Šport Balinarski spektakel Potopis JUŽNA AMERIKA Vipava TAMBURJAŠI V BOSNI f/lfo MLINOTEST > o zgornje vipavski časnik jetnik tajkunske zgodbe Fructal Nectarju v Srbijo Ajdovščina, 26. julija - Pivovarna Union je kot večinska lastnica Fructal prodala družbi Nectar iz Bačke Palanke v Republiki Srbiji. redsednik uprave Pivovarne Laško (kot krovne lastnice) mag. Dušan Zorko je na tiskovni konferenci v Ljubljani po pod-Pisu pogodbe povedal, da so prodajo zahtevale anke upnice, ki so hkrati tudi največje lastni-^ Pivovarne Laško. »Pri odločitvi za prodajo ruzbe Fructal pa ni bila merodajna le cena, ki '° Je ponudil kupec, ampak tudi jasne zaveze, 11 bodo zagotavljale nadaljnji razvoj blagov-1,6 Znake Fructal in ohranjale proizvodnjo na obeh lokacijah — tako v Ajdovščini, kot tudi v Kamniku, ki jih je podala družba Nectar, zato smo prepričani, da je Fructal v Nectarju našel zanesljivega dolgoročnega partnerja, ki se zaveda svoje odgovornosti za prihodnost družbe in njenega pomena za lokalno skupnost,«je poudaril Zorko. Predsednik in lastnik družbe Nectar Slobodan Radun je v dejal, da so ponosni, da so dobili priložnost prevzeti odgovornost za razvoj družbe Fructal, saj je Fructal ena najbolj uglednih blagovnih znamk v regiji, še posebej pa bo Fructal pomemben za uresničitev poslovnih ciljev družbe Nectar v zahodni Evropi: »Nectar je družinsko podjetje, ki smo ga intenzivno razvijali od leta 1998 in na doseženo smo ponosni. Ker verjamemo v strategijo vertikalne integracije, v Fructalu načrtujemo dodatna vlaganja v razvoj sadjarstva in lokalnih pridelovalcev sadja, še posebej v Ajdovščini in celotni Vipavski dolini.« »Želja Fructala je bila, da najde strateškega partnerja, ki bo dolgoročno razvijal blagovno znamko Fructal ter ohranil proizvodnjo na sedanjih lokacijah. Ker se je bila družba Nectar pripravljena zavezati za našteto, uprava Fructala podpira prodajo,« je dodal Drago Kavšek, predsednik uprave Fructala in dodal: »Fructal ni prodan zaradi lastnih težav ali slabega poslovanja, pač pa kot ujetnik dolgov.« Ajdovska občina je s kupcem Fructala Nec-tarjem kasneje podpisala še pismo o nameri, ki povzema zaveze iz pogodbe s Pivovarno Laško, občina pa bo po svojih močeh pomagala pri pridobivanju denarja za nova delovna mesta in razvojne programe. To je sicer manj, kot je Poljšak pričakoval (25 % + delnico): »Zdaj je pomembno to, da so pripravljeni na sodelovanje. Želimo, da bi Nectarju uspelo!« PR ČV on nad Dolenjami spet pozvanja Sveta Marjeta oživljena ^Olenip 74 mliia - Knnrski nnmnžni škof Hr h irii Rmak io hlannclnuil rorkv . enje, 24. julija - Koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjakje blagoslovil cerkvico sv. Marjete nad Dolenjami, ki sojo s prispevki župljanov 1,1 skoraj tisoč urami prostovoljnega dela temeljito prenovili in ozaljšali. Posvetil je tudi nov zvon, ki so ga po maši dvignili v zvonik. ^ erkev je v 17. stoletju postavila druž 1 Lichtenthurnov, ki je živela na Plan JNajbrž je bil holm že prej pozidan, rr,a zanimivo lego - nad geološkim prelom *z pobočja je nekoč vrel studenec, ki je ve 2a zdravilnega. Cerkev leži na nadmorski v 5* metrov, približno na sredi pobočja n °lenjami in Planino. Namenjena je bila Venstveno vernikom iz Dolenj in Bačarjev s° bili precej oddaljeni od drugih božjih h ll'0v- Do cerkve vodi iz Dolenj kratka, toda: 1,13 pot, ki so jo ob tej priložnosti tudi oči: ^razširili. Nasploh je o cerkvi sami, ki soc kninsko župnijo, zelo malo zgodovinskih r°v> je povedal župnik Sašo Mugerli. »V dr Polovici prejšnjega stoletja je začela precej p Padati, zamakala je, iz cerkve je že zdavnaj Sinila vsa oprema, kipi, podobe, vendar je c ev prirasla ljudem k srcu in so dali pobu a bi jo obnovili. Kar nekaj let smo se o t Pogovarjali, dokler se letos nismo odločili *enieljito prenovo,« je povedal župnik Mugc ‘Naneslo je za okrog 30.000 evrov stroškov Slno jih zbirali po celi župniji, nekaj pa je j členila še občina. Župljani so bili pri udai škem delu prizadevni in tako rešili še en biser naše dediščine.« Cerkev ima zvezdasto rebrasti obok, ki se zaključi s sklepnikom v obliki cveta, pravokotna ladja je sorazmerno prostrana, po kamnoseških detajlih sodeč je bila nekoč razširjena. Prezbiterij z ladjo povezuje mogočen kamnit obok. Oltar s kipom sv. Marjete je izredno slikovit, osrednji zavetnici dela na desni strani družbo kip sv. Alojzija, medtem ko je od levega kipa ostal samo še podstavek. Zvonik je na preslico, včasih sta v njem pozvanjala dva zvona, vendar so ju poleti 1942 pobrali Italijani in pretopili v topove. Cerkev je blagoslov, ki se ga je seveda udeležila prav množica ljudi, dočakala z novo streho, ometana in prepleskana, poskrbeli so tudi za električno napeljavo, okolico pa so temeljito očistili drevja in grmovja, tako da je sedaj spet vidna iz doline. O značilnosti cerkve in o bogatem nahajališču fosilov v planinski breči bo obiskovalcem poslej pripovedovala tudi posebna informacijska tabla, ki jo je ob prenovi postavilo društvo Matija Vrtovec, saj vodi mimo tudi trasa pohoda po Vrtovčevih poteh. Martin Pevec Najemnik ali lastnik Poznal sem moža, ki je zaradi spora s sosedom, slednjega pokončal s sekiro. Na mestu spora, na "tirmanu”, na mejnem kamnu, na sosedski meji, sta tisto popoldne s sosedom pogrela stoletni prepir in znanec je zamahnil s sekiro. Oba sta trdila, da je tistih, istih, spornih par kvadratnih metrov zemljišča njegova last. Seveda sta se motila. Četudi so k sporu pripomogle slabe zemljiške skice, nikoli vpisana starodavna dejstva o užitkih in pravicah in četudi so spor razpihovale prirejene, obrabljene resnice, ki so se prenašale skozi generacije po ustnem izročilu, skozi pogovore, ki so temeljili na prašnih resnicah iz svetov pradedov in četudi so spor začinila dobro vipavsko vino in čustva; pripadnost družini, priimku, svoji “rasi”, veljava svojega materialnega bistva, v katerem je človek kot materializirano telo vpet in čeprav so zadnjo kapljico na ogenj gotovo dodale ženske, ki so zvečer, preden so pripustile može med noge, zašepetale “veš, zopet je soseda hodila po našem” in so možaki v žaru posteljne borbe povezovali napačne vzgibe, spora, prepira in nenazadnje uboja in smrti, ne moremo pripisati naštetim temam, ki rade zasedajo preprosta življenja ljudi. Da nekdo ponori do te mere, da si misli da bo z zamahom sekire rešil vse svoje težave, moramo verjetno opisati temeljno zmoto, v kateri ljudje živimo - mislimo si, da je zemlja naša last. Po celem plašču smo ji namreč izrisali parcelno obleko, jo oštevilčili in prav za vsako številko obstaja nekdo, ki je zelo zadovoljen, da ne rečem srečen, da se njegovo ime nahaja v debelih zemljiških knjigah. Da je lastnik parcel. Kaj parcel?! Starejši pravijo - od potoka naprej je naš svet! Svet! Da je lastnik sveta. Mar ne bi bilo bolje, da bi v posestnem listu pisalo v rubriki Podatki o lastniku - Podatki o trenutnem najemniku ? Ljudje smo na zemlji namreč prav slednje - trenutni najemniki. Zemlja je bila že dolga leta pred nami in ko se bo odločila, da ji je dovolj-, bodo zanamci morali tudi sami zase sprejeti dano dejstvo. Mar jih bo zemlja, ljudi kot svoje lastnike sploh kaj vprašala? Mar nas sploh kaj vpraša ko se stresa, sproža plazove, preusmerja reke in pometa z pretiranimi valovi. Ko si čisti zobe ob obalah? Tako je moj znanec zadnja leta preživel v domu ostarelih. Na parceli, ki jo zaseda državna stavba. Prav nič ni pridobil, ko je s sekiro branil ali morda širil meje svojega “zemeljskega sveta”. Prej izgubil. Včasih je v bližnjem gostinskem lokalu zasanjano, z nagnjeno glavo posedal in budno spremljal TV ekran. Nikogar ni motil, umirjen je v kotu s pol očesa opazoval ljudi. Vesel je bil, če si ga ogovoril in prav rad se je zasmejal. Pokritiziral je plehko hrano v domu, o ljudeh ni maral razpredati. Težko mu je bilo. Če bi vedel že od mladih nog, daje najemnik in ne lastnik zemlje, bi mu bilo verjetno lažje. Mitja Tripkovič Vrtni paviljon v Londonu FAMA je praznovala! A jdovsko 'podjetje Metal de-/ \ sign je s svojim kovinskim A. \.pohištvom sodelovalo na letošnji svetovni hortikulturni razstavi v Londonu. Krajinski arhitektki iz Anglije sta pri oblikovanju tekmovalnega vrta namreč izbrali prav vrtno garnituro Caštrum. Zanjo sta se odločili zaradi posebne tople ele- gance, ki vrtu doda občutek klasike in udobja. Postavitev je osvojila srebrno medaljo v kategoriji malih vrtov, zasnovan pa je kot prostor za druženje in sprostitev, ki pa je kljub omejenemu prostoru poln aromatičnih svežih zelišč in zelenjave in izžareva značilen mediteranski temperament. rl "T" n to kar tri obletnice na isti dan! I Trgovsko podjetje Farna je pra-J- znovalo 21 obletnico ustanovitve podjetja, 20 obletnico poslovanja veleprodajnega skladišča v Vrhpolju pri Vipavi in 10 obletnico poslovanja Trgovskega centra Farna v Vipavi. Več kot dovolj razlogov torej, da so svojim zvestim kupcem pripravili številne ugodnosti, degustacije in poseben praznični popust. Letošnje praznovanje je potekalo v sprošče- nem ozračju, saj so rezultati prodaj v prvih šestih mesecih za več kot setino večji, kot so bili lansko leto istem obdobju. Odlične rezultate ^ sega letos predvsem veleprodaja« v svojem prazničnem dvajsetem dosega rekordno prodajo ter osvaj nova tržišča in kupce. Podjetje let° vlaga v razvoj te dejavnosti vsa raz položljiva sredstva, saj priložnosti širitev ne gre zamuditi. Zaradi teg letos tudi še ni bilo otvoritev noV1 podeželskih marketov, saj se v raz merah gospodarske krize ni pamet11 dodatno zadolževati. Najbolj veselo in praznično Pa 1 bilo že tradicionalno v Trgovske1® centru Farna v Vipavi, kjer so raz rezali slastno torto velikanko, ki jo tudi letos pripravile Mlinotestov slaščičarske mojstrice. rl,foto Gregor M. Hui®ar Da streha ne bo puščala Tabori ob morju in v BiH razdelili tudi 15 tisoč zvezkov i® ^ 22 tisoč evrov bonov za nakup s skih potrebščin. Na Primorskem ] kar 3600 družin in posameznikov> ^ jim Karitas na tak ali drugačen naCl pomaga. y S prvim avgustom pa se je zac Bosni delovni tabor, ki ga orgamz'ra ta Škofijska karitas in Škofijska g1111^ nazija iz Vipave. Prostovoljci gra 1-v okolici Banja Luke in v Jajcu- Stre^ ho nad glavo bodo dobili štirje brat^ brez rednih dohodkov, od katerih ^ trije invalidi. Škofijska karitas KojT je še iz časov vojne pobratena s 5 fijsko karitas iz Banja Luke. ^ bčina Ajdovščina je s pri-f Ijavo na javni razpis Mini-strstva za kulturo uspela pridobiti sredstva za sofinanciranje obnove strehe Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini. Obnova poteka v času poletnih počitnic. V času zadnje temeljite prenove, v letu 2005, je bila obnovljena ravna streha nad avlo dvorane, korčna kritina pa je bila le delno pokrpana. Korci so bili stari in dotrajani, zato je streha na več mestih puščala, medtem ko so konstrukcija strehe in opečne planete na letvah še dobre. Ob tokratni prenovi so zamenjali kritino, v teku so kleparska dela - zamenjava žlebov, odtočnih cevi, obrob ... Prenova naj bi stala 30 tisoč evrov, približno dve tretjini bo pokrila država, ostalo pa občina. Dela bodo končana do konca avgusta. rl I kofijska karitas je bila tudi v kom - pripravili so namreč tabore za poletnih dneh polno zasedena, otroke in družine in sicer v Portoro-' Predvsem so se posvečali otro- žu in Soči. Pred šolskim letom bodo Zlata matura "V "T" a vipavski škofijski gimnazi-I ji so z rezultati mature zelo .1. zadovoljni. Maturo je uspešno opravilo 68 od 73 učencev, kar je za dva odstotka več kot je državno povprečje. Vipavski maturanti so tudi pri povprečni oceni 21,7 skoraj za dva odstotka nad državnim po- prečjem. Gimnazija se pohvali tud' tremi zlatimi maturanti. . MESNICE in PREDELAVA MESA Rovtar ROSTEP d.o.o. Potoče PETEK 5. 8. zon Mlado goveje stegno brez kosti 7,20 e/kg Mlado goveje, prsa-rebra 3,20 e/kg Svinjsko stegno brez kosti 4*99 «Ag Domači zašinek 14,00 e/kg Akcija traja od 5. 8. zon do 15. 8. zon Mesnica Rovtar C2 Ajdovščina Mesnica Rovtar 2 market Ajdovščina 7500S ® Zanesljivo ohrani vrednost. Sandero Pack plus že za 7.500 €* DACIA SANDERO: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 4.1 - 7,3 L/100 KM. EMISIJE COz: 108 -169 G/KM. Neznosna lahkost mešanja megle "J pozorno sem spremljal prodajo ajdovskega Fructala, in da se -A. razumemo že na začetku, kot Ajdovcu mi res ni vseeno, kaj se do-8aja z enim od identifikacijskih stebrov lokalne biti. Prav zato upam, da je kupec pravi kupec, torej tak, ki bo v dolino prinesel nov zagon, delovna rnesta ipd. Da bi skozi to prizmo presojali srbsko tovarno Nectar, je verjetno prezgodaj. V par letih pa bomo videli v kakšno smer bodo lastniki zapeljali 'sinergično' poslovno politiko. Da so bili pripravljeni odšteti čez 50 milijonov (35 kupnina, 13 pfevze-b dolgovi, ostalo razlika do 100 %), je vsaj zame, dober znak. Denar je denar in nihče ga ne meče skozi okno. Za ta denar kupiti tovarno in jo zapreti - možno, ampak malo verjetno. Kot rečeno, bomo videli. V dogajanja prodaje Fructala sta se aktivno vključevala tudi župan Klarjan Poljšak in še bolj njegov ekonomski svetovalec Peter Velikonja. Rezultat njunega truda je bil enako neuspešen, kakor sta bila neuspešna v zgodbi glavne predvolilne obljube, Konzorcija podjetij, ki naj bi kot center za razvoj biotehnologije zrasel v Ajdovščini in za katerega bi Pridobili kar 24 milijonov državnih in EU sredstev. Tako ju je, navkljub zanimivim lastniškim inovacijam v predlogih z ponujanjem Občine kot koordinatorja in sokreatorja nakupa oz. prodaje, navkljub poslanim ponudbam in navkljub up zbujajočih naslovih (»Imamo upanje za Fructal«) ter ostalih svetovalnih prijemih, prodajna pogodba med Nectarjem in Unionom, po njunih TV besedah 26. julija, presenetila. Vsakdo lahko 'občinsko' skoraj polletno tresenje gore in pregovorno miško (Pismo o nameri) oceni sam. Je šlo za nepoznavanje zadev ali pač demagoški politični račun? Za iskreno željo pomagati dolini ali pač za nespodobno igranje s čustvi ljudi (predvsem delavcev Fructala)? Ali pač za golo vzbujanje medijske pozornosti ? Meni osebno se je zdel svetovalec Velikonja, bolj kot se je prodaja Fructala bližala koncu, vedno bolj podoben rezervnemu nogometašu, ki se po že izvedenih treh menjavah še vedno segreva ob igrišču in čaka na vstop v tekmo. Zakaj? Zaradi petih, napačnih, nerealnih, in neresničnih premis, na katerih je bil zgrajen nakupni (ne)uspeh. Prvič - gradivo (Informacija v zvezi z nakupom Fructala), ki ga je obravnaval Občinski svet, je predvidevalo delavski odkup, odkup domoljubov in prispevek države na podlagi Zakona o socialnem podjetništvu. Zakon sem kot svetnik, ki se pripravi na vsako sejo, prebral in ugotovil, da v njem ni ne duha ne sluha o frutabeli. Govori pa o oskrbi bolnih, ostarelih, izobraževanju, skratka socialnih storitvah, ki jih lahko po tem Zakonu opravljajo tudi zasebna podjetja!? Je možno opirati dobršen del nakupa Fructala na Zakon, ki razen v naslovu, nima nič skupnega z načinom predvidenega nakupa? Drugič - delavci, ki naj bi najemali kredite za odkup, bi le te vračali iz dobička. Ej, mar ni to recept izčrpavanja podjetja in pridobitev nečesa, kar še ni tvoje, pa nekega dne bo, pri čemer bo tisto, kar kupiš, odplačevalo samo sebe in se bo nekega dne šele odplačalo? Mar ni to zgodba Šrota, Merkurja in še koga. Podjetju je vseeno, kdo ga izčrpava - tajkun ali sindikat - nekega dne ostane brez goriva in takrat postane podjetje lastniku breme ... Tretjič - pregledal sem vso korespondenco med Občino Ajdovščina in Pivovarno Union. V njej je tudi dopis prodajalca iz obdobja med oddajami nezavezujočih in zavezujočih ponudb. V dopisu prodajalec izrecno navede, da ga kupec, ki namerava odkupiti zgolj 25 % in eno delnico (občina Ajdovščina) enostavno ne zanima, ker da potrebuje svež denar za celoto. In to čim več denarja in tudi čim prej. Komu je bilo torej namenjeno nakladanje o četrtinski prodaji oz. nakupu ves čas - še tisti torek, ko je bila pogodba med Unionom in Nectarjem že podpisana!? O četrtinski prodaji oz. nakupu (ki mimogrede ne pomeni kontrolnega deleža v smislu zaposlovanja, nakupa sadja ipd.), torej ves čas ni govoril nihče drug, razen svetovalca?! Četrtič: Obljubljati finančno pomoč ministrstev in vpletati državo v nakup dela privatnega podjetja je kratkovidno dejanje. Ne da država ne bi hotela pomagati in ne da ministri ne bi radi videli domačih lastnikov. Država take posege v gospodarstvo pač ne sme opraviti. Šlo bi za državni gospodarski intervencionizem, ki ni v skladu z evropsko zakonodajo. Za tak poseg lahko Slovenija, Nemčija ali Litva plača Evropi kazen. Zakaj? Ker na skoraj polmilijardnem evropskem trgu, katerega prednosti uživamo tudi mi, veljajo določena pravila, ki jih morajo spoštovati vsi. Tako pač )e- Peto (in hkrati največje nakladanje): »Občina je za nakup deleža Fructala že pridobila kredit« (Dnevnik TV SLO, 27. 7. 2011). Lari fari. Ponudbo, ki jo je na zavezujoči rok verjetno spisal svetovalec in ki jo je oddala Občina Ajdovščina, je bila priložena ponudba HYPO banke za 8 milijonov €. Podobne informativne izračune si vsakdo lahko potegne iz interneta. Da bi se Občina namreč zavezujoče zadolžila in tako oddala zavezujočo, trdno ponudbo, potrebuje sklep Občinskega sveta (OS), ki pa o tem do danes ni niti razpravljal, saj župan Poljšak, ki vodi seje OS, tega nikoli ni storil. Ob razpravi bi trčili na dejstvo, da občine ne smejo kupovati kapitalskih deležev podjetij s pomočjo kreditov. Zakon o financiranju občin namreč predvideva in dovoljuje zadolževanje občin samo za realne investicije. Za gradnjo šol, cest ipd. Tak zakon je navsezadnje dober, saj preprečuje, da bi kreditni javni denar zašel na spolzki borzni parket. Preprečuje nakupe delnic, ker bi lahko ob občutnem padcu vrednosti le - teh (kot pred tremi leti), otroci v vrtcih ostali le ob kruhu, brez marmelade!!! Potrebnega soglasja za odobritev kredita za nakup delnic Fructala s strani Ministrstva za finance (kar je tudi pogoj za naje- tje kredita) torej Občina Ajdovščina nikoli ne bi dobila (zaradi marmelade). Kakor tudi ne kredita. To je elementarna resnica. Občina Ajdovščina bi torej lahko kupila Fructal za gotovino, za sredstva na računu, za svoj denar, za svojih 50 milijonov evrov. Kdor pozna občinski proračun, pa ve (lanski prihodki brez zadolžitev 17 milijonov), da bi v primeru resne odločitve Občine po nakupu Fructala, morala leta za obdobje treh let v trenutku zaustaviti vse začete investicije in zapreti vse otroške vrtce in osnovne šole, vse telovadnice, zdravstveni dom, lekarno, knjižnico, TIC in še kaj. Po ulicah bi pogasila luči. Vsi gasilci, učitelji, vzgojiteljice, zdravniki, svetniki, uprava in župan bi odšli na obvezne, triletne brezplačne počitnice (cca 400 ljudi). Šele po treh polnih letih bi se namreč nabralo dovolj cekinov za prevzem Fructala. To je enostavna realnost. Zganjati domoljubje na nerealnih lažeh, je, vsaj zame, zlagano domoljubje, pa četudi si vsak drugi dan na televiziji. Mogoče bi pa svetovalec, če bi občina tri leta 100% varčevala, le prišel na svoje - z otroci, ki bi jih bile cele dneve polne ulice in trgi, bi lahko po otročje razpravljal o npr. vremenu. Da bi bilo vse skupaj bolj megleno kot sedaj, ne dvomim. Mitja Tripkovič, vodja svetniške skupin SD v OS Ajdovščina SD Eva Irgl Pismo iz parlamenta fs parlamentarnimi počitnicami j nastopi' čas tako imenovanih j '^kislih kumaric. To je tisti čas, k° mediji iščejo o politikih tudi kakšne druge zgodbe in ne le tistih, vezanih na njihovo delo. Tako lahko v Medijih preberemo vse od manipula-hvnih, s točno določenim namenom lansiranih zgodb v javnost, do popol-! norna neresničnih, kot je na primer l t'sta> da Janez Janša gradi kliniko v i Avstraliji. Namesto da bi se politika I ukvarjala z reševanjem krize in real-uimi problemi slovenske družbe, se ; ukvarja s tem, kako zamajati vero-! ^ustojnost političnega tekmeca. Več I k°t očitno je, da vladajoči nimajo Pr°grama, ki bi pomagal potegniti državo iz krize, zato slepijo sloven-ski narod s puhlicami, insinuacijami 'u lažmi. Najlažje pa kar z umetno sProženimi govoricami, ki navadno uimajo nič skupnega z resnico, so pa kot snežna kepa, ki je nikakor ne moreš zaustaviti, ko se enkrat zakotali po hribu navzdol, nasprotno, se le povečuje. Tako kot govorica, ki ji vedno na prvotno osnovo prilepimo še kaj zraven, da bo bolj 'verodostojna' in zanimiva. Ja, govorice so izjemno trdovratne in imajo neverjetno moč, saj jih ni potrebno z ničemer dokazovati. Odkar sem v politiki, sem o sebi slišala že toliko neresničnih govoric, da bi iz njih zagotovo lahko naredila vsaj enega snežaka. Tudi če jim ljudje povečini ne verjamejo, v javnost vedno zasejejo seme dvoma, sploh, ker jih nekateri še naprej namerno - bodisi iz ljubosumja bodisi preračunljivosti - podajajo naprej kot suho zlato. Brez kakršnegakoli razmisleka, da morda niso resnične in da blatijo posameznika ter posegajo v njegovo integriteto in dostojanstvo. Jesen bo nedvomno politično izjemno naporna, stresna. V Državnem zboru vodim Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki je do sedaj dokazala, da je sposobna odpirati teme, ki so bile dolga leta zamolčane predvsem zaradi tega, ker je potrebno za vsako ceno zaščititi nekatere 'nedotakljive', ki še danes krojijo politično okolje v Sloveniji. Ne malokdaj sem zaradi tem, ki sem jih odpirala, dobivala ne samo žaljiva, ampak tudi grozilna pisma. Žaljivih pisem se je v tem mandatu nabralo že za približno dva debela fascikla. Vendar pa takšnih pisem ne prejemajo vsi, ampak samo tisti, katerih besede imajo moč v javnosti. Ko ti ne morejo očitati klientelizma in korupcije, se spustijo na povsem osebno raven. In samo vprašanje je, kaj si bodo izmislili jeseni, ko bom kot predsednica Preiskovalne komisije Patria začela intenzivno zasliševati posameznike, ki so tako ali drugače vpleteni v to zgodbo. Tistim, ki so pripravljali ta 'veliki pok', se namreč - vsaj glede na vse dosedanje dogodke - sesuvajo stvari kot hišica iz kart. Najprej se je zgodila oprostilna sodba proti Erjavcu in Gutmanu, ki sta očitno svoje delo pri nakupu osemkolesnikov opravila korektno in nikakor ne nevestno, kot je bilo zapisano v obtožnici. Nato je finski preiskovalec postavil na laž novinarja Karbo, temu pa je sledila odločitev sodišča, da se mora časopis Delo opravičiti SDS zaradi laži, povezanih z afero Patria. Na koncu pa še 'češnja na torti' - odstop tožilke Zobec Hrastarjeve tik pred začetkom sojenja, pa čeprav bi to bila lahko njena življenjska zmaga. Ne glede na to, koliko govoric bo v prihodnjih (predvolilnih) mesecih krožilo v javnosti, pa nobena ne bo mogla ustaviti resnice. Lahko ustvari sicer začasno 'meglo', ampak slej ko prej bo vanjo posijalo sonce in jo pregnalo. Pismo bralca poštovani urednik gospod Mi-^^tja Tripkovič, če je mogoče objaviti v vašem časopisu popravek glede srečanja invalidov na Nanosu. Dne 6. julija sem v vašem časopisu prebral članek pod naslovom In- validi zavzeli Nanos. Podpisal ga je A.C. Ker se ne strinjam z napisanim, namreč, da je to bilo že 30. srečanje društva invalidov Ajdovščina - Vipava zapored, naj pripomnim: prva taka druženja so potekala kmalu po ustanovitvi društva invalidov in sicer na Predmeji, pred bivšim Hotelom, blizu spominskega parka NOB. Zaradi velike udeležbe na srečanjih in primernejšega prostora za taka druženja smo se preselili - tako druženja organiziramo že vrsto let prvo soboto v juliju na turistični kmetiji Abram na Nanosu. Drugo leto bo naše društvo, katerega sem član od ustanovitve in od začetka bil v vodstvu, praznovalo 30 let delovanja. Torej ni mogoče, da je bilo to srečanje 30. po vrsti, kot navaja avtor članka. Ivan Ušaj, član Društva invalidov Ajdovščina - Vipava O^ELTRA z debelejšo knjigo pa so lahko skuhali juho iz vrečke... Pred vrnitvijo v bazo smo obiskali še Vrelo Bosne D se sprehodih po čudovitem parku z izviri reke Bosne. Praznična prireditev se je začela ob 19.00 z glasbenim pozdravom skupine 'Sarajevo drum orchestra'. ^ uradnem delu programa, ki sta ga v slovenščini in angleščini povezovali Tamburjašici Mojca in Špela, sta kot govornika nastopila obrambni ataše polkovnik Anton Tunja in načelnik štaba NATA v Sarajevu polkovnik Miran Rožanec. Sledila je podeliteV priznanj in zahval. Tamburjaši sm° poleg slovenske in evropske himne zaigrali več slovenskih skladb, po zaključku uradnega dela prireditve pa smo publiko razveseljevali predvsem s popularnimi skladbami. Večer je izzvenel v prijetnem druženju prigrizku in plesu. Naše srečanje z vojaškim življe' njem je bilo zelo kratko, vendar sm0 Sarajevo zapustili polni lepih vtisov in prijetnih občutkov. Čeprav smo že marsikje nastopali in so nas povsod lepo sprejeli, pa smo si bili ob odhodu vsi enotni, da tako pristnega in toplega sprejema nismo bili deležni še nikjer. Morda zato, ker smo Slovencem v Sarajevo prinesli košček doma> družine, domovine in teh vrednot se človek zaveda še posebej takrat, ko je ločen od njih. Lepo bi bilo, če bi se tega zavedali mi vsi. "T T"kampu, ki je bil postavljen \/ z Daytonskim sporazumom V ob koncu vojne v BiH, se trenutno nahajajo vojaške enote iz 26 držav. Za nas je bilo to posebno doživetje, saj smo imeli priložnost od blizu spoznati življenje v vojaški bazi. V Bosno smo se peljali z vojaškim avtobusom, za popotnico smo prejeli Vojni obrok', prenočevali smo v bazi, jedli v vojaški menzi, v katero ni bilo mogoče vstopiti s kratkimi hlačami, majicami brez rokavov ali v sandalih brez nogavic. Že vstop v bazo je zahteval veliko formalnosti, vendar so za nas poskrbeli slovenski predstavniki z Robertom Lenarčičem na čelu, ki je bil naša glavna kontaktna oseba in ker so bili že predhodno pripravljeni vsi potrebni dokumenti, smo se lahko dokaj hitro odpeljali skozi skrbno varovan vhod. Kljub pozni uri so nas slovenski predstavniki prisrčno sprejeli v svojih prostorih, ki niso samo zgledno urejeni, temveč pričajo o narodni zavesti in ljubezni do domovine. Slovenska zastava na fasadi kontejnerja, pred njo kozolec z informacijskim materialom, celo bele in rdeče pelargonije na lesenem stopnišču, ki vodi na 'gank', vse to priča o ljudeh, ki jih ne zaznamuje le vojaška služba in disciplina, temveč tudi čuteče srce. Mladim Tamburjašem, ki so se rodili in živeli v varnem okolju svojega doma, je vzbujal grozo že pogled, ki se je pričel ponujati kmalu po vsto- pu v Bosno. Ruševine, požgane hiše, sledovi streljanja na fasadah, izpraznjene vasi. Sledovi vojne so še zelo živi, pa ne samo materialni, temveč tudi družbeni. Mirno skupno življenje treh narodnosti, ki so se še pred nekaj leti krvavo spopadale, je težko vzpostaviti v skupni državi. Vsak se bori za svoje pravice in nevarnost ponovnega izbruha spopadov je velika, zato je prisotnost mednarodne vojske še vedno potrebna. Čeprav so tudi v samem Sarajevu še sledovi vojne, pa se mesto z mednarodno pomočjo ponovno odeva v humano podobo. Matjaž Bolko, rojak iz Lokavca, ki je trenutno na službeni dolžnosti v Sarajevu, nas je vodil po mestu in nam ga predstavil z zgodovinskega, olimpijskega in vojnega vidika. Najprej smo se povzpeli proti planini Trebevič in se ustavili v spominskem parku Vrača, simbolu trpljenja Sarajevčanov med drugo svetovno vojno, kjer smo po naključju spoznali sestro pokojnega narodnega junaka Vladimirja Periča - Valterja, ki nam je mnogim poznan predvsem iz filma 'Valter brani Sarajevo’. Pot smo nadaljevali do prizorišča zimskih olimpijskih iger leta 1984, v katerega so bile tedaj uperjene oči milijonov ljudi, danes pa o teh dogodkih pričajo le še zaraščeni betonski ostanki. V samem centru mesta smo spoznali znamenitosti kot so Gradska viječnica (mestna knjižnica), Gazi Husrev-begova džamija', M ■ .i 54 članski kolektiv Hotela vas prisrčna praznovanje v paru ali večji skupini| Ji Wx 1 bi, ±J, bi Ul, /Ajdu^ahl Nova restavracija Planika 1972 Nove mediteranske jedi - degustacijski meni si oblikujete sami 3 KROŽNIKI - 15,00 € 4 KROŽNIKI - 25,00 € 5 KROŽNIKOV - 30,00 € ecih nudimo lahke poletne sladice: parfe in sadne zmrzline. Iročih poletnihidneh- domače kvasno pivo t upa piva za domov v 21 ie peči (4,80 pic v kartonasti ei Hotel z 39 sobami obratuje rfen-stop, pivnica 0 Ajdovski planinci na Debeli ped Če nas pot zanese z Lavričevega trga proti zahodnem delu Ajdovščine, pritegne našo pozornost vabljiva tabla, oglasna deska ajdovskega planinskega društva. Na njej se predstavljajo pohodniki, ki so osvajali in osvajajo visoke in manj visoke hribe v Sloveniji in izven njenih meja. ~| ) ežnim sprehajalcem vzbuja- Tudi vabilo za izlet na Debelo peč r^jo občudovanje, slabo vest, (2014 m) se je kar nekaj časa sme-mogoče celo zavist. Vendar hljalo z oglasne deske. Pot bo vodil lepi so, polni energije in vedrega raz- Mirko Soban. Čeprav je termometer Položenja. Že več kot sto let deluje v Ajdovščini kazal več kot 30 stopinj v Ajdovščini planinsko društvo, ki in so grozile poletne nevihte, se je vabi v svoje vrste pohodnike, različ- prijavilo za poln avtobus pohodni-nih starosti in zmogljivosti, jih vodi kov, menda je bilo interesentov še na doživete pohode in vzpone. Na tej več. Debelo peč so ajdovski poho-oglasni deski so objavljena obvestila dniki že večkrat obiskali, v večjih In vabila, da se jim lahko vsakdo, ki ali manjših skupinah in posamezno. se čuti sposobnega za pot, lahko pri- Med pohodniki so bili le redki prvič druži. na tem vrhu. Rodilo se je brezoblačno poletno jutro. Avtobus je rezal kilometre proti Pokljuki, kjer je bilo izhodišče. Pot je bila lepa, do koče na Lipanci skoraj romarska, kajti srečevali smo različne pohodnike, tudi otroke. Pred poldnevom smo bili na vrhu. Razgled je bil prečudovit. Triglav s svojo skupino vršacev je vabil, sivo skalovje Krme na severni strani je grozilo, vse je bilo kot v kraljestvu. Na drugi strani so se dvigale Bohinjske gore, na vzhodu so bile Kamniške Alpe, v ozadju Karavanke. Pot smo nadaljevali po bližnjih vrhovih, ki so zaradi višine in čudovitih razgledov omembe vredni, in sicer čez Brda, Mrežce in Lipanjski vrh. Pri koči na Lipanci smo se poslovili od Julijskih Alp in se po lepo shojeni poti podali do avtobusa. Ostal je spomin na čudovit dan, na pohod v srce Julijcev. Oko se je oddahnilo na travnatih pobočjih, po katerih smo hodili. Planinska flora je bila v polnem razcvetu, fotoaparat ni miroval. Če je lepota, potem je bil tisti poletni pohod ena sama lepota. Irena Šinkovec Balinarski spektakel, kot ga še ni bilo Balinarski klub Cesta je v soboto, 9. julija, organiziral 24 - urni balinarski maraton. Ideja za organizacijo maratona se nam je porodila nekega majskega dne ob gledanju slik iz leta 1999, ko seje, prav tako na balinišču na Cesti, odvijal balinarski maraton. T^V a ne bi ravno ponavljali ■ dogodkov iz pred 12 - ih ^ let, smo se tokrat odločili 2a organizacijo turnirskega sistema maratona. Na njem je sodelovalo 8 £kip: Podnanos, Dragomer, Cesta, Pešadija (Ozeljan), Gorica, Ne vem (Lozice), Gamsi (Duplje) in Oreho-vlje. V vsaki ekipi je igralo najmanj 5 tekmovalcev. Menjave med njimi So bile neomejene. Ekipe so bile z žrebom razvrščene v dve skupini. L>ve prvouvrščeni ekipi v skupini sta napredovali v polfinale. Zmagovalca Polfinala sta se nato pomerila v velikem finalu, poraženca pa v tekmi za tretje mesto. Atrakcija maratona so bili prav gotovo pokali, saje je pokal za prvo mesto je v višino meril več kot meter. Ltruga popestritev pa so bili majice z napisom: Balinarski maraton - Cesta 2011. Vsaka ekipa je tekmovala v Svoji barvi majic. Maraton je zaznamovala izjemna vročina. Še posebej Vroče je bilo tekmovalcem na soncu na igrišču. Najbolj idealne razmere za balinanje so bile ponoči, ko je vročina popustila in je bilo prijetno hladno. Najbolj zanimivo je bilo balinati med tem, ko se je danilo. V polfinale sta se iz prve skupine uvrstili ekipi Ceste in Dragomerja, iz druge skupine pa ekipi Gamsi iz Dupelj in Ne vem iz Lozic. Polfinalni dvoboji so se začeli v nedeljo ob 11 uri. Vstopnici v veliki finale pa sta si priigrali ekipi Ceste, ki je izločila ekipo Ne vem in Dragomerja, ki je premagala ekipo Gamsi. V finalu je šlo za ponovitev prve tekme v skupinskem delu, v kateri je Cesta z lahkoto premagala Dragomer. Tokrat pa so državni ligaši in favoriti iz Dragomerja pokazali svojo kakovost in zmagovalni pokal zasluženo odnesli v svojo vitrino. Vsaka sodelujoča ekipa je prejela tudi priznanje za sodelovanje na 24 - urnem balinarskem maratonu. Prireditev si je ogledalo kar nekaj gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali zanimive dvoboje. Posebej rad bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi te prireditve. Spektakularnega maratona prav gotovo ne bi bilo moč izpeljati brez požrtvovalnih prostovoljcev, ki so za eno noč občutno skrajšali svoje spanje in skrbeli za prijetno počutje tekmovalcev. Spali so izmenično, nekateri celo manj kot tri ure. Seveda pa bi se rad zahvalil tudi našim sponzorjem, brez katerih nam ne bi uspelo prirediti tega športnega dogodka v takem obsegu. Že med samim tekmovanjem je bilo med tekmovalci slišati želje, da bi ta turnirski maraton postal tradicionalen. Te želje pa so bile po koncu tekmovanja še glasnejše. Mogoče pa se naslednje leto res spet vidimo. Končni vrstni red: 1. DRAGOMER 2. CESTA 3. NE VEM (Lozice) 4. GAMSI (Duplje) 5. PODNANOS 6. GORICA 7. OREHOVLJE 8. PEŠADIJA Ozeljan Rok Vidic Društva z Gore za tekmovalce v orientaciji Gostili smo 'pol Evrope' Od 21. do 26. julija je na območju Trnovskega gozda (Lokve in Mala lažna) potekalo veliko mednarodno tekmovanje v orientaciji. V naše kraje je prišlo kar 1000 tekmovalcev in spremljevalcev iz cele Evrope in celo Avstralije. Pokazati so morali veliko mero iznajdljivost na razgibanem površju, polnem vrtač in drugih značilnih kraških pojavov po gozdu, še posebno v dežju, vetru in tudi mrazu. Gostje so zapolnili vse nočitvene zmogljivosti na planoti in okolici, prenočišča za 60 tekmovalcev pa so uredili tudi v dvorani otliške šole. ~T'> avnatelj šole Aleksander Po-1-^ pit je društva na Gori povabil -L. Vdc sodelovanju,da bi se predstavila, obenem pa tudi naše kraje in njihove znamenitosti. Vabilo smo z veseljem sprejeli in se pripravili na ta dogodek in izdelali okvirni program. Sodelovalo je Turistično društvo Okno z Otlice, Društvo podeželskih žena s Predmeje, društvo GORA in ra in prebrala dve pesmi o Gori izpod peresa Lojzke Bratina, ki ju je prevedla v angleščino. V ponedeljek zjutraj sta na Lokvah društva predstavila Veronika in Boris Šega. Zvečer pa je'na Otlici sledila kulinarična predstavitev s kuhanjem polente. Na prostem jo je skuhala Slavica Vidic ob pomoči članic DPŽ". Tudi gostje so pridno vrteli kuhal- Krajevna skupnost Predmeja. Članica društva Gora Veronika Piccinini je prevedla povzetek zgibanke Gora v angleški jezik. Bila je nekakšna 'vezmed gosti in nami v vseh dneh druženja. V petek smo bili prvič skupaj in se malo spoznali. V soboto zjutraj so na Mali Lažni društva predstavili Jernej Velikonja, Milko Barišič in Dušan Brus. Zvečer pa sta društvi Gora IN DPŽ ob pomoči TD Okno pripravili prijeten večer v lovski koči na Otlici, ki je last lovske družine Kozja stena. Ženske so prikazale čipkanje, prejo volne in pletenje. Vse te veščine so lahko preizkusili gostje in bili so navdušeni. Ogledali so si tudi razstavo čipk, pa tudi slik članice DPŽ Staše Mrak in fotografije divjih živali, ki sta jih posnela Miran Krapež in Tomaž Velikonja. Društvo Gora sta predstavila Veronika in Slavko Vidic, ki si je ob tej priliki nadel opravo starodobnega smučarja na Gori. Gostje sef se z veseljem fotografirali ob njem. V nedeljo zvečer je s svojim petjem razvnela srca gostov pevska skupina DPŽ in cerkveni zbor Angelski spev. Veronika jim je predstavila oba zbo- nico. Polenta je bila seveda dobra, s kislim mlekom ali ocvirki. Ob koncu večerje so se nam gostje zahvalili za topel sprejem in program. Veseli smo, da so da so naša društva tako lepo sodelovala skupaj in s tem dokazala, da združeni zmoremo marsikaj narediti. Mi pa se zahvaljujemo občini Ajdovščina in TIC-u,ki sta nam bila v pomoč pri izpeljavi projekta. Želimo si še veliko takih dni, saj Gora je ena sama ... Dušan, Božo, Barbara in Lojzka Nadja Bratina 0 začetkih glasbe Morda ste se že kdaj vprašali, kako in kdaj je glasba nastala in kakšna je bila v svojih začetkih. Znani ameriški glasbenik Duke Ellington je dejal: »Začela seje s pračlovekom, kije skušal posnemati glasove narave.« dkar obstaja človek, obstaja ■ verjetno tudi glasba. Kako je nastala in kakšna je bila v svojih začetkih, pa lahko odgovorimo samo teoretično. Glasbeni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, si morajo predvsem razložiti, v katerem obdobju zgodovine človeštva so nastali začetki glasbe, na kateri razvojni stopnji je bilo človeštvo v tistem trenutku, kaj je glasba pomenila ljudem, kakšne so bile posebnosti te glasbe in ali je mogoče začetke glasbe pojasnjevati z najpreprostejšimi glasbenimi oblikami pri še živečih starodavnih ljudstvih. V starem in srednjem veku so nastanek glasbe razlagali z miti. Glasba naj bi bila božjega izvora. Pripisovali so ji magično moč in vzgojni pomen. Od 19. stoletja naprej so se na znanstvenih in filozofskih temeljih osnovale različne teorije o nastanku glasbe. Charles Damin je na primer v svoji razvojni teoriji razlagal, da izvira glasba iz živalskega glasu in iz posnemanja le - tega, predvsem iz posnemanja ptičjega petja. Neposrednih pričevanj o najstarejši glasbi seveda ni, saj so odtekala s časom. O začetkih glasbe tako lahko ugibamo le na podlagi posrednih virov, kot so arheološke najdbe »pra-glasbil« in risbe v jamah pračloveka. Zdi se, da je pradavni človek najprej odkrival tako imenovana naravna glasbila, ki so zazvenela ob ploskanju, topotanju in njegovem glasu. Ob tem pa je začel odkrivati predmete, iz katerih je mogel izvabljati različne zvočne barve: ob udarcih so zadonela votla debla, na loku je zapela tetiva, tu so bili tudi votla stebla, živalske kosti, rogovi pa so zazveneli, če je človek pihal oz. trobil vanje. Z razvojem človekovega razuma je sočasno potekal tudi razvoj glasbe in prvih glasbil. Prvi znaki za obstoj glasbil (piščalke iz prstnih kosti severnega jelena, strgala) segajo v starejši paleolitik, v obdobje neandertalcev (600 tisoč let pr. Kr.). Na tej stopnji razvoja je bil človek lovec, živel je v kočah, šotorih in jamah. Nastajale so jamske stenske slikarije. Bil je že sposoben duhovnega dojemanja okolja, ki je bilo zanj živo in polno čarovnih sil. Temelj umetnosti j e bila magija. Zvočno izražanje in umetnost je povezoval z magičnimi predstavami in verjel v njuno magično moč. Verjel je, da s pomočjo glasbe lahko odženeš zle sile in ozdravljaš. Tisto, kar je vodilo k izoblikovanju in razmahu glasbe, je imelo v samem začetku magičen pomen. Ob vsem tem pa ne moremo mimo tega, da ne bi omenili doslej najstarejšega glasbila na svetu, ki je bilo najdeno leta 1995 med ostalinami prastarega ognjišča v jami Divje babe nad Idrijco pri Reki. To je 55 tisoč let stara paleolitska piščal, narejena iz votle kosti mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane štiri luknjice in ustrezajo razmiku prstov na roki. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zagotovo izdelek neandertalca. Njeno odkritje dodatno osvetljuje neandertalčeve umske sposobnosti in njegov čustveni svet, pomembno pa je tudi za poznavanje razvoja človeškega govora in glasbe. Sotočje po Istri Začelo se je na martinovanju lani v Parecagu - skupni večer ob rujni kapljici je obrodil sodelovanje z Slavkom Ivančičem in klapo Solinar. pesmijo 'Da te mogu pismom zvati'. Po uradnem zaključku večera smo s petjem nadaljevali na piranski punti in Tartinijevem trgu. Lepo je ko se zberemo pevci skupaj, zato pripravljamo še nekaj skupnih nastopov v letošnjem poletju ter tako popestrimo kulturno in turistično dogajanje v poletnih dneh. Obenem pa se že veselimo jeseni. V septembru nas pričakujejo na Nizozemskem, potem pa je spet kmalu martinovanje... Jernej Štrancar, predsednik KUD oktet Sotočje "J" 7'"ot gostje klapa Solinar nasto-pila na zaključnem koncertu JL^^okteta Sotočje v Šempasu junija letos, kjer se je prvič predstavila tudi mešana vokalna skupina Sotočje. Večer je minil ob slovenskih in dalmatinskih melodijah, nad katerimi je bilo občinstvo navdušeno. . Tako smo sodelovanje nadaljevali 8. julija v Piranu pred več kot pet sto-glavo množico poslušalcev, med katerimi je bil tudi predsednik združenja dalmatinskih klap in drugi gostje. Obema nastopajočima se je pridružil še mešani pevski zbor Portorož. Večer smo sklenili z vsem dobro znano t t / /H ^ ® S fr Sili 4*1 In kaj je bolj prijetno od lepe glasbe, ubrano zapete pesmi? Zaključni koncert 'vinogradnikov1 V letu 1902 je bilo vVrtovinu ustanovljeno Bralno in pevsko društvo Vinograd. Bila so obdobja, ko je bilo zelo aktivno in spet druga, ko je delo zamrlo. tana Čermelj pripoveduje o svojem petju v zboru med voj-V*^no in po njej: »Ko smo pesem znali, smo jo zapeli pod kostanji pri gostilni v Vrtovinu.« Ponovna ozelenitev Vinograda je povezana z Arnoldom Arčonom in leta 1972 je mešani zbor Vinograd pel celo na reviji v Ajdovščini. Kako se je končalo? Zgodil se je konec nekega časa, a je čas začel teči znova. V vinogradu so trte ponovno ozelenele pred štirimi leti. Ponovno druženje po nekaj desetletjih je skupino pevcev tako prevzelo, da so se odločili ponovno zapeti skupaj - in skupaj prepevajo že štiri leta! Osnovna nit prepevanja so pesmi o vinu, narodne in ponarodele skladbe ter ponarodele pesmi drugih slovenskih pokrajin. Zbor vsako leto zaključi sezono s koncertom, ki poteka junija meseca. Letos je bil zaključni koncert v petek, 10. junija 2011. V goste so pevci povabili moški pevski zbor Napev iz Batuj ter Dekliški zbor iz sosednje vasi Kamnje. Moško zborovsko petje ima v Batujah mnogo daljšo tradicijo kot v Vrtovinu. 'Stari pevci' so vedno učili 'mlade pevce', tako je tudi še danes in tradicija se prenaša iz roda v rod-Moško zborovsko petje se pomlajuje-z mladimi glasovi vsakič prihaja nov veter. Vodenje MPZ Napev je pre' vzel Matjaž Remec, v jadra se je ujel nov, svež zagonski veter. Tej orga-nizacijski obliki je prilagojen njihov repertoar, ki je sestavljen predvsem iz 'živih pesmi'. Dekliški pevski zbor Kamnje deluje poldrugo leto pod vodstvom Nevenke Lozar. Z mladostno sproščenostjo so dekleta iz okoliških vasi, največ pa jih je iz Vrtovina. Pripravljena so na nove izzive, doživetja in uspehe. Svoj pevski duh še vedno trdno ohranjajo na domačih tleh s slovenskimi pe' smimi in popevkami v zborovski priredbi. Dekliški zbor, pravijo dekleta označuje vrline kot so povezanost, prijateljstvo, veselje, radost,, sreča, smeh, vztrajnost, optimizem, mladostna sproščenost, zaljubljenost v glasbo, uspeh in zadovoljstvo. Večer se je prijetno zaključil ob pesmi in klepetu. V Vrtovinu nikoli ne zmanjka dobre volje, dobre postrežbe in pristne domače kapljice, zato se oglasite pri nas - veseli vas bomo. nevenka G Palčica v novi obleki Ajdovščina, 22. junija - Po dveh predstavah za 'ogrevanje' (v Domu starejših in Lavričevi knjižnici) je na odru Dvorane prve slovenske vlade premiero doživela lutkovna predstava Palčica dramske skupine Žar. Predstava je bila posvečena Milanu Klemenčiču in navdušeno 'malo in veliko občinstvo' je jasno potrdilo, da je Palčica vredna dediščine očeta lutkovnega gledališča pri nas. Ker gre za znano (in že velikokrat uprizorjeno) Andersenovo pravljico, je imela Ada Bačar pri postavitvi zahtevno nalogo, če naj bo tudi 'njena' Palčica izvirna in ustvarjalna. Toda, kot da je prva dama ajdovskega lutkarstva iz svojega 30 letnega ustvarjanja 'posrkala' vse svoje izkušnje, je Bačarjeva skozi priredbo, dramatizacijo in režijo postavila na oder pravo mojstrovino. Imela je tudi izvrstno pomoč animatork oziroma igralk iz Dramske skupine Žar: ob Adi so bile še Klara Štrancar, Ana Stopar, Lidija Benko, Ana Prosen, Marija Krašna. Za likovno podobo predstave je poskrbela Silva Karim, avtor glasbe je Andrej Kobal, besedila za songe je spisal Stanislav Bačar. Za luč je skrbel Franc Krašna, za vodenje glasbe Marija Terčelj, tehnološka in mizarska dela je opravil Janez Brecelj, kostume je lutkam in lutkarjem sešila Jožica Nabergoj, pri tehniki pa sta pomagala Nande Skočir in David Vidmar. Palčica je trenutno na zasluženem oddihu, ponovno bo oživela jeseni - v veselje majhnim in velikim otrokom! roP Pariško praznovanje 20. obletnice Slovenije Nova plošča Marko Kobal navduševal v Parizu Pariz, 12. junija - Društvo Slovencev v Parizu je (ob pomoči slovenskega veleposlaništva in slovenske katoliške misije) organiziralo sijajno praznovanje ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve. T^V ogodek je potekal v društve-Ini dvorani v Chatillonu na jugu Pariza, udeležili pa so Se ga številni člani pariškega društva ter slovenska veleposlanica v Franciji Veronika Stabej, veleposlanik pri OECD Andrej Rant, dr. Edvard Ko-^č, slovenski profesor in filozof iz Toulousa, Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Fran-eiji in dr. Branko Zorn, predsednik društva Slovenija v svetu. Praznovanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval pater Edvard Kovač s pariškim diakonom Cirilom Valantom. Nadaljevalo seje s kulturnim programom. Predsednica Društva, Ana Stegu Vičič, se je v uvodnem govoru zahvalila za podporo Vsem prisotnim in izrazila navdušenje nad prvim sodelovanjem Društva in Ljubljanske opere. Spomnila se je ' vseh zaslužnih Slovencev v Parizu, ki s° pomembno prispevali k samostojnosti Slovenije pred 20 leti, ko je bilo bruštvo edino shajališče tukajšnjih Slovencev in edini kraj ohranjanja slovenstva. Izrazila je tudi srčno povezanost s ‘ tremi Slovenijami’ - izseljensko, zamejsko in domačo. Vsaka °d njih s svojo drugačnostjo v matično domovino vnaša svoje barve in s tem prispeva k njenemu blagostanju. Veleposlanica Veronika Stabej je v svojem govoru izpostavila temeljne vrednote, ki smo se jim zavezali 2 vzpostavitvijo samostojne države: sVobodi, demokraciji in odprtosti do drugačnih. Ključni temelj osamosvajanja je bila enotnost med nami. Slovenija je lahko ponosna na dosežke zadnjih 20 let: mednje spada tudi nraden vstop v evropsko družino, ki smo ji v kulturnozgodovinskem smi- slu pripadali od nekdaj. Odprtje prostor za dialog in nove ideje, prihajajo nove perspektive, upravičeno nam raste samozavest. V nadaljevanju je navedla del poslanice predsednika RS, dr. Danila Turka, nas seznanila z zadnjimi aktualnimi dogodki med Slovenijo in Francijo ter svoje sporočilo sklenila z iskreno zahvalo Društvu za ohranjanje slovenske kulture in identitete. Kulturni program je z Zdravljico in pesmijo Slovenec sem uvedel Marko Kobal, operni pevec iz Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Sledile so recitacije slovenske poezije in proze, večji del v slovenščini, med katerimi so bili posebej dragoceni odlomki iz zbranih del nekdanje pariške profesorice slovenskega jezika, dr. Antonije Bernard. Književna dela so predstavljale Špela Trdina, Lucija Skrij - Fernan-des in Mateja Bizjak Petit, ki je brala svojo poezijo. Program je vešče in dinamično povezovala Natacha Vičič, predstavnica druge generacije Slovencev v Parizu. Baritonist Marko Kobal nas je navdušil s slovenskimi samospevi in uglasbeno slovensko poezijo, nato pa z arijama iz Verdijeve in Giordano-ve opere. Za izvedbo Mozartove Laci darem la mano s pevko Sheherezade ju je občinstvo nagradilo s stoječimi ovacijami. Vse je potekalo ob klavirski spremljavi odlične pianistke iz ljubljanske opere Jelene Boljubaš. S slovenskimi narodnimi pesmimi na klavirju nas je razveselil še Alexan-dre Radigue, devetleten predstavnik tretje slovenske generacije v Parizu. V naslednjem delu praznovanja smo veselo nazdravljali naši državi in pretresali pretekle predstavitve Slovenije v Franciji. Posebej zanimiva je bila za to priložnost pripravljena spominska miza s kopijami časopisnih člankov iz slovenskih in francoskih časopisov iz obdobja 1990/91, ki so obudili spomine na pomembne ljudi, izjave in dogodke iz časa osamosvajanja. Kovali smo tudi načrte za prihodnje slovenske dogodke v Parizu; upajmo, da jih bo s pomočjo Društva in našega veleposlaništva vsako leto več. S hvaležnostjo organizatorjem praznovanja in požrtvovalnim posameznikom, ki so pripravili raznovrstne dobrote, se spominjamo tega dneva in vzklikamo: ‘Še na mnoga leta!’ Meta Klinar, lektorica slovenskega jezika na institutu INALC0 v Parizu Na prireditvi je bil tudi Dominigue Pilon s soprogo Skalpi vedo, da lahko! Domača rokovska skupina Skalp seje konec meseca januarja 2011 zaprla v studio Bor, kjer so pod budnim ušesom kitarskega virtuoza Bora Zuljana pričeli s snemanjem naslednika prvenca Preproste rešitve, ki je luč sveta ugledal v novembru 2007. P # e 3. marca so v eter slovenskih radijskih postaj poslali prvi M ./cinprl Vem, da lahko. Besedilo skladbe govori o tem, da je uživanje v tistem, kar strastno ljubiš, pomembnejše od družbenih trendov, saj strast doseže nemogoče cilje, pove o novi stvaritvi Peter Krkoč, frontman skupine. Za skladbo Vem, da lahko, ki napoveduje novi album, naslovljen Mars je prodan (predvidoma bo izšel septembra pri ZKP RTV SLO), so v družbi burje posneli video spot, ki je bil, premierno zavrten 8. aprila v oddaji Effes inferno na TV Koper - Ca-podistria. Če si ga še niste ali pa bi si ga ponovno ogledali, kliknite www. skalp-on.net, na tem naslovu je povezava na VouTube. Še pred izidom novega albuma nam Skalp postrežejo s še enim singlom. V živo je bilo moč nove in starejše skladbe preveriti na 9. festivalu Rock Batuje 2011, kjer so Skalpi nastopili v družbi skupin domačih Fosgen, Italijanov Forever deep in angleške cover zasedbe Gun-s2Roses. tekst Ksimeroni, foto arhiv skupine PICOMANIA O Halo Eri PICA ERIK £rz> um Do 29.11.2011 zberite deset žigov, ki jih prejmete ob nakupu desetih pic, ter sodelujete v veliki nagradni igri pice Halo Erik. 30 PIC v 30-ih dneh j 14 PIC v 14-ih dneh 7 PIC v 7-ih dneh ^ 1 PICA za LAČNE X r Splošni pogoji ter pravila sodelovanja so objavljeni na spletni strani faceboka „Slaščičarna Ajdovščina^. Preko 60 različnih pic i na vašo željo tudi dostavimo. MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO V SOBOTO 06. AVGUSTA 201V ZA NAKUP NAD 20 eur JE PAKET ROGUIČKOV GUSPARO SAMO 0,01 € ZA NAKUP NAD 40 eur JE PAKET 6 X 1,5 FRUCTAL ICE TEA SAMO 0,01 € frizerstvo Janja BENČINA s.p. 7 * (^ania Goriška cesta 13 tore.k, sreda: 09.00 - 17.00 Farna center Vipava četrtek, petek: 10.00-18.00 05 36 65 171 sobota: 08.00 - 14.00 030 693 389 ponedeljek: zaprto OB TORKIH IN V SREDO NAJCENEJŠE MOŠKO STRIŽENJE ___________J Ko veverica pozimi dremlje Ajdovščina v objemu gozda je žaga žagala in je dišalo po boru,« je odgovor otroka na vprašanje, kaj mu je bilo najbolj všeč na Pohodu do Graparjeve žage v Lokavcu.To je bil zaključni izlet v okviru celoletnega projekta Ajdovščina vobjemu gozda. V projektu smo sodelovale vse tri skupine vrtca Ajdovščina, oddelek OŠ Danila Lokar-'Sončki', 'Lunice' in 'Zvezdice' lekom šolskega leta se je vrstilo veliko izletov in pohodov; Škol, Peskarica, Lokavec, med seboj primerjali in ugibali katera žival je njen lastnik. neposredni bližini - na igralih poleg šole. Igrivost burje so otroci pridno izkoristili za domiselne igre. Veselo so tekali pod platanami in z vsakim vetričem lovili platanine liste v svojo kapo. Les smo spoznali tudi skozi oči umetnika. Da je les topel, nežen, . aravoslovna učna pot Hublj do izvira ja, ajdovski park ... Otroci so 'Poznavali, primerjali in opisovali afavno okolico, predvsem rastlin-'tv° in naravne znamenitosti (reka, aroniti svet, fliš). Svoja spoznanja, so beležili v risbicah in na plahih. Na izletih in pohodih so otroci Ovijali naravo kot prostor, bogat rastlinstvom in živalstvom. Z njim c ovek živi v sožitju. ^Poznavali smo bližnji gozd in ^katere drevesne vrste v različnih ,e|®rh časih ter ob tem razvijali spo-Jrv in odgovoren odnos do narave. Na sprehodih smo srečali nekate- Prebivalce gozda: veverico, kačo, ^°čerada ter razne žuželke. Ugoto-1 smo, da veverica zime ne prespk 5rripak le dremlje - v zimskem času j° videli skakati po drevesih, bbisk dedka lovca v vrtcu je bilo Osebno doživetje. Otroke je sezna-z vlogo lovca v naravi. Predstavil . m je nekatere živali. Še posebej Dllo zanimivo rogovje, ki smo ga Poleg živali si bogastvo gozdov poslužujemo tudi ljudje - se še spomnite tistih slastnih gozdnih plodov, ki nas na poti premamijo? Izrednega pomena pa je les, ki ga izkoriščamo za izdelavo raznih stvari, kot so povedali otroci: »Lahko zgradimo hišo, naredimo mizo, stole, klopi, vrata, omare, vazo, okvir za slike, da se grejemo ...« Pa še bi lahko naštevali. Kako vse to iz lesa naredimo, sta nam prikazala oče in dedek v svoji mizarski delavnici. Na obisku smo spoznali različne vrste lesa. Z velikim zanimanjem smo si ogledali končne izdelke. Vznemirljiva izkušnja je bilo srečanje z gozdarji, ko so ob Hublju podirali drevesa. Prijazno so nam predstavili svoje delo ter slikovito opisali gozd, v katerem smo se nahajali. Opazovali smo pripravo drv za zimo. Izvedeli, da so letnice meja med dvema letnima prirastkoma. V našem kraju ima poseben vpliv na rast dreves znana ajdovska burja. Z otroki smo šteli letnice na deblu drevesa, ki mu je burja prikrojila rast. Drevesa smo opazovali tudi v naši prijeten, skratka navdihujoč, nam je demonstrirala babica, ki ljubiteljsko kipari. Spoznavanje gozdov je temeljilo na čutnih poteh. Otroci so naravo dojemali z vsemi čutili. Naravni material nam je služil za umetniško ustvarjanje. Spoznavali smo tudi njegov pomen za človeka. Z otroki smo ugotovili, da nam gozd daje še veliko več: tja gremo na sprehod, se naužijemo svežega zraka, sprostimo, umirimo, zadihamo z naravo. Pravimo, da so naši otroci naše bogastvo! Odgovornost nas vseh je, da otrokom privzgojimo spoštljiv odnos do narave, ki je vir našega preživetja -»preživetja našega bogastva«. Ko se ozremo na projekt, ki smo ga izpeljali z zavzetostjo, odgovornostjo, optimizmom, veseljem, vsi udeleženci, verjamemo, da je in še bo skupen trud obrodil sadove. Pričakujemo bogato žetev! Vzgojno osebje Najtežja je odločitev in prvi korak Poletja ni še konec, brezskrbne šolske počitnice so v polnem teku. Nekateri še razmišljajo, kje in kako preživeti poletne dni, spet drugi uživajo ob morju ali v hribih. Nekateri se pripravljajo na opravljanje manjkajočih ali popravnih izpitov, drugi pa šele razmišljajo o tem, v katero šolo bi se jeseni vpisali. Na Ljudski univerzi Ajdovščina pa smo kljub različnim poletnim dejavnostim že usmerjeni v pričetek novega šolskega leta. ■'C T"eliko ljudi se težko odloči za \/ dokončanje ali nadaljevanje V šolanja. V ospredju je predvsem strah pred neuspehom. Vsak prvi korak je težak. Vendar ob dobri podpori in vztrajnosti lahko vsakemu uspe. Na naši ljudski univerzi se trudimo, da zagotavljamo čim bolj pestro in raznoliko ponudbo izobraževanja. Zakaj izbrati prav nas? Zato, ker je prednosti pri nas veliko. Udeležencem pomagamo pri izbiri izobraževalnega programa, pri napredovanju oz. težavah med šolanjem, pri učenju posameznega predmeta in pripravi na izpite, pri pripravi na poklicno maturo ter pri načrtovanju nadaljnjega izobraževanja. V ospredje vedno postavljamo osebni individualni odnos, prisluhnemo vašim željam in predlogom ter zagotavljamo kakovostne izobraževalne storitve. Pouk je posebej prilagojen slušateljem, ki so zaposleni, imajo družine oz. jim časa za predavanja primanjkuje. S pomočjo predavateljev, ki so usposobljeni za delo z odraslimi upoštevamo vaše izkušnje in predhodna znanja. Priznavamo predhodno pridobljena formalna in neformalna znanja. Katere programe vam ponujamo? Poleg OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE, TRGOVCA, GASTRO- NOMSKIH IN HOTELSKIH STORITEV, EKONOMSKEGA TEHNIKA, GASTRONOMIJE ter GASTRONOMIJE IN TURIZMA bomo v šolskem letu 2011/12 pričeli z izvajanjem programa BOLNIČAR/NEGOVALEC. Izobraževalni programi spodbujajo strokovno rast in osebnostni razvoj. Vse programe povezuje načelo učenja skozi celo življenje v vseh starostnih obdobjih. Programi so namenjeni vsem, ki želite razvijati svojo poklicno kariero, se posvetiti osebnostnemu razvoju in s tem kakovostnejšemu življenju. Pokličite nas, pomagali vam bomo pri vaši odločitvi. Skupaj bomo sestavili osebni izobraževalni načrt, s pomočjo katerega bomo usmerjali vaše izobraževanje. Pridružite se nam. Naše izobraževalne programe si lahko ogledate na spletni strani www.lu-ajdovscina.si, brezplačno se lahko naročite na novice in mesečni napovednik in tako boste vedno vedeli, kaj je novega pri nas. Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu, ki bo v sredo, 24. avgusta 2011 ob 16. uri na Ljudski univerzi Ajdovščina. Prijave in informacije na 05 366 47 50 ali 041 437 785. Anja Jamšek Furlan Lavričeva cesta čaka na asfalt Kjer so »lonci in kozice kot čolni« Ko babice plešejo z vnučkami 'Sončki' spoznavajo poklice »Kar se Janezek nauči, to Janez zna,« tako pravi pregovor. Pomembno je vedeti, kje in kako pridobljeno znanje, spretnosti, talent, delavnost, predanost - skratka delovne vrednote - uporabiti. TT e - te otroci pridobivajo v družini kot primarnem in v druž--A—/bi - vrtcu kot sekundarnem in nič manj pomembnem okolju. Za kvalitetno vzgojo skrbijo vzgojiteljice. S skrbno pripravljenimi programi omogočajo vsem otrokom vsakodnevno varno in tematsko pestro vzgojo obogateno z vrednotami, ki so za oblikovanje mladega človeka in zdrave družbe nujne. Tako so 'mali Janezki', pardon, 'Sončki' , medse povabili kar nekaj mojstrov svojega poklica ali pa se k njim najavili na poučni obisk. S šiviljo Katarino Kobal so v prostorih vrtca kreirali, krojili in sešili nič manj kot 24 predpasnikov, ki so jih nato lično potiskali. Frizerka Andreja Ukmar je, kot se reče, prišla 'na dom' in poskrbela za 'cool look' že tako lepih otrok. Kako je v pravem frizerskem salonu, so jim radovoljno demonstrirali in razložili v salonu Žgavec. Sijoči so se napotili spoznavat gostinske spretnosti. V gostišču Amon sta mami 'sončici' naravnost žareli, ko sta predstavljali svoje delo oz. poklic. 'Sončke' sta, kot se šika, na koncu postregli z osvežilnim sokom. Kuharske veščine so spoznavali v veliki kuhinji, kjer so »lonci in kozice kot čolni«, kuhalnice pa res prava vesla - v vrtcu Ob Hublju. Tu skrbijo za dobrobit otroških trebuščkov. Trije obroki, veliko sadja in zelenjave ... To še ni vse. Brez zdravstvene službe ne gre. Obiskala jih je višja medicinska sestra Metka Cigoj. Podrobno jim je predstavila odgovorno delo sester in zdravnikov v bolnišnici, pomen zdravstvene vzgoje in preventive. Sledila je igra vlog. Zdravnikov ne bo manjkalo. Gospa Štrancarjeva je otrokom predstavila zobozdravstveno službo, pomen zobozdravstvene preventive. Kako pomembna je skrb za zdrave zobe. Spoznali so delo zobnega tehnika. Za lep nasmeh pa bodo skrbeli z redno uporabo zobne ščetke. Natančen, zanesljiv, potrpežljiv, odgovoren. Vsak naj bi bil tak, farmacevt pa zagotovo. V lekarni je otroke najprej 'pozdravil' značilni vonj po zdravilih. Mag. farm. Katja Krušič je otrokom opisala delo in po- klic, pri katerem »moraš čutiti ljudi«. Poleg izdaje zdravil na recept ali brez, kozmetike, preskrbe prebivalcev in zdravstvenih domov ter domov za ostarele z medicinskimi pripomočki in pomagali, še dodatno svetujejo, informirajo, skrbijo za zdravstveno vzgojo, sami izdelujejo in pripravljajo mazila, raztopine. Skratka skrbijo za zdravje. Kako poteka pridobivanje znanja v OŠ, jim je prijazno demonstrirala Izidora Čermelj, učiteljica 4. r. na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Pozabili niso niti na državljansko vzgojo. Obiskali so Upravno enoto Ajdovščina in se seznanili s številnimi področji in oddelki dela (registracija vozil, vozniška dovoljenja, potni listi, kmetijstvo, zemljišča ...). Obiskali so TIC Ajdovščina. Kristina Pelicon je podrobno opisala delovanje centra. Mladi nadobudneži so se dobro izkazali v znanju in prepoznavanju kulturnih znamenitosti. Poznane so jim stalne zbirke : Pilonova galerija, v kateri so kot akterji udeleženi tudi sami (Cici umetnije), Muzej Ajdovščina - arheološka razstava in zbirka fosilov Steneta Bačarja. Kapucinski samostan in staro knjižnico v Vipavskem Križu so obiskali že v maju. Poleg številnega promocijskega in materiala informacijskega značaja so veliko pozornost in zanimanje namenili raznim zemljevidom. Policisti, gasilci in gorski reševalci so svojo pripravljenost in znanje demonstrirali, 3. junija na ŠC Police na prireditvi Igrajmo se za varnost. 'Sončki' so široko odprtih oči spremljali vsak njihov korak. Zgledi vlečejo. Naj bo čim več dobrih, lepih. Pogovori, medsebojna zaupnost, pripravljenost pomagati, sprejemati druge in drugačne ter znati prisluhniti sebi in bližnjim vselej rodi dober sad. Vsem, ki so se prijazno odzvali k sodelovanju, sprejeli in obogatili s svojim znanjem, jih obdarili z nasmehom, se iskreno zahvaljujejo - 'Sončki'. Medgeneracijski plesni nastop Nekega ponedeljka se je v prostorih OŠ Danila Lokarja, natančne)6 v oddelku otroškega vrtca, odvil pravi mini plesni spektakel. P0^ bilu vzgojiteljic in otrok iz skupin 'Sončki', 'Lunice' In 'Zvezdice' se J6 prijazno odzvala plesna skupina Ajda, iz plesnega centra ADC P°a mentorstvom Aliče in Elene. ■¥" 'T'metnost je tista dejavnost, j ki otrokom omogoča udeja- V-«' njanje ustvarjalnih potencialov. Otrokom je neizčrpen vir motivacij in navdihov. Tako so že pred prihodom plesne skupine, vzgojiteljice otroke ogrele in sprostile z ritmi otroških plesov in rajalnih pesmi. Da ples ne pozna meja ne uokvir-jenosti, temveč združuje in zbližuje vse generacije, ne glede na starost, spol, kulturno in drugo pripadnost, so dokazale članice plesne skupine Ajda. Z iskrivim, sproščenim nastopom so 'zažigale'. Mala' publika z velikim srcem in posluhom za lepo je navdušujoče spremljala gibanje svojih babic v ritmih glasbe. Pika na 'i' je bil nastop babice Bože Bolčine in vnukinje Nine, ki sta odplesali koreografijo na popevko 'Džuli' Daniela Popoviča. Vsekakor, Slovenija IMA TALENT! Morda le občasno dojemamo veli- čino plesa, razkošje do življenja. ^af monijo gibov in glasbe, lebdenj2 skritem počutju in čustveno vsebi110’ ki jo plesalci izžarevajo in izrazaj^ tovrstno umetnostjo. Zagotovo pa ta nastop poln pozitivnega čustveIie ga naboja, še dolgo buril domisl)l otrok, jih postavljal na oderske d£S in pod žaromete z željo: »Ko botn ve lik-a, bom tudi jaz ...« Hvala Vam in veliko uspešnih n3 stopov vam želi vedno hvaležna Pu blika 'sončkov', 'lunic' in 'zvezdic ■ Latnik Obisk v hiši zdravja Zdravju zdravje zaželeli Ko smo zdravi, nas prevevata moč in radost, energija življenja kroži v nas in se širi v okolje. Če pa se ta harmonija poruši, nastopi bolezen. Stanje, v katerem nam je vse prej kot lepo ali dobro. Takrat potrebujemo pomoč zdravnika, ki jo dobimo v zdravstvenem domu. "V TTtej stavbi domujejo zdrav- \/ niki različnih strok in de-T javnosti, ki nam pomagajo Povrniti ali ohranjati zdravje. Nekaterim pa so v pomoč pri opuščanju škodljivih navad. Otroke iz skupin Zvezdice', 'Lunice' in 'Sončki' je pred zdravstvenim domom pričakala vedno nasmejana Damjana Marc, dipl. m.s. V uvodu so ozavestili, da zdravstveni dom obiskujejo bolni ljudje in posebej poudarili pomen spoštljivega, strpnega, uvidevnega, potrpežljivega obnašanja. Po skupnem fotografiranju je otroke in vzgojite-I Ijice popeljala v 'hišo zdravja'. S pri-srčnostjo, ki jo otroci poznajo že iz njenih obiskov v vrtcu, kjer otrokom posreduje znanje in pomen zdravega in negovanega zobovja za zdravo telo, je otroke predstavila svojim kolegom. Otroci so si po skupinah ogledali Prostore v katerih nastajajo nenavadne fotografije - rentgen pljuč in zob. Peter Kompara, dipl. inž. rad., je otrokom predstavil svoje delo na zelo slikovit, zanimiv in otrokom Prijeten način. Opazovali so polnost tub s kremo, pa čajnik s skritim Predmetom (telefon). Pridobivali znanje in premagovali strah - strah krepimo. Kako močna pljuča imajo, so otroci preverili s posebno napravo, ki meri zmogljivost pljuč. Bolniki s sladkorno boleznijo se tudi zatečejo po pomoč k dr. Korenu. Prijazna sestra pa omehča vsako plašno srce. gnila pozornost slehernega otoka v zobni ambulanti za mladino. Otroci so se počutili kot doma. Znanje otrok o delu zobozdravnika le temu olajša delo. V zobotehničnem laboratoriju izdelujejo aparate, jemljejo odtise zob, 'kuhajo' proteze in izdeluje ščitnike za zobe. Slednje priporočajo vsem športnikom, kajti poškodbe zob so trajne. Ko pa se stvari odvijajo hitro, prehitro, takrat priskočijo na pomoč zdravniki, diplomirani zdravstveni-ki, medicinske sestre in zdravstveni tehniki v Nujni medicinski pomoči ah urgenci. Z reševalnimi vozili hitijo na pomoč ob različnih nezgodah, poškodbah ah nenadnih obolenjih, ki ogrožajo življenje. Prodoren zvok sirene oznanja klic na pomoč. Zdravstveni dom kot že rečeno deluje tudi preventivno. Za zdravstveno vzgojno dejavnost, poleg gospe Damjane, skrbita še diplomirani medicinski sestri Tamara Kofol in Alen- Vsebnost sladkorja v krvi so demonstrativno izmerili vzgojiteljicam. V ortodontski ambulanti, ambulanti za zobne nepravilnosti, pri ka Naglost, ki sta tudi dobri znanki otrok v vrtcu in šoli. V prostorih zdravstvene vzgoje so otroci strnili svoje misli in občutke ter jih izrazih v risbicah. Naučili so se nove pesmice - 'Na zdravje zdravju', avtorice Jožice Randl - Marc. Naravnost čudovito je biti med odraslimi, ki premorejo tako veliko posluha in tankočutnosti za otroško radovednost in vedoželjnost. Polni lepih misli in želja so otroci dan sklenili še z eno skupno fotografijo ob reševalnem vozilu. »Zdravje zdravju zaželimo in še veliko srečnih dni,« 'zvezdice', 'lunice', 'sončki' in vzgojiteljice. tv Pred zdravnikom, aparati, strah pred temo. Temnica, v kateri glasno šteješ do 25, te nagradi z lučko že pri 19. Dr. Franc Koren je zdravnik, ki se sPozna na slabosti pljuč. Ve pa tudi veliko o tem, kako jih ohranjamo Zdrava in močna. Z veliko gibanja na Prostem, športnimi aktivnostmi jih gospe Klavdiji Kobal, so otroci rado-voljno sodelovali pri pregledovanju zobovja. Seznanili so se z vzroki za nastanek nepravilnosti (duda, palec, poškodbe ...), spoznali aparat, v katerem je 'ujeta burja'. Zobozdravnica Branka Colja je z doživetim pripovedovanjem prite- Pozdrav sončnemu poletju OŠ Danila Lokarja je letos pod svojo streho sprejela tri skupine predšolskih otrok. Ti se pod vodstvom vzgojiteljic pridno vključujejo v svoj ožji in tudi širši delovni in življenjski okoliš. Svoja znanja bogatijo na različnih področjih dejavnosti (matematika, jezik, umetnost, narava, družba, gibanje). Sodelujejo z različnimi ustanovami, društvi, posamezniki... T etošnji prvi poletni dan so preživeli skupaj s tremi ra-J—Vzredi prvošolcev OŠ Danila Lokarja. To ni prvo sodelovanje, zagotovo pa prvo v takem obsegu. Vseh šest razredov se je po pozdravu in kratki predstavitvi porazdelilo po delovnem poligonu na igrišču pred šolo. Otrokom je bila na voljo 'palačinkama', kjer so mazali z marmelado in nutello, ter zmazali cel kup palačink. Te dobrote so si prislužili po konkretnem razgibanju z gibalnimi igrami, ki so jih bili veseli tako šolski kot predšolski otroci. Športno dopoldne so popestrile tudi likovne EKO delavnice v katerih so nastajali najrazličnejši izdelki iz odpadnega materiala. Razigranost je premagala poletno soparo in utrujenost iz šolskih klopi. Druženje je preveval en sam radostni duh, veselje in sreča, ki so jo okronali s skupaj zapeto pesmijo 'Ko si srečen'. Igra vpliva na otrokovo telesno rast, razvoj njegove inteligence, čustveno življenje in na njegovo rast v družbeno bitje. Tako vsem otrokom želimo veliko kvalitetne igre in varnega okolja, da bodo počitnice lepe in doživete. Ob ponovnem srečanju, tokrat v šolskih klopeh, pa dobra tema za nadaljevanje poznanstev in prijateljstva. tv Poletna šola slovenskega jezika 'v\cSOS .. -- Te tc p;>VrU c\j..............lAcLskripJCi...fiAslVfesvo.lec,................ TriUi-j^vvl iz ki>. Alij rVi^.C-rto e;......11'i^Arv^liV.., ___________.:____________......_____________________ V .SbveHijt—aev«5_______________S l.«aoBiVvsJ-_>Mesgc,_.......... ^ " .žiat___Sttea....JLC___/ - 'po -pO/JUtUL ^TL pmp jOr ‘CCL Qj±aJJXUtie*. (ptlU&rtfrL... nemško Jn dnaieMo. .u-ČJm. jSiookmsko. l šibite ______ __________ ;a _ - v," -< -' . vi:;: V i' n: ■pošt/cm ./'%• nn/Mm .n , l jp&ičfAx&c ■!. km ne j'm /o jky./eediJ k' /WU /š&-: /: to Hm, f«nw p(UhaTi:,M t1' ^ilioKVOv) T>"ll \J M i* StvA e*o teko. Sfb l-d. aci vfte*'- +i. ndk> ^ vE-vV' ca . JD ;i— . ' 4 ;■ — ~ činuowl'7i ^ *.oiuuwi-C'\ ^ ^ • Op^v« k*' kowv w> &r5L Neverjetna sezona Polone Batagelj Tako kot je Kristjan Koren letos uspešno odpeljal svojo drugo največjo dirko, velja tudi za Polona Batagelj, saj je že drugič nastopila na ženskem Giru d' Italija. 'W“'\ olona, doma z ajdovskega Gradišča, je lani na italijanski JL pentlji zasedla 24. mesto, letos Pa je skupno uvrstitev popravila še za tri mesta, med mladimi kolesarkami pa končala tik pod stopničkami. Nasploh ima Batageljeva za sabo izjemno sezono, saj je že pred Girom imenitno odpeljala dirko po Tridentinskem, kjer je zasedla skupno 8. mesto, med mladimi pa je bilascelo druga. Vmes je kot za šalo pobrala še naslov v cestni dirki v Solkanu, v kronometru pa je na isti progi kot lani svoj čas izboljšala kar za minuto, kar je pomenilo gladko zmago pri mlajših članicah, v absolutnem seštevku pa je le za pičlo sekundo zgrešila prvo mesto. Sledil je Giro, ki so ga letos otežili z daljšimi etapami in hujšimi vzponi, poleg tega so bili naporni tudi prevozi z enega prizorišča na drugega, tako da ji je ostalo malo časa za regeneracijo. »Letošnji Giro je bil zame mnogo težji kot lanski. Trase so bile veliko bolj zahtevne, prav tako tudi dolžine etap! Sama sem s svojim generalnim 21. mestom in 4. mestom med mla- dimi zadovoljna, saj sem pokazala konstantne vožnje, kot sem si jih želela. Prav tako sem zaostanek za zmagovalko v primerjavi z lanskim letom zmanjšala na polovico!« je zapisala Polona na svoji spletni strani. Potem ko se je Polona vsaj malo odpočila, je slovenske barve branila na evropskem prvenstvu za mlajše članice. V cestni vožnji je s 13. mestom dosegla daleč najboljšo slovensko uvrstitev na prvenstvu. rl Črnega trna dež ne ustavi Polne vitrine pokalov Ko bo še kdaj na Vipavskem suša, bi lahko namesto procesij za dež kar poprosili člane kolesarskega društva Črn trn iz Ajdovščine, naj organizirajo kakšno veliko tekmovanje. Deževalo, bi zagotovo. »Tludi za letošnje državno prvenstvo v štirikrosu, ki so ga -A. zaupali Ajdovcem, so se v domačem klubu skrbno pripravljali in štirinajst dni pred tekmo trdo delali, da bi zahtevna proga pod Školom v najboljšem 'izdanju' pričakala tekmovalce. Toda močan dež je vnovič grozil izničiti trud organizatorjev. Toda fantje, vajeni vsega hudega, so bili trdno odločeni dirko izpeljati, pa čeprav bodo padale 'raklje'. Konec koncev je v današnjem, novogladia-torskem času, valjanje po blatu nasploh moderno. Za tekmo so si prizadevali tudi zato, ker v tej panogi in v tej sezoni črntrnovci prevladujejo na vseh prizoriščih, tekma na domačem terenu pa je seveda jagoda na torti. Morda je prav ta prevlada kolesarjev v rumenozelenočrnih dresih 'odbila' mnoge tekmovalce iz drugih klubov, da bi se prišli 'smešit' med nabrušene domače kolesarje. V opravičilo jim je bila tudi slaba vremenska napoved in seveda jutranje deževje. Toda nebo se je tokrat Ajdovcev usmililo - ko so progo zvozili, sploh ni bila več tako blatna in je bila dirka v nadaljevanju povsem regularna (in predvsem varna). Resda so bile nekatere kategorije okrnjene in zaradi premajhnega števila nastopajočih niso mogli podeliti državnih naslovov, je bilo pa tekmovanje zanimivo in napeto. Povrh si je prišlo junake blatnih strmin ogledat veliko radovednih domačinov, tudi starejših, ki jim je neustrašnost mladcev v vožnji na polno jemala sapo. Že kvalifikacije, ko vozi vsak sam, so pokazale, kdo bo tokrat krojil vrh in tudi potem v izločilnih dirkah, ko se, vsaj na začetku, drenjajo na sorazmerno ozki progi po štirje tekmovalci in lahko pride do padcev, okvar koles in nepredvidenih situacij, ni prišlo do večjih zasukov. V bistvu sta bili tekmovanji kar dve - ena za državno prvenstvo, druga pa za pokal Slovenije, ki so ji mednarodno noto dali trije kolesarji iz Madžarske. Prvega članskega naslova državnega prvaka se je veselil Kristjan Medvešček, član Črnega Bron za Lucijo "¥■ ucija Krkoč je v ajdovsko občino prinesla še eno medaljo 1 J s- svetovnih prvenstev. V gorskem teku v Turčiji je bila tretja. Za Lucijo, ki se ponaša z medaljami iz mladinskih tekmovanj, je to prva kolajna v članski konkurenci, proga v Turčijo je bila dolga 8 kilometrov in pol in je imela 900 metrov višinske razlike. Lucija se je po zadrža- nem uvodu kmalu prebila v ospredje in držala tretje mesto in tudi v finišu odbila napad tekmic. Da je Lucija v imenitni formi, je potrdila še v teku na Grintavec, kjer je zmagala in to v močni mednarodni konkurenci, saj je tek štel za svetovni pokal. Progo so sicer skrajšali, saj je vrh Grintavca pobelil sneg. rl Kristjan že drugič prevozil francosko pentljo Kristjan Koren iz Budanj seje letos že drugič udeležil dirke vseh dirk - francoske pentlje. Da je nanjo dobro pripravljen, je dokazal že na dirki po Sloveniji, kjer je osvojil šesto mesto v skupnem seštevku, obdržal pa je tudi modro majico kot najboljši po točkah. f ■ 1 udi na cestah po Franciji je Kristjan dobro vozil in se ne JL glede na zadolžitve znotraj kluba (pomagati kapetanu Bassu) dolgo časa držal okrog 50. mesta, se pravi v prvi tretjini tekmovalcev. Predvsem je pomembno, da se ni zapletel v hujše padce, ki so sicer zaznamovali začetek dirke. V alpskih etapah si je sicer nabral nekaj več zaostanka, vendar ob tem očitno ohranil še dovolj moči, da se je lahko izkazal v zadnjih dveh etapah. Predvsem v kronometru je osvojil izjemno 15. mesto in za sabo pustil številna znana imena vključno z bratoma Schleck. V zadnji etapi v osrčju Pariza pa je dolgo časa vodil šesterico ubežnikov, v zadnjem krogu pa jih je žal ujela glavnina. Osvojil je končno 87. mesto kot najboljši Slovenec in za sedem mest izboljšal lansko uvr- stitev. Kot se za športnega junaka spodobi, so mu po vrnitvi iz Francije v rodnih Budanjah pripravili topel sprejem. rl trna, doma iz Avč, ki je ugnal klubskega sotekmovalca Andreja Bratino iz Grivč. V drugi dirki (za pokal) sta mesti zamenjala. Naslov mladinskega državnega prvaka je osvojil Jakob Malik pred Vidom Kovačem. Na- sploh so bile stopničke na podelitvi medalj povsem v znamenju domačega kluba, tudi v zadoščenje za organizacijske napore in nasploh dobro delo v klubu. Martin Pevec, foto Martin Pelicon MLADI Glasba in šport Letni vrt letos v Palah! Obveščamo vas, da Klub ajdovskih študentov in dijakov prireja tradicionalno prireditev LETNI VRT 2011, ki bo potekal od 5. avgusta do 4. septembra,ob Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina, v Palah. Prireditve ob petkih in nedeljah se pričnejo ob 21.00 uri, sobotni športni turnirji ob 16.00 uri. 5. avgust: Sunday morning, Shyam Sunday morning Začetek skupine Sunday Morning sega v leto 2007, ko so se prijavili na Diverzijo s petčlansko ekipo. Od takrat dalje je v skupini prišlo do nekaj sprememb članov, končna zasedba, ki zajema štiri člane, se je postavila novembra 2010; Matej Kolavčič na kitari in vokalu, Peter Marinčič na bas kitari, Robert Zimic na back vokalih in glavni kitari ter Tadej Blažič na bobnih. Z novo zasedbo je skupina požela precejšnje zanimanje in se tudi že preizkusila z večjimi koncerti, med drugimi tudi na natečaju v zabaviščnem centru Magmax, ter s koncertom v ljubljanskem ORTO Bar... Shyam Shyam ustvarjajo avtorsko indie / rock/ alternativno glasbo, s katero so na slovenski sceni že vse od novembra 1998, ko je skupina nastala v Krškem. Do sedaj se lahko pohvalijo s tremi izdanimi albumi. Željo daleč stran (2000, Multimedia rec.), Sonce v senci (2004, Nika rec.), zadnji pa je 11. septembra 2010 izšel Skriti sij ljudi (ZKP RTV SLO). Zasedbo skupine Shyam pa sestavljajo: Miloš Radosavljevič na vokalu in kitari, Frenk Les na bobnih, Matija Lapuh na kitari in Božo Kovač na bas kitari. 6. avgust: Turnir v nogometu na odboj Vsako ekipo lahko sestavljajo štirje tekmovalci, v polju pa igrajo trije. Igrajo lahko moški, ženske ali mešane ekipe vendar vsi v skupnem sistemu. Tekma traja 10 minut, igralci si sodijo sami, za vsa podrobna pravila (npr. branjenje gola, izvajanje menjav, itd.) se dogovorijo pred izvedbo turnirja. Sistem igranja bo prilagojen številu prijavljenih ekip in ga bo določil organizator. Prijave zbiramo na i...@kas.si, prijavnina znaša 20 € (10 € za ekipo sestavljeno iz članov KAŠ) na ekipo in se poravna pred začetkom turnirja, vsi tekmovalci prejmejo majčke Letnega vrta, najboljša ekipa bo nagrajena s pršutom. 7. avgust: Fool Moon Fool Moon Skupino Fool Moon sestavljajo Katarina Birsa na vokalu, Anže Vrabec na klaviaturah in back vokalu, Peter Šavli na električni kitari, Aljoša Košuta na bas kitari ter Rok Tomažinčič na bobnih. Skupaj preigravajo tako avtorske pesmi kot tudi pesmi drugih avtorjev. Držijo se predvsem zvrsti soula, R&B, funka in pop rocka, iz katerih pričarajo čudovito vzdušje. 12. avgust: Plesni večer (nastop, mini tečaj kubankse salse, meran-gue, čačača in bačata) O plesalcu V Santiagu de Guba rojeni - Quin-ny živi v Sloveniji od leta 2002. po-poklicu Turistični tehnik. Od malih nog je z dušo in telesom predan plesu. Kot mladostnik je bil Quinny najboljši breakdancer na karibskem otoku. V uličnih tekmovanjih je bil znan kot »nepremagljivi«. Kasneje je ustanovil svojo plesno skupino, s katero je nastopal po vsej Kubi. Plesal in animiral je v turističnih hotelih in diskotekah. Pridružil se je skupini prvih plesalcev atraktivne plesne predstave Tropicana Santiago, ki je postala druga naj večja na Kubi (prva je v Havani). V Sloveniji je ustanovil Salsa Klub Guba, kjer s sodelavci poučuje latinsko ameriške in orientalske plese, izvaja ekshibicijske nastope ter skrbi za sproščeno vzdušje na raznih prireditvah. 13. avgust: Streetball Vsako ekipo lahko sestavljajo štirje tekmovalci, v polju pa igrajo trije. Igrajo lahko moški, ženske ah mešane ekipe vendar vsi v skupnem sistemu. Tekma traja 20 minut, igralci si sodijo sami, za vsa podrobna pravila se dogovorijo pred izvedbo turnirja. Sistem igranja bo prilagojen številu prijavljenih, ekip in ga bo določil organizator. Prijave zbiramo na i...@kas.si, prijavnina znaša 20 € (10 € za ekipo sestavljeno iz članov KAŠ) na ekipo in se poravna pred začetkom turnirja, vsi tekmovalci prejmejo majčke Letnega vrta, najboljša ekipa bo nagrajena s pršutom. 14. avgust: Stand up (Tina Gorenjak in Tanja Kocman) Tina Gorenjak Prepoznavna dramska igralka, ki je ustvarila več kot štirideset vlog v gledališčih, nastopila v štirih celovečernih filmih, nadaljevankah ter številnih televizijskih oddajah. S svojim prvim avtorskim projektom Muca Maca ali Brez ljubezni mi živeti ni se je zapisala med najprepoznavnej-še medijske ustvarjalce. Svoje mesto je utrdila še z avtorskim muzikalom Prava dekleta, režijo komedije XXL Bejbe, videli pa smo jo lahko tudi kot akterko v uspešnici Sžensk.com. Kot stand up kemičarka se je premierno predstavila v gledališki stand up komediji Muca Maca 2. Njeni stand up nastopi so svojevrstno doživetje tudi po zaslugi dolge odrske kilometrine, saj svoj humor gradi na pristni komunikaciji in spogledljivim stikom z občinstvom. Tanja Kocman Neuradna miss domače Ješence in ljubiteljica špohtlov je rojena za humor. Poleg rednega negovanja stand up kulture (tudi v oddaji Brez dlake na jeziku) kot koscenaristka in sovo-diteljica sodeluje v satirični oddaji Bizarno Aktualno in igra v komediji XXL Bejbe. V svojih stand up nastopih pogosto razkriva skrite paradokse in nasmeji s pronicljivim humorjem. Na odru je izjemno odzivna, iznajdljiva in z občutkom za občinstvo, zato ga vselej navduši. Dovršene domislice in humorne analogije kot jih še niste slišali vas bodo dodobra nasmejale tudi tokrat, ostro uho pa bo uživalo tudi družbeno-kritični noti njenega humorja. 19. avgust: Bro Bro - Reggae Bro je glasbeni projekt za katerim stoji Mate Brodar in je nastajal, ko je bil še član dvojca Da Phenomena. Prvi album z naslovom Serious Reggae Deviations, ki ga je na pot pospremil singel Universe, je leta 2009 izšel kot priloga junijske izdaje revije RSQ. S svojo spremljevalno skupino The Towel Stealaz je nastopal na številnih reggae festivalih doma in na tujem, izjemno toplo so ga sprejeli na madžarskem, kjer je med drugim nastopil tudi na znamenitem Szigetu. 20. avgust: Badminton (dvojice) Igrajo lahko moški, ženske ah mešane dvojice vendar vsi v skupnem sistemu. Igralci si sodijo sami, za vsa podrobna pravila se dogovorijo pred izvedbo turnirja. Sistem igranja bo prilagojen številu prijavljenih dvojic in ga bo določil organizator. Prijave zbiramo na i...@kas.si, prijavnina znaša 10 € (5 € za člane KAŠ) na par in se poravna pred začetkom turnirja, vsi tekmovalci prejmejo majčke Letnega vrta, najboljša dvojica bo nagrajena s praktično nagrado. 21. avgust Zlatko Kaučič KOMBO Zlatko Kaučič KOMBO - Jazz KOMBO Zlatka Kaučiča je nastal znotraj šole za tolkala pod vodstvom bobnarja, tolkalca in skladatelja Zlatka Kaučiča. KOMBO je v žargonu orkester, ki ga sestavljajo tolkalci, kitaristi, klaviaturist, bas-kitarist, pa tudi drugi instrumentalisti. Glasba, ki jo orkester izvaja, sodi v območje jazza, mestoma z razvidnimi prvinami etno glasbe, in je vseskozi avtorsko naravnana: pa naj gre za izvedbo del priznanih avtorjev ah za izvirno ' glasbo Zlatka Kaučiča. Kot je za zvrst značilno, zlasti pa za ustvarjalnega duha, ki ga med mladimi glasbeniki vztrajno neguje Kaučič, njihovo izvajanje krasi neposrednost, svežina, čisto veselje in dobršna mera improvizacije. Glasbeniki: Zlatko Kaučič - umetniški vodja, Marko Lasič - bobni in tolkala, Vid Drašler - bobni in tolkala, Anže Kristan - bobni in tolkala, Gal Furlan - bobni in tolkala, Jan Jarni - kitara, Vitja Balžalorsky - kitara, Peter Šavli - kitara, Andrej Frančeškin - keyboards, el.piano, Jošt Drašler - el bas, kontrabas. 26. avgust: Arhibald Arhibaldovi-ch, We van't sleep at night We can’t sleep at night so po petih letih delovanja, dveh albumih in več kot sto koncertih že stalnica slovenskih odrov. Včasih kričavo razuzdani, drugič nekontrolirano plesni. Za seboj imajo turnejo Klubskega maratona, številne uspešne nastope po Balkanu, lansko leto pa so osvojili še Južnoafriško Republiko, kjer so se dvorane včasih prav nevarno zamajale pod nogami navdušenega občinstva. Bend žejen vročekrvnih nastopov in občinstvo lačno dobre muzike, to je recept za njihove energične nastope. Arhibald Arhibaldovich je mlada domača indie rock skupina, ki je rasla ob vplivih otoških skupin, a ko je ugotovila, da vendarle prihajajo iz Balkana, je v svojim pesmim dodala še drugo noto. Bobnar in pevec sta se spoznala v srednji šoli in po nekaj kadrovskih rošadah leta 2009 osnovala bend. Priredbe kmalu zamenjajo avtorska dela, ki izžarevajo trenutno počutje in naključno inspiracijo. Iz koncerta v koncert izpopolnjujejo svoj odrski nastop, ki ga dopolnijo z ritmičnimi vložki. V zadnjem letu so opazno napredovali in se izkazali kot predskupina Repetitor, The Crookes in Moby. Junija so na povabilo organizatorja odigrali koncert kot predskupina The VValkmen v Kino Šiška. Ker studijskih posnetkov še nimajo, se jih splača preverit v živo. Skratka: »Arhibald Arhibaldovich so neobremenjeni, nepretenciozni, mladostni in plesni.« (Tine Hafner, ZGG ) 27. avgust: Briškuljada Tekmovanje dvojic v briškuli in tršetij. Prijave zbiramo na i...@kas.si, prijavnina znaša 10 € (5 € za člane KAŠ) na par in se poravna pred začetkom turnirja, vsi tekmovalci prejmejo majčke Letnega vrta, najboljši par bo nagrajen s pršutom. 28. avgust: Bakalina Nekoč pogosto uporabljen pozdrav Buohdidabra (Bog daj dobro) danes le redko slišimo. Tokrat nas z novim albumom Buohdidabra pozdravlja duo Bakalina, ki ga sestavljata Jani Kutin - glas in Renata Lapanj a-har-monika. Podobno kot na prvencu Pakašnca nam Bakalina tudi sedaj ponuja zvrhano skledo zgodb: jemlje jih iz kmečkega življenja kot je bilo nekoč, dotakne pa se sodobnega sveta, kjer kritizira sistem, v katerem se je znašel sodoben kmet in na humoren način opisuje odnose med moškim in žensko. Harmonika nas s preprostimi in igrivimi melodijami nehote spominja na ljudsko glasbo, ki pa jo začinjena besedila v čadr- škem narečju naredijo unikatno in Bakalini prepoznavno. Vsem skupaj torej: »Buohdidabra, pejte napri, za use je usega puhna... 2. september: Eight Bomb Eightbomb - Neo Hotrod a RockaBilly'n'roll Eightbomb sestavljajo Jure na vokalu in kitari, Loz na solo kitari, Marcel na basu ter Urban na bobnih. Fantje stvarjajo glasbo, ki bi jo lahko opisali kot Neo Hotrod a RockaBilly'n'roll-In če je bila ta zvrst prej v Sloveniji čista neznanka, se je to, z njihovo udeležbo v oddaji Slovenija ima talent, spremenilo. Od takrat naprej neprestano koncertirajo po slovenskih, ter tujih odrih. 3. september: paintball Na turnirju lahko sodelujejo ekipe s štirimi člani. Prijavnina na turnir je 10 € na osebo (5 € za člane KAŠ), kar vključuje opremo, 5 ur turnirja in 100 kroglic. Nakup dodatnih 100 kroglic je 3 €. 4. september: Fast Motion, Hit the switch Fast Motion - punk rock (Francija - Lille) Francoski Fast Motion že drugič prihajajo v Ajdovščino, tokrat v sklopu turneje, na kateri bodo prepotovali celotno Evropo. Če vam je všeč hitri punk-rock s primesmi hardeo-ra, je to pravi večer za vas. Hit The Switch - punk rock (ZDA - Kalifornija) Hit The Switch prihajajo v Ajdovščino naravnost iz »punk rock meke« Kalifornije. Pričakujemo lahko strasten nastop z obilico hitrih ritmov in družbeno kritičnih izpovedi. POSEBNA PONUDBA V AVGUSTU PONUDBA VEUA OD I. 8. DO 31. B. 2011 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG ŠPAGETI 500 g JOGURTOM 140 g 1,09 emm v,3a emm 7,33 c tema o, 39 c tema 7,33 € tema 3, DOMAČI KEKSI 500 g + 20 % gratis MLINOTEST v CEHU! Ponudba velja od 1. 8. 2011 do 31. 10. 2011 oziroma do razprodaje zalog! *,h' iHki - b Jr JEŠPRENJ ' SPECIAL V kg 0,99 € REDNA CENA: 1,19 € m sl;OlWl:0"1 JAJČNI FIDELINI S KORENČKOM 250 g 0,59 € \ORSKA POSEBNA MOKA (4 x V kg) 4 kg 3,19 € REDNA CENA: 2,76 € JAMČN! POLŽI 26 500 g REDNA CENA: 0,71 € MLINOTEST d. d., Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina, www.mlinotest.si 0,79 € REDNA CENA: 0,99 € SIROVI T kg 3,39 € REDNA CENA: 3,78 € ZAVITEK T kg 5,99 € REDNA CENA: 7,76 € CENE SO V EUR IN VKLJUČUJEJO DDVI ZA MOREBITNE NAPAKE V TISKU SE VAM OPRAVIČUJEMO. NAGRADNA IGRA Podjetje Trgo ABC, servisira osebna in lahka gospodarska vozila blagovnih znamk Renault, Nissan in Dacia, posluje v Ajdovščini, na Goriški cesti že vrsto let. V sklopu prodajnega salona obratuje tudi mehanična in avtoličarska delavnica, prodaja rabljenih vozil ter prodaja originalnih rezervnih delov. Skupaj s časopisom Latnik ponuja uveljavljeni avtomobilski trgovec NAGRADNO IGRO ! Do naslednjega Latnika v začetku septembra 2011 nam na dopisnici pošljite odgovor na vprašanje: Kje se nahaja fotografirani lepotec NISSAN QASHQAI ? Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence in Trgo ABC bo podelil naslednje nagrade: 1. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila in menjava olja v motorju. 2. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila in do-točenje čistilne vetrobranske tekočine 3. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila Odgovore pošlite do 26. 8. 2011 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina Nagrado boste lahko uveljavili, tudi če nimate vozila iz prodajnega programa sponzorja. Vabljeni k sodelovanju! Poletje z Lavričevo knjižnico W" X edne knjižnične dejavnosti IV tako za mladino kot odrasle JL Vse s šolskim letom tudi pri nas zaključijo. Izjemi sta bralna krožka v Domu starejših v Ajdovščini in v Pristanu v Vipavi, kjer se srečujemo tudi poleti in prebiramo zanimive odlomke iz literarnih del.-* * Kljub toplim (a tudi deževnim) poletnim mesecem v Lavričevi knjižnici skrbimo, da bi bili vaši dnevi in večeri (lahko pa tudi noči) čim lepši, zabavnejši, pestri in prijetni. Vabimo vas, da si izberete kaj iz široke ponudbe, ki vam jo ponujamo za poletne dni. V knjižnici vas pričakuje stojnica s poletnim branjem, kjer smo vam knjižničarji poiskali knjige, ki so kot nalašč za dolge dneve in večere. Izbor knjig in revij smo prenesli tudi na Letno kopališče Police. Čaka vas ob vhodu na bazen. Izberete si lahko knjigo zase ali za vaše najmlajše, kakšno revijo in jo po obisku bazena vrnete na polico. V si tisti, ki pa se tudi čez poletje pripravljate na izpite, se v naši knjižnici že lahko učite v novi študijski čitalnici, ki smo jo uredili v starem prizidku knjižnice. S poletjem pa je tudi urejen oddaljen dostop do digitalnih Odlični okusi izdelkov Mlekarne Vipava Mlekarna Vipava ima že več kot stoletje dolgo tradicijo predelave mleka v mlečne izdelke. virov podatkov Ebscohost, Oxford Art Online, Oxford Musič Online, Oxford reference, itd. kar od doma. Potrebujete le vašo številko članske izkaznice in geslo za COBISS-MO-JA KNJIŽNICA. Če gesla še nimate, vam ga bomo dodelili v knjižnici. Sicer pa se v knjižnici konec meseca pripravljamo na selitev oddelka v Podnanosu v nove prostore. Zato bo knjižnica v Podnanosu 24. in 31. avgusta in 2. septembra zaprta. Prav tako se zaključujejo dela v oddelku v Dobravljah, kjer bomo z jesenjo prešli na računalniško izposojo. Zdenka Žigon ■"tr TTsi skupaj v preskrbovalni \/ verigi se trudimo in posve-V čarno pozornost ohranjanju tradicije na eni, ter pridobivanju in vključevanju znanja na drugi strani. Znanje pri naši hiši danes predstavlja prvi' vogal' in hkrati pomeni tudi garancijo za kakovost naših izdelkov. Drugi 'vogal' predstavlja kvalitetno surovo mleko, ki je osnovna sestavina izdelkov in prihaja s področja, ki ni obremenjeno z industrijskim onesnaženjem. Krma s katero se prehranjuje živina pa vsebuje veliko sestavin, ki so ključna prehranska komponenta v naših mlečnih izdelkih. Tretji Vogal' predstavlja inovativnost, ki nam zagotavlja, da najdejo naši izdelki prostor v prehranskih navadah tistih ljudi, ki prisegajo na zdravo hrano brez škodljivih aditi- vov. Četrti "vogal' naše hiše, ki je po našem mnenju ključen, pa predstavlja odnos do vas kupcev. Ta odnos bomo v prihodnje poskušali še izboljšati, saj Vas bomo poskušali še naprej presenečati z novimi inovativnimi izdelki, ki bodo izhajali iz naše bogate tradicije in temeljili na novih spoznanjih o zdravi prehrani sodobnega človeka. Poslanstvo naše mlekarne je, da ob upoštevanju sodobnih odkritij o prehrani in zdravju ljudi ter ob upoštevanju potreb, želja in interesov naših potrošnikov z lastnim znanjem, izkušnjami in inovativnostjo, spreminjamo mleko v vrhunske in zdrave mlečne izdelke. Mleko in mlečni izdelki iz Mlekarne Vipava vas v trgovinah pričakujejo v prikupni embalaži v okrilju blagovne znamke MLEKO VIPAVA. Vsi mlečni izdelki so izdelani iz polnovrednega slovenskega mleka, so prehransko bogati, vsebujejo veliko kalcija in so svežega in prijetnega okusa. Mlečni izdelki Bifidus in Lahka vi' pavska skuta imajo znak varovalneg3 živila Društva za zdravje srca in ožilja. Nanoški sir je trdi sir z zaščiteno označbo geografskega porekla. Miškama Vipava je za izdelavo Nanoškega sira pridobila certifikat, ki dokazuje, da v mlekarni izdelujemo sir po tradicionalnih postopkih iz mleka širšega območja Vipavske doline* Trnovske planote in Nanosa. Z namenom približati naše izdelke potrošniku smo v začetku leta pripravili nagradno SMS igro, v kateri smo konec meseca junija med našimi zvestimi kupci izžrebali prejemnike praktičnih nagrad. Po ogledu mlekarne in pokušini naših mlečnih izdelkov smo vse nagrajence povabiliv restavracijo Vipavski hram, kjer jim je nagrade podelil predsednik uprave Joško Ambrožič (na fotografiji). Vsem dobitnikom nagrad še enkrat čestitamo. Nagrajenci nagradne križanke v Latniku številka 116: • Melita Bajec; Gozd 2b; 5273 Col • Viljenka Tratnik; Žagolič 27; 5273 Col • Sonja Benčina; Col 88d; 5273 Col Latnik. Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič •Zasnova: Martin Pelicon in Gregor Humar • Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. »Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com