ISSN0350-SS61
ZA fcofi^c
ÙQ pretežno jasno in nekoliko hladneje
Op
ps.
številka 07
četrtek, 21. februarja 2002
250 SIT
ItAItlO
Hura, počitnice so tu!
Proračun ni sprejet Q
Dohodninska lestvica ^
Imajo poklici v rudarstvu (se) O prihodnost?
Jolanda, Boštjanj, RK Gorenje _
Prvoligaši spet
Informativni dan na Šolskem centra Velenje
Obisk večji kot lani
vsc*h slmenskih sreclnjih in m išjih .sln>-kuvnih f^olnh so mintili konec ledna pri-pmvili informativni dun. n» lualereni so dočť i^tiidťntť« Jijiikť in njihoveslnršes«/' nanili /. ni(»/.nos<ml nadaUnjeua i/otiniM*»' nj». Nii .šolah Solslu^fta centra Velenje so bili z ofHskom xu(J<»voljni, je Ml la l)(»ljsi od lan.ske^a. Zal>ele/iti so več kol 12<M) udeležencev. (kJ te}>a približno 700 ućencev in sludent<»v.
Ivan Kolnik, direktor centra, je pove<lai. da so se na Informa livni dan dobro pripravili. Obisk jc bil za vcf ino programov prlCiikovan, manj od želenega jc l^ilo ziini-manjo le za rudarja in rudarskega ichnika, "Prcslíneía nas takfen odziv, saj je Premo-giATiik Velenje, ki bo z<iiieslji\'o obratoval vsaj do leta 2025, za oba poklica predvidel po 15 kadrovskih Slipendij, dijakom pa nudi Se druge ugodnoHli in kakovosîno zapo slitcv. Ob dejstvu, daje vse manj poklicev, ki nas bodo preživeli, je toliko pomembnejši /aCctek izobraik^vanja na kakovostni Soli- Za našo trdimo, daje takšna. Nenazadnje ne gre spregledali možnosti kombinacije rudarstva in strojništva."
Većjc do lanskega in od letošnjega razpisa proilib mesije bilo zanimanje za elektrotehnika. zalo so starši i/razili bojazen o omejiivi vpisa^ Vodstvo šolejihje ob icm seznanilo z moi^noslmi za oblikovanje oddelkov v prvem letniku. Zelo dobro je bilo Sc zanimanje za poklicc vslrojnistvu, tradicional-
no dobro za gimnazijska programa: splošno gimnazijo in umetniško gimnazijo (večje bilo kandidatov za likovno kol glasbeno smer). V prihodnjem šoLskcm letu bodo na Šolskem centru Velenje prvič izobr<iževali 5e za turističnega tehnika. "Novost je, v naše veliko zadovoljstvo, pritegnila pcsornost učen-ccv ter njihovih staršev in že dîmes lahko zagotovim, da oddelek gotovo bo."
Spodbuden je bil tudi v>bisk na infonnativ-nem programu Višje .strokovne Šole centra, kjer bt>do v prihodnjem Šolskem letu prav tako izobraževali v novem programu, in sicer za inženirja/inženirko rudarstva in geotehnologije za mladino. Doslej so namreč v ta program vpisovali le odrasle.
■ tp
Konec meseca bo EKO prenehal delovati
Večina delavcev vendar na novih delovnih mestih
l'o<IJelje EKO, ki je v većinski lasti Francozov, ima /a 26. februar sklicano skupščino, na kateri naj bi sprejeli sklep o prenehanju družlie in /iičelku likvidacije. Ker so realno proi/-v(Klnjo v podjetju prekinili že pred dnevi« torej prej kot so pr-v(»lno načrtovali. Ik) ti sklep g(»tovo tudi uresničen. Seveda »e Je ob tem ves čas postavljalo vprašanje, kaj bo/.216 delavci i/, le^a kc»lekliva.
Pogodbena svetovalka za kadre Špela IVefalt je povedala, da so nadaljnje delo (brez prekinitve delovnega razmerja) zagotovili 43. delavcem EKO, in sicer 28. v SGA Slovenske Konjice in 15. v Bluesu v Šoštanj u. Večina delavcev si jc zaposlitev spomočjo finančnih spt^dbud (predvsem za dokxVn Čas) našla samih, lako da jih Je bilo 15. februarja brez ustreznih rešitev le še nekaj več kot 30, od lega pa jih je nekaj na porodniški oziroma bolniški. Še naprej se irudijo, da bi jim čimprej zagotovili zaposliiev, ker jim bo drugače konec februarja delovno razmerje prenehalo.
In kako bo s proizvodnimi in poslovnimi prostori podjetja CKO? Kar nekaj povpraševanj je žc bilo, a konkreinih dogovorov še ni.
■ M. Zakošek
Večje od tanskega je bUo zanimanje za poMice v strojništvu.
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR

9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
21. februarja 2002
n ONOVitEC e
SKEI do nadaljnjega preklical stavko
VtlLKNJH - Z'à 19. fehruar n^ipovedane stavke kovinarjev ni hiio. Kot je povedal predsednik Oh miKne ga odlMini SKI^I Velenje> Branko Amon, so ocenili, da hodo s pogajaryi la/je dosegli dogovor. /M» so stivko do nflduTJneua preklicali
Pogajalski sirani sla se 15. fcbruaija dogovorili.dasckvsa-ki izhodišči plači po larithih razredih koleklivnc pogodbe dc-jaVTUKli doduenoienznesek,.\25() tolarjev, od 1. februarja dalje. Delojemalci in dclodajalci so pripravljeni zaključit i pogajanja o politiki plai\v tem okviru dogovajanjc o novem plačncm modelu, ki vključuje ludi način uresničitve zahtevanega po-viSanja plač in dnigc možnasli za dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti, do 1. junija lelas.
Pogajalski skupini sla soglaAaii, da se sestaneia do 4. marca in skupaj imenujeta strokovno skupino /a pripravo ustreznih podlag za dogovarjanje.
■	mkp
Proslava v Osreških pečeh
R^VNE • Krajevna horćevsksi oi^anízucíja Knvne Imï v soboto. 23. februarju, oh 11. url. pripravllu svečanost prí spomeniku padlim v Osredkih pečeh. Sh>vesnost vsako leti pripravijo v spomin na junaške hoje in prihod legendarne XJV. d i vi/y« v te kraje.
■	mkp
Informativni dan na ljudski univerzi
VELENJE - Danes, v četrtek, 21. ť^ruarja^ob 17. uri, bodo na ljudski univer/i pripravili Informativni dan. Posebnost bo predstavitev i^tudijsi na daljavo (preko Interneta) v višješolskem strokovnem programu poslovni sekretar in komercialist.
■	mkp
Aprila bo v Sloveniji popis prebivalstva - Popis 2002
Fotografija naroda
5. regijsko tekmovanje mladih
glasbenikov celjskega In koroškega
območja % ê * é ê ké
Kar sedem zlatih plaket
CEIJE, VELENJE, <xl 13. do 15. februarja - Na 5. tekmovanju mladih glasbenikov celjskega In koroškej^a ol)močja (organizatorici tekmovanja sta bili velenjska in celjsk^i glasbena j>ola) Je delovalo 6H učencev iz 13 glasbenih Šol. Od tega Jih je 42 nastopi* lo v Velei\ju, ostali v Ce^u. Mladi {glasbeniki veleryske glasliene i>oli so bili znova (Kilični. saj so v devetih preizkušnjah osvojili kar se* dem /Jatih ter dve srebrni plaketi. Najbolji^e čaka prihmlnji mesec i^e državno tekme »vanje.
Uvrstitve mladih glasbenikov velenjske glasbene Sole: /lata plaketa: kitarski dno. I. kategorija • Nadja O.sojnik, Polonca Briožnik ; klavir AtiriroCno. 1. kategorija -lina TavCar, lajda 'Iav(^ar; 11. kategorija - Lidija Lepen, ValentinaĆas; harmonika, l.b kalegorija - Lucija Roi^iČ: II. a kalegorija - Izidor Kokovnik; rog: I. b kale-gorija-Tomaž Polh: tuha: I. b kalegorija-Urban Spilal, 11. b. kalegorija- Milja Skorjanc, Uros LcCnIk; tn^benta: [. c kalegorija-Aloj/ K(wpan, II b kalegorija -Toma:^ Podlcsnik: tolkala: Fl. a kalegorija - Domen Sirupeh. Marina Golja: srebrni plaketi: pelje. II. b kalegorija-Vanja Mori: tnil)enta, I. b kategorija-Jane/ Red-nak.
mtp
Najbrž jih je maI(K ki še niso sIKali. da bo letos aprila Stati-stični iimd Slovenije i/vajal popis prebivalst>'a. Običajno se opravi vsakih deset let in v Sloveniji hi -če bi ol>veljajo to pravilo - moral i>ili 2e lani.
Potrebni postopki za popi^ lečejo f.c nekaj časa, ludi popisovalci in Inštruklorji, ki bodo popis i/vajali, so/e izbrani. Ti ne bodo popistwali v okoliših, kjer živijo, lako da večinoma nc bodo poznali ljudi, ki jih bodo popisovali. Odprla cxslaja Še dilema o vpra-^njih povezanih z veroizpovedjo in etnično pripadnostjo, ki pa jo ho, lako računajo, ustavno .sc)dišče dt)re-klo do konca februarja,
Popis izvajajo vse razvite države
Popis pre bivaki va, sianovanj in stanovanjskili zgradb - po na-lančno določenih standardih, ki jih upoSlevajo vse države, ki izvajajo popise - pokaže demografsko in ekonomsko sliko države in njenih prebivalcev. Podatki, dobljeni v popL^u, so deležni posebne ptrzorncsil in siro kovne obdelave. Služijo kot p(XÍ-laga za načriovanje. denimo lokacij in slevila socialnih ustanov (vriccv, bolnišnic, domov za ostarele, Sol...), za occnjavanjc prihodnjih poircb v javni inťra-strukluri (za gradnjo cesl. železnic .,,), za določenje zneskov, ki bodo poirebni za pokojninske sklade, za programe za zaposlovanje mladih ...
Popis izvaja večina sodobnih di^av v svetu (priporočUv> OZN) in je v skiadu prilaganja evropskemu pravnemu reda Kot zanimivost: prva, kije popis uvedla v tem prosioru -za potrebe
voja.^ke službe - je biJa cesarica Marija Terezija.
Popis je fotogrâl'ija naroda v določenem obdobju. S primerjavo rezultatov zaporednih popisov se ustvarja slika razvoja države in družbe skozi deseîlcl-ja.
Kdo bo »popisan«?
v popis prebivalstva bodo vključeni vsi prebivalci Republike Slovenije s sialnim in začasnim prebivališčem pri nas; liijciz dovoljenjem zaslaliK>ali začasno bivanje in osebe z začasnim zal(3ČiSčcm ter druge osebe, ki bodo v času popisa v naši državi
(razen diplomatskih predsiav-nSlev, konzuUirnih delavccv,,,),
Popisala se bodo gospodinj' siva, stanovanja in dru^ naseljeni prostori in stavbe v katerih so stanovanja in drugi naseljeni prostori-
Popisovalci bodo prišli na dom
Popisovalci vas bodo obiskali na domu. Ne bixlo pa mogli svojega obiska, če Lo mislile, napovedati v naprej, ker hi bilo to zelo ležko, Vsak popisovalec bo popisal v poprečju med 250 do 3lX) ljudi, odvisno od območja, ki ga bod(^ prevzeli. V manj sir-njenili naseljih manj oseb,vbolj slrnjenih več.
Oglasil se bo na naslovu, se posebej predstavil in idenlifici-ral, sseboj prinesel vse vpra.^1-nike In vas povabil, da st^dcluje-le. Možnosii boste imeli dve: da popisuje popisovalec, ali da po-pisujele sami. Ib slednje (samo-pis) je tokratna novosi. Ćcprav ljudje nimajo radi obis-
kov, kijih v svoj dom ne povabijo sami, in Še manj lake, ki za dr/avo popisujejo njUtovo i met-je, se lemu ne bo moč izognili. Kol oseba, ki jo bodo »popisovali«, bo.sle morali brezplačno nuditi popisovalcu pravilne in popolne odgovore,
Kdo odgovarja?
Predvidoma vsak sam, t)ziro-ma vodja gospodinjstva, kadar gre za gospodinjsko kartoteko. Kadar tega ni, pa lahko vsak član družine, ki rřizmere pozna. Za liste, ki Se niso slari 15 lel, dajejo podatke njihovi straši, posvojitelji ali skrbniki.
Trajanje izpolnjevanja
vprašalniki so zelo (Obsežni in zahtevni in za izpolnilev bo potrebnega kar nekaj časa. Oce-njujc se, da bi lahko bil v poprečni Štiričkinski družini opravljen v 40 minutah.
Prvič možen samopopis
Ko bo popisvalec prii^l vstáno va njo, se bo lahko družina odločila in rekla - mi bomo pa
10 sami Izpolnili. Popisovalec jim bo dal pole in pojasnil kako se določene sfvari izpolnijo. Dogovorili se bodo. kdaj se bo vrnil po izpolnjene popisne anketne liste.
Popisovalcev več kot dovolj
Milena PeČovnik, načelnica Upravne enote Velenje je predsednica območne popisne komisije. Imenoval joje Statistični urad Republike Slovenije. Povedala jc, da je bilo kandidatov, ki so so prijavili na razpis za popisovalce, veliko.
»Inšlrukiotje in popisovalce smo že izbrali. Dobili smo preko 550 vlog, izbrali pa smo -skupaj z rezervami - 183 popi.so-valcev in 20 inštruktorjev.«
je jih je veliko ostalo razočaranih, kljub lemu, da se je komi.sija držala kriterijev in skiL^la ludi čim bolj pravično izbrati, »Izbrali smo ^>5 odstolktw Študentov, okoli odstotkov brezposelnih, nekaj pa je lakih, ki so v popisu lela 1^91 že sodelovali,« je povedala Pečovniko-va.
■ Mitena Krstič - Píaninc
Odprto vprašanje: veroizpoved
Na zadnjem popisu prebiva biva prod 11. leti, je bilo veliko polemik v zvezi z\x>rašpnjem o veroii^wedi. Tokrat pa boScIc po oceni as ravnega .<;odí5ča, nekje konec ferbuaija jasno, kako b<">v popisu s lem vpra^njem. Marsikdo to vpra-šanje jemlje kot ne-kaj, o čemer ima sam pravico da odloči, ali bo povedal ali ne, ker gre za njegovo zasebno stvar. Razumeli pa jc ludi državo, da p zanima to vprašanje, ker je na nek način tudi to drobcc na fotografiji, ki jo sestavlja popis in lako kol drugi podatki kažcblanje v družbi.
Težave dualnega sistema Izobraževanja
»Se vedno smo tam, kot pred sedmimi leti - na začetliu!«
Med pripravami na tekmovd/nf nastop
L«ta 1995 je slovvnska vlada uziikonlla tako Imenovani dua-ini sistem i/f>l)niževanja, ki pa v teh letih nI zaživel, kol so pričakovali. Na Obrtni /hornici Sloveniji trdijo, da je hil naložen na r\|iliova ramena, svojih obveznosti pa nista Izpeljali mu nistrstvi za i^lstvo, /nanosi in Šport ter /a delo. družino in socialne ziideve. Minuli torek je Obrtna zborniai Slovenije pripravila v prostorih Ohmočne <»brtne /l>umice Velenje posvet na tu temo In nanj povabila predstavnike vseh pristojnih ustanov, vključenih v pripravo In i/vedho sistema, v katerem je mladim navo|j»33 programov.
Polemična razprava je pc^ka-zala. da sistem pakleno pei^a. da je pomanjkljiv, saj je od razpisanih učnih mest zasedenih zelo malo. Obrtna zbornica Slovenije ima v dualnem izobraževanju od razpisanih 1600 učnih mest zasedenih Ic dobro iretjino. Še zlasli osief je bil v razpravi predsednik Upravnega odbora Obrt-
ne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger. ki je med drugim podčrtal, da vlada, omenjeni ministrstvi namenjajo premalo pozornosti usposabljanju mladih za njihovo preživetje. »Danes poslušam islc stvari kol leta 1995, koje bil zakon o dualnem sislemu sprejel. Mi smo nestrpni, kajti julri bomo v Evropski
S posveta
uniji, kjer brez izobraženega kadra nimamo kaj iskali. Ze sedem lel ugotavljamo, da je potrebno uredili določene slvari, sedaj pa menile, da jc potrebno doseči nwo soglasje znoiraj socialnih partnerjev,« Kot jc ugotavljal Kramberger, se mladi danes vpisujejo v programe oziroma izobr^ižujcjo za poklice.
ki nimajo prihodnosli in zato jih lako visok odslolek po končanem Šolanju konča naza-vodu za zaposlovanje, kar je seveda nesmiselno. V drugih driavali poznajov poklicnem izobraževanju le en sislem, lo je dualni, s štipendijsko politiko pa usmerjajo mlade tja. kjer bodo jutri na^li kruh.Tatóna polje prava in v Sloveniji bodo morali odgovorni tako storiti čimprej, »da ne bomo vlačili delovne sile od drugod, doma pa imeh toliko brezposelnih. Nenazadnje je drŽava dobila denar za le namene iz Phare programov.« Kot smo 5e slisali, se v dualnem sistemu izobraževanja učijo različnih poklicev le Irije odstolki dijakov.
Ob koncu posveta sîî se udeleženci med drugim dogovorili, da bodo socialni parincrji naslovili na državni zbor pisno pobudo za ponovno temeljilo pre-veiritev dualnega sistema izobraževanja.
MTp
r^'^đ^ AAŠ tAS izdaja; Časopis ira-zaTotni&Ka in WiuL^ dm»)3<iLo.o. Vedenje Uhaia ob fieirtUi. Cena posameznega tzvoda je 250 SrT, mesečna raroCnma 940 SIT, tnmeseCna raiotnm 2.750 SIT. polletna n^Cnlna 5,340 SÍT. lema nsjotňra 9.900 SÍT
UrednI&tvo: Boris ZakoSeK (cfireklor in glavni urednik). Stam Vovk («govorni ursdnlk), Mlí^ns Kr^tli*Pianlnc (oomoCnlca ursilnlkâ), Jsnez Plesnik.TattanaPMgcršek, Bojana Š^gei (novinsi^f). Mir^ Zákonek (urednica radija)Janja Kc^uia-Špegel (tehnik urednica). Ûamirénid (obiikovatec) Propaganda: Nina Jug (vodja propa^nOa], Saâo
KonaCnik. Jure BenCnik {prcfiagarxlisla):
uredništva in uprave: 3320V^nid, Kidričeva 2d, p. p. 202. telefon (03) 89817 SO, ietefax (03) 897 iů 43. âro raC JI pri APP Veien|e. Številka E*maii: ptsss ® nsscassí
Oblikovanje n graf, priprava: tâS Casd.d.o, Tfefc TIskarna SET đ.d._
Nanaroćenih fotografu in rokopisov na vra&amtf
Po 2akonu o DDV fs 'Nal ča$' uvrSčen msd prolrule Inlarmalivnega značaja za kaiers se {liACuje davek po 8,5% zni2anj stopnji.
21. februarja 2002 ""^S
AKTUALNO
s ponedeljkove seje Sveta občine Šmartno ob Pakl
»Proračun ni sprejet!«
SMAkTOO O» PAKI, I«. tV-hruarj») -Vklnn ra/^)6)nin Jc bil /;upjm «ilvCinv	ob l^iki
Ivjin Rtikun po ^Mmiv^dJu o prvd-louu k'tDsnJcfirt p roni ću nn olxinc k(»l osrednji lo^ki prve sc|e smHri>ki'gH oltCinski*);» sveta v lu 2002. Kajti, pL'1 glasov proii in stirju/a je pomenilo, da pmntcun ludi \}t) drugi obravnavi ni spre* jet. INinovno bodo o njem ra/-prHvIjďli će/, približno tri ttHbie. IV^Ie^ tcgnsosvclRiki med drugim obmvnuviiii ^ osnutek odloka o ravnanju in odlaganju komunal« nib odpadkov. pom>čilo Policijske p<ist;ije Velenje in predli>& nakupa nepremiC'nin.
Predlog proračuna »spodnesii« taksi
(.>hravnavii prcdlogji lelainjcga pa»raCuiiase jo zaccla spix^edu-ralnim /aplcîom. Dnevni red je predvideval obravnavni predli^ga. svetniki pa so glede na Številne pnp(>mhc na predliodni spU)i»ni tîbravnavi menili, da bi morali na tt^kralnl seji obravnwall iwnuick. Na predlog svetnika Frjinca Fuiirja in ^panast>7adevo obravnavali tako kol to predvideva ptv skwnik In preiKlden dnevni red.
VobCininacflujcjo. da bodo letos znjisali pixîraiunski prihodki slabih 261 mllljonciv tolarjev, kar je pribllJćno 14 milijonov tolarjev manj v primerjavi z laaskim rebalansom proraêuna. Tajnik obéinu Janko Kopusiir jc v obrazložitvi povedal, da naćriujejt^ nl?je prihodke predvsem zaradi j/pada na postavki odškodnine. Med naložbami iz.stopa zagotavljanje pogojev za izvajanje devetletnega programa. Načriovanih milijona Sri'bo sicer za le potrebe zek^ malo, a kljub icmu zadolževanja ne predvidevajo. V razpravi je svetnike Frnneiîika Bcrdnik», Bojana Kladnika. .|o».'ta Koliida med \lrugim zanimalo. kaj je z odškodnino - je dogovorjena s SoStanjskimi termoelektrarnami na osnovi pogodbe ali je samiuvena. Pridružili so se tudi mnenju svcinika Bojana
Pr«§nikarju, du nekatere proračunske p<wlavne ne morejo biti nižje od lanskih. VeČino sta najbolj «zbodli« laksi za obremenjevanje voda in komunalna taksa. Menili so, da gre za prihodke občine, zalo bi ll morali bilÍvpR">-raíunu zavedeni, da bi vedeli, kaj se s tem denaije dogaja. Izgradnja Čistilne naprave je povsem zastala. projekt<w z^ kanalizacijo oćlt-no še ni, Pripravite proračun ta-ki> kot mora bili,« je pred gla.sin^a-njem ^ podčrtal svetnik Bojan KIhdnik. Prcdkiga letošnjega proračuna, kot smo ^e z-ipisali, niso sprejeli.
Odiok teorija in izhodišča ja, kaj pa praksa?
Poleg predk»ga proračuna so si svetniki vzeli čas tudi za temeljito obravnavo Cftnuika t^dlokao ravnanju in odlaganju komunalnih odpadki^vvobCini.O tem. kaj prinaša, zakaj je potreben in kakSne bc^do mofebiine ptv^iediec, jih je seznanila Marija Tekavec, ćlanU ca dek^vne skupine, kije ta doku-ment tuiíi pripravila. Pri tem je 'Ickavčeva še p<ísebcj pc>dćrtalas da odlok ni nekaj, kar bi si izmislili v oki'ilju, ampak pomeni približevanje Skwenije Zijhtevam EU na tem področju. »lA'ajanje odloka ne bo prepn^sto, najbri^ uidi ne poceni, saj bcimo mc^rali zgraditi kljucne infrastrukturne objekte, kot so s;irlirnica. kompo-starna, zbirni center. Denar za naložbe h<>do morali zagotovili tisti, ki odpadke piwzroiajo.'lo pa smo mi vsi. Spremenili ali do[x»l-niti b<i potrebno ludi piig^>dbo z izvajalccm jjivne službe, tarifni sistem ter za nadzor in izvajanje odloka zaposliti komunalnega ini>pektorja. Odlok bo v celoti zaživel, ko bomo zagotovili pogoje za izvajanje doUîCil. Ak li vnosi i z^ to polekajo.<(Svi;tnikc je v razpravi n>ed drugim zanimalo, zakaj tak-fen negativen odmv do ločenega zbiranja odpadkov tudi pri izvajalcih javne službe pobiranja in
c^dlaganja oilpadk<w in zakaj je potrebno pohiteti .s sprejetjem loka^ saj stanje na terenu ne t»mo-goča uresničevanja njegovih do-kjčil. lekavčeva jim jc pcwedala, da bo olxíana dobila raks<\ ki jo b<i treba izločali v državni pnmicun, nazaj, če bo imela prt>grame, kako ga Ik^ tudi pc^rabila.» Jasno pa je. da bo tudi la odlok lažje sprejeli, kot ga kasneje spravili v življenje.
Naj vas statistika ne zavede
Svetniki so že večkrat izrazili željo, da bi skupaj s predstavniki velenjske p<ilicijskc postaje na seji sveta obravnavah varmistni položaj v občini. Na lokralni seji se jim jeta priložn<'«l tudi ponudila. Komandir velenjske pol icy s ke |)«>« staje Rol>erlVtdec jim je predstavil nekaj statističnih podatkov, ki pa st^ ugodnejši v primerjavi z drugimi okolji. »Statistika sam po sebi ne pove veliko, razmere na terenu Sil drugačne, /ato naj vas ne ii pi^dalki ne zavedejo, da bi aktivni^sti na naAem območju zanemarili.« slase odzvala svetnika Bi^jan Kladnik in .lož^ Robida, poleg njiju so tudi sveinlki Frančiška Krbavae, Rudi Ježovnikin &^jan Praj>n i kar izrazili zaskrbljentwt glede odvisn^^sli. sploh drog.»Prisotne so v tem oki^lju, bolj. k<"H se jih zavedamo in bojazen, da bi zadeve prc.segle nibcwe. so upravičene.« Pt> mnenju Videča poIk'lja sama glede lega ne morestoriti veliko. Zagotovil pa jim je, da bodo tudi v prihodnje na območju občine izvajali preventivne akcije. Pre<llagal jim je se tesnejše sodelovanje z rejonskim policistom.
V nadaljevanju seje .so svetniki med drugim sprejeli Se predlogo nakupu ireii zemljišč ob gasikkem di»mu ter gosp<^darskega posk^p-ja ob Mladinskem centru, ki je v lasti Slovenskih železnic.
mtp
Dušanka Hrovat, najbolj prijazna uslužbenka v Upravni enoti Mozirje
»
To mi je prirojeno!
«
v akciji Vlade Republike Slo* %enge -- izbiranje najbolj pri-ja/nej^ uslui^beitca me.seca In leta - so januarja st^delovale iri upravne enote. Med njimi mo-zirsks), v koterije kol matiâirkï) zaposlena Du^ka Hrovat. luUe» redcio so občstni opsizill in ji v omenjeni akcui ludi naklonili največ glasov, /nasmehom na u-stih nam je
ob obisku segla v roke in nam v
isti sapi povedala, da so na Upravni enoti M<ïziije prijazni uslužbenci, in daje glede akcije brez komentarja. Vodgov<v ru na vprašanje, s čim si je priznanje zaslužila, pa je Duška niLŠtcJa več možnih v7rt>kov; pri delu sstrankami je morda nekoliko v prednosti v primerjijvi z drugimi uslužbenci, ker je stik bolj oseben, brez »salierja« vmes. Morda soji naklonili pozornost za to» ker jo poznajo v celi /gornje Savinjski oblini, saj službuje v občinski upravi Že 24 lei. >»Sem matičarka in mislim, da že narava mt^jega vJela zahteva od mene prijaznost. Je pa res.dajc lahkota narejena. Moja je zâgotiwo prirojena. Ljudje
Dušanka Hrovat: »Nisem se obremenjevala z akcijo. Svoje deh poskušam tudi brez nje opravljati v zadovoljstvo strank in mene same.f vedo, da hitro navežem stik z njimi, rada govoriiu. znam pri-slubniti st^ovtvniku. Zlasli starejši želijo, da sem jim velikokrat tudi svetiwalka v raznih zadevah. Kar pc^gosio poirkajti na vraia matičnega urada samo za to> da se nekomu izpovedt> c^ svojih težavah. Včasih se zgo<li. da kar predolgo luxJim iz trgo-
vine, ker me ljudje vidijo in se spomnijo, da bi morda lahko kaj v zvezi z njihovim vprašanjem vedela.« Po delitvi /gornje Savinjske dt)linc na pet <ibčin je trikrat na leden terenska »uslužbenka. in sicer na krajevnem uradu v Nazarjah, v Gomjem Gradu in na Rečici ob Savinji.
V letih službovanja je dožjve-laže marsikaj. Od ^ožnje, dajo bo »spravil s sveta« dn zapletov na dveh pi'irokiiiî. ki so skorajda ogrozili sklenitev zakonske zveze. »Čeprav je Mo i ljudmi naporno. rada dela znjimi. Zelo pa me da smo .službe, plačane za svoje delo iz istega žaklja (davkarija, sodnik za prekrfke, ) sedaj lako Uočene. Povezuje násobili") bÍR')kracije, kar je neugodno zasiTîinke. ker ni pravega stika z njimi in tudi nas u.'^-luŽbencc.»
Priznanje za najlx>lj prijazno u.^lužl>enko? »Hnn. spomin na dogodivščine na preživela leta v občinski upravi,« se je odzvala Dii^anka.ki je vprcKtem času po zaslugi mo/M in odraslih oirok tudi navdušena kinologinja.
mrp
Kaj zanima in kaj predlagajo velenjski svetniki?
Kdo bo odstranil »nemarne ležeče policaje« in skupine mladih »nepridipravov«?
Velenjski svetniki st^ tia februarski seji nftnizali kopico pobud in postavili vrsto vpraSanj. na katere praviloma odgovt)re dobijo do naslednje seje. Pripravijo jih pristojni /a posíjmezna področja. Da je bilo tokrat pobud in vpra-^anj veliko, je zagotovo »kriv« tudi dolg, kar dvomesečen premor med zadnjima sejama. Poglejmo nekaj najzanimivejših. komentarje pa prepuščamo vam!
Mat;jan <fal>er»ek. LDS, je pt)-vedal, da se mnogim staršem zdi vrtec po zadnji podražitvi predrag, sploh iLslim.ki sodijo v najvišje plačilne razrede. (Jbčini je predlitgiil, du ra/pIŠe koncc.si-jo za zasebni vrtec, saj je menil, da bi h)l ta lahko cenejši in staršem dt>stopnejši.
V Vinski Oori so imeli pred kralkim sestanek predstavniki kraja, lamkajj^nje podružnične in matične šole (OS (torica) in MO Velenje, (icworili so o izgradnji prizidka k Šoli, ki naj bi stekla leli'w, za kar je ve mestnem proračunu že dogovorjen lep kupček denarja - H) mlo Srr Svetnika Tranc Špejjel (LDS) in I ranc Sever (SDS) pa sla aa seji irdila, da je bil predračun slabo narejen in da bi za kvalitetno izvedeno naložbo potrebovali vsa 25 mio SIT. Sicer pa je Sever tudi na tej seji postavil veliko mwih in .starih vjvašanj. Ko\ že nekaj sej doslej, se ni mogle iy(^gniti krilikam delovanja Komunalnega podjetja Velenje. Na nekaj njegovih vprašanj so sicer odgovorili, a po njegovih bc.sedah / odgovori ni bil zadovoljen, saj so pre-
splošni.
Republikanec Darko Zupan je vprašal, kdaj lahko pričakujemo reSitev prostor^ikc stiske za knjižnico Velenje, ki se, kot vemo, že zelo dolgo otepa z njo. /a'IcI je sli.^ati, v katerem obdobju lahko pričakujemo rešitev, kc^t ludl, kdaj naj bi mesto dobilo letni kopalni ha/en. Panknic Semťčnik (LDS) je vprašal, kdo je odgiworen /a urejanje mirujočega prometa pred Nakupovalnim cenirom in velenjsko pa^to. Nered na njem je popoln, saj nihče ne nadzira, ko zaradi pomanjkanja parkiriáč lisli, ki se požvižgajo na predpise, svoj avto pusliji^ kar na preh<idu, ki je namenjen obračanju aviomo-bilov na ploščadi. To je pomembno predvsem za liste, ki bi radi s ploščadi zapeljali na J^aleško cesto in v smeri proti Celju. Ker jc prehod nenehno neprevozen, morajo na Kidričevo. kjer v prvem semafori-ziranem križišču za pasto delajo nevaren prekršek, ko obračajo kar v križi.^ču. Ali pa se morajo zapeljali do Lekarne, kjer avto obrnejo. Problem ni majhen, zanimivo pa bo izvedeti odgovor, ki zagotovo zanima še marsikoga drugega. Ilidi nas saj snio na problem lega parki-rii5ča in sam<Jvoljo upravljavca že velikokrat opozarjali, povsem brez haska. Poleg tega so parkirni prostori za invalide vedno zasedeni, a največkrat ne z avtomobili, ki so jim namenjeni. Semečnik pa je na zadnji seji predlagal da v mastu odsl ranijo vse »nemarnť, na pi»! pol-timljtnt* ležeče policaje v
niHnji^ih nasťljih, saj s» pi»st2i-II nevarni za ^^ žtvi,|o v hllžini í\jíh. Vozniki se jih na* m reč i/o^ihujo tako, d«i zapeljejo čislo na roh vo/li^ča. k^ir oj^rož.» peke, ki stopajo iz svojih dvori*\Č M.«
Majda Oaheri^ek iDeSrS)je postavila dve kratki in jedrnati vpra.^njl; kdaj bo Velenje dobilo več kolesarskih stez in kolik<^ neplacnikov storitev beležijo na Komunalnem podjetju Velenje, in kako ukrepajo proli njim.
Murko .ieraj (SLS+SKD) ni bil zadovoljen z obna^njem ť>b-isktwalcev decembrske rave zabave v Rdeči dvorani in ludi z zapisanim v na^m časopisu ne. Menil je namreč, da je v njem manjkal podatek, koliko vlomov in drugih kaznivih dejanj je bilo storjenih jutro po dogodku v mestu. Med prebiranjem črnih kronik je namreč opazi) kar nekaj taki^nih, kijih on povezuje z obiskovalci partyja. Odgovc^rne je ço/val, da za.ščilijťJ prebivalce Sale.ške, natančneje Standarda, če se bodo podobni dogodki ^ naprej odvijali v mestu. Ivi»n Kralj (SLS -HSKD)pajev bližini svoje hi.^e na Cioriei in na gozdni poti do (icricc v zadnjem Času opazil več skupin »neprijetnih, neprijaznih ljudi«, ki ,se zbirajo ludi po 1 L uri zvxičer,zatoje menil, da se mno-^ nelagodno počutijo. Zanimalo ga je, ali ima občina regi.stri-rana vsaj potencialna zbirališča mladih in ali je redarska služba najiienjena tudi temu, da »poskrbi« za njih ...
■ Bojana Špegel
Seja svetnikov in svetnic ZLSD v Velenju
Za regionalizacijo Slovenije
stojnosti, řínanciianje in kriterije za ustanavljanje pokrajin in tako preprečili, da bi se ponovile napake pri uvajanju Ic^kalne samouprave. I/posla-vili so tudi nejasno vlogo krajevnih skupnosti in op^)Zorill na leriumalno neskladje upravnih enot in občiiL Zahteve za ustanovitev novih občin so ocenili za posledico nezadwoljslva z obstoječim statusom v.sedanjih h skalni h skupin wti h. Vzrok je. tako so menili, v sedanjem zakonu o financiranju občin, ki karvzpodbuja k nadaljnjemu drobljenju občin.
■ mz. foto vos
Na povabilo predsednika Foruma svernlc In svečnikov ZLSD VťlenjČanu H<ijana Kontiča je bila v soholo, \6. februarja, seja vVelenju. Osred-njo |>o/omost so namenili regionalizacui Slovence, |M»le^ svelnikov in svelnic pa so siKJelovali i^e minisler /h noiranje zadeve dr. Rado Bohinc, dr/Hvnii sekretarka za lokalno samoupmvo pri MNZ Asirid Prašnikar in islavni lajnik ZLSD Dušan Kumer.
Podprli so prizadevanja Ministrstva za notranje zadeve in vlade o uvedbi pokrajin, pri tem pa po-udarili, daje treba zelo natančno opredelili pri-
UTRIP
"■^tAS 21. februarja 2Q02
Znana /e dohodninska lestvica, znane so olajšave, lahko računate
Vi državi ali država vam?
Nujpo/ncje clo 2. aprila lelos 1h) na i/postavah Davčnih iiru-dov trebu oddati napovedi /a odmero dohiKtnine telo 2<M)1. 'I\idl lani je bil /adi^jl ruk 2. april, to pa /ato, ker 51. marec spet >»pade« na si»l)t)tu in sa rtik malo premakne.
Znana je fj^ lesiviui /aodme* ro dohodnine xd Ieto2i)01, /.na* ne so že ludi vse olajšave, /ato si ^e lahko i/.računamo tisto, kar nas pred odajo napovedi najbolj zanima: smo državi It kaj dolžni ati pa je- to je vedno iMiIje - država dolžna nam? di v tem primeru nam ne bo nič piHlarjene^a. Vračilo dohodni* ne pomeni xgolj to, da smo državi med letom v obliki akon* (acijť nakaxali(» več kot bi bWa treba.
Obrazci že v prodaji
Napoved dohodnine je ireba vpisali v posebne obrazce, ki so žc nekaj č&sa na voljo v vseh knjigarnah, papirnicah in ludi drugod. Leios siane cn obrazec 57 lolarjev. Doslej bi tudiže morali prejet i od izplačevalcev prejemkov vse podatke osvojih lanskih zaslužkih.
Ptxlaike. ki so jih posredovali 1/plaCevalci, vneseie v ustre^zne siolpcc in vrslice, kako, pa lahko razberete iz navodil, ki so
priloženii vsakemu ol^razcu.
Sicer pa po lolikih Iclih oddajanja napovedi izpolnjevanje ludi ne bi smelo bili vcO kak problem. Cc pa je, so Se vedno službe (družbe), ki bodo to za vas, proti plaCilu naredile. Vedite pa, da navkljub lemu za pravilnost podatkov, odgovarjate vi sami, s svojim podpisom.
Lanska poprečna plača 2.574.732 tolarjev
Kako plačali Čim manj dohodnine, mi legalen naO in seveda, je vprašanje, ki zanima slehernega davkoplačevalca. Zaklaj bi plačevali več, če lo ni potrebno?
Državni statistični urad jc izračunal. da je bila poprečna plača v Sloveniji v letu 2001 2.574732 tolarjev. Na tej i-Kidla-gi je minislfsivo za finance oblikovalo lestvico za odmero dohodnine za leto 2001, istočasno pa objavilo tudi olajSave, ki zmanjžujejoosnovoza dohodnino. Te so:
- znesek neobdavčljivega dela vvišini 11 % poprečne plače po 7. členu Zakona o dohodnini, 283-221 tolarjev:
• po Členu so prignane naslednje olajšave: invalidom s 100% telesno okvaro v višini
100^ poprečne plače -2.574.732 tolarjev; učencem in Studentom za prejemke, do-sCi^ene za opravljanje del prek šiudent.skih in mladinskih organizacij vvi^ni	lolarjev: starejšim od 65 let pripada olajšava v višini poprečne plače, kar zne.se 205.979 tolarjev,
- Po 10. členu Zakoiia o dohodnini zna.^jo olaji^avc za vzdrževane družinske člane za prvega otroka in 7a \^akegadruge-ga vzdrževanega družinskega člana poprečne plače, za vsakega nadaljnega otroka pa se olajšava poveča za 5%. Tako /nai(a olajšava /a enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 257.473 tolarjev; /a dva otroka (i43-fi83 tolarjev, za iri otroke 1.158.629 tolarjev,zaštiri 1.802.312 tolarjev, za pet otrok pa eno poprečno plačo ziiposlenega Slovenca ali 2-574.732 tolarjev. Olajšava za vzdržc\'anje motenega otroka je 1.287.366 lolarjev.
Boste računali?
Da se v<im ne bo trebn posebej truditi z računanjem si lahko, ko imate vse potrebne podatke, pomagate s katerim od številnih programov za izračunavanje dohodnine, ki jili najdete na internetu.
Cc boste računali po pci poli,
potem pa računajte takole:
Najprej sčítejte vse Irniske bruto zaslužke (plača, bonitete, regres, avtorski honorar, udeležba pri dobičku). Od vscne, ki jo dobite, odStejte plačane obvezne prispevke za socialno varnasi ter normirane siroške avtorskega honorarja (Če ste ga imeli), lako dobite osnovo za dohodnino.
To zmanji^atc (od<tejete) za najvcč3% (z računiÍ!l),odslcje-te Še .splošno olajšavo (ta je za vse enaka in znaša za leto 200] 28.3.221 tolar) in mohrebitne olajšave za otroke in vzdrževane drui^inske člane, Tako dobite zmanjšano osnovo.
Zne.sek, ki ste ga dobili, primerjajte z zneski v lestvici in ugotovile v kateri razred sodite in na osnovi tega izračunajte svojo dohoilnino.
Tisto, kar dobite, primerjajte s tisiim.kar ste že plačali med letom ali tlrugače, od izračunane dohodnine odšlejtc ža plačano akontacijo dohodnine.
Cc je rezultat plus, pomeni, da bo Ireba državi toliko še dodati. če je minas, pa pomeni, da sle plačali več kol bi bilo ireba in boaw od države dobili razliko povrnjeno,
(n to je vsa umetnast. Dobro si zrač u naj le Î
■ MUena Krstić • Pfaninc
Lestvica :	za odmero dohodnine zć		1 leto 2001
če znaša letna osnova SIT			Znaša davek
Nad	do	Siï	SIT
1.279.236		17%	
1.279.236	2,558,470	217.469 + 35%	nad 1,279,236
2.558,470	3,837.708	665.201 + 37%	nad 2,558.470
3.837.708	5,116.942	1.138.520 + 40%	nad 3,837.708
5,116.942	7.675.412	1.650,215 + 45%	nad 5,116.942
7.675.412		2,801.526 + 50%	nad 7,675.412
Taki smo: eni bi sliupaj, drugi narazen
/.adnje dm se je (tiidinu našem olimočju) doi^ajahkarnekajsiva' h, ki so kazale na prizadevanja za shipno reševanje nekaterih iež<ii'in naCrfov. Ttidinu rei^ijiúá ravni. Viemso v ponedeljek govorili na štajerskem foninvt v Celjtf, kjer pa je la »štajerski^ zajema! predvsem območje vjť Mj m eijavljene Savinjske regije. !n, zanimivo. najprej .ro se lotili 'draviliškefia turizma, ker da imt: lahko zdravilno moč za okre\'anje tega območja. Nekateri so namreč fie vedno lyrepňčvniy da naki naravna 2dra\'iii.^a kljuJy hitremu razvoju v zadnjih letUt Se niso rekla zadnje l>esede. Ne le zaradi tu jcev; tudi i^e več domačinov se odloča za toplice; saj nak'^a morja je kza umivalnik, na dm}^ tuje obale pa mnogim ni za hodili. O regijskih stvareh so isto dofx>ldne govvriJi tudi na RJiA, regijski razvojni agenciji. Zdaj, ko so za svojpivgra m le dobili drimmi žegen, je namreč žc nastopu Čas za uresničevanje pmjekiov, ki so jih že naredili, i/l za .snovanje novih. Vvečijii je vendarle že dodobni prevladuje rmienje, da je do državnega denarja in do denarja razliCnih evropskih skladov moč pritlle skupaj z dobro zasnovanimi projek-ti. In letos naj bi na savinjsko območje priteklo kar okoli iri milijarde drztivnega in evropskega denarju. Ob lem pa v nekaterih manjših občinah vendarle še Ifoljprisegajo na to, da hi do denarja lažje prišli s pomočjo sx'ojih »botrov*.
Prav tako prepričanjegotm^o tudi vodi mnoge kntje\'ne sktpno-stL da so i/e v akcije za samostojne občine. .S'c// menda se vedno velja, da so majhne občijie deležne kar precej denarja. Ampak kot zdaj vidimo je pot do noviJi občin trrwva. Pobudniki so se zdaj ohnuli
kar na ustavno sodišče. Najbolj jth moti li^tth fiet tisoč ljudi, kolikor naj hi jih bilo treba za ustanovitev samoslojneofjčine. in opozarjajo na nepnfvUnost, saj je že zdaj pri nas skoraj sto občiriy ki imajo manj kot pet tisoč glo}'. In se je izjema že skorajda spremenila v prti} ilo. fn ko eni ne hi bili več kmjevna hipnost, so na velenjskem jbmmi združene Uslegovorili (tudi) o krepii\'i krajevnih skupnosti. Sci'eda pa niso mogli mimo sprašanja, kako bo z uradnimi regijami
Včasiii je trelya skujmj re^e\'a(i tudi stvari, ki ne zajemajo celotne regije, ampak le nekaj ohčin. navadno tiste, ki so v dobrih starih ČasiJi sestavljale stare občine. S takim problemom se zdaj uh'ar-jajo v spodnji Savinjski doliniy to je območju »žalskih« občin. Potrebujejo novo glasijeno šolo, pa pri tem nt\o najbolj uglašeni Ker naj hi šlo za shipno naložbo, se .'ie\'eda zatika pri denarju. Pri tem, koliko denarja naj prispeva katem ohobčvL St]'arisože tako napete, da nekateri kar dvomijo. Ce lx>do dosegli soglasje. Tako si lahko tudi lahko razlagamo besede žalskega župana, da bodo, če ne bo šlo drugače, postavi/i novo^asbeno šolo. Ampak potem bo ta leza žalske otroke. Morda pa bodo le našíi skupen jezik, jjidi na območji t Ki)zjaivskega in Olisotelja se je do^o zatikajo, ko so se odločali o gradnjo na ega podobne šole v J^guški Slatini Pa je le zmagal razum (in Či.st i računi) in glasbeno.^olo so Že postavili pod streho. Morda bo tudi žalska pripomogla, da bo na tem območju več ubmnosti.
■ k
Zmaga drugačnosti
/.aktij imtmu) ljudi radi tekmovanja ? 'Aa-to ker imamo radi zmagovalce. Celo tistim, ki sv nam pri ítxví, pa niso zmagali raje rečemo moralnizmagovalcikot pa poraženci. Liaerjev ne mara núiče. Uja, kaj pa se zgodi, če je zmagwalec slab ali če je goljufal alt če je lako zdo dmgftčen od nas. da njegove zmage ne moremo olx^tdovati? Kaj se zgodi, če ni ponosa in sreče, ampak se po-jtnijo zanikanje, gtuis in sovraštvo? Takrta iz zmagovalca nastane poraženec, pni postane zadnji Pade nižje od tistega, kije na začetku igro àgiibiL
Nekaj podobnega se lahko v naslednjih lednih zgodi s Sesira-mi, s tmnsvesiitsko skupino, ki je z zeh povprečno pope\'ko zmagala v konkurencipodpmprečnih popevk letošnje Ume. /godba je znana, pretef}aški zaključek pa vreden vsega obsojanja. Klpdy temu dit se oramno<m Magnijicov Komplet ^xmosno stiska med mojo zbirko najljubših CD-je\] je Magnijicov udarec z glavo neumno.st pn'e vrste, dejanje, kija rut ravni sedemletnega, da se popravim, retardirunega sedemletnega otroka^ Podobno je s telekomimikacijskim mrkom, kije ntistal zaradi prevelikega šte\ 'ila tckfonskih klicei-. Najyaka v tele\^tingii je popolni ubstird, ki bi se morda lahko pripetil niajhnenm gasilskemu dništ\'u, ne pa nacionalni televiziji A ta dva šenljlorjarvika pripetljaja ni.sta z:g^)dbi, vredni veliko pozornosti Na Emise je zgodilo nekaj bish eno usodnejšega. V soboto ni zmagala prelepa prsata le^iotiat, prav tako ni zmagal visok in zal mladenič, sla\'o in pozlačeni kipec so odriesli iran.si'esliJi, tri pe\'kef poimenovane kot Miss Marlena, Daphne in Emparatrizz. Sok je bil popoln, .Slovenijo ho v Estoniji zastopala posadka, s katero se povprečen šovinističen .Slovenec .siMi ne more idrntijk irati Slovenijo bodo v f^stoniji zastopali v "babe preoblečeni pedri", ki Njih nekoč, lako za praznik, z velikim žarrjm in na veselje zbrane množice oh zvonjenje farških z^'onov zažgali na mestnem trgti.
Ko je na pry em tovrstnem tekmovanju zmagal nezruini I.k Hand, se ljudje niso preveč razburjali, niiiče ni vedel, kdo so ti jmtje, ki pojejo o dežju, in na kakšno tekrnovanje se odpravljajo. Nekaj let ka.meje, ko se je Tanja Ribič sprehajala po ob-ziilju Blejskega grcdu, so se že oglasili šovinistični nergiíčiy kakor prif)adnike takšnega vrednostnega hahiaisa dtdicn-iio poimenuje Breda l.riter, in se zmrdovali oh dejst}'n, da je naša Tanja poročena z južnim Durotom. Izbira zmagovalne pesmi na letošnji Erni pa je bila za nekatere ljudi tako nedoimiljiva, da so medijske kanale zasuli z žolčnimi izlivi, obtožl^mi in napadi na dnigačnost. Samo na mrežnem portalu nmv.velenjexom se je v nekaj dneh zbralo več koi [xndeset siioročil, med katerimi prednja čijo za urkšen medij sicer običajno žaljive izjttve. Nekdo tako ižbiro zmagovalca komentira: "Ka so to mik pedri zmagal? To je sramota za slovenski narod. To je trelxi vse pred zid pa postrelit. Jao". Takšna mnenja na velenjski čvekalnici seveda niso tiič neobičajnega. Celo na nacionalni televiziji je le dan po Emi v nedeljskem Mariit prepevanje Sester na obraze gleda lce\prrvahiIo vt^- kislih smehljaje\' in pomeniji\^ih pogledov, kot pa navdušenega plo.skanja in zibanja v ritmu rrielodije.
Plaz ogorčenja in šovinizma, kije v dne]'ili po Emi za Id Slovenijo, je vsaj takt) silovit kot tisti ki nas je obiskal med pri-bežniško krizo. Kot tak pa (žal) ne pred.stavlja večjega pre.se' ncčenja. Kdo so úročeni potrošniki slovenske pop hdtiire, med katere gotovo spada tudi Ema? Ne vsi a večina izmed njih je del pasivne množice la^nzumentov, ki mislijo in slišijo le z očmi. Ljudje, ki zaradi osebnih življenjskih mdjejev, v tako predvid-ljii'em dogodku iščejo mn^edrilo in jx>trdite\' tntdicionalnúiy ípre-ietih, varnih in toplih miselnih svetov. Iz tega .stališča je niihov šok, čudenje in besse\'cda logičen odgovorna stik z drugačnostjo, obsojanje pa obramba pred nezrutnirn. Toliko bolj, če tisto, kije tako zelo dmgačno, nakonai zmaga. Jaz pa mislim dni-gače, prepričan sem, da je zmaga Sester, pa četudi posledica čudnih okoliščin, velik komk k Mj tolerantni dndl)i Zgodlx) o treh lran.s\'estitili bodo i^otovo pograbili mediji in jo, seivda vsak na s^vj način, presta\ili avditorijiL Kljub temu da ho večina zapisov zadržanih. Če ne celo ciničnih, pa bodo med njimi gotovo tudi takšni, ki hodu na zmago po.svetili s pntvo lučjo. Zrepek-forjem sprejemanju, informiranja in simpatije. 7m tesnim kostumom stevardese se namreč skriva čisto navaden člo\'ek. Takšen kot ti in jaz, s svojirrii slabimi in dobrimi lastnostmi Njegov spolno žh>ljenje pa za vrednotenje njegovih pesmi sploh ni pomembno.
■ Jure Trampuš
21. februarja 2002
POGOVOR Z RAZLOGOM
Pogovor z županom občine Mozirje Jožetom Kramerjem:
»Nihče mi ne more očitati, da sem gledal le na ene!«
1'lstl. ki se z njtnt sre^ut«m<» l>(>lj redk». menini(». da se župan obline Mo/irje Jože Kntnier ivdkokdiij na-.sntehne, da je resen in iimiijen mož, ki ^a /:lepii ne vr7« i/ tira i*t očitek Oh xadnjem obisku pa smo sp4»^nali, da /na biti po/oren, saj so s kratkega jutranjejsa sestanki na Valentinovo prihajale iz nje^itve pisarne sodebvke /, nt^co v n^. Po utrujenem vide/u na olirazu sodeC, bi človek rekel. daje i>il minuli dan /anj zelo na* poren. »Sejo c^ćinskega sveta smo imeli.
Na njej nekateri /.nwa samo kri-ii?irali, pt^grcvall ene in iste Ziidcve. niso pa predlagali kaj dnige^,« je p(M;-dal mož, ki se je po visokošolskem ;>lu-diju strojništva najprej dve leli pouCcvai na lakrainem Rudarskem šolskem ccniru Velenje, pred prihodom na občinsko upravo pa jc bil 18 let zaptwk'n v pc^djciju Kovinarstvo Ljubno. »V oWinsko upravo mc je »poleg' nil« prejšnji mozirski župan Jidcob Pre-seínik.'lajeleia 1097biJ izvoljen za poslanca. P(5vabil me je» naj prevzamem meslo tajnika, lakrat sem bil ludi predsednik KS Rečiea ob Savinji. Poznal sem polrebe krajanov, sploh izra/ita je hila leřnja pcD izgradnji osnovne Sole. Ker sem ludi sam imel šoloobvezne oi roke, vide), kaj pomeni osnovnošolsko izobraževanje v domaČem kraju, sem i/ziv sprejel,« je utemeljeval od-U^ilcv. Na še nekaiera naša vprašanja pa jc takole odgovoril: 9 VaSo ka/tííidaíuro za župana občitic Moùrje so vam (akrai nekateri očita-
li, ikS, da ste z njo na nek tiačin itj^-rati Jakoba PresSečnika.
»Zadeva je drugačna. Jakob Pre-se^nik je vseskozi, .šc v predvolilnem času. zairjeval, da ne bo vei kandidiral za i^upana, zalo sem se odločil za-njoja/- Cisto ob koncu pa sije, iz osebnih razlogov ali priiiska stranke, premislil. Volile! pa so sc odločili, da bodo raje imciizažupana človeka, ki jim bo vedno na voljo.« 9 Kakšna Je fnla dediščina, ki sie jo prevzeli in kakštia^ rneniie,je danev?
»Če bi rekel, da je bila zelo slabi, bi se zlagal. Neka le re osnwne, razvojne usmerilve je zasiavil žc prejšnji župan. Leia 1997 smo v glavnem začeli pripravljali prasiorski plan in ga po štirih lelih lani ludi dokončali. Zapolnil pa sem Se nekatere kadrovske vr/cli. Mislim, da smo v letih m<ijcga županova-nja veliko poslorili. » # M&l vprttšanji, ki hodo teios aktual-na. ho: aJi xíe izpolmíi dane td>!juf>e.
»Človek pač predvideva, katere zadeve bo lahko naredil. A, kakorkoli pogledam, vidim, da se vsega ne da uresničiti. Med neizpolnjenimi obljubami je ureditev irga Mi'kzirje. Vendar so nizlogi za to objektivni. Pred ureditvijo promela. piirkirnili mesi, je poireb-no uredili kanalizacijo in podobno. Nenazadnje tudi denaija za naložbo ni bilo dtîvolj, Ponasen pasem na izgradnjo mostu v Lokah in na osnovno šolo v Rečici ob Savinji, Hkrati smo napovedali ludj začelck izgradnje telovadnice v Mcrzirju. Zanjo imamo stvari
Jože Kramer, župan občine Mozirje: »V firizadevanjih krajanov HS Rečica ob Savinji za samostojno občino ne vidim nobene tragiiie.H
zastavljene, počakali pa moramo na ukrepe ministrstva za Solslvo, znanost in Spt^ri, ki bo za naložbo prispevalo I re tj ino denarja. Poleg lega smo naredili še nekaj vodovodov, cest, uredili kanalizacijo v Mozirju, povezovalni kimal med Rečico ob Savinji, Prihovo do čisliine naprave.« ^ Bosle z ie/a^njim proračunom po» sktL^U tiresniciii ti'iio, kar v tem man^ datu niste? »Ne. Za telovadnico bomo pripravljali dokumentacijo, k ureditvi tršega
jedra letos še ne bomo pristopili. Le-las bomo vodili aktivnosti, ki smo jih predvideli v ureditvenem načrtu Po-drožnik. Gre za približno 11 ha veliko zazidalno podrc^čje na začetku irga, kjer bomo med drugim uredili tudi veliko parkirnih mest. Zadolževali pa sc ne bomo.«
0 Pred časom je račimsko wdišče tigo-tovilo kup nepravilnosti pri pffslovo-nju obCim v i<ju 2ff00 in v lanskih devetih t/iťxecih. ^isje nje^vo poročdo zeio prizadtlo.
»Seveda me je» ker trdim, da smo gospodarno obračali denar in verjeli, da delamo pravilno. Predpisi so res predpisi, a me Žalťwli, ker so ti tako logi, in da se jih lako formalistično držijo. Na n(îvinarski konťercnei sem obra-zloičiJ vse očilane nam večje nepravilnosti, veČino manjši smo odpravili že med samim revizijskim posiopki^m, za nekatere pa imamo pripravljene predloge.«
9 Kako kmnentiraie èelje krajanov KS Rečica oh Savinji po samostojni občini?
»Ljudje pač vidijo, da lahko gospodarijo s svojim denaijem. Nai občinski svel je pobudo obravnaval in jo ludi poirdil. V tem ne vidim nobene iragi-ke. Tudi pri delitvi bivše občine Mozirje na pel novih je bilo na začelku nekaj nesoglasij. Zadnji dve leti pa smo pri nekiUerih zadevah /nova pt>iegni-li skupaj in jih tudi vlečemo skupaj, vse v prid razvoja.« 0 .SV^ oče ^irih otrok, zena je zdravni'
ca. Je kaj prostef^a Časa oziroma ka-ko ob zupatiovatiju ialiko še postori^ /i kaj zffse in zfi svfýe?
»D*>ma je res pestro. St arejša hČi je ře zapaslena, dva.sinwa sla študenta, najmlajši je osnovna^olcc, Velikokrat si kar na listek napišemo, kdaj mora kdo po mleko ali kaj mora posioriti. Vendar -se lahko pohval im, da kar dobro vozimo. Z dobro voljo, ob koncu tedna, ko >>mo vsi doma, kaj postorimo skupaj. PriWii čas, ki ga imam res zelo malo, pa izkoristim za sprehod s psom, delo v sadiwnjaku, vrtu, imam malo brajde, pozimi pa smučam.« ^ Odločili ste se, da boste felos z/un a kandidat za útpana^ Čeho Rečica oh Savinji samast4>ina <^'ina, boste kan-didirali sicer v Mozirju.
»Sem član S^x:ialdem<^kraiske stranke, CHede na lo, da sem spoznal, da lahko sodelujem z vsemi, sploh tlsiimi. ki so pripravljeni sodelovati, nc samo kritizirati, sem se odločil za ponovno kandidaturo. Prepričan sem, da se s pravilnim delom da veliko narediti. Mislim, da mi nihče ne more očitati, da sem bil obremenjen z Rečico ob Savinji, kjer řivim, in da sem zi4lo7-anemar-jal Mozirje. Tako kol moj predhíxlnik sem tudi jaz skrbel za skladen razvoj celotne občine.» ^ Pričakujete podporo volilcev?
»Vsekakor upam, da me bodo podprli, in da bomo s to ali drugih občinsko upravo ter .svetniki, tudi v prihodnje uspešno delali za razvoj cclotnega območja.«^
mip
Govedorejsko društvo Šaleške doline
Težave se vrstijo
(ÍABIlRKE, 15. februarja • Ze nekaj let zapored so člani (îovc-dorejskej^a društva Šaleške doline v prostorih gasilskega doma v (ralK>rkah opravili inventuro dela v preteklem letu terse d4»eovo-rili o nadaljnjih smernicah dclo-vanja.TUdi tokrat .S4> su lu zbrali iiu skupščini, na kateri so ugotavljali, da seje lani nudgovedo-rejce zgrnilo mnogo tež^iv.
»Največje med njimi niso lastne le nam, ampak vsem kmetijcev v Sloveniji Društvo, ki sicer nima posebnega vpliva na njihovo reševanje, bo sledilo dogajanjem na terenu. Če bomo družno in ho]j zavzelo zas I opali stališča tudi šaleški govedorejci, btimo lalî-ko bolj glasni in na takšen način pri.^iojnc opvjzorili nase,« je med drugim poudarila predsednica draživa Sonja Ariič.
»Čeprav W4C nekateri naŠi člani predlagali, tla bi bilo druženje bolj sproščeno kot lansko, nisem prepričana, da bo res lako. saj so d(5g:>dkj žal, zelo re-sni.«« je dejala v uv<xlu Arličeva. »Kot je povedala. so se ukvaijali 2 ramovrstni-mi vprašanji. Med drugim so prevetrili sirokovno podlage 7ako-nao živinorejscvu in z nekaterimi pripombami ludi uspeli- Precej slabe vcilje je medčlani piwzročilo preplačcvanje veterinarskih zdravstvenih spričeval (naskuf^jjii so sc zavzeli za to. da bi izdajanje slednjih za premike živali na drugo gwpodarsivo ali v klavnico, ukinili), samostojno Številčenje govedi in Številčenje uvoženih živali. Izrazili so svoj protest tudi zaradi obiska inšpektorja za delo na ireh kmetijah, na kaicrih jc preverjal uresničevanje zakona o varstvu in zdravju pri dolu ter predpisal žc kazni.»Budno smo spremljali pogajanja Slovenije za vstop v EU. Za nas je določitev
mlečne kvote življenjskega pomena, zalo smo temu vprašanju v društvi namenili precej pozorno-sli.« Med drugim je omenila -ie težave v zvezi koncesijami za osemenjevanje, sodelovanje drušlva pri pripravi strokovnih predavanj kmete, izdelavo ka-lak^ga bikov, ki so ga dobili člani društva.
V razpravi so se udeleženci skupščine dotaknili že omenjenih aktualnih tem 1er med drugim opozorili še na nekakovoslno (>pravljcno delo pri slui^ntxstnem klanju v klavnicah. Nemalokrat namreč dobijo nazaj umazano meso. temno, s podplutbami. Prav z.aradi lega so nekaleri menili, da bi bilo dobro razmisliti o ustanovitvi mlajših lokalnih klavnic z^ polrebe kmetov. Zahtevali sti tudi, da se stan» in a meja zj pregled g^wedi za BSE i/ 24 mesecev tMg-ne nazaj na 30 mesecev 1er dovoli zakol mcscccv stare govedi na domu z-a domače potret>e, se-
veda z obveznim veterinarskim pregledom pred zakolom.
Polegže nekaterih utečenih ak-livnosli (izdelava kataloga bikov, program osemenjevanja, strokovna ekskurzija, ...) bodo blašnji delovni program društva v precejšnji meri dopolnili tudi aktualni dogíxJki. bolj bomo mora-ii sledili razmeram na lerenu, da se bomo laliko pravočasn<'> odzivali. Rada bi, da bi se naši člani v večji meri s težavami obrnili na druš^o. Prav lako sc nadejamo tvornega sc^delovanja s Št>Štanj-skovelerino ne glede na to, daje večkrat prišlo pri kresanju mnenj do mnogih neso^asij. Zadnje leto sicer manj> kol minula, a vendarle. Pogrešam tudi več povezovanja, c^blikovanja stališč med člani društva, ki delujejo še v drugih rejskih in pa.se msk i h organizacijah. Će bomo razdK>bljeni, ne K)-modosegh ničesar,)'jc še poudarila Sonja Arlič.
■ Tp
Era Velenje
Črnjanom prijazni nalcupi
Minula soboto je Era Koroška v Crnl na Koroškem odprla vratii prenovljenega, ra/Širjene^a in sod4»hno opremljenega Market:« Rudarjevo.
Nalo ba je stala pribli no 40 milijonov tolarjev, uresničili pa so jo v dveh fazah in s tem omogočili, daje bila trgovina zaprla najkrajši mo en čas. Na kvadralnili melrih sodobno opremljenih površinah, od tega 2200 kvadratnih metrih prodajnih, ponujajo kupcem pestrejšo izbiro blaga vsakodnevne potrošnje. Prepričani so, da so s prenovo in sodobno opremo poskrbeli za kupcem prijaznejše in IcpŠc okolje.
V Eri Koroška, ki ima sede c na Prcvaljah in je članica Skupine Era iz Velenja, ludi v prihodnje načrtujejo vlaganja v ra/voj in posodobitev prodajnih površin v Mc iški dolini.
■ ep
PGD Smarfito ob Pakl
V znamenju priprav na praznovanje 100-ietnice
r II!


fic

'83ai4
Udeleženci skupščine društva so v razpravi ugotavfjafi, da so biie nekatere težave tastne samo šateši<im govedorejcem, precej več slabe votje pa so povzročita dogajanja v slovenskem kmetijstvu, ki so se odražala tudi pri delu na terenu in
v društvu.
ŠMARTNO on PAKL 16. februarja - 99. po vrsti c»hčni zborclanov Prostovoljnega silske^a drušKa Smnrtno ob Pa ki je minil v znamenju nastopa šmarškega mešanega pevskega zbora, pohval in nekaj kritičnih besed o delu v preteklem letu. l\idi /m% letos so si zastavili obilo dela in se z načrtovanimi aktivnostmi že začeli priprave na praznovanje 100-letnice delovanja društva prihodnje leto.
Predsednik šmarških gasilccv Franc Kumer jc v occni opravljenega dela v preteklem letu podčrtal, da so sicer dokaj dobro uresničili zastavljen program, »a bi se lahko pohvalili .še z večjimi uspehi, če bi bila zavest pri vseh članih društva večja.« Poleg urjenja desetin za tekmovanja in morebitne intervencije so pozornost namenili izobraževanju, druženju in preventivnim akcijam.
Dojan Rakun, poveljnik
dru.Štvjuje izrazil zadovoljstvo, ker na svojem požarnem rajonu niso zabelci^ili nobenega požara. Večletno preventivno delovanje na terenu se jc obrestovalo. Čeprav so lani izobraževanju namenili precej časa, je - lako kot Kumer - ludi Rakun menil, da ga bodo morali v prihodnje Šc več, da bodo lahko kos vse bolj zahievnim nalogam. Med drugim je Rakun omenil ludi urjenje in usposabljanje ekip. S kar osmimi desetinami so lani sodelovali na najrazličnejših tekmovanjih, d<5sc-gli zavidljive uvrstitev, najbolj izsiopalc pa so veteranke, ki so osvojile pokal GZ Slovenije. Za dosežene uspehe so lani prejele ludi plaketo občine.
Prihodnje leto bo drui>lvo, ki šteje llSčlanovin Članic ter 49 mladih, praznovalo 100 -lelni-co delovanja. Da nameravajo jubilej zaznamovali kot se zanj spodobi, dokazuje letošnji delovni program. V njem so pred-
videli kar preccj vzdrževalnih del v gasilskem domu in njegovi okolici, pester prc^gram akiiv-nasti ob mcsecu požarne varnosti, usposabljanje deseti. Izobraževanje članov.
Tudi letos bodo organizirali gasilsko lekmovanje v spomin na tragično preminule tri mlade člane društva, se udeležili srečanja gasilskih društev Smarlmiizvsc Slovenije in skrbeli za pestro družabno, kulturno in Športno aktivnost svojih članov,
Ob koncu občnega zbora (v dvorani šmarškcga ga.silskcga društva) so sprejeli v svoje vrste nove člane, najprizadevncjšim podelili društvena priznanja in pri2nanja (iasilske zveze Velenje 1er izkazali pozornosi članici Marjani Rudnik, ki je po 26 lelih dela blagajnika predala posle Mileni Kumar,
mtp
AKTUALNO
21. februarja 2002
Pogovor z Jankom Luknerjem, diirektorjem splošno kadrovskega področja Premogovnika Velenje
Imajo poklici v rudarstvu (še) prihodnost?
l^losrýť /^iposiovuixjo v Prcmoftov-nikii VťJenje tt^e skhicliio i nai^rlom. ki so}*» sprejeli Isini. Zapi»slili IxkIo 40 listih, ki so kot njihovi šlipeiicli-sli šolanje /e ^ak^ucili, 211 marca. 20 pa oktobru. Prihli/ni» (oliko, po 40, jih lM»do zaposlili tudi v naslednjih (reh letili. d<j leta 21)05. potem pa bo zaposlovanje teklo veliko holj intenzivno. Oceryiijejo, da bodo potrebovali med 80 in 100 novih delavcev letno. Na to obdobje so se v premi>-gnvniku /.e xaêeli pripravljati.
Opic^yjO pH, lia zanimanje za poklice v rudarsivu v zadnjem ùnsu upada. Vzroka za lo, cDccnjujc Janko Luk-ner, direktor za splošno kadrovsko podiToijc v premogovniku pa sla vsaj dva: mnenje» da poklici v rudarsivu nimajo proi^odn<">sii, saj sc na vcilko govi:)ri o zapiranju premogovnika po leui 2i>25 in bkuinje lisiih. kisoáola-nje f.c končali, pazapcxslilvc ne dobijo lakoj, ampak morajo »i a kat j. 0 Na p<MUa^i Česa xklepate, da fn* ZO' poAfm anJe po U(u 20i)S iako iníe/i' zh^no kot oceiý ujete? »Analiza, ki smo jo izdelali, je pokazala, da bo do leia 2010, sc pravi v nasicdnjiii K lelih, iz premogovnika odSlo bodisi zaradi upokojitev bodisi iz drugih r;izk)gnv Mi/u 1.7i)H delavcev. Ce upoStevamo. da nas je danes priblii:no 2.700, bomo morali do leia 2010 zapaslili od 800 do 1.000 novili ljudi«.
9 Kljuh prvdtikfivnosii, ki jo iz fera v lelo povezujete? »Kljub produkiivnosU. Vedeti morale, da smo in zaposlujemo ludi v lem obdobju, da smo lani zaposlili 4M
smerslrojniSlvo«, 9 KakŠeft pa je odziv?
«Ravno v tem je problem. Vsako leto manjSi.«
^ RazJofii? Najhrt razruisljate tudi o iern ? Kje jih vidi/e? »Mislim, da sla vzroka vsaj dva. Prvi najbrž tiOi v mnenju, ki govori o neperspctkivnosû rudarsiva in po-kliccv v njem.
Mi smo v razvojni naOri zapisali, da naj bi bila proizvodnja v premogovniku do leta 2010 približno na takem nivoju, ol je danes, in da naj bi se odvijala Se vsaj do leia 2025. Življenjska doba premi^govnika jc namreč lesno pove/ana z življenjsko dobo in obratovanjem energetiki h objektov Icrmoelcktrarne SoSlanj.
Do leta 2025 lorcj. in v primeru, da na lej lokaciji ne bomo več gradili objektov, ki bi potrebovali premog. Svoj čas pa zahteva tudi zapiranje in prenehanje. To ne gre čez noč. Ce bi pogledali samo s tega zornega kola, lahko rečem, da bi vsi listi, ki sc danes zaposlujejo in odločajo za pt>kiic rudarja, v icm poklicu dočakali ludi penzijo.
Je pa Se en v^rok. v katerem po moje ludi tiči trenutno manjSczanimanje za izobriiževanje za poklice v rudarsivu. Ta je v tem, da imamo ut hip šc nekaj več kol 100 ^tipcndi-siov, ki so končali Šolanje, niso pa dobili zaposlitve. To je ptTvezano s tistim, o čemer sem malo prej govo-
Janko Lukner: »Veste, n/ ravno reMama, Če Jih ta čas Čaka na zaposlitev 100, ampak vse te bomo potrebovali.**
delavcev, da jih bomo lettis 4Í) in da jih bomo tudi niislednje lelo v.saj 4í). Že danes pa sc pripravljamo na čas, ko bodo pc'»trel>e po novih zapiwliivafi bistveno večje«,
0 Tudi toko. da vsako teto razpišete precej kadrovskih stipednij? «Kadre si *^climo zagotovili predvsem s.štipendiranje m. /Ai novo šolsko leto smo razpisali 60 kadrovskih .štipendij, 30 za smer rudarstvo, 15 za smer elektroenergetik in 15 za
ril; da bo upokojevanje v naslednjih dveh. ireh lelih se nekoliko nižje in da želimo v tem času produktivnost áe povečati. Po letu 2005 pa bo na razpolago, enkrat poudarjam, med 80 in 100 delovnih mest letno,« 9 Mlade spodbitjate s .štipendiranjem na eni sirani^ na drugi pa jim nndi* te Se vrs/o ufioduosti. Kakšne? »Šlipendislom. ki se odločajo za poklic rudarja in rudarskega tehnika nudimo ludi brezplačne učbenike in delovne pripomočke, financiramo slrokovije ekskurzije, ki jih organizira šola, listim, ki zaključijo poklicno rudarsko.^>loz najmanj prav dobrim uspeh oni omcígočimo nadaljevanje šolanja na V stopnji, nc samo v rudarski, ampak tudi nastrojili in ele-krotchnični usmeritvi. Poleg lega pa bomo v času, ko bo zaposlovanje v osnckvni dejavnost i še problematično, omogočali zaposlitve ludi v drugih dejavm^iih v podjelju. Dve leii nazaj smo petim najboljšim po uspehu v vsaki generaciji zagotovili ludi takojšnjo zaposlitev.« 9 Kaks-en je hd <fdziv mUidih zo vpis v pfiklicno in tehnično nuiarsko Mo na netlarnih informativnih dnevih?
»Pod pričakovanji, vseeno pa upam, da bomo uspeli zagotovili diwolj velik vpis in da bo šola, kije edina take vrsle v Sloveniji, obstajala tudi v prihodnje. Sicerpa ludi lanski informativni dnevi, zelo podobni so bili letošnjim, niso bili pravi pokazatelj kasnejšega vpisa.«
■ Mf/ena Krstić - Planine
Zanimanje je bilo manjše od žetjenega.
AC Mlakar
Podjetje Mins No 1 je sorazmerno mlado podjetje s sedežem na cesti Simona Blatnika 18. V svojem pmgramu imajo vrsto različnih dejavnosti. Zadnja, ki pa se je že uveljavila in o kateri pišemo danes, je prodaja In servis AVTOCENTER MLAKAR (AC MLAKAR) pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke FORD za področje Šaleške, Zgomjesavinjske doliie ter drugih bližnjih regij. Za predstavništvo znamke FORD so se odločili predvsem zato, ker se pod blagovno znamko FORD skriva bogata preteklost. Prvi na svetu so pričeli serijsko proizvajati avtomobile, kar je omogočilo nakup tedanjih vozil širšemu krogu ljudi Venomer so strmeli k temu, da čimbolj zadovoljijo želje in potrebe voznikov, kar jiti je vodilo k nenehnemu izboljševanju vozil. FORD je ameriška znamka vozil, vendar marsikdo ne ve, da ima podjetje FORD dva sedeža prvega v Ameriki v Detroitu, drugega pa v Nemčiji v Kolnu. Tako so voala FORD, proizvedena v Evropi popolnoma drugačna, tako tehnološko, kot oblikovno, saj se prilagajajo evropskim tržnim standardom, ki so precej drugačni od ameriških. Vozila FORD, ki jih kupite v Evropi so tudi proizvedena v Evropi. Lahko govorimo o klasičnem nemškem vozilu, čeprav se vozila proizvajajo tudi na Nizozemskem, Portugalskem In v Španiji! Sicer pa je podjetje FORD postalo tudi 100% lastnik podjetij Volvo, Jaguar, Land Rover, Aston Martin, De Tomaso, Imajo pa Se nianjše deleže v podje^ih kot je recimo Mazda (30%)...
Podjetje FORD v zadnjem času še posebej veliko pozornosti namenja razvoju varrosti vozil, tehnološkemu posodabljanju in vgradnji materialov, ki jih je kasneje možno v celoti reclldiratll
V septembru lahko v Sloveniji pričakujejo novo FORD FIESTO» kf bo tako konstrukcijsko, kot tudi oblikovne popolnoma nov avto, z novo široko paleto motorjev. V naslednjih petih letih pa načrtujejo na trg poslati novih 45 različnih modelov FORD.
Sicer pa se FORD že sedaj lahko pohvali z izjemno široko paleto vozil v vseh kategorljahi Poglejmo nekatere najbolj Iskane. V rangu vozil A. torej med manjšimi vozili, sta zelo pnljubljena avtomobila
FIESTA In KA.
V rangu vozil B je FORD FOKUS, ki je prejel naslov Evropski avto leta leta 2000.7. februarja letos pa je bil proglašen za najmanj pokvarljiv avto v Evropi (po standardih TÛV). V rangu vozli CD pa je za oko in vožnjo izjemno priljubljen FORD MONDEO po vseh standardih zelo visoko ocenjeno vozilo, ki sodi v sam vrh ponudbe tega ranga, tako po kakovosti Izdelave, voznih lastnostih, kakor tudi po vamosti, ki jo nudi svojim potnikom. Ne smemo pozabiti tudi na FORDOVEGA ENOPROSTORCA GALAXY. Iz gospodarskega programa pa je tu FORD TRANSIT, ki je bil v letu 2001 dostavno vozilo leta v Evropi.
Avtocenter Mlakar obsega 600 m2 pokritih prodajnih in servisnih površin, kjer je tudi trgovina In skladišče originalnih rezervnih delov Izjemno pomemben je servis, urejen In opremljen [e po najsodobnejših standardih FORDA. Tehnično oset)je je usposobljeno za vse vrste vzdrževalnih In remontnih del. S stalnim dodatnim izobraževanjem skrbijo za pravočasno informiranost o vseh novostih servisiranja vozil. Na zalogi imajo tudi bogato dodatno opremo za vaša vozila (gume. platišča...) po izjemno ugodnih cenah ter na več obrokov, kakor tudi stalno potrebne originalne rezervne dele, oziroma jih dobavijo v najkrajšem možnem času. Dodatne informacije vam nudi Peter Padežnik.
Salon, oziroma prodajo vozil obvladuje Robi Čuješ. Na zalogi Imajo več vozil različnih modelov, barv z različno opremo.
Nakup lahko opravite po sistemu staro za novo, staro za staro, če pa potrebujete pomoč pri financiranju je tukaj po ugodnih pogojih FORO CREDIT, [easing. Dejansko popolna ponudba na enem mestu. Celotna ekipa se skuša čimbolj približati željam In potrebam kupcev. Imajo še višje cilje, o katerih nočejo govoriti. Verjamem, da jih bodo uresničili.
Pestra ponudba, prijazno osebje In dobri avtomobili vas vabijo, da jih obišč^.
AC Mlakar
V AC MLAKAR poslujejo vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure, na Cesti Simona Blatnilca 18 v Velenju, lahko pa jih pokličete na tel.: 03/898-56-70
21. februarja 2002 '^HlAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
V Šoštanju so na pobudo Anton Skornška ustanoviti komisijo za evidentiranje povojnih grobišč
Pobitim dostojanstvo, lilcvidatorjem milost
0	povojnih pulHtjiht /.|a»ti na Goricah, kjer so /rtvurn leta 1996 p<)s(»vi]r spominsko nl>v« l(!/jis se med Sc>i>tar\jéiiTiÍ spel govori. Enkrat vi'c,ctnifiië «Klvisno iió le^j), koJiko jv podobnim do^4tdkoIn drugod pr> Sloveniji odmerjenega pro^tfK nt v miHiiJih. ZH<lt\je Case ga jc prcťcy. V državnem zboru pripravljajo zakon o vojnih ^ro-hi.^^ih. v Slovenski Bisirici t^-sikiiJvlOi vIskM je ustanovila komis y o za evident i niT^ v povojnih j^ribiš^ M. In (u<fi v Sošb^t^ju so jo.
Na pohudo svciníka Aiuona Skomska (SLS), ki je v ciii p^v dobnilï kamisíj, listí prvi. iin^ncv vani 5 sirani iivcia l'aine leta žc bii. Pwablli smo ga na
Si'k^jwifr.
1	Podobna komisija kof je la, je V ioitanju ie bila. S kakwîm namenom je u.sfa» ufixijftia nova?
"Lela lW6,vprveni mandalu svela <ibCinc ŠmUanj. smo pobi-lim na (ioricah postavili spiv niiriiko obeležje, dela pa \omi-srjanidokončala, Mcdtcnii»cjc marsikaj spremnilo - ćiisi in mi-scíniwUjudi - in wlise mi» da /daj vcćjc možnosii. predvsem pa zadnje, da zadeve speljemo do konca, da s pomočjo Se živeéiií prič ugotovimo mesta p<^bojev in igrive. pi>skrbtnio njihov prekop in da'ilojiu>slira' nitev na primcmetn kraju 1er na
Srimeren način,«
^ Po v naprej cloíočenih i« do-f(<tvorJenih pravilih'/ ''CK>kIcr komisij il, ki jo je imenoval svet..fe ni kon slu i raj) a. te ne morem govorili o tem. kako bo delala, skužam pa si predstavljati, kako bi marala.
Najprej se mora registrirati. Mxlelovala bo s koinisijo. ki jo je imenovala vlada. Potem bi morali zbrali vsa verodostojna priSevarrja. IxkÍci&í ie ŽiviČih prič, bi>disi tistega, kar so ljudje sliÂ^ili od ljudi, ki so iře umrli. Na osniv vih teh pričevanj ozjuíiti in posneli stanja j^obišć. kijih je već. V javnosti se govori, da M a grobišči samo dve. kolikor pa mije zniino.jih je okoli osem. Potem bo potrebno pridobiti soglasje sorodnikov, da želijo dobiti posmrtne ostanke svojeev. da jih bodisi sami pokopali ali pa soglašali, da jih dostojno pi'>koplje-mo v skupni grobnici«.
Anton SkornšBk: »S pomočjo še živečih prič ugotoviti mesta pobojev in žrtve dostojno potcopati."
9 Kaj pa, ře íth grobiSć ne bo mogoče naian^no do/ocifi? »V teii primerih si bomo piv magali sondiranjem, z metodo, s pt^racvijo katere se lahko do globine dveh metrov odkrijejo okostja. Ko hi ug^u<ívili prve po-smrtxïc l^staJ^ke. moramo» tem obvestiti pristojne republiške organe. Tu se delo komisije na terenu kt)nča, sledi pa priprava odloka, s katerim bo občina cUv ločila način in Čas prekopa « 9 Ocene o tem, fioliko naj bi bito pobitih na (ioricah se močno razjikitjejif. (Sovora je od 20 pa do 4.im/K Kaj ie vam zdi verjetneje? «Saj nisovïigrc^bovi na Goricah I Grobišča so tudi drugod, o tem že obstajajo podatki, pri-d<^i>ljeni {xl prič. EK^mnevani pa, da gre za okoli 50 do 60 do-mačinw.iikol) l.lXX)pa n.Tj bi bilo beguncev. Tistih- ki so po koncu vojne bežali. Lahko, da si> bili to tudi vojaki okupatoiske vojske, ustasi. Rn.si. Vlahi, z oltoki, starci, z ženskami- Zajeli sii jih v Penku in poskiipinali pobili na posameznih delih Goric. OgriTmoko.stije bilo izkopanih na divje in tc kosti stï že odtujene. Oblast jeza to vedela in z grožnjo kaznovanja prepovedala izkopavanje«. 0 ste mlad čhv^. niste biti priča takratnih doffodkov. Kako to, da ste se odločiti, da toliko sixlehijete pri tem? Vas k temu vfuJi kajposebnefia? »Za mojo krščansko vzgojo gre. Zelo spoStujem človeško /^ivljcnje. Sem otrok preprostih starcev, ki so vedeli, kaj se v
Šoštanju dogaja. Oče mi je tem velikokrat pripovedoval, imam pa tudi veliko znancev, ki sodi>iJej ptxl pritiskom molčali, ?,daj pa so spregovorili. Prepričani .so. da sem oseba, ki ji lahko zaupajo.
Želim, da bodo zanamci vedeli. kaj se je tu dogajalo, da pol Šoštanja tudi ni moglo biti izdajalcev, daje uvožena idologi-ja Uidi v Šoštanju naredila veliko slabega. In zalo je treba prekinili 2 molkom.« ^ ih mislite» da vas hodo Ijtid' je. ki o tem kaj vedo, sami poiskali?
»Ko so ljudje slinili za u-sia-navijanje komisije.so eni začeli sami iskati slike. Piipovedujeje^ o ljudeh, ki bio tem utegnili veliko vedeti. Te. ki^ živijo, bomo sami prosili ?á\ p<xialke, ne bt> ino pa ptïvcdali. kdc^ so< ^ Sm zapisano? Že zbrano? Kdo Šoštanju seje i' p rete-klosii največ ukvarja!s tem? -Na žalast so vsi, ki so trpeli in grozodejstva nosili v sebi. ali imeli Otem celo kaj zapisanega, že umrli. Med njimi tudi likvkla-toiji. nekaj jih je naredilo .simuv iRomor. Nekateri, ki veliko vedo, paše živijo... Pismenega ni dosti, lahko pa, daje, pa ne vemo. da obstaja. Vetno dernmo za nekoga, ki bi nam laliko veliko povedal. Obiskali ga bomo. ne bomo pa izdal i njegovega imena, listo, kar je doslej zapisal De-llel Tfćcr. ki seje stem sam veliko ukvarjaj, je samo približno. Nekatere njegove trditve pa sploh ne držijo. Recimo lista o nekaj lističih tu pobiiih ... A o vsem tenj je prc;^otlaj govoriti.« zadnji seji smo slišati bo-jazen, da komisije ne zanese, da ne hi iz^'ajaJa pof^romov nad udeleženci takratnih do-govodkov.
"Vsekakor bomo to opravili kulturno in civilizirano. Žnvc s<i bili ljudje in pripada jim do-stc^anslvo, tiste, ki so še živi in so bili likvidatorji, pa bi odvezali krivde, jih osvobtxJii i, jim díwcv IQi.dajimlx^ konce življenja mi-losteii. Krvida za te dogodke izvira od drugod, ni v teh. takrat povečini mladih ljudeh. Bili so zavedeni. Tisti, ki si^ dajali ukaze pa morali vedeti, da to, kar počno ni civilizacijsko,«
■ Milena Hrstič - Planine
Prva kaseta Fantov z Graške Gore
Glnshcnn skupina TanCJe t Gniskc Gore deluje žť veckut dve dťscllclji. Začeti so kol koleciniki v sv<ijem rojstnem lu'^^ju. kasneje pa vse iK)gosteJo nasiopiili na različnih kulturnih prireditvah na Koroskent, kasn^e pa po vsej Slovenci* l«ani so gus tova-li tutik na Slovaškem, Polskem in v Avslryi'
V ospredju njihovega dela je ohranjanje starih ljudskih običajev in ljudskih pesmi.
Vsiiko leto se udeležujejo» revije koroških pevskih zborov, fewi-vala Graška Gora poje in igra, raznih dobro-
delnih koncertov ter drugi!) kulturnih prireditev.
Lani so izdali svoj prvi projekt, ki so ga naslovili V vasico nxino. Posneli si^ deset skladb, od tega štiri ljudske, Šest pa je avtor.^kili. glasbo bi besedilo je napisal Jtv^e
Mirkae.
Tudi za letos načrtujejo veliko koncertov, med najpomembnejšimi pa bo septembra v Slo-venj Gradai,kol>xionjiluïvigosl-je pevci zbora iz Bardejov s Skv vaške.	■
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline • GAL
Za zdai še ni pravega odziva
MOZIRJE , 15. februarja • Člani Ktitlurne^a društva likovnih ustvarjaiccv Zj^ornjc Savinjske doline - GAL so v .si»-delovanju z Območno izpo.stn-V» .lavnega sklada RS x» kul-lurnc dejavnosti Mozirje in m4»zjrskim Zavoflom za kultu* ro v (îalcriji Mo/.irje postavili na ogled dela» nastala na iz<»b> ra/cvalni delavnici društva, ki Jo Je vodil likovni pedagog Ko* bi Klančnik.
Kol je povedal Klančnik. st> se na 10 srečanjih lotili kar nekaj grafičnih tehnik, na razstavi pa si>delujc 19 likovnih uslvarjal-cev.
Predsednica društva Anka Rakun pa je ob tej priložnosti predstavila društvo, njegt^vo cilje in potrel>e. Ustanovili so ga pred dobrima dvema letoma z
Anka Rakun, predsednica GAL-a: »V svojih vrstah želi' 1710 ie več mtadîh, »
željo, da bi se tudi v Zgornji Savinjski dolini zbirale sorodne duše. se izobraževale v ra/Jičnih likovnih tehnikah ter na Vdk^cw
Razstave v Galeriji Mozirje so vedno dobro obiskane. Tudi petkova, na kateri so se predstavljati domači likovni ustvarjalci, je pritegnila pozornost občanov.
način družila prijetno s koristnim. V prvi delavnici jih je bilo le sedem, v zadnji že približno 30. V svoje vrste so vabi-II nove člane, a za zdaj šc ni pravega odziva. »Morda je razlog tudi ta. da moramo za dejavnost namenjali zgolj lastna sredstva. Ce bi občine primaknile. vsaj za mlade, več denarja, bi bilo teb med nami gotovo prccej vcč.«< Do sedaj so pripravili štiri delavnice, v prostorih društva v slari šoli na Rečici ob Savinji pa ta hip po-teka pela. Člani društva so se doslej predstavili na treh samo-slojnih razstavah.
Letos naj bi poleg razstave v Mozirju postavili še enov Nazarjah, orgar^izirali dve delavnici (delavniert akvarela in v jeseni grafično delavnico), sodelovali na oxtempi.>rah v h)ií:nji in daljni okolici- Imajo še nekaj smelih načrtov,okalerii) pa hi bilo v tem trenutku reči kaj več preuranjeno. «»Z zbranim denarjem komaj shajamo, zalo sami nakupa tiskarskega stroja in se nekaj slikarskih stojal nc bomozmogli. Upanio.danaŠa dascdanja prizadevanja niso bila zaman, ii: d:i naše želje ne bodo izzvenele v prazno.« je še podčrtala Anka Rakun, predsednika Kulturnega društva likovnih uslvarjaiccvî^omje Savinjske dolii3C - CÎAL
mtp
Uspeh
Prva nagrada za Velenjčana
Na letosqji "smi fotograiski na-teřsy revije Enzim Je prispelo rc-knrdnib 27(H) fotografů« ki so Jih poslali slovenski junaterski in pc»-klicni foto^tran rsizličnih j^enera-cij.
Z:i fotografijo leta 2(K12je strokovna žirija razglasila fotografije Sehasijana Kurmanška iz Velenja- Za 27-lctnega grafičnega oblikovalca v Gorenju f.P-C in izrednega študenta na Akademiji za likovno unietnost v Ljubljani (iUdij vizualnih koniunikacij) je bilo prvo mesto na tako velikem natečaju, največjem v Sloveniji, pravo presenečenj C in sprva sploh ni inogel verjeti in dojeli- da bo prišla prva nagrada prav njemu v roke. »Kar taval sem med Številnimi obi.skovalci««voritve raz-sta-ve v Oankatjcvem doam. preden
SeĎa^an KurmanŠek
so mc poklicali na podelitev na-griide,* je povedal Sebasijan Kur-mašnSek. ki se je s fotografijo
srečal že v ^'stem razredu osnovne .^ile, leJaj je obiskoval fotograf:^ krožek na osnovn i šoli Ajî-lona Aškerca v Velenju, leta 1994 pa je kt)nčal srednjo Si'>lo za^íblí-kwanje in fotografijo v Ljubljani.
S fotografijo se srečuje pri v.sak-danjem delu in to mu je v veJiko veselje, saj laliko prav skozi fotografijo in oblikovalsko celoto spev roča različne vsebine- Letos sc je prvič udeležil natečaja revije Enzim in po občutku sestavil vrsto zapisov iz rnzJičnih prostorov. Ustvaril je nekakšen kolaz impresij iz delovnega okolja, za razliko od večine ostalih avtorjev pa je svoje slike predstavil kar v črno belt tehniki. Sebastjanu Kur-manšku lahko le iskreno čestitamo za velik uspehi
■ HInkoJerčIč
t


Nagrajena fotografija: Brez naslova
Glasbena šola Frana Komna - Koželjskega Velenje
Orgelska kraljica, tokrat v popolnem sijaju
V dneh od 5. do 9. Cchruarjj ju hfh) v orgviski dvorani (ilaslivnv »>lť IniTiH Koruna - K<>/i>ljskv^u Velenje }jc 6. mednnrodn» or{*el-sk» ik>lii |>od voO.slvoin .svetovno pri vnane^a konccrlanla in ped a* prof. Knnniriecla Luckc -ja. Or^ani/iitorju stu bi lu ^aslKna ^oln in Slovensko orgelsko dr u.^ Ivo.
Velenjska glashcn<i šoia je otl leta 1997, prcíív.scm po zćisiugi ma^. Ivana Marina. ix>gatoj,sa za prečudovito ^řví>rano v. vrhunskimi orglami. S lem Izpolnjuje vse pogoje 7M nemoten polek In kvalitetno delo tovrstnih glasbenih seminarjev.
Lotoinjc mednarodne orgelske seje udeležilo ItJ aktivnih in in pasivnih sla^aleljcv izSloveni-je. Avstrije in HrvaŠke. Uilek'?en-ci smo bih dijaki. Študentje in profesorji različnih srednjih ^ol 1er Univerz po Sloveniji in tujini. Dru?il n<is je skupinski pouk, ki je pole kili J<>)pt>ldne od do 13. ure int>d l.^. do 17. ure poixikinc. Temu so sledile se individualne ure,
ki so se pogtTSto potegnile v piy/ne veCerne ure. saj nagemu mentorju, prof. Luckeju ni prim:injk<Willi) energije in «.ignja za podajanje glasbe mlajšemu rodu.
V sredo, 6. februarja, se nam je Ilannfried Lučke predstavil na solisliènem recitalu z deli W A. Mozorla.J. K. Herlla..). S.Biicha ter njegovega sina C. R E. Bacha. Velenjsko publik»"« je očaral s svoji» dovpýjno interpretacijo in registracijo izvajanih skladb, suverenim nastop(im, pretlvsem pazsvcv jo izjemno kari/mo.
Ilannlried Lučke se je glasbeno izobraževal na visoki Šoli glus-l>o v Freihurgu, na salzburském »Mozartoumu« 1er na Ženevskem konzervatoriju. Med njegovimi učitelji so bili L Dtx'rr,ll. Metz-ger,L. Rogg in K. Kynaston. Naredil je zaključne izpite iz cerkvene glasbe 1er koncertno tliplomo izoi^L Bilje štipendist u&ianove Deuischer Akademischer Austa-uschdienst. Leta l^yi je prejel nagrado avstrijskega kulturnega ministrstva, leta 1993 pa »premi-
Bllo je pet nepozabnih dni
er Prix« na kt^nze^^a toriju v /ene-vi. Od leta 1^97 do 20nt) je poučeval orgle na Univerzi za glasK) in uprizarjaji>ct) umetnost v Cîradcu, lela 2l)Ui pa se je na salzhurSki »M(«arteum«< vrnil kol redni prod. /a orgelskem igrt> in improvizâcijtî. Kol uCitelj orgel In organist deluje Še v Lichtensleinu in v .ivici. Nasttipal in snemal je v Številnih evropskih deželah, v ZDA, na Japonskem, v I loni^on-gutervAvstraliji.
Prt^r. Lučke je bil izjemno navdušen nad pogoji, ki jih nudi \V' lenjska gla.sbena Sola, nad celotno organizacijo seminarja, predvsem pa nad niv<^jem lu kají njega orgelskega oddelka, ki ga ževrslo let vodi mag- Ema /apu^ek. V zadnjih letih pa seji je pridružila prof. Barbara Sevšck.
Sledil je sobotni zaključni koncert, na katerem smo se predstavili aktivni udelc^enci: Nina šla-lekar, Jernej Mazej in Jerneja Sre-deniek iz Srednje glasbene ^ole Velenje, C ecilija EmeiiiC iz marl-t>orskc orglarske iiole, Kai.nrina Arlic prof. na Srednji glasbeni 5oli Celje, Barbara Scvsek iz Univerze za glasbi> Círedec ter Andreja (ioleî^ in Wolfgang Kogcrt i/ univerze za glasbo Dunaj. Zaključna loùkD je bila velenjskemu občinstvu ncwost,saj je prof. Luckc im-prc»Wziralna temo slovenske ljudske pesmi,
Blk^ jc pet nepc«zabnihdni«ki jih bo vsak iznted udele->>encev orgelske šole in obiskovalcev ii-ich koncertov n(^sil globoko v svojem srcu. Spel je spregovorila univerzalna govorica sveta - glasba, Cilasba kot majhen in obenem neskončen del življenja ?ivi v vseh ljudeh. Lahko olwiane brez pt>-sameznikov, loda posamezniki nc moremo hn:z nje. PosveOaji'» pa se ji le lisii, ki jo resniCn<ï ljubijo, In eden izmed takinih osebnosti je prof. Lučke.
Viast nanije, da smo v Velenju lahko gostili clovcka. v katerem gori ljubezen do glasbe in resnice.
■ Andreja Golež
Na Premogovniku ob slovenskem kulturnem prazniku
Multivizijska zgodba o bivalni kuiturni siovenskili rudarjev
podzemnega muzeja muzeja, organizirah bodo nastope različnih rudarskih skupine ter pripravili ponudb<i za Izlet p<3 vseh sedmih muzejih.
■ mz
MuMj prcmi»|jovnis(va S (oveni-je je slovenski kulliirni praznik obeležil 7.(l(»|mlníKijo /i)irkc miil-
timwlijsko /^ndlM» o bivalni kulturi slovenskih rudarjev pred 2. svetovno vojno. Ta je di»l)ra doj>ol* nitev muzejskemu stanovanju iz Iťl dvajsete}«» st<ile(jH. Zaenkrat jeia lev slovenskem jeziku, v kratkem pa jo l>odo dopolnili še / italijansko , nemško in angleško rn/Jicico.
V letošnje lelo so stopili zaposleni mureja premogovništva s smelimi nairti. Lanski ivkt»rdni obisk, 28.0110 obiskovalcev, belijo še povećali. V nuiz^iju pričakujejo kar 32iXX> obiskovídccv. Računajo. da jim bo to uspelo, saj so že ĆO konca prejšnjega tedna zabc-Icžih l4(HU)biskovalcev.
Prvo priiožnosi za še večjo pro-m^icijo vidijo v skupnem nastopanju z muzeji, ki so povezani v transverzalno podzemnih mu;?e-jev. .Dogovtirili sose. da bcxlo obiskovalcem fK^nujali skupno vstopnico in jih za vsaj iri obiske združenih muzejev nagradili 4. decembra. Predstavili sc bodo na sedmih sejmih v Sloveniji in Av-
striji. Šindelová 1 i pa bodo ludina cvrc>pskcm srečanju rudarjev v Arnoledslcinu na avstrijskem Koroškem. Muzeji bodo izmenično gost^Wvili drug pri drugem zeno-mescčno predstavitvijo vsakega
Denis Senegaénik trdno na samostojni umetniški poti
Slikar, ki vas postavlja v skušnjavo
(»alerija KC IN Velenje je bila v sredo zvečer pred kulturnim praznikom skoraj premajhna /a vse, ki so prišli na otvoritev razstave del domačina, a bidem-ske^a slikarju Denisa Sene-^ačnika. redko otvoritve razstav (ako dobro obiskane, tokrat pa je Denis skupaj /. vod-stv<im (iHler^e poskrl>el (udi m drugačen, sproščen, a vendar i/Jemno simpatičen kulturni program. 1'ripnivlla st^i gii njegova prijatelja. ^laslR^nlka Si* mon (iorišek in Boris Jelenko. Odlično sta interpretirala tri zimzelene slovenske popevke -in navdušila. Zdvio se mi je, da je tudi preoram sovpadal z osebnostjo mladega slikarja, ki se močno odmA tudi v njej*ovih delih. Samosvi»jost je kazal fv med studiemi ki ^u.je k^mûil la-
ni, otresel pa seje liidi vplivov profesorjev iz akademije, kar se tiiki» hitro liojdii redko /^odi.
DenisSenegačnik in (»alerija sla rči/slav(^ njcg(^vih diplomskih del in Ustih, ki .so nastala po dipkimi, lorej v zadnjem obd^>-bju, pripravil kar na dveh lokacijah. V CJaleriji so razstavljena dela iz ciklusa >«Slika - inter-ier«, na Velenjskem gradu pa ciklus »Akti«, Denis ni prav zgcv voren lant, kar misM in čuli. izraža s čopičem - barvami in ploskvijo. Tokral se predstavlja prvič po diplomi. »Dislocirana je razstava, ker se lemaIsko ločuje. Figure zaenkrat Še ne moremo vpeljati v abstrakcijo, zalo so ak-li na ogled nagradu. Mislim, da moje irenuino delo ni abstraktno, figura mi je bolj abstraktna» zato se je bojim. Veliko jc še
Akademski slikar Denis Senegaćnik se je hitro otrese/ vplivov vzornikov, Trdm stopa po samostojni ustvarjalni poti. Vodja galerije Miiena Koren - Božičeíi je prepričana, da bo njegova vztrajnost na tej poti, ki mu Je med študijem ravno zato povzroćaia nekaj težav, poptačanaí
nedorečenega pri mvyem tlelu, verjetno bom poskusil kot samostojni umetnik. V ča.st mi je, da se predstavljam v domačem kraju, že v mladosti je bila moja želja> da pr i pravi nj raz.siav<î prav v lej galeriji.« Sicer pa je raz.stavo označil tudi kot konce nekega začcika. C) Uk^wnih delih in zgodbi, ki jo pripi^'eduje z njimi, pa pravi: »S svojo slikarsko govorico želim prikazati in odpreti odm« med zaprtim in odprlim prostorom, odnos in-terier - cksterier. Vstop in izstop izprustora - tako najkrajše ptwem. Morda se v slikah čuli mcfjs^ noiranjtwi, gov(«rim o zaprtosti in odprlosti, omcjeni'>sli čkweka. Iloriztmt tega je pej-saž, ki ga zaenkrat pri meni šc ni.*< Denis pravi, daje po diplomi doživel astvarjalen »izbruh«, ko napolni akumulaUîije, ustvarja tudi po več del naenkrat.
Milena Koren - Božiček, hkí-ja galerije in likovna kritičarka, pa je o Denisi >vem asivaijalnem opusu, predstavljenem v galeriji. p(">vedala: »Dela na dveh lokacijah mi raz.stavljena zato, ker S<1 tako lemalskc^ kot vizualnt» zelo različna. Prov pa je, da so raz.stavljena hkrati, saj tako tudi nastajajo, a z zelo razHčninii prist<^pi. Lahko zatrdim, da je Denis avior, kjer je prepi^znav-nost vzornikov, zeio majlma. Ubira samotarsko svojo pol, mislim, da se njegova vztraj-na lejpoti,pt^plačala. Prav izbruh po končani akademiji jc pokazal da je dolgo ;^iral pt>da-tke. ki jih med študijem ni mogel predstavili, zaradi Studijskega programa
■ bš
Meksander Videcnik Iz Mozirja predstavil že svojo 26 knjigo
Okrogle in malo okrogle iz Mozirja
Malo več kot 20 obiskovalcev si je minuli četrtek vz.elo čas in se odzvalo povabilo na predstavitev novega	dela Alekssindra
Vklečnikji • znanilca ohranjeval-ca narodi»pisne kulturne de* diščine zlasti v Zgornji Savinjski dolini; Okrogle in malo manj okroj^le k Mozirja.
Kot je na srečanju v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napo-tnika Velenje povedal avtorje s knjigo želel ohraniti sp<^min na purgarijo ali malomeJčanstvo, ki jc bilo v zadnjem trgu v Savinjski dolini zelo izrazito. »Morda je malo zbadljivo, vendar sem ga
V Gorenju in Kulturnici
Rozstava del Klavdija Tutte
Sli»venski kulturni praznik so zaznamovati tudi v (iore« nju. V sodelovalen s Kulturni-CO so pripravili v razstavnem pn»sloru upravne /^radlw raz« stavo slik Hkademskej>a *ili« karja Klavdija l^lte.
Tam so razstavljena olja večjih dimenzij, akvarele in slike na keramiki pa si lahko ogledate v prostorih Kulturni-cc na Cankarjevi ccsii v središču Velenja
■ mz
Klavdio Tutta, prvi z teve
»Za predstavitev moje nove knjige so ml dali tak stof, da v njem še sedeti ne znam,« se Je pošalil Aleksander Videcnik.
moral opisali na ta način.« Vse zgt>dbe iz knjige so resnično» a. kol seje izjazil.maice^okinčane« z raznimi prispodobami. Segajo v 18. stoleije,včasscxlnikov.kiso predstavljali močnejšo obla.st kot kasneje J^pani.
Kljub častitljivim letom Aleksander Videčnik.^ ni odložilpe-resa. Pripravlja gradivt^ za 27 knjigo, v kateri bo cipisa) svoje spomine na čas med obema vojnama, ki ga je preživljal v C elju.
»Ti spt^miiii Ix^do p^wedali marsikaj, kar dokumcnd niso. lo pa Ito najbrž moje zadnje knjižno de-
Pred nedavnim je iz rok pred» sednika države Milana Kučana prejel zlati znakSvc^bode Republike Slovenije za življenjsko ^lelo.
Kol nam je povedal, je odličje sprejel z velikim ptmosi^m: «/di se mi, t.la je lo najlepše plačik> za trud. ki sem gavîagal na različnih področjih 80 let.«.
Poleg avtorja knjige Oknfgle in manj okrogle iz Mozirja je večer ptipeslril še David Bui. ki je prebiral (^dlomke i2 najnovej^ Videč ni kovc knjige.
■ Tp
21. februarja 2002
107,8 MHz
musia m as0nsiiiM0m*musiaiHCJU0P!SKt MOZAIK
toliko pi»lvn)ik • o samem i/« boru. ca kil nje na re/ulUite in navsťXadnjť na ^mugo Sester, kot jih je bilo po l«to*»r^i EmI, pđ /ed(>l}20 ne. javnoKi je razdeljena, eni /groi^enU drugi navdušeni, eni razočarani, drugi ve.seli...
Emo sla spremljala ludi na^ radijca Dragan Berkenjaćević in Igor Kukovec in pripravila diiljSo reportažo, ki so jo po-slui^aici Radia Velenje lahko sliSali v torek popoldne. Pogo-vajjala sla se s Se^slrami, Andražem Hribarjem, Rokom Fcrenjum, Mižo Molk... Škoda, čc sle (slučajno) zamudili, In kaj pravita onadva na Ic-loSnji i/bor? Kakšnega posebnega mnenja niU nimata, pravila. da jc najl>olj pomembno, da ima Slovenija zmagovalke oziroma zmagovalcc. ki bodo našo državo zaslopali na cu-rosogu v Esloniji, čeprav ...
No, kar sc njiju liče, sia pred glasovanjem največje možnosti za zmago pripisovala An-drai^u Hribarju. Njun favorit jc na koncu přislal na5. mcsia Da pa je bilo lctt"«vsc skupaj bolj tako lako, pa dokazuje tudi lo. da se je lanska zabava
po Emi, ludi iLStikrai sta dogajanje spremljala Dragan in Igor, potegnila pozno v noć in Se malo v julro, tokrat pa so mnogi lakoj po razglasitvi odili. /aradi snei^cnja, kije zajelo Slovenijo?
■ mkp
		»
^ ¥		>
/m		
Ena od Sester In tgor Kukovec (foto: Dragan Berkenjaćević)
George Michael okraden
v londtînsko domovanje Ge-orgea Michaela so vlomili neznanci in se nato odpeljali 7 njegovim 114.000 ameriških dolarjev vrednim šponnim avtomobi-lomznamke Aston Mariin. Vlo-
milci so iz 4,3 milijonov dolarjev vredne hiše odnesli slike, nakit, oblačila in osebne predmete, ki jih je pevcu podarila pokojna mali,vvrcdnosli 140. UOO dolarjev. Pil doslej znanih podatkih policija vlom Še preiskuje, zaenkrat pa niso aretirali 5e nikogar. Mediji so Se poročali, da je
Študent naj bo
ni
w r rt ■ Končno sc po zjininitvih m presenetljivih dogodkili » r	1 ogjaianio s kupom novih intoimacij. Najprej naj
I ^ ^^M zjčnciu s povzclkonî preteklih dncvov. Olvc^rilcv pros-^	lortw jc uspela, pustni veČcr i^e bolj. edina napaka je bi-
Hb^^hb la, daje Maiko pozabil dali lilni v foioaparau anipak bomo žc preživeli. Pri prostorih vsekakor ne snienio pozabili, da sedaj redno obralujc čila! niča s slovenskimi in lujimi revijami 1er raznimi slripi, (>h hninju 6i«)pisa pu bosic lahko popili tudi... (brťi'íilkaholnoprcsentíČenjc),PolegčilaliJÍcc pavam jenavoljo^cy-t^er kafe in pa računalniška učilnieii za dolgotrajnejše delo. Na.slednji velik dog^>dekje bil Valentinov žur. kije res trajal vse do julranjih ur. Odlična udcieřba, dober pn^gram.ok skupina in pa seveda itept^greJlji-ve karaoke (prostovoljne) in o«iialc igre. Nwa ideja, kibop<^^tala ira« dicionaina-drugačen, malo bolj fin žur?
Dn àe malcv pofilvdami» v prihodiir^l: v četrtek. 21. fcbruai^ja, bt» v pni.storih iv^k • mc koncert ni/ozvm^klh «ikupin I^KtliCc in Prnnco For-miea. ki vas bcMli» spravili v ra7položci\ic s sex}' (ra.sh blucsom. V soboto, 2.^. i^niatjfl. pa v^^dulgo ikap(»vcdani in dvakral prc^tav^cni Slivam 1er predskiipin» ()k>'ir- tokrat sigurno, hodile Kam/a majhen denar 14(H) SIT 7JI cl»»ť ^^K. 600 Sil' xa i>siale).
^ Í2t>bražcvaln i kotiček: v ćctrtck in petek sla v prostorih sî»k- mc vui ambieioaKže delavjuee o usivaijanju kariere (Gel Work), la vikend pa sc piviC začenjajo tudi leii^aji, kisniovam jili pripravili. Prijavljeni udeleženci, tie ptîzabilel
Na koneu naj 5e vse ptwabini nm^^gted razstave marketinške znamke Hcineken, ki bovpn>slorih s^k - mena voljo še do 24. februarja, tisli. ki paste degustaeijo zamudili, pa naj vam bo žal[ Kesajte se do následuj iê I
■ MajaAhtik
M9h
NA mm
6 Pack Čukur
Prvi videospol 6 Pack Čukurja >'šliik šluk« $e zelo dobro drži na naibolj znani slovenji lestvici videospotov • videospol I ca h, saj je priplezal celo na prvo me< sto napadalne lestvice.
R. Kelly
33-letnl proitucent in pevec se te domnevno spet zapletel v seksualni škandal z mladoletnico. Krivdo seveda zanika, a doslej so mu zapeljevanje mladoletnic očitali 2e več kra I
Way I on Jennings
Za posledicami sladkorne bo< lezni je v 65. lelu starosti umrl le* gendarni izvajalec countfyja In eden od utemelji lei jev country ročka Waylon Jennings.
Jessica Simpson
Poleg Britney Spears najbolj
znana zvezdniška devica, 21 -letna pevka Jessica Simpson, se je zaročila s članom skupine 9S Degrees Nickom Lacheyom.
Vesoljska rapsodija
Pod naslovom »Space Rbap-sođy<f |e sredi meseca izšel album projekta Clin Art Music, za katerem stoji Aleš Klinar. nekdanji šef Agropopov in avtor številnih slovenskih pop skladb (Anja Rupel, Martin Krpan ...)• Projekt Dlln Art Music predstavlja enega redkih domačih primerov elektronskega simfoničnega dance popa.
Leteči odred
Hrvaška skupina letos praznuje deseio obletnico delovanja. Jubilej so obeležili z velikim koncertom v zagrebškem Domu sportova, kier so enega od obiskovalcev razveselili z dragocenim darilom - eno od svojih kitar.
bil pcvec, ki ,svoje londoa«îko domovanje uporablja bolj redko,v Času vloma v Los Ange lesu.
Madonna poje za Jamesa Bonda
Madonna je posnela pesem za novi film o Jamesu Bondu, vendar pii v lilmu ne bo ludi zaigrala, kljub lemu, da so se o tem pojavljale ra^ne Spekulacije in ugibanja. Snemanje 20. nadaljevanja o znamenitem britanskem tajnem agentu (K)7 sc jc zaeelo januarja 2002, v glavni vlogi pa bo že CetrliČ n<istopil Pierce Brasnan. Vlogo Bondovega dekleta J inx so zaupali igralki Malle Berry, ki se je lahko spomnimo iz filma "Operacija Mesarica".
V Estonijo Sestre
Slovenijo bo na Evrosongu 2002 v eslon.^kem glavnem mestu Tallinn 25. maja zasiopal ira-vestiiski trio Sestre s pesmijo 'Samo ljubezen", ki je za las enosamo loOko) premagal dru-gouvrščcno Karmen Stavcc. Za
RĚUNION
Dolgo .se Je Sukljalo in končno so stvari postule irvW tudi xa pravo medijsko ot^javo, brc/ vprašljivih »govori »e da...«, »slikali jc ...«, »menda naj hi...« in p«Hjobnih ïr^z, ki pod vprašaj postavljajo res* ničnost zapisane trditve, i^aj vc, dil je res in da sc legendarna domain xasccllm &ink rock v resnici pripravlja na ponovno združitev za vnovičen pohod na domače koncerine odre.
Pt^tem. ko sť> od izida zadnjega, desetega albuma skupine z nasUîvom »X«. letos minila žc skoraj iri leta inje nami luJi prcccj dolgo obdobje njihcjvcga koncertnega molka, se Šank rock zdaj vraCajo v eni od svojih najbolj uspešnih in bolj zgodnjih posiiiv. Ali je to v rcsnici originalna p(wtavaje težko rcii, saj vsaj Velenjcani pomnimo
skupino od njenih najbolj zgodnjih začetkov tudi v drugaCnih zasedbah- Sank rock se tokrat vraCajo v pt^siavi Matjaž Jelen (vokal k Bor Žuljan (kitara). Da« vor KlariC (klaviature), Cveto Polak (bas) in AleS Uranjek (bobni). Brez dvoma drži, da gre za ekipo, ki je bila sk'upaj v naj-bo\] plodnem in najuspešnejšem obdobju skupine, ki je sicer za časa vsega svojega delovanja po-snela deset athumt>v. Zanimivo, daje nav.seh desetih albumih, od prvega »Pridite na žur«, dt> jubilejnega desetega »X«. prisoten edino pevec MatjažJelen, medtem ko so drugi dani iz lakih in drugačnih razJogov s posameznih albumov izpadli. Vseh deset albumw je navrglo lepo .število uspei^nic, ki jih Sank rock kanijo p<mťTvno izdati na kt^mpi-lacijski zgtiSčenki s svojimi naj«
večjimi uspehi, (»reatesi hits album je seveda za bend s tako dolgim in plodnim stažem nuja in pravzaprav se postavlja vprai>anje, zakaj o tem ni,so raz-raišljaii že prej. Zato verjetno tudi ni bilo pretežko prepričati ixJgcwomih pri ZKP RIV Skwe-nija, kjcrl>odc^ največje šankioc-kovske p<idvige tudi izdali, da p.>dprcjo ta projekt. Kt">nec kt)n-cevje skupina večino svojih ail?u-miw izdala prav pri tej založbi.
Vrnitev na glasbeno sceno pa bo oh izidu ploščka spremljala tudi velika turneja, ki naj bi se začela i. maja in bo obsegala kakšnih petnajsti do dvajset koncertov. V veliko zadovoljstvo ti-.stih. ki prisegajo predvsem na njilKwe iivc nastope. In takih ni malo.
■ MiČ
zmagovalno skladbo letoi^nje Eme, slovenskega izbora za Ev-Rïstîngje besedilo napisala Barbara PeSut, glasbo pa jc prispeval Roben PeSut - Magniťico.
Tudi letos je Ema potekala v dveh delih. Na petkovem predi-zboru je nastopilo osemnajst skladb, desel najbojj-iihsejeuvr-.st i lov.sobotni iinalc, in siccr pci po izboru glodalcev oziroma glasovanja po teielonu, Se pel jih jc dodala strokovna Žirija. () zmagovalcu pa sov sobotnem izboru (Ddločali televot ing, strokovna žirija in žirija razvedrilnega programa 'J'V Slovenija, organizatorja projekta. Žal ni Žlo brez
zaplelov,sajjoje iirgiinb:aiorjem zagodel računalnik, tako daje bilo na končne rezultate treba čakali dolgih dvajset minut. Poleg tega z-apleta je IctoSnjo Emo zaznamoval Se domnevni ob-
račun v zakulisju, ko naj bi se avtor zmagovalne skladbe, Magni-fico, fizično lotil Patrika Gre-bla, sicer avtoija pesnil treh finalistov letoSnjegn izbora,
■ MiČ
Koncerti - Mladinski center Veienje
Dogajiinje v prostorih Mladl^ske^a cenim Velenje tudi ta konec te<lna ne Í)o zamrlo. Ze danes /večer oh 21.4M) hosta tam nastopila dva nizoz.meska henda, in sicer ijo Lite in Franco Kormíca. OI)e z.asedhi sta pravzaprav dueta, kl zdi» minimuma okleščeno zasedho {hrezhasa) pnMzvajata mešanico psm-ka« blusa in rockablllvja. Medtem ko Lo Lite (>)>staja pet let in&e lahko pohvali z dvema albumoma in kupom singlov, pa zasedba IŤaneo l^ormlca obstaja Šele od lanskega leta, ko je pii «KJhodu pevca doživel transfonnacljo Iz tria v duo. je namreč ostitnektria Dexter, ki je sicer v času svojej^a delovatyn izdal tri alhume.
Drug koncertni dogodek v MC-ju pase nam obeta vsobo-lo, 23. februarja, ko bo tam nastopila brežiška pop nick skupina Shyam. Kot prcdskupina bodo pred njihovini aasiopom občinstvo ogrevali domačini Okvir. Koncert sc bo pričel ob 21.00 uri, vse skupja pa bo polekalo v organizaciji Šaleškega študentskega kluba.	■
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
I2)0i potila vsakD soboto ob 9.35 url. Zinagovalno sUâdbo pa t^ slištte v proflra-iiHJ Radia Velenje dvoloat (tievno: po poroi^llh ob 9.30 In po pvoClllh ob 16.30.
1.PINK-Get	The Party Started
2.$YLVER-Forgíven a.SHAKIRA-Whenever Whenever
V tokratnem izboru pesmi tedna Radia Velenje, si je pravico do predvajanja dvakrat dnevno priborila fnb Izvajalka Plnk. Zmagala je s skladbo »Get Ttie Pítfly Started«, ki jo najdemo na njenem zadnjem albumu »Missundaztood«. Za njo sla ostala Sylver in vedno bolj priljubljena Shakira.
r
I I I I I L
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 17.02.2002:
1 .MLADI DOLENJCI: Praznik muzike	12 glasov
2.M0DRIJANI: Pepelka	6 glasov
2.SLAKI: Vaške noči	8 glasov
4.VAGABUND1:	Spet smo pri vas	4 glasovi
5.UNIKAT:	Sem z^jubljen bil	2 glasova
Predlogi za nedeljo, 24.02.2002:
1.ČUKI:	Sončna Dolenjska
2.PLANŠAÍRJI:	Prelepi Blzeljski kraj
3.P0GUM:	Mati piše pismo belo
4.R0GLA:	Oda goram 5.SLAP0VI; Rože z domačega vrta
1 I I I I I
Viti Grabner
10
VRTILJAK
21. februarja 2002
S Športnom se ne ukvarjajo samo mladci! Šopek sUrejših in izkuSenih velenjskih Športnih funkcionarjev dokazuje, da je še kako pomembna tudi modrost, ki mlade usmerja in umirja: Marko Primožič, Rudi Že vart. |ože Prislan in lože Melanšek.
Po Miriju Maksimoviču. znanem in priznanem športnem maserju iz Šaleške doline, je veliko povpraševanje. Približno pol leta je v njegovih rokah tudi odlična velenjska atletinja jolanda Čeplak, pred katero je evropsko prvenstvo na Dunaju. Mirijeve roke so zalo v teh dneh na veliki preizkušnji.
Golte

Gozdarji že 23. za "svinjsko glavo"
Na Ciollch Stí je prtíd nedavnim zgťídil in 23. po vrsti veleslalom '/.'d ^svinjsko glavo." 7b je družabna prireditev, ki jo vsako lelo organizirajo Člani gozdarskega Šporlnega druživa GrCa za kmeic oziroma lasinikc gozdov in uporabnike iesa. Kijub
vremenskim ležavam, ki pestijo skoraj slovenska smučišča, zaposleni na Golleli uspeli ssne-gom pt'ilffpati del Medvedjaka in poslavili vcleslalo nisko progo. V pravem snežnem melezu, dežju in megli, se je na prc^ pognalo 83 smučarjev, kar je sicer
Predstavniki najboljših ekip s pokati
več kol v preteklem letu, vendar se tekmovanja niso udeležili vsi prijavljeni.
Vsi ickmovalei so se potegovali za kolajne in pokale, glavna nagrada pa je vendarle svinjska glava, ki jo osvoji predzadnji v vsaki kategoriji- Ura jc tokrat
svinjsko glavo že drugič zapored namenila Jelki Pelek iz Gornjega Grada v ženski in Francu Komarju iz Nazarij v moSki. /magovalei tekmovanja so sicer bili Metka Lenko iz Belih vod in Ida Bitenc iz Na/arij v ženskih kategorijah, v
OohltnikS tepih svinjskih glav mo§kihpa Albin Robnik ter Jakob MiUijovc Iz Luč in Janez Presečnik iz Ciornjegži Grada. Prehodni pokal za ekipno zmago je tokrat odvijugal v Nazaije, druga je bila ekipa Luč tretja pa i/ St^ianja.
FRKANJE
\ 3 in
Pregreha-
v veknjskeni hotelu Paka so se v soboto doga-jale pregrešne stvari. Predvsem za tiste (ženske), ki morajo gledati na svojo linijo, litm je bilo namreč tekmovanje slaščičarjev. Nekatere torte so hile pregreAno lepe.
Ha hitro
Nekateri Ře vedno na veliko govorijo o usodi Sončnega parka. Že vedno je največ t^čilkov na račun tega. v kakem stanju je piirk H Uikim Imenitnim Imenom. Če je to glavni problem, je rešitev lahko hitra: preimenuj-mo ga. Na primer v Park sramote.
Za žive in mrtve
Cerkev se ne /anima le za žive. Ljubenski primer kaie, da jih moCno zanimajo tudi mrtvi. Pa Čeprav na raćun Ivv'th.
Vsaj nekaj
Povsem, karse zdaj dogaja /. níwimi pobudami za samostojne občine, bodo marsikje veseli, da smo imeli vsaj pasta. Vsaj na karnevalih so lahko proglasili svojo ol>čino. Ce jim je tosplohvkako tola:?bo.
Zibka za zibke
Erina Zibka je Se obogatila svojo zbirko priznanj. Vedno pripravijo kaj novega in mikavnega. Lcpti bi bilo, če bi to mikavno tudi zamikalo več ljudi, da bi s svojo aktivnostjo potrebovali zibke.
Minister v rožcah
Slovenski kmetijski minister Franci Dut je bil konec ledna v Celju močno vnvcah. Pu ni bilo nič kaj tekoče pregrešnega. Le na evc-t ličnem sejmu je bil.
informacije
N^ladi so imeli pred dnevi iniormatlvne dneve. Ko bodo končali šolanje. jih čakajo Še oni. Ko btxlo iskali mlbrmaeijc o zapo&liJvafa.
Komunaina
Bi>jda ima velenjska ko-miinala resne težave /.zbiranjem in Se večje s či^'enjem. Ubadaji> se z zbiranjem neplačevaleev, še resnejše tc^jive so nato s »čiščenjem« računov.
Pocenitev
(^h vseh številnih podražitvah na.^i statistiki vendarle pravijo, da vse Ic cene ne vplivajo veliko na inllacijo. Morda jo znižuje cena ljudi, kije pri nas vse nižja.
21. februarja 2002 ""HláS
V SREDISCU POZORNOSTI
11
Namen obsta/a, nekaj denarja tudif nedorečene so vsebine
Brez Sončnega parka bi mesto izgubilo svoj »jaz«
Veliko besed, tudi n;i piipirju. je že hilo prelitih » přepotřební obnovi Sončnega parlai. edlne> U«! nuKlemisnCnetju piirk^i v Sloveniji. (flHsn<r soo tem, kot smo že pisuli. soviirili tudi na nediv-ni okn>^li mi/i, na koferi so odgovorni predstsivili nek2»j namenov občine, k;ik<» naj bi <»bnova tekla. Žal je bil ml/iv |K)vabfje-nih. zainteresirane javnosti torej. slab. Še .svetniki, ki cHiloćajo tiKií O takih rećeh. so tisti ćetr« tek prišli v take» malem ^tovilu. kot je prsto> na eni niki. I^i vendarle ^^e /a park. ki ^a Marko Vučina, mestni arbitekt, simbolični» primerja /. Cifrelovim stolpom v Pari/u po pomenu /a naše moderno, mlado mesto. Ce l>i namenili /n dru^e namene, je prepričan, da bi mesto i/-uobilo sv<»j »ja/«.
Na okrogli mizi, res da sklicani dopoldne, ko je večina ljudi v slutili, smo uvodoma i>cvcdcli, da do í^bnkwc ^ ni pri.^lo ludi /n-radi dolgih dciiacionuli/acljskih posiopkov. ki pa no sedaj po Ih;-scdah župana Srečka Meha rcSeni. Lasinik 7cmljc jc tako oWina,v lasti premogovnika pa je ^ meslo, kjer sla nekoč slal paviljon in kotalkalisčc. Premogovnik naj bi ju >c v kraikem brc/plačno prenesel nu obCino, pi>g<idl>a naj bi bila podpisana v februarju, »danes poskuisamo prcdsiaviii le suili^Ca» saj jc à; mćjrsikaj odprlega,« je večkrat ptjvetlal župan. Mrtrk<i Vučina jc v mienu skupine, ki pripravlja obnovo parka, povedal, da se skoraj Ici v park nič ni vlagalo. najbolj^ in najeencjša rešitev pa bo obnova parkii lako, da ga ne bodo bisivcno spreminjali, ampak le obnovili. »V parksedaj nihče ne hodi. ker so nima niti kam useî^ii. Zato bo lo, poleg obnove doirajjinib poti, prvi korak obnove. Zagotovo pa mu bomo morali dali šc nove vsebine. ki bodo privabljale obiskovalce.« jc poudaril.
Polcm so besedo prevzeli od-gcTvorni za piwamczna področja, ki smo jim nekaj vprašanj po ni/pravi postavili ludi mi. Vjav-ni razpravi se je med drugimi oglasil svelnik Herman Klemene. Po njegíTvem mesto ni-iriH denarja lako drago obnovo in v/dr^evanjc, zato je predlagal, da bi raje vlagali v bi-irejši razvoj rekreacijske cone ob velenjskih jezerih, področje parka pa namenili /ň parcele. >»[^)rkje nadshmdiird, /Jto mislim, da i>i morali še enkrat premisliti. ali je prav. da vlo/imo tako ogromna sredstva v obnovt», ko vemo, koliko je socialnih stisk, puireb |>ovodovodih ...«, je menil Klemene.
Brez parkirišč park ne bo zaživel
Tone Hrodnik. predstavnik Urada za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje, meni, dit bi za celovito obnovo parka po-irebtwali okoli 8i) milijomw SIT LeUVvso jDî v proračunu zagolo-vili 27, za obnovo poti. luči in klopi 1er ko^v /a smeli naj bi zadoščalo. I ore j naj hi po obnova parka tekla vsaj iri lela, odvisno
od tega, koliko proračunskih sredstev bodo lahko usmerjali vanjo. »Poti. kijih monim(» ol>-noviti. je k^ir IL tisi>č kvadratnih metn»v. Poiskali l)omo koše /a smeti, ki ne hi »d t >/lah Ic) iimčlji-vi. pa liidi klopi bodo drugačne. Načrtu jemo, da bi jih letos na-n>estill f»koll Ci). Radi bi, da pstrk a>.ivi. sdj ni namenjen samemu sel)i. Zato načrtujemo tudi novo vodometa, poskušali bomo obnoviti tudi mo/aik v manjšem ba/enu, kije sedaj zasajen. Povsem druuo vsebino bomo daii kotalkališču. ki bo /a trotovo ma {»net /ji vse^ ki radi rekreirajo. Vemo p;i tudi, (ki moramo urediti k:ir nekitj parki* rišč. Po se<lanji zamisli bi parkirišča uredili ob desni strani Kidričeve ceste in nekaj ob Aškerčevi cesti, v hli/.ini vile Ro/le. kjer naj bi jih uredili okih li .^5. Parkirišč verjetno lelos še ne bomo mouli urejati« ra/vn, če pride do kakšne spremenil>e proračuna, vsekakor pa bi jih morali zj^raditi v letu 2003.
Marjan Klepec, dirckior ŠR(* Rdeča dvorana, nam je riizložil, kakšni so nameni in ideje obnove koialkallšča, ki je, mimogrede. lelos staro točno 4i) lel. >^Kar nekaj desetletij je kotalkii-lišče imelo s>i>jo vsebino in je bh lo temu primerno tudi izkoriščeno. Pnipadilti je Z}kč*elo Sele takrat, koje osnovna dejavnost Kotaikalsko-drsalnega kluba Velenje u{*asnila. Vzitdnjem letu pa .so se na to površino nase* lili skaterji in rolarji. To pa ni edina vsel>lna. kije na tem prostoru možna in Id jo l>onioohr,t-njali. V začetni ťa/i ul>n<»ve nameravamo to površino preurediti v vadišča /a kolektivne špik rte /.	v nasle<lujih la-
/ah pa hi v okviru mo/nosti poskušali urediti tudi prostore za individualnejše, ki bi se stap-Ijad z vsebinami Sončnega parka. Razmišljamo o steni /a pn>s-to plezanje in še marsičem, za-)*otovo pa bo tu prostor /a malt noMiim^t. rokomet, v prihodnosti pa tudi drsališče, da bo objekt lahki» izkoriščen preko cviejja leta. Ta pn>stor namreč vse te vsebine dopušča.«
Drevnine
neprecenijive
vrednosti
MaR. Nives Kiiiionič, biologinja iz ERK'-a. je v letih 1999 -21H)(l,viasii raziskovalnega la-bora. skupaj z mladimi popisala drevnine v skorajda pozabljenem SonOnem parku, ugotovljeno pa jc predstavila lako na okrogli mizi kol nam: »Presenećeni smo bili, ko smo ugotovili. da fire na teh nekitj manj koz 9 liektarih |)ovršine /a precej bodalo drevesno struktun». Sam park cKlrai^.n idejo |>o odprtih in svetlih prostorih, Lir meni, da nI zelo tesno urajen. IHftiterpa je |<lecle sestave. Na tej površini najdenu» kar 54 različnih drevesnih vrst. od tistih, ki so nam blizu, ker so avtohtone, d(» tistih, ki prihajajo Iz Azije. Japonske, Kitajske... To daje še dodatno vrednost parku. Drevesa učinkovito dopoln,fU)e-jo firmovnice. ki jih je 70 različnih vrst. So pa v nekoliko slabšem kondici^fskem stanju v primerjavi i drevesninti vrstami, zato bi jim m(»rali p<»svetiti več časa pri obnovi. Drevesa so se namreč odlično ohranila v vsem tem času.« Vprašanje je, če bti ideja, da bi v enem ixi pre-del{iv parka uredi) zeliščni vrl.
Idejna zasnova obnove Sončnega parka zaenkrat izgieda takole. Pri marsikateri predvideni rešitvi je Še vprašaj, saj občina Še ni naročila nobenih izvedbenih pro/eMov. Vse, razen tega^ da letos obnovijo poti, postavijo nove kiopl, razsvetljavo in kose za smeti, zaenkrat ostaja odprto. Tudi to, kje naj bi, če bo sploh potrebna, staia ograja, ki naj bi park varovala pred nepridipravi. Na skici sta variantni rešitvi vrisani z rumeno, predvideni pa sta dve rešitvi - v
manjšem in večjem obsegu zagradltve parka.
uresničena. Ne le zaradi vandalizma. predvsem zalo, ker sc na Orilovi domačiji v Vinski Ctori. ki joje pokojna hišnica Marica zapustila občini, ureja prav ze-Uščarska domačija, lam bodo zelišča gojili in jih ludi |wdslav-Ijali. Kugoničeva pa ne zanika možncwti. da bi v mnnjiem oItsc-gu zeliščni vrl uredili ludi v Scmčnem parku. O Icm, ali hi bilo Ireba j'»ark Se dodamo ziusa-diti. pa pravi: » Načeloma nisem zato, da bi v park vnašali n(»ve vrste. Obstoječa zjts4iditev, kij(» je zasnoval dunajski krajinski arhitekt i^ilipski v povojnem olHJobju. iuiH resnično neprecenljivo v rednost. Je odraz takratnega razmišljanja, kije zelo sodolien. V velenjski pros* tor se p(»vsem vklapl ja. Dobro bilo leohnmjati in razvijati nje-govo idejo.«
Neetično mimo nagrajene »Svetie«
v razpravi se je oglasila edina krajiaskii arhiteklkći iz Šaleške doline Saša Piano, ki je tokrat razpravljala kol predstavnica drušiva krajinskih arhitektov Slovenije. V njenem nastopu za govorniškim odrom je bilo čutiti. da se ne strinja z načinom prislopa k obntwi S<>nčncga parka. Nam pa je povedala:
»Sončni park je edini park ol>-dohja modeme v Slovenci. 'Ib ni tržna niša in vsi vemo, da je breme/a olKinskl pronićun. Kes je to presti/na stvar, ampak vsi si v življenju ()ole^ teua.da.femo in spinu», želim«» še kaj dru^'eua. Tudi parke in druge odprte površine v mestu. Ra/umem občino, daje /iiskrbljena In imhI nenehnimi pritiski javnosti, da je tam treba neksij narediti. Me-nini pa, da imamo zato ustrezne strokovnjake« krajinske arhitekte. In če ne drugega, hi bilo vsaj lepo povabiti kntjinskega arhitekta k taki nalogi. l)ejst>o je tudi, da je bil izveden natečaj leta IW5, prispeto pa je kar 13 rešitev. To potneni, da je kar ne* kaj .slovenskih strokovnjakov sodelovalov iskai\)u rešitve. Zato se ml zdi, da gre tudi za vprašanje etičnosti, .^li gremi» mimo rieke rešitve« kije bila nagrajena i/kUnčno zato. ker se nam zdi da ho pre<]rago in pretežko. Od leta 199^, koje bila razstava nagrajene naloge. Je bilo dovolj časa, da bi se ^.e lah* ko prišlodo želenih ciljev; Ome^ njanje kolegice Ane Kučan v kontekstu kot >»p reds e<l ni kove hčere«, je neumestno. Je namreč doktorica krajinske arhitekture in mora v tem kontekstu nastopati le kot strokovnjaki-
nja. Društvo krajinskih arhitektov žeii tokrat povedati le. da obstajamo in da znamo dela* ti take stvari.« Pianoiova ni :?elel javno ptîlemizirati z odgiwtírni-mí na oWini. nti vprašanje, kaj meni o morebitni postavitvi o^aje pes končani obnovi parka, pa nam je povedala: »Mesto Velenje je zasnovano kot odprto mesto in vnašanje <»graj v ta prostttr je zelo problematično. Dejstvo je. da Je vandalizem rešljiv tudi na druge načine, vendar je rreha sklepati kom« promise. Načeloma sem proti ograjam, če |m ugotovimo, da je to e<lini način, sem v končni fazi tudi za. Bi pa polemizirala kje« k«ikc» in kikšno ograjo iz* i>rati. Imamo namreč različne vrste ograj, (ire predvsem zato. da zjigotoviš nekovi)rnosl.<<
Skratka, razprave o tem, kakšno V5Cbim^ dali Sončnemu parku, da bo spel dobil nekdanji sijaj, predvsem pa funkciji^ bi'jdo zagotovo Se tekle. Morda bi bilo dobro, da se jih udeležijo vsaj tisti, ki imajo vedno kaj povedali. ko je neko delo končano, prej pa so tiho. Tokrat jim bodo bojda dali moi^nosi,saj na občini pravijo, da so t>dprti za vse zamisli in pobude. Jzkori.slimo!
■ Bojana Špegel
VI PIŠETE
12-
Oskrbovanci so se razveselili »Valentina
»"^ČAS 21. februarja 2002
Dan pred valcntinovim prazni« kom s<»ćl»ni Univcm*/i) III. ljunjski» olxiohjť Vvlenjv prinudili <Kskrhov»nccm Doma vHr* slv(» odraslili Velenje prijetno snM^t\jv s kulturnim pn^^rHtnom. Že ob samem prihodu vjedilnico (loma, Kjerjc potekala Ajbav-a.Je človek £ačulii neko posebno toplino, ki sojo dajali rclvći papir-nati sréki in zvezdice nad mi/ami. ()skrlM)Vjnci so napeto prioikova«
I i začetek programa.
Po uvíKinem pozdravni mcdicin-skc 5cs!rc iz doma stó spregovorili Marija Kuzman in Anica Pt>d-losnik. ki sla vodili izvedbi^ programa. In Že je zapel Tcrcei pevk iz iale?kc doline ob spremljavi citer lepe narodne pesmi polne ljubezni do domovine, ljubezni med ljudmi in di^ lelnili liastw, do pomladi in srečnih dni. Za pevkami je nastopil veseli »>Canxiej« - Franc
Višnar, ki jc znal dobro caraii. Mladosti sicer ni znal pričarali, znal pa je t^skibcwance popeljali v dobro voljo in smeh in čutili sose mlajše...
Pc^d vodstvom gospe Pepcekra-utovc so se veselo zavrteli plcsal-ci v ritmu JI VE in ple.sa ('A-('A-Ca. Nato je po taktu prikorakala v jediinicx^ maškara, ki jev kc^u prinesla moSkega in pojasnila, da 10 delo Ispravlja na a-ladji Velenje •Ljubljana, /x^pet seje slisala pesem. lista: Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo ... Nakar prilcšela v jcdilnico gospod Brajdič in njegova žena in pleíota s tak-^no vnemo, da so zaceli plesali tudi oskrluwancj doma. Pk,'sa-I: so in peli. Gaspa Anica je Se govorila o lelnih časih in že se je slišala lista lepa pesem Prišla bo pomlad z^tcm .^e pesem Mi se imamo radi...
Časje prehitro minil. Treba seje bilo posloviti, Nekdo se je zahvalil v imenu oskrbovancev in zaključil z besedami: »Pridite še, pridilc, radi vas imamo ...lepo je bilo!
■ Martin Pustatičnfk
Kako je minil Prešernov dan v Gaberkah
Ko,|e iz mnogih gospiKlir^jstev^i;» dihalo po krofih, so pridni elani Ku I tu mice Gaherke pri prav Um I i svOaJ M tradicionalno prireditev ob dnevu kulture. Kot žc toliko« kral di»slcj, so tudi letos or^anizi* ruli pe.sler, uro in i>ol trajajoč program.
Uvodoma so se pod vodstvi>m vzgojilcljicc Saše predstavili malčki gabcrškega viiea. ki so ves čas v/trajnih zatrjevali, da prav do-
brx^ vedo, kdi > je bil doktor Fig-ilg. Tina Samobor, čerrtošoika. nam je prebrala svojo zgodbiœ o deklici, ki jo je imel Prešeren najrajši na svetu. Srca vseh prjscUnih pa so dodobra ogreli dijaki četrtega letnika Glasbene gimnazije Velenje, ki so svoje odlično glasbeno /nanje predstavili v dveh delih. Na oder gaberškcga gasilskega doma s<i stopile tudi Milica. Ančka. Jožica in Mihaela, ljudske pevke
iz Gaberk. V korajžc) so s seboj pripeljale Bo.<tjana. ki jih je spremljal na frajtonaria». Aleksandra Cavnik je odlično interpretirala Prešernovo Vrbo v priredbi Vlada Kreslina ter lastno skladbe i Zapuščena in zmwa kïo-kazala, da ji verzi in note niso prav nič tuji. Za sceno je lokrat poskrbel kar France Prešeren sam, ki ga je upodabljaj Branko Špital, stene dvorane pa .so krasila raznolika likovna dela domačina Staneta Ciorjupa. Med spretnimi besedami Aleksandre Zaje, povezo-valke programa, je čas res hitro minil. Ob koncu prireditve je predsednik KiiUurnitv Gaberke Franc Šteharnik izkoristil pri-loŽn<.>st in podelil priznanja mnogim domačinom za lepcj urejene di^movc.
Čeprav se jc dan žc prevesil v večer, je bilo v centru Gaberk sIKati kramljanje, petje in .smeh va.<čanov ter nastopajočih. In prav je tako!
■ Alenka Ptaznik
25 let kasneje
Bili .smo zadnja j^cneradja dyakov <îimnazye Vc* lenje. ki je .svoj maturantski ples odplesala v hotelu Paka. Zalo smo .se tudi po dobrih petindvajsetih letih zbrali na istem mestu« polnem lepih spominov na prelepo in 6)n>bno noć, k<i se jesTel vrlel samo okrog nas.
Do mature nas je takrai v "a" in "b" razredu gimnazije prišlo 55, Na prvem sk'upnem srečanju obeh razredov pa se nas je po petindvajsetih letih zadnjo soboto v januarju ponovno srečalo 4(J. našemu vabilu pa se je odzvalo tudi pel nćL^jh nekdanjih pro-tcsorjcv. Iiî kakšno je bilo srečanje gimnazijske generacije, kije začela svoj zrelostni izpit v takrai Še ze-
lo rudarsko obarvanem Velenju z gcila plesom v marcu sredi 70-ih prej.^njcga stoletja, zaključila pa konec junija istega le la po opravljeni maturi na maturantskem izletu na jugu lakratne domovine?
Srečanje seveda. 2 obujanjem sp<.5niinov,podoživ-Ijenih ludi ob razstavljenih re,snih in mdi Mj mladostno razposajenih folografijah. razglednicah Velenja, pa zvezkih in različnih pc^magalih.obv?wm, kar nas je spremljalo vsa štiri leta. preživeta v skupnih klopeh od leta 1072 do, za veČino prist>inih, leta 1976. Da nam je bilo res lepo, po svoje govori tudi lo» da so le redki ndi>li prej kot v zgodnjih jutranjih urah. mnogi Sele po načriovanem in res dočakanem rogljičku z^ nedeljski zajlrk.
■ DR
Podpis k stfki 1: Osemnajst nekdanjih sošolcev 4. a s profesorji
Nalijmo si čistega vina
Nikakor ne morem mimc^ /elo pristranskega članka pod naslovom «Vrnile miza lelefon«,ki ga je napisal g. Denis Oâtir in ga je uredništvo »NAŠ ČAS« objavilo v prejšnji številki.
Iz njegovega pisanja sklepam, da ni bil pristnen dne 07.02.21)02 na raz-širjeni seji v.seh organov Vscvslovenskega združenja upravičencev do vračila prekomernih vlaganj '/a prid<.>bitev telefonskih priključk(iv, ki je tega dne p>ieka-la na Trojanah.
V svojem članku g. O.^tir Člane organov združenja imenuje kar »občinske limkcionarje«, ki si gjv-jo igrice ob robu peskovnika. Povedali mu moram, daje res nekaj članov organov združenja ludi županov ali podžupajiov, pa ludi kakšen direktor bi se naŠeL vendar se li ljudje ne igrajo nikakršnih igric na robu peskovnika. pač pa «> li ljudje v preteklctsti s svojim delom in sa'dsivi gradili dana-šnji Ielekom Slovenije, d. d-Če bi Telekom Slovenije, d.d., ostal v državni lasti, ne bi nihče z^nhleval nikakršnega vračila vk>ženih sredstev, saj smo takratni PIT organizaciji, kije bila dnižbena in kasneje državna last, s pogc>dbo prenesli v upravljanje in v njena osnovna sredstva vsa naša vlaganja tako z delom, kot z denarnimi vložki.
Ker pa se namerava državni del lelekoma Slovenije, d.d.. prodali in s tem přival izirali. nastopi s (cm piîvsem nova situacija. Vtem primeru smo lisii državljani RS. ki smo prekomerno vlagali v njegova osnovna sredstva, to jc v tcle-Tonska omrežja po posamczjiih krajih in s tem omogočili današnji olïseg in vrednost [èlekoma. povsem realno upravičeni do vračila tistega dela vložkcw, ki presegajo vložke ^îslalih državljanov, ki jim ni bilo píMrobno za pridobiiev le-lefonskega priključka zgraditi še omrežja do s"Vojih bivališč.
Res jc ludi, da bi nam p<^ vseh normativih civilizirane družbe pripadle tudi določene obresti, .^e posebej po ziikonih »tržnega kapitalizma«, za katerega pravite, da Vam je jasen. Res je tudi. da je bila takazahleva na omenjeni seji Ludi izpostavljena, vendar je uradno stališče, ki ga je večina prisotnih članov tudipodprla. tako, da zahteva samo vračilo realnih vložkov nad višino plačila tektonskega priključka v urbanih na.seljih, kjer jc omrežje že bilo zgrajeno. Trdite tudi, da upravičenci zahievajodenar takoj m se spra-^ujele. kje naj drŽava vz^me denar, Čc ima v predračunu že tako in tako velik primanjkljaj. Upravičenci zahtevamo pričetek vračanja prekomernih vlaganj ta-koj prvi delni prodaji državnega dela Telekoma Slovenije, d.d., in lo od sredstev prodaje in ne iz sredstev proračunapravite tudi, daje bil teleťon v takratnih časih luksuzin kdorga je hotel imeti, jc pač moral plačati 9.0(X) mark. Zelo se moUle. v tistih časih v obrobnih krajih na podeželju ni bilo niti veliko prevoznih sredstev niti česa drugega za dcîklic pomoči pi^trebnih ob bolezni ali kakršni koii drugi nezgodi, zato telefon ni bil luksuz, pač pa potreba podeželja, ki si je Vi res niste iskusili.
Res je g. Oštir, da smo ob sprejemu krovnega Zakona o lelekcj-munikaciji RS bili zadovoljni z vnosom Člena, ki jc vladi RS naložil izdelavo pcvsebnega zak(?na o vračanju prekomernih vlaganj. Res pa je ludi. da s predlogom zakona, ki ga je vlada vložila v državni zlx>r, nikakor ne moremo bili zadovoljni, saj nas bi lak
MNENJA IN ODMEVI
zakon ponovno diskri min irai. Zakaj g. OŠlir, ziito, ker bi tisti državljani, ki so žc prod časom morali cca šestkrat več plačati za telefonski priključek od ostalih, morali ponovno plačati dvakratno amortizacijo. Trdim namreč, da ludi Vi morate vedeli, da vsi naročniki tcicionskih priključkov plačujemo vsak mesec oh plačilu 'liílekomiwih položnic rudi z/akiv nom določeno stopnjt> amorliza-cije. Zalo irdim, da vlada RS z ničemer ni upravičena, da bi samo nekaterim državljanom s icm. ko bi jim pri vračilu ^xUegtwala od 60 do 80% sredstev, ki bi morala biti vrnjena, zaračunala že drugič stopnjo amortizacije.
V nadaljevanju vašega prispevka navajale, daje tista naša irdi-lev, ki se nanaša na pogodbe še najbolj bosa. Vidi se, da sie Še mladi, saj sicvr Iako ne bi irdili. V času, ki ga zakon o vračanju zajema. so se namreč sklepali samoupravni sporazumi, šele po leiu 1990 sť> poslale aktualne pogod-be.S takrainimi PTforganiZiici-jami pa so se sklepale pogodbe ali sporazumi samo za listi del projekta, ki so ga le te neposredno tudi izvedle (nadzor, nabava central, spajanje kablov in izvedba priključkov). Za vsa osiala dela pri projektu izgradnje omre^a pa so morale kokaine skupn<wti, kol nosilci investicije, same plačevati tako dolwvitelje telefonskih kablov, kol izvajak'e gradnje objektov central in izvajalce gradbenega dela iwedbe omre^a. Nekatere k)kalne skupnosti so izkop in zasip jarkov ter pixslavitcv ira.se v prvoino stanje izvedle same s pomočjo naročnikcw, kar pa ne zmanjša vrvdnosti samega omrežja. Zalo smatramo, da mora zakonovračanju navcslivsevrslc dokazil ( p^^godbe. samoupravno sporazume, račune za nabavo te-lefi'»nskih kablov in ostalega materiala 1er račune plačanih stori-lev, kakor tudi cwrednotenje izvedbe gradbenega dela pr<'>jekt«Oi na pt»dlagi kalerih bo mogiKC vračanje izvesti pošle no!
In kar.se liče dokumentacije, ki je nekatere lokalno skupnosti nimajo več, ker je po zakonu ni bilo potrebno hraniti dlje od pet let, pa menimo, da mora zakon (omogočili dosiop dcï kopij pogodb in spt>razumiw ne samo vladni komisiji ampak ludi upravičencem do vračila, ki so v tistem času sami gradili telefonsko omrežje na račun telefonskega prikJjučka.
Verjetni) Mim g. Ošiir nisem de-mantiralvseh Vaših tímaUívaževa-jočih irditevonaših zahtevah,pa kljub lemu, ósludi sem kaj izpustil, mislim da sem na večino lo odgovoril. Na koncu mojega izvajanja Vas le še prosim, da v bodoče pišete realno in ne Ščuvate bralcev. ki niso poda^bno seznanjeni z našimi slaUšči. proii zakoniti obveznosti RSovračilu. Vp^nlkrc« pitev navajam VaŠo trd i lev, ki nima nobeno zveze z vračanjem in ki se glasi : »Pa še moja naročnina bi lahko .^la za boljše stvari, kot za Jožeta, ki je leia 75 želel imeli telefon tako močno, da jo zanj plačal osem tisoč mark«. Vasa nart^nina bo namreč Šla tja, kamor bi tudi sicer Šla, če ne bi bilo vračanja!
■ Ivan Valenčak, član Nadzornega odbora Vseslovenskega združenja upravičencev
do vračila prekomernih via-ganj
v telekomunikacijsko omrežje Republike Slovenije
Prispevek za Sončni parl<
Truva zeleni, drevje brsti. Vsemu navkljub se približuje pomlad. Kdo bi seje ne veselil f'R^jc Čas.koscpo-
mwnoj<pn>šČajaslle vseh živih biljj.
Kar prijetno presenečen sem bil, ko sem pivd dnevi prisluhnil v VIV pogLîvoru o obn<îvitvi Sončnega parka Velenje.
In še bolj vesel sem bil. ker se je nekdo med poslušalci oglasil in želek da pomagamo obnavljati Sončni park mi vsi.
Spt'jminjc poletel v lisla tela, ko sc je nKslaoli Pakihilix>riizvíjaloinko je pmstovoljno delo seglo v vsako stanovanje Velenja.
Piwlvišalee je želel, rta se tudi v obnovo Sončnega parka vključimo vsi. Psihološka in sociološka nil vrodila ktrditvi. du skupno deb najbolj povezuje ljudi. Sklepiimi^ pt>znan-stva in (lojanici stare obraze, zelo spremenjene, pa vendar iste.
ludi meni so naložila leta butari>, Tlnla - n ič zalo. Pripravljen >em» ptv nwgati k<ikourici> in živeti v iwdi.da bo naš park lahko s skupninti niivmi obnwijcn veliko ptej!
Kdo bo prevzel iniciativi^? Ch. lo spli">h ni pt^membno. Vemo. tla bo MO Velenje p<vxlravila tako misel in bo ludi .^onia pomagala.
Ljudje smo vsak dan boi) raj^^ili, c^mjeni k Včasih rečemo: «Saj se skoraj ne poznanîo več.« In ni prav lako.
Paše neka misel, tehtanja vredna! Čc človek pomaga graditi, «obnavljal i, p'^leni lako delo in posledično urejenost dela. veliko bolj ceni!
Kaj menite vi, cenjcni občani, občanke? Z delom sc poraja tu<li smisel zj urcjenoi^l, za odsiraiijc-vajije sn^eti in vseh mog^'^ih ^xlpad-k«w. Sončni park mom poslali ponovno naš življenjski prostor, kroj. kjer se Ix^mo sprostili in si nabrali sil /d naslednji dan!
_■ Viš
Oneča v Qiasbeni soi] « pojasnilo
N win arka Bojana Spege! jc <iobri> Izpisala gnečo ob prayjinvanju kul-tu mega praznika v ve liki dvoran i, ko jc vsaj ^sUlesol do osemdeset obiskovalcev nekullurnn, stoje, dve uri in pol. spreiuljali> proslavil ob Kui-lurnem prazniku - tnedlem. ko je streljaj od lam samevala dvorana EXîma kuluire. ki bi sprejela vse is koval ce.
Novinarka je zapisala ludi i:gavo gospixia Martinška, kije bil za proslavo ixlgovoren.du je bila pr<ïsla-va v Glasbeni šoli zalo. ker naj bi se pil prvoinih načrtih v icm časti Dom kulture že c^bnavljal.
Resnici no ljubo, oziroma zaradi listih, ki so stoje vztrajali dve uri rn poLjc pačlreba z«)pisa(i,da ta iga-va nikakor ne zdr/i. ?!e junija lanskega leta, najkasneje pa sedenv najstegii seplembra/kojcbil objavljen irimesečni razpi.« za idejno rešitev prenove Doma kulture/ je bik>krisIidnoia.sno,da pred letošnjo jesenjo v Ch'iniu kulture iielxi tiol>c-nih posegov. V petih mesecih - od ^cplenibra - pa bi uspeli lokacijo proslave spremenili ludi najlvlj nc-ro<lni načrtovalci...
Preprosto povedano; obiskovalci so vprcnjpcîlnieni dvorani stali pač zalo. ker je nekomu do tega. daje čimveč dogixikov v Glasbeni
Dejstvo je, da sc ni zgodilo prvič, du so ljudje v Glasbeni .Šoli stali in to ob dogodkih, ki bi sc sicer po v,sej logiki minali dogajali v Don>u kulture. Dvt^rana v Dt^mu kulture jc najveća tovrstna dvorana v Velenju. saj premore sedežev A'cii-ka dvoran a v CHasbeni ioU '•le« 250/, poleg lega pil imaíxler. kíje primeren ZÍI vse kullurnc zvrsii, tako zaradi razsežnosti, kol ludi zaradi mi>?nosii postavitve sečne Zato je Dom kuK ure zanesljivo iiajpriiner-itejše priz/'vrišče zi občinske proslave in ptKbbne prireditve - da ne govorimo o tem, da je kakorkoli že. Dom kulture osrednja kulturna zgradba v Velenju • /aradi s-vojih dimenzq. arhileklure. lokacgc in Zgodovine,...
Kot rečeno: zatinja lela se - navkljub slabšim pogojem - vse več »»uradnih- dogodkov prenaša v Glasbcn<^ ši>lo.v isti sapi. kose očita, daje Dom kullure premalo izkoriščeni? Očitno gre za promocijo nekaterih, ali pačza neko meni nerazumljivo irmaslo razkazovanje moči - karkoli žc. ceno plačujejo ljudje, ki morajo kuUurne dopxikc uživaiisioje,..
■ Direktor
Kulturnega centra Ivan Na-potnik Velenje Vlado Vrbič
21. februarja 2002 '^HlAS
ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Oven od 21.3. do 20.4.
Priznaite si. da spet pretir^^te^ $voia teloJe nekai ćasa naravnost mučite, pa čeprav pri lein sploh ne uživate več. Će želits do-seCi tíb ncwetn lelu zadan cilj. ki se ga še vedno diite, boste morali upačasnid tempo Vsega se pač ne da postoriti v mesecu m pol. Splott za nekatere stvari naljL;t)$2ensk^ področju va&ega življenja bosie potrebovali Se veliko več časa. kot ste mislili. Misli vam bodo namreč vse pogosteie uhajale i zanimivi osebi, ki ste jo spoaiaii Sele pred kratkim
Bik od 21.4. do 21.5.
Postali ste preEeni. da tega nebi opazili tudi doigi Enostavno se boste morali vzeti v roke, sicer se vam obeta prava polomija na poslovnem in posledično tudi finančnem področju Prav tu pa si [osedai težko privoščite. sj|bodo?a vami pnili tudidoigoi^i.na katere ste že rahlo pozabili. Če si boste znali vzeti čas ludi au, se bosle kmalu počutili mnogo bolie, vendar morate paziti, dane bo ta čas predolg m n^roduMivCT Beg v prepogosto spanje bo samo beg od problemov.
Dvojčka od 22.5 do21.ó.
Po svoje boste l^li junak, le vi pa boste ved^l, da je Ma. kl ste jo bojevali kar nekai časa. pravzaprav izgubljena. Čeprav bo izgledalo, da ste v njejpotegniíi dallai konec, boste krajšega. Izgubili boste namreč nekoga, ki vam že dolgo pomeni več kot le vedel on sam m kot ste siullli vi. To vam bo lasio prepozno, popravni izpit pa bo tokrai odpadel Počutje tudi telesno ne bo najboljše, sicer pa je pred vami povsem povprečen teden
Rak od 22.6. do 22.7.
Vrteli se boss vkrogu želja m možnosti če si boste priznali, da se zadnje čase preveč smilite sani sebi, boste le na pol poti do cilja, ki bo vsekakor lepši kotsobili prêtai dnevi. Vsiužbibovse pogosteje prihaj^o do napetcsti. ki vas bodo morile Iiidi dama, na ljubezenska področju pa bo vse vnajl^šem redu Srečrrl toste. čepr?k^ boste m tam malce podvomili v iskrenost va^ga pameria. Če mu ne boste bolj zaupali, bo to začetek konca. Glasni dvom ga bodo namreč pričeli zelomotti.
Uv od 23.7. do 22.S.
Najbolje se boste počutili, če boste morali brti v pravem pogonu Istočasno bosta morala Piti zć^^oslena celo in va$l možgani Če bo le eden, ne boste prav vztraini 8o pa kar držalo, da pr?ve energije za delo še ne bosle Eneli Prvi surti(i pomladi so v vas spet naselili željo po ljubezni in nežno^h Se nekaj dni bo ostalo le pn sanjarjenju. Sicer pa bo pustno oban/an vik^d prav zabaven m boste naenlG'at na§ll tud dm-ge stvari, ki bodo pc^olnoma prevzele proste trenutke m vas zaposlile do kon:a.
Devico od 23.8. do 22.9.
Kot ponavadi boste napol poti do cilja začeli dvomili, čestese odločili pravilno. Pa čeprav so bili va§i sklepi trdni bt kam^ Tai^i^i pač ste. vedno malo v oblakih, z eno nogo pa na trdnih tleti. Vo^lednjih dneh boste spet več nad oblaíd kotv realnosti. Imellboste ogromno velikih žel|a, volje, da jih uresničiš, pa bolj malo Manjka vam zabave v dmžbi, ki jo imate iskreno radi. Poskrbite, da o^-dt dobite, saj veste, da to sploh m tako težko, kot izgleda na prvi pogled Le na dnj-ge se bosle morali malo manj ozirati, pa bo Slo.
Tehtnico od 23.9. do 22.10.
Vsem boste hoteli pokazati, kako dobro se počutite vsvojik(^i In to na naravnost nevsiljiv način Zagotovo je pred vami čudovit teden, v katerem bode uspeli doreči mnoge stvari, ki iih prej niste uspeli več mesecev t^oretite ugoden polcû j planetov tudi zadrugeplati življenja Recimo, za ljubezen kijepodolgem času ponovno razgibala v^a čustva Če je to tisto ta pravo, pa še nekaj časa ne trošte vedeli.Prav bi bilo, da uživate v prav vsem, kar vam na pot prinese živi jen je. sai dolgo ne boveč tako lepo kot vam le trenutno.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Če se boste hoteli po dolgem času počutiti odlično se boste morali tudi vi potnjditi. Čeprav le navada gnjaželezr^a srajca, jin boste prisiljeni kar nekaj opustiti. Pnv bo. če si priznate, da so to le razvade, ki ne morejo m ne smejo upravliati z vaSimtele-som. In prav telo vam bo t^itro pokazalo svojo hvaležnost. Partner bo pnkupen. znal vas bo ^ravi ji v dobro vol [o in nagraditi za vala dejania. V nedeljo si privoščita nekai trenutkov lezase, obema bo več kot godilo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Najlepše se boste imeli med prijatelji, čeuidt ne bodo najboljše volje. Najslabše pase boste, žal ^et počutili dorm Zato boste, kot že velikokrat doslej, prav b^li od doma. To pa bo po svoje dobro tudi za vašo službo, saj bosle delali več kot si* cer, kar bo vsem pri^o prav Malce vam bo ponagaiaio zjrav-je, pri čemer bo mnogim žal. da se niso cepili proti grioL Prehlad bo §e najmanj, karvas lahko doleti. Pazite na hrano vnjejV3mmanikavitBniinov,prevladUje|opa s^ari.klV^m^díío Vzemite se v roke
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Tudi tokrat bodo mnogi opazili vaše nihajoče razpoloženje. Na[-prej bosie dali prav vse od sebe m se nadčloveško trudili, da bi ugodili muham vseh okoli vas Ritem vam bo, preprosto povedano vse padlo dol Brez energije boste in zato tudi učin<ovili izjemnosl^o. 2ezdavnaj ste ugotovili, koliko dobrega lahkostmi storite z^. če pazite kaj daste v usta. Čas bo spet pravi, da se o^^imete zdravega načina živitenja. Kaj to pomeni m kaj vam škodi, pa sami predobro vele.
Vodnarod 21.1. do 19.2.
Cepnv vam na zuna] ne bo videti, boste sami močno čutiS, kako vsri iz dnsva v dan odteka življenjska energi ia Le še za vzorec je boste liïtell. toliko, daz vami vaši naspro^iki pometata še ne bodo mogli 8osre pa nekoliko bol) ranljivi, zato bo prav, če bosteupočasnili tempo m preložili pomembne odločitev vsaj za teden dni. Obeta se vam zimsko obarvan dopust Potrebni ga boste, kot sahara vode. pa četudi ga boste povsem prelenarili Bolje pa bi bilo. če bi poskrbeli za sklepe. križ in ožilje, ki vam zna povzročiti nekaj težav.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zagotovo vas čaka precej naporen teden. Glava bo polna težkih misli, številnih skrbi m problemov. Sploti jih ne boste znali odklopiti Zato se boste morali predvsem umiriti, narediti seznam prednostnih nalog m se jih v lakšnem vrstnem redu kotsi ga bo^e začrtali sami. tudi lotiti. Če niste zadovoljni $ svojo postavo m pojavo, še nI pravi čas za dleto. Ta bi le še otežila vse ostalo, kar se V9m je nakopičilo v zadnjih tednih Najprej si uredite Življenje, potem pa se lotite lastne prenove, tako telesne kol duševne
Razstava sladkih dobrot
Turistično društvo Velenje, Gorenje (ioslinstvo in Območna obrtna zbornica so pripravili to .solmto v botelii Paka v Velenju tradicionalno sla^ćićursk<» ra/siavo. Ta Je bi-la po besedah predstavnice strokovne komisije Cecilije Bo/nik (Srednja šota 7.a gostinstvo in furi/em Celje) veliko boU^uod tan.ske.
0ccn}cvaii so Í/v'im(»l izgleda torte, ra/re/ in okus, Pri icm so upoSicvali »kladnast barv in to. da slaićićar ni uporabil kup-Ijcniti figuric. Udclcžbii pa jc bila tudi tokrat skromna, saj je bilo rastavljenih le osem tort.
Najvišjo oceno je komisija podelila torti Ck>siL^ća Štorman, na drugo meslo sc je uvrstila sla^iiarna} loiela Paka, na tretje pa podjetja Oost,
Mladinski center Šmartno ob Paki
Rock koncert
Jutri (v petek) bt'>vprt)siorih Mkidiiiskcga centra v Šmarlncni ob Piiki rock koncert. Na njem ba^ita nastopili ni707cmski .slcu-pini Fninco F<'>rmica in Lo Lite. Kol predskupina bo nastopil bend Area 52 iz Rogatca. Začetek koncerta bo ob 21. uri.
Informativni dan za bodoče bruce
Kljub študentov šmari^ke fare pa bo v prostorih centra v soboto. Z2. fel>ruarja, pripravit zanimiv predstudijski popoldan, predvsem za dijake zadnjih letnikov srednjih Sol. ki nameravajo nadaljevali i/obražcvanje na viSJih. visokih šolah icr fakultetah. Prav tako bodo »stari« Sludenii. Organizatorji verjamejo, Ja bo novincem vsaka informacija zelo dobrc^doSla. PredStudijsk) popoldan bo trajal od 17. do 20. ure.
■ tp
Posojilo za pomladne nači^
Ali tudi Vas Čđkdjo veliki pomladanski načrti in nakupi, pa ne veste« kako obrniti denar, da bi se Vam >zš<i? Z osebnim posojilom, ki Vam ga nudimo v naši bankil Dobite ga lahko za nakup obleke ali računalnika, za tečaj tujega jezika ali joge, za novo poh<$tvo ali preproirto za sprotne drobnarije, s katerimi postane življenje lepie.
Oglasite se v naSI poslovalnici« izberite si posojilo po svoji meri in se pogovorite o podrobnostih. Posojilo si lahko sami izračunate na naši spletni strani: www.nlb.sí.
O
IjubUanska banka
Dlriidja V«len|*
; OS 779 17 71
Okna
ledom.
ALEIA
PVC OKNA ZA PRUETEM DOM
aluminij montai, d.d. komen129a,6223 kamsn tel.(S73d5 919
PREDSTAVNIŠTVO Celja: 03/425 4938,041 /345 376
14
TV SPORED
21. februaija 2002
ČETRTEK, 21« februarja
PETEK, 22. februarja
SOBOTA, 23. februarja
NEDEUA, 24« februarja
PONEDEUEK, 25. februarja
TOREK, 26. februarja
SREDA, 27. februarja
SLOVENIJA 1
08.40	M(»tovi
09.10	Pod klobi;kom
10.00	Zgodbe iz štoljke
10.30	Afpe. Donava. Jadran 11.00 Mario
13.00	Uročila, šport, vreme
13.15	Dobrojutro
15.00	Gospodarski izzivi
15.30	nsave
15.55	Slovenski ulrinki
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vas tolar
17.00	Dosežki
17.20	lzvjr(R)l
17.50	Enaislašota
18.25	Zaplešimo, 7/26
1d.40	Risanka
19.00	Novice
19.30	IV dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21,00	^viindrugi 21.25 Osmidan
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodbe o knjigah
23.10	Alica, dokum. film
23.40	l?flr(n)
00.10	Osmidan
00.45	Tednik
01.40	Kaia,ub!ltebom.srb^' fit)(ilm
03.00	Preden bo petelin zapel.
dramsko gledališče
04.40	éport
SLOVENIJA 2
03.00	Vremenska panorama
09.30	IV prodaja
10.00	za 2002, posnetek
13.00	TVprodaia
13.30	Vremenska panorama
15.10	Videospotnicô
16.00	ZO) 2002
23.15	éoře/ja, 12/18
OO.OS	Gû^a, kiizginia.ang, čb lilm
01.40	Videospotnice
09.10 JAQ, ris.senja
10.00	Vsiliivka, nad.
10.55	Triseslre, nad.
11.50	Esmerakla. nad.
12.40	TVprodaia
13.10	Tretja izmena, nan. 14.05 Dragon Bali, ris. serija
14.30	RDwerRangers, nan.
15.00	TV prodaja, nan.
15.30	Umor
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Vsiiiivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Seks v rr^estu. nan.
20.30	Drugi medeni ledni, amer.
aim
22.15 Bdnišnica upanja, nan.
23.10	JAG. nan.
00.00	M.A.8.H..nan.
00.30	24 Uf, ponovitev

•canal I
ST
09.00 Na obisku, ponovitev 10.00 Vabimokogledu 10.05 N^spotdneva 10.10 Odprta tema. ponovitev 1110 Videostrani 16.05 Vabimo k ogledu 13.10 Regionalne novice 18.15 Otroški program •
Spoznaimo iit> 13.45 Vabimo k ogledu 18.50 N^spotdneva 1855 Videoslrani 19.55 Vabimo k ogledu/Ogla& 20.00 Zupan z vami. kontaktna oddaja, gost: mag. Branko Kidrič, župan občirie Rogaška Slatina 21.05 Regnnalne novke 21.10 Barovškadilja, evr(^ki
pokal v deskariju na snegu 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Beli planino, kontaktna
odd^a 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 N^spotdneva 22.55 Videoslrani
SLOVENIJA 1
08.40 Čemobitei, dokum. oddaja 09.10 Mina in Ivo, 7/8 09.25 FračjldoU9/23
09,45	Zaplešimo, 7/26 10.00 Enajsta šola 10.40 Dosežki 11.00 l2vir(n)i 11.30 O ljudeh in živalih 12.00 Dr. Ouinnova. 25/29
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dobrojutro 15.05 Prviindrugi 15.25 Osmidan 15.55 Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vašlolar
16.50	Mladi virtuozi 17,00 Iskanie šangrilaja, dokum. oddaja
17Í5 Marko, mavrična ribk:a 18.10 Iz popotne torbe •
nogomet, 8/13 18.30 DeteljKâ 18.40 Risanka 19.00 Novke
19,05	Vaš kraj
19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Odprto dan in noč. 6. del 20.35 Praksa, 71.del 21.20 Cikcak 22.00 Odme^, šport, vreme
23.00	Polnočnfklub
00.10	Iskanje šangrilaja, dokum. oddaja
01.05 Totai tujec, ang.čb.film 02.55 Glasba iz pariških palač in vrtov
03.40	ZOI2002, posnetki 05,35 Vsakdanjik in praznik
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.30 TV prodaja 10.00 ZOI2002, posnetki 13.00 TV prodaja
13.30	Vremenska panorama
14.25	Hladna vojna, 6/12 15.t O Videos potnice
16.00	20J2002 02.35 Videos potnice
09.10	JAG, ris. seriia
10.00	Vsiliivka. n^.
10.55	Tri sestre, nan.
11.50	EsrneraUa. nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Bolnišnica upanja, nan.
14.05	Dragon Ball, ris. senja
14.30	Pov^rfíangers, mlad.nan.
1500	TV prodaja
15.30	Umor. nan.
16.25	Esmerakla, nan.
17.20	Ttiseslre. nan.
18.15	Vsiljivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	Začetnik, amer, lilm
22.10	PrivkJ zločina, nan.
23.00	JAG, nan.
23.50	M.A.S.H.. nan.
00 20	24 ur

lea nali
ar
S2
I	SLOVENIJA 1
]	08.00 Zgodbe iz školikB
j	08.30 Fbdktobukom
i	09.20 Enajsta šola
i	09.55 Erazeminpotepuii 2^
:	10.30 Prigode Huckleberryja, 2. del
i	11.30 Lingo
I	12.00 lednik
I	13.00 izročila, ^rt, vreme
:	13.15 Majske enokalk^nice
I	13.35 Fbložajmusbmanovv
Sloveniji
i	14.30 Bar^ovec za milijon I tuniov, ang. Htm
\	15.55 GrdiračekTlne, 12/26
I	16.30 Fbročila, šport, vreme
i	16.45 Slovenci magazín
I	17.15 Ozare
I	17.20 Navrtu
I	17.50 Zapuščina davnine, 2/12
i	18.20 Imenieniziet, 1/3
\	18.40 Risanka
I	19.00 Novice
I	19.05 Utrip
j	19.30 TV dnevnik, šport, vreme
i	20.00 Glasbena ogrlica
j	21.00 TV poper
I	21.30 F^rada plesa
j	21.50 Nangoma, 2/3
i	22.25 Fbročila, ^rl, vreme
I	23.00 Oz. 11. del
:	23.55 Zk3Čin ljubimcev, fr^c.jap. I film
i	01.30 Zapuščina davnine. 2/12
I	02.00 Slovenski magazin
Î	02.30 Dolg spomin, ang.čb lilm
j	04.00 Šport
j	05.25 TV poper
I	05.55 Mano
I	SLOVENIJA 2
:	08.00 Vremenska panorama
j	08.45 Tv prodaja
I	09.15 Haymonda rmajo vsi radi
:	09.35 Frasi^,6/26
\	10.00 2012002, posnetki
i	13.00 TV prodaja
I	13.30 Vremenska panorama
i	15.10 Videospotnice
\	16.00 Evrogol
i	17.00 Z012002
I	02.00 Videospotnice
09.00 Dobrojutro. informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naj spol dneva 10.10 Županz vami, ponovitev pogovora, ga^l; mag. Branko KkJrič, župan občine Rogaška Slatina 11.10 Beli [ùanino, ponovitev 12.25 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 Repkknalne novice 18.10 ŠportnibkDk 18.15 Miš Maš. oddaja za otroke 18iS Vabimokogledu 19.00 Naj spot dneva 19,05 Videostrani 19,55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Znani obrazi, pogovor,
Sebastian Kamnik iz Letuš Gremo v teno, oddaja za ljubitelje filma 21.05 Ljudje Evrope. Javna uprava, dokumeniana oddaja 21.15 Regnnalne novice 21.20 Športni btok 21.25 Vabimokogledu 21.30 Povej!
22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Naj spol dneva 23.30 Videostrani
07.50	TV prodaja
08.45	Princesa Sissi
09.10	Dragon Bali
09.35	F^wer Rangers, nan.
10.00	Možje v črnem
10.30	Godzlla
11.00	Glavca
11.30	Fejst íanQe, nan.
12.00	Šolska košarkarska liga
13.00	Preverjeno
13.45	Princ za en dan, amer, film
15.30	Naša sodnica
16.30	Dragi John, nad
17.00	Blažen med ženami
17.30	Begvilegalo. amer, film
iai5	24 ur
20.00	Lepo ie biti miiiionar
21.10	Pelikanovo poročilo, amer film
23.40	Dama in detektiv, amer, film
01.30	24 ur, ponovitev
ar
09.00 Miš Maš. ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 Najspotdneva 09.50 Gremovkino,ponovitev 10.20 Ljudje Evrope;JavrQ
uprava, dokumentarni film 10.30 Videostrani 18.10 Vabimokogledu 18.15 Mladinski program-Ustvarjajmo skupaj 18.55 Znani obrazi-Sebastian
Kameni k iz Letuša 19.30 Vabimokogledu 19.35 Najspotdneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / og lasi 20.00 1061.VTVmsgazin, regionalni informafivni program 20.30 Parti Smith, posnetek
koncerta 21.15 Puščavska modrina,
ameriški film 22.45 Vabimokogledu 22.50 Naispotdneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav 09,45 Slavnostni koncert
orkestra sk)venske policije 10,25 Pomagajmo si, tv Koper 10.55 Pravljične živali, 2/13 11,20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasbena ogrlica 14.20 Morladela.ital.film 15,55 O [judeh in živaliti 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdaniikinpiaznik 18,00 &azem in potepuh, 3/5 18.35 Žrebanje kita 18.40 Risanka 19.00 Novice 19,05 Zrcak) tedna 19.30 TV dnevnik, ^wft, vreme 20.00 f^ar» 21.45 Cezpfanke 22.55 Poročila, šport, vreme 23,30 Zenit
00,00 Predstava Hamleta v spodnji Mrduši, hrvaški lilm
01,30 Umori, 36/45 02.10 Staramoseskupaj,
dokum. oddaia 03.10 Vsakdanjik in praznik 04.25 Liga prvakinj v rokc^etu. Krim eta neuťo roberts • Montex Lublin, posnetek 05,40 2012002, posnetki
SLOVENIJA 2
08.00 TVprodaia 08.35 Komisar Rex, 9. del 09.25 TV prodaja 10.00 ZOl 2002, posnetki 13.05 Cisti ljudje, 1. del 14.05 Ljudje 2 druge strani. 2. del
15.05 VkJeospotnice 15,55 Liga prvakinj v rokometu, Krim eta neutro roberts * Montex lublin, prenos 17.25 ZOl 2002 05.00 Videospotnice
07.50	Tvprodaia
08.20	Oliver Tvuist, ris. serija
08.45	Princesa Sissi, ris serija
09,10	Oragon Bali, ris. serija
09,35	PowerRangers, nan,
10.00	Mc^jevi^rnem, ris. serija
10.30	Godzlla. ris. senja
11.00	Glavca,nan.
11.30	Fejstíantje, nan.
12.00	šďska košarkarska liga
13.00	Prosti teden mojega
očeta, amer, film
14.50	Snubitev, amer, fifm
16.30	Oragi John, nan.
17,00	Blažen med ženami, nan.
17.30	Njen alibi, amer fifm
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.30	šporinascena
22,15	8ilka za obtoženca, amer lilm
00.00	24 ur, ponovitev
kMttmii

4«
aa
PONOVITEV ODDAJ
TEDENSKEGA SPOREDA: 09,00 Miš maš, pon. oddaje 09,40 Izponed. odd. Dobro iutro 10.30 1060. VTV magazin, reg.
informativni program 10,50 Športni brek, športna
informativna oddaja 11.00 Iz olimpijskih krogov 11.10 Problematika športa v
Velenju, pogovor 12.25 Oglasi/Vabimokogledu 12.30 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Mirko Zamernik. poslanec SDS 13.30 Ljudje Evrope-Javna uprava, dok. oddaja 13.40 Izsred.oddaieDobrojutro 14.30 Gremo v tóno, pon. 15.00 Izpet oddaieDobrojutR) 15,50 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18,05 1061,VTVmagazin.
ponovitev 18.35 Župan z vami, pogovor, gost: mag, Branko KidiiČ, župan občine Rogaška Slatina
19.35 Športnik leta 2001 v Velenju, podtek prireditve 21.00 Znani obrazi: Sebastjan
Karrtenik iz Letuša 21.30 Videostrani
SLOVENIJA i
08.40 U^p 08.55 Zrcalo tedna 09.15 Nogomet, ^13 09.30 Marko, mavrična ribica, 11. del
09.45 Pra\1ične živali, 2/13 10.10 Iskanie šangrilaja. dokum,
oddaja 11.00 Navrtu
11.30 Zapuščina davnine. 2/12 11.55 Zenit 12,25 Paradaplesa 13.00 ftDfočila, špwt. vreme 13,20 DobrojutnD 15,00 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Fbnjčila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.05 Vem-veš 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni Taček 18.30 Žrebanje3x3plus6 18.40 Risanka 19.00 Novke 19.05 Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.00 Julija, 4/13
20.^ Svetovni izzivi
21.20 Opus
2100 Odmevi
23.00 Dosežki
23.2) Branja
23.25 Vem-veš
00.15 Opus
00.45 Svetovni izzivi
01.15 Sludiocity
02.10 Delitev, gledališče
03.50 Končnica
04.50 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.30 Tv prodaja ÎO.OO ZOl 2002 13.00 Videostrani 13.30 Vremenska panorama 16.00 ZOl 2002 18.05 Horace tn Tina. 1/26 18 30 Štafeta mladosti 19,15 VkJeospotnice 20.00 Stud» city 21.00 Končnica 22.00 Hladna vojna, 7/12 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Vkieospotnice
>	Trxx
09.10	JAG, nan.
10.00	Vsiljivka. nad.
1045	Triseslre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Športna scena
14,05	Dragon BaU, ris. serija
14.30	FbwerRangers. nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Umor, nan.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Trisesire.nad.
18.15	Vsiljivka, nad
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	ProvkJence, nan.
22.40	JA3,ndn,
23.30	M.AS,H„nan.
00.00	24 ur, ponovitev
<52>
kanali
aa
09,00 Dobro jutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 1061.VTVmagazin,
ponovitev 10.40 Vkjeostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 1815 Odbojka, posnetektekme. Šošt^j Topolšica Žužemberk 19.30 Vabimokogledu 19.35 Najspotdneva 19,40 VkJeostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20 .00 Dober večer, gospod predsednik, gost: Ma nan Lorger. predsednik uprave Comet Zreče 21.00 RepfOTalne novice 21.05 Nogomet, posnetek tekme, ERA Šmartno : Korotan 22.40 l2 oddaje Dcájro jutro 23.40 Vabimokogledu 23.45 Najspotdneva 23.50 VUeostrani
SLOVENIJA 1
08,40	fylosîov»
09.10	Bisergora, 10/15
09,25	Radovedni Taček
09.35	Čarobni šolski avtobus,
37/39
10.00	Oddaja za otroke
10.40	Vem-veš
11,30	Obzonaduha
12,00	Julija, 4/13
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Dobro julfo
15,05	Papua nova Qvlneja
15.55	Prisluhnimo tišini
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vaštolar
17.00	Evro.6/13
17,15	Nove ot>like dela in
pozvanja
17,50	Ziatko zakladko
18.05	Čarovnikova hiša, 11/12
18.05	Risanka
19,00	Novce
19.05	Vaš kraj
19.30	TV dnevnik šport, vreme
20.00	Dosje
20,50	Aktualno
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	r^irječudnastvar2/3
00.25	Evro.6/13
00,45	Nove oblike deia in potovanja, 6, Uel
01,20	Od konkordata do
sporazuma
02.10	Aktualno
03.00	Mestne mriie, 1/6
03,25	Strelaz jasnega, 1. del
04.15	Mir ie čudna stvar, 2/3
05.50	Šport
SLOVENIJA 2
08,00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13,50 TV prodaja 14.20 Studio city 15,15 Korčnfca 16.15 Rad imam Uicy 16.45 Strela z tasnega.1. del 17.45 Izgubljen v pr^ekjosti,
amer, lilm 19,15 Videospotnice 20,00 Vlado Kreslin v sideospotnicah 20.35 Liga prvakov nogometu, Roma:8arcelona, prenos 22.35 Peto obdobje. Iranc.
iranski lilm 23.50 Vrt, stov. kratki" film 00.00 Vkjeospotnice
-"■"V/"
09.10 JAG, nan, 10,00 Vsiljivka, nad. 10.55 Trises^.nad. 11.50 Esmerakia, nad, 12.40 TV prodaja 13.10 W dober dan. nan. 14,05 DragonB^l,ris serija 14.30 Power Rangers, nan. 15J}0 TV prodaja 15.30 Umocnad. 16,25 Esmeralda, nad. 17,20 Irises^.nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19,15 24 ur 20,00 Preverjeno 20>15 Najina sinova, amer film 22,30 JAG, nan, 23.30 M.A.S.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev

4«
sa
09,00 Dober večer, gospod predsednik, pon., gost: Marjan Lorger, predsednik uprave Comet Zreče 10.00 Vabimokogledu 10,05 Naispotdneva 10.10 Nogomet, posn. tekme, ERA Šmartno : Korotan 11.45 Vkjeostrani 18,00 Vabimokogledu 18,05 Odbojka, posnetek tekme, Šoštanj Topolšica: Žužemberk 19.20 VkieDStrani 19.55 Vabimo kogledu/Ogiasi 20.00 1062 VTV magazin, reg. •
jníomiativTíi program 20,20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20,35 Iz olimpijskih krogov 20.40 Športni gost, kom. oddaja 21.30 Viva turistica 2200 Vabimokogledu 22.05 Nosik^i sprememb, dokumentarni film 22.35 Vabimokogledu 22.40 Najspotdneva 22.45 Vkleostrani
SLOVENIJA 1
08.40 Ooberdan, Koroška 09.10 Troičice,5/13 09,35 GrdiračekTine, 12/26 10,00 Ziatko zakladko 10.15 Čarovnikova hiša, 11/12 10.45 Evro.4/13 11,00 Nove oblike dela in poslovanja, 6. del 11.35 Cikcak 11.55 Od konkordata do
sporazuma 13,00 Poročita, šport, vreme 13,15 (!)otvo jutro, Sk)venija 15.00 Aktuaino 15.55 Mostovi 16.30 Ponxifa, šport, vreme 16,40 Vaštolar 17,00 Bc^za obstanek, 3/11 17.50 Maje sive celice, kviz 18.40 Risanb 19,00 Novice 19,05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, špor L vreme 20.00 ftikai i mi ljubezen,
švedski film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Z umetniki... Gienn
Goi^d, pianist 23,40 Resna glasba 00,05 Bojzaobstanek,3/11 01,05 Mestne mrhe, 2/6 01,30 Strela z jasnega. 2, del 02,20 Potkzveidam.ang.čb film
04.05 Bigfcotmama, 2.del 05,00 Liga prvakov v nogometu
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09,30 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.50 TV prodaja 14,20 Cistiljudje. 1.del 1520 Ljudje z druge strani, 2. del
16.15 RadimamLucy 16 .45 Strela z jasnega. 2, del 17,45 Dolg spomin, ang.čb film 19,15 Videospotnice 20 00 Liga f^vakov v nogometu. Deportivo ia
OouranJuventus, prenos 00,00 Prvi val, 7/22 00,45 Videospotnice
09,10	JAG, nan.
10.00	Vsiljivka. nan.
10.55	Trisestre.nad.
11,50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13,10	Preverjeno
14.05	Dragon Ball, nan.
14,30	Power Rangers, nan
15.00	TV prodata
15,30	Umor, nad
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nan.
18,15	Vsiliivka, nan.
19.15	24 ur
20,00	F^vojena obsodba,
amer, film
21.45	Tretja iZTTttna, nan.
22.40	JAG, nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur. ponovitev

lK«nMll
»T
9a
09,00 Dobro jutro, ínfonnativno
- razvedrilna oddaja 1000 Vabimokogledu 10,05 Najspotdneva 10,10 1062. VTV magazin.
ponovitev 10,30 ŠporUti torek, ponovitev 10.45 Iz dimpijskih ^ogov 10.50 Športni gost, ponovitev 11.30 Vkieosirani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne no^ 18.15 Otroški program • V mojem košku je pa mavrica 18.55 Vabimokogledu 19,00 Najspotdneva 19,05 Vkieostrani 19,55 Vabimo k ogledu/Dglasi 20.00 Naobisloi...pogovor 21.00 Regionalne novice 21.05 Rože z mojega vrta 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odfxta tema, kontaktna oddaja
22.30 Iz oddaje Dobrojutro 23,20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Vkieostrani
21. februarja 2002 '"H'AS
MODROBEÍLA KRONIKA
15
Predkazenskl postopek usmerjal državni tožilec
Za popravilo zaračunali več kot bi stal nov izdelek
N» Policyski upnivi Celje so v sredo, 13. fel>ru<irj;), |Hitr-dili. da so na dr/avno tožilslvo poúMi ksizensko ovadbo zo* l>er več i»dgovoralh oseh i/. (MKljetj;! s šo^tanjskega območja, in sicer utradi sunu storitve Štirih ka/niviti dejanj zlorabe položuja aii pmvic pu 244. clenii Kazenskega »ikonika Republike Sk»venije. O imenih in podjetjih pa nic, kerjim to pre-poved uje zsikon.
Kljub lemu je javnasl skopo spon^čilo lakoj povezala s kri-mimilisiiCno preiskavo novembra lanizííčclovTcrmocIcktrar-ni Soáianj. (Wadcnc naj bi bile iri a^cbc iz termoelektrarne, ob njih pa ludi odgovorne osebe ireh podcljih, ki so z njo poslovno sodelovale.
V prvem primeru so policisti podali kazensko ovadbo zoper dve odgovorni osebi in Z(5perprokurista družbe z območja Policijske uprave V drugem primeru so izvadili iste osebe, ki so 2'A popravilo izdelka zaračunale in izplačale bislve-no več, kol je cena novega izdelka, v ircljem primeru pa so ovadili dve odgovorni osebi istega podjetja in odgovorno osebo trgovskega podjelja z območja Policijske uprave Celje, (Celjski kriminalist so ovadili tudi odgovorno osebo Žc omenjenega podjetja in samostojnega podjetnika iz okolicc Ljubljane. Kazniva dejanja so bila storjena v letih 1999 in 2U(X).
Zaradi leže in specifičnosti preiskave je predkazenski postopek usmerjal drtavni tožilec. Skupnojeiz teh kaznivih dejanj naslalo za preko I l(),iX)0,000 tolarjev Škode.
Policija pa preiskavo v TE.S sc nadaljuje.
■ mkp
GD
GOST lo.o., Velenje z dne 18.2.2002
RAZPIS
o javni prodaji aparmajev
Najugodnejšemu ponudniku prodamo:
1.	Garsonjero z mansardo v stanovanjskem naselju Stinica pri Jablancu Š1.4/1, površine 37,78 m2. Garsonjera obsega predprostor, sanitarije, sobo. balkon in mansardo. Objekt je bil zgrajen leta 1988.
Izklicna cena je 5.150.000,00 SIT.
2.	Garsonjera v stanovanjskem naselju Stinica pri Jablancu St. 21/1, površine 25,65 m2. Garsonjera obsega predprostor, santtanje, sobo in balkon. Objekt je bil zgrajen teta 1988.
IzMicna cena je 3.500.000,00 SIT.
Razpisni pogoji:
Pisna ponudba mora vsebovati:
*	predmet ponudbe in ponujeno ceno
•	način in rok plačila kupnine
» izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejši kot 60 dni, ožinama potrdilo o državíjansWu za fizične osebe.
Prednost pri izboru bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili višjo ceno in nakup apartmajev v paketu ter ugodnejše plačilne pogoje. Ponudba, le bo vsebovala nižjo ceno od najnižje, določene za posamezni predmet prodaje, bo veljala kot nepopolna. Odpiranje ponudb In id)or najugodnejšega ponudnika t>o potekal komisijsko. Oavek na promet nepremičnin in vse dajatve in stroške prenosa lastništva plača kupec. Nepremičnire so naprodaj po načelu kupljeno - videno. Lastnik na podlagi tega razpisa ni zavezart skleniti pogodbe o prodaji nepremičnin, ki so predmet tega razpisa, z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom.
Pisne ponudbe z dokazili je treba poslati priporočeno v zaprti ovojnici najpozneje do 4.3.2002 do 24. ure na naslov GOST d.o.o., Kersnikova 11,3320 Velenje, pod oznako "Ponudba za prodajo apartmajev * ne odpiraj."
Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru. Dodale Informacije lahko dobite po telefonu 03/89-73-280, kontaktna oseba je Meta Druks.
Vlomi v avtomobile
v noči na sredo, 13. februarja, je ncznancc na parkirnem prostoru pri podjetju Dal Con na Polzeli vlomil v Škodo favorit. Odnesel je snemljivo ploà^o avioradia vredno 20.000 lolarjev. V noči na petek, \5. februarja, je noznanecnaLrpi v Velenju, vlomil v fiat uno, lasi C. C. in odnesel avtoradio 1er polico z zvočniki. Lastnika je oškodoval za 40,000 tolarjev. V Nazarjah pa je bilo vsi^boio, 16. februarja, vlomljeno v lantrolasl S. R. Iz vozila jo neznanec odnesel av-toradio in 20 zgoščenk. Lastnik jc oi^kodovan zav^j 85.000 tolarjev.
Avto kot tarča
v noči na ponedeljek, 18. februarja, so sc no/nani nepridipravi nan^erno znciJi nad dvema osebnima avtomobiloma. Na vozilu rc-ault clio, lasi j. U, ki je bil parkiran na Goriški cx:.sii, so povzročili za okoli 150.000 tolarjev Škode: na avtomobilu .^koda last N» V., ki je hil parkiran na Kardeljevem trgu, pa za 200.000 lolarjev. Istega popoldneva je nekd<i na parkirnem prostoru na Kidričevi v Velenju z osirim predmelom poSkodoval passaia, lasi A. K. Povzročil jeza L^U.OOO tolarjev škode.
Brez bencina ne gre prav daleč
v noči iz ponedeljka na torek. l^). februairja, je neznanec izpred gostilne Planika na Ljubnem ob Savinji odpeljal osebni avto rena-ull 4, lasi M. J., ki gaje tam parkiral lastničin mož. Avta ni zaklenil, za povrh pa je vnjcm pu.stil tudi koniaklne ključe. Ksreči v rezervoarju ni bilo veliko goriva, tako da voznik ni prišel prav daleč. Policisti .so že zjutraj vozilo nepoškodovano našli ob ecsU pred Gornjim Gradom in ga vrnili lastniku.
Alarm pregnal vlomilca
v noči na nedeljo, 17. februanaje neznance vlomil v trgovbo Era Adul na cesti Lole Ribarja v Šoštanju. Ker seje sporžil alarm, je storilec kraj zapustil, ne da bi kaj odnesel s seboj.
Zasegli heroin?
VELENJE, 15. februarja -Vdei^j^ki policisti so hili v pet«k pricu do)!fidku, na osnovi katere^i so skl«p:ili, du urv n\ prodajo oziroma nakup mamil. Kiisneje se jť i/kazaks da se mij-brž niso molili.
A- P. naj bi bil kupil, D. B. pa prodal (oba sla iz Velenja), manjšo količino heroina, na podlagi Cesar so sc odloČili za hišno preiskavo pri prodajalcu. Pri tem so zasegli 14 zavojčkov snovi, za katero sumijo, da je heroin. Njihove sume bo potrdila ali zavrgla laboratorijska analiza. Zoper D. B. bodo najverjetneje napisali kazensko <wadb<% zoper A. P pa predlog si^d-niku za preki^ke.
Novi Polo - izjemen in prepričan o svoji odličnosti! Vabimo vas v naS salon na testne vožnje in predstavitev vozila Mo. v soboto 2.3.2002 od 9. ure. Za vse obiskovalce smo pripravili txidi nagradno igro, ki vas lahko popelje na7-dnevne poletne počitnice v Umag. Nagradna igra in testne vožnje bodo potekale od 2. pa vse do 16.3.2002. E)obrodc^!
Prišel, previel, zmagol. Novi Polo.
www. Noví Pole.€om
Avtocenter Meh d.o.o
Koroška c. 7d, 3320 Velenje, teL: 03/ 896 65 19
Saj nI reSf pa jeî
Vlomilec vzel liziko in poklical policiste
v nedeljo, 17. februarja, zvečer, so bili policisti, vsega vajeni, ludi sami nemalo presenečeni. Po telefonu jih je pc^kJical m<yžakin razložil, daje vlomil v lokal na območju Žalca in vzel liziko. Povabil jih je, da pridejo, ker jih bo počakal. K(j so prišli (res jih je čakal), je bil kar malo slabe volje, ker naj bi predolgo hodili. Policisti bodo kljub samoprijavi z mozakarjevini dejanjem seznanili tožilca.
Oskubil traktor
v noči na 14. fcbrurar,seje ncznanecna (iomiLskem,v odprti garaži, lotil iraktorja. Z njega je odlujil zadnjo ^ipo, izpušno cev, dva blainika rdeče barve, prednje in zadnje luči 1er različno orodje. Z dejanjem je laslnika R. N. oškodoval za l5().tK)(J lolarjev.
bo, pa rabi orodje
v noči na petek, 15. februarja, je bilo v Žalcu, v Ulici Savinjske Čete, vlomljeno v nedograjeni objekt, ki služi kol priročno skladii^. Odtujeni Sla biii dve kotni bru-^lkl, električno kladivo, akumulat(3r-ski vijačnik, piSiola za nanos izolacije terveč drugega orodja. Podjetji Vegrad in Vclirag sta z dejanjem oškodovani za okoli 350.110(1 lolarjev.
V noči na soboto, 16. februarja, pa jc neznanec vlomil v prostore žage v TopolSici. Iz skladfsčnih prostorov je na Ski^do R. V in R. Cm. odtujil tri motorne žage vredne okoli 200.000 tolarjev,
Radarji in poostreni nadzori
Policisti UmIo v nasliidnjih dneh z radarji nad/ímli haitrust na »l)nioČju naslednjih p<ilicijskih postaj:
Žalec, vpetek, 22. februarja, dopoldan, v nedeljo, 24. februarja, popoldan in sredo, 27. februarja, dopoldan:
Mozirje, v ponedeljek, 25. februarja, dopoldan in v sredo, 27. februarja, pc^oldan. Vsoboio, 23. februraja, dopoldan pa bo radarski nadzor prometa potekal na območju vseh postaj Policijske uprave Celje.
Velenjski policisti pa bodo v soboto, 23. februarja, ponoči izvajali poostren nadzor prometa v kaierem bodo zlasti pozorni na psihofizično stanje voznikov.
Ker sc začenjajo zimske počitnice, učenci in dijaki pa so v zadnjih dneh pouka običajno malo bolj razposajeni kol sicer, sose velenjski policisti odločili, da bodo budno spremljali ludi njihove korake. V petek, 22. februarja, pripripravljajo posebno prevenlîvno akcijo, podobno tisti na začetku Šolskega Ida, ki poteka pod naslovom Varna pot vSoIo in iz nje. In ker sc mnogi v.^lo in iz njevozijo tudi z vlaki, bodo malo pogledali tudi, kaj sc dogaja na njih.

Podjetje za izobraževanje
d.o.o.
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
PRODAJALEC
PREKVALlFlKACiJA
EKONOMSKI TEHNIK
DIFERENCIALNI PROGRAM , PREKVALIFiKACUA
PRIČETEK BO 21. MARCA 2002 OB 16. URI
v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7. Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Ceije
KOMERCIALIST {vl stopnja) POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
Informativna dnsva bosta 15.2 2002 ob 17,uri in 16,2,2002 ob 9, uri
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
(VIL stopnja)
Vps v 3. lelniK (za diplomante 1. stopnje po programih
spreielih pred 1.1.1994 ) Informativni dan bo vlorek. 19.02.2002 ob 16.uri
f^edavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v QEUU
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 In 03/ 428-55-32
NK Era Šmartno
Naj se vijolice razcvetijo
Kc>n«c leiina iHido	tudi	no^omelmi iurišća.
Cilj n(>uoniťldše\ li!RE v iNimladiinskťni delu pr\en.sl>'aje /^idri^^ti viHokD p^l mesUt i/jesenskega dehi prvenstvu in se v pf)kiilnem tekmovanju uvrstili vsHj v finale. Nalcjga vsekakur ne ho l»hkt>, újth lícť pii vendarle cvetijo pomladi. Na dru^i d«[ prven.st\a sa se ZiiVMto pripravljali, čeprav jim vremeni hilo naklonjenu, odigrali pa so tudi veliko prijateljskih tekem z ra/lićnimi nasprotniki.
Na kralklli pripravah so bili luJI na Ljubnem ob Savinji, kjer so odigrali tudi prijateljsko Ickmozdrugoliga-^em ízZagí^rja. Igraje bila na dokaj visoki ravni In razburljiva, prepričljivo pa so zmagali ŠmarCanl s5:1. V.sobolo so nato napc^možncm igri^u v Šmarlncm ob Pakigiv stili j^oStanjski Usnjar. Pogoji za Igro so bili zaradi zasneženega igrii^a
zelo le?ki. med vso tekmo pa je tudi miKno snei^llo. V prvem pt>lčasu si^ domřiCi in^'^imetasi preveč zapletali lga\vdmgem pa so zaigrali enostavneje in zelo učinkovito, konúni Izid pa je bil 7:1 za ERC).
Novi tgralee ORE Šmartno je mladi Peter Pluinik. ki je priSel iz mariborskega Branika.
Sulejmani odstranjen iz moštva
Na (ukmi zZHKorJemJe»! hud izpad po.skrbcl Alen Sulejmani, kije napadel trenerja Staneta Devca. ki jcz1>c/al pred nJim. Posredoval Je Janko Vuwm. ki pa ga Jl- Sukgmani udaril in teiye poškodoval. SulvJ-ntanija su lakoj i»dslranili i/, moštva, sedaj pa ćaka na odločitev k( u I >• ske disciplinske komisme.	|
Trener Stane Bevc:
"Težko bo, vendar želimo In hočemo"
Kako je za nadaljevanje prvenstva svoje i^raice pripravit (rencr Stane Bevc?
"Na kraik(> - zeb dobro, ieprav nam vrvmcaske razmero nko šfie na r(îko. '( udi lik pred začelkom pA'ensiva nam nikakor ne služijtv
vendarse s tem moramo sprijazniti. Sneg nas je ne kol I k< i presenetil, saj nimamo travnate površine za vadbo, ne glede na pogoje» fantje zelo ^av/eio delajo In Al) polni ?elje 1er optimizma."
'/m večino ste hiii največje prese-neêenjeJesenskega deta prven-siva, odlično igro pa privrien-ci pričakujejo auU v nadalje* vanju?
"Upanja in 5:eljc ostajajo. Čeprav smo ekipo precej spremenili. odšli so Štirje Igralci, ki ^smo jih nadomesilll. Jokanje za iiajlxiljSini slreleem Via^m je<id-vcČ. Resjc bil odli^n Igralec iji dobrose je vključil v moštvo, sedaj sta tu RjSilC in Divjak, pa
mladi PU'ïânjL Moje migomeino delo lemelji na lem, da ekipo res sestavljajo posamezniki, vendar le ekipa lahko dvigne na povržje odličnega igralea. zato pričakujem. da bo pomladi mi>2tvo "naplavilo" nekoga drugega. En samo Igralec pa ne sme pomeniti toLkiî. kol mnogi mislijo. Vsekakor vem. da bo težko zadri^all vistiko mesto, vendar bomo storili vxe, da nam bo uspekv" Vas prvi fiaspro/rtik h) v netldjo k Smarinem prc\'aljski Koro-tan?
"Težko bo. slabi lereni so ;>bičajnií prednost za gt^sle. Ko-rolana pa /jk zaOeiek nisem prav vesel. Vendar naše želje in cilji ostajajo enaki - prevladovali z
dobrci igrc^ in p<î prvih tlveh tekmah zadržati .sedanje meslo. V nadaljevanju bomo namreč Imeli bolji>i razpored In imeli tudi ickmo veC na domačem igrji>Ou-Velik poudarek dajemo tudi pokalnemu lekmovanju. kjeri:cli-mo v finale." Skoraj sie U v Evropi?
"To so papirnate želje. Nikjer namreř ne piSe. da bomo zlahka premagali Aluminij, kot ludi ne piše, d;i ['H'i Marlbox premagal Càorico In ob tem z lahkoto osvojil naslov tlrŽDvnega prvaka, to pa so pogoji za naš vstop v Evropo. Pravzapravst^ iO/X'lje. kijih moramo uresničiti na terenu."
■ vos
A/K Rudar
V boj za višje mesto
Od i(indeev Rudarja Ijiibitdji nogometa pričakujejo v<fc kot "sa*^ nio" (>snio Jesen.sk mestu. Napre<lek n^i lestvici pričakuj« tudi vodstvu kJuha. hkrati pa naj bi Rudar zaigral tudi v pokalu Interto tu.
Vclcnjčani socdcn redkih prvoligascv, ki za nadaljevanje prvenstva nI Iskal okrepitev med lujinil igralci, ampak med svojimi mladimi nogometaši. Edina tuja okrepitev jc l/.udin KamhenmČ, ki je iz/cni^kega Oehka. V uvodnem nedeljskem krogu bodo rudarji gostovali v Murski Soboti, naslednjo soboto pa bodo gaslill Olimpijo. Ti dve lekini bosta delno že odgiworili, če ses ambicije za znaten dvig na Icstvici res sivarne. V zadnji prijateljski tekmi prod
zuOelkom prvenstva hí) nogometaši Rudarja v Mariboru premagali domači Železničar s 3:1, dvakrai jo bil sirelec Spastíjevič, enkrat pa Arlič. Pomembno spoznanje le tekme je» da se po poškodbi vrača Lavrič
Ugodnosti za navijače
Rudarjevo vodsivo je za ljubitelje nogometa pripravilo zanimive cene vstopnic. Sezonska vstopnica s plačilom na obrc^ke velja 5,0(K) tolarjev, s takojšnjim plačilom 4-(J(J0, člani sindikata premogovnika pa jih bodo dobih po 3.000 tolarjev, Zanimivo nagradm^ žrebanje pa načrtujejo tudi za prvo "spomladansko" tekmo z Olimpijo.
Trener VoJIslav Slmeunovlc:
"Največja vrednota so mladi igralci"
Sie zadovoljni s pripravljal/iint oh-dohjetn ?
"V pripravlja Ine m obdobju arûo delali zelo ck^bro in odirali ludi veliko lekem zmočnimi na-spnMni-ki. Na srečo ludi pošk<xlb ni bik^ veliko, izjkima&ta Lavrič. ki pa ?e m^malno vadi, in Mujanovjč. ki
se vadbi priključil v leli dneh. Z igro in lelesno pripravljenostjo lako ne bi smelo biti težav." Osiali sfehrizšiirift starejših igral' cev, vFTjef pa ste zapolniti z tnla-dimi domaČimi igralci in enim iiijcem. Kaj bo U> pomenih v na -daljevanjtt?
"ReS smo twlabljeni,saj sn<xlšli štirje izkušeni igralci» dobili pa smo k' enega (pros(i branilec) namesto C raliča. - Vendar imamo veliko mla<lih domačih in zelo o)>c-lavnih palcev, ki so v tem času vadili s prvim m<^vom. Torej z igral-sklm kadrom ne bi smelo biti večjih teirav. čeprav sem želel, da
bi pripellališer kakšne^ izkušenega obrambne ga igralca, tega pa si zaradi llnančnega pt>lo?iija kluba nismo mogli privt^-itL" Btisle s taksnim moštvom uspeli anvojid Mjše mesto 4hI osnKga ? "Osebno.vodstvo kluba in navijači bi mt^rali biti zadovoljni, če bi s laksnlm m^>štvom osmo mesto zadržali. Imamo veliko mladih domačih igralcev, kar je v da-nai>njcm 5loven.skem nogometu posebna vrednota. Od sedanjega mošiva pa bomo lahko več pričakovali v nabkdnjih dveh, treh leiih."
Za uvnd vas čakaia dva močna
nasprotnika. Najprej Mnra v Murski Soboti, naslednjo sobo» to pa na domačem Ígri.^'U (Him* pija?
"Zares ^Ke težki lekmi na začetku. V nedeljo sem gledal Mum preiti vodilni ekipi hrvaškega prve nsiva Zagrebu.
Sobočani so prikazali cnJlično IgTi^, zato nas v ne^leljo na Fazane-rijl čaka zares težko delo. Prav iako naslednjo siiU^io d^^ma, saj se je OUmpija precej okrepila. Po-legujese ludi za prvo me^staz^lo pričakujem zelo težko in negoti>-VCÎ Ickmo."
■ vos
RK Gorenje
Sladka in pomembna zmaga
Po dolgem premoru so konec tedna pomladanski dci prvenstva odigrali tudi rokomctasl v pr>'idr/avni ligi. Rokomelaši (iorenja siovali pri Termu v Skolji loki in zmagali»; 27:20.
V prvem pi'ilčasu bill bih domačini enakovredni In st> ludi vodili z 11 lakrai pa so Velenjčani, ludi z igralcem manj. z delnim izidom 3:tlpwedhz 12:11, kar je bil ludi I/Id prvega piMčasa. Upi domačinov na morebitni uspeh so .sc razblinili takoj na /itčeiku drugega polčasa. Roki>mctaši Cîorcnja namreč iiilro ptxstavill stvari na sv<ije meslo, povedli z 18:12 in nato tekmo mimo pripeljali do končne zmage ssed-mimi zadeikl prednosti. Vtem delu seje izkírzjijnatarDoubímixssov, kar je Velcnjčanom omogočilo hllrc in učinkovite nasprotne napade, /elo razpoloven na uvodni tekmi je bil Sirk, kije kar devetkrat zatresel domačo mrežo.
Gorenje - Celje Pivovarna Laško 21: 30 (10 : 17 )
v I ore k zvečer vnaprej odigrana prvenstvena tekma 13. kroga.
■ vos
ZRK Vegrad Velenje
Niso bile kos Celjankam
Rok« I me (a s ICC Vc^ rada m» v 15. krogu prvenstva v 1, B drhivni ligi goslile močno ekipo celjske Ccicie. V doknj enakovrc<lni igri so bile Ccljanke buljšv z HiilS. m Iri zadetke pa so vodile (udi po pnvm polàisu, koje bil izid 18:15. V nedeljo bodo Vclenjcanke gostovale v Kranju.	H
OK Šoštanj Topolšica
Veliko veselje in olajšanje
O« je bil pred (vdnomditi obstanek med najlxi^iinii ive p(Kl vprašal eni. jcpi) soboti vse jasna OdlHiJkarji Šoštanja topoKice sov 16. krogu pnc državne lige na veliko \'eselje vseh vg<»sieh / odlično igni premagali ekipo Olimplje.s 3:1. S tem .so i/polnili svoj veliki ci(j. /n katert'ga M» Irdodi*-lah prav vsi. / 19 toCkanii s» »e dvignili na 7. moto In imajo pred tekmeci M snho neuhivljivo prednost.
lekma v Ljubljnnl j bila p<idobna prcjJnjI paMl ekipi Pomuija, Topoliki v^lh'ykatji so zjčeli zdo »xlločnn. /.mt'>čnlmi^rvisj in napadi na mreži so v prvih dveh nizih pnvscm |>i">lol ki i domačine. TI sosc pobrali v trd jejn nizu In ga v razburljivi končnici tudi dobili. V čel rtem nizu sogosijc spclde-Kwali zrelo, priigrali m si pel U\:k prcdnosli In ga mirno pripeljali do ki>nea za Šestih zmago v sc A'>ni. V soboi4\ 2.^. febniaij«. ob ly.íXí, bo v Šolanju gobova! Žužcmbcik. Ib bo zadnja icknKiodbojkaqcvSoStanja 'IôpoKice v Jomačidvorani v rednem delu prvcnslva, zalo pričakujejo [»Ino dv<ira-noprivrÂineev le pi lvUične igre.	B R.Ku^ovniČ
Namizni tenis
Uspešni nastopi
Igralci V^'grufla nadii^uj^o z uspešnimi naMi>pi, Prc^sryi teden je prva ekipu Vvjer.idď v nadaycV'UJMu pncnstvj v 1. držiivnl iianiiznokiilški ligi <U^■ !mi gludki» premagala ekipo iz Križ i re^iiliaiom Atl. Z21 skupen uspeh Ve-lenjćnnov sta po dve ločki prlspevnla tros In Jure Slatln^ek. ki sit) bila uspcsna tudi v igri purov, eno posamično /,niiig<i pa jc dosegel Kudi Damijan Vodu.sek. Z norima (očkama Ima ekipa Vťgruda skupno t3(ockin je na pclem meslu m/4>redelniee 1. dr^ifvne nami/Ji(itcnii>ke lige.
Konce tediiaje blív Piiconeih rOPluniir24najbi.>lj5lh	namiz-
nolcniskih ijjultev. Izjemen uspeh je dosegel UmíShilin^^ek, kije zdeve-( im i zmagami In le dvema p<>razi">nKi osvojil drugo mesto v prvi skupini (edini je pre niagal SaSa Ignjotovlča.kije osvojil prvo mesto), U^pc^nojc na^-uv
pii liidl njc^wbrai Jure, ki je s testimi zmn^aml in petimi porazi iwvojil pelo vdrugi j^fkosini vkupini pa je Damijan Vcxlu^'k s slirinil zmaga-nu in sedjiiimiporazi osvojit končno o.^mo meslo. Na T()P-u najboljših slovenskih nami^oieniskih igralk v Mengšu jev dmgl skupini natopila tudi igralka Vegrad a Ihuiara .Icrlčin na koncuosvojil.i <xlllČno čelno mesto. Najmlajši igralci Vegiiula. Mihu Kljajič. Mario 7.mič. Benj;imln Klaužar Pa-irtkRosc In Dejan Latne^ič. sov nedeljo. 17. februai^a na^lopill na legljskem pivcnstvuz^mludincc na RiivuahnaKt>roskcm. Mihu jc Z3iiaçalvprc4liek-moviilnií^kupinl in se uvrail med 24 najht>Ij5ih mladineev SV regije, v paiu $'lončkom Ropi>»<'j pa med osem ncijbntjšil) mladinskih pajovte l eiiie.
■ DH
KK Elektra
Novinec Cmer Je navdušii
s peto zmago v sezoni so se košarkarji Eleklre po di)]gcm čđsu odlepili z /iidnjeg«! me* st2i. V solHito M» v Si>^tanju pre* mHgHliení^a Izmed neposrednih tekmecev v hoju za ob.sia-nek - ekipo Kopni • z rezultatom % : 85. Odlično s*i odigrali predvsem vdrugi četrtini« ki fio Jo dobili kur s 24 : Tako kot v !>entjurjii jc tudi tokral odlično odigral .ArsiČ, ki jedo-segel 28 lock in ]>ndno pobiral žoge p<id obema obročem».
Pred lem krogom je uprava Elekire v klub pripeljala novo okrepitev, celjskega organizatorja igre Miho C'mera. ki je
do sredine lanske sezone igral na Ptilzeli, nato pa si je služil kruh na Finskem In na Islandiji. V kcmčnivi je Cmer odigral Izvrslno in s r^tiriml lrt>jk;imi 1er natančnim izvajanjem prošlih metov prispeval levji delež k zmagi domačih.
Z 21 ločkaml je Elektra na predzadnjem mesni v Hypt>li-gi. ima pa isto število točk kot zadnja Loka kava. ki b<^ naslednji nasprotnik Elektre. V soboto v Skolji Loki .se torej obeta nova težka tekma za SoŠianjske kt^Sarkarje.
Dejan .Sr/.ič, irenor Elekire:
"Proti Kopru smo zmagali Že
v gosleh, kljub temu da so oni vodiližcs26-imi Ujkami prednosti. Dana.snji derbi je l)il zelo napel. Čestital bi sodnikoma. ki sla preprečila, da bi priSlo med igralci do kaki^nlh večjih Incidentov, Taksno tekmo je zelo ležko s<idill. Ceslilam ludi igralcem, da so /držali pslho-loi^kl pritisk.«
Petar Arsič. igralec Eiekire;
'Tekma je bila zelo napeta. Zmagati nam je uspelo s kolektivno Igro. /.elo smo veseli, da je do ekipe prisk^ zmagovalno vzduâje, irudill se bomo. da lako ludl nadaljujemo."
■ Tjaia Rehar
Klub 81 Šmartno ob Pakl
Članarine premalo za pripadnost
Leto 2tJ01 je bilo za člane Drušlva za ^porl >11 rckiv-ncuoKlnhKl iz.SntarnK<$>aobPakijiil)ikjno. 2lMelnic<k deh>vanja si» «uiznamovali s prosla^o (er no^imietnini srcÝacdenizekipo poslHncevdrzavne^^a /bora. Polet; ju-so lani or^anizin^ll letno ligo v malem nogometu, na kilurijc naslopMo III ekip iz^ile^kedoliuem sosedinih občin, sodelovali so na lurniijih v malem in velikem iiogomein« oreanlzlnill družabne pri^vdl^'e. jhk skrtieli z» redno rekreacijo članom. Na nedavnem občnem zboru w> ocenili, da s*"» slccr v preeejs»nl meri uresničili z-ast avl jen program, bi ga pa lahko v cckMi. če bi se v aklivnosii tvi>rneje vključili vsi, »»MenÍTiu da samo plačevanje Članarine ni díwolj /a pripadnost Klubu Hi»'« je ob leni po<lčrtal pre<isednik društva Ivan Meh, LclONnji<lelovni program klubovcevje podolx:n lanskemu. Poleg rckreacIjc, kine lige, udeležbe na turniijih» srečanj z ekipama iz tujine, kuliurno-zabavnc prireditve llmeljikl likof nameravajo pripraviti le rekrcalivni Sporini dan In družabna srečanja.
■ tp
Tako so igrali
Prva SRL, moški -12. krog: Termo • Qorenje 20 ; 27 (11:12)
Gorenje: Tamše, J. Dobelšek, Kavaš 6, Kavličnik 3, Plaskan 5, Mlakar Sovič 1, Sirk 9. Lalnšček. L, Dobelšek Do-ubonossov, BegoviČ 2. 13. krog:
Gorenje • Celje PL 21:30(10:17)
Gorenje: Tamše 1, J. Dobelšek 1, Kavaš 2. Plaskan 1, Mlakar 1, Oltir, Sovič 3, Sirk 4, Rutar, L. Dobellek 3, Štefanlč, Begovič 5. Doubonossov. La i nš ček Prva 6 SRL. îenske • 15. Mog:
Vegrad-061613 25 : 28 (15 :18)
Hypo liga. 16. krog:
85
Elektra • Koper 96 (62:54.45:34.21:26)
Elektra; Marinkovíč 4, Ma-liievlč, Rlzman 11, Tajnik 7, Arslč 28, Warmsley 21, tmsr 17, Nuhanovič. Beia-novič 8.
Prva DOL, 16. krog: Ofimplja - ŠoSlanl Topolšica 1:3(-1Ô. •25,27,-18) Šoštafij Topolšica: Majdič, Hriberšek, Pavič, Stanojčlc, Medved, S. in D. Sevčnikar, Kugovnič, Dačovič. PrijaUljslii nogomet: Železničar • Rudar 1: 3; Spasojevič 2, Arllč. Era Šmartno-Zagorfe 5:1; Ristč 2, Divjak 2. Štancaf; ERA Šmar(no*Usnjar7:1; Divjak 2. Srridjlo^č, Kačičnik. Plošfiik, Korun, Pokleká.
21. februarja 2002
SPORT IN REKREACIJA
17
Jolanda Čeplak:
"Medalja bo moja!"
Jolanda Čcplak jc l)it:i delc^Jin številnih ^'Mitk ob vnovičnem naslovu mijholjM.' i^poilnice, n's< niči na ljubo p» sa iHnski^ k*-(a nihče ni spomnil. Ra/Jo}> Jc na (Jliini • sijajni Jolandini (eki na /iičelku tcto^^njv^a leta. Kak.^ni njeni ohčuiki pred evropskim prvensivom na Dunaja prve dni marca? "Rus sem sezono imenilno zaćcia. Najprej na miîinguvB\>-stonu z državnim rekordom in najboljšim časom v zgodovini dvoranskih lekov v Združenih državah Amerike. Vse seje na-daijevaU^ na milingu v New Yorky, pri čemer pa mn<'>gi ne vedo» kaj pomeni leCi pod dvema mi-nulama na komaj 145 melrov dolgi prtjgi. Prva sem torej v dovini, ki ji je to uspelo, pri ćeraer je pomembno, da je slovi-
la Maria Miilola lo poi/kušala Sesíkrai. pa ni zmogla. Zaio sem na ta rezultat še toliko bolj ponosna."
Kako so se od:yaii ameriš ki afiei' ski navdušenci, kako i« vse (o dofjvela?
Tek na 80() m je bil na urniku drugi in lakoj je dvignil obćin-slvo na noge. Taksnega časa ni pričakoval nihCe in občinstvo je dobesedno ponorelo. Uspehe sem nalo nadaljevala v Gentu. Zelo ponosna sem, da sem končno premagala Mulolo, ki jv zadnjih leiih lekla ne^ietokrai pod dvema minutama in tjsvoji-la vse možne naslove. Pont^sna sem tudi na rezultai 1:57,18, ki je .seveda nov ilržavni rekord obenem pa peli rezullai vseh čaiov v dvorani." Vse ljubitelje atletike sedaj zjini-
tna, Če ho forma taksna tudi na blizfijetn evropsketn dvoran* skem pn'ensivu na Dunaju? "Mislim, da bom formo zadržala, čeprav najbrž lakŠnih čawne lx>dcKe^a. Na lakŽnem prvensivu običajno ne tečemo na čas, ampak za kolajne. lekmi-ci 7z prvo mesto sva samo dve, Avstrijka Graf in jaz. Ne vem, kaj sc sicer lahko /godi. ampak eno od leh ilveh kolajn moram twivojiti."
Prvenstvo bo precej naporno, saj bodo ickačicc v petek tekle k'valifikacijc^vsobotopi^lfinalnc teke. v nedeljo pa bo finale. Jolanda pa na Dunaju ne 1k> sama. '/. njo bo najmanj slo navijačev iz Velenja in Celja, vsi pa bomo seveda sîLskali pes li za medaljo, ne glede na njeno ŽlahtnosL
■ vos
NA KRATKO
Kegljanje
Zmagala le dekleta
KťslJací ohťh ^slanjskih ťkip so v tem krocu razočarali svíýť	Člani prve ekipe so i^ubili na ]*ostovatijii v Maribi^ni, IgcrsiMgraki clomačepi Ki^ mak<ia hilro privedli s 3;0. }*usiom p» navzlic veliki bnr1>cno$ti, posebej Fi<li{ja in Ha$ićića ixida ni uspelo preobrnili. Končni izidjeliilS:.^ ín51l7:50K7.
.^išianj: Glavić807(0),Malič8l4(0), Pelnwič 81? (0). Lríacjy?R(l).Hasičtč887q).Amu582f>(0).Sebolj so přívržence ra?X)ćaraii člani druge ekipe, ki s slabim kegljanjem na svojem kegljišču izgubili s lekmeel iz Slovenskih Konjic. Izid jc bil in 498^:4897 za gosle. Šoitarú: I. :^nidarHl3 (1). A-Znidar779 (t)). Soller»!^ (0), Novak «21 (O).Sehić 832(1). Sečki 838(1).
Biilj uspešna so bila dekleta, ki so na domačem kegljišču po tc/Jicm Ixïju premagala vrsinicc celjskega Mi-ixMcksa in tako Ic naprej ostajajo v t>ojii za vrh lestvice. Zmagala so s 5:3 in 1195:2348.
OS Gorica
Rad igram nogomet
Nogomvini iveii Cv^e in Pruj sta ludi Icios /jin?)ko nojjoineino pi\ensl>'o/adcćkeod7do lOleIpcxj imenom Vad igram noj^omel." na kjttcrcmje nastopila in zelo presenetila ekipa OS Gorica.
Dečki so pc^cl vodstvom mcnlorja Zvonka Snionkar-ja na uimiiju v Žalcu najprej premagali vrstnike NK Šmartno ob Paki. Žalca in Vranskcea. Naslednji luniir v 5e močnejši zasedbi je bil spet v Žalcu, mladi nog^v
mclaj^iOŠCi «oricn pa sosevnatlaljnje tekmovanje uvr-slilt iz družbe NK Publikum, NK Dravograd in NK Pi->brc%. Polfinalni turnirje bil v Ljubečni. !ani pa so bili oci njih boljši NK Maribor Branik. NK Publikum iiiR>savje. Premagali so ekipo NK Sava in se uvrstili na 3, mesla. pomembno jc, da se nobeni drugi osn^w-noik>Iski ekipi ni uspelo itvrsliti v pt^lfinale lega tekmovanja. skupno pa je nastopilo 22 ekip, ixl tega 7osni5v. nošoKkih.
OŠ Gorica: Miha Pocajt.DavorPavič. AlmecliiiMu-haremwič, DarioDivkwič, Jopič, Edo Vejzovič, Branko Starina, Dejaiï Mijalovič, PclerOrii. Žii2;a CŤrc-gorin. Aldin Omerovjč, Osman Sulejmanwič, Alen Salkiè, PelcrilrilwrSck in Daniel Grabovac.
OS Luče
Znova na diiavnem prvenstvu
Mladi nogometaši OŠ Blaža Amiča iz Luč ob Savi' nji so spet pripravili veliko prc.«iencčenje, s^ so se še drugič v štirih letih uvrstili na državno pnensho.
Najprej so zmagal na medoličinskem tekmovanju v Nazarjah, nato 5e na področnem na OŠ Salck, uspesni působili tudi na éeírlfiníilnem lekmovanjuv Veliki Nedelji. Na lumiiju so zanesljivo anagali in se uvrstili v pol-iinale. ta lunii pa bodo sku^li organizirali v nazarskt ^irlni dvorani. Reziillali: Jui^inci- Vransko 3:2. Vransko ' Luče 0:4. Luče - .lurJinci 3:2.
Najboljši sirekcje bil Vilko 0«p iz Luč» ki sicer prihaja z najvišje leřciJc kinclijc v Sloveniji, nogometaše OS Luce" pa so razglasili tud i za najbolj športno ekipo na turnirju. Vo<lja in trener ekipe jc Rajko Rudnik, igrali pa so: Uri)š CJregc^re. Tomi Preskar, BoSijnn Pol-jansek. Vilko Ošep, Klemen P»>ljan5ek. Rok Kumer, Dani Robiuk, Miha MlaCnik. Klemen PeCovnik in AIcks Uril.	■
Najboljši športniki v MO Velenje v letu 2001
ŠlM^hnik-Uo.^tJan Bu6(Allet-ski kiub Velenje): prvenstvo Slovenije za Člane in Članice - 1.mesto, evTc^ki pokal Spaar 1 Jiga-B skupina •!^.mesio,3.evropskoprvenstvo do 23 lei - 7.mesto; v ožjem izboru sta bila tudi: Ale.š I\iv« (Konjeniški klub Velenje) in Damjun Vrbnjak (Tcžkoatletski klub Velenje).
Športnica -Joland» Čeplak (Atletski kiuh Velenje); svetovno prvenstvo v dvorani - ň.meslo, svetwno prvenstvo na pnvsiem -l3.me.sto: v ožjem izboru šc: Tina Pand^^i (Plavalni klub Mladinski servis Velenje) in Katarina Srelmtnik (Šalšeki lenii^ki klub Velenje).
Ekipa • Rokometni klul> Gorenje: državna liga-3. mesto, pokal Slovenije - 2. mesio» evropski pokal pokalnih zmagíwalcev -uvrstitev med 16 ekip: ožji izbor; ekipa Konjeniškega kluba Velenje in NK Rudar.
Invalid-špotlnik-.lnncz Hu-dej, evropsko prvenstvcv 2. mesto v metu di-ska, 2. me.^to v metu kro^ein 3. meslovmnogobo-
Ju«
Mladinec - Vid Kavticnik, RK (îorenje (kadetski, mladinski in Članski reprezentani Slovenije);
v ožjem izboru tudi; Gasper Kolar (Konjeni.^ki klub Velenje), Rusmin Dcdiî: (NK Rudar).
Mladinka - Ana Dn>v (Smučarski klub Velenje, Članica ženske B-reprezentance Slwenije): igre mladih - 7. mcslo (slalom), 1. mesto (paralelni .«laloni); o^i izhorj Ai\ja Arzeniek (AK Velenje) in Nina Sovinek (PK MS Velenje).
Mlajši mladinci - Rok Bizjak (ŠTK Velenje): 2. mesto na evrt^p-skcm ekipnem prvenstvu, 2. aicsto na državnem mladinskem prvenstvu; v ogem izboru tudi: Jure Do-belsvkin Samo Rutar(oba RK Gorenje);
mladinke - Lidija Tamse (AKVulei\je): l.meslonaalleťikem pokalu za članice na 200(1 m ovire, 1. mesto na prvenstvu Slovenije za Članice na20lK)m wire, L mesto na pivcbstvu Slovenije za mladinke na 100(1 m ovire; ožji izbor: Tamara .leriC (NIK Vegrad Velcîije) in Aii-sa Redžić (Karale klub Tiger Vele-
SSD: O^. Livada, špialnikn SSD: Ado Ahmetovií «)Š MPT) in Špela .lan<ln>k (OŠ ŠALEK).
Priziua za dosežene športne uspehe: NK Rudar (mladinci), Uros SlaHnsek (NTK Vegrad Velenje),
Miljo Sovinck (Plavalni klub Mladinski servis Velenje), Luka Do-helsek(RK Gorenje), Daija Grud-nik (Squsch klub Velenje). Andrej Pompe in Sergij Salamon (i^a AK Velenje),
Jubillena priznaiua Športnim delavcem'zlata plaketa: Marjan Sa-lobir(Sabljaski klub RudolfCvci-ko) Martin Sleincr (atletski klub). Miro Požun (Rokometni klub Gcv renje); srehma plaketa: Kristina Jehan (Medobčinsko društvo invalidov Velenje), Janez Irgcl (Karate klub Velenje); Jože Prislan (Plavalni klub Mladinski servis Velenje );l)fonast« plakete: Stanislav Sla-tlnšek. Alfred VoduSek. (oba Na-miznoierniski klub Vegrad Tempo Velenje). Vera Pandža (Plavalni kluh Mla<linKki servis Velenje), Anka Pujscp (Planinsko društvo Velenje - OS Ciui^iava Šiliha Velenje); pisno priznniue: Namiznoteniski klub Vegrad lempo Velenje in ŠRZ Rde Ca dvorana Velenje za uspešno izvedbo mcdnan^dnega ixlprtega pivenstva Slovenije v namiznenj tenisu;
Priznanja so po<iclili l\iriivsem dosedanjim predsednikom obCin-ske ZIKO.
Pojasnilo in opravičilo
Na petkovi razftla^itvi najboljših šporlnik<iv smo p^xlelili tudi spominska priznanja vsem dosedanjb) predsednikom §pi3rt ne zveze oziroma prejšnje občinske zveze telesni>kuUurnih organizacij.
Zaradi pt>mankljivc dokumentacije smo izpustili Vero ZupanClC tn Jožeta Prislana, ki sta opravljala dolžnost predsednika ZTKO Vele-lýe v jetu 19K3, Zii nenamerno napako se j ima iskro 10 opravičujemo. Priznanje jima bomopodcMli ob prvi prilc^žnosii.
■ Športna 2veza Velenje
mestna občina velenje
Komisija pri Uradu za gospodarske javne sluřbe
Titov trg 1.3320 velenje
Na podlagi dolo(^ll97, člena Stanovanlsfoga zakona (Uradni list RS, §1.18/91,19/91,13/93,9/94,21/94,22/94-Odl. US. 2^95,23/96,24/96 Odi. l/S, 44/96 - Odi. aS, 1/00. iyOQ O1ÍI. US). Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za gospodarenje s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo (Umdni vestnik MOV, ât 6/2000 in 1 t/200t) In Pfavllnikao dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni vestnik MOV, §t, 5/9d In 3/2001 ), po Sklepu 1. sejez dne 14,02.2002, objavila
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
1. splošna določila
1.
Socialna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo v najem upravičencem, ki so:
•	Občani Mestne občine Velenje in so državljani Republike Slovenije:
-	Občani In družine z nižjimi dohodki oz, mlade družine, ki nimajo ustreznega stanovanja, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do dodelíNe socialnega stanovanja v najem določa 2, odstavek 26, člena Z^na o socialnem varstvu (Uradni list RS. št 54/92),
il razpisni pogoji
2.
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu so:
1,	da je (HX)sllec državljan Republike Slovenije;
2,	da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini Velenje najmanj dve leti pred objavo razpisa:
3,	da skupni prihodek na člana dmžine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatica določajo predpisi s področja socialnega varstva;
4,	da prosilec aH kdo izmed njegovih o^lh družinskih članov, ki z njim stalne prebivajo, ni najemnik ali lastnik sânovanja;
5,	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih čl^ov, ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja ozinDma druge nepremičnine ali premičnine, Id presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, ob upoštevanju cene 147.652,23 SIT za 1 m^ (Uradni vestnik MOV št. 6/2001).
Za primernost stanovanja se upoštevajo naslednji površinski normativi: število družinskih članov m^ t	do 44
2	do 63
3	do 76
4	do 85
5	do 102
6	do 110
6,	da prosilec aH kdo Izmed njegovih ožjih družinskih članov ni bil lastnik stanovanja, pa je tega odtujil;
7,	da prosilec aH kdo izmed njegovih drtižinskih članov doslej še nI imel ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, odroma ni vmil izpraznjeno stanovanje ali zamenjal stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja ali od razlike v srednosti.
Do dodelitve socialnega stanovanja v najem po t^ razpisu niso upravičeni občani, ki so stanovanje odkupili po stanovanjskem z^onu in ga na trgu prodali,
3-
Prosilec \B upravičen do dodelitve stanovanja v najem, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša:
-	za otroke do dopolnjen^a 6, leta starosti 29 % povprečne plače v državi aii 41,607,00 SIT;
•	za otroke od 7, leta starosti do dopolnjenega 14.
34 % povprečne plače v državi aH 48,781,00
SIT;
•	za otroke od 15, leta starostí do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače v državi ali 60.259,00 Siï;
-	za odrasle osebe 52 % povprečne plače v driavi ali 74.606,00 SIT
Povprečna neto plača v državi za obdobje od 01.10.2001 do 31,12,2001 znaša 143,474,00 SIT. V dohodek se štejejo vsi dohodki In prejemki, ki so jih vl^aielji in njihovi družinski člani pridobili v zadnjih tr^ mesecih preteld^a leta pred vtožitvijo vlloge, oziroma v mesecih: oktober. novemt>^ in december 2001.
iii. mebiu za sestavo prednostne liste
Kot mehla za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stinovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni vestnik MOV št 5/98 in 3/2001), ki se nanašajo r^:
•	stanovanjske razmere.
-	število ožjih družinskih članov,
-	socialne razmere,
•	zdravstveno stanje,
-	status mlade družine (roditelja stara do 30
•	ugotovljene telesne motnje otrok,
-	Invalidnost prosilca aH ožjega družinskega člana,
•	zaposlitev prosik^a v podjetju, ki |e brezplačno preneslo stanovanja v last Mesbil občini Velenje
oz. skladu,
-	bivanje prosilca v denacionalizlr^nem stanovanju. • čas stalnega bivanja pn^sitca na območju Mestne občine Velenje,
-	prejšnje prijave prosilca na razpise za dodelitev socialnih stanovanj.
tv, DOKAZlU K VLOGI
5,
K vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo pn^silci priložiti naslednje listine oz, dokazila:
1,	Potrdilo o državljanstvu-izda Upravna enota Velenje;
2,	Potrdilo o stilnem bivališču in podatke o članih skupnega gospodinjstva in številu družinskih članov. Potrdilo ne sme biti starejše kot en mesec od dneva objave tega razpisa In iz njega mora biti natančno razvidno od kdaj prosilec In njegovi ož)i dmSns^ člani stalno prebivajo na območju Mestne občine Velenje izda Upravna enota Velenje:
3,	Podatki o vseh dohodkih in prejemkih prosilca in članov skupnega gospodinjstva > izda izplačevalec;
4,	Potrdilo o premoženjskem stanju pn)siica in družinskih članov • izda DURS;
5,	Najemna ali podnájemná pogodba za stanovanje • registrirana ob sklenitvi;
6,	lz\nd zdravniške komisije i, stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če pmsilec uveljavlja dodatne točke zaradi trajnih obolenj zase ali za družinske člane • izda zdravniška komisija I. stopnje;
7,	Drugi dokumenti Iz katerih pn^silec dokazuje izpolnjevanje pogojev iz razpisa.
Vsak prosilec podpiée posebno izjavo o verodostojnost) predloženih podaQ<ov,
v. Število stanovanj
6.
Število razpoložljivih stanovanj, k^ bodo po tem razpisu upravičencem oddana v najem, se bo objavilo do zaključka tega razpisnega postopka in bo objavljeno na enak način kot ta razpis.
7,
Pri dodelitvi socialnih stinovanj v najem bodo. glede na število dru^nsidh članov upoštevani naslednji površinsfó norma&vi:
štev, druž. Stinov.
članov	površina
1	do 24 m^
2	do 30 m2
3	dO 55 m^
4	do 65 m^
5	do 70 m^
Vrsta
stanovanja garsonjera
garsonjera aii enosobno enosobno aii dvosobno dvosobno ali trisobno trisobno
Za vsakega naslednjega družinskega člana se stanovanjska powšina lahko poveča največ do 5 m^, 8,
Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najemu le časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem,
vl zamenjave socialnih stanovanj
9.
Mestna občina Velenje bo ob ufraštevanju meril in pogojev iz tega razpisa omogočila socialnim upravičencem menjave že najetih socialnih stanovanj.
Pri tem bodo zias^ upoštevane spremenjene potrebe najemnikov po ustrezni stanovanjski površini, glede na levilo družinskih članov, ob upoštevanju površinskih normativov iz 7. točke tega razpisa.
05 upoštevanju premoženjskih razmer najemnikov socialnih stanovanj In bremena najemnine, Je možna menjava za manjše socialno stanovanje, skladno s površinskimi normativi iz tega razpisa,
vil dodaja vlog
10,
Vloge po tem razpisu udeleženci oddajo na posebnih obrazcih, Id jih lahko dobijo v glavni pisarni v kletnih prostorih Mestne občine Velenje, vsak delovni dan od dneva objave razpisa aH po elektronski pošti na naslovu; stanovanje@veienje.si.
Popolne vloge z vsemi zahtevnimi dokazili lahko udeleženci oddajo do vključno 1B.Q3.ŽQQ2 v glavni pisarni Mestne občine Velenje ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1» 3320 Velenje, z o^ako "Javni razpis za stanovanja". Prepozno \^ožene vloge ne bodo upoštevane.
11,
Prednostni red za dodelitev socialnih stanovanj v najem po tem razpisu bo določila Komisija pri Uradu za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje in ga bo v roku 8 dni po določiNi objavila na enak način kot razpis. Po končanem postopku bo vsak prosilec o rezultatih svoje vloge obveščen s sklepom Komisije pri Uradu za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje.
12,
Vse irrformaclje v zvezi s tem razpisom lahko dobrte na sedežu Mestne občine Velenje, Urad za gospodarske javne službe, vsako sredo v času trajanja ravisa med 8,00 In 16,00 uro aH po telefonu št. 8961673.
R^dsednik Komisije pri Uradu za GJS: Franc RAT
KINO VELENJE
y_ hjoiifel u jPAK A

FULGAS2 (akojsko komedijo)
Režija: BretI Rahier Vloge: Jackie Clian. Chris Tucker Ooížina: 90 minut
Sobo(9.211, ob ITMOin ob2l30 Neôellâ. 24.2., 0Ď 17.30 in ob 22.30
Inšpektorja Lee in Carter se veselâa zasluženih počitnic v Hong Kongu. Komaj pa prtspeta v mesto, se že spopadeta z največjim primerom v svoji karierf, V amertžic ambasadi js namreč eksplodi* rBla bomba fn ubila dva carinila, ki sta ra^kovaíatiíntaplj^je ponarBjenlh sto-doiarskih bankovcev.
NITI BESEDE (triler)
R^ja: Garv Fleder VIOQe: Mictiaei Douglas, Seart bean, bnttany Murphy
Dolžina: 113 minut Četrtek. 21.2, ob 20.00 Pe(ek. 22.2., ob 20.00 Sobota. 23.2.. ob 23.15 fieóelld, 24.2, ob 20.00 Ponedefjek. 25.1. ob 2200
Ugledni newyorild pisatelj dr. Natlian Conrad ima uspežno ordlnacilo. prelio ženo m oćartpvo hčei1<o. Kose vrača domov na večerjo ob Zahvalnem dnevu, ga prijalel] prosi, da pregleda nasilno žensko, ki v sebi nosi v sebi skrivnost, ki jo noče izdati nikomur. Ko ugiabljo njegovo hčerko, mora na nek način odkleniti šestmestno številko, skrito v bolnem detóetovfim umu. Ujet je v notno
Kino nagrajuje
izrežite kuponček In ga pošljite aH prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžreb&ii tri ljubiteije filmov za brezplačen o0ed ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:___
Naslov:
Nagrajenci kina: Simon Pergovnik, Aškerčeva 3 a, Šoštanj: Aljaž Vîdmajer, Partizanska 39, Velenje in Brigila Krlilof, Partizanska 39. Velenje.
mon. kakšne si sam ni mogel nikoli predstavljali.
ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE (komedijo)
Režija: Loner Scherfíg Vk)ge: Anders W. 6ertt)elsen Dolžina: 108 minul Petek. 22.2, ob 17.30 Sobota, 23.2.. ob 19,00
Peti film posnet po pravilih Dogme 95. je lahkotna, duhovita komedija, ki pripoveduje zgodbo o šestih ne samozavestnih ljudeii, katerih Svijenske poli se prekrižajo neke puste kopenhagenske zime. Mladega nadomestnega duhovnika kmalu po prihodu v majhno in mračno predmestje prepričajo, da se prijavi na tečal italijanščine...
ČUDOVITI UM (romonticno dramo) (7 nominodj zo Oskarja)
Režija: RonHov^ard Vloge; Rusell Crowe, Jennifer Connelly. Ed HafTB
Dolžina: 134 minuli Torek. 26.2, ob 19.00- premiera pred $loven$kim sřa/tom
Globoka drama o roje^iem geniju, je življenjska zgodba maiemaiil^. nobelovca Jotina Foitesa Mdsha. Na začet-loj kariere je prišel do presenetljivega odkritja kar mu je prineslo mednarodno priznanje potem pa je r(egovo uspešne pot pœkinûa huda shizofre-nija. Toda Našli ni podlegel bolezni.S pomočjo žene Alicie se je dolga leta boril z njo in uspe!. Nasli še vedno dela in predara ra Přinesenu. Flm s štirimi Zlatimi GtfAusI in sedmimi norrti-nacijami za Oskarja!
ANGELSKE OCI (romonficno dramo)
Režija: Luis Mandoki
Vfoge: Jennifer Lopez, James Cavíe-zel
Doižind: 102 minuti Sreća. 27.2, ob 22.00 Četrtek, 28.2, ob 19.00
Zgodba o nenavadnem paru, Id se siBča v nenavadnih okoliščinah. Stiaron je policistka in dela v n^nevamejšem čfl^kem predelu. Ko n^e noči zasleduje zločinca, p ta pripravi smrtonosno zasedo. Iz r^e jo reši skrivnostni neznanec Calch. Sreča ali usoda ? Toda Sharon in Catcli sta se sreCala že pœj, le da sta na to pozabila. Ko se zaljubita, začnela odkrivali resnico drug a drugemu.
Skrivnostno, n^mantično, napelo Î
POČITNIŠKE PREDSTAVE V VELIM DVORANI (ceno vstopnice ie 600 SIT)
Poffideljek, 25.2., ob 17.00 komedf-|a MUMIJA SE VRAČA .Ponedeljek. 2S.2., ob 19.30 avanturistična akcijska komedija VITEZOVA USODA, Torek, 26.2.. ob 17.00 komedila AMERIŠKA PITA 2, Toek. 26.2., ob 21.30 pustolov-ski spektakpJ GOSPODAR PRSTANOV. Sreda, 27.2., Db17,Q0 pustolovski ^k-takel GOSPODAR PRSTANOV. Sreda. 27.^, ob 20-15 salinčna komedija NIKOGARŠNJA ZEMLJA, Četrtek, 28,2.. ob 17.00 komedija BLONDINKA S HAR-VARDA, Čemek. 28.2.. ob 23.00 sati-
rična komedija NIKOGARŠNJA ZEM-UA, Peíek. 1.3.. ob 16.15 družinska avantura HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI. F«ek. 1.3., ob 21.00 romantična komedga KAJ ŽENSKE UU-BUO

NITI BESEDE (triler)
Sobota, 23.2. ob 20.00
ITALIJANSÔNAZA ZAČETNIKE (komediio)
Petek, 22.2, ob 20.30 Nemila, 24.Z. ob 19.00
MALI VOHUNI (vohunski, otroški lilm)
(Otroška ntatlmja) Sobota, 23.2. ob 16.00 Nettella.24.Z, ob 16.00
Filmski dklus LAJFPO LiFFEu
ITALIJANSČINAZA ZAČETNIKE (komedijo)
Ponedeljek, 25.2., ob 19.00 Tof^. 26.2.,obt9.30 Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT. premiere 800 SIT otrctške maiirtsje 400 SIT. Infonnacfje in předprodala vstc^nic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni reza^ij vstopnici
It A IM O V li: L K J li:
Prireditve lùiliurnega centra Ivan NaffotnlkVelenJe
FERI LAINŠČEK
Dtvvi, (ib I9.1H>. b» v Keýiínlci Vviťiýt Trckiiuirsk! kuluiniî vcCer" na k;itcivnitxi^i pc.siiik, pfipi»v*xinik.t.lraijiiitikin iiilintiiiskjkDjii^iivjiikni-
kniur^ini pa bo prcl^raUi Bernarda Lukimc.	bo tuili pre-
kmurska glasbena skupina "Mavru". Vstop prosti
PONOVITEV MARINŠKOVIH PREDAVANJ
/anidi izrcilncîgazaniniiinja pxalnvan}zhaiviiimicUii|X)7Íí!viMajjaiui Marinka txïvtrclïpcïnc^Icljkilulc^îilapvMuwiicvvsclilrclî flrii^ Miij dom vKalitbmijj, Vputaïï»'>n^flj Andih in Sam na Rot^finA^mnvuu^i^ku). lako bo v ptrnc-dcljck 15. fd>ruaija, <»!> na vrsti prvo insiccr: TRK) M< U DOM V KALirORNU I. kuliurc U-Ienjc. Vstop prasi!
Nagradna križanka »AVTO IGOR«
8E8TAVIL PEPMO
KRAVJI CmEBEK
SVUN TIUKZA OOIJKO> VAHJE
ANOLE^Ki
rTHOMAB dTlARKSj
CEUE
KRAJ 08
aoei
PRI KANALU
TEKSTIL PODJETJE
e
varaždina
»MEOlUl fOAAtEC (ryan)
SLOVEN. ORAM. POOJETJS
KXMKO jeZERO, TUOl TAJCI (RSMO^
««TLÛ&
CM«
«OČVMJf MQMMp
VOJAâM Ne2
JUŽNO-AliERr^KA ADUAN. pumcha
Hrmo
posreoo-VANJÊ
TTAUIAR
ÛTQK
TIPALKA PRI
ŽU2EL* KAH
RIMSKA
eOGIMJA
PLOO« M9T1
ISKAMA 84.0VA£K
RJBlâKA
ure2a
KAOŽAR.
ŽEK9X0
me
POVRâlN.
ju2no-AM6RI9KA DRŽAVA
U
italijan. POROC. aqencua
OftE0NA gVE2A
N
0PU5V howl avrohos..
TVOI or. ćrka
pevec (Pe$TNERj
TV-VOOfT. (nataAaj
RSKAV KAftELkTT
pogon dcvjaoi
V
ne6ib-
Norr,
T0609T (EKSPft)
6va S£aAK
9veta podosa
OZKEOA, its host
REJENEC REDKO)
K
NATMJ
poftslo taoizma
LETOVlS. OB
SKEW JSZSRU
PEUGEOT AVTO IOOR9.P.
PsIq -Vh. 3320Ntelcnjc, nl.; 03 897 39 30
PRODAJA IN SERVIS VOZIL PEUGEOT
AVTOKLEPARSTVO AVrOlIČiUtSTVO MINJAVA PNEVMATIK
Del. Cos: vsah dan od 8. do T74ire/ v soboto od 8. do 12. ure
Rešeno križanko pošlfite najkasne/e do 4, mana na naslov: Nas ias, tLo^o», íGdríieva 2 a, 3320 Velenje, s pr/p/som "ÂVTO/COR", fizreba/f bomo tri nagrade: majito, dežnih in hapo.
Nagraienci nagradne križanke ness Skala«, obiavlfene vtedniku Naš cas dne 7. februarjasu:
1.	mesečna ritnes karta: Amalija Prttržnik. ŠaieSka ZAi, Velenja
2.	objsk savne za dve osebi: Marija Kuzman, Satek 88, Vetenfe
3.	sofarij 2 x 18 minut: Vida Kar-lovčec, Flwjan 185, ŠoitsnI
Nagrajenci prejmejo poirdiia po po^. Čestitamo!
ČETRT!K, 21. februarja:
16, Q0 Dobro jutro; 6.30 Poročila; S.45 Na današnji d^; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroiilo Avlo moto zveze Slov^îlje; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje: 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti-naš gost bo priznani ortopet dr Aleš Demšar; 18,00 Music mix; 19.00 Na svidenje.
P£T!K, 22. febiuarjo:
16.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novost); 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. februarja:
6.00 Dobro jirtro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15Ceslne iniomiacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije, 7.30 Poročila; 8,00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Po-n}čila;9.30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.l^e, kaj; 16,30 Poroâla; 17.00 Rock Sok ; 18.00 V imenu Sove • študentska oddaja;19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 24. februarja;
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Outiovna iskanja; 8.30 Ponifčila; 9.00 Kd^, kje, kaj; 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Naminečesfitke; 17.30 te z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19,00 Na svidenje.
PONEDEUEX, 25. februarja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 PoroGla; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.0D Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AkUjalno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročlia; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Gajin kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 26.febrvarja:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila: 9.00 Gajin količek - oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27. februono:
6.00 Dobm jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava |e vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje • pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdal. kje, kaj; 17.00 In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
O ^
1
v tednu od 11.februarja 2X2 do 17.febmaria2002 so povprečne dnevne koncentracije 802, Izmerjene v avtomatsiah postajah (Af^P) na območju Mestno občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-9S02/m3 zraka v nadednjih cfr^eb:
12.februarja 2002 AMP TOPOlilCA
12.februarja	2002 AMP ZAVODNJE 13.lebruarj3 2002 AMP ZAVOOMJE
13.februarja	2002 AMP GRAŠKA GORA
274mikro-g S02/m3 434 mikro-g S02/m3 284 mikra-gS02/m3 198 mrkro-g S02/ni3 f^eSTNA OBČINA VEilfUE URAO ZA OKOUB iN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od ll.februarja 2002 (to17.februarja 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka)
In i					
					
					
					
					
					
			ft sH		
	LJ				L.
AMTiHj re^MltCA uvesK« cauMA viiftwc ve\JuviiH MALE »Ekit MIU
IB1t.f«b ai2reb BUfdb OUitb ailfeb D16.f«b 917.feb
m^na viMnc^t. 3S0 miKro-g S02^3 zrska, krtina VT9(lr)âs^ 700 mikro<9 S02AP3 zraKa
21. februarja 2002
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, skoraj nov,prodam. Telefon 5864-202. CISTERNO ZA KURILNO OLJE,
2000 \. rabljeno 3 leta, prodam po polovićni ceni.Telefon 03/5865-086.
DELO
IŠČEM MLAJŠO upokojenko za nego nepokretne starejše os^e na njenem domu, občasno ludi v nočnem času. Telefon 5866-162 ali GSM 031/825-423. INSTRUKCIJE INSTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole. Telefon 588-10-32.
T'o^v.
VELENJE. Prešernova 1A TEL.: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VROČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!!
*rrti)dMVOillt
HONDA CIVIC 1.418 (klima, elektrika) Iet96, ohranjen
1.680.000,00 SIT OPEL KADEH 16 (CZ, strelno okno...) Iet.91. odličen
600.000.00 SIT
Mercedes VITO 110D (vsa oprema) Iet97, ohranjen
2.800.000,00 SIT Mercedes 8enzA140 (vsa oprema) letOO, ohranjen
3.400.000.00 SÍT
*nov3 mila • POPUST 2A LETNIK 2001
HONDA STREAM 1.7 lES - NOV. HONDA CMC 1.6ÍLS Svrat do -
300.000 SÍT; OSEBNA VOZILA MERCEDES BEHZ • 10% popust
NAKUPI PO SISTEMU STARO ZA NOVO WWW.FORLSI
AVTC> CELJIŠ..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12
FORDMnNnFOlft.CIXSVfPfianril	A4	m.m (HI
ALFA14f)14TSnKinn*/TÎ?		irsfinooo
LWCIA KaDDa 3.0 V6 vsa ooremaiusnlel	99/11	3.296.000.00
L>NCIA KaoDa 2.0 avtom., vsa oor.. ReQMi/Û2	98	2.498.000.00
f;at MAREA 1.6 ELX iMIma) reû.november/02	98	1.598.000.00
RAT PtihTTO 55 sole 5Ar rea.ma1/02	99	1.199.000.00
FIAT PtiNTO 55S rMseotftmbftr/O?	96	846.000.00
PnifiEOT3n6SR 4/V	9S	mm 00
RFNAlliT SAřRANF ?.5+yM ftorama	98	?.4M (WK) 00
VWGníflV14i.VvřTwawl/n?		"iMnnono
SEAT I6IZA 1.4 3/v vsa oor9ma+ )Oima	99A)0	1.596.000.00
ŠKODA FAVORIT 135 U< rea.seotembef/02	94	399.000.00
CHRYSLER VOYAGER 3.3 SE 4X4 vsa ODfWna	95	999.000.00
LADA NIVA 1.7i	çmo	949.00000
vwtranrportfrl.fln	94	87R.flOO.00
KREDm * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA « VOZILA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED * Û6LSD VOZIL OD 6. DO 17. URE * NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILAl-
Za določene tipe dajemo delno garancijol
ftnilB na Internetu hnpy/www.avlû-ceije.sJ, e-mail:ra&ljena@avlo-cerje.sl
INŠTRUIRAIVI ANGLEŠČINO
za osnovne In srednje šole. GSM 40/55-24-79.
KUPIM
KUPIM OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Tdefon 041/562-851. KUPIM KARTO ZA PREMOG. Telefon 5869-835.
MANJŠO HIŠO aii gradbeno parcelo v okolici Velenja, Pesja ali Loko-vice, kupim. Telefon 5865-516. V ŠOŠTANJU ali Velenju kupim garsoniéro do 25 m2. GSM 041/776-052. PREKLIC
SREČKO URT£U.s.p., Odvoz fe-kalil in traktorski prevozi, Žlabor 7,3331, Nazarje, zaradi preregi-Straci je v dopolnilno dejavnost preneha s S.P z dne 21. 5.2002.
POSESTI
V ŠALEKU PRODAM GARAŽO. Teíeíon 5890-018. RAZNO PRODAM
KARTO ZA PREMOG PRODAM.
Cena 60,000 SIT. Telefon 5869-680.
PRODAM SENO. Telefon 5881-689.
KUHINJO fVIARLES PRODAM. Telefon 891-11-83 ali 041/807-868.
MATURANTSKO OBLEKO, zelo lepo. mornarsko modro, dolgo. SI, 44, prodam. GSM 031/774-335.
OTROŠKO KOLO in otrolko akumulatorsko motorno kofo, prodam. GSM 040/323-930. PRODAM 111 DELNIC PREMOGOVNIKA VELENJE. Telefon 6862-629 zvečer DOMAČE ŽGANJE, borov-ničevec. jabolčnfk in uležan hlevski gnoi, prodam. GSM 041/344-883.
SEDEŽNO GARNITURO: tnDSeO, kot in foteli prodam za
30.000.00 SIT. Telefon 03/5861-492.
LESENO OSTREŠJE v izmeri 10 X 7 in kravo za zakol prodam. Telefon 5888-751.
UGODNO PRODAM KARTO ZA PREMOG. Telefon 5881-720. ZELO UGODNO PRODAM domače žganie. Tefefon 02/8855-812. PO SIMBOLIČNI CENI prodam črno pohištvo za dnevno sobo (nizki regali). Tel.: 041/878 576
STANOVANJE
ENOSOBNO STANOVANJE oddam. Telefon 5882-509. (Najraje družini).
DVOSOBNO STANOVANJE PRI
zdravilišču Topolšica prodam. Cena 6,9 MIO/S(T. GSM 031/650-528,
UREJENEMU DEKLETU ali fantu (Slovencu) oddam v centru Velenja sobo z balkonom. GSM 041/969-210.
VOZILA
JUGO KORAL 55, letnik 90,reg. do 2002/5, prodam. Telefon 041/861-309. ŽIVALI
PRODAJA MESNIC 24.2. od 8. do
8.30vŠaleku.Teleion 02/87-61-202.
BIKCA, starega 15 mesecev,mesnate pasme, prodam. GSM 031/620-258.
VEDEŽEVANJE
KRATKOROČNA
K CELJE Kosovelova i ^ 03/492 68 <?3
DEŽURSTVA
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. 8: 898 17 51
ZAHVALA
ob izgul>i dragega moža. očcia, tlcUija in brala
IVANA VINCEKA
1.1.1937 • 13.2.2002
Zahvaljujemo .sc vsem sorodnikom, prijateljem in sasedom, ki ste skupaj z nami v teh najtežjih trenutkih delili bolečino, damvaJi cvetje in sveče.
/AlVJOČl VSlNJEiiOVl
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Viktor Mapotnik, roj. 1948, Mozirje, Savinjska c. 22; Bojan Sever foi. 1953, Velerie, Kajuhova c. 2; Jožefa Plešnik, ro|. 1920, Laze 16/i: Pavlina Slomšek, roj. 1915, Velenje, Prešemova c, 9/b: Alotz Ocepek, roj. 1923, Laze 64; Marija Ferme, roj. 1913, Pari21je49.
Upravna enota Žalec
Karol Suša, Pongrac 1/c, v 83. letu starosti; Ivan Cvitkovič, Žalec, Biigerjeva ul. 4, v 89. letu starosti; Mari|a Jelen, Andraž nad Polzelo 94, v 59. letu starosti; Rudolf Kožar, Sevno 11, Novo meslo, v 83. letu starosti; Martina Oplotnik, Ložnica pn Žalcu 39, v 83. felu starosti; Valentin Zelič, Prebold, Nad tovarno 11, v 75, letu starosti.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spojované zavarovanke, spoštovani zavarovanci, c^veéčamo vas, da |e tel.: 112 rezervirana za službo nuine medicinske pomoci. Nato telefonsko številko pokličite SAfVlO V HUJKIH PRIMERIH, ko |e zaradi bolezni ali poškodí» o^ženo življenje in je potrebno takcjšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šte^lki snem^o. Za informa-cl|e v ?vezl z reševalno službo kličite na t^efónsko številko 8995-478, deâjmo službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četriet:, 21. lebruarja - dopoldan Friškovec, dr. med., popoldan Urbane, dr. mednočni Vrabič, dr med. Špital
Petek. 22, februarja * dopoldan Sl^ vič. dr. med., p<voldan Špital, dr. mednočni Lovrec-Vetemik, dr med, In Slavic, dr. med, Sobota, 23. f^ruarja -dežirmi Friškovec, dr. med. in Lazar, dr. med. Nedel|a, 24. frebruarja • dežumi Friškovec. dr. med. in Lazar, dr med. Ponedeljek, 25. februarja • dopol-
dan Puvďič, dr med., popoldan Čdič, dr. med. nočni 8tidnjo. dr. med. in Čollč, dr. med. Torek. 26. februarja - dq^odlan Pu-valič, dr. med., popoldan Slavič, dr med., nočni Špital, dr. med. in Strav-nik, dr. med.
Sreda, 27. februarja - dopoldan Pu-valič, dr med, popoldan Šprtal, dr med., nočrl Vidovič, dr. med. in Stu-par dr med.
Zobozdravnild;
23. fn 24. februarja • Miroslav Pav-lovič, dr. stom., vzasebni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenie (od 8. do 12. ure).
Lekama Center Velenje. Vodnikova 1, Izd^a nujnih zdravii in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00. telefon 898-1880.
mmmmmm
Od 22. f^ruarja do 28. marca -
Franc Slalnik, dr vet. med., gsm 04V618-117.
KREKOVA BANKA ZA
NOVE SODELAVCE
V banki sposobnih in u$pe§nLb ljudi, ki &i v Krekovem duhu aeoehûo prizâdcva negovati zaupanje vdrćcvaicev ter plemeoititi pjihovo premoi^cjc, si želimo dobrega sodelavca,
TRŽNTKA
v POSLOVALNia ŠOŠTANJ
Razmisliteo sebi In se predstavite!
Imate srednJeSolsko izobra7t>o ekonomske smen, eno leio delovnih i^aiSenj oa podobnih delih in obvladujete delo na osebnem raAinalniku?
Ste komunikativni, prijazni, natanCni, zanesljivi in imaie sposobnosti presojanja?
Z veseljem sprejemate nove izzive io Uíčeie nove poti?
Opiiite svoja znanja, ph^ovanja, želje in dlje ter priložite potrdila o izobrazb).
Svojo prgavo z življenjepisom poSljite v osmih dneh na naš naslov:
Krekova banka d.d. Maribor, Slomikov trg 18,2000 Maribor Spoznamo se in prcprič^|te nas!
Delovno razmerje bomo skleaiii za nedoločcti čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Z zanimivim delom, ki ga boste opravljali v prijetnem delovnem okolju, vam zagotavljamo pridobivanje novih izkuienj in osetmo zadovoljstvo.
Skup^ si bomo prizadevali uresničevati naše ct^e. DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA
CVETLIČARNA (RIS IN | POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
-iiroka periMibs araninajsv, cvatja, lončnic* •poirebne storitve tr celoti ll«imk ^lU n» rtnricov 24ur nadaa
TiL: 03 / SU 96 S2, GSM: Mt / 582 - 36S
Ku^r imaš mc/, nikoli iw umiv. !ed<dečj<i...
ZAHVALA
Ob btiloči in prerani izgubi dragega moža in ocela
BOJANA SEVERJA
13.11.1953 • 13.2. 2002
se zahvaljujemo vsem, ki sle in nam Iwste v težkih treniilkih stali ob
sirani.
Ýjtlujítči: njegovi najdraîji, ki zelo po}^rešamo.
Nič m jokajio xa rncwo. J& WÎ prířgjíe. nihče iw Vfí. kuko sem jaz írpei Iff voćjii mir wi
ZAHVALA
7a vedno sc je od nas posI<ivil dragi mož in oče
JOŽE PLEŠNIK
iz Soštwija 1959 - 2002
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih urali slovesa .stali ob strani. Zahvaljujemo sc dmi^tvu 7ÁAM. PCîD Šoštanj in TOD Šoštanj. Posebna zahvala velja družini Brglez in gospodu Lazarju, dr. med,, za dolgoletno zdravljenje. I Ivala za dar<.wane sveCe, cvetje in iievilno spremstvo na njegovi
zadnji poli.
ÝmIuJoví: žpria Ji/žica^ si/t Iki^tjan in asfalo sonfdsCvo.
Najboljši športniki vefen/ske občine v minulem ietu
Jolanda, Boštjan, RK Gorenje ...
Na prilo/ncKstni slovesnosti v veliki dvorani hotela Puka J« v (xtťk Sportn«! Velenje ra/* }>lasil;i nujimljve na področju i^|)oria v lanskem letu v ohclni. O/JI kni^ kandidatov Je na ikkI* la^l pravilnika o prl/nanjih ^l>ortne /yt/,e l/hrala posehna kcimisija pri /ve/i pod vodstvom
dr. l->gena DervariOa, njeni ćla« ni pa so mag. Marjan HudeJ, Fninc Plaskitn. Dejan Tamik' in Stane Vovk. V veselo j5p(»rtno pop^iklne so vse /brane pope* IJaii dijaki velenjske glasbene fiole in pevec Malja^. Jelen.
Po pričakovanju so za najboljšo med ženskami razgja.sili
ailciinjo Jolando Čepfak ki jc/
imcnilnimi nastopi v prvih lednih verjetno hi potrdila la naslov ludi v letoSnjem lelu^ Siecrpaje Ji^ianda lokrai žc pcwiala naj Sporînica velenjske občine.
NajhoijSi športnik je hila prav tako ailei Hoštjan Kuč. ekipa pa prvo mtiStvo Rokometneca
Manda Ćepfak prejema tep kristatni pokai Iz rok predsednika velenjske športne zveze
Jožeta Havtlčnika.
100 let Francislie Vrabič Iz Skal pti Velenju
»Ne morem opisati, kako so me presenetili!«
V ponedeljek dopoldan so v Domu m varstvo odraslih vVe^ lenjii pripravili priložnostno slove.^nost« namenili pa so Jo naJstareJsi oheanki mestne občine Velenje in njihovi varovanki Frančiški VrahiC i/, Skal pri Veter^u.
Rodila sc je prav na ta dan pred 100 leli. Polegvodstva do-
iipko. PolcpSali so mi ga drobni dogodki» majhne pozornost i. Današnja sodi med izjemne. Ne morem vam z l)e.scdami opisati, kako so me razveseli, kako prijetno presenetili,« nam je dejala ganjena. Rodila se je v družini z 12 otroki. Trije so letali v Sloveniji. c>*»taii so se razgu-bili posvetu. Mludi'wl jo je prak-
Icnjc, nato k nečakinji (lildi B(5rt>vnik, od lam pa zaradi vse večjih bolezenskih icžav v dom za varstvo odraslih. »Čeprav si ?elim, da hi bila na svojem, se nad donwko oskrbo ne morem priiožcvati. Izredno lepo skrinjo zame. Čeprav sem nepokretna, mi ni dolgčas, saj pridejo k meni druge varcwankc in obu-
ma, vanwanccvsojl silsnili roko ter se ji zahvalili za njeno delo predstavniki drašiev, organizacij mestne obCine Velenje in Mesine Ceirli Desni breg, predstavniki Društva upokojencev Velenje, ki soji Í7n">Ci{i listino Casine CIaniee, krajevne organizacije RK Skale - lirastovec, kjer se je rodila in dolga leta živela juhilanika ler župan mcslne občine Velenje Srećko Meh.
v»^.ivljenjc je bilo zame dokaj
Šopek tudi Iz rok župana Srečka Meha
lično oWla, saj jc zgodaj izgubila mamo in na prigtjvatjanjc svojih braiov in sester pomagala očem pri delu na kmetiji. Ccz noć je morala odrasli. Zaradi posledic rudarjenja je kmetovanje »ugajalo«, zato se je bolj kot prej posvetila fotografiranju in vedcževiinju. Je pri napovedovanju prihodnosti povedala le lepe stvari? »O, to pa ne. Kakor je prišlo,« se je odzvala. Naposled se jc preselila v Ve-
jamo spomine na mladost.»
Izredno razpoložena jc nazdravila skupaj z drugimi za rojstni dan. zapela skupaj s pevkami in pevci domskega zbora ter pevkami velenjskega draživa upokojencev, se posladkala s kosom torte, ki jo je prejela ob praznovanju, vmes pa sklenila roke ler se z besedo hvala zahvalila vsem, ki so ji polepšali praznovanje 1(H). rojstnega dne.
■ Tp
klut)a (iorei\|e. '//: petič ziipored so za najboljšega Športnika -invalida razglasili Janc/a Uudeja. NajboljAe so razglasili tudi v niAj i h skupinah. (Imena vseh dobitnikov priznaj objavljamo na i^porlni strani).
Hkrati so v soboto proslavili tudi 4n-letmco športne zvezo, naslednice občinske zveze za telesno kulturo. O bogati dejavno-siijespregovoril njen predsednik Jn^.e Kitvtičnlk. Posebej je poudaril, da Sport je in mora bi» ti način življenja. Z<ilo se Velenju zavedamo, da je vlaganje vanj tudi vlaganje v človeka," in nadaljeval: "Ce gradimo Sport na mladih, so vsa sredstva, ki j ih namenjamo Sportu, dobra naložba. To pa so zadovoljni, zdravi in pozitivno usmeijcni mladi ljudje, ki so se sposobni spopa-sii s pastmi sodobnega časa."
Jože Kaviičnik -se oh koncu svojega nagovorazveze zahvalil



Boštjan BuČ, Borut Plaskan (kapetan RK Gorenje)
In Janez Hudej
ludi vsem učileljem, vzgojiteljem, trenerjem in Športnim dc-lavccm za nesebično pomoč in
požrtvtwaJno strokovno delo na področju športa v občini v minulem leta
f
ť^ t >
M ?f
Ob jubiieju so dosedanjim predsednikom športne zveze, nastednlce občinske zveze za telesno kulturo, podeliif posebna priznanja. (Foto: vos)
Končno smučanje tudi v Šaleku?
če bo dovolj snega, bo konec tega tedna (končno) začelo obratovati tudi smučišče v Šaleku, so sporočili iz Smučarskega kluba Velenje. Prejšnjo nedeljo so se dopoldne zbrali na smučišču (na sliki) in ryekaj ur pripravljali (teptali novozapdti sneg) progo za smuko, pa čeprav doslej še niso dobili niti tolarja obljubljene pomoči za nujna vzdrževalna dela, kot
nam je v ponedeljek povedal predsednik kluba Jože Sllovšek.
Jutri se /iičenjajc» /imske počitnice. Rdeča dvorana je lii* di tokrat pripravila pester in bo^al počitniški pn^rani. Ves leden ho mi^očemed 12. in 14. un» rekrejtcjjsko iyrati nog<imel (v ponetieljek prvi in dni^i razredi, v lorek tretji in Četrti, v sreilo peli in šesti, vcetrlek sedmi in osmi, v pelek pa Ih) tur* nir).
Na severnem balkonu hov&ak dan med 9,00 in 12. uro šola sijuasha, med 9.3n in 12. pa bo rekreacijsko igranje namiznega
lenisa. Vsak dan od 9.00 do 11.45 bo zimska rokometa /a fanie in dekleta, nabaženu pa bo prav lako vsak dan (med 9..10 in II. 15 za učenec od prvega do četrtega in med 11,30 do 13.30 za učence od peiega do asmega razreda) rekreacijsko plavanje. Poleg lega hov Rdeči dvorjini še rekreacijsko igranje tenisa in počitniški lečaj lenlsa.
Zcio bogat je tudi program, ki ga organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine.
V ponedeljek, 25. februarja ob
17. uri bov Mladinskem centru predavanje / diapozitivi o daljni deželi Tajvan. V torek bodo učenci lahko ot>iskali Piuj, v sredo bo v restavraciji Klub v src-di,5Ču Velenja prireditev z naslovom Mi imamo se ťajn. V četrtek ob 15.30 bo v tekwadniči (îsnovnc šolc Livada olrt^ška olimpiada, ob 10.00 bo v domu kulture v ímartnem ob Taki prireditev Pomlad jc prišla, v domu krajanov v Lokoviei pa ob 15.(X) Ro5:e, roře, rožice...
■ mz