Sggfao tekoči račun St. 24. - Conto corrente cob /a postaj. oameina swu** ™ irot/nk.
hhaja vsak ponc/e//nJt
in četrtck ob 8. uri
— pretipoldne. —
Stane za celo ietoU L.f
** Pol/eta 8 L,., za četrt
'9ta 4 L. E>-> *>/.
Nefrankirana to'sma se
.19 sprejemajo. Oglasi
se raiunajo po dogovo-
ru in se pi ata jo vnaprej
/»ist. izdaje konsorci!
r>SOfi/ŠJ{LST7iAZSu
Tisk. S. Spazza,
v Trstu.
Uprava in Uredniitvo:
ulica Mameli 6.
(prej Scuole).
Boj za materni jezik -
božja zapoved.
Svojo borbo za pravice slov. jezika
j^o v zadnji številki naslonili na naj-
oli odlično mesto: na nauk katoliške
^»kve. Dokazati smo hoteii s tern, da se
e borlmo za kake meglene in neopra-
^ljlve ideale, temveč za resne in za
Sakega katoličana obvezne cllje. Ker je
°jna v tem oziru marsikaj skvarila in
ilo doloceino, da
bo Veliki fasistovski svet, ki ga
sost;avljajo Mani vlad« in drugi za-
služni fafiistovski voditolji, tudi za
mapi'oj niajvisji organ celokupmega
sasizma. Veliki faSistovski svet stoji
mad Narodnim svotom in inad vod-
stvom stranko. S tem je dan.o Musso-
| niju orodjo x roke, da zlomi vsak
sklop vodsLva ali Narodn«ga. svo! ¦!.
ki inu ni všeč. On in ne izvoljeiii
odboj'i j«1 končni in vrhovni gospodar
s trau ike.
Ta prozidiava fašizma ;iora
zvršiti v teku treh mesecev, lo se
piavi do 12. januiarja l<'ta li>24.
Obletnica pohoda v Rim.
lilizajo so tisti dnevi, l.o so so j>jf !
eniin letom uprli fiašisti c>':.*¦.
vlada slovosno obhajati in jiib jiro-
glasili za državne prazmike. Vse pre-
bivalstvo Italije naj se veseli oblet-
nico fasJstovskega pi
načrtoiu pa niso /
sIranke v državi. Stranke in možjo,
ki so bili s pohodom v Rim vrženi iz
svojih pozicij, ki so bili txnlaj pre;i :;
gani in j)oražoni, se ne moicjo
nuvduSevati ob oblctnici fašistovsko-
.tfa jtroobrata. Misel na jiobod v J\'nu
jili napolnjuje s trpko grenkobo. Ta-
ko se jo n. pr. dnev.nik «Mondo», gla-
silo Nittija, odločno jwotivil, da bi so
praznovala obletnica proobrata ko(
narod ni praznik. On trdi, da je lo
praznik ene stranke in ne celega
italijanskega niaroda. Poboa njiliovi
nasprotniki.
Okrožnica socialistov.
Še bujše stalisi-rbo proti «barbarstvu
t.lafiteljov, da so ma&Čujojo mrtvi.
Take protosie sm;atra seveda vla-
dia za izzivamjo in dopisnj urad
«Volta» javlja že, da bo fasistovska
vlada nastopila z onergijo in kazno-
vala krivco. S takini proglasi se
žaiijo — pravi Volta — Custva
ogromno večine prebivalstva Italije.
«Dokurneint dokazuje pa tudJ, kako
je nujno, da se fiašizem no razoroži
tako ibiitro.»
Kljub takim protöstom sc bo oblet-
nica fašistovske revolucije proslav-
ljala v vseh deželah Italijo in vsi
javni uradi bodo tiste dni v tai-
sdavah.
V Jugoslaviji vstvarjeno
ravnovesje.
Pol Hi fine raz.ni ere v vseh dižavaJi
so tako razbite, da dan za dnem pri-
naša nova poročila. O dogodkih v no-
tranjojrolitifnom položaju Italijp po-
ro?,amo zgoraj. () razvoju politiCnili
olruže-
¦na z volikimi " ' ¦ ¦ ' ¦•.
Ludi. da ima ,1
nih in se več prikruu: ti; kov,
toda zavedati se nioram;
Evropi. <\
ja bosta v /x/cioc'
lo odJično vloigo, <, . ,.-. ,,^.-.^ ¦,<,.!
iziabljati od sosedov. ki žoJijo sarmj
13 j ill pogubo. I'
¦6ali Italiji, d^
ni na te mlade države. Mogoče v za-
četku ne bo imela vsjiohov in dobič-
kov kot jib. priCakuje. .toda brez-
d vom no je njena • -. •-
prijateljstvu s si' i,i
žavaiii
Foložaj v Nemčiji.
Kako bo j'osen sjjor med
in Francijs) jo težko r^sti. Br«
no so zniagovalci Francozi. Nemcein
ne preostaja drugega, kot da obvaru-
jojo noLranji mir v državi ter obdrže
v jokati ljudsko množico. '
namreč mora mo, da je. <\
Nomcov obrudovanja vrc
ška mark a je padla pod invJu, i uoJar
je vredotfi okrog 5 milijard mark. To
je razmorjo, ki jo
teuju so ncmske -
nirane iin ne obupujojo nad bodoč-
nostjo svoje domovine.
NaS odgovor
«La Voce dell'Isonzo» in tudi drugi
iiaiijnriHki listi — ofrabnih i^dajulskih
duš, ki se brezsrarnuo nazivajo Sloven-
ce, ne vpoštevamo — oušrnarijo v gvojih
predalih s trditvijo, da nase pritožbe
Rlodc kršenja naših narodnih pravjc v
vsem javnem življenju nino pritožbe
ljudstva, tenaveC pritožbe aanio rnalo-
«itevilnih političnih nezadovoljnežev.
Prnvjjo, da ukinjenju Klovonskega jezi-
ka na sodifceih, v «loJi in po drugih ura-
(fih nc nasprotujc ilh<< narod, temveč
sarao «kupina odvelnikov, duhovnikov
in učiteljev. To so hujskači, tako trdi-
jo, narod pa nirna z njimi nikake zveze
in rnisli puvscrn slrugače.
Abotno it ' bi bilo, <:ii bi hoteii
to Inlitov ' , Kih listov jiobijati.
I'ril'ijerno samo, da je ta trditev popol-
noma sli<-na. pbrekovanju nemških li-
stov v Li\jii AvHtriji, ki so tudi vedno
trdili, da odpor proti genrianizaciji ni
osjpor ljudsiva, tcmveč stiino odpor raz-
T)ib protidriavnih agita(<*rjev: odvetui-
kov, diiJjovnikov in uciteljev. Dogodki
pc svetovni vojski so to trditev pat
kropko poHtavili na laž. Zato tudi mi
sfavimo danes samo ßlede/i predloj? :
L)ndstvo na] svobodno, brez pritiska
in brez nevarnosti za bodočnost izree«
svoje mnenje o nkrepih vlade in njenlh
organov glede šolstva, godstva In v»eh
drnglh panog Javnega tivljenja.
Mi hujska^i — knkor nas irnenujo'i
Hprejonjarno boj. Ali se npute na ujej
dan ? '
«Marsikaterema pofjine živinče,
kor ne čita v «Gospodarskem listn»
polfudnih člankov iz živinozdrav-
ništva.»
Stran ;> ¦ ''¦"tU."-d\ A KTRAfcA
DNEVNE VESTI
Ali dosežemo zada&čenje?
Vsi veino, kaj smo trpeli lausko l'1-
to, ko je slrela del o ma pokvariia
vojaški spomenik na Kruu. Fašisti
so brez vsake pravilne preiskave
obdolžili nage ljudi in tamkajsnje do-
mačine — da so s sramotihiim zlo-
Činskim nanienom poskodovali spu-
menik. Napravili so, pravcati ka-
zenski pohod v tamošnje vasi. S
požigi, zapori in drugimi diasilstvi
so se skušali maščevati nad našim
liedolžnim ljudstvoni. Z vsomi sred-
stvi kazenskih paragrafov so potem
obsodili celo vrsto naših ljudi v za-
por, akoravwo je hi la njihova nc-
dolžnost očividna. Točna porooila
strokoviijakov niso nič loinagala,
Nili u raid no poročilo komisije, ki
smo jo izsilili, ni imelo vs^eha. I-loto-
H so nas očriiiti kot divjaške, proti-
državnc elemente, zato se v to svrho
iiiiso odrekli nobememu sredstvu,
Izjavo inženirjev-strokovivjakov so
brozdušno prezrli in njihovim opo-
minom, da krnski vrh ni prinieren
za spomenik, so se žaljivo nohmihali.
Danes so so prerokovanja slrokovnja-
kov vresnif'ila: .neurje je .spornenik
razdjaio, prorokbe iiepristranskih
strokovnjakov so se uveljavile. Ita-
lijanski vojaki »ami, so bili priča
divjanju razsrjenih elementov in
vničenju spornenika.
Kdo bo ,nani dal zadoščonje za
osiitke harbarstva in druge psovke,
ki smo jili morali pretrpeti ob prvi
krnski Ivatastrofi? Kdo bo povrnil
škodo, ki so jo morale prenesti žrtve
fašistovskega divjanja? Kaj bo z
obsojenci?
Radovedni smo koliko pravico-
Ijubnosti živi v vclike?n italijanskem
narodu ?
Predvojna avstrijska posojila.
Senator Malfatti jo interpeliral fi-
naivčnega rninistra, kaj misli vlada
nkreniti glede avstrijskill prodvojnib
vrednotic, ki so last italijanskih dr-
žavljanov, a se še scdaj nahajajo na
ozemlju avstrijske republike. Te
obveznice iniajo iiominuino vrednost
30 milijonov kiwi in so jwvocini
last nüadoletnih. Ako jih vlada nc
rcklamira takoj, jih bo avstrijska re-
pubiika pečatilu in potem bodo za
lastn ike brez vsako vrednosti. Po-
čckajnio na ministrov oduovor.
Dobrota nove šolske naredbe.
Iz Dol. Cerovcga v Brdib nam poro-
čajo :
Kakor povsod drugod so tudi pri nan
vpeljali za prvi razred italijanäcino kot
učni predmet. Prišla je ur-iteljica, ki naj
bi poučevala naše najrnlajše šolarje. To-
d» kakor dnigade ni mogoče se itali-
janska učitcljica ni mogla razumeti s
svojimi slovenskimi maliki. Trudila so
je par dni, ko pa je uvidela, da je nje-
no delo brezuspešno, je zadnji pelek
pobrala svoje stvari in — odšla. Ne oči-
tiituo gdč. u.it<"1 jici nioesar in tudi no-
čemo, da J)i se riaäc poročilo smatralo
za demincijacijo. 4Jgotoviti smo sn?r:o
lioteli na 1em slučajn, kako ukaz tržaš-
kega šolskega skrbnika ugonablja ne
saino naše solstvo, temveä tudi učitelj-
stvo italijanske naiodnosti, ki se zave-
da svoje svete dolžnosti.
«NOVI ROD» PREPOVEDAN.
Iz Tolminskega smo dobili poročilo, ki
nas je presenetilo tudi v teh časih, ko
nas že skoro nobena, še tako nasilna
naredba ne spravlja več v začudenje.
Tolminsko učiteljstvo je namreč dobilo
ukaz, da ne sme nihče izmed učitcljstva
več razširjati v šoli mladinski list «No-
vi Rod». Breobzirno kulturno kanibal-
stvu, ki jo vsebuje ta ukaz, Se povečuje
zahteva, cla se imora vsak učitelj s pod-
pisom zavezati, da «Novega Roda» ne
bo več priporočal v svoji šoli in skrbel
za njegovo razäirjanje.
Ali ni 1o nasilnost, ki ni vrcdna vi-
srkokulturnega litalij^.nskogn naroda ?
Duhovni&ke vesti.
(>. Herman Trdan, kurat v Podgori, jo
dol)il daljši dopnst in odj)otuje v ino-
zomstvo v svrho nadaljne izpopolnitve v
slikarstvu. Na njegovo mosto prido g.
Stanko Stanič, dosedaj kaplan pri sv.
Tpnaciju v Oorici.
Petindvajsetletnica mašništva. *
Preč. g. o. Oton Kocjan ord. cap.
gvardjan kapucinskegia sanioslana v
Škofji loki je oblnajal dnc 30, septem-
bra t. 1. svojo pctiindvajsctlcniido
niašništva. '•
Ni si'Cer iskal [jriznanja a. n.asel je
tu hvaležna srea, kajti delal je z vc-
liko vnemo več kot 18 let pri GoriSki
mladini, na goriški vadnici mošCan-
ski soli, rned vojsko v Trstn v bedi
in poniiamjkanju.
Po vojni je zapustil Trst in prišel
zopet v Gorico kjer se je lotil z ve-
liko požrtvovalnostjo dušnopastir-
stvia najpoprej v< razru.šeni Vrtojbi,
nato v Št. Petru pri Gorici.
Zaslužnejnu srebrnomašniku časfi-
taino.
Občtri zbor Slovenskega sirotišča
jo bil due 4. f. m. Višil so. je v vhoj ti-
lioti in skromnosti, toda iz poror.ila vod-
sl.va jo bilo razvidno, kako ogromno do-
lo in kako velika požrtvovalnost se je
v 1. 1922. skrivala za skromnimi ziduvi
tfsa. sirotinskega zavoda. Na dnovnern
rodu so ])ili raruni za 1. 1922., ki so se
poirdili. Iz poroeila jo razvidno, da je
zavod s tekorimi doliodki pokril vse
letne stroške, fef)rav je bilo nad 00
gojonoev in jyojenk. I/.rekla s« je pbscb-
na zalivala i":<:. Solskim sestram za tnnl
in skrb v zavod u, dal jo #. dr. T. liar.-uju,
ki je ltrezplačno zdravil boln« ot.roko,
gg. žnpanom, Cč. dubovgrini. vscm po-
s.'viiKiznim dolnotnikom in g. Andieju
Kosu, mlinarju v Uači in drugim, ki «o
nas podpirali. Dobrodoišli so bili zlasti
darovi v poljskih pride I kill.
Propolrebni zavod pripororJimo vsom •
dobrim slcveiiskim sreem ttidi' za l>o
(Jociiosi.
VABIT.O
k zljfjruviHjju oki'iijiK'ga. uf:iteljskega
djuštva v Gorici \ Trgovskein domu dnc
IS. t. m. o!) 10. uri. Dncvni red : I. Poro-
cilo predsedništvH. 2. Našn organizacija
in učiteljski sindikat. 'X I <-.ite 1 j.^kc P'tV
mestitvo v našem okraju. A. Hazni na-
sveti. — Resni Casi nas silijo 5e v krep-
kejso stanovsko strnite ter vničil sreuo
željo po eni cerkvi njihovih ofetov
m vsejal za veene case kali razpora
med obema koncema. Ti razdiraci ne
pomislijo, koliko škod^ ttelajo ver-
skemu življenju, ki nima svojega
pravega dom,a. Tudi n.iC ne mislijo
na sramoto, ki nam jo delajo s tem
pred dT-ugorodci in raznimi oblastvi,
ki vsi vedo, da je sanio zalnteva po
eni €erkv,i opravičenia. Zato «painc-
tujte s-e in ne pljnvajte v lasim-o
sklodo!
LOG pod Mangartom.
Te dni sc je poslovila od nas olne pri-
Ijubljona iiritcljica in pevovodkinja go-
spica Anica Mladic Tnžko nam je bilo
pri siv.u. ko je odliajala od nas os<>ba,
ki se je res z veliko požrtvovalnosljo
(nidila sko/.i jiet let za I)lagor nuše de-
<-(!"in naišega pevskegu društva «Mnn-
gart». Staiiši, otroci, santje in deklela
klir.erno: Siv-na. hvala za Irnd in ohilo
siere v Jiadalnjeni ži\'ljfinjii !
PECINE.
^alosLno vest po.iiljamo v svet. Dobi'e
mamice v Kalu, Marije Lapanja ni več.
1'mrla je v a redo 10. t. in. ]>o kratki Ijo-
lozni. Rolehala je sicer ze celo lelo, a
da jo tako naglo izgubimo, nismo misli-
li. Oh n jenem grobu ne phi.ka.jo le sino-
'.;. in lifi ler drugi domnf-i, ampak
\sak, ki jo je poznal. Ni Itila le dobra
/,ena in skiinia inati, hila. je ludi UolJia
in bliiga gospodinja, ki je imela vedno
odprte roke za reveže in siroinake. ^se
jo je eenilo in spostovalo, zato jc pa '"'
di lembolj lindo vsem ob hridki izg"'"-
Bog Vam dodoli zaslu/eno plaeilo, drlia
praznik M*. D. Roženkranskc n'
praznovala maSa vas sanio svoj v&a-
koletni '{vfaxnik, ampak tudi blag0"
slovljenje novib zvonov. PooblaS^
od prevzv. kpnezonailškofa je P1*10,
k anal ski g. dek'an ter opravil t
slovesTiost. Pred cerkvjjo smo obesl
naše tri zvonove. Fantjo in deki^
so lepo ozaljsale z zolcnjem m cy
tjem vse ogrodje. Ravnotako jc "J
pred cerkvijo ])ostavljenib več P "
mosnih majev. Ljudstvia se je z'^ra
od vseh bližinjih far, tako da n^?L0
že dolgo videll v Lokovcn ^°.
zbiianega Ijudstva. Ob dosetilln je P^
•čela slovesnost. V proccsiji je Sel ^'
defca/n, as'stiran po bliznj'li ^'
diihovnikih do zvonov, katerim
bili botr.i: g. Jakob Suligoj, urar
Gorici, Peter Leban, posestnik
Jjokovcn in Jožef Ivainenišr1»1^, ^..|
stilnič&r v Gorici. Zvoinovi ."" ^
krščeni na imenia: sv. Petra in P^1'
Hozwiknaikske M. B., tor na i&& sS''
Jo/,esia. Nato jo imol g. dekan ^'
nalski krasino pridigo. Govor.il J°
pomenn zvonov zia -človeka. Glol)olt
zianii.šljeiia. pi-idi^a je napra^ila &
vs€ vernike globok vtis. Ve^elo s
zadoneli zvoriovi ter naznanil' vse
bližnjini faram, kako so srečrii ^
kovöani, da imajo svoje- ^V()ll?'?sVjü
.Skoro ecl flan je priti'kovalo, sl>^
so je veselo pn°^
priSlii na me«to in da jc slavno^^ •
ko Iojjo uispelia gre v prvi vr$
zahvala doinacemu g. kuratu, *_
župaiivi in starešiinstvu toakor '
sploh vsem doni/arčiimoin. Brez ^y°1^
da ostano in, (Ian. vsem v najl«1!1^
spom irn.
Slalistiha alkobollzma in njega
posledice v Sloveniji.
Iz refcrata uniT. prof., Kedanje^a krške^a Šlcofa
drja Srebrniča na k;itoliškoni shodu v Ljubljani.
V^si soglašajo v tem, da je ta si ika
v tesni zvezi z alkobolizmom. I'rav
tako naslednja:
V letih 1919, 20, 21 in 2:i je J>ilo v
Sloveniji sodi^Seni naznaujenih 1057
uinobolnih s proänjo, da se radi ne.
'varnosti za diuige pridrže v zaprtih
prostorih. Ugodilo se je v 988 slu-
čajih. fttevilo priglasenLhl slučajev se
je pa množilo od leta do letia: leta
1919 jih je bilo 228, leta 1920: 2ÖÜ, lc-
ta 1921: 267, leta 1922: 298.
V isti dobi so sodišča izvršila nad
raznimi umobolnimi 987 preklicev,
od t«h 671 jwpolnih. Tudi tu se opa-
ža, da stevilo preklicev od leta do le-
ta'nai-aäca: 1. 1919, jih je bilo 189, 1.
1922 pa 266. Prav tako narašJa stevi-
lo preklicev, izvršeiiih mad oninii, ki
¦o postali nmobolni radi pijančeva-
nja: 1. 1919 je bilo takili preklicod<'dovanju od rodi-
teljev. Slovensko Ijudstvo torej pod
vplivom alkoholizma trpi gospodar-
sko in narodnostno, propada polago-
ma tudi zclravstvcno, duševno in mo-
ralino. Zadnje dokazujejo Äe nas-
lednji podatki:
V 1. 1922 je bilo v območju visjega
deželnega sodi»La za Slovenijo
obravna van illy 2800 zloči.nov, ki se
razdolijo na skupno fitevilo 2717 zlo-
(•incev. Umorov jc bilo 21, ubojev 'M,
težkib telesTiib j)oškodb 407, nravst-
venib deliktov 77, tatvin in j>onevej-b
11.r)2. V i)ijaiu)sti je pa bilo izvr.šenili:
47% umorov, 04% ubojov, (55% teŽkih
telestiih poškodb, ~)b% nravstvenih
deliktov, 18% tatvin. in poneve-rb. 0:1
izkazaaiih lnidodelcev se je pred zlo-
činom u})ijanilo 88% z vinom, z 741a-
njem 8%, s pivom 4%. F&kti-č.no pa
so jo leta 1922 v Sloveniji izvršilo 73
umorov in ubojev, najveC v vino-
rodnih krajih, u. pr. Brežice 8, Krško
8, Novomesto 8, Maribor-okolica (!.
Ptuj (3, Murska Solx>ta B, itd. Tzvršilo
se je poleg te.ga tudi 128 samomorov.
Meni.nif da prevelikega komentar-
ja k tej statistiki ni treba. Iz nje je
jasno, da je slovensko ljudstvo v
svojo največjo iiwisreco bolno na
alkoholizmu, ki lazliva nanje vse
toke svojeg-a gorja. Bolczen je nepri-
rnerno hujša, ker jo ljudstvo prosto-
voljino goji v veliko sramoto pred
eloveško družbo in zgodovi.no ter v
veliko svojo odgovornosl preü
gom.
Že äam na sebi vsebuje alkoholi^
prostovoljno zapr.avljanje t. ,j. #rek -j, I
ii])orabljanje denarnih im tli'11» ^
sredstev ter obsioji v nezmei'iid11»
j. grešnem uživanju ialkob°'| ,
j)ijač. On je torej ma coli n'ü »cl^ '
ornalovaževanje i'ii preziranje v(| Qr
božje! (ii-uh pa rodi zopet grella J* ..^
holizem je }»ovod, da se v ^love^
sil.no imnogo greši proti šesti za^° ])0
di božji, da so širi pohujšanj*; ^
grdom kvarrtianju, prekli.njevanj11 ^
surovosti, kar labko vsakdo Tl^n
tavlja /Jasti ob času naboi'°V .
vojaskih vpoklicev, cerkvonili .^. .
vesnosti, izlatniških jirireditev ] '
dia se dal je ujniCuje zakonska sP°
zumnost in družinska sreoa tei" ^
nemarja vzgoja oti'ok, da se &
prcKlostikrat nad zdravjem llstÄ ^
osebe in bliÄnjega, da se Bogu^ P*^ .Q
reni dnevi nc wimo Tie upoSt«va;^j
temveč celo skrunijo. (Nadalj^J "
GORIŠKA STRATA Stra» 3
AV6E.
V torok zvečer so jo ustiTvil preil
'"Bsjo avtomobil, iz katerega jo izsto-
^ilo nekaj fašistov. Šli so do križpo-
tja v gostilno, kjor so vprašali i o
ftekem domačem fantu. Ker ni ve.
^1 gostilničar, ki jc komaj par
^socev tufcaj, za b.i§o dotiönikn, so
I 8& faisisti natepii po tdavi, da. jf
^orno krviavei. Ali so to tisti
«zbližujoči» Tnameni, o katerih vedno
(Sovori «Nova doba?» Mi so no. moro-
**)o braniti, ker nimarno nikogar, da
™ nas branil.
ßOVEC.
V nodeljo fine 7. oktohra t. 1. se je vr-
»ila v Bovcii slavnost otvoritvo nove-
&a vodovoda. Po blagoslovljenju vodo-
: v°da se je župan g. Anton Durjava v
1IrHMiu olirlno zabvaiil v vznešenib be-
Se(lali vladj za korist.no in potrebno na-
Pfavo. Ziihvalil se je posebej še vsem,
*' so do to zgradbe pripomogli in si-
Cer kom. ing. U'Orlandu, ravnatelju
vPostavjivoiiegn urada v Gorici in vite-
^ Hüssi-ju, vodji vpostavitvenega urada
Ti'Ntn za hit.ro rešitev, gosp. poslancem
"rju Wiliaiiii za njegov trud in uspesnc
lnterveneijo, g. svetniku ing. Dorcicb-u
** krasno narrie in vodstvo dela, g. gco-
^tru Jurizzi za vztrajno nadzorstvo in
, ^djeljn Karagotti & Londero za izbor-
n° izvrijitov poverjonc mu zgradbc.
Ok!>. Izidor Oslnn se je v imenu obf.a-
Qov vabvalil .še onkrai vladi, posamez-
^01 zasloj)nikom. kakor tndi županu
*• Antonu Durjnvi zn neumorni trud.
:" l'lagoslovljonjii se je vršila pojedina,
*atero so so vdoležili dosli zaslopniki in
°b(Viii«ki svot.
Sp- IDRIJA.
^alokduj so oglasimo, pa šjC lakrat
^''imo poročati bolj fcalostne kol pa
j Vesele novice. Naj najprvo na kratko
P^eninio /a lost no dogodke. Vsoh dobrib
^' je tri, pravijo ljudje* Pri nas bi pa
^'^uli ta prcgoxor obrniti, da bi se
^'av glasil, namrec": vseb slabih----
P°J?lejmo l:c ni res! 1. oktobra t. 1. so je
^tiesla novioa. da so je noki delavoe
v 'lori o(» snn-t one oscbe. V no-
f;1 °llzba jo namrcr obbajqla la dan svoj
s^ebrni jnbiiej. 2. oktobra t. 1. je vre-
•®klo (>r» i(»t, odkar je bila v liiralnici na
^a»'osti ustanovljena dekliska Marijina
üll|>ba o,] tedanjoga župnika v Sp. Idri-
Jl' 8- Ivana Juvana. Ze ves tedcn so se
^klota pripravljala na lo proslavo. Ple-
^ so vence in znasalc skupaj cvetlico
*a okrasitev cerkve. Cerkev je bila kras-
^ in okusno ozaljäana, vsa v voncib in
*Vetlicab, kakor morda Se nikdar po-
Prfij. Zjutraj je bilo skupno sv. obbajilo
I ^anic, ob 10b slovesna sv. maga. in pro-
) P.°Ved. ki jo je imel prof. g. Jos. Leban
| ^rijp, impoldati ob 2b pa slnvnscn
8ovor dokanijskcga vodilelja M. D. g.
J^^heta Oswalda, sprojom novib rlanic
n «lovosne pete litanjjc M. B. z zahval-
n° Pesmijo. Pristopilo je ta dan v Ma-
tyino drn^.bo 11 dcklot. Druž.ba Steje ob
^v°.ii Potindvajsollclnici 76 (Manic. Cer-
j Vene proslavo 25 letnice so se udelczi-
6 l^di sosedne Marijine družbe; nad
j?e flastno je bila zastopana dekliäka
J!ar- dniÄba iz Idrijo. Mislilo se je tn-
I rl n«i zunanjo jiroslavo 25 letnice, toda
saz»nero v katorib živimo, so krive. da
6 J« nnorala namera opnstiti. Marijini
^¦ki pa jtelimo ob njeni 25 lotnici, da
! j® krepko razvija in raste v cast božjo
v korist svojo in bližnjega !
GOSPODMRSTVO
Naše zavarovanje goveje živine
Skoro v vsob panogalj z-adi-uznixtva
'nu> mi v novih pokrajinali mnogo
laprednojši, nego stare italijanskc
province. V enem se pa mi laliko
jkrijemo jjred njimi in sicer v orga-
lizaciji zavarovunja. Ali tudi na tem
lolju morauio napredovati.
V nekatoiJli nasih obCinah .zavia-
•ovalnicc prav dobro uspc-vajo, drn-
iod zopet liirajo. Mnoge. so i/li:iiral(\
kcr jiin (lelajo žal prav uspešuo kon-
domače aavarova!-
nice svoj namcii doseglo in zahtevan)
svojib članov zadoslil«1, morajo bili
svoji nalogi v vsakeni oziiii kos. Ka-
kor ])ri vsakom ]>odjetjn, odvis-i
največ uspoha od si>retnegia vodstva.
I'a pri vst'j spretuosti daues, v tell
uerodnih fas ill, tudi niajboljSeniu vo-
ditoljTi vfasil) pnmet odpove, da ne
ve ne kod, no kam. Zato je troba
inieti s r e d i s (: e, ki v takih siu-čnjih
krajiwnim organizacijam porniaga. Ze
vočkrat je naš Gospoo-
sebna. zvoza zanje Priporo^aino ymoim
zavarovalmicam, da se to priložnosti
poslnžijo in vsiianijo v to naso
ki'opko, domaCo organizacijo.
Clani bodo seveda vprašali kakšiie
koriflti bodo imeli od te>ga. V prvi
vrsti bo Zve/ja .skrbelia za vsestran-
sko pomoc z navodili, masveti, za
ix>srvi oblastilit. Predsod-
nikj bodo vodeü, kam se obračati v
sluoajih, da si sami ne zmajo sve-
to vat i. jNlai-sikje dolajo račumi in
knjipre odborn ložave. V teh slučajili
jini bo zvezino strokovno izvožbano
ura.dništvo ved'iio na razpolago. Zvo-
za 1)O poskrbelia tudi, da založi po
pok-ebi luove kujigo in tiskovine, ki
bodo iiiiiiogo conejšo, ako se jih
skii.p'iio inaroči za več zavarovctlnic,
kakor pa sanio za eno.
Marsikje .nastane mod ri vsej dobri
volji dostikrat ne more pazprfiiti su-
ma, ker mi ineprizadete merodajno
ose'bnosti. ki bi v tem sluöaju uživa-
la bi'ezpogoj.no zaujmnje ljudstva.
Pri članicah Zadružne zvezc jp kaj
takega malodamo izkljureno, k(ir
iniajo zvezini pooblas^enci 7>akointo
oblost, da pregled'ajo vse poslovanjo
svojih Moinic. Co so kje vrSijo m*-
redivosti morajo priti na dan in so
morajo jKjpraviti. Zato zrnse pri čla-
nih zvezinih članic »aupanje v svojo
iLslanovo, aadrugo ali zavarovalnico,
kor so tfotovi, dia stoji njeno poslo
vanje j>od riiata.ii'ciiim in vestnim
nadzorstvom.
Zadružma zveza je pa tudi ifjnaucno
središče svojih Clajnic. Ravno z-godo-
vinia zadnjih let mas uLi, kako dobro
stoje danes ];osojilnice, ki so bile
včlianjene pri goriSki Zadružni fivezi,
ker so pri vseh težavah vendar na-
daljevale svoje poslovanjo. Rako
tcžko so pa nasprotino i>rizadol« za.-
dnige na Koroškem, kje-r so vse izgi-
nile, na Nolranjskem in v Isstri, kjcr
§e komaj diihajo, ker v najhujsih
časih. niso imele zaslombe in zaščite
v enoni skupjiom sredisT;u, ampak
so bile prepuscene same «ebi.
Vabimo torej prodsedriiko vseh
niasih zavarovalnic, da se oglasijo
]w\ Zadružni zvozi radi nujno f>o-
trebnih dogovorov in pojasnil. Cim
prejt tem bolje. Oo se nam posrer-i.
da tudi naše zavarovalni&tvo dvi-
gnemo, pridemo v našom nurodnem
gospodarstvu v;\ l'-j> korak uapi'oj.
VALUTA.
One 13. oktobra si da] ali dobil:
za 100 dinarjcv — 2550 — 25'70 L.
la 100 avBtr kron — 8'0 — 3 1 itot,
za 1 dolar — 21-85 — 2195 L.
la 1 font 99-40 — 9970 L
«Kaj so in kaito se uporabliajo
umctna gnojila. te pouLi «Gospo-
darski list.»
Mestne novice
Posvečenje tržaikega škoid.
Vferaj v nodciljo dne 14. t. in. so je
vršilo v tiikajšnji stolnici posvecenje no-
voirnenovanega tržaškega Škofa dr. Fo-
g.'irja. Izredna slovesnost se je izvršila
ii!'od vtjsom te sveča-
nr sti. Stolnioa jo bila. nabito j)olna: na
sfotine vornikov je uioralo ostati zuimj.
Pd nlioali. po kaiorib se jo vozil novo-
po»vereiiašalj neljulx.
lsas pa J;e dirue dejstvo. du se dobijc
ni«d n<;nii opozarjamo na Kobarid
ljudje, ki iiiinajn sniisla za odioeni
b"j. katoi-oga- bijcmo za pra'-ifo slnvon-
sic^a naroda. 1'ilon jc ¦/.<>¦ Unk cola gr-
ii'ada: ali je nniirbno. <\n '<^< •• n;i;in-
ci vlačijo na kup '•' !
Ostudni napadi.
\ za.iojib dnoii so za|»(»t-eli gotovi
tomni krogi zopol ogabno gonjo prot:
osobi nnšoga nadškosa. Kor jim dnigi li-
sti, __ te izvzarnemo goriško biozpo-
rnombno «I.a Voce» - orividno nof-ejc
ili na rokn. so začeli odkladati svojt
umazanosti v židovakem tržaškem «Pic
coin». Kor ne inorojo dobiti nikakili
progreškov iz zadnjoga rasa, vlačijo nn
dan že davno i>ozabljene dpgodk*1 i>
s\otovne vojske in bosiejo z njimi obla
tili na^ega nadpastirja in vso sloven
sko chibovSoino. Pregrošili bi se. so b
skušali braniti' nnšega nadfikofa prot
torn izbnihom sirovega sovnistva. Njego
va oseba jo prevzvišona, da bi jo zadel
taki neosnovani in ostudni napadL Ugo
tnvljnmo saino: Ztdovskl «Picrolo» mo
ra skižiti gotovim brezstidnim dugan
ko! oporisee za napade na katollikegi
nadškosa. Vcfje duševiio i7.j>rij<>nosti s
pas- ni mogoče misliti.
Zlvljenje
v našem mestu poslaja oü dne do dne
mirnejše. Nerodno.st obstoja sairio v
t(.-no, da je mi most življenja na\adno
združena tudi z I)rezposelno8tjo. Zato se
naši meišoani te rnirnosti nie kaj ne ve-
sele in je izsoljevanje vsak dan
Da rijmajo primorani izsol^nci z;i
dajoče kroge najljubeznivejših besed. \t
umevno. Beležinio kot kronisti.
Umrl Je
v Gorici dne 5. t. m. mizar Karel Lifen,
ki je bi) v meatu in na doželi dobro
poznan. Delal je mnoginrj ht. duhovni-
kom, za goriSko lwgoslovnico in za ur-
šulinski samo.s1.an. Doma je Ml iz Ri-
hemberka. Bil je pridon in fin mizar.
Naj počiva v miru
Izgubljeno-najoeno.
Nckdo jo izgubil -'. t. in. v vozi hote-
la «Pri posti» v Gorici denarnico, v ka-
teri je bila majhna svota denarja in vof*
a\tomoliilskib listkov Goricu-Sv. Martin
(Brda). Denarnica se nabaja pri nj»r:ivj
«dor. Simže».
ZORAVNIK
dr. Rado Sfilfgoi
sprejema za kirurgijo,
porodniitvo in ženske bolczni
v Qorlcl, Via Mameli it. 8-1.
od 9. — 11. in 14. IS.
j^JJJN Najcenejše in najbolj-
*jS[_ še švicarske ure vseh
•^^v% vrst z 5 letno garan-
i v cijo kupite pri stari
N. -,-/ domači tvrdki
J. Šuligoj,
urar in trgovec
Gorica - via Carducci 19
Kie se nabaja Bedoafikova
hniigof eziica ?
V prostorih ZaclraZne tiskarne v Go*
rid na Placuti, vogal via OrzonL
MLADLNIC, e
zrnožen sin )'¦
inče slnžbo. Naslov povo uprava Jista.
I»A Pi;üDAJ je )ilüii v. vj'tonj po Zt.'lo
ugodiii ceui. V. K. Oavon ''I'A (pri '¦¦
(Joči Jiiši) (joiica.
PISALNI STBOJ v dobre/i) stauu je na
prodaj po dogovom. Naslov pove
uprava «Tioriške Stražo.»
MANUFAKTUFNA 7T1C5OVINA
GQRICn - RDOOLFKNEZ - 60RICH
PIAZZA D'AMICIS hi. Vi.
Usojam f*i naznaniti cenj. obcinstvu,
da sem odstopil kot druzabnik tvrdke
Mavric, ter sem otvoril novo bogato za-
loženo trgovino na trgu D'Amiris fit. 13.
prej (Piazza Komo).
Priporotara si najtopleje conj. obfin-
stvu ah. obilon obisk, kajti jjotrudil sein
se nabaviti bogato zalogo inogkoga in
zonakega sukna, perila, fru-stanja to/
sploh vse potrebšcino ¦'•-> •"•'•oporočeri-
ce po najnižjih cenab
Postmba Xotna ! Cene nizke I
Tuvorui Avto i !Arü 18 P, ?A UP, v
izvrstrjoui stanju. korx;' ' .n
tudi za jir- i'.wi-.r;u,.
Fasser, Ajdov&čina št. .
«tmn 4. OQTUfiK \ STRATA
r Najboljšo žgano
I kavo
I kupite
I pri znani tvrdki
II:
GORICA
L [arsoGiusepDeVerdi3O
VABILO
k občneuui zboru Kmečko.dciavskc
hrauilnice in posojilnice na Dol. Ot;i-
ci, dne 28. oktohra t. 1. ob 10. uri zju-
traj v župmišču. na Otlici. Dnovni red:
1. Poročilo nacolsiva in inadzorstva.
2. Čitanjc rovizi i skega poroeila,
3. Potrjenjr- raiunov od 1. 1014 dalje.
4. Slopanje o razdružbi in likvidaciji
zadruge. 5. Izvolitev načelstva in
nadzorstva.
Ako bi ta občni zbor ne toil sklcp-
čen pri prvem sklicanju, se vrši pol
ure pozneje drugi ob vsaki udelcžbi
v istem prostoru in z istim dnevnim
redom,
Dol. Otiica 10. oktobra 1023.
Na-čelstvo.
Novi stmenj
za živino in kramarsko blago v Sta-
ll jolu dne 22. oktobra (kor je 21. nc-
delja) in 21. febr.
NAZNANLO.
Usojam si naznaniti «1. občinstvu
da so preselim s svojo krojaraiico in
trgovino