gre zares. Prišlo je simpatično pismo, ki smo ga bili v našem uredništvu, predvsem v uredništvu Radia Murska Sobota, zelo veseli. Vsebina tega pisma je približno takšna:
Kadar slišim oddaljene radijske postaje, kot je vaša, običajno pišem na uredništvo, jim pošljem posnetek in hkrati prosim, če je le mogoče, da mi potrdijo verodostojnost podatkov in posnetka. Seveda je za vašo radijsko postajo zanimivo, kje vse vas lahko poslušajo ... Seveda morate biti ponosni, da imate svojo lokalno radijsko postajo, ker predvidevam, da Murska Sobota ni veliko mesto. Na Švedskem imamo tudi radijske postaje, vendar pa niso poklicne, saj jih ustanavljajo nekomercialne organizacije, kot so politične in verske skupine, pokrivajo pa majhna območja. S spoštovanjem !
To je delček iz pisma Olleja Alma, ki smo ga bili resnično veseli. V pismu je bila priložena kaseta s posnetkom oddaje Radia
Olle Aim je simpatični švedski radioamater, ki nam je poslal sporočilo, da nas je poslušal. Na sliki je v svojem delovnem okolju.
Takšna je pokrajina ob švedski obali Baltiškega morja, v bližini mesta Harnbsanda, od koder se nam je oglasil Olle Aim.
Murska Sobota, nekaj fotografij, ki jih objavljamo, kratek opis Olleja in mesta, v katerem živi, Švedske in tehnični podatki njegove amaterske radijske postaje.
Olle Aim je inženir elektronike, zaposlen pri patentnem uradu. Star je 46 let in neporočen. Že 30 let se ukvarja z radioamaterstvom, ujel pa je že prek 2050 radijskih postaj iz 200 držav. Ukvarja se tudi z ljudsko glasbo,
astronomijo in drugimi znanostmi ter fotografiranjem.
Hiirnosandje regijska prestolnica in je ob Švedski obali Baltiškega morja. Je pomembno kulturno in izobraževalno središče z malo industrije. Šteje okoli 27.000 prebivalcev.
Harnosand je bil ustanovljen 1585. leta. Najstarejši del mesta je na otočku, novejši del pa na obali.
Za vse tiste, ki se zanimajo za radioamatersko tehniko, pa še nekaj tehničnih podatkov o postaji, s katero Olle Aim dela in s katero je 29. decembra poslušal spored Radia Murska Sobota: uporablja Japan Radio Corporation NRD-515 in ameriški sprejemnik Drake R7. Ima štiri antene, od 80 do 350 metrov (600 do 1150 čevljev). Ob tem uporablja dodatno opremo, kot so kasetni snemalniki in drugo.
Tega pisma in teh podatkov smo bili resnično veseli, saj je pohvala za nas, da nas lahko poslušajo tudi tako daleč. Res je, da mora biti oprema kakovostna, saj z navadnimi radijskimi sprejemniki verjetno sporeda Radia Murska Sobota ne bi mogli poslušati. Zato smo Olleju Almu hvaležni za poslano.
Dušan Loparnik
Ct avtotehna
NISSAN
JE NAJBOLJE PRODAJAN
AVTOMOBIL V JUGOSLAVIJI!
Nissanov prodajni program:
• nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DNI)
• nissan sunny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM)
• nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (79.700 DM)
• nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (76.900 DM)
• terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (149.000 DM)
• terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (130.000 DM)
AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNA IZDELAVO!
Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16 tel.: (042) 49-466.
posezonska razprodaja
V VSEH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM od 23.jan.- 4.febr. Jj

Otroški, ženski / in moški konfekciji,
perilu in ostankom metrskega blaga
Tudi v prenovljenem salonu v Murski Soboti vam pohištva ne bomo zgolj prodali, pomagali vam ga bomo kupiti!
Naša poslovna usmeritev, da skupaj oblikujemo vaš življenjski prostor z novo kvaliteto storitev in predstavitve prodajnih programov je obrodila sadove. Salon v Murski Soboti na Bakovski cesti 1 je dobil novo podobo. Uredili smo ga tako, da boste še z večjim zaupanjem sledili rumeni črti.
Prodajni center v Murski Soboti tvori zaokroženo ponudbo. Pridite, svetovali vam bomo pri izbiri. Pogovorili se bomo o najugodnejših. pogojih nakupa, dostave in montaže.
TOZD IZBIRA IN TOZD PRESKRBA
veletrgovina
murska sobota
STRAN 16
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
samozaščita, varnost, obramba
Tudi v TO uveljaviti
KAKO RAVNATI, CE STE ODKRILI VLOM V STANOVANJE ALI DRUGE PROSTORE?
sodobnejše oblike dela
Ocena moralno-političnega stanja v teritorialni obrambi Pomurja je kljub težavam, s katerimi se srečujemo v naši družbi in ki so se pokazale tudi na tem področju, ugodna. To potrjuje tudi ugotovitev, daje bil Pomurski štab TO lani razglašen za najboljšega v Sloveniji. Napredek je bil dosežen predvsem pri vodenju in poveljevanju enot teritorialne obrambe, k čemur-je prispevala boljša vojaško-strokovna usposobljenost starešin. To pa se je pokazalo tudi pri boljši taktični, tehnični, strelski in psihofizični izurjenosti pripadnikov teritorialne obrambe. Zelo dobra pa je bila tudi odzivnost pripadnikov na vaje. To je zelo pomembno, če upoštevamo, da je bilo vse to doseženo z racionalizacijo razpoložljivih sredstev. Kljub ugodnim ocenam delovanja teritorialne obrambe v Pomurju na seji MS ZKS za Pomurje, na kateri so bili tudi predstavniki občinskih, pomurskega in republiškega štaba TO ter izvršni sekretar CK ZKS Silvo Komar, pa so v razpravi opozorili na nekatere probleme in težave ter dali pobude za delo v prihodnje. Po besedah tov. Komarja je materialni položaj družbe takšen, da bo potrebno pri nadaljnjem razvoju TO marsikaj spremeniti, kajti s starim načinom dela ni več mogoče naprej. Zato bo potrebno z iskanjem novih in sodobnejših oblik dela, boljšim usposabljanjem in političnim delom, racionalizacijo ter povezovanjem z drugimi dejavniki SLO in DS doseči primerno raven usposobljenosti in borbene pripravljenosti enot teritorialne obrambe. Moralno-političnega stanja v TO, za to terminologijo so nekateri menili, da je zastarela in bi jo morali spremeniti, v prihodnje ne bi smeli ocenjevati le z vojaškostrokovnega in političnega stališča, temveč z veliko širšega, ker se delovanje teritorialne obrambe tesno povezuje s prebivalstvom in drugimi obrambnimi sestavami. Nekateri razpravljale! so se tudi zavzemali, da bi morali v Sloveniji enotno zbirati sredstva za potrebe teritorialne obrambe, kajti revnejše občine ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev za uresničitev obveznosti, ki prihajajo iz republike. To bi omogočilo tudi enotnejše usposabljanje in opremljanje pripadnikov teritorialne obrambe. Opozorili pa so še na nekatere druge probleme, o katerih bi razpravljali na bližajočem se slovenskem partijskem plenumu, ko bodo govorili o sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Feri Maučec
Smo se preveč razvadili?
Nekatere napovedi glede opravljanja zimske službe so, kot kaže, marsikoga precej vznejevoljile. Gre za to, da je določeno, da bodo letos začeli plužiti ceste šele, ko bo snežna odeja debela 15 centimetrov. Lanski pravilnik Cestne skupnosti Slovenije je predvideval pluženje že pri 10-centimetrski snežni plasti. Vzrok za takšno spremembo ne temelji na nobeni strokovni oceni, pač pa je v ozadju pomanjkanje sredstev za ta namen. Cestno podjetje Maribor, ki je izvajalec zimske službe na magistralnih cestah in vseh kategoriziranih cestah, po katerih poteka avtobusni promet, še za lansko zimo nima poravnanih vseh računov (okrog 300 milijonov dinarjev, je bilo rečeno na nedavnem pogovoru v Mariboru).
Prvi obilnejši sneg je že padel. Ker ga ni bilo za 15 centimetrov, je bilo pričakovati, da ga sploh ne bodo plužili. Morda ga tudi res ne bi, če se ne bi zbali, da bo odeja precej obilnejša. Tako pa so tudi delavci Cestnega podjetja Maribor — tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota splužili nekaj čez tisoč kilometrov cest v Pomurju. Marsikje so jih tudi posipali s soljo in sipino.
Račun je znesel kar 50 milijonov dinarjev (5 starih milijard). Ceste pa so kljub vsemu marsikje postale prave drsalnice za avtomobiliste in druge voznike; vsaj v torek in sredo je bilo tako. Sneg se namreč ni povsod stopil, na nekaterih odsekih pa ga je na ce-
ste napihal veter. Ker je postalo precej hladno, sol ni več delovala. Marsikdo pa se je hudoval, kakšne ceste imamo. Menda pa še v sosednjih razvitejših državah ravnajo podobno. V Švici in na Švedskem pa baje cest sploh tie posipavajo s soljo, ampak, jih poskušajo s težjo mehanizacijo splužiti do tal, če jim pa to ne uspe, jih posipavajo le z dro-bljencem. Vozniki pa se prilagodijo vsakršnim razmeram. Kaj bi bilo, če bi se tudi pri nas tako ravnali? Že ob prvem sneženju je samo v Pomurju zdrselo s cest okrog 50 motornih vozil.
Jože Graj
Po napornem dnevu na delovnem mestu in v šoli se družina v poznih popoldanskih urah vrača domov, da bi še doma postorila domača dela. Ob prihodu domov pa ob odpiranju vrat zaprepadena ugotovi, da je bilo v njihovo hišo vlomljeno. V paničnem strahu takoj vdrejo vsak v svojo sobo in pregledajo, kaj jim je zmanjkalo. Ko »skrbno preiščejo« vsa mesta, kjer hranijo dragocenejše predmete, pride na dan ideja, da pa bi bilo dobro poklicati delavce organov za notranje zadeve, ki naj na podlagi sledov odkrijejo storilca.
Zgodba, ki se iz dneva v dan ponavlja, jutri pa jo lahko doživimo tudi sami.
Delavci organov za notranje zadeve pri vsakdanjem delu opažamo, da je ravnanje oškodovancev, ko zaznajo vlom v stanovanjske in druge prostore, skrajno nezbrano in velikokrat se zgodi, da se prav zaradi njihovega nepravilnega ravnanja ob zaznavi vloma odkritje storilca zavleče in oteži.
Namen današnjega članka je opozoriti na nekaj nepravilnosti, ki jih občani ob zaznavi vloma delamo, in občanom svetovati, da do vloma v njihov objekt sploh ne bi prišlo.
Ravno ravnanje v zgoraj opisani zgodbi je tipično, saj oškodovanci po »svoje pomagajo« storilcem in uničijo še tiste sledi, ki jih »pazljivi« storilci pustijo za sabo, takih sledi pa je spričo dejstva, da vzporedno z napredkom kriminalistike napredujejo tudi tehnike kaznivih dejanj, čedalje manj.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako ukrepati, ko zaznamo vlom:
— če je mogoče vlom zaznati že.zunaj stavbe ali stanovanja, v stanovanje oz. objekt ne vstopamo, temveč od bližnjega soseda takoj obvestimo delavce milice;
— do prihoda delavcev milice ne hodimo okoli objekta, da bi , ugotovili, če je vlomljeno še kje drugje in se ničesar ne dotikamo;
— če pa smo v objekt že vstopili in šele potem ugotovili, daje vlomljeno, ne odlagamo oblačil in obuval, vsi člani družine naj
se do prihoda delavcev milice zadržujejo v enem prostoru, prav tako pa velja pravilo »držanja rok v žepu«, pomeni, da se ničesar ne dotikamo:
— stvari pustimo na mestu, kot jih je pustil storilec, saj ugotavljamo nemalo primerov, ko oškodovanci že pred prihodom delavcev organov za notranje zadeve prostore pospravijo in očistijo.
Uprava za notranje, zadeve v Murski Soboti v desetih mesecih tega leta evidentira na območju Pomurja 161 vlomov v stanovanja in druge prostore in 21 vlomov v avtomobile. Število vlomov glede na prejšnje leto narašča. Največ je vlomov v stanovanja, za njimi pa so vlomi v počitniške hiše in gostinske ter trgovinske objekte. Največkrat je vlomljeno skozi vrata in okna.
Največ vlomov v stanovanja je takrat, ko so lastniki dalj časa odsotni, na primer med dopusti. Ko se odpravljate na dopust, na oknih ne spuščajte rolet, ne zapirajte polken, če niste pri sorodnikih in sosedih poskrbeli za vsakodnevno nadziranje stanovanja. Poskrbite, da bo kdo vsak dan praznil vaš poštni nabiralnik, ko ste že na dopustu, velja tudi to pravilo, da v avtomobilih ne puščajte na vidnih mestih dragih predmetov, ker je nemalo primerov, da je bilo vlomljeno v avtomobile.
Želja nas vseh je, da bi svoje imetje čim bolje zavarovali pred vlomilci. V kratki predstavitvi bi
vas seznanili s pripomočki, kijih je mogoče kupiti na našem trgu, in sicer:
I. Ključavnica
Možni so vlomi s pomočjo vlomilskega orodja, s katerim se običajna cilindrična ključavnica odpre in zaklene, zato je vložek treba zamenjati z vložkom, ki onemogoča opisano odpiranje, in sicer z vložkom K tovarne Titan ali pa z vložki iz tujine.
2.	Varnostni ščit za ključavnico
Del cilindra cilindrične ključavnice sega iz vrat, pri čemer je vlomilcu omogočeno, da z orodjem preprosto zlomi cilinder in mu je pot v stanovanje prosta. Z namestitvijo varnostnega ščita to preprečimo.
3.	Kotna pločevina, varnostna zapora krpan in varnostna pribit-na ključavnica
Zaradi pogostih primerov, ko vlomilci vlamljajo skozi vrata z lastno silo in s pomočjo orodja na vzvod, storilcu s napravami preprečimo ali pa vsaj podaljšamo vlom.
4.	Vratno kukalo — špijon
Z njim se bomo izognili neljubim presenečenjem ob odprtju vrat.
5.	Vzidana blagajna
Kljub dobri ključavnici in dodatni opremi ne »skrivajmo« dragocenih predmetov in denarja v prostorih na skritih mestih, ponavadi pod vzglavniki, knjigami in posteljnino, zato si omislimo vzidano blagajno.
6.	Dodatno zavarovanje dragocenih predmetov
Na ogledu krajev vlomov in pri raziskovanju kaznivih dejanj se srečujemo s problemom, ko oškodovanci ne vedo za opis
predmetov, njihove številke in posebnosti, zato priporočamo:
— zapišite si ime predmeta, ime izdelovalca,“številko predmeta, posebnosti predmeta, po katerih bi ga spoznali;
— na skritem mestu v notranjosti predmeta ponovite številko predmeta, ker običajno storilci številke odstranijo in onemogočajo identifikacijo;
— dragocene kose nakita, slike, staro orožje fotografirajte, na hrbtni strani pa predmete opišite.
7.	Zavarovanje steklenih površin
Vsaka hiša ima vrsto pritličnih oken in zastekljenih vratnih površin, ki jih moramo dodatno zavarovati. Običajno namestimo dekorativno oblikovane železne mreže, lahko pa se odločimo za montažo večslojnih lepljenih stekel, ki prenesejo udarce s kladivom.
8.	Hišne alarmne naprave
Na našem trgu je zelo pestra ponudba alarmnih naprav — od javljalnikov požara prek avtomatskih brezžičnih javljalnikov vloma do avtomatskih naprav za prižiganje luči, bliskovk, in vključevanja alarmnih signalov. Namestitev alarmne naprave v stanovanje je zelo draga, zato te naprave uporabljajo predvsem delovne organizacije in zasebniki, ki na majhnem prostoru hranijo predmete velike vrednosti — zlatarji.
Menimo, da lahko samo s skupnimi močmi in predvsem s samozaščitnim obnašanjem nas vseh obvarujemo družbeno in zasebno premoženje pred opisanimi kaznivimi dejanji.
Anton Rozman
Akcija — 10 %
DRUGAČEN ODNOS DO
VARNOSTI V PROMETU
Z novim letom se je začela vseslovenska akcija za večjo varnost v cestnem. prometu. Namen je, da spodbudi drugačen odnos do varnosti v prometu in ustreznejše obnašanje pri vseh udeležencih, posebej pa pri tistih, ki glede na svoje strokovno znanje in delovno mesto lahko in morajo prispevati k učinkovitejšemu reševanju problemov. V letu I989 se bodo preventivne in vzgojne akcije usmerile predvsem k naslednjim skupinam udeležencev: pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem in vozniki osebnih vozil, ter vsi tisti, ki jim je vožnja motornih vozil poklic.
Prometne nezgode se ne zgodijo naključno, so rezultat dejanj in obnašanja udeležencev v prometu. Tudi drobne napake in neprevidnosti nas lahko ob hkratni napaki ali premajhni pozornosti drugih pripeljejo do.hude pro-
metne nezgode. Pešci, zlasti otroci in najstarejši občani, so še posebno ogroženi. Akcija bo usmerjena k zmanjšanju dejanskih hitrosti v naseljih za 10 km na uro z doslednim , izvajanjem omejitev hitrosti, uvajanjem ovir, ki preprečujejo višje hitrosti, kot so dovoljene, in opozoril, kaj pomeni prehitra vožnja za varnost pešcev. V krajevnih skupnostih bo potrebno občane seznaniti z njihovimi'dolžnostmi v prometu, tudi pešce, saj ti s svojim obnašanjem voznikom čestokrat povzročajo težave. Kolesarji in voz-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Trčila avtobus in avtocisterna
Za minuli teden je bilo značilno malo prometnih nesreč, vendar pa je ena zahtevala človeško življenje. Megla še vedno močno ovira promet, zato so vozniki bolj pazljivi, pa tudi nesreč je manj.
nji del avtobusa. Na srečo je nastala samo materialna škoda na obeh vozilih.
hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
/ViurK
Komisija za delovna razmerja DS skupnih služb Tovarne oblačil in perila MURA Murska Sobota
objavlja
v službi za avto-
matsko obdelavo podatkov naslednje
delovne naloge:
— ANALIZA IN ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKIH OBDELAV
(1 delavec)
Pogoj: diplomirani ekonomist, zaželena smer poslovna informatika oz. analitično organizacijska smer
- ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV I. in II.
(2 delavca)
Pogoj: za I.: visoka izobrazba tehniške smeri (računalništvo, strojništvo, elektrotehnika, matematika, fizika)
za II.: višja izobrazba tehniške smeri (isti profili kot pri I.)
Za navedene delovne naloge so zaželene delovne izkušnje iz računalništva in znanje angleškega jezika. K prijavi vabimo tudi začetnike.
Vsi kandidati bodo v postopku izbire opravljali preiskus sposobnosti za delo na področju računalništva.
Prijave z dokazili pošljite kadrovski službi Mure v 15 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Cisterna je bila polna
I0. januarja se je zgodila prometna nezgoda v Crenšovcih, na srečo brez hujših posledic. Lahko pa bi prišlo do hude tragedije, saj je bila cisterna polna bencina in avtobus na pol zaseden. Voznik posebnega tovornega vozila, cisterne s priklopnikom, Anton Žižek iz G. Bistrice, seje peljal iz Lendave proti M. Soboti. V Črenšovcih se je z avtobusnega postajališča vključeval v promet avtobus, ki ga je vozil Milan Ribič iz Maribora. Voznik avtobusa je sicer opazil tovorno vozilo, a kljub temu zavozil na magistralno cesto. Voznik tovornega vozila je zaviral, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, tako da se je priklopnik postavil čez vozišče in trči! v zad-
Zaletel se je v bencinsko črpalko
10. januarja se. je zgodila prometna nezgoda v Beltincih. Voznik tovornega avtomobila Štefan Pentek iz Kuštanovec se je peljal iz Murske Sobote proti Beltincem. Z neprimerno hitrostjo je ?avil na bencinsko črpalko in s sprednjim delom vozila zadel črpalko, jo odtrgal s podstavka, nato pa se zaletel še v železni drog. Škode je za 14 milijonov dinarjev.
Povozil pešca
I2. januarja se je zgodila huda prometna nesreča v Fokovcih. Voznik osebnega avtomobila Janez Grabar iz Sela se je peljal iz Fokovec proti Selu. V Fokovcih je na vozišču sicer zaznal pešca Emila Počiča, vendar je kljub zavijanju v levo zadel pešca, ki je bil v polsedečem položaju na sredi vozišča. Pešec je dobil, tako
Odrezalo mu je kazalec
12. januarja seje zgodila delovna nezgoda pri zasebnem mizarju Cirilu Grahu v Nemčavcih. Drago Kornhauser iz Kuzme je delal pri rezkalnem stroju, pri tem pa ni zaščitil delovnega območja rezkalnika z zaščitno plo-
čevino. Pri rezkanju je zaradi pazljivosti z levo roko zadel glavo rezkaln.ika in ta mu odrezal kazalec na levi roki.
ne-ob' je
Nesreča pri podiranju dreves
12. januarja se je zgodila delovna nezgoda pri podiranju dreves na Meleh. Delavec. KK G. Radgona, tozda Gozdarstvo, Ivan Vrečar iz .G. Radgone, je razžagoval debla. Ko je pri delu zaradi varnosti stopil nekoliko nazaj, je stopil v jamo, zgubil ravnotežje in padel. Pri padcu se je hudo poškodoval.
J. D.
niki koles z motorjem so posebej ogrožena skupina v prometu. Zato bo akcija opozorila na ustrezno opremo koles ter uporabo (obvezno) ustrezne zaščitne čelade za voznike koles z motorjem. Številne hude prometne nezgode letos ne bi bile hude, če bi se vozniki koles z motorjem zaščitili s čeladami. Vozniki osebnih avtomobilov so hkrati najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod in žrtve v prometnih nesrečah. Z akcijo naj bi dosegli, da bi se vsaj 80 odstotkov voznikov in potnikov dosledno pripenjalo z varnostnim pasom. Dosedanje analize so pokazale, da se je marsikateri voznik, ki je bil pripet z varnostnim pasom, izognil najhujšim posledicam. Zmanjšati bo potrebno tudi število voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Z zasenčenimi lučmi pa naj bi vozili tudi čez dan, če je vidljivost le malo slabša. Cilj vseh aktivnosti je zmanjšanje števila prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu za 10 odstotkov v enem letu. Z novim letom bomo torej začeli dokazovati, ali smo spremenili odnos do grozljivega števila mrtvih in poškodovanih na našilj
* cestah.
Jani D.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LJUTOMER
Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer objavlja na podlagi 1. odstavka 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS štev. 18/84) ter 6. in 7. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer (Ur. list SRS, štev. 18/86)
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V MESTU LJUTOMER
1.	pare. štev. 2433/7, k. o. Ljutomer, velikost 571 m2
2.	pare. štev. 2515/5 in 2513/4, k. o. Ljutomer, skupna velikost 443 m2
3.	pare. štev. 2515/4 in 2514/3, k. o. Ljutomer
Višina odškodnine za zemljišče znaša 6800 din za 1 m2, stroški komunalne ureditve za zap. št. 1 so 14.200.000 din. Stroški komunalne ureditve za zap. št. 2 in 3 so 14.670.000 din.
Višino odškodnine za zemljišče ter stroške komunalne ureditve stavbnega zemljišča mora uspeli ponudnik plačati V15 dneh od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
Komunalno neurejeno štabno zemljišče pare. št. 349/2, velikost 351 m2, za odškodnino 3.900 din za m2, k. o. Krapje.
Pisne ponudbe za dodelitev zgoraj navedenega stavbnega zemljišča predložijo interesenti v 15 dneh od objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako za javni razpis. Pri vlogi morajo interesenti predložiti naslednje:
— potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od celotne vrednosti stavbnega zemljišča,
— izpolnjen obrazec SPN-1,
— opis stanovanjskih razmer,
— potrdilo o namenskem varčevanju,
— podatke o zdravstvenem stanju družinskih članov.
O izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku.
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 17
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA
LENDAVA
Po sklepu zbora delegatov razpisna komisija Hranilno-kreditne službe Lendava razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE
Za opravljanje razpisnih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, agronomske ali pravne smeri
— vsaj štiri leta delovnih izkušenj
Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog je štiri leta. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Hranilno-kreditna služba Lendava, Lendava. Partizanska 5, za razpisno komisijo.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
Murska Sobota p.o.
69000 Murska Sobota, Bakovska 29 Telefon: (069) 21-884, 21-459
obvešča ljubitelje drsanja, da ponuja v zimskih šolskih počitnicah možnost organiziranega avtobusnega prevoza na drsališče v Maribor.
Avtobus bo odpeljal z AVTOBUSNE POSTAJE MURSKA SOBO-
TA vsak torek, sredo in petek ob 9.30
Od 23. januarja do 5. februarja bo odhod ob 9.30.
Če bo za posamezni dan prijavljenih manj kot 25 potnikov, avtobus ne bo vozil. Če bo prijavljenih potnikov malo, priporočamo, da se peljejo v Maribor z rednim avtobusom.
Cena na osebo je 9.000 dinarjev.
Cena vključuje prevoz in vstopnino, potniki bodo plačevali storitve v avtobusu, cena velja samo za organiziran avtobusni prevoz.
Drsanje je od 10.00 do 12.00, od 23. januarja do 5. februarja pa od 11.30 do 13.00.
Prijave sprejema AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, KOMERCIALNA SLUŽBA, telefon 21 884, 21 459.
Delovna organizacija
SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE
69240 Ljutomer, Kolodvorska c. 16 a, tel.: (069) 81-063,81-535.61-505, 81-515, 81-525
Servis vozil in kmetijske mehanizacije, p. o., Ljutomer, Kolodvorska 16 a
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja prosta dela in naloge
VODENJE NALOG KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA
— da ima visoko izobrazbo pravne, upravne ali kadrovske smeri ter nad 2 leti delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah;
— da ima višjo izobrazbo pravne, upravne ali kadrovske smeri ter nad 2 leti delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah.
Prijavi mora kandidat priložiti dokazilo o šolski izobrazbi. Iz prijave morajo biti razvidne delovne izkušnje z zahtevnejših področij dela za razpisana dela in naloge.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Servis vozil in kmetijske mehanizacije, Kolodvorska 16 a, 69240 Ljutomer. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
DELAVCI
PRI ZASEBNIKIH
Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih v občini Murska Sobota vas vabi na letno sejo, ki bo
v petek, 27. januarja 1989, ob 17. uri v Družbeni prehrani v Murski Soboti.
Seznanili vas bomo o delu v letu 1988, pogovorili pa se bomo tudi o akcijah v letu 1989. Na sejo vabimo tudi delavce, ki niso člani osnovne organizacije sindikata.
Pričakujemo vas.
OO ZS delavcev pri zasebnikih občine Murska Sobota
Elektro kontakt Zagreb n.sol.o.
TOZD »Etektromaterial«
Proizvodnja elektroinstalacijskega materiala Lendava n.sol.o.
JEKLO
Vtehna
EXPORT - IMPORT TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE MARIBOR, n.sol.o.
VELEPRODAJA IN
MALOPRODAJA
MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2 a, tel.; (069) 21 760, telex 35245
ZUNANJA TRGOVINA,
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 75, te!.: (069) 22 020, telex 35 216
RAZPIS
KOMERCIALISTI
Ali želite:
— prispevati s svojim znanjem in sposobnostjo v vaše in naše dobro,
— da bi bili dobro plačani za svoje delo,
— delati s sodelavci, ki tudi v sedanjih razmerah obvladujejo razmere?
Če to želite v okviru določil samoupravnih aktov in po sklepu Zadružnega sveta razpisujemo za nedoločen čas prosta dela in naloge:
1.	komercialno-tehničnega referenta za uvajanje novih izdelkov in plasiranje izdelkov članov zadruge na tržišče.
Razpisujemo dve delovni mesti.
POGOJI:
— višja ali visoka šola tehniške smeri (strojna, lesna) z najmanj 2 letoma delovne prakse.
Na razpis se je potrebno prijaviti v roku 8 dni od dneva objave.
Naslov: SOZD PREKMURKA, MURSKA SOBOTA, Razpisna komisija,
69000 MURSKA SOBOTA, Kidričeva 15.
M Mercator - Univerzal
trgovina na drobno, p.o.
69220 Lendava, Partizanska 22
tel.: n.c. (069) 75110, 75113, 75112, 75141
Delavski svet DO
razpisuje
dela-naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA -
DIREKTORJA DO
(ni reelekcija)
Za ta dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih,z zakonom določenih pogojev in meril za opravljanje najodgovornejših nalog iz Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Lendava, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri
— 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del-nalog v gospodarstvu
— predložitev programa razvoja DO
Dela in naloge razpisujemo za mandatno dobo 4 let.
Kandidate vabimo, da oddajo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na gornji naslov z oznako -ZA RAZPISNO KOMISIJO«, v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijave.
SGP POMURJE
SGP Pomurje, p. o.. Murska Sobota, Štefana Kovača 10, po sklepu odbora za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
prevajalca-korespondenta
za opravljanje del na gradbišču SGP Pomurje v Budimpešti, LR madžarska.
Pogoji:
— višješolska ali srednja izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega in madžarskega jezika,
— zaželjeno znanje strojepisja.
Delovno razmerje se sklene za določen čas enega leta. Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Pomurje, Murska Sobota, Stefana Kovača 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB n. sol. o. TOZD Elektromaterial Lendava n. sol. o.
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev in sredstev sklada skupne porabe
OSNOVNA SREDSTVA
1. Kavč
2.	Risalna deska
3.	Računski stroj digitron buje 1213
4.	Računski stroj digitron buje 1214
5.	Računski stroj digitron buje 1420
6.	Računski stroj olivettti
7.	Računski stroj olivetti-tomson
SREDSTVA IZ SKLADA SKUPNE PORABE
1.	Francoska postelja
2.	Postelja z dodatno žimnico
3.	Otroška postelja
4.	Otroška postelja
Izklicna cena: 50.000,— 50.000, -5.000,— 5.000,— 10.000,-50.000, -10.000,-
70.000, -
60.000, -
50.000, -
50.000, -
Javna dražba bo 26. 1. 1989 ob 11. uri v prostorih tozda Elektromaterial v Lendavi, Kolodvorska 8.
Davek v ceni ni vračunan in ga plača kupec. Prodaja oz. nakup po sistemu videno-kupljeno in poznejših reklamacij ne upoštevamo.
Vsi interesenti so dolžni 15 minut pred začetkom javne dražbe vplačati pri blagajni tozda 10% od izklicne cene osnovnega sredstva.
Ogled osnovnih sredstev je možen 26. 1. 1989 med 8. in 10. uro v prostorih tozda.
OBRTNA ZADRUGA-LINDAU- LENDAVA p.o.. MOHORJEVA 2
TEL.069/75-739 75-807, Ž.R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDAVA
TELEGRAM UNDAU LENDAVA,6922OLENDAVA p.p. 17
RAZPIS
prostih del in nalog
1.	Vodja komerciale
— višja ali srednja šola ekonomske ali sorodne smeri,
— pet let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas.
2.	K sodelovanju vabimo
tudi pripravnike s končano srednjo šolo ekonomske smeri.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
Obrtna zadruga
LINDAU Lendava,
Mohorjeva 24
zcp, ljubljana, n. sub. o.
cestno podjetje moribor n, sub. o.
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o., temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, o. sub. o.
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let
VODJA SEKTORJA IN TEHNIČNI VODJA POVRŠINSKEGA KOPA
z naslednjimi pogoji:
— visokošolska ali višješolska izobrazba (VII. oz. VI. stopnja) gradbene smeri,
— štiri, oziroma pet let delovnih izkušenj,
— strokovni izpit pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin.
Poleg navedenih in splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu pričakujemo od kandidata tudi organizacijske sposobnosti za vodenje delovnega procesa.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 15 dni od dneva razpisa na naslov: Cestno podjetje Maribor, n. sub. o., Iztokova ul. 30, z navedbo za razpis.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za zbiranje prijav.
ogromerkur
AA perutninarstvo in transport n. o. aol. o. Murska Sobota
Splošno kadrovski sektor /
ABC POMURKA Agromerkur — proizvodnja piščančjega mesa MURSKA SOBOTA
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	osebni avtomobil IMV R 4 TLJ, letnik 1984, vozen, za izklicno ceno 3.500.000. — din,
2.	osebni avtomobil IMV R 4 TLJ, letnik 1984, vozen za izklicno ceno 3.500.000,— din
3.	motor FAP 1620, 147 KW, letnik 1981, nekompleten, za izklicno ceno 1.200.000.— din.
Javna dražba bo v torek, 24. 1. 1989, ob 9. uri pred avtomehanično delavnico Agromerkurja v Murski Soboti, Iva Lole Ribarja 4. Ogled vozil je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo pred dražbo položiti 20 % varščino od izklicne cene pri blagajni DO. Prodaja bo po sistemu ogledano-prodano in je izključena vsaka poznejša reklamacija. Prometni davek plača kupec.
13
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
URADNE OBJAVE
Leto XXIV
Murska Sobota, dne 30. decembra 1988
Št.: 34
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
261.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Murska Sobota
262.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota
263.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lendava
264.	Sklep o določitvi prispevne stopnje za združevanje sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti po zaključnem računu za leto 1988 v letu 1989 v občini Lendava
265.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Lendava
266.	Sklep o veljavnosti sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986-1990
267.	Sklep o višini prispevne stopnje za financiranje stanovanjskega gospodarstva v občini Lendava
268.	Sklep o višini prispevne stopnje za financiranje požarnega varstva v občini Lendava
269.	Sklep o višini povračila za uporabo cest za traktorje na območju občine Ljutomer
270.	Sklep o odpravi podružnične šole v Stari gori
261
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta SO Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) sprejema Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota, na seji dne 27. decembra 1.988
ODREDBO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.	člen
Spremeni in dopolni se 1. člen odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 30/88) tako, da se glasi:
1.	Stanarine in najemnine se povečajo za 66 %.
2.	Določijo se naslednje nove cene osnovnih, komunalnih stori-
tev:		
Vrsta komunalnih storitev	Enota	Cena
	mere	din
a) Voda — gospodinjstvo	m3	585
— gospodarstvo b) Kanalščina	m3	693
— gospodinjstvo	m3	137
— gospodarstvo	m3	296
— družbene dejavnosti	m3	237
Če je odpadna voda onesnažena bolj kot je to določeno, se določijo indeksne točke.
Indeksna točka se obračuna po ceni 55 din/m’ odpadne vode, c) Odvoz smeti
STRAN 19 VESTNIK, 19. JANUAR 1989
—	odvoz smeti od stanovanj
—	odvoz smeti od trgovin
—	odvoz smeti od dl. organizacij, ustanov, zavodov
—	odvoz smeti od obrtnikov (osnova za obračun je površina poslovnih prostorov)
—	odlaganje smet, odpadkov na odlagališčih
—	pokrivanje odpadkov na odlagališčih
—	odvoz odpadkov s kesoni prost. 3 m3
s kesoni prost. 4 m3
s kesoni prost. 5 m3
s kesoni prost. 7 in 8 m3
—	postavitev praznega kesona v M. Soboti (izven M. Sobote se zaračunava nastavitev po ceni, ki velja za ustrezen kamion)
—	če je keson last podjetja SOBOTA TOZD Komunala so cene višje za 20 %.
Če se komunalne storitve opravljajo izven mesta te zaračunavajo po naslednji lestvici:
—	oddaljenost do 5 km cena višja za 10 %
—	oddaljenost do 10 km cena višja za 20 %
—	oddaljenost do 15 km cena višja za 25 %
m2	83
m2	304
m2	262
m2	157
m3	11.609
m3	17.952
m3	28.796
m3	25.333
m3	21.505
m3	17.314
	22.781
M. Sobota se le-
— oddaljenost do 20 km cena višja za 30 %
— oddaljenost nad 20 km cena višja za 50.%.
Povečanje iz 1. in 2. točke tega člena se uporablja od I. I. 1989 dalje.
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 38-4/88-3
M. Sobota, 27. 12. 1988
Predsednik IS Skupščine občine Murska Sobota Janez ŠTOTL, dipl. oec. Jenez ŠTOTL, 1. r.
262
Na podlagi 40. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 2/88) in 15. člena Odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 25/85) je skupščina Občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste Murska Sobota na svoji seji, dne 22. decembra 1988 sprejela
SKLEP o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota
I.	člen
Uporabniki cest plačajo za kmetijske traktorje letno povračilo za uporabo cest v naslednjih višinah:
— do	18 KW	(do 25 KM)	45.000 din
— do	28 KW	(od 26 do 40 KM)	67.500 din
— do	46 KW	(od 41 do 63 KM)	84.000 din
— nad	46 KW	(nad 63 KM)	100.500 din.
2.	člen
Sredstva povračila iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti. Za pobiranje sredstev oziroma izterjavo so odgovorni Sveti.krajevnih skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračila za uporabo cest za kmetijske j traktorje so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah predpisano [ povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem ro- i ku, se ga izterja po veljavnih predpisih.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik skupščine Občinske SIS za ceste Murska Sobota: mag. Oton ŽUNEC, dipl. ing. živ. tehn. Oton ŽUNEC, 1. r.
263.
Na podlagi 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. objave, št. 1/88) na predlog Sklada stavbnih zemljišč občine Lendava, je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 12. 1988 sprejela
SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini lendava
1	. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lendava za leto 1989 znaša 0,305 din.
2	.' člen
Ta sklep velja od L L 1989 do 31. 12. 1989 in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: V-26/88
Datum: 14. 12. 1988
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER 1. r.
264
Na podlagi 265. člena Statuta skupščine občine Lendava (Ur. objave št. 37/80) in sklepa 26. ločene seje Zborov Skupščine občine Lendava z dne 28. 10. 1988 je Skupščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1988 sprejela
SKLEP o določitvi prispevne stopnje za združevanje sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti po zaključnem računu za leto 1988 v letu 1989
I.	člen
Podpisniki Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov v krajevnih skupnostih v obdobju 1986— 1990 bodo v letu 1989 združevali sredstva po zaključnem računu v letu 1988 iz čistega dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka po stopnji 0,32.
Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 402-5/88
Datum: 8. 12. 1988
Predsednik skupščine Rudolf LEINER I. r.
265
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS št. 9/85) in I. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave pom. občin št. 10/85) je Izvršni svet SO Lendava, dne 28. 12. 1988 sprejel
ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
I.	člen
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pom. občin št. 30/88) se I. člen dopolni z novim drugim odstavkom, ki glasi:
»Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena sme samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava cene stanarin s I. 1. 1989 povečati za 66%.«
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-1/87-3
Datum 28. 12. 1988
Predsednik
Izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA I. r.
266
Na podlagi 19. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava in skladno z 79. členom Samoupravnega sporazu
ma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava na seji obeh zborov dne 8. decembra 1988 sprejela
SKLEP
o veljavnosti sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990
L
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava ugotavlja, da je k spremembam in dopolnitvam Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990 od skupaj 75 udeležencev pristopila več kot polovica.
2.
Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravnega sporaz-uma Samoupravne stanovanjske skupnosti.občine Lendava za obdobje 1986—1990 so sprejete in začnejo veljati sl. I. 1989.
Številka: 574/88
Datum: 24/11-1988
Predsednik skupščine Samoupravne stanov, skupnosti občine Lendava Ignac GRAJ I. r.
267
Na podlagi 18. in 19. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava ter na podlagi 26. seje vseh zborov skupščine občine Lendava dne 28/10-1988 ob obravnavi predlogov za razbremenitev gospodarstva v občini Lendava, je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava na seji obeh zborov dne 8. decembra 1988 sprejela
SKLEP o višini prispevne stopnje za financiranje stanovanjskega gospodarstva
L
Za financiranje stanovanjskega gospodarstva v občini Lendava organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge družbene organizacije ter delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost in delavci, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost združujejo sredstva za financiranje stanovanjskega gospodarstva od 1. L 1989 dalje , po stopnji 1,79 % za solidarnost v občini od osnove BOD iz dohodka.
2.
Za republiško solidarnost in vzajemnost se združujejo sredstva po stopnji, ki jo sprejme skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
3.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. I. 1989 dalje.
Z dnem uveljavitve tega sklepa, preneha veljati 2. točka sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava z dne 6. 5. 1986 (Ur. objave št. 17/86).
Številka: 575/88
Datum: 24/11-1988
Predsednik skupščine Samoupravne stanov, skupnosti' občine Lendava Ignac GRAJ I. r.
268
Na podlagi 17. in 18. člena Statuta Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava in 8. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava za obdobje 1986 - 1990 ter na podlagi 26. seje vseh zborov skupščine občine Lendava z dne 28/10-1988 ob obravnavi predlogov za razbremenitev gospodarstva v občini Lenda-va je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava na seji obeh zborov dne 14. decembra 1988 sprejela
SKLEP
o višini prispevne stopnje za financiranje požarnega varstva v občini Lendava
1.
Za financiranje požarnega varstva v občini Lendava organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge družbene organizacije ter delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost in delavci, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim, delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost združujejo sredstva za financiranje programa požarne varnosti od 1/1.-1989 dalje po stopnji 0,26 % od osnove BOD iz dohodka.
2.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1989 dalje.
Z dnevom ugotovitve tega sklepa preneha veljati 2. alineja 2. točke sklepa skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Lendava z dne 15/5-1986 (Ur. objave štev. 17/86).
Številka: 20/88
Lendava, dec. 1988
Predsednik skupščine
SIS za varstvo pred požarom: Avgust BUKOVEC I. r.
269
Na podlagi 40. člena in 4. točke 38. člena zakona o cestah (Ur. list SRS št. 2/88) je skupščina SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Ljutomer na seji dne 20. decembra 1988 sprejela
SKLEP
O VIŠINI POVRAČILA ZA UPORABO CEST ZA TRAKTORJE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
1. člen
Uporabniki cest plačujejo za traktorje na območju občine Ljutomer letna povračila za uporabo kategoriziranih in ne-kategoriziranih cest v naslednjih višinah:
— za traktorje do 18 KW — za traktorje nad 18 do 29 KW	26.250,- din 37.500,- din
— za traktorje nad 29 do 46 KW	48.750,- din
— za traktorje nad 46 KW	56.250,- din
2.	člen
Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti.
Rok plačila je 31. 3. 1989.
Neplačano povračilo od zavezancev se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. Izterjavo opravi Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest iz L člena tega sklepa so dohodek krajevnih skupnosti in občinske SIS za komunalno in cestno dejavnost v razmerju 80% : 20% in se uporabljajo v krajevnih skupnostih za vzdrževanje cest, ki jih imajo v upravljanju, v občinski SIS pa za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju občine.
Krajevne skupnosti letno poročajo občinski skupnosti za ceste o višini zbranih sredstev in o uporabi teh sredstev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa z dne 29. 2. 1988, objavljen v Uradnih objavah št. 9 z dne 31. 3. 1988.
Štev.: 6/88
Datum: 20. 12. 1988
Predsednik skupščine SIS: STANKO KLEMEN, pravnik, 1. r.
270
Na podlagi 26. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) in 123. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/8, 29/86 in 31/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 12. 1988 ter na seji občinske izobraževalne skupnosti, dne 25. II. 1988 sprejela naslednji
SKLEP:
1.	Podružnična šola Stara gora v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici se zaradi premajhnega števila šoloobveznih otrok odpravi v šolskem letu 1988/89.
2.	Šoloobveznim otrokom iz tega šolskega okoliša se zagotovi obiskovanje osnovne šole »12. talcev« Videm ob Ščavnici.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 022-1/88-11
Datum: 27/12-1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
Radijski in televizijski spored od 20. do 26. januarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
RADIO
____	, RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	<1 RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (z Radiom Murska Sobota v novi dan! pregled kulturnih in športnih dogodkov, dežurne trgovine, vreme v Pomurju. cestne razmere, glasba, kramljamo z vami) 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — reportaža, reklame, glasba), 18.00 21-232
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja — pravnik, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00)
TV LJUBLJANA
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek, pregled dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo po telefonu 21-232 od 9.00 do 13.00)
TVUUBLJANA
14.56—15.28
in
15.28-15.14
in
20.07-20.14 Teletekst RTV Ljubljana. 11.55 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju smuk (Ž). 12.45 Klovn na severnem tečaju, romunski film, 16.30 Tv Dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev Tednika. 17.35 Naša pesem: Zborovodje VI, 10. oddaja. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.17. Naše akcije. 19.30 TV Dnevnik 2. 20.05 Jesenice hockey Jesenice:Olimpi-ja, vključitev v prenos 3. tretjine. 20.30 Naš edini svet, 2/12 angleška dokumentarna serija. 21.15 Detektiva iz Miamija, nadaljevanka, 3/22. 22.00 TV Dnevnik 3. 22.15 Willie in Phil, ameriški film.
15.28-20.14 Teletekst RTV Ljubljana. 8.15 Otroška matineja. 9.30 D. Kladnik: Či-ribu, I. del lutk. igr. 10.35 Izbor tedenske programske tvornosti. 11.25 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom (Z). 12.15 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (M), prenos. 14.55 Topoglavi Wilson, amer. film. 16.30 TV Dnevnik L 17.00 Beograd: DP v košarki CZ:Ci-bona, prenos. 18.30 Človek in čas: Zaneseni socialist. 19.30 TV Dnevnik 2. 19.59 Naš utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 S. Conran: Čipke, amer, nadaljevanka, 4/8. 21.20 Križ kraž. 22.50 TV Dnevnik 3. 23.00 Zadnja dolina, angleški film.
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami! (z Radiom Murska Sobota r novi dan! pomursko vreme, razmere na cestah, veliko glasbe, točna ura. minuta za mlade, zdravniški nasvet. Kramljajte z nami in svetujte. kakšen bi bil boljši jutranji program na telefon 21-232!) 8.00 Konec jutranjega programa
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, glasba, reklame), 18.00 Sotočje
5.30 Prebujajte se z nami! (Radio Murska Sobota vas pelje v novi dan — sveže informacije o vremenu, cestah, avtobusih, kuhajte z nami, minuta za šolarje, pregled dogajanja v Pomurju. Sooblikujte prebujanje!) 8.00 Konec jutranjega programa
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba, kronika), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.30 Prebujajte se z nami.' (z Radiom Murska Sobota v novi dan — prebujali se boste ob dobri glasbi, napovedih točnega časa, sproščenem pogovoru in vrsti svežih, jutranjih infomtflcij) 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (sodelujte na telefon 21-232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.30 Prebujajte se z nami (z Radiom Murska Sobota v novi dan — prebujali se boste ob svežih pomurskih informacijah. prijetnem kramljanju. dobri glasbi. Poslušajte tudi kmetijski nasvet in cene kmetijskih izdelkov) 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Zimska tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Miami vice, 21.00 Ljubo doma, kdor ga ima, 21.30 Dnevnik, 21.50 Kultura, 22.50 Nočni spored.
Prvi program
9.00 Zimska tv v šoli, 14.30 Ponovitve, 17.00 Košarka: Crvena zvezda—Ci-bona, 18.30 Dok. oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Žigi (film), 22.10 Dnevnik, 22.25 Nočni program.
15.28-31.28 Teletekst RTV Ljubljana. 8.35 Otroška matineja. 9.55 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M) prenos L teka. 10.55 Oberstaufen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (Ž) prenos L teka. 11.45 Kmetijska oddaja. 12.55 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M) prenos II. teka. 13.40 Oberstaufen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (Ž) prenos II. teka. 14.25 Zadnja dolina, ameriški film. 16.30 TV Dnevnik L 16.45 Domači ansambli. '17.15 S. Conran: Čipke, amer, nadaljevanka, 4/8. 18.00 Kavarna. 19.30 TV Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Dušan Perkovič— Predrag Antoni-jevič: Kako se je kalilo ljudstvo zgornjega Jaukov-ca, drama TV BG, 1/2. 21.05 EPP. 21.10 Podarim dobim. 21.25 Zdravo (vmes poročila). 22.55 Video strani.
TVUUBLJANA
8.05-12.55
in
15.45—23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 8.20 Video strani. 8.30 Počitniški spored: Videospot. 11.15 Slepi potnik na luno, ameriški film. 16.10 Podarim dobim — žrebanje, ponovitev. 16.30 TV Dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.25 Spored za otroke in mlade. 19.30 TV Dnevnik 2. 20.05 Pavao Pavličič: Krokarija, drama TV ZG. 21.10 Osmi dan.
21.50 TV Dnevnik 3.
22.00 Glasbeni večer: Bolgarski operni fenomen.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Zimska tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Abstinenti (drama), 21.10 Glasbeni magazin, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni spored.
TV ZAGREB
TVUUBLJANA
|TV LJUBLJANA
8.05-13.05
in
16.00—22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 8.30 Počitniški spored. 16.30 TV Dnevnik L 16.45 Kaunas: Košarka — ŽalgiristCibona, vključitev v prenos. 18.00 Spored za otroke in mlade, tedenski zabavnik. 19.20 Dobro je vedeti. 10.30 TV Dnevnik 2. 20.05 Ciklon Tracy, avstralska nadaljevanka 5/6. 21.00 Omizje (vmes poročila) Jugoslavija in Evropa.
TVUUBLJANA
8.05—13.30
in
16.00—24.05 Teletekst RTV Ljubljana. 8.30 Počitniški spored. 16.30 TV Dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV Dnevnik 2. 19.55 Vreme. 20.05 Film tedna: Sofijina izbira. 22.45 TV Dnevnik 3. 22.55 Svet poroča.
8.05-13.20
in
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Zimska tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmi po romanih Agathe Christie, 21.45 Dnevnik, 22.05 Teme in dileme, 23.35 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Zimska tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni spored.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota |
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka), 21.20 Skoraj tako, kot v resničnem življenju, 22.05 Umazano zlato (film), 23.40 Stvar iz močvirja (film). Drugi program
11.50 SP v smučanju,
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Šport, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrella, 21.50 Šifra:
Prvi program
9.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalne oddaje, 14.00 Sestanek brez dnevnega reda, 17.05 Major in mala (film), 18.45 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Srečno novo ’49 (nadaljevanka), 21.00 Annie (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
15.45
16.35 vhod.
Glasbeni avtomat. Bela hiša, zadnji
_____ 17.20 Inavguracija
Georga Busha, 19.00 Čas v
sliki, 20.15 Možgani (znanstvena oddaja), 21.20 Novice iz sveta filma, 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport, 23.10 Umetnine.
TV MADŽARSKA
9.10 Madžarska stoletja, pon. 9.30 Vprašanja o ljubezni, TV film, pon. 10.35 1000 let Bizanca, pon. 16.55 Poročila. 17.00 Letni kolobarji; za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Zona Lielvard, kratki film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Žandar Piedon-ne, pustolovski film. 21.55 EP v umetnostnem drsanju iz Birminghama. 23.00 TV dnevnik.
LJUBLJANA II
SOBOTA, 21. januar
TV 20.05
CIKLUS FILMOV DAVIDA LEANA
MOST NA REKI KWAI -angleški barvni film, 1958 (THE BRIDGE ON THE RIVER KWAI)
V srqdini petdesetih let so se ameriški filmski producenti znašli pred izzivom in neusmiljeno konkurenco televizije. Producenti so poskušali rešiti svojo industri-
Emerald (film), Ijevanje (film). Drugi program
11.25 SP v
15.00 Tedenski
23.25 Izsi-
smučanju, tv spored,
15.30 Hovanščina (dok. film), 16.00 Otok leguanov, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Ho-
Prvi program
9.00 Ponovitve, 14.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Fenomen Maria Callas, 22.00 Spektrum, 22.45 O hiši in dvorišču (tragedija).
Pn i program
9.00 Tv v šoli, in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Peter Strohm, 22.00 Fahrenheit 451 (film).
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 17.00 Svet živali, 17.30 Gorništvo, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Klinika v Schwarzwaldu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Afričani, 23.05 Kabaret iz Gradca.
JVAVSTRIJA
| TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
I
vanščina (opera), 22jOO čni list, 22.30 Šport.
TV MADŽARSKA
Sr-
9.10 Mavrica. 10.10 Kje-kaj, mladinski magazin. 11.10 Polip, pon. kriminalke. 12.15 Mladinski magazin v slovaščini. 15.25 Avtoportret. 15.55 Zapojmo! 16.25 Človeško telo, 3. del. 16.50 Svet videa. 17.30 12 mesecev v gozdu. 18.20 Srce, italijanska serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 EP v umetnostnem drsanju. 22.15 Sence pozabljenih prednikov, spvj. film. 23.40 TV dnevnik.
9.00 Sppred za otroke. 10.50 Glasbeni butik. 11.50 TV kviz. 14.25 Družinska nedelja. 15.45 Srečno, kviz. 16.35 Delta. 17.00 Madžarske narodne, tekmovanje. 18.05 Milijon korakov po Madžarski, 3. Od Komenda proti Orsegu. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.15 Madžarska stoletja, gradnja Verižnega mosta. 20.35 Uboj pri bazenu, z. nemška kriminalka. 22.45 Telešport. 23.00 Video stra--ni.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.10 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univerzum, 21.07 Dallas, 21.55 Beau Brum-mell (film).
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Kjer tiči moč (dok. film), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kronski princ (tv film), 22.00 Finnegan, začni še enkrat (film), 23.50 Kobra, prevzemite.
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Hišni obiski, 22.00 Čas v sliki, 22.20 40 let Comecona, 23.05 Nočni studio.
TV MADŽARSKA ! TV MADŽARSKA
9.10 Teden, pon. 10. fO Zob za zob, pon. TV filma. 11.10 Delta, pon. 16.45 Video novice iz studia Szeged. 16.55 Poročila v romunščini. 17.00 Perpetuum mobile. 17.45 TV spored za 4 dni. 17.50 Priporočamo naše sporede. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Jezikovne uganke. 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Igralka N. Tabori. 21.05 Panorama. 21.55 Celi svet je teater. 22.50 TV dnevnik.
9.10 Celi svet je teater, pon. 10.05 Panorama, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 16.35 Panonska kronika. 16.45 Poročila v nemščini. 16.50 Naš ekran, v slovaščini. 17.20 Četrt ure za gospodarstvo. 17.40 Nega bolnika na domu. 17.55 Magazin Alpe-Jadran. 18.20 Kratki filmi. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 4. del italijanske kriminalke. 21.15 Studio '89, kulturni TV dnevnik. 22.00 TV dnevnik.
tvmadžarska
9.10 Tretji kanal, pon. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v slovaščini. 16.50 Anna Zentai, glasbeni ran-devu. 17.35 David in Jonathan, vzh. nemški film. 19.00 Gledališki večer I., razgovor o delu Impostor Gyor-gya Spira v gledališču Vesz-prem. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Gledališki večer II., Gyorgy Spiro: Impostor, komedija v dveh delih, predstava v gledališču Vesz-prem. 22.40 TV dnevnik.
16.00—23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 8.30 Počitniški spored: Videospot. 11.30 Cindy, ameriški film. 16.30 TV Dnevnik L 16.45 Dokumentarec meseca. 17.25 Glasbeni ropot, ponovitev L oddaje. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV Dnevnik 2. 20.05 Tednik. 21.00 J. B. Priestley: Zbledeli blišč, angleška nadaljevanka. 21.50 TV Dnevnik 3. 22.00 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Kapetan Mikula Mali.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Zimska tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.00 Zabavno-
glasbena
oddaja. 21.50
Dnevnik, 22.10 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ob 50. oddaji Glasbeni senik, 21.00 Kratke zgodbice, 21.55 Nevidni kraki dr. Mabusa, 23.20 Mannix.
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 17.15 Svet živali, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Hotel, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kavama Central.
1VMADŽARSKA
9.10 Vrana nad glavo, pon. TV filma. 10.10 Pol-bratje, pon. 11.05 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 16.55 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Tretji kanal. 17.45 TV spored za 4 dni. 18.00 Amaterski priro-doslovec. 18.25 Zlato, 4. del: Nakit. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 46. poglavje TV romana. 20.50 Forum, o obdavčenju. 22.00 Videokli-pi. 22.30 Novi kipi. 22.55 TV dnevnik.
milijone dolarjev. Scenarij je napisal Carl Foreman; za predlogo je uporabil istoimenski Bouliejev roman, ki opisuje deloma resnične dogodke. David Lean je v ospredje postavil dramatičnost, in to več kot učinkovito. Resnični dogodki so se dogajali ob bregovih reke, ki so vse prepusti, da bi lahko skrili zavezniške komandose ali pa pomenili neukročeno divjino. Zato postavi Lean prizorišče svojega filma v divjino, ki jo najde šele na Šri lanki, in ne v Burmi, kjer je prizoriš-
jo s čudežno formulo — s superspektakli.
MOST NA REKI KWAI	-
je staLza tiste čaše bajne tn .če fijmske zgodbe.
NEDELJA, 22. januar
TV 14.30
OBLJUBA — ameriški barvni film, 1987, 89’
(AFTER THE PROMISE)
Film obnavlja resnično zgodbo mladega družinskega očeta, ki se po ženini smrti znajde sam s štirimi majhnimi sinovi. Za moža in otroke se zdaj začne trnova pot. Socialna služba mu namreč vzame sinove. Ko jih v nepremišljenosti ugrabi, so posledice še hujše. Otroke spravijo v dom za duševno prizadeto mladino, kjer psihično in telesno propadajo, brezsrčnost in nečlovečnost ljudi, ki ustanovo vodijo, pa je brezmejna. V stikih z njimi je tudi oče vse bolj strt in obupan. Pomoč in razumevanje najde v mladem dekletu, s katerim se drugič poroči. Skupaj gradita novi dom, kamor naj bi se sinovi čim prej vrnili.
NEDELJA, 22. januarja
TV 20.45
LJUDNICA, politični, socialni in poetični dokumentarec
Besede ljudnica ni v slovarju slovenskega, pa tudi ne drugih jezikov. Je in ni nova. Gre za kraj, kjer so ljudje. Z poseben kraj, kjer bivajo ljudje v posebnih razmerah. In to posebni in manj posebni in tudi čisto nič posebni ljudje.
Gre za norišnico, za zavod za duševno in živčno bolne. Gre za Hrastovec. Mednarodni mladinski raziskovalni tabor 1988 je poskusil priti do novih spoznanj o razsežnostih človeške duševne stiske in bolezni. Uprl se je ustaljenim oblikam psihiatričnega establismenta in vnesel v življenje duševnih bolnikov nemir in odkrivanje. Odkrivanje mogočega. Za mesec dni je zanikal staro in izrabljeno floskulo: Nevrotjki zidajo gradove v oblakih, psihotiki živijo v njih, psihiatri pa pobirajo najemnino.
NAROČAM VESTNIK
ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
NAROČILNICA
Časopis začnite pošiljati od dne
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA OD 20. do 26. jan. 1989
20.	jan. ob 17. uri avstral. akc. komedija ČETRTA NORA MISIJA
20.	jan. ob 19. uri amer. erot. film ZVEZDA PORNO FILMA - trda erot. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
22.	jan. ob 15. in 17. uri avst. kom. ČETRTA NORA MISIJA
22.	jan. ob 19. uri amer. erot. film ZVEZDA PORNO FILMA - trda erot.
23.	jan. ob 17. in 19. uri amer.-it. pu-stol. (western) SARTANA. PROSI ZA SMRT
2.	jan. ob 17. in 19. uri amer.-it. pustot. film (western) SARTANA. PROSI ZA SMRT
25.	jan. ob 11. uri it. komedija BCD SPENCER V AKCIJI — počitniška matineja’
25.	jan. ob 17. in 19. uri amer. Ijube-zensko-avant. film OGENJ Z OGNJEM
26.	jan. ob 17. uri amer. Ijubezen-sko-avant. film OGENJ Z OGNJEM
26.	jan. ob 19. uri amer. akc. film GROM NA KOLESIH
Prodam
ŠKODO 105 L. letnik 1978 (motor po generalki) ugodno prodam. Lipovci 131. M-8953
SYNTHESIZERJA ROLAND: JUNO 60 s kovčkom in pedaloma boss. FV-200 (volume pedal) in DP 2, JUNO ALFA I. dva zvočnika celestion (srednjetonska, 100 W). primerna tudi za hi-fi prodam. Danie! Kerman. Nazorjeva I, 69252 Radenci. M-8954 OPEL KADETT IJ, letnik 1981, prodam. Telefon: 76-022. M-8955 ZASTAVO 126 P, letnik 1977, karam-bolirano. vozno, prodam. Noršinci 36. Martjanci. M-8956
ZASTAVO 750, letnik 1976. neregistrirano, na novo urejeno, po ugodni ceni prodam. Tišina 1 — zadružni dom. M-8960
RENAULT GTL 4, prevoženih 46.<XX) km. prodam. Vratuša. Krašči. M-8961
TRAKTOR STEYR 188. 28 KS, prodam. Telefon: 77-764. M-8962 SVINJSKO MAST, večjo količino, prodam. Adrijanci 26. M-8963 KOMBI 850 AF. letnik 1981, in TOMOS AVTOMATI K. star eno leto, prodam. Telefon: 73-108. M-8965 GRADBENO PARCELO. 2 km od Radenec, prodam ali zamenjam za avlo. Anželj, Apače 122. M-8966 HARMONIKO, 120-basno, novo, prodam. Strehovci 40. M-8968 TRAKTOR IMT533 in varnostni lok za 565 ugodno .prodam. Drago Škodnik. Kuzma 56. M-8969
SVINJO ZA ZAKOL prodam. Bra-tonci 151, telefon: 71-056. M-8970 WARTBURG CARAVAN, letnik 1979, prodam. Šalamenci 60. M-8971 SEDEŽNO KOTNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO in razne dele za osebni avtomobil wartburg prodam. Naslov v upravi lista. M-8973 PSA BERNARDINCA, starega pet mesecev, prodam. Murska Sobota, Mala Nova 4. M-8974
MOPED BT 50 prodam. Andrej Ficko, Vidonci 107. M-8975
HI-FI VIDEOSTI DIO KIDRIČEVA 21 (nasproti avtobusne postaje) MERSKA SOBOTA in VIDEOTEKA ŠTl DUŠKE K KUŽA ICE
imata veliko ponudbo filmov vseh zvrsti, izposojata kasete VHS in videoplayer je, snemata vse trste dogodkov in presnemavata na formate VHS, beta in superbeta.
Delovni čas: ob delavnikih od 12. do 18., ob sobotah od 10. do 13. ure.
DROBILNIK ZA KORUZO, večje mogljivosti, in 3-fazno vodovodno črpalko z rezervoarjem prodam. Rakičan, Cankarjeva 30. M-8977 PRALNI STROJ GORENJE prodam za 850.000.— din. Seme, Murska Sobota, Lendavska 8. M-8978
AMI 8 prodam. Jože Raduha, Odranci, Sevranska 5, telefon: 70-540. M-8981
PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Zemljič, Tišina 31 a. M-8982 FRANCOSKO POSTELJO, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota. Štefana Kuzmiča 31, telefon: 22-164.
M-8995
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar (kultura). Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Mau-' čec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
s Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota. Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za i. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Z bolečino v srcih se ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi zvestega moža, ljubečega očeta in starega očeta ter dragega brata iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ih znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, dragemu pokojniku pa darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili do mnogo preranega groba.
Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju intenzivne nege na internem oddelku bolnišnice v Murski Soboti za vso ljubeznivo zdravniško pomoč.
Posebej se zahvaljujemo Cerkvi v Nuskovi za pogrebni obred in pevskemu zboru za ganljive melodije ter predstavniku KS in borčevski organizaciji za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Vilma, sin Herman z ženo Eriko, hčerki Dragica in Nadica, vnuki Andrej, Anita in Aleksander ter sestra Marija z družino iz Kanade
RADIO GRUNDIG, dvokasetni, nov, prodam. Telefon: 76-113. M-8984 TAM 6500 (prevoz živine) in BMW 318, letnik 1979, prodam. Telefon: (069) 48-369. M-8986
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS in dvobrazdni plug, 12-colni, prodam. Telefon: 78-275. M-8987 ZAMRZOVALNO OMARO, 1001, še z garancijo, prodam. Franc Husar, Lendavska 45 a. M-8988
MOPED TOMOS ELEKTRONIC 90 prodam. Dolnji Slaveči 73. M-8989 MLADE KRAVE, kontrola A, prodam. Puževci 47. M-8990
.MOPED ATX prodam. Križevci 182 v Prekmurju. M-8991
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, star štiri leta, in sprednjo luč za R 12 prodam.Informacije: telefon 71-400. M-8992
POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Škraban, Borisa Ziherla 15, telefon: 22-572. M-8994
TRAKTOR STEYR, 30 KS. generalno obnovljen, z jermenico, prodam. Naslov v upravi lista. M-8996
DIANO, obnovljeno, kitaro IBANEZ RODSTAR II in ojačevalnik marshall combo ugodno prodam. Telefon: 71-405. M-8997
ŠTEDILNIK GORENJE na trda goriva, malo rabljen, prodam za 300.000 din. Vaneča 14. M-9002
WARTBURG poceni prodam. Borej-ci 36. M-9003
SEDEŽNO GARNITURO - KOTNO in kavč za otroško sobo prodam. Horvat, Beltinci, Gregorčičeva 43. M-9005
MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 33. M-9006
RENAULT 4TLS, kosilnico GORE-NJA-MUTA (nov motor) in FORD ESCORD prodam. Darko Šarkanj, Nuskova 72. p. Rogašovci. M-9007 KORUZO NA STORŽIH, večjo količino, prodam. Šulinci 68. M-9008 DVE RADIALNI GUMI ZA AVTO, s platišči, (165 x 13), malo rabljeni, prodam. Jože Mesarič, Beltinci, Panonska 37. M-9009
RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 35.000 km, prodam. Alojz Mesarič, Mali Bakovci 87. M-9010 OSEBNI AVTO OPEL ADMIRAL, letnik 1971, registriran za leto 1989, prodam. Murska Sobota, Cvetkova 36. M-9012
ZASTAVO 750 (po delih), prodam. Marjan Petek, Križevci 46 pri Ljutomeru. IN-16570
GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon: (069) 82-113! N-16569
LADO LS 1600, letnik 1976, obnovljeno, ugodno prodam. Pavličič, Pristava 9 a, telefon: 82-389. IN-16568 TRAKTOR DEUTZ 60, star štiri leta, prodam. Anton Škrobar, Gajševci 8, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-16572 TRAKTOR VARŠALOVSKI ugodno prodam. Tatjana Laznik (pri Cenče-vih), Lipoglav 55, Loče pri Poljčanah. IN-16562
### cim
GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garantno na va šem domu.
TOMOS ATX, popolnoma nov, ugodno prodam. Telefon (069) 81-177, od 7. do 15. ure. IN-16566 DIANO 6, 1982, prodam. Telefon: 75-805 ali 75-540. LE-19393 RENAULT 4, dobro ohranjen, prodam. Telefon: (062) 714-120. 1N-16563
MOTORNO KOLO BMW R 100 RS, letnik 1982, prodam ali menjam za avto. Telefon: (042) 44-177. IN-16565 GOLF 1300 JGL, letnik 1981, prodam. Peskovci 39. M-9013
KAVČ (ležišče) in dva fotelja prodam. Telefon zvečer: 23-217. M-9014. SIMCO HORIZON prodam. Telefon: 74-412. M-9015
KRAVO, brejo sedem mesecev, staro 5 let, prodam. Slavko Sudec, Kopriva 16. M-9017
DVA FOTELJA IN DVA TRISEDA (raztegljiva) in kombi zastavo 850, delno poškodovan, letnik 1983, prodam. Renkovci 52 a. M-9018 CENTRALNO OZVOČENJE (2 x 500 W) proda skupina HAPPY END. Telefon: 48-458 - zvečer. M-9019
KOMBINIRANI VOZIČEK, starejši, ugodno prodam. Telefon: 25-361. M-8813
VW 1200 prodam. Telefon: 23-583. M-9025
AVTOMOBILSKI DEU PO l GOD
NI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino
AUTO RECEK, WINDISCHMINI HOF
tel.: 9943 3156 2269
AVTO VIVA 1300 (lahko tudi po delih) naprodaj. Horvat, Bakovci. Ob potoku 3. M-8943 ZASTAVO 101 CONTORT, letnik 1980, prodam. Telefon od 15. do 18. ure: 26-184. M-8945
ZASTAVO 101, letnik 1977. obnovljeno, z dodatno opremo, prodam. Telefon: 87-566. M-8948
PREKUCNIK MAN, letnik 1971. z delom, in hrastove plohe, 5 cm. prodam. Telefon: 77-697. M-8949 POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI (38 m j prodam. Telefon po 19. uri: 23-462. M-9016
ZASTAVO 101, letnik 1976. prodam. Križevci 203 v Prekmurju. M-9020 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do maja, prodam. Murska Sobota. Matija Gubca 21. M-9021 MIZARSKI DELOVNI MIZI (»ho belpank«), ena nova, druga rabljena, prodam. Tropovci 22 b. M-9022.
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, manjši dvobrazdni plug in trajnožare-čo peč prodam. Velika Polana 137. M-9023
KEMIČNA ČISTILNICA GRAH, ČERNELAVCI, ZADRUŽNA 8.
ČISTI HITRO
IN KAKOVOSTNO
Blago za čiščenje zbirajo tudi pri Sukiču, Grad 188, in v Roga-šovcih 4 a, ob torkih in petkih od 13. do 16. ure.
PRIPOROČAJO SE!
JUGO 45, junij 1984, 56.000 km, prodam. Telefon: 75-110 — dopoldne, 75-682 — popoldne. M-9023 ZASTAVO 128, letnik 1985, prenosni barvni televizor, nov, TOMOS s tremi prestavami prodam ali zamenjam za gradbeni material. Telefon popoldne: 22-076. M-9026
GOLF (bencin), letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Telefon od 18. do 19. ure: (069) 72-578. M-9027 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, prodam. Markovci 23. M-9028 MLADO KRAVO, brejo devet mesecev, in moped BT 50 ter zastavo 101 prodam. Vinko Škrobar, Črnci 45, pri Lešanah. M-9029
OVES, SLAMNATE BALE in AVTO WARTBURG (po delih) prodam. Te-šanovci IL M-9030
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prevoženih 34.000 km, prodam. Franc Serdt, Tropovci, Kolesarska ul. 66, telefon: 46-276. M-9031
BAL1RANO SLAMO prodam. Nor šinci 5, p. Martjanci. M-9037
CISTERNO ZA GNOJNICO, 2200 I, prodam. Beltinci, Na Kamni 17. M-9038
NOVO HIŠO V SREDIŠČU Rade nec, prodam. Telefon od 10. do 14. ure: (069) 22-210. M-9040
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Radenci, Kapelska cesta 41. M-9041 LESNI REZKALNIK, cirkularni, 4 KW, hobi kombinirani stroj — mizarski prodam. Telefon: 46-087. M-9042
VAŠ TEDNIK
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Cena 180 SM. Dolnji Slaveči 29. M-9043
BASS KITARO IBANEZ ROADSTER II prodam ali zamenjam za rockman. Telefon: (069) 77-102. M-9044
SEDEŽNO GARNITURO, regal in kavč prodam. Telefon: 74-865. M-9045
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, otroško posteljo z jogijem, zamrzovalnik gorenje ugodno prodam. Vanča vas 20. M-9046
SMUČARSKO OPREMO (smuči 175 cm. vezi MARKER, palice, čevlje 6,5-9,5), prodam za 650.000 din. Telefon: 23-492. M-8777
FORD TRANZIT, neregistriran, vozen, letnik 1971 (v celoti ali po delih) prodam. Tropovci, Križna 13, telefon: 46-209. M-9047
AMI 8, vozen, prodam. Kolarič. Strehovci 44. M-9048
MENJALNIK ZA KOMBAJN ZMAJ 780, 810 ali 131 in razne rezervne dele. 2 zimski gumi, kompletni, na platiščih za lado, sadilnik becker panonija. 4-vrstni, še v garanciji, in dve rezervni sadilni bateriji za becker. komplet, prodam. Telefon: 23-179. M-9049
POČITNIŠKO HIŠICO V BOKRA-ČIH ugodno prodam. Ponudbe po telefonu: (061) 349-274. M-OP
TAM 6500, prekucnik, letnik 1984. prodam. Naslov v upravi lista. M-9051
RENAULT 4 GTL, letnik 1982. prodam. Telefon: 48-252. M-9052 TRAKTOR TD 6006, star dve leti, in motorno žago stihi 041 A V prodam. Strukovci 51. M-9053
RENAULT 16, registriran, in lovsko puško TRAP prodam. Telefon: 25-455. M-9054
RENAULT 4 GTL. TYPE 2, letnik 1988. prodam. Telefon: 21-385. M-9055
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Naselje Jožeta Kerenčiča 29 ali telefon: 24-643. M-9056
KOMPRESOR ZA TRAKTOR IMT 549 in klinaste brane prodam. Magdič, Cven 102 C. telefon: (069) 81-969. 1N-16579
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, prodam. Telefon: 76-884. M-9057 RENAULT 8 MAJOR, registriran, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 24-161. M-9058
SMUČI RC 04, dolge 190, z vezmi, oz. brez njih, ohranjeni dvodelni smučarski kombinezon, desko za deskanje Dz z dvema jadroma in kovinskim gredljem zelo ugodno prodam. Praprotnik, Murska Sobota, Generala •Maistra 10, ali telefon: 23-524. M-NP RENAULT 18 TLJ, star dve leti, 22.000 km, kot nov, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 75-708, po 15. uri: 75-786. LE-19405
GOLF, letnik 1982, ugodno prodam. Nemec, Veščica 48. Ljutomer. 1N-16578
TRAKTOR STEYR 180 prodam. Telefon: (069) 87-678, po 15. uri. IN-16576
TOMOS 15 SL (pet prestav) prodam. Jože Magdič, Ključarovci 14, Križevci pri Ljutomeru. IN-16577
RENAULT 4, letnik 1981, prodam. Telefon: (069) 81-360. IN-16575 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Franc Čirič, Kokoriči 28 a. Križevci pri Ljutomeru. IN-16573
LADO 1500, generalno obnovljeno, letnik 1978, prodam. Partizanska 27 a. M-9000
GOLF JGL (bencin), letnik 1981, prodam. Tel.: (069) 71-107. M-JŠ ZASTAVO 101 SC prodam. Tel.: 81-267. IN-016580
126 P, star I leto, in kompresor 120 I, ugodno prodam. Telefon 72-711 ali Fokovci 2. M-9059
TRAKTOR ZETOR 7011 prodam. Lemerje 62. M-9060
DVOOSNO PRIKOLICO, 5-tonsko, prodam. Te!.: (065) 81-094. M-OP TRAVNIK, 36 arov, na JELENŠČ-KU, prodam- Julijana Tivadar, Lipovci 198. M-9063
PARCELO blizu Barbarige, prek otoka Brioni, prodam. Informacije po tel.: (052) 78-135 ali (052) 78-267. M 9064
ZASTAVO 128, staro dve leti, prodam. Mlajtinci 13. M-9079
JEDILNICO (mizo, stole, omaro) prodam. Dokl, Staneta Rozmana 2, M. Sobota. M-9080
Karel Kisi lak krojaški mojster iz Serdice
2. 4. 1926—30. 12. 1988
FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Benca, Vadarci 79. M-9065
ZASTAVO 101, prevoženih
62000 km, prodam. Jurij 12 b, Rogašovci (Šbull). M-907I
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, z novim ekranom, prodam. Vaneča 29. M-9072
TRAVNIK v Murski Soboti prodam.
Cankarjeva 49, M. Sobota. M-9073.
VIDEOREKORDER ITT prodam
Tel.: 26-347. M-9075
OMARO ZA SPALNICO, popolnoma novo, prodam. Tel.: 26-486. M-9076
TRAKTOR DEUTZ 4006 prodam.
Andrejci 1, po 15. uri. M-9077
PSA BERNARDINCA, starega 5 mesecev, prodam. Mala nova 4, M. Sobota. M-9078
Kupim
JESENOVE PLOHE (8 cm) kupim. Telefon: 24-861. M-8951
PREDNJA SEDEŽA GOLFA ALI VW kupim. Bratonci 151 ali telefon: 71-056. M-8970
Zaposlitve
ŠIVILJO S PRAKSO zaposlim. Sonja Zroko, Črešnjevci 105, Gornja Radgona. GR-18683
KV ali priučeno šiviljo, veščo serijskega šivanja, takoj zaposlim. Naslov v upravi lista. GR-8985
SPREJMEM DELO NA DOM. Tele fon dopoldne: 70-201. M-9004
KV KLJUČAVNIČARJA, zaželjena C kategorija, zaposlim. Šlihthuber Štefan, Murska Sobota. Klavniška I. M-9033
Sobe
STANOVANJE S HRANO dam dekletu ali mlajši ženski brez obveznosti za pomoč v gospodinjstvu. Drugo po dogovoru. Oglasite se po telefonu: 24-750. M-8958
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI nujno išče mlada družina. Naslov v upravi lista. M-8972
Minilo žalostno je leto dni, odkar zapustil svoje drage si. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si.
V SPOMIN
14. januarja je minilo leto, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Alojz Bokan
Zelo te pogrešamo!
Žalujoči: žena Anica ter hčerke Slavica, Sonja in Anita
V SPOMIN
13. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec
Branko Pušenjak
iz Ljutomera
NAJOŽJI SODELAVCI: ALOJZ, SLAVKO, STANKO, FRANC IN MARJAN
Razno
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 34410-1, izdane pri H KS Pa-nonka Murska Sobota. Stanko Gre-dar. Murska Sobota, Tomšičeva 46. M-8964
SOCIALNI UPOKOJENEC, nesposoben za delo, povratnik iz tujine, ki slabo razume slovensko, išče prazno stanovanje v Murski Soboti ali okolici. Najemnino bi kril Zavod za socialno skrbstvo. Prosi tudi za prispevke v obliki tople obleke, čevljev in stanovanjske opreme, lahko tudi rabljene in nekoliko poškodovane. Opravljam tudi različna dela: odvažam star papir in železo, spravljam premog v klet, pomagam pri gradnji hiše in drugo. Franc Šiplič. Murska Sobota, Gregorčičeva 31. M-8967
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala II. letnika in maturitetnega spričevala Lesno-gradbene šole v Murski Soboti, izdanega leta 1977, Štefan Lesic, Trdkova 6 a. M—8979
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda OŠ Črenšovci, izdanega 17. junija 1970. Majda Kolenko, Črenšovci 106. M-8944 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delovne knjižice št. 14054, izdane pri SO Gornja Radgona. Marjeta Dvoršak, Spodnja Ščavnica 89, p. Gornja Radgona. GR-18684
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost lističa od prodaje mleka za mesec november 1988, za vpis v hranilno knjižico št. 15726-3, izdano pri H KS Panonka M. Sobota. Franc Kuzma, Krajna I. M-9001
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 220103, izdane pri HKŠ Panonka Murska Sobota. Milan Berta-lanič, Murska Sobota, Lendavska 25. M-9035
VESTNIK
Biser svetel, jasen in prosojen bil si ti za nas, zato agonija smrti trga nam srca.
Biti to, kar bil si ti, bo več kot le spomin na skupaj preživete dni...
STRAN 22
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
ZAHVALA
V SPOMIN
Ob nenadni izgubi naše drage
V SPOMIN
VSI NJENI
ra
V SPOMIN
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
Že tri leta te zemlja krije. v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
Prehuda je bolečina v naših srcih, ki ne bo nikdar zamrla. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Zelo boleč in nepozaben je spomin na 26. januar 1986, ko je prenehalo biti dobro in plemenito srce dragemu možu, očetu in staremu očetu
19. januarja mineva žalostno leto, polno bolečin, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, in stari oče
Gizela Kosednar roj. Zelko iz Krašč
ZAHVALA
V SPOMIN
ZAHVALA
ZAHVALA
Zaman Je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
Ko živel sem. ljubil sem vas vse. zdaj, ko mene več med vami ni. ljubile me r spominu vi!
Ko .sem živel med vami, ljubil sem vas vse.
Zdaj, ko me več ni. ljubile me v spominu vi.
Po daljši in hudi bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Skrb, delo in trpljenje, vaše je bilo življenje. Bolečine in trpljenje ste prestali, zdaj pa boste sladko spali.
Zaman je bil tvoj boj.
zaman vsi dnevi, leta hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
V 81. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in skrbni oče, dedek, brat in stric
Stefan Kavas
iz Bratonec 129
Terezija Krančič roj. Sinic iz Borejec
Male oglase sprejemamo do sobote — za objavo v naslednjem tednu.
Janezu Kučanu
iz Panovec

Ostajamo v tihi žalosti: žena Marija, Sinova Aleksander in Karel z družinama
Geza Bergles
iz Šalamenec
Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko Mano. Ne moremo verjeti, da te ni in da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so pri tebi in spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
Vsem, ki se ga radi spominjate, mu poklanjate cvetje in prižigate sveče — prisrčna zahvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
V
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama,' tašča, babica in sestra
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se.iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Iskrena hvala osebju internega oddelka, g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
- Borejci, K), januarja 1989
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI NEIZMERNO RADI
Boleč je spomin na 11. januar, ko je tragično preminil
Stefan Knaus
šofer iz Markovec
12 let že počivaš tam, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer vlada mir in tišina.
VSI TVOJI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se; kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre
Marije Heric
roj. Karoli z Murskega Vrha 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Ujčičevi ter osebju oddelka za pljučne bolezni na slivniškem Pohorju.
Zahvaljujemo se tudi kolektivoma VG Kapela in Petrolu, DO Avtopark za darovane vence ter HS ul. Bratov Graifov 9. Hvala govorniku Maksu Klemenčiču za lepe poslovilne besede, pevcem cerkvenega zbora Kapela in č. g. župniku za cerkveni obred.
Težko je najti pravi izraz zahvale, a vendar še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršen koli način pomagali.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega zdravljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Kruta usoda je v 44. letu starosti iztrgala od nas dragega moža, očeta, sina in zeta
Jožeta Fujsa
iz Motovilec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, posebno dobrim sosedom.
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala osebju kirurškega oddelka, zdravstvenemu osebju od Grada, g. župniku za pogrebni obred in pevcem.
Hvala kolektivu Marketa na Cankovi za razumevanje med njegovo boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marjeta, sinova Miran in Bojan, mama in tašča
Mihael Jerebic
iz Ižakovec
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili k večnemu počitku, kjer ni trpljenja, ne bolečin, darovali cvetje, sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, kirurškemu osebju za pomoč med boleznijo, duhovniku za pogrebni Obred, govornici Mariji Žižek za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ižakovci, 26. decembra 1988
Žalujoči: žena Antonija, sinova Štefan in Milan z družinama, 'cerke Milka, Marija in Marta z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi
Julijane Zalig
roj. Kozar
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja, pa tudi vsem, ki so darovali v dobrodelne namene.
Hvala za izrečene poslovilne besede, pevskemu zboru za prelepe žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem, ki ste ji med njeno težko boleznijo pomagali in bili z nami —- prisrčna hvala!
Aleksander Sebjanič
iz Ženavelj
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, patronažnim sestram ambulante G. Petrovci in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerki Jolanka z možem Viljemom in Anica z možem Aleksandrom, vnuka Drago in Vesna z možem Francem in malo Urško ter drugo sorodstvo
Fam. kjer si ti. ni sonca, ni luči, nihče ne ve. kako v srcih naju boli. Spomin nate vsak dan prebuja se. le to si zaželiva, na tvoj grob pohitiva, tam smo skupaj v nemi bolečini, a za nami so prelepi le spomini.
10. januarja je minilo boleče leto, polno žalosti in osamljenosti, odkar naju je zapustil ljubi mož in ata
Karel Krpic iz D. Slaveč
Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v najinih srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca te ne obudita več ne najina bol ne klic najinih src, ki ne moreta razumeti, da te ni več med nama.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu!
V globoki žalosti: žena Frida, sin Miran, botrina Krpic in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, v dobrodelne namene in sočustvovali z nami.
Zahvaljujemo se g. kaplanu in Štefanu g. Vorošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Bako-vec, vsem gasilcem, govornikom, posebej pa se zahvaljujemo gasilcem iz Bratonec.
Hvala tudi kolektivom SGP Pomurje, SOZ Prekmurka, VGP Mura in Mesne industrije, tozd Predelava za podarjene vence. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
J
VESTNIK, 19. JANUAR 1989
STRAN 23
v besedi in sliki
MURSKA SOBOTA
Za ukinitev
cosa
Vse kaže, da so temelji celodnevnih osnovnih šol v Sloveniji močno zamajani. Ko sojih leta 1975,začeli ustanavljati, pa so bila pričakovanja povsem drugačna, predvsem da bo to šola naše prihodnosti. In res bi lahko rekli, da so bile zamisli o takšni šoli dokaj dobre.. Žal je do danes praksa marsikaj obrnila na glavo. Predvsem družba ne more zagotoviti dovolj sredstev za vse dodatne potrebe (materialne in kadrovske) takšne šole, kajti, >škripa< že pri financiranju rednih (poldnevnih) osemletk. Coši pa so dražji za okrog 40 odstotkov. Tistim občinam, ki se odločajo za ukinitev oddelkov celodnevne šole, se je s torkovim sklepom izvršnega sveta pridružila tudi soboška občina. Potem ko so se poenotili, da s takšnim ukrepom ne bo storjena nobena strokovna škoda za vzgojno-izo-braževalni proces, ker tudi poldnevne šole zagotavljajo mladim enake možnosti za izvajanje osnovnega programa in za napredovanje učencev, so podprli predlog občinske izobraževalne skupnosti za ukinitev coša v Gornjih Pe-trovcih, in sicer s 1. septembrom. Prihranek v prvih štirih mesecih bo po lanskih cenah znašal čez 63 milijonov dinarjev (letni bi bil blizu 190 milijonov dinarjev), ta sredstva pa bodo namenili predvsem za posodobitev učne tehnologije, del pa morda tudi za oddelke podaljšanega bivanja. Nastal bo seveda kadrovski problem, ki pa je tudi rešljiv. Noben delavec v glavnem ne bo ostal brez plače, tudi če bo kdo začasno moral prejemati nadomestilo pri skupnosti za zaposlovanje.

V Mesarovi grabi v Vidoncih smo te dni srečali veselo skupino, opravljeno v posebna oblačila, ki je hodila od hiše do hiše in vabila ljudi na svatbo, ne glede na sorodstvo ali poznanstvo. Takšno je seveda le BOROVO GOSTOVANJE, ki ga bodo 29. januarja pripravili v Bo-doncih. Hajdinjakov! so bili >zvačev< veseli, dali so jim darila in jih bogato pogostili — kot se to ob taki priložnosti spodobi. (J. G.)
Foto: N. Juhnov
----OB DOSEŽKIH SOBOŠKIH KINOLOGOV
Za lastno reševalno
Pet let staro soboško kinološko društvo je gotovo eno najdejavnejših v naši republiki. Lani so člani pod sposobnim vodstvom izpeljali toliko nalog, daje kar težko verjeti, še teže vse našteti. Med drugim so izvedli tečaj šolanja, poslali nekatere kinologe na strokovno izpopolnjevanje v Maribor in Ljubljano in vodnikom psov omogočili, da opravijo t. i. lavinski izpit, kar pomeni, da so postali gorski reševalci s šolanimi psi »lavinci«. Dva vodnika sta opravila teste za reševanje izpod ruševin in seminar iz prve pomoči in veterine. Pri tem je
omembe vredno dejstvo, da nobeno društvo v Pomurju niti v Mariboru nima te dejavnosti in so zato soboški kinologi vključeni v reševalno enoto v Celju. Sodelovali so na vseh obveznih vajah civilne zaščite, izvedli zavarovanje ljudi in objektov v Mur-sjd Soboti in okolici ter posebno razstavo nemških ovčarjev. Pet vodnikov je v okviru posebne enote na obrambnih dnevih prikazalo učencem delo s psi. Organizirali so še druge kinološke dejavnosti (tekmovanja in podobno) in se povezovali z drugimi kinološkimi društvi po Sloveniji.
Počitniška zveza Ljutomer
J. G.
Oporoka brata in sestre Kukočevih povzroča probleme
»Problem se je začel tisti trenutek, kot je duhovito ugotovila Darka Zvonar v 7 D, ko je bilo prepuščeno skupščini občine, da čuva ta denar. To pa je ravno tako, kot če bi mački dali slanino, da jo čuva. Menim, da je to bistvo problema,« je dejal na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala ljutomerska mladinska občinska organizacija, njen sekretar Roman Plohl.
Za kaj pravzaprav gre pri vsem tem? Brat in sestra, Aleksander in dr. Sonja Zofija Kukovec sta z oporoko zapustila svoje premoženje ljutomerski občini z namenom, da se njune nepremičnine prodajo najboljšemu ponudniku. Sredstva, ki bi se na ta način zbrala, pa bi naložili kot Sklad Viktorja in Julijane Ku-
ekipo
Tudi letošnji društveni program je dovolj ambiciozno zastavljen. Prvo pomembnejšo akcijo napovedujejo za 22. januar ob 10. uri, ko bo na njihovem vadišču zbor kinologov, ki se bodo udeležili začetnega in nadaljevalnega tečaja šolanja psov. V začetku leta jim je že tudi uspelo pridobiti in opremiti prostor za šolanje reševalnih psov, kar je pomembno za vse Pomurje. Ena prednostnih nalog soboških kinologov je namreč ustanoviti lastno reševalno ekipo.
kovčevih, katerega obresti naj bi služile za štipendiranje študentov medicine z območja ljutomerske občine.
Temeljno sodišče v Ljubljani je avgusta leta 1987 sprejelo sklep o dedovanju. In od takrat so se po mnenju mladincev že začele težave oziroma nestrokovno delo. Tako so se porajale tudi ideje, ki niso bile v skladu z oporoko (recimo, da obresti ne bi uporabili le za štipendiranje, ampak bi kupili stanovanja za študente, oziroma tudi to, da bi lahko študentje stanovali v hiši, ki sta jo imela Kukovčeva v Ljubljani, ali pa tudi to, da štipendije ne bi bile namenjene le študentom medicine, pač pa vsem študentom).
Mladinci med drugim očitajo tudi predsedniku izvršnega sveta Ozvaldu Tučiču, da je podpisoval pogodbe v imenu sklada, in to še preden je bil le-ta sploh ustanovljen. Poleg tega pa naj bi upravni odbor sklada, ki so ga konec lanskega leta ustanovili (a še do danes ni veljavno konstituiran, ker občinska skupščina ni potrdila njegovega statuta) posodil šoli Ivan Cankar v Ljutomeru 60 milijonov dinarjev. OK ZSMS
------VERŽEJ--------------------
je o teh nepravilnostih potem opozorila nekatere pravne inštitucije. Tako naj bi družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril skupščino in upravni odbor sklada »na neupravičeno razpolaganje z družbenimi sredstvi sklada ...«,
Kakšno rešitev torej vidijo mladinci? »Torej, eno je to, kar bi morala in bo morala storiti občina, in sicer, da bo poskrbela za to, da bo sklad ustanovljen kot civilno-pravna oseba, kar je tudi predlagal družbeni pravobranilec samoupravljanja. To bo pomenilo, da bo imel sklad možnost sredstva vezati na banko in na ta način tudi normalno delovati. Bistvo tega pa bo, da lastnik teh sredstev ne bo občina in bo tako konec njenih apetitov po tem denarju.« Tako torej misli Roman Plohl.
Ljutomerski mladinci so tudi sklenili, da bodo v kratkem pripravili okroglo mizo, na katero bi povabili vse akterje — z namenom, da javno povejo o svojem postopanju, oziroma organi, ki so za to zadolženi, razložijo svoje ukrepanje oziroma neukrepa-nje pri problemu.
S. Eorv
Začetek gradnje kanalizacije in čistilne naprave
B. Ž.
---VOL1LNO-PROGRAMSKA KONFERENCA RADGONSKIH MLADINCEV-
Zakaj so ostali delegati brez besed?
Pred dnevi so radgonski mladinci spravili pod streho nalogo, ki jim je ostala še od prejšnjega leta. Decembra namreč zaradi nesklepčnosti niso uspeli izpeljati volilno-programske konference. Tokrat se je zbralo dovolj, namreč 38 delegatov, ki so izvolili tudi nekaj novih članov vodstva
občinske mladinske organizacije. Tako je postal predsednik Marjan Volf, medtem ko so za podpredsednico izvolili Rado Vuko-tič. Lea Žinkovič, Tatjana Zagorc, Andrej Zanjan, Mirko Iskra, Albina Hrašovec, Nina Veberič in Tatjana Podboj pa so bili izvoljeni v 15-člansko predsedstvo OK ZSMS.
Vsebinski del konference je
e—RADENCI-
Sredi prejšnjega tedna so na gradbišču čistilne naprave in prvega zbiralnika bodoče kanalizacije za naselje Veržej slavnostno položili temeljni ka-
leta. V tem obdobju naj bi s samoprispevkom tudi dokončali gradnjo. Naložba pa ne bo plačana samo iz samoprispevka, temveč bodo v krajevni skup-
Premalo izkoriščene ugodnosti
Občinska počitniška zveza Ljutomer, ki združuje štiri družine v Bučečovcih, Radoslavcih, Kamenščaku in Mizarstvo Ljutomer, daje zelo ugodne možnosti svojim članom pri prevozih z avtobusi in vlaki, letovanjih in zimovanjih — znašajo od 20 do 40 odstotkov. Žal pa jih članstvo vse premalo uporablja. To kaže tudi lanskoletna udeležba ljutomerskih počitničarjev na letovanjih na morju in jezerih. Poleg letovanja pa so ljutomerski počitničarji organizirali tudi izlete, športna tekmovanja in se udeležili raznih srečanj počitničarjev po Jugoslaviji.
Kaže pa, da je občinska počitniška zveza Ljutomer vse preveč osamljena. Vsaj tako je bilo mogoče ugotoviti na volilno-programski konferenci, saj ob že skromni udeležbi ni bilo niti enega predstavnika družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov. Vseeno pa so opravili svojo nalogo, sprejeli programske usmeritve in izvolili novo vodstvo.
Predavanje dr. Janeza Bogataja
Turistično društvo Radenci bo tudi letos organiziralo zanimiva predavanja. Prvo bo 20. januarja ob 17. uri v kongresni dvorani hotela Radin. Obisk bo gotovo velik, saj bo predava! dr. Janez Bogataj, in sicer o naravni in kulturni dediščini ter spominkih Pomurja.
bbp
minil zelo hitro, saj so mladi brez kakršne koli razprave sprejeli poročilo o delu zadnjih dveh let. V njem piše, daje OK ZSMS organizirala nekaj okroglih miz in predavanj (Mladi in njihova perspektiva v občini, Mladi in aids), poleg tega pa še različne, kvize, od Mladi in kmetijstvo do Tito-revolucija-mir. Pripravili so tudi program za zimske počitnice, tako lani kot letos. Sodelovali so na festivalu Bratstva in enotnosti v Slavonskem Brodu in organizirali še nekaj drugih prireditev. Glas mladih naj bi bilo tudi več in močneje slišati v skupščinskih klopeh in nasploh pri odločanju v občini.
Tako torej nismo zvedeli, če so vsi mladi zadovoljni z opravljenim delom. Mogoče tudi zaradi tega ne, ker »groomovci«, se pravi delegati radgonske osnovne organizacije mladih, iz protesta niso prišli na sestanek. To so storili zato, ker njihovi kandidati za novo vodstvo niso dobili podpore oziroma, kot pravijo sami, jih niso zadosti upoštevali.
S. Edry
Simbolično so vsi trije dosedanji predsedniki sveta KS Veržej zabetonirali temeljni kamen — gre za ploščo z letnico 1989 — v prvi zbiralnik bodoče veržej-ske kanalizacije.

Za predsednika je bil ponovno izbran Marjan Grnjak. V programu dela, ki so ga sprejeli in ga bodo tudi po potrebi dopolnjevali, so zapisali, da bodo tudi letos organizirali letovanja v raznih krajih ob jadranski obali in v nekaterih drugih krajih Jugoslavije. Udeležili se bodo raznih srečanj počitničarjev, pripravili kviz Koliko poznaš svojo domovino, veseli večer s kvizom o športu, organizirali predavanja o mladinskem turizmu in nekatera športna tekmovanja. Želijo pa si predvsem, da bi v svoje vrste pritegnili več aktivnih članov.
F. Maučec
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: Smolensk, material; OC, Silba, demon, Ot, Lim, Ate, RV, Najlepše želje, Est, zel, irhar, disk, Kne, Rab, Antene, njiva, Strel, Alain, BOAC, Tirana, rege, Černobil, II, Iran, nauk, U, Dave, uran, kad, Irec, S, Nao, os, stadion, nakit, Antal, aga, jak, LK, de, VE, omara, Nemet, zimska, SJ, Italo, romantika, kaja, Napotnik.
V uredništvo je prispelo do 12. januarja veliko pravilnih rešitev, žal tudi precej nepravilnih. Posebna komisija je izžrebala pravilne rešitve.
Prvo nagrado, 100.000 dinarjev prejme Andreja TUŠ, Lendavska 4 d, Murska Sobota;
drugo, 80.000 dinarjev, Marija Irgolič, Stara u. 1, Murska Sobota ;
tretjo, 50.000 dinarjev, Rajko ČEBAŠEK, Kopališka ul. 23, Murska Sobota;
četrto, polletno naročnino na Vestnik, Milan ČOPIČ, Partizanska 36, Gornja Radgona in
peto, polletno naročnino za Vestnik, Lidija HORVAT, Zorana Velnatja 42 a, Murska Sobota.
GRIPA
MB
Čeprav se gripa širi, niti v Sloveniji niti v Pomurju še ni epidemije. Na Zavodu za socialno medicino in higieno v Murski Soboti imajo približno 500 prijav obolelih za gripo, to pa seveda ni število vseh obolelih.
Zaščita pred gripo je lahko le cepljenje. Na Zavodu za socialno medicino in higieno cepijo od novembra. Cepijo v dveh dozah in ga mora plačati posameznik, stane pa deset tisoč dinarjev. Cepljenje še posebej priporočajo tistim delavcem, ki morajo biti stalno aktivni, kot na primer na policiji, v šoli, vrtcu, zdravstvenih ustanovah in drugod. Cepili pa naj bi se tudi starejši ter kronični srčni in pljučni bolniki. Pri njih se gripa lahko zakomplicira in se pogosteje razvije v pljučnico. Vsako leto imajo cepivo, ki ga pripravijo glede na predvidevanje, kateri tip virusa jo bo povzročil. Letošnje cepivo ščiti pred dvema tipoma virusa A in enega B. V Sloveniji še nimajo izoliranega virusa, ki letos povzroča gripo, in četudi ne bi bil tisti, proti kateremu deluje letošnje cepivo, ščiti v tolikšni meri, da se gripa razvije v dosti blažji obliki.
mh
men. Na skromni slovesnosti so se zbrali predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta in krajevne skupnosti Veržej, nato pa so vsi trije dosedanji predsedniki svetov KS Veržej vgradili temeljni kamen.
Gre za največjo naložbo tega naselja v zadnjih nekaj letih, saj bodo denar za kanalizacijo _ in čistilno napravo zbirali štiri'
nosti skušali najti še druge vire, predvsem od nekaterih velikih uporabnikov kanalizacije: ver-žejske šole, nekaterih obrtnikov ... Ker gre za naložbo, ki bo varovala tudi okolje, bodo skušali dobiti tudi nekaj denarja iz sklada ža manj razvita območja.
D. L.
... Ljutomer--------------------------------------------
Višje cene komunalnih storitev in stanarin
Na zadnji seji pred razpustitvijo je izvršni svet SO Ljutomer sprejel sklep o zvišanju komunalnih storitev in stanarin. Gre za precej visoke odstotke; res je, da se bodo cene nekoliko manj dvignile za gospodinjstva, nekoliko več pa za gospodarstvo: voda se bo podražila za 92 odstotkov (za gospodarstvo 98), kanalščina za 160 (za gospodarstvo 173), odvoz odpadkov pa za 128 odstotkov (za gospodarstvo 143). Kljub takim podražitvam pa komunalne storitve s tem komajda dohajajo stopnjo inflacije in nič drugega.
Tako bo en kubični meter vode za gospodinjstvo sedaj stal 1.750 dinarjev, odvoz smeti pa 160 din za kvadratni meter v mesecu.
Podražitve stanarin pa so tudi vsakdanja nujnost. Prvega februarja se bodo stanarine povečale za 66 odstotkov. Naslednja tri povišanja bodo zajela tekočo inflacijo in tretjino amortizacije za letošnje leto.
Predlagani način oblikovanja za letošnje leto omogoča prehod na ekonomske stanarine do konca 1989.
D. L.
ZADNJA VEST
Muri
Novinarju je že kar težko pisati o uspehih pomurskih firm, čeprav je lepo že to, da sploh so. Razlog je preprost: večina najodmevnejših je namreč povezanih s šesttisoč-članskim kolektivom soboške Mure. Tudi ta teden je z ljubljanskega sejma mode pricurljala pomembna vest.
OTROCI
Otroci so naše sonce, radost, sreča, veselje in bogastvo in večina Slovencev pravi, da dela predvsem zanje, da jim v življenju ne bi prav nič manjkalo. Odrasli torej želijo otrokom dobro, in da bi postali ljudje vredni spoštovanja, si prisvajajo pravico, da jih vzgajajo, hvalijo in karajo, psihično ali fizično kaznujejo. Bolj kot se zavedajo, pa so otroci potrebni tudi njim. Le vanje lahko najbolj verno odtisnejo svojo podobo, želje in pričakovanja. V tem času pa jim bodo potrebne tudi šolske ocene in uspeh, da se bodo pred sodelavci in znanci hvalili in postavljali. Kjer pa dobrih ocen ni. bodo mnogi otroci, če ne fizično, pa psihično kaznovani, da bi se v drugem polletju bolj potrudili in svojim staršem več ne delati sramote.
mh
Mura — točneje tozda Oblačila in Ženska oblačila — je prejela dve najvišji priznanji tega uglednega modnega sejma, ljubljanska zmaja. Priznanja sta deležni kolekciji moške in ženske konfekcije. Vsekakor spodbuda več za vse Murine delavce, predvsem pa za modne oblikovalke, ki so prispevale dobršen delež k tokratnemu uspehu.
bop ______—__________________—.