Sggfao tekoči račun St. 24. - Conto corrente cob /a postaj. oameina swu** ™ irot/nk. hhaja vsak ponc/e//nJt in četrtck ob 8. uri — pretipoldne. — Stane za celo ietoU L.f ** Pol/eta 8 L,., za četrt '9ta 4 L. E>-> *>/. Nefrankirana to'sma se .19 sprejemajo. Oglasi se raiunajo po dogovo- ru in se pi ata jo vnaprej /»ist. izdaje konsorci! r>SOfi/ŠJ{LST7iAZSu Tisk. S. Spazza, v Trstu. Uprava in Uredniitvo: ulica Mameli 6. (prej Scuole). Boj za materni jezik - božja zapoved. Svojo borbo za pravice slov. jezika j^o v zadnji številki naslonili na naj- oli odlično mesto: na nauk katoliške ^»kve. Dokazati smo hoteii s tern, da se e borlmo za kake meglene in neopra- ^ljlve ideale, temveč za resne in za Sakega katoličana obvezne cllje. Ker je °jna v tem oziru marsikaj skvarila in ilo doloceino, da bo Veliki fasistovski svet, ki ga sost;avljajo Mani vlad« in drugi za- služni fafiistovski voditolji, tudi za mapi'oj niajvisji organ celokupmega sasizma. Veliki faSistovski svet stoji mad Narodnim svotom in inad vod- stvom stranko. S tem je dan.o Musso- | niju orodjo x roke, da zlomi vsak sklop vodsLva ali Narodn«ga. svo! ¦!. ki inu ni všeč. On in ne izvoljeiii odboj'i j«1 končni in vrhovni gospodar s trau ike. Ta prozidiava fašizma ;iora zvršiti v teku treh mesecev, lo se piavi do 12. januiarja l<'ta li>24. Obletnica pohoda v Rim. lilizajo so tisti dnevi, l.o so so j>jf ! eniin letom uprli fiašisti c>':.*¦. vlada slovosno obhajati in jiib jiro- glasili za državne prazmike. Vse pre- bivalstvo Italije naj se veseli oblet- nico fasJstovskega pi načrtoiu pa niso / sIranke v državi. Stranke in možjo, ki so bili s pohodom v Rim vrženi iz svojih pozicij, ki so bili txnlaj pre;i :; gani in j)oražoni, se ne moicjo nuvduSevati ob oblctnici fašistovsko- .tfa jtroobrata. Misel na jiobod v J\'nu jili napolnjuje s trpko grenkobo. Ta- ko se jo n. pr. dnev.nik «Mondo», gla- silo Nittija, odločno jwotivil, da bi so praznovala obletnica proobrata ko( narod ni praznik. On trdi, da je lo praznik ene stranke in ne celega italijanskega niaroda. Poboa njiliovi nasprotniki. Okrožnica socialistov. Še bujše stalisi-rbo proti «barbarstvu t.lafiteljov, da so ma&Čujojo mrtvi. Take protosie sm;atra seveda vla- dia za izzivamjo in dopisnj urad «Volta» javlja že, da bo fasistovska vlada nastopila z onergijo in kazno- vala krivco. S takini proglasi se žaiijo — pravi Volta — Custva ogromno večine prebivalstva Italije. «Dokurneint dokazuje pa tudJ, kako je nujno, da se fiašizem no razoroži tako ibiitro.» Kljub takim protöstom sc bo oblet- nica fašistovske revolucije proslav- ljala v vseh deželah Italijo in vsi javni uradi bodo tiste dni v tai- sdavah. V Jugoslaviji vstvarjeno ravnovesje. Pol Hi fine raz.ni ere v vseh dižavaJi so tako razbite, da dan za dnem pri- naša nova poročila. O dogodkih v no- tranjojrolitifnom položaju Italijp po- ro?,amo zgoraj. () razvoju politiCnili olruže- ¦na z volikimi " ' ¦ ¦ ' ¦•. Ludi. da ima ,1 nih in se več prikruu: ti; kov, toda zavedati se nioram; Evropi. <\ ja bosta v /x/cioc' lo odJično vloigo, <, . ,.-. ,,^.-.^ ¦,<,.! iziabljati od sosedov. ki žoJijo sarmj 13 j ill pogubo. I' ¦6ali Italiji, d^ ni na te mlade države. Mogoče v za- četku ne bo imela vsjiohov in dobič- kov kot jib. priCakuje. .toda brez- d vom no je njena • -. •- prijateljstvu s si' i,i žavaiii Foložaj v Nemčiji. Kako bo j'osen sjjor med in Francijs) jo težko r^sti. Br« no so zniagovalci Francozi. Nemcein ne preostaja drugega, kot da obvaru- jojo noLranji mir v državi ter obdrže v jokati ljudsko množico. ' namreč mora mo, da je. <\ Nomcov obrudovanja vrc ška mark a je padla pod invJu, i uoJar je vredotfi okrog 5 milijard mark. To je razmorjo, ki jo teuju so ncmske - nirane iin ne obupujojo nad bodoč- nostjo svoje domovine. NaS odgovor «La Voce dell'Isonzo» in tudi drugi iiaiijnriHki listi — ofrabnih i^dajulskih duš, ki se brezsrarnuo nazivajo Sloven- ce, ne vpoštevamo — oušrnarijo v gvojih predalih s trditvijo, da nase pritožbe Rlodc kršenja naših narodnih pravjc v vsem javnem življenju nino pritožbe ljudstva, tenaveC pritožbe aanio rnalo- «itevilnih političnih nezadovoljnežev. Prnvjjo, da ukinjenju Klovonskega jezi- ka na sodifceih, v «loJi in po drugih ura- (fih nc nasprotujc ilh<< narod, temveč sarao «kupina odvelnikov, duhovnikov in učiteljev. To so hujskači, tako trdi- jo, narod pa nirna z njimi nikake zveze in rnisli puvscrn slrugače. Abotno it ' bi bilo, <:ii bi hoteii to Inlitov ' , Kih listov jiobijati. I'ril'ijerno samo, da je ta trditev popol- noma sli<-na. pbrekovanju nemških li- stov v Li\jii AvHtriji, ki so tudi vedno trdili, da odpor proti genrianizaciji ni osjpor ljudsiva, tcmveč stiino odpor raz- T)ib protidriavnih agita(<*rjev: odvetui- kov, diiJjovnikov in uciteljev. Dogodki pc svetovni vojski so to trditev pat kropko poHtavili na laž. Zato tudi mi sfavimo danes samo ßlede/i predloj? : L)ndstvo na] svobodno, brez pritiska in brez nevarnosti za bodočnost izree« svoje mnenje o nkrepih vlade in njenlh organov glede šolstva, godstva In v»eh drnglh panog Javnega tivljenja. Mi hujska^i — knkor nas irnenujo'i Hprejonjarno boj. Ali se npute na ujej dan ? ' «Marsikaterema pofjine živinče, kor ne čita v «Gospodarskem listn» polfudnih člankov iz živinozdrav- ništva.» Stran ;> ¦ ''¦"tU."-d\ A KTRAfcA DNEVNE VESTI Ali dosežemo zada&čenje? Vsi veino, kaj smo trpeli lausko l'1- to, ko je slrela del o ma pokvariia vojaški spomenik na Kruu. Fašisti so brez vsake pravilne preiskave obdolžili nage ljudi in tamkajsnje do- mačine — da so s sramotihiim zlo- Činskim nanienom poskodovali spu- menik. Napravili so, pravcati ka- zenski pohod v tamošnje vasi. S požigi, zapori in drugimi diasilstvi so se skušali maščevati nad našim liedolžnim ljudstvoni. Z vsomi sred- stvi kazenskih paragrafov so potem obsodili celo vrsto naših ljudi v za- por, akoravwo je hi la njihova nc- dolžnost očividna. Točna porooila strokoviijakov niso nič loinagala, Nili u raid no poročilo komisije, ki smo jo izsilili, ni imelo vs^eha. I-loto- H so nas očriiiti kot divjaške, proti- državnc elemente, zato se v to svrho iiiiso odrekli nobememu sredstvu, Izjavo inženirjev-strokovivjakov so brozdušno prezrli in njihovim opo- minom, da krnski vrh ni prinieren za spomenik, so se žaljivo nohmihali. Danes so so prerokovanja slrokovnja- kov vresnif'ila: .neurje je .spornenik razdjaio, prorokbe iiepristranskih strokovnjakov so se uveljavile. Ita- lijanski vojaki »ami, so bili priča divjanju razsrjenih elementov in vničenju spornenika. Kdo bo ,nani dal zadoščonje za osiitke harbarstva in druge psovke, ki smo jili morali pretrpeti ob prvi krnski Ivatastrofi? Kdo bo povrnil škodo, ki so jo morale prenesti žrtve fašistovskega divjanja? Kaj bo z obsojenci? Radovedni smo koliko pravico- Ijubnosti živi v vclike?n italijanskem narodu ? Predvojna avstrijska posojila. Senator Malfatti jo interpeliral fi- naivčnega rninistra, kaj misli vlada nkreniti glede avstrijskill prodvojnib vrednotic, ki so last italijanskih dr- žavljanov, a se še scdaj nahajajo na ozemlju avstrijske republike. Te obveznice iniajo iiominuino vrednost 30 milijonov kiwi in so jwvocini last nüadoletnih. Ako jih vlada nc rcklamira takoj, jih bo avstrijska re- pubiika pečatilu in potem bodo za lastn ike brez vsako vrednosti. Po- čckajnio na ministrov oduovor. Dobrota nove šolske naredbe. Iz Dol. Cerovcga v Brdib nam poro- čajo : Kakor povsod drugod so tudi pri nan vpeljali za prvi razred italijanäcino kot učni predmet. Prišla je ur-iteljica, ki naj bi poučevala naše najrnlajše šolarje. To- d» kakor dnigade ni mogoče se itali- janska učitcljica ni mogla razumeti s svojimi slovenskimi maliki. Trudila so je par dni, ko pa je uvidela, da je nje- no delo brezuspešno, je zadnji pelek pobrala svoje stvari in — odšla. Ne oči- tiituo gdč. u.it<"1 jici nioesar in tudi no- čemo, da J)i se riaäc poročilo smatralo za demincijacijo. 4Jgotoviti smo sn?r:o lioteli na 1em slučajn, kako ukaz tržaš- kega šolskega skrbnika ugonablja ne saino naše solstvo, temveä tudi učitelj- stvo italijanske naiodnosti, ki se zave- da svoje svete dolžnosti. «NOVI ROD» PREPOVEDAN. Iz Tolminskega smo dobili poročilo, ki nas je presenetilo tudi v teh časih, ko nas že skoro nobena, še tako nasilna naredba ne spravlja več v začudenje. Tolminsko učiteljstvo je namreč dobilo ukaz, da ne sme nihče izmed učitcljstva več razširjati v šoli mladinski list «No- vi Rod». Breobzirno kulturno kanibal- stvu, ki jo vsebuje ta ukaz, Se povečuje zahteva, cla se imora vsak učitelj s pod- pisom zavezati, da «Novega Roda» ne bo več priporočal v svoji šoli in skrbel za njegovo razäirjanje. Ali ni 1o nasilnost, ki ni vrcdna vi- srkokulturnega litalij^.nskogn naroda ? Duhovni&ke vesti. (>. Herman Trdan, kurat v Podgori, jo dol)il daljši dopnst in odj)otuje v ino- zomstvo v svrho nadaljne izpopolnitve v slikarstvu. Na njegovo mosto prido g. Stanko Stanič, dosedaj kaplan pri sv. Tpnaciju v Oorici. Petindvajsetletnica mašništva. * Preč. g. o. Oton Kocjan ord. cap. gvardjan kapucinskegia sanioslana v Škofji loki je oblnajal dnc 30, septem- bra t. 1. svojo pctiindvajsctlcniido niašništva. '• Ni si'Cer iskal [jriznanja a. n.asel je tu hvaležna srea, kajti delal je z vc- liko vnemo več kot 18 let pri GoriSki mladini, na goriški vadnici mošCan- ski soli, rned vojsko v Trstn v bedi in poniiamjkanju. Po vojni je zapustil Trst in prišel zopet v Gorico kjer se je lotil z ve- liko požrtvovalnostjo dušnopastir- stvia najpoprej v< razru.šeni Vrtojbi, nato v Št. Petru pri Gorici. Zaslužnejnu srebrnomašniku časfi- taino. Občtri zbor Slovenskega sirotišča jo bil due 4. f. m. Višil so. je v vhoj ti- lioti in skromnosti, toda iz poror.ila vod- sl.va jo bilo razvidno, kako ogromno do- lo in kako velika požrtvovalnost se je v 1. 1922. skrivala za skromnimi ziduvi tfsa. sirotinskega zavoda. Na dnovnern rodu so ])ili raruni za 1. 1922., ki so se poirdili. Iz poroeila jo razvidno, da je zavod s tekorimi doliodki pokril vse letne stroške, fef)rav je bilo nad 00 gojonoev in jyojenk. I/.rekla s« je pbscb- na zalivala i":<:. Solskim sestram za tnnl in skrb v zavod u, dal jo #. dr. T. liar.-uju, ki je ltrezplačno zdravil boln« ot.roko, gg. žnpanom, Cč. dubovgrini. vscm po- s.'viiKiznim dolnotnikom in g. Andieju Kosu, mlinarju v Uači in drugim, ki «o nas podpirali. Dobrodoišli so bili zlasti darovi v poljskih pride I kill. Propolrebni zavod pripororJimo vsom • dobrim slcveiiskim sreem ttidi' za l>o (Jociiosi. VABIT.O k zljfjruviHjju oki'iijiK'ga. uf:iteljskega djuštva v Gorici \ Trgovskein domu dnc IS. t. m. o!) 10. uri. Dncvni red : I. Poro- cilo predsedništvH. 2. Našn organizacija in učiteljski sindikat. 'X I <-.ite 1 j.^kc P'tV mestitvo v našem okraju. A. Hazni na- sveti. — Resni Casi nas silijo 5e v krep- kejso stanovsko strnite ter vničil sreuo željo po eni cerkvi njihovih ofetov m vsejal za veene case kali razpora med obema koncema. Ti razdiraci ne pomislijo, koliko škod^ ttelajo ver- skemu življenju, ki nima svojega pravega dom,a. Tudi n.iC ne mislijo na sramoto, ki nam jo delajo s tem pred dT-ugorodci in raznimi oblastvi, ki vsi vedo, da je sanio zalnteva po eni €erkv,i opravičenia. Zato «painc- tujte s-e in ne pljnvajte v lasim-o sklodo! LOG pod Mangartom. Te dni sc je poslovila od nas olne pri- Ijubljona iiritcljica in pevovodkinja go- spica Anica Mladic Tnžko nam je bilo pri siv.u. ko je odliajala od nas os<>ba, ki se je res z veliko požrtvovalnosljo (nidila sko/.i jiet let za I)lagor nuše de- <-(!"in naišega pevskegu društva «Mnn- gart». Staiiši, otroci, santje in deklela klir.erno: Siv-na. hvala za Irnd in ohilo siere v Jiadalnjeni ži\'ljfinjii ! PECINE. ^alosLno vest po.iiljamo v svet. Dobi'e mamice v Kalu, Marije Lapanja ni več. 1'mrla je v a redo 10. t. in. ]>o kratki Ijo- lozni. Rolehala je sicer ze celo lelo, a da jo tako naglo izgubimo, nismo misli- li. Oh n jenem grobu ne phi.ka.jo le sino- '.;. in lifi ler drugi domnf-i, ampak \sak, ki jo je poznal. Ni Itila le dobra /,ena in skiinia inati, hila. je ludi UolJia in bliiga gospodinja, ki je imela vedno odprte roke za reveže in siroinake. ^se jo je eenilo in spostovalo, zato jc pa '"' di lembolj lindo vsem ob hridki izg"'"- Bog Vam dodoli zaslu/eno plaeilo, drlia praznik M*. D. Roženkranskc n' praznovala maSa vas sanio svoj v&a- koletni '{vfaxnik, ampak tudi blag0" slovljenje novib zvonov. PooblaS^ od prevzv. kpnezonailškofa je P1*10, k anal ski g. dek'an ter opravil t slovesTiost. Pred cerkvjjo smo obesl naše tri zvonove. Fantjo in deki^ so lepo ozaljsale z zolcnjem m cy tjem vse ogrodje. Ravnotako jc "J pred cerkvijo ])ostavljenib več P " mosnih majev. Ljudstvia se je z'^ra od vseh bližinjih far, tako da n^?L0 že dolgo videll v Lokovcn ^°. zbiianega Ijudstva. Ob dosetilln je P^ •čela slovesnost. V proccsiji je Sel ^' defca/n, as'stiran po bliznj'li ^' diihovnikih do zvonov, katerim bili botr.i: g. Jakob Suligoj, urar Gorici, Peter Leban, posestnik Jjokovcn in Jožef Ivainenišr1»1^, ^..| stilnič&r v Gorici. Zvoinovi ."" ^ krščeni na imenia: sv. Petra in P^1' Hozwiknaikske M. B., tor na i&& sS'' Jo/,esia. Nato jo imol g. dekan ^' nalski krasino pridigo. Govor.il J° pomenn zvonov zia -človeka. Glol)olt zianii.šljeiia. pi-idi^a je napra^ila & vs€ vernike globok vtis. Ve^elo s zadoneli zvoriovi ter naznanil' vse bližnjini faram, kako so srečrii ^ kovöani, da imajo svoje- ^V()ll?'?sVjü .Skoro ecl flan je priti'kovalo, sl>^ so je veselo pn°^ priSlii na me«to in da jc slavno^^ • ko Iojjo uispelia gre v prvi vr$ zahvala doinacemu g. kuratu, *_ župaiivi in starešiinstvu toakor ' sploh vsem doni/arčiimoin. Brez ^y°1^ da ostano in, (Ian. vsem v najl«1!1^ spom irn. Slalistiha alkobollzma in njega posledice v Sloveniji. Iz refcrata uniT. prof., Kedanje^a krške^a Šlcofa drja Srebrniča na k;itoliškoni shodu v Ljubljani. V^si soglašajo v tem, da je ta si ika v tesni zvezi z alkobolizmom. I'rav tako naslednja: V letih 1919, 20, 21 in 2:i je J>ilo v Sloveniji sodi^Seni naznaujenih 1057 uinobolnih s proänjo, da se radi ne. 'varnosti za diuige pridrže v zaprtih prostorih. Ugodilo se je v 988 slu- čajih. fttevilo priglasenLhl slučajev se je pa množilo od leta do letia: leta 1919 jih je bilo 228, leta 1920: 2ÖÜ, lc- ta 1921: 267, leta 1922: 298. V isti dobi so sodišča izvršila nad raznimi umobolnimi 987 preklicev, od t«h 671 jwpolnih. Tudi tu se opa- ža, da stevilo preklicev od leta do le- ta'nai-aäca: 1. 1919, jih je bilo 189, 1. 1922 pa 266. Prav tako narašJa stevi- lo preklicev, izvršeiiih mad oninii, ki ¦o postali nmobolni radi pijančeva- nja: 1. 1919 je bilo takili preklicod<'dovanju od rodi- teljev. Slovensko Ijudstvo torej pod vplivom alkoholizma trpi gospodar- sko in narodnostno, propada polago- ma tudi zclravstvcno, duševno in mo- ralino. Zadnje dokazujejo Äe nas- lednji podatki: V 1. 1922 je bilo v območju visjega deželnega sodi»La za Slovenijo obravna van illy 2800 zloči.nov, ki se razdolijo na skupno fitevilo 2717 zlo- (•incev. Umorov jc bilo 21, ubojev 'M, težkib telesTiib j)oškodb 407, nravst- venib deliktov 77, tatvin in j>onevej-b 11.r)2. V i)ijaiu)sti je pa bilo izvr.šenili: 47% umorov, 04% ubojov, (55% teŽkih telestiih poškodb, ~)b% nravstvenih deliktov, 18% tatvin. in poneve-rb. 0:1 izkazaaiih lnidodelcev se je pred zlo- činom u})ijanilo 88% z vinom, z 741a- njem 8%, s pivom 4%. F&kti-č.no pa so jo leta 1922 v Sloveniji izvršilo 73 umorov in ubojev, najveC v vino- rodnih krajih, u. pr. Brežice 8, Krško 8, Novomesto 8, Maribor-okolica (!. Ptuj (3, Murska Solx>ta B, itd. Tzvršilo se je poleg te.ga tudi 128 samomorov. Meni.nif da prevelikega komentar- ja k tej statistiki ni treba. Iz nje je jasno, da je slovensko ljudstvo v svojo največjo iiwisreco bolno na alkoholizmu, ki lazliva nanje vse toke svojeg-a gorja. Bolczen je nepri- rnerno hujša, ker jo ljudstvo prosto- voljino goji v veliko sramoto pred eloveško družbo in zgodovi.no ter v veliko svojo odgovornosl preü gom. Že äam na sebi vsebuje alkoholi^ prostovoljno zapr.avljanje t. ,j. #rek -j, I ii])orabljanje denarnih im tli'11» ^ sredstev ter obsioji v nezmei'iid11» j. grešnem uživanju ialkob°'| , j)ijač. On je torej ma coli n'ü »cl^ ' ornalovaževanje i'ii preziranje v(| Qr božje! (ii-uh pa rodi zopet grella J* ..^ holizem je }»ovod, da se v ^love^ sil.no imnogo greši proti šesti za^° ])0 di božji, da so širi pohujšanj*; ^ grdom kvarrtianju, prekli.njevanj11 ^ surovosti, kar labko vsakdo Tl^n tavlja /Jasti ob času naboi'°V . vojaskih vpoklicev, cerkvonili .^. . vesnosti, izlatniških jirireditev ] ' dia se dal je ujniCuje zakonska sP° zumnost in družinska sreoa tei" ^ nemarja vzgoja oti'ok, da se & prcKlostikrat nad zdravjem llstÄ ^ osebe in bliÄnjega, da se Bogu^ P*^ .Q reni dnevi nc wimo Tie upoSt«va;^j temveč celo skrunijo. (Nadalj^J " GORIŠKA STRATA Stra» 3 AV6E. V torok zvečer so jo ustiTvil preil '"Bsjo avtomobil, iz katerega jo izsto- ^ilo nekaj fašistov. Šli so do križpo- tja v gostilno, kjor so vprašali i o ftekem domačem fantu. Ker ni ve. ^1 gostilničar, ki jc komaj par ^socev tufcaj, za b.i§o dotiönikn, so I 8& faisisti natepii po tdavi, da. jf ^orno krviavei. Ali so to tisti «zbližujoči» Tnameni, o katerih vedno (Sovori «Nova doba?» Mi so no. moro- **)o braniti, ker nimarno nikogar, da ™ nas branil. ßOVEC. V nodeljo fine 7. oktohra t. 1. se je vr- »ila v Bovcii slavnost otvoritvo nove- &a vodovoda. Po blagoslovljenju vodo- : v°da se je župan g. Anton Durjava v 1IrHMiu olirlno zabvaiil v vznešenib be- Se(lali vladj za korist.no in potrebno na- Pfavo. Ziihvalil se je posebej še vsem, *' so do to zgradbe pripomogli in si- Cer kom. ing. U'Orlandu, ravnatelju vPostavjivoiiegn urada v Gorici in vite- ^ Hüssi-ju, vodji vpostavitvenega urada Ti'Ntn za hit.ro rešitev, gosp. poslancem "rju Wiliaiiii za njegov trud in uspesnc lnterveneijo, g. svetniku ing. Dorcicb-u ** krasno narrie in vodstvo dela, g. gco- ^tru Jurizzi za vztrajno nadzorstvo in , ^djeljn Karagotti & Londero za izbor- n° izvrijitov poverjonc mu zgradbc. Ok!>. Izidor Oslnn se je v imenu obf.a- Qov vabvalil .še onkrai vladi, posamez- ^01 zasloj)nikom. kakor tndi županu *• Antonu Durjnvi zn neumorni trud. :" l'lagoslovljonjii se je vršila pojedina, *atero so so vdoležili dosli zaslopniki in °b(Viii«ki svot. Sp- IDRIJA. ^alokduj so oglasimo, pa šjC lakrat ^''imo poročati bolj fcalostne kol pa j Vesele novice. Naj najprvo na kratko P^eninio /a lost no dogodke. Vsoh dobrib ^' je tri, pravijo ljudje* Pri nas bi pa ^'^uli ta prcgoxor obrniti, da bi se ^'av glasil, namrec": vseb slabih---- P°J?lejmo l:c ni res! 1. oktobra t. 1. so je ^tiesla novioa. da so je noki delavoe v 'lori o(» snn-t one oscbe. V no- f;1 °llzba jo namrcr obbajqla la dan svoj s^ebrni jnbiiej. 2. oktobra t. 1. je vre- •®klo (>r» i(»t, odkar je bila v liiralnici na ^a»'osti ustanovljena dekliska Marijina üll|>ba o,] tedanjoga župnika v Sp. Idri- Jl' 8- Ivana Juvana. Ze ves tedcn so se ^klota pripravljala na lo proslavo. Ple- ^ so vence in znasalc skupaj cvetlico *a okrasitev cerkve. Cerkev je bila kras- ^ in okusno ozaljäana, vsa v voncib in *Vetlicab, kakor morda Se nikdar po- Prfij. Zjutraj je bilo skupno sv. obbajilo I ^anic, ob 10b slovesna sv. maga. in pro- ) P.°Ved. ki jo je imel prof. g. Jos. Leban | ^rijp, impoldati ob 2b pa slnvnscn 8ovor dokanijskcga vodilelja M. D. g. J^^heta Oswalda, sprojom novib rlanic n «lovosne pete litanjjc M. B. z zahval- n° Pesmijo. Pristopilo je ta dan v Ma- tyino drn^.bo 11 dcklot. Druž.ba Steje ob ^v°.ii Potindvajsollclnici 76 (Manic. Cer- j Vene proslavo 25 letnice so se udelczi- 6 l^di sosedne Marijine družbe; nad j?e flastno je bila zastopana dekliäka J!ar- dniÄba iz Idrijo. Mislilo se je tn- I rl n«i zunanjo jiroslavo 25 letnice, toda saz»nero v katorib živimo, so krive. da 6 J« nnorala namera opnstiti. Marijini ^¦ki pa jtelimo ob njeni 25 lotnici, da ! j® krepko razvija in raste v cast božjo v korist svojo in bližnjega ! GOSPODMRSTVO Naše zavarovanje goveje živine Skoro v vsob panogalj z-adi-uznixtva 'nu> mi v novih pokrajinali mnogo laprednojši, nego stare italijanskc province. V enem se pa mi laliko jkrijemo jjred njimi in sicer v orga- lizaciji zavarovunja. Ali tudi na tem lolju morauio napredovati. V nekatoiJli nasih obCinah .zavia- •ovalnicc prav dobro uspc-vajo, drn- iod zopet liirajo. Mnoge. so i/li:iiral(\ kcr jiin (lelajo žal prav uspešuo kon- domače aavarova!- nice svoj namcii doseglo in zahtevan) svojib članov zadoslil«1, morajo bili svoji nalogi v vsakeni oziiii kos. Ka- kor ])ri vsakom ]>odjetjn, odvis-i največ uspoha od si>retnegia vodstva. I'a pri vst'j spretuosti daues, v tell uerodnih fas ill, tudi niajboljSeniu vo- ditoljTi vfasil) pnmet odpove, da ne ve ne kod, no kam. Zato je troba inieti s r e d i s (: e, ki v takih siu-čnjih krajiwnim organizacijam porniaga. Ze vočkrat je naš Gospoo- sebna. zvoza zanje Priporo^aino ymoim zavarovalmicam, da se to priložnosti poslnžijo in vsiianijo v to naso ki'opko, domaCo organizacijo. Clani bodo seveda vprašali kakšiie koriflti bodo imeli od te>ga. V prvi vrsti bo Zve/ja .skrbelia za vsestran- sko pomoc z navodili, masveti, za ix>srvi oblastilit. Predsod- nikj bodo vodeü, kam se obračati v sluoajih, da si sami ne zmajo sve- to vat i. jNlai-sikje dolajo račumi in knjipre odborn ložave. V teh slučajili jini bo zvezino strokovno izvožbano ura.dništvo ved'iio na razpolago. Zvo- za 1)O poskrbelia tudi, da založi po pok-ebi luove kujigo in tiskovine, ki bodo iiiiiiogo conejšo, ako se jih skii.p'iio inaroči za več zavarovctlnic, kakor pa sanio za eno. Marsikje .nastane mod ri vsej dobri volji dostikrat ne more pazprfiiti su- ma, ker mi ineprizadete merodajno ose'bnosti. ki bi v tem sluöaju uživa- la bi'ezpogoj.no zaujmnje ljudstva. Pri članicah Zadružne zvezc jp kaj takega malodamo izkljureno, k(ir iniajo zvezini pooblas^enci 7>akointo oblost, da pregled'ajo vse poslovanjo svojih Moinic. Co so kje vrSijo m*- redivosti morajo priti na dan in so morajo jKjpraviti. Zato zrnse pri čla- nih zvezinih članic »aupanje v svojo iLslanovo, aadrugo ali zavarovalnico, kor so tfotovi, dia stoji njeno poslo vanje j>od riiata.ii'ciiim in vestnim nadzorstvom. Zadružma zveza je pa tudi ifjnaucno središče svojih Clajnic. Ravno z-godo- vinia zadnjih let mas uLi, kako dobro stoje danes ];osojilnice, ki so bile včlianjene pri goriSki Zadružni fivezi, ker so pri vseh težavah vendar na- daljevale svoje poslovanjo. Rako tcžko so pa nasprotino i>rizadol« za.- dnige na Koroškem, kje-r so vse izgi- nile, na Nolranjskem in v Isstri, kjcr §e komaj diihajo, ker v najhujsih časih. niso imele zaslombe in zaščite v enoni skupjiom sredisT;u, ampak so bile prepuscene same «ebi. Vabimo torej prodsedriiko vseh niasih zavarovalnic, da se oglasijo ]w\ Zadružni zvozi radi nujno f>o- trebnih dogovorov in pojasnil. Cim prejt tem bolje. Oo se nam posrer-i. da tudi naše zavarovalni&tvo dvi- gnemo, pridemo v našom nurodnem gospodarstvu v;\ l'-j> korak uapi'oj. VALUTA. One 13. oktobra si da] ali dobil: za 100 dinarjcv — 2550 — 25'70 L. la 100 avBtr kron — 8'0 — 3 1 itot, za 1 dolar — 21-85 — 2195 L. la 1 font 99-40 — 9970 L «Kaj so in kaito se uporabliajo umctna gnojila. te pouLi «Gospo- darski list.» Mestne novice Posvečenje tržaikega škoid. Vferaj v nodciljo dne 14. t. in. so je vršilo v tiikajšnji stolnici posvecenje no- voirnenovanega tržaškega Škofa dr. Fo- g.'irja. Izredna slovesnost se je izvršila ii!'od vtjsom te sveča- nr sti. Stolnioa jo bila. nabito j)olna: na sfotine vornikov je uioralo ostati zuimj. Pd nlioali. po kaiorib se jo vozil novo- po»vereiiašalj neljulx. lsas pa J;e dirue dejstvo. du se dobijc ni«d n<;nii opozarjamo na Kobarid ljudje, ki iiiinajn sniisla za odioeni b"j. katoi-oga- bijcmo za pra'-ifo slnvon- sic^a naroda. 1'ilon jc ¦/.<>¦ Unk cola gr- ii'ada: ali je nniirbno. <\n '<^< •• n;i;in- ci vlačijo na kup '•' ! Ostudni napadi. \ za.iojib dnoii so za|»(»t-eli gotovi tomni krogi zopol ogabno gonjo prot: osobi nnšoga nadškosa. Kor jim dnigi li- sti, __ te izvzarnemo goriško biozpo- rnombno «I.a Voce» - orividno nof-ejc ili na rokn. so začeli odkladati svojt umazanosti v židovakem tržaškem «Pic coin». Kor ne inorojo dobiti nikakili progreškov iz zadnjoga rasa, vlačijo nn dan že davno i>ozabljene dpgodk*1 i> s\otovne vojske in bosiejo z njimi obla tili na^ega nadpastirja in vso sloven sko chibovSoino. Pregrošili bi se. so b skušali braniti' nnšega nadfikofa prot torn izbnihom sirovega sovnistva. Njego va oseba jo prevzvišona, da bi jo zadel taki neosnovani in ostudni napadL Ugo tnvljnmo saino: Ztdovskl «Picrolo» mo ra skižiti gotovim brezstidnim dugan ko! oporisee za napade na katollikegi nadškosa. Vcfje duševiio i7.j>rij<>nosti s pas- ni mogoče misliti. Zlvljenje v našem mestu poslaja oü dne do dne mirnejše. Nerodno.st obstoja sairio v t(.-no, da je mi most življenja na\adno združena tudi z I)rezposelno8tjo. Zato se naši meišoani te rnirnosti nie kaj ne ve- sele in je izsoljevanje vsak dan Da rijmajo primorani izsol^nci z;i dajoče kroge najljubeznivejših besed. \t umevno. Beležinio kot kronisti. Umrl Je v Gorici dne 5. t. m. mizar Karel Lifen, ki je bi) v meatu in na doželi dobro poznan. Delal je mnoginrj ht. duhovni- kom, za goriSko lwgoslovnico in za ur- šulinski samo.s1.an. Doma je Ml iz Ri- hemberka. Bil je pridon in fin mizar. Naj počiva v miru Izgubljeno-najoeno. Nckdo jo izgubil -'. t. in. v vozi hote- la «Pri posti» v Gorici denarnico, v ka- teri je bila majhna svota denarja in vof* a\tomoliilskib listkov Goricu-Sv. Martin (Brda). Denarnica se nabaja pri nj»r:ivj «dor. Simže». ZORAVNIK dr. Rado Sfilfgoi sprejema za kirurgijo, porodniitvo in ženske bolczni v Qorlcl, Via Mameli it. 8-1. od 9. — 11. in 14. IS. j^JJJN Najcenejše in najbolj- *jS[_ še švicarske ure vseh •^^v% vrst z 5 letno garan- i v cijo kupite pri stari N. -,-/ domači tvrdki J. Šuligoj, urar in trgovec Gorica - via Carducci 19 Kie se nabaja Bedoafikova hniigof eziica ? V prostorih ZaclraZne tiskarne v Go* rid na Placuti, vogal via OrzonL MLADLNIC, e zrnožen sin )'¦ inče slnžbo. Naslov povo uprava Jista. I»A Pi;üDAJ je )ilüii v. vj'tonj po Zt.'lo ugodiii ceui. V. K. Oavon ''I'A (pri '¦¦ (Joči Jiiši) (joiica. PISALNI STBOJ v dobre/i) stauu je na prodaj po dogovom. Naslov pove uprava «Tioriške Stražo.» MANUFAKTUFNA 7T1C5OVINA GQRICn - RDOOLFKNEZ - 60RICH PIAZZA D'AMICIS hi. Vi. Usojam f*i naznaniti cenj. obcinstvu, da sem odstopil kot druzabnik tvrdke Mavric, ter sem otvoril novo bogato za- loženo trgovino na trgu D'Amiris fit. 13. prej (Piazza Komo). Priporotara si najtopleje conj. obfin- stvu ah. obilon obisk, kajti jjotrudil sein se nabaviti bogato zalogo inogkoga in zonakega sukna, perila, fru-stanja to/ sploh vse potrebšcino ¦'•-> •"•'•oporočeri- ce po najnižjih cenab Postmba Xotna ! Cene nizke I Tuvorui Avto i !Arü 18 P, ?A UP, v izvrstrjoui stanju. korx;' ' .n tudi za jir- i'.wi-.r;u,. Fasser, Ajdov&čina št. . «tmn 4. OQTUfiK \ STRATA r Najboljšo žgano I kavo I kupite I pri znani tvrdki II: GORICA L [arsoGiusepDeVerdi3O VABILO k občneuui zboru Kmečko.dciavskc hrauilnice in posojilnice na Dol. Ot;i- ci, dne 28. oktohra t. 1. ob 10. uri zju- traj v župmišču. na Otlici. Dnovni red: 1. Poročilo nacolsiva in inadzorstva. 2. Čitanjc rovizi i skega poroeila, 3. Potrjenjr- raiunov od 1. 1014 dalje. 4. Slopanje o razdružbi in likvidaciji zadruge. 5. Izvolitev načelstva in nadzorstva. Ako bi ta občni zbor ne toil sklcp- čen pri prvem sklicanju, se vrši pol ure pozneje drugi ob vsaki udelcžbi v istem prostoru in z istim dnevnim redom, Dol. Otiica 10. oktobra 1023. Na-čelstvo. Novi stmenj za živino in kramarsko blago v Sta- ll jolu dne 22. oktobra (kor je 21. nc- delja) in 21. febr. NAZNANLO. Usojam si naznaniti «1. občinstvu da so preselim s svojo krojaraiico in trgovino