Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. ("liani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; $ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt lela eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. V večkratno insereijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Mn štev. 216. V Ljubljani, 25. junija 1905. Eiti?"6 hran'št'81!'Eli Vseliina: Zadruga; Podaljšanje zadolžnic. Pregled. Denarni prometi in bilance Občni zbori. Gospodarsko berilo: Trdoglavovo dvorišče Važnost tehtnice v kmetijstvu Upliv bika plemenjaka na dojivost potomcev. Dolgi počitek konju — škoduje. Dilova maslenka Škropljenje sadnega drevja s tobakovim izvlečkom. Kako ravnati z oleandri. Kako zvišati ceno medu. Mali oglasi. Inserati ZADRUGA. Podaljšanje zadolžnic. (Nadaljevanje.) Vse druge zadolžnice t. j. čez posojila na vknjižbo, oziroma, če ni v zadolžnici določila, da se mora posojilo, dano na poroštvo, nardalje v 4 letih vrniti — potem sploh vse zadolžnice pri posojilnicah, ki niso rajfajzenovke, — morajo se kolekovati po lestvici IT. S to olajšavo dano je pa rajfajzenovkam neko neizrečeno navodilo, da naj dajejo posojila le na poroštvo in na kratek čas — da naj preskrbijo svojim članom denarna sredstva le za vsakdanje gospodarstvo, -— posojila na vknjižbo — ali na dolge dobe — naj pa prepustijo drugim zavodom. Po tem navodilu ravnajo se naj strogo vse rajfajzenovke, ki delujejo n. pr. v krajih, kjer je ob enem tudi naš t. j. slovenski ali hrvaški zavod za zemlje-knjižna posojila i. t. d. — v krajih pa, kjer takih zavodov ni, ho morala rajfajzenovka gojiti tudi zem-Ijeknjižno in dolgodobno posojevanje — če ji to le njeni denarni viri dopuščajo. Posojila, ki so je dale rajfajzenovke na kratko dobo — na pol leta, eno leto i. t. d., — naj se v določeni dobi tudi povrnejo — s tem se navadijo člani prepotrebne točnosti v denarnih zadevah. Nikakor ni dopustno, da hi se posojilo, dano — recimo — za jedno leto — vrnilo šele v desetih letih. Naj se že pri določevanju roka na to ozira ■— in se naj že prvotno določijo dosti dolgi roki — a ti se naj držijo — pri takem načelu ne pride posojilnica mnogokrat v položaj, da bi morala kako zadolžnico podaljšati. Seveda pa lahko nanesejo gospodarske razmere — provzročene po nepričakovanih dogodkih, ujmah, nesrečah i. t. d., da najrednejši gospodar ne ho mogel oh določenem času posojila vrniti. V takem slučaju ho morala posojilnica plačilni rok podaljšati. Dolžnik naj za podaljšanje poprosi; na prošnji naj porok izjavi, da privoljuje v podaljšanje; taka prošnja mora se rešiti potem seveda v seji načelstva. Ako se rok podaljša tako, da od dneva, ko se je zadolžnica prvotno napravila in do na novo določenega dneva za povračilo ni več, kot 4 leta — in če sc tako podaljšanje zapiše na zadolžnico, — se kolekuje po lestvici L; — ako pa se rok podaljša tako, da je od dneva, ko se je zadolžnica prvotno napravila in do na novo določenega dneva za povračilo več kot 4 leta, se to zaznamuje na zadolžnici in se kolekuje tako podaljšanje po lestvici II. Na zadolžnici se podaljšanje lahko zaznamuje na sledeči način: Povračilo v gornji zadolžnici navedenega obstoječem znesku K................ obrestmi pod istimi pogoji in s privoljenjem sejnega sklepa z dne............ posojila vred podaljšuje se poroka (ov) glasom rok do.............. dne Podpis dolžnika „ poroka (porok in plačnik). Pravilen podpis posojilnice. V zadnjem slučaju, t. j. če bi se s podaljšanjem rok raztegnil nad 4 leta in bi bilo toraj potrebno ko-lekovanje po lestvici IT. — moglo bi se postopati tudi sledeče: Dolžniku se da — seveda popolnoma pravilno — novo posojilo, — namenjeno za pokritje zapalega posojila — in se nova zadolžnica kolek uje spet po lestvici I. — seveda — če plačilni rok ne presega 4 let. Ako je katero posojilo v plačilo zapadlo, pa se ni plačalo in se tudi zadolžnica ni podaljšala še s tem posojilo ni izgubljeno; posojilo zastara napram dolžniku glede glavnice v 30 letih — obresti zastarajo pa v 3 letih. Kar pa se tiče porokov, je treba posebne previdnosti. Imamo namreč dvojne poroke: 1. Poroke, ki jamčijo upniku za slučaj, da bi dolžnik ne izpolnil svoje obveze (§ 134G splošnega državljanskega zakona). 2. poroke, ki so prav za prav sodolžniki, ker jamčijo skupno z dolžnikom za posojilo in sme upnik posojilo stil j ati po svoji volji od dolžnika ali pa od poroka (§ 1347 splošnega državljanskega zakona). Posojilnice naj zahtevajo zmirom drugi način poroštva, kar pa mora biti na zadolžnici razvidno, toraj naj vsaki porok podpiše kot „porok in plačnik11, ker jamči na ta način nerazdeljno kot sodolžnik za celi dolg in toraj tudi napram njemu terjatev še le v 30 letih po zapalosti zastara. Ako se porok, ki ni podpisal kot porok in plačnik, zaveže izrecno le za neko dobo, poroku je samo za to dobo — takega poroštva torej posojilnicam ne moremo priporočati, — vendar pa omenimo, da s tem, da se je določil rok za povračilo posojila, še ni izrečeno, da jamči porok samo do tlej. VABILO na OBČNI ZBOB Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kunigundi na Pohorju, reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v sredo, dne 28. junija 1905 ob 8. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev letnega računa. 3. Nasveti. Opomba. Ako ne bi ob določeni uri bilo navzočih dovolj udov, se občni zbor vrši ob 9. uri dopoldne po istem dnevnem redu pri vsakem številu udeležencev. Načelstvo. VABILO na I. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Toplicah. registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. julija 1905 ob 3. uri po-poludne v prostorih načelnikovih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenjc računskega zaključka za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi la občni zbor ne bil sklepčen, vrši sc pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brez obzira na število vdeležencev. Načelstvo. VABILO na III. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Borovnici, registr. zadruge z ncom. zavezo, kateri sc bode vršil dne 9. julija 1905 ob 3. uri popoludne v posojilničnili prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenjc računskega zaključka za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. G. Slučajnosti. ODBOR. ^ ^ E O- 3L Hl 3D poslovanja hranilnic in posojilnic mi podlagi vposlanih mesečnih Izkazov za mesec april 15)05. Prniomki Izdal ki Denarni Hranilne vloge Posoj ila Število članov I in e> promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 V K 1 V K V K 1 v K I v K 1 v K V Badema 4065 41 3737 14 7802 55 858 959 96 2501 20 217 59 ? Baška 38 49699 41 100380 79 27726 15 19190 — 6360 — 2552 — 64 Berain 4477 79 2988 71 7466 50 2697 61 1336 74 1478 — 1264 63 109 Blagovica 0216 01 3841 45 10057 46 4995 55 688 46 1150 — 1000 — 157 Bled za blejski kot . . 140151 35 13037 05 27056 40 12273 — 3032 42 5920 — 1480 — 117 Bloke 8278 06 10080 91 18358 97 4942 06 5114 21 2880 — 1160 — 311 Boh. Bistrica .... 28818 06 29480 58 58298 64 27970 63 6963 80 1400 — 2616 — 62 Borovnica 23535 45 15684 63 40960 35 4770 — 7394 36 5020 — 10300 — 253 Buzet . 20 885) 76 18731 27 39621 03 16751 75 4562 37 10983 — 1897 — Cerklje 16165 20 10673 78 26838 98 7976 — 3379 50 3520 — 1210 — 237 Cerknica 38925 25 22586 93 61512 18 11460 — 13520 21 8920 — 2856 — 511 Col 2437 98 2178 23 4616 21 1496 — 150 — 727 — 320 — 41 Češnjica 13403 67 12660 66 26064 33 2395 — 1819 13 4740 — 6560 — 166 Cermošnice 8300 — 5999 46 14359 46 1352 — 2300 — 3091 — 8 — 32 Čatež 4225 62 5472 66 9698 28 2505 — 1301 12 3540 — 522 87 75 Crni vrh 8728 13 6631 51 15359 64 7371 — 6482 14 100 — 551 30 176 I). M. v Polju .... 1875 60 1757 68 3633 28 840 — 800 — 800 — — — 26 Dobrepolje 74662 22 69704 23 144366 45 28261 24 27129 35 41300 — 14423 50 +5 Dubrovnik i Dobru njo ? 51998 41 53382 10 105380 51 14377 14 8223 48 8730 — 1832 — 423 Dolsko 4592 10 3963 57 8555 67 4586 — 50 — 600 — — — 16 Domžale 4823 80 5497 08 10320 88 1720 — 2141 40 3020 — 720 188 Draga 7941 12 7978 15 15919 27 6906 — 1044 65 1600 — — — 33 Frankolovo 3553 84 2996 59 6550 43 1056 85 910 29 2060 — 1026 04 165 Fara pri Kostelu . . 4581 18 4233 75 8814 93 3470 — 401 50 1830 — — — 39 Gojzd 2518 — 1318 97 3836 97 1000 — 237 83 1000 — — — 52 Gore Gorica ceni. p os. . . ? 2956 17 2045 18 5001 35 1630 — 572 24 1469 42 489 42 77 Gorje 24108 80 23896 66 -48005 46 9928 57 12837 80 8123 06 2336 66 293 Horjul 18093 86 16654 90 34748 76 5855 35 7591 08 6809 07 2820 92 301 Hrenovice Idrija ? 3289 91 2469 13 5759 04 2469 13 1760 73 620 610 — +2 Ig 16079 13 14263 53 30342 G6 8772 — 9086 27 5030 — 1990 — 197 Izlake 6269 58 7096 92 13356 50 4269 — 2684 90 2900 — 1855 — 202 Jesenice 19085 44 9963 09 29048 53 3593 82 7240 54 1400 — 120 93 108 Kamnik 47373 47 41921 37 89294 84 15247 — 21549 66 19717 46 13581 46 731 Kanal 11563 92 15563 70 27127 62 8144 85 9860 93 5600 — 3011 72 ? Kandija 45823 35 42135 17 87958 52 24572 30 24465 67 16436 — 5649 69 1269 Knežak 5094 14 5974 22 11068 36 4400 — 2400 — 1560 — 200 — 146 Košana 4507 34 3890 71 8428 05 3506 — 1566 45 2020 — 428 — 383 Komenda 16049 90 15723 75 31773 65 15420 12 780 — 6860 — 400 — 38 Kranjska gora .... 12521 91 14322 77 27444 68 2377 — 2711 35 12160 — 1900 — 289 Križevci 99 51493 77 105191 76 44256 81 25921 40 11440 — 5583 — 242 Krka 8972 46 7612 53 16585 04 2219 — 1144 — 6110 — 50 — 48 Laško 10490 38 5258 68 15749 06 1634 — 4636 70 500 — — — 368 Leskovec 4967 05 4679 13 9646 18 4468 — 1499 13 3180 — 356 — 254 Leskovica 2939 06 2786 71 5725 77 1316 — 2372 58 400 — 600 — 79 Lindar 802 85 914 02 1716 87 180 — 20 — 406 20 289 04 63 Ljubljana — ljud. posoj.. 1473347 64 1502083 04 2975430 68 278027 59 190287 34 41823 43 129702 91 1842 „ —Vzaj. podp. dr. . Ljubno ? 270530 77 255554 82 526085 59 157692 77 146222 22 48235 7791 ? Loškipotok na Taboru . 13048 62 12729 86 25778 48 1400 3718 19 8980 — 780 — 93 Marenberg 7920 38 7714 48 15634 86 220 — 131 45 6000 — 6596 94 341 Mcdulin 1578 26 1139 35 3717 — 1000 — 390 — 1727 28 448 94 311 Mengeš 1 1587 44 9983 05 21570 49 9120 — 5927 70 3750 — 2330 — 422 Metlika 44853 46 41433 52 86286 98 8872 88 13789 53 26995 — 2572 — 17 Mokronog 8004 47 3307 04 11311 51 8416 — 2808 16 400 — 297 32 172 Mošnje 3353 20 1613 81 4967 01 1702 — 690 — 400 — 280 — 124 Naklo 873 10 50 883 50 873 — — — — — — — 49 Oprtalj 2384 68 1718 24 4102 92 2200 — 100 — 1300 — 106 98 257 Pišece 4793 69 5205 73 9999 42 2210 — 949 33 3940 — 1924 — 766 Planina 5545 82 2279 48 7825 30 2441 20 667 — 1600 — 364 — 117 Polhov-Gradec .... 8789 79 6585 12 13374 91 3308 — 2261 19 3000 — 469 97 146 Poljane 16115 85 16491 — 32606 85 14485 25 14867 80 1480 — 920 — 400 Preddvor 1741 1691 3432 1078 330 ~ 640 — — 45 Prniemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov 1 Ime promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K v K V Pločice-Konavlie . . . 20544 04 1907 93 42423 40 14406 53 139 24349 89 642 22 78 Pulj 58395 — 63825 90 122221 61 39991 67 27072 78 11938 35 5755 70 +7 Preska 5248 — 4919 — 10167 — 1635 — 1330 — 200 — 740 — +4 Radeče 18944 97 18115 24 37060 21 14526 40 3910 90 8761 — 3459 47 472 Rab 6561 10 5474 11 12035 21 268 — 2031 48 3426 60 1287 40 476 Rečica 14683 78 14753 88 29437 66 11850 — 8375 88 2580 — 400 — 406 Ribnica 30241 08 31157 07 61398 15 12648 70 19198 44 11590 — 7580 — 339 Ricmanje Roč ? 3135 01 2202 08 5337 09 160 — — — 1544 — 776 — 178 Rob 8040 41 . 6657 50 14697 91 2819 66 6583 13 — — 220 — 186 Rogoznica 9051 06 8984 — 18035 06 2479 10 1496 57 7556 20 1232 79 113 Rova 4601 06 4146 77 8747 83 972 — 2730 — 1400 — 1030 — 234 Rovte 16201 21 10676 81 26878 02 9673 30 5571 68 3362 — 2941 23 191 Selce 7874 42 8420 79 16295 21 5448 44 5929 — 1420 — 1103 50 305 Semič 18313 49 12207 60 30521 09 12944 51 8319 48 1840 — 2512 — 280 Senožeče 4871 57 4973 70 9845 27 350 — — — 4970 — 940 — 299 Sevnica Sinčavas ? 23681 80 17208 76 40890 56 18897 60 4221 15 10558 — 3036 — 1894 Smlednik 5441 40 5346 63 10788 03 4224 98 1938 23 640 — — — 41 Sorica 6202 47 6622 11 12824 58 4116 40 729 33 3190 — — — 4-4 Srednjavas 39232 31 41218 23 80450 54 9907 — 8159 06 29826 — 25664 — ? Staraloka 13370 22 11600 37 24970 59 12213 22 9422 66 — — — — 220 Stari grad 15576 12 12708 41 28284 53 11059 35 4309 22 — — 1090 52 + 1 Stari trg 19949 35 12812 17 32761 52 18006 40 11212 19 1538 94 1322 14 ? Struge 3623 18 3166 31 6789 49 2995 — 665 80 300 — — — 52 Sv. Ema 2859 17 1795 76 4654 93 1800 — 1304 16 490 — 12 31 114 Sv. Jakob ob Savi . . 4518 26 4098 67 8616 93 1165 — 1532 98 1400 — 306 52 141 Sv. Križ p. Kostanjevici . 10894 11 14928 23 25822 34 5320 — 1200 — 12215 — 4066 86 25 Sv. Križ pri Litiji. . . 5945 53 7236 64 13182 17 4170 — 2800 12 1700 — 80 — 350 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 14599 13 12188 70 26787 83 11992 — 5399 14 2598 — 1390 — 204 Sv. Jurij pod Kumom . 2451 53 2130 — 4581 53 1850 — 20 — 110 — 100 — 37 Sv. Jurij pri Kranju . . 8159 11 5113 01 13272 12 4872 — 1593 84 880 — 180 — 265 Sv. Kunigunda .... 3340 09 3294 69 6634 78 1230 52 1593 57 20 — 720 50 84 Sv. Lenart 14284 67 13802 81 28087 48 1706 — 6718 97 6921 — 1979 — 1752 Šebrelje 5959 27 3790 21 9749 48 5039 50 2892 18 745 28 2987 20 99 Škocijan 12521 99 13788 85 26310 84 7375 — 8080 44 5350 — 2848 — 587 Škofjaloka 8857 25 8426 68 17283 93 8030 — 5666 11 1600 — 700 — 57 Šmarije 6245 88 4971 46 11217 34 2197 — 2582 04 2370 — — — 223 Šmartno pri Litiji. . . 8696 12 8016 72 16712 84 6649 — 1191 05 1770 — 1650 — 203 Šturije 4735 93 5630 67 10366 60 3540 — 4086 55 840 — 1106 — 207 j Št. Ilj pod Tur. . . . 9756 65 8066 41 17823 06 8038 73 1450 88 1373 — 1494 01 169 Št. Janž 1249 95 2493 75 3743 70 840 — 196 62 880 — 340 — 144 Št. Jernej 17529 49 13134 11 30663 60 11072 — 8436 48 4540 — 2061 — 597 Št. Peter 16711 63 17105 28 33816 91 11273 — 8319 06 3560 — 1000 — 406 Št. Rupert 9332 59 9017 99 18350 58 6720 — 3000 75 1840 — 400 — ? Št. Vid pri Zatičini . . 21721 24 22664 57 44385 81 8604 52 8170 23 6560 — 5100 — 411 Tinjan 872 73 475 — 1347 73 150 — 100 — 375 — 565 — 256 Tomaj 4803 53 4012 79 8816 32 4610 — 487 45 1010 — 90 — + 2 Tomišelj 4902 21 12678 27 17580 48 1446 — 4669 20 2912 — 1360 — 340 Toplice 6404 81 7838 86 14243 67 6347 — 1095 84 2240 — — — + 6 Trebelno 6785 27 5130 59 11915 86 1737 24 2239 48 2864 — 1360 — 200 Trnovo 17405 91 16552 46 33958 37 13184 88 9342 68 4936 30 3215 87 704 Tržič 12236 14 9638 76 21874 90 9898 49 3825 64 2820 — 240 — 155 Tržišče 6317 89 2101 77 8419 66 5604 — 1572 65 520 — 700 — 112 Tunice 5492 16 5433 08 10925 24 4320 — 1025 75 400 — 200 — 43 Velike Lašče .... 10120 79 7889 84 18010 63 4108 — 2324 83 4530 — 50 — 147 Vipava 37182 12 39063 34 76245 46 26949 10 10454 92 13490 — 8803 71 1146 Videm 3845 76 2657 79 6503 55 2931 63 645 19 1770 — 617 70 186 Višnjagora 30847 42 29574 35 60421 77 14187 — 16222 13 7610 — 2510 80 407 Vojsko 669 32 545 — 1214 32 530 — 119 — 433 87 130 — 28 Vodice 9698 11 9979 — 19677 11 7230 — 299 — 3080 — — — 34 . Vrhnika 10295 97 8244 05 18540 02 6335 47 3964 — 601 53 320 — 4-1 Zagradec 14520 72 12955 90 27476 62 3217 — 9378 70 3500 — 700 — 135 Zagorje ob Savi . . . 8871 — 9138 66 18009 66 7424 36 280 76 2000 — — 26 Zatičina 1011 36 2049 46 3060 82 860 — 1010 66 1030 — — — 75 Zg. Besnica .... 5933 31 6240 98 12174 29 688 82 601 40 120 — 5000 — 51 Zg. Tuhinj 7416 86 4829 83 12246 69 6634 — 2660 29 1140 — 760 — 173 Žiri 15015 29 1400 86 16416 15 10536 — 9884 65 4060 — 3940 — 253 Župa Raščane .... 195 67 105 — 300 67 1108 57 — — 14504 88 150 — 82 Žužemberk 24993 49 23763 88 48767 37 8718 63 6668 37 11120 — 1949 73 336 Denarni prometi in bilance. ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 70, v upravnem letu prirastlo 95, odpadlo 0, stanje koncem leta 95. Deleži: začetkom 1. 1904 70, v upravnem letu prirastlo 25, odpadlo 0, koncem 1. 1904 95, odpovedano: 3. Denarni promet: K 327.098 96. Prejemki (Debel) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K b Deleži 50 Vzdig. hran. vloge . 45.948 94 Posojila 106.169 85 Deleži 190 Hran. vloge s kapit. Dana posojila . . 75 544 58 Naložen denar . . 40.458 36 Hranilne vloge s ka- obrestmi.... , 87.360 07 Naložen denar . . 34.889 30 Inventar premični . 232 34 pitalizov. obrestmi 148119 89 Vrnjena posojila 15 417 37 Obr. lir. vlog izplač. 74 31 Zaostale obr. posojil 211 69 Predpl. obr. posojil 942 84 Vrnjeni nal. denar . 54.109 87 „ » » kapit. 5.151 85 Vrednost tiskovin . 300 — Rez zaklad z obr. . 391 18 Obresti nal. denarja 2 038 80 Obr. pos. povrnjene 23 60 Got koncem 1 1904 2 788 28 Cisti dobiček . . . 516 61 Plač. obr. od posojil 4.339 27 Upr. in urad. stroški 416 31 Uprav, in urad. pris. 479 85 Rentni davek in ne- Pristopnine . . . 25 — posr. pristojbine . | 50 79 Tiskovine .... 32 50 Tiskovine .... j 55 50 Gotov, začetkom leta 1.090 89 Gotov. 31. dec. 1904 | 2.788 28 I 164.943 62 164.943 62 150 160 52 150 160 52 1 1 II - 1 Hranilnica in posojilnica na Igu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 181, v upravnem letu prirastlo 32, odpadlo 23, koncem leta 196. Deleži: stanje začetkom leta 181, v upravnem letu prirastlo 32, odpadlo 23, koncem leta 196, odpovedano: 0. Denarni promet: K 245.79606. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K b Deleži 160 Deleži 115 Hran. vloge s kapit. Vzdignj. hran. vloge 38 309 14 obrestmi.... 51 980 08 Dana posojila . . 1 50.890 — Vrnjena posojila 18.838 72 Tekoči račun z zvezo 24.730 5!) Tekoči račun z zvezo 39 323 35 Inventar premični . 38 — Obresti tekoč, računa 1 408 59 Obr. hr. vlog izplač. 244 37 Plačane obr. od pos 4.220 27 Obr. hran. vlog kap. 4 333 91 Upr. in uradni prisp. 135 88 Obr. pos. povrnjene 2 95 Pristopnine . . . 15 — Upr. in uradni stroški 410 97 Začasna izposojila . 3.100 — Rent. dav. in nep. pri. 58 59 Prehodni .... 28 60 Začasna izposojila . 3. luu — Got. začet, leta 1904 4.352 05 Gotov, konec 1 1904 1 329 02 123.562 54 123 562 54 II 1 Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K b Posojila 100 376 86 Deleži 980 Tek. račun s zvezo 16.669 61 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 193 78 pitaliz. obrestmi . 115.965 91 Zaost. obresti posojil 988 55 Predpl. obrest, pos. 1 006 22 Delež pri „Zad. zv.. 200 — Roz. zaklad z obr. i 1.303 07 Delež pri Ujuds pos. 4 — Cisti dobiček . . . 1 560 62 (Jotov. 31. dec. 1904 1.329 02 1 119 761 82 1 119 761 82 II 1 I I Okrajna posojilnica v Radečah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za ednajsto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 458, v upravnem letu pristopilo 38, izstopilo 24, koncem leta 472, z vplačanimi deleži K 1.369 40; odpovedano 54. Denarni promet: K 394.57658. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K li Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K b Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . 912 — Deleži Vzdig. bran. vloge . 576 54 223 88 Posojila Naložen denar . . 286 547 4 669 87 11 Deleži Hran. vi. s kap. obr. 11.194 163.553 06 82.895 36 Vrnjeno izposojilo . 24.000 — Inventar premični . 280 67 Izposojila .... 117.247 29 Izposojila .... 34.593 66 Dano posojilo , . 91.208 64 Inventar nepremični 311 83 Predplač. obr. posojil 899 29 Vrnjena posojila. . 54 UM. 78 Naložen denar . . 2.420 85 Zaostale obr posoj 3.927 76 Tekoči račun . . 88 77 Vrnjeni nal. denar . 2 074 92 Inventar premični . 118 72 Nepovrnjeni prebod. 828 16 Rezervni zak. z obr. 3,409 11 Inventar .... 30 68 Pokr. zgube pri bot. 2 074 92 Gotov. 31. dec. 1904 2.862 14 Cisti dobiček . 3 036 02 Plač. obr. od pos . Upr. in urad. stroški Pristopnine . . . Tekoči Got začet, leta 1904 Račun bolela. . . 14.206 536 76 999 2 374 5.914 19 79 80 68 50 Izplač. obr. bran vi. Kapital. „ „ „ Povrnjene obr. pos. Upr. in urad. stroški Rent. d. in nep. prist. Obresti izposojil Tekoči račun . . • Got. koncem 1. 1904 Račun hotela . • 539 6.230 180 1 334 87 5.542 1.403 2.862 5.914 67 82 90 38 61 65 68 14 50 Račun hotela . . 33.733 41 Račun hotela . . 33 733 41 198.719 36 198.719 36 333 160 95 1 333.160 95 r 1 Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih, rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1004. Člani: začetkom leta 1904 164, v upravnem letu pristopilo 11, odpadlo 3, koncem leta 1904. 172. Deleži: začetkom leta 1904. 164, v upravnem letu prirastlo 11, izplačano 3, koncem leta 1904. 172; odpovedano: 10. Denarni promet: K 177.211-68. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K i h Deleži 55 Deleži 1.325 Posojila .... 18 409 95 Deleži 1.340 Hran. vloge s kapit. Dana posojila . . 21.026 58 Inventar premični . 626 72 Hran. vloge s kapit obrestmi . . . 125 82 Inventar premični . • 38 46 Inventar nepremični 5 371 70 obrestmi . . . 125 82 Vrnjena posojila. . 18.701 64 Obr. lir. vi. kapitaliz — 82 Zaostale obr. posojil 524 85 Tek. račun s zvezo . 32.133 17 Tekoči zafiun s zvezo 11.989 14 Obr. tekočega računa 2.487 73 Vrednost tiskovin . 366 06 Pred pl. obr. posojil . 159 15 Inventar premični . GOO — Obr. pos. povrnjene 38 52 Delež pri Zadr zvezi 200 — Obresti deležev . . 138 15 Plač. obr. od posojil 915 72 Upr. in urad. stroški 5.388 44 Terjatve na blagu 5 528 41 Rezervni zaklad . . 1.709 76 Upr. in urad. prisp. 133 35 Obresti deležev . . 32 66 Razne druge terjatve 1.535 18 Pristopnine . . . 15 — Za blago .... 57.957 40 Zguba 2.422 72 Najemnina zemljišča 14 13 Gotov. 31 dec. 1904. 624 46 Gotov. 31. dec. 1904' 620 46 Za blago . . • . 54.682 03 Got. začetkom 1. 1904 1.684 24 j) 88.916 07 88.916 07 35.606 05 35606 05 II 1 II 1 ’ IT Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu, rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 197, v upravnem letu pristopilo 23, odpadlo 13, koncem leta 1904. 207. Deleži: začetkom leta 1904. 197, v upravnem letu prirastlo 23, izplačano 13, koncem leta 1904, 207; odpovedano: 0. Denarni promet: K 150.63854. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži Hran vloge s kapit. obrestmi . . . Vrnjena posojila Izposoj ila .... Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Gotovina začet, leta 115 40.467 17.303 15.827 2 530 62 23 220 Sl±±SIS 1 Deleži Vzdig. bran vloge . Dana posojila . . Iz posojila .... Obr. hran. vlog izpl. Obresti hranil, vlog kapitalizovane Obresti tek. računa Upr. in urad. stroški Rent. d. in nep prisl. in razni .... Gotov. 31. dec. 1904 65 17 981 20.190 33.300 142 1.591 473 133 211 2460 96 08 04 94 01 76 96 76.549 75 76 549 75 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 52.423 Deleži 1 035 Inventar premični . 164 81 Piran. vi. s kap. obr. Tek. račun z zvezo . 49 559 77 Zaost. obr. posojil . 230 08 4.338 84 Tiskovine .... 100 Predp. obr. posojil . 145 67 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Rezervni zaklad 481 26 „ „ Ljud. pos. Gotov. 31. dec. 1904 4 2.460 96 (listi dobiček . . . 12 31 55 572 85 55.572 85 Hranilnica in posojilnica v Trnovem, rcgistrovana zadruga z oeomejeno zavezo, za enajsto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 672, v upravnem letu pristopilo 21, odpadlo 3, koncem leta 1904. 690. Deleži: začetkom letu 1904. 1344, v upravnem letu prirastlo 42, izplačano 6, koncem leta 1904. 1380; odpovedano: 0 Denarni promet: K 698.190-83. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 42 Deleži 6 Posojila 596 406 31 Deleži 1 380 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran. vloge . 127.644 66 Inventar premični . 1.642 72 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 211.829 88 Dana posojila . . 78 891 69 1 1 1 16.201 94 pitalizov. obrestmi 385.382 62 Vrnjena izposojila . 54 843 41 Tekoči račun s zvezo 98 843 96 Vrednost tiskovin . 799 67 Tekoči račun s zvezo 236.987 75 Tekoči račun s zvezo 53 769 37 Inventar premični . 939 — Vrednost kolekov 10 — j J J Plač. obr. od posojil 32.569 24 Obresti hran. vlog Delež pri Zadr. zv. 1 000 — posojil .... 4.709 63 Upr. in urad. prisp. 635 — izplačane . . . 1.549 74 „ „ Ljud. pos 4 — Rezervni zaklad . . 10.554 13 Pristopnine . . . 8 — Obresti hran. vlog Naložen denar . . 11.056 90 čisti dobiček . . . 1.693 62 Prehodni . . . . 594 41 kapitalizovane. . 13.187 28 Prehodni .... 106 62 Gotov, začel. 1. 1904 3 087 80 Obresti tek. računa. 13 501 82 Gotov. 31 dec. 1904 13.479 59 Obr. pos. povrnjene 52 99 Upr. in urad. stroški 4.0-48 40 Rent. dav in nep. pri. 191 37 Naložen denar . . 3541 73 Tiskovine .... 799 85 Prehodni .... 701 03 Gotov. 31. dec. 1904 13.479 59 357.379 11 || 357 379 11 640 707 75 640.707 75 II 1 1 1 1 1 Seoska blagajna za štednju i zajmove Župe-Rašćane u Župi, registrirana zadruga na ograničeno jamčenje, za upravnu godinu 1904. Zadrugari: početkom godine 1904 89, u upravnoj godini pristupil 1, izstupil 1, koncem godine 1904 82. Zadružni diclovi: početkom godine 1901 82, u upravnoj godini prirasel 1, izplaćen 1, koncem godine 1904 82. Prejemki (Debel) K h Izdatki (Kredit) K h Dobici na zajmove Dob. na uloške uglav. plaćeni kroz god. 292 52 na svrsi godinu . 37 93 Dobici na zajmove Dobici na pasivne uglavnič. na svrsi tekuće rač. plaćeni godine .... 549 59 na svrsi godine . 521 67 Razni trosci kroz go- dinu 115 79 Čisti dobitak . . . 166 72 842 11 • 1 842 II li II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Novca u blagajni . 45 67 Uložaka na štednji . 1 108 57 Novca na zajmovima Pasivnih tek. račna 11 405 38 udijeljena . . . 14.399 88 Podpora i upisnika 280 — Vrijednog pokućstva Pričuvne zaklade . 780 75 i ostalog . . . 769 15 Zadružni posl. djel. 1.640 15.214 70 || 15 214 70 II II 1 II Kmetijsko društvo v Horjulu, registr. zadruga z omej. zavezo, za osmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 291, v upravnem letu pristopilo 1, izstopilo 5, koncem 1. 1904 287 z vplačanimi deleži K 0.741'40; odpovedano 5. Denarni promet: K 123.545-81. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag preost. 1. 1903 306 37 Izplačani deleži . . 150 85 Vplačani deleži . . 27 74 Izdatki za blago . . 55 720 35 Pristopnine . . . 2 — Voznina .... 1.526 88 Izposojila .... (i 700 — Užitnina .... 401 36 Prejemki za blago . 50 710 62 Inventar nepremični 86 49 Prehodni .... 610 — Davki 77 23 Prejemki od dolžnik, 3 483 li Neposredna pristoji). — 70 Povr. uprav, stroški 131 23 Upravni stroški . . 1.383 45 Obr. del. in izpos. . 2 227 40 Gotov. 31. dec 1904 396 39 61.971 10 61.971 10 1 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 34 148 58 Deleži 6.741 40 Terj. na blagu zadr. 16 521 90 Neizpjačann obresti » » » „ nez 1.284 14 deležev . . 861 60 Vrednost hiše . . 8 271 32 Izposojila .... 48 445 Inventar premični . 3 283 72 Dolg na blagu nez. 2 464 97 Vrednost zemljišča . 2.728 50 Dolg na obr. od izp. ; 1.600 Naložen denar . . 246 — Rezer. zaklad z obr. 6.669 94 Vredn. knjig in lis 250 — Cisti dobiček . . 347 64 Got. koncem 1. 1904 396 39 67.130 55 67.130 55 n ii 1 II 1 Kmetijsko društvo na Igu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 350, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 0, koncem leta 1904. 350. Deleži: začetkom leta 1904. 350, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 0, koncem leta 1904. 350, odpovedano: 0. Denarni promet: K 36.727'9G. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) 1 K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 Prejemki za blago . 2.189 17 313 89 46 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitnina .... Inventar premični . Ncposr. pristojbina. Upravni slroški . . Obr. del. in izpos. . Golov. 1. jan. 1904 . 3 15 954 130 115 29 13 704' 273 2.278 38 72 20 74 34 10 23 90 74 Vrednost blaga . . Ter na blag. pri zad. Vred. nepre. invent. » premič. „ Delež pri „Z. Zv.11 . Delež pri Ljud. pos Got. koncem 1. 1904 6 320 2 697 3 831 691 200 4 2.278 08 90 31 42 74 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rezerv, zaklad z obr. čisti dobiček . . . 391 5 427 9 075 1.030 98 88 68 89 19 503 35 19.503 35 16.023 45 16.023 45 II 1 II 1 II 1 G-ospodarsko-trgo vačko društvo u Unijama, registrana zadruga na organičeno jamčenje za treću upravnu godinu 1904. Zadruga bilo je 1. januvara 1904 51, pristupilo 4, istupilo 4, stanje 31. decembra 1904 51. Zadružni dijelovi: 51, prirastlo 4, izplačano 4, stanje koncem godine 1904 51. Promet robe: 10.381 K 08 h. Primitak (Debet) K b Izdatak (Kredit) K h Imetje (Aktiva) jj K b Dolgovi (Pasiva) K h Gotovina 1. jan. 1!)04 496 75 Zadružni dijelovi 320 Gotov 31. dec. 1904 541 03 Zadružni dijelovi 1.486 Zadružni ilijelovi 70 — Otplata z'obe . . . 8 560 76 Zaliha robe . . . 2.260 39 Tekući račun . . . 3.150 — Prodaja robe . . . 8.994 73 Tekući račun. . . 350 — Kuća po odbitku 1 900 Trgovcima za robu 240 23 Tekući račun . . . 950 — Kamati i dividende i 282 56 Našastar po odbitku 283 26 Reservni fond . . 113 43 Upisnino .... 8 — Nabava našastara . 15 — Zadružni dio kod čisti dobitak . . . 404 20 Stanarina od Čita- Prevoz robe . . . 242 53 Gospodarske Sveze onice 48 — Porez na kuću . . 10 62 u Ljubljani . . . 20 — Troškovi registracije 23 62 Zadr. dio kod Go Poštarina . . . . 9 26 spodarske Sveze u Plaće 212 10 Puli 100 — Gotov. 31. dec. 1904 541 03 Družnici za robu • 289 18 U 10.567 48 10 567 48 5.393 86 5.393 86 II ii 1 li 1 I 1 Mlekarska zadruga Izlake-Zagorje, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 79, v upravnem letu pristopilo 3, izstopilo 4, koncem leta 1904 78. Deleži: stanje začetkom 1. 1904 79, v upravnom letu prirastlo 3, izplačano 4, koncem I. 1904 78, odpovedano: 8. Denarni promet: K 20.490-34. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 Vplačani deleži . . Izposoj i la .... j Prejemki za blago . | Vzdigneni nal. denar ] Odprodani inventar Darilo 568 30 2 500 6.471 617 193 1 56 04 88 60 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . | Izdatki za blago. . Inventar premični . Pridobninski davek . Neposredna pristojb. j Upravni stroški . . Obresti izposojil . . Naložen denar . . Gotov. 31. dec. 1904' 470 3 200 4.140 72 5 1.283 295 640 273 67 94 23 20 72 50 82 Vrednost blaga . . Terj. na bi. pri nez. Vrednost prem. inv. Hranilne vloge . . Delež pri Gosp. zvezi Del. pri pos. v Izlakah Got iz reje prašičev Zguba prejšnjih let Got. koncem 1. 1904 Zguba 1. 1904 . . 2.628 698 1 831 12 60 2 195 295 273 399 1 1 ŠSS5S Deleži Izposojila .... Dolg na blagu zadr. Dolg na blagu nezad Dolg pri Zadr. zvezi na tiskovinah . . Najemšč. za prostor svinjaka .... 780 4700 705 89 43 10 06 19 50 10 382 08 10 382 08 6.327 75 6 327 75 Prva žrebljarska in železo - obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 156, v upravnem letu prirastlo 127, odpadlo 68, koncem leta 215. Deleži: začetkom 1. 1904 401, v upravnem letu prirastlo 139, odpadlo 216, koncem I. 1904 324, odpovedano: 0. Denarni promet: K 1,376.408-49. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 205 26 Izplačani deleži . . 5 975 Vrednost blaga . . 106.766 07 Deleži 29.385 Deleži 5.308 — Vrnjena izposojila . 26.558 37 Tirjatve na blagu . 78.304 05 Izposojila .... 139.383 32 Pristopnine . . . 945 50 Za blago .... 198.519 76 Vred. inven neprem 15.606 — Dolg na blagu . . 42.912 80 Kazni po § 7 in 12 Dnine delavcem . . 124.961 71 „ „ premič. 19 777 54 „ „ obrest, del. 120 — pravil .... 18 — Voznina 14.450 77 Imovina v c. kr. avst. „ „ obrest, izp. 9 73 Izposojila .... 85 370 — Kavcija 1 600 — poštni hranilnici . 1.642 12 „ „ nepr. inv. 1.043 34 Prejemki za blago . 313014 05 Vloga v c. kr. av. p. Ir 127.291 08 Imovina v kr. ogrski Dolg na strojih c, kr Vzdig. iz ljub. kredit. „ „ kr. ogr. p. hr. 65.646 71 poštni hranilnici . 3510 81 trg. ministerstva . 11.963 97 banke .... 71 703 38 „ „ ljub. kr. ban. Imovina v Zadružni Rezervni zaklad . 7 599 32 Vzdig. iz Zad. zveze in Zadruž. zvezo 96 072 97 zvezi, Ljubljana . 6 375 48 čisti dobiček . . 3 224 22 Ljublj na . . . 20.935 11 Obratni stroš- in rep. 1.553 38 Kavcije in nal. denar 2.888 50 Vzd. iz c. kr. av. p. hr. 126.098 69 Bolniška blagajna . 1.415 65 Predpl. obr. izposojil 120 — Vzd. iz kr. ogr. p. hr. 62 250 27 Zavar. proti nezgod. 49 51 Got. koncem 1. 1904 651 13 Obresti 275 29 „ „ ognju . 62 37 Vzdignjena kavcija . 490 — Plače uslužbencem • 3.959 08 Najemščina . . . 45 80 Najemnina.... 722 88 Prodane nepremič. . 180 — Davki ..... 4.702 52 Prodane premičnine 1.204 — Provizije .... 535 94 Povrnjene voznine . 267 92 Upravni stroški . . 4.868 18 Povrnjeni upr. str. . 218 54 Potnine 471 — Obresti izposojil . . 4.591 06 Obresti deležev . . 262 34 Inventar nepremični 1 586 37 e Inventar premični . 1.022 03 Stroji c. kr. trg. min. 1.000 — Got. koncem 1. 1904 651 13 688529 81 I 688 529 81 235.641 70 235 1141 70 II 1 II 1 1 VABILO na X. redni občni zbor Posojilnice v Zatičini, reg. zadruge z neom. poroštvom. ki se vrši v nedeljo, dne 2. julija 1905 ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na V. redni občni zbor „Kmetijskega društva v Tomišlju66, reg. zadruge z oni. zavezo, kateri se bode vršil dne 9. julija 1905 ob 3. uri popoldne v župnišču v Tomišlju. Dnevni red; 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in polrjenje računskega zaključka za leto 1904. 3. Sklepanje o razdružbi zadruge in volitev likvidatorja. 4. Slučajnosti. ODBOR. VABILO na OBČNIZBOB Prve 2rebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, reg. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v soboto dne 15. julija v zadružnih prostorih v Kropi, ob 10. uri dopoludne s sledečim vsporedom: 1. volitev dveh novih članov nadzorstva, 2. izvolitev veščakov za pregledovanje poslovanja in pooblaščencev za vodstvo pravd proti članom načelstva in nadzorstva, 3. potrjenje letnega računa in bilance za 1. 1904 in razbremenitev načelstva, 4. določevanje naj višje svote, do katere se sme zadruga v primeri z lastnim premoženjem zadolžiti, 5. določenje plačila za kake posebne remuneracije za načelstvo in nadzorstvo, 6. nakupovanje in prodajanje nepremakljivega imetja, 7. slučajnosti. Načelstvo. V abilo na IV. REDNI OBČNI ZBOR II ran M niče in posojilnice v Tržišču na Dolenjskem, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 9. julija 1905 ob 3. uri popoludne v posojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. VABILO na OBČNI ZBOR Kmet ijskega in konsumnega društva v St. Jurju ob j. ž., reg. zadruge z omejeno zavezo, ki bode dne 9. julija 1905, ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje letnega računskega zaključka za 1. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Opomba. Ako bi ta občni zbor radi premale udeležbe ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Stari Oseliei, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 9. julija 1905 ob ’/z 4. uri popoludne v društvenih prostorih v Tubljah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi člane Načelstvo. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Trdoglavo v o dvorišče. „Gnojišče je kmeta torišče!“ si misli naš Trdoglav, ki je imel skozi celo življenje opraviti z gnojem, „kajti11, tako modruje starina, „veliko gnoja da bogato žetev; bogata žetev dosti denarja in, ako bi hoteli še nadalje delati račune — tedaj bi morda vtegnili priti celo do zaključka: mnogo denarja da mnogo vina in žganja, veliko pijače dela razgrajače, mnogo vpitja — mnogo zla! Toda naš Trdoglav je, kakor v obče znano, pošten, reden, napredkažejen gospodar. S petelinom zjutraj vstaja, zvečer je zadnji, ki gre k počitku in čez dan se trudi kot črna živina. Na dvorišču je gnojišče. Na vsake 4 tedne pride gnoj iz hleva na gnojišče in to je za Trdoglavovo Jerico in njegovega princa Jošta najhujše delo celega meseca. Zato pa tudi skuhajo mati ob takih dnevih po leti mastne štruklje s pehtranom in rozinami, po zimi pa vržejo med zelje ali kislo repo kak čeden kosec iz dimnika doli, kar vse otroka močno obrajtata. Gnoj leži vedno čisto mirno in pošteno na gnojnem kupu, natančno tako, kot sta ga domača dva zvrnila iz samokolnice (šajtrge); tu visoko, tam nizko, tukaj ves prerit od prašičev, tamkaj zopet razkopan in razbrskan od kokoši; tukaj leži en del v gnoj-nični mlakuži, oni le kup pa je izsušen kot slama v svislih. Ko vozi oča Trdoglav spomladi to zmes na polje, je en del ves plesnjiv, bel, siv in vroč, da bi gospodinja lahko skuhala na njem kavo za zajutrek, drugi del pa plava v gnoj nični deževnici in vsakdo lahko z očmi, pa tudi že s samim nosom zasleduje pot Trdoglavovega voza z gnojem. Zunaj na polji napravlja Trdoglav majhne kupce gnoja v dolgih vrstah in ko pride čas za oranje, raztrosi vso šaro, tako da na nekaterih mestih ni nič gnoja, dr ugodi pa cele pogače. Tako ravnajo oča Trdoglav; tako so delali tudi njegov oče, ki so zdaj za starega pri hiši in tako je ravnal tudi njegov rajnki ded (Bog mu daj dobro!), kakor gotovo nič drugače tudi praded. Boštjan bo ravnal ravno tako, kadar dobi gospodarstvo v roke in Zakotnikovo Rozalo v hišo za gospodinjo, ki jo sme zdaj spremljati samo do cerkve in nazaj. Težko se je namreč odpovedati starim navadam in privajenega se odvaditi, pa naj je tudi norčavo in nespametno. Zato se pa, čislani tovariš, le nikari ne smehljaj obžalovalno nad Trdoglavem in njegovim Boštjanom ! Mi vsi skupaj nismo dosti boljši! Ta ima to slabost, oni zopet drugo, obe pa ste slabi. In vendar mora postati drugače! Drugače mora biti! To zahteva blagor Trdoglavo v, blagor občine, blagor celega slovenskega ljudstva! Način, po katerem ravna naš oče Trdoglav z gnojem, je nespameten, vkljub vsej pridnosti, vsej muki in delavnosti njegovi. Kaj pa ima vendar gnoj opraviti na polji? Kakor živina v hlevu potrebuje piče, da nam more dati mleka in mesa in delavne moči, tako potrebujejo hrane tudi pšenica in rž, oves in ječmen, krompir in repa, pesa in zelje itd. za svojo rast. To hrano jim ima postaviti na mizo gnoj in kot dober hišnik ima gnoj tudi dolžnost pripraviti našim poljskim ljubljenkam toplo, dobro posteljico, to je: toplo njivsko zemljo! Prašiči rastejo samo tedaj, kadar dobijo pičo; krave molzejo samo takrat, ako je dovolj krme v jaslih in iste pogoje nam stavijo konjiči, ako hočemo, da nam prevlečejo težke tovore; ravno to velja vse o žitih, pesi, detelji itd. Tudi rastline moramo krmiti, kakor živino, to sc pravi, podati jim moramo redilnih snovi za rast. Dobro, ali kaj pa jedo rastline ? S čim moremo zrediti in spitati rž, pšenico, repo, krompir, zelje in kolerabe? Morda z dobrim, dišečim senom? Ali pa morebiti z rozinami in sladkarijami? S čim tedaj? Rastline se hranijo s tremi snovmi, ki so: dušik, fosforna kislina, kali. Dušik ima svoje ime po pravici, ker nas duši, ako stopimo v malo zračen goveji, posebno pa še konjski hlev. Ako si ga kupimo od trgovcev, ki ga prodajajo v obliki amonijaka, čil s kepa solitra, gvano itd, tedaj nas stane vsak funt po 1 krono. Iz dušika nastanejo dolge travne bilke, sočnati listi, veliki klasi. Fosforna kislina se nahaja v kosteh, v koščeni moki, v otrobih, v oljnatih tropinah, v žitnem z ruji in vsak funt stane okrog 50 vin. Kalija pa je največ v pepelu, posebno v senenem, v krompirjevem in pesinem. Te tri stvarice dajo bogate žetve, toda so potuhnjene, zvite in lene in ako je zemlja močvirna in slabo orana, tedaj niti ne ganejo z mezincem. Najbolj sovražijo kmeta, ki ima še male, ozke kraje, na njih pa dovolj pirnice, ob enem pa pomanjkuje apna in laporja na njivi. Dušik je porednež prve vrste. Dobro ve, da brez njega tudi druga gnojila nič ne opravijo na njivi in naj bi jih bilo tudi na stote. Zato pa rad uhaja! Uhaja iz gnoja v zrak v podobi nežnih, tankih meglic. Toda so prebrisani gospodarji, ki umejo ptiča pridržati v gnoju; ne puste ga za nobeno ceno proč, spravijo ga hočeš-nočeš na polje in tukaj se gostijo ž njim rastline. Trdoglavo po navadi uide večina dušika. Kjer se gnoj na gnojišču dobro ne potepta, lepo ne poravna in ne potrese s sadro (gipsom) ali zdrobljeno šoto ali kajnitom ali vsaj svežo prstjo, dalje kjer gnoj plava v vodi in se gnojnica odteka po vasi na cesto, kjer prešiči in perutnina po svoji volji gospodarijo z gnojem, tam seveda vzame ves dušik seboj škratelj in kdor ima 100 stotov (centov) takega gnoja, ta zgubi, ako računamo na vsak stot '1/4 funta dušika, celih 75 funtov dušika ali 75 K. Pa recimo, da ni tako hudo, recimo da 50 funtov dušika še ostane v gnoju. 25 K še potem vedno zgubiš pri 100 stotih ali pri vsakem polnem vozu 5 K. Recimo, da je v vasi 30 takih Trdoglavov in vsak izmej njih ima pognojiti samo 10 oral zemlje, vsak oral, ako slabo računamo s 100 stoti gnoja, znaša to 1000 starih stotov gnoja ali 50 voz. Pri vsakem vozu gre v zgubo 5 K, pri 50 vozeh 50X5 K ali 250 K, pri 30 Trdoglavcih znaša zguba 30X250 K to je 7500 K in to v enem samem letu. Ako gospodarijo taki Pepčki skozi 30 let, tedaj so zapravili in vrgli v smeti (obresti in obrestnih obresti niti ne računamo) blizu !/4 milijona kronic! In koliko so zgubili pri žetvah? Tisoče in tisoče stotov kruha bi bili lahko pridobili, da so modro in pametno ravnali! Ali morda tista pest sadre toliko stane, da bi se bilo treba bati stroškov zanjo! Nikakor ne. Pomislite le prijatelj Trdoglav, da je treba na 1 stot svežega gnoja le 2 funtov sadre, da ohranite dragoceni dušik v njem. Stot sadre vas stane 90 vin., za 100 stotov gnoja potrebujete tedaj 100X2 funta ali 2 stara stota sadre, ki staneta K V80. Sto starih stotov svežega gnoja izgubi ko postane rahel 5 funtov, ko postane masten 10 funtov, ko se popolnoma razkroji pa 20 funtov dušika. Računajmo z gnojom, ko postane masten. 100 stotov gnoja zgubi 10 funtov dušika, 1000 stotov pa 10X10 ali 100 funtov dušika. Ako dušika ne računamo po kroni, ampak le po 75 vin., znaša to že 75 K. Teh 75 K bi si lahko rešili v gnoju in zato bi bilo treba 20 stotov sadre, ki stanejo 18 K. 75 K menj 18 K znaša po mali računici v ljudski šoli 57 K, ki bi jih bili lahko zaslužili s pomočjo sadre ali kajnita, zraven pa še bogate pridelke. Koliko odstotkov znašajo te obresti? Kaj mislite? Vi ste zadovoljni, ako dobite od svojega denarja na posojilu d'/ii, 5, k večjemu G°/o, gipsanje pa vam je vrglo 200(l/o obresti! Zato je vedno dobro, ako nalagajo kmetje svoj denar v pametno zboljševanje zemlje ali melijoracije, ki jim prinese več obresti nego vsaka druga hranilnica. Ravnanje z gnojem je se pri veliki večini naših možakarjev, večjih in manjših, tudi takih, ki mislijo da so zajeli modrost z veliko žlico, še silno pomanjkljivo. Ne da bi koga žalili, zato ne grajamo tega odkrito, ampak da bi morda odprli komu oči! Nikari ne mislite, da je oni pravi prijatelj, ki se liže in dobrika, oni je pravi, ki mi brez ovinkov pove, kar mi gre, kje sem storil napako. In zdaj, vi pridni, pošteni naši možje-gospodarji, na krov! Postopajte s združenimi močmi! Nihče naj ne zaostane! Gnojišče naj bo dvorišča kras in Vam ne zoprno gledišče! Skrbite, da se vsi odpadki spravijo na gnoj in dobro predelajo, da dragocene duši-čnate snovi ostanejo v njem in pridejo na polje, od koder Vam pošljejo bogatih pridelkov! Rog daj! Važnost tehtnice v kmetijstvu. (Fr. Pengov.) Težavno je življenje poljedelca, vsak drobec mesa in masti, vsako bilko slame, vsako zrnce mora pridobiti z velikim trudom in delom, s žrtvami na času in denarju in vsaka stvar ima svojo vrednost, nič ni, kakor pravimo samo od sebe Zato bi morala biti ravno v naši kmečki obrti tehtnica mnogo bolj udomačena, nego je doslej, kajti to bi imelo v vsakem oziru blagodejne posledice. Ne v kuhinji bi ne smelo manjkati tehtnice, ne na dvorišču, ne v kašči za žito. Na večjih posestvih, pa tudi v nekaterih občinah že imajo pripravne tehtnice in gospodar si zamore stehtati vsak voz gnoja, žita, sena, slame, krompirja, repe in drugih pridelkov. Ravno tako lahko stehta vsako živinče in ako pita vola, kravo, tele ali pre-šiča, tudi lahko natančno nadzira, koliko je prireje v kakem času; tako ima v roki, rekel bi magnetno iglo, ki mu pri pitanju točno pove: do tu se splača pitati, naprej ne več; in gospodar preneha o pravem času in se obvaruje škode. Tako gospodarjenje imenujem reelno, ko ima gospodar o celem njegovem stanji jasen, pozoren pregled in orodja, ki bi se v vsakem gospodarstvu bolj izplačal, nego tehtnica, ne poznam. Tudi najboljša cenitev (taksiranje, šaeanje) voza naloženega s senom in še tako dolga vaja v cenitvi živinske teže z otipavanjem se ne more meriti s tehtnico. Povsodi drugod vživa tehtnica večje spoštovanje nego na kmetili. Kako natančno in vestno pa rabijo tehtnico drugodi, ne samo trgovci, ampak tudi železnice, pošte, tovarne, skladišča itd. Bog daj, da ne bi bilo treba dolgo čakati, da bo imela vsaka občina svojo veliko vozno tehtnico, da bodo mogli ljudje prodajati vse svoje pridelke po resnični njihovi teži. Zelo zaslužno za svoj okoliš bi ravnala ona zadružna načelstva in one posojilnice, ki bi spravile na dnevni red prvega občnega zbora tudi to vprašanje o „zadružni tehtnici11. Res da stane nekaj 100 kronic, toda ni dvoma, da bi se rentirala v večini slučajev, kakor nam je to znano o več zasebnih in tudi zadružnih tehtnicah. Važnost in potrebo prodaje po teži čutimo naj-očividneje pri prodaji živine, ker je treba, da smo v stanu zvedeti težo živali k oj na mestu, kajti živina zgubi vsled napornega pota in zbeganosti precej teže in to zgubo mora doslej trpeti prodajalec-kmet. čemu ? Ko beremo vendar pri vseh drugih blagovnih pogodbah določilo: „Vožnja na račun in nevarnost prejemnika11. Pri nas je drugače, ker nimamo — tehtnice. Koliko hitreje in lažje se prodaja po teži. Glede cene za 100 hj sta kupec in prodajalec kmalu bot, ker te cene za jed noto ni težko določiti, ravna se po splošnih tržnih cenah in po kakovosti ali kvaliteti prodane živali. Ko sta se kupec in prodajalec zedinila o kupni ceni za jednoto, se žival stehta, teža pomnoži z dogovorjeno ceno in treba je samo še našteti bankovce in drobiž, pa je stvar opravljena. Zgled. Na prodaj imam tri vole, ki jih kupuje mesar Cenorad. Zedinila sva se, da mi plača za 100 kg žive teže po 58 K 50 vin. Tehtali smo vse tri vole. Prvi je imel 816 kg, drugi 180 kg in tretji 620 kg. Vsi trije skupaj tedaj 2216 kg po 58 K 50 vin. za 100 kg, znaša kupno ceno 1331 K 46 vin. Ravno tako zračunamo kupne cene posameznih živali; prvi bi vrgel sam 512 K 46 vin., drugi 456 K 30 vin. in tretji 362 K 70 vin. Pisali smo že večkrat o važnosti vsaj približnega proračuna krme za živino čez zimo. V ta namen je treba seveda vedeti, koliko krme imamo pod streho in zopet je treba poklicati na pomoč — mero in vago. Recimo tudi, da smo vestno zapisavali vsaki voz (parizar kot samec) sena, ki smo ga nakosili, vendar slednjič ne vemo, koliko krme imamo, kajti voz in voz sta lahko zelo navskriž. Različni delavci različno nalože, drugače nakladamo, če je treba iti v klanec, drugače v ravnem, drugače pri lepem vremenu, drugače če se bliža nevihta. Sklepam: „Mera in vaga11, ne samo „v nebesa pomaga11, ampak je tudi važen pogoj in pripomoček umnega kmetovanja na svetu. Živinoreja. tipljiv bika plemenjaka na dojivost potomcev. V poročilu gospodarskega društva v Vratislavu opisuje dr. V. Norberti zanimivo študijo „o vzreji dojnic11, v katerej razklada upi ji v bika na dojivost telet, toraj na dedičnost v tej stroki. Tako je na primer holandski bik Cesar oplodil 9 jalovic. Dojivost 9 mater dala je na leto 21.988 kg mleka, njihovih 9 hčera pa, ko so dorasle, 26.988 kg mleka, toraj za 20°/o več, nego matere, kar se le upljivu očeta pripisuje. Nasproti pa je potomstvo bika Reks dalo 11 krav, od katerih so bile tri slabejše dojnice, nego njih matere. Iz tega obzira bi bilo treba kmetijskim družbam, bikorejskim zadrugam, kakor tudi občinam skrbeti, da se za plemenjake odločijo junci, ki so poleg drugih prednosti po rodu iz vrst dobrih mlekaric. Posebno v krajih, kjer se obilno pečajo z mlekarstvom, moral bi biti ta pogoj na prvem mestu. Dolgi počitek konju — škoduje. Konj ne sme dolgo počivati. Skušeni živinozdrav-nik piše o tem naslednje: „Imam skušenj že nad petnajst let, da so konji po tretjem prazniku o Božiču ali Velikinoči, ko so začeli zopet delati, bili docela trdi in bolehavi. Ko bi se to nadaljevalo še nekaj časa, zbolč sicer zdravi konji popolnoma. Gibanje konja namreč pospešuje krvotok, zlasti do ledvic, mehurja in tudi do ostalih delov života. Ako se to zanemarja, začno bolehati imenovani deli, živci se utrde, ako se pa kri ustavi v jednem delu života, lahkdo da sledi mrtvoud ali celo — nagla smrt živine. Zato je jako potrebno, da se konji — vsaj težkega plemena — drugi dan počitka nekoliko razgib-Ijejo. To se lahko stori, ako ga hlapec za kratek čas, za kako uro na okoli žene ali jezdi, da se na ta način zabrani morebitna bolezen, ali celo pogin živali. Sadjereja. Dilova maslenka. Kna najboljših hruševih vrst je gotovo Dilova maslenka. Našel jo je v začetku 19. stoletja vrtnar Meuris na posestvu Trois-Tours v Belgiji, odkoder se je zelo hitro razširila preko cele Evrope. Sad jc velik do zelo velik; ima pravilno obliko, je debelo trebušnat in na peclju top. Lupina v toplejših krajih že na drevji zameni, v hladnejših krajih pa ostane na drevesu zelena do trgatve in šele pozneje novembra do konci decembra postane lepo citro-novo rumena. Značilne so mnogobrojne pike na lupini. Pogosto sc nahajajo tudi, zlasti blizu peclja, rjaste pege, v toplih legah je sad na solnčni strani tu in tam rdečerujavo nadahnjcn. Meso te vrste je jako različno in v svoji dobroti odvisno od zemlje in podnebja. V toplih legah in v dobri, zmernovlažni prsti se kar topi v ustih in ima krepko aromo. Cim manj pa je gorkote, čim bolj suha ali bolj mokra je zemlja, toliko bolj zginja dobri okus. Priporoča se za nasad najbolj v vinorodnih krajih in je tam namizno sadje prve vrste, pa tudi drugodi v slovenskih pokrajinah dobro vspeva a namizno sadje dobimo le iz pritlikavcev. Kot visoko deblo naj se sadi Dilova maslenka le v pred vetrom zavarovanih krajih. Zelo dobro vspeva ta vrsta na kutnjevih podlogah in rodi na njih zelo bogato. Ker tako pravilno rodi vsako leto in zimski mraz tako dobro prenaša, zato pravi Ligcl o nji: „Kdor ima v svojem vrtu prostora za eno samo drevo, naj sadi Dilovko.11 Na trgu se Dilova maslenka kaj dobro proda. Vsekako spada Dilovka k onim vrstam hrušek, ki se lahko sadi v veliki meri za trgovino. Škropljenje sadnega drevja s tobakovini izvlečkom. Tobakovi izvleček se dobi danes v vsaki večji trafiki in mesec junij je najpripravnejši čas za njegovo rabo. Tobačni izvleček (skatija po 2 K) je oljnata, močno po tobaku dišeča tekočina, ki še deluje če se 30 do lOOkrat stanjša. Hruševo drevje je letos močno napadeno od medene listne ušice, ki izločuje iz sebe sladek sok, posebno priljubljen mravljam in osam. Ako tedaj opaziš, da ose pridno obletavajo hruševo drevje, ne mudi se urno iti v boj s tobačnim izvlečkom. Pritlikovcev zaradi varčnosti ni treba popolnoma poškropiti. Isto dosežeš, ako s čopičem večkrat na dan pomažeš ona mesta, kjer sede ušice. Navadne listne uši, ki se nahajajo na jablanah in češpljah in so zelene do črnkaste barve, zvijajo liste skupaj, tako da jim je težko priti do živega. Ako sede še na nežnih mladikah, tedaj si pomagaj še s čopičem; ako je pa že večina listja zasedena in zvita, tedaj je bolje tako listje potrgati in sežgati. Veliko lažje in vspešneje je zatirati te ušice spomladi, ko se lahko prahu podobna jajčeca umijejo ali z močnim izvlečkom pomažejo. Listne ušice morejo mlajše drevje tako poškodovati, da pogine. Vinogradniki rabijo stanjšani tobačni izvleček tudi proti senenemu črviču. V ta namen škro-pijo cveteče grozdke z isto škropilnico, ki jo rabijo proti peronospori. Cvetočemu grozdju rastopnina nič ne škoduje, kakor je dokazalo mnogo poskusov. Hortik. Splošno. Kako ravnati z oleandri? Pogosto se čujejo pritožbe, da oleander noče cveteti, da odletavajo popki in da le slabo in redko raste. Kadar se prikažejo cvetni popki, tedaj postavi posode z oleandri v podstavke napolnjene z vodo in pri daljši poletni suši jih zvečer večkrat in dobro poškropi. Vzrok, da oleander le malo ali sploh nič ne cvete, je navadno pomanjkanje potrebne gorkote, svetlobe in zraka ali pa potrebne vode ravno v času, ko je največ potrebuje. Da ne gredo končne mladike visoko v zrak, da ne zdivjajo in da ne postane oleander v malo letih popolnoma redek, to sc da zabraniti edino le s prikrajšavanjem mladik. Oleander pa cvete na koncu mladik, ki so zrastle pretečeno leto; zato ne smemo odstraniti teh koncev, ker bi sicer uničili cvet. Ako hočemo da bo velika rastlina vsako leto obilo cvetela, okrajšajmo polovico cvetnih mladik precej po odcve-tenji in sicer toliko, da ostane le še eno samo oko pred starim lesom. Mladi poganjki se prikažejo navadno po trije okoli cvetnih popkov in poganjajo močno že davno popreje, predno se razvijejo cvetni popki. Zato moramo pri mladikah, ki jih nameravamo prikrajšati, mlade poganjke okoli cvetnih popkov po-ščipati precej, ko se prikažejo. Tako napeljemo ves sok v cvetne popke in zbudimo ob enem očesa, ki sedijo pod cvetnimi popki; ta očesa poženo pozneje, kakor hitro po odcvetenji prikrajšamo mladike. Pri toplem prezimovanju se razvija na oleandru neka bela ščitna ušica, ki se zelo hitro pomnožuje in lahko uniči celo rastlino. Zatiramo jo s škropljenjem s čisto vodo. Oleander ima rad precej rodovitno z ilovico in nekoliko peskom pomešano črno zemljo. Kako zvišati ceno medu. G d. Celestin Šakinger, beneficijat v Stein-u ob Donavi piše o tem vprašanju v „Ekonomu11: Splošno čujem pritožbe čebelarjev iz dežele, da gre med le po zelo nizki ceni v denar. Slaščičar ponudi navadno samo 80 do 90 vin. za kg, ker more za to ceno in še ceneje dobiti potrebno blago iz Ogerske. Drugi ljudje pa medu sploh ne uporabljajo, ker med dandanes ni splošno kuhinjsko blago. Da je temu tako, tega so pa čebelarji največ sami krivi, ker ne znajo postaviti medu pri ljudeh v pravo luč. Ozirajoč se na sledeče migljaje si bo marsikak marljiv čebelar hitro pridobil stalno kolo naročnikov, ki mu bodo radi plačali še enkrat boljšo ceno nego gori omenjeno. 1. Ponujajte odjemalcem samo med, ki je popolnoma čist, ki tvori pri odlivanju trakaste štrene in ki ima dober, prijeten okus. Ako manjka tega ali onega, tedaj spada med nazaj v panj, iz katerega ga bomo lahko vzeli čez kaj časa zopet ven kot popolnoma dozorelo blago. 2. Med, ki ga hočemo prodati na drobno, spravimo najpreje v večjo posodo skupaj; tukaj naj se izčisti, kar se nabere na vrhu, se skrbno posnema in nato napolni med v manjše steklenice, dobro zapre in oskrbi z znamkami (etiketami). Med se potem ne prodaja na kilo, ampak na steklenice, pri čemur se v toliko ozirajmo tudi na težo, da jemljemo primerno velike steklenine. Steklenice prevežemo s pergamentnim papirjem in čezenj poveznemo še kapico iz sta-nijolovega papirja; ta ne zaljša samo posodo, ampak brani tudi, da ne more vlaga iz zraka do medu, ki bi ga sčasoma pokvarila. Poleg tega naj nosi vsaka steklenica lepo etiketo, ki nosi ime prodajalčevo ali čebelarjevo na zlatem dnu. Občinstvo je v naših dneh navajeno take majhne pozornosti. Ive poglejte razne sladkarije, kavine surogate in drugo, kako lepo ozaljšana je celo najmanjša množina, ki se prodaja ! Tudi med ni morda kaka mast za mazanje koles, da bi ga smeli prodajati brez zaljšave. V belili steklenicah, ki so višje kot širje se med lepše pokaže kot v zelenkastih ali širokih posodah. 3. Skrbeti je po moči tudi za to, da ljudstvo zve, kako koristen in zdrav da je med.*) Jaz sam delam to že kakih 20 let na ta način, da dam vsakemu, ki vzame pri meni prvič steklenico medu, majhno brošurico (IG strani) zastonj po vrhu. Knjižica obsega kratek poduk o važnosti medu v gospodinjstvu, o poznavanji čistega medu, kakor tudi o njegovi uporabi kot zdravilo, za pekarstvo, za pijače, za vlaganje sadja itd. Kolikrat koristi stekleničiea medu v hiši več nego najdragocenejša zdravila. Posebno na zdravje otrok ima med velik vpliv. Kdor si prizadeva pridelovati le debelo tekoč, čist in okusen med, kdor ga ponudi občinstvu v očesu prijetni obliki in si prizadeva svojo soseščino tudi poučiti o velikih vrlinah medu, ta si bo kmalu zagotovil stalen krog odjemalcev in dobil za svoj med dobro plačilo. *) O tem morda nekoliko v prihodnjem listu. Zajamčeno pristno vino rv.;,aTi,ti*o,mtSno,r"aitero prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 Z postavljeno na postajo Hostojna. Hudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Prinnrnča en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-i upuiuua »o. (la|ll j,, postori zvonov. Edini domači zavod te stroke: 1 juhljana, Medjatova hiša. Badema (v Istri), mtitS vina. Kdor hoče kupili izborno istrsko kapljico po zinernili cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v liadcrni. Ogrska rožnata paprika *SyrSK Lastni pridelek a Zv/ 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 Zv/ naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd" po najniži ceni. liazpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov IIAIII’T A. ItlllMHii'’, Hudi m peštu (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24-8 AleKandra' danski posnemalnik za mleko. Prednosti: Najostreje posnemanje — Inlick tok liitro in pripravno snaženje — nevarnost izključena — jednoletno jiimstvo. Izdeluje na uro: 55 do 500 litrov z ročnim delom, 400 do 2500 litrov z gonilno silo. Zaloga vzorcev 241 12—6 akcijska družba „Titan“ Dunaj, Ih, Freilagergasse 5. Zastopniki se povsod iščejo. H3033333333^33333330||CCrXCCCCCCCCCCCCCCC ti C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne !] PF- blagajne 0] prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic 1 M. Adlersfliigel S] založnik Raiffeisnovih posojilnic § Dunaj, L, Franz Joscptis-Ouai št. 13. ol 233 24-12 ! s 2 2 2 8 o' o 0 1 s § @jCCCCC03333333333330l 13333333333333333333 tj/ Globe mlekarske naprave vse stvojekakor tudi in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira itd. izborno napravljeno prodaja Globe - separator-družba Dunaj XVl/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte ilustrovane cenike. Zastopniki se iščejo. 2:11 X—14 Proti škodljivcem sadja in vrtnih nasadov. Hrizgsilnica zn sad j«; in vrle „mali t*uflež“ za nositi, peljati, ludi na roko in za vleči Itvizgalniea za peronosporo „Au.stria11 Žvepljalnik „Vintloliona14 Itrizgalniea za žvepleni ogljik „KoI»cr“ Samolvorni prašilniki „I