Izhaja
ysak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.	Celovec, 28. velikega travna 1910.	Štev. 22.
Rojalii, spominjajte se podljubeljskega ..Delavskega doma".
10. julij — naš narodni praznik.
Ob ustanovitvi narodno-obrambnega društva „Slovenska Straža" so se sešli v Ljubljani na posvet tudi zastopniki izobraževalnih društev iz vseh slovenskih dežel in sklenili, da posvetijo 10. julij slovanskima apostoloma sv. bratoma Cirilu in Metodu. Na ta dan se bodo vršile po vsej Sloveniji prireditve v čast sv. Cirilu in Metodu in v obrambo naše narodne meje. Kjerkoli še ni kakega društva in bi sploh kazalo ustanoviti kako društvo, tam — 10. julija na dan s podružnico «Slovenske Straže !“ Tam pa, kjer obstoje že razna narodna društva, bodisi izobraževalna, bodisi narodna društva v drugi obliki in ne kaže ustanavljati še kako novo društvo, tam bodo priredila naša že obstoječa društva gledališke igre s primernimi govori, deklamacijami, petjem itd. v prid «Slovenski Straži". 10. julij bodi naš narodni praznik pod pokroviteljstvom sv. bratov Cirila in Metoda! Podružnice «Slovenske Straže" se bodo snovale potom centrale, zato naj povsod, kjerkoli nameravajo ustanoviti podružnico, to takoj javijo «Slovenski Straži" v Ljubljani, kamor se naj pošiljajo tudi vsi darovi in vsa pisma, ki se tičejo «Slovenske Straže". Ustanovni člani «Slovenske Straže" so glasom pravil tisti, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta; redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma pi’avne osebe; podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto. Člani društva so moške, ženske in pravne osebe.
Tisti, ki hočejo postati člani, se oglasijo ali pri društvenem vodstvu v Ljubljani ali pri podružnici svojega okraja.
Narodni bojevniki! 10. julij ni več daleč. Začnite takoj s pripravami! Naš čolnič otmimo!
Kirchmayer se je zbudil.
Kirchmayer in njegov štab je začetkom tega meseca obiskoval svoje volilce ter poročal o svojem «delovanju" v državnem zboru. «Freie Stim-men" in njih sestrica «Bauern-Zeitung" obširno poročajo o zborovanjih na Vrbi, Kostanjah, Št. liju in dr. Kar se tiče zborovanja na Vrbi, imenovana lista previdno zamolčita to, kar je napravilo zborovanje «spannend" in «anregend". G. Kirchmayer je mislil, da ima pred seboj pristaše, kakor jih je pozneje dobil na Kostanjah, ki se ne upajo, mu nekoliko vest izpraševati. Gg. Meier in Wrann sta mu nekoliko potipala na žilo, da naj g. poslanec pove, kaj je storil za svoje volilce na Dunaju; od njegovega tovariša, g. Grafenauerja, je še vedno kaj slišati, od poročevalca Kirchmayerja pa ničesar. Vrbljani pač dobro vedo, da njihov poslanec Kirchmayer stiska na Dunaju roko ministrom kakor je Bienerth, ki je ravno Vrbljanom hotel zadati občuten udarec z nakupom Vrbskega gradu, katerega so bili prisiljeni kupiti nazaj z doplačilom okoli 100.000 K. Govoril je o «Misswirtschaft im Staatshaushalte" ; s to izjavo je g. poslanec, morda ne da bi se tega zavedal, postavil vso nemškonacionalno politiko in nemškonacionalne poslance v pravo luč. Žalostna mora biti gospodarska politika nemškonacionalne in sploh vladnih strank, da jo mora na shodu pred svojimi volilci tako očitno in s prav značilnimi izrazi obsojati mož, ki je sam vprežen v to politiko. Storiti je moral to, ker pred volilci nikdar ne bi mogel zagovarjati politike sedanjih vladnih strank; opravičiti je hotel s tem svojo in svoje stranke politiko, pa je po-
zabil zraven na logiko in svojo ter svoje stranke odgovornost za sedanjo vladno politiko. Vrbljani bodo si morali že sami znati pomagati; od svojega poslanca in Bienerthove vlade, ki jo kot pristaš nemškonacionalne stranke tudi g. Kirchmayer podpira, nimajo ničesar pričakovati.
Dan potem je g. poslanec Kirchmayer počastil s svojim obiskom tudi Kostanje. Obžaloval je, da nasprotniki niso prišli na njegovo zborovanje; g. Kirchmayer pa si ne sme misliti, da so bili vsi navzoči pristaši stranke, ki mu je priskrbela sedež v državni zbornici, da si tam — spočije. Vemo, koga si je želel videti kot «nasprotnike" na zborovanju; da ti niso prišli, kakor bi si želel g. Kirchmayer, ima se zahvaliti svojim lastnim pristašem, kateri so povabili s posebnimi vabili po občinskem slugi tiste, o katerih vedo, da ne morejo ugovarjati, a občinski sluga se je skrbno izognil tistih, katerih si je želel posebno poročevalec o tem zborovanju iz Kostanj v takoimenovani «Banern-Zeitungi".
G. poslanec Kirchmayer je izjavil, da ga je sram biti poslanec, ker ni od vseh izvoljen. Pripovedoval je, kako dober je z ministri; gotovo si stiskujejo na Dunaju roke; a g. poslanec je zna-biti pozabil pogledati v dlan roke, je li od tega stiskanja kaj ostalo za njegove volilce v roki. Tudi Kostanjčanom ne bi škodovalo, če bi jim zastopnik na Dunaju izposloval kako kronico za zboljšanje gospodarskega stališča. Praznih besedi in raznih številk, četudi pridejo izpust g. poslanca Kirchmayerja, so že davno siti «klerikalci" tako kakor «liberalci". Dobro pa naj si kot nauk zapomnijo posebno Kirchmayerjevi volilci besede ministra, ki je rekel g. poslancu: „In der Bildung ist eure Zukunft" (v izobrazbi je vaša bodočnost). Ministru mora pač biti dobro znana olika koroških nemčurjev, iz katerih se rekrutirajo Kirchmayerjevi volilci na slovenski strani. V posebno tolažbo je naznanil svojim volilcem g. poslanec, da stojimo pred časi, ki bodo veliko milijonov požrli. Lepi upi za kmeta od
Hranilnica in posojilnica Podljubeljem
obrestuje hranilne uloge po 474% in daje posojila po 5%.
Podlistek.
Za življenje ali v smrt.
(H-)
Zunaj črez plan je razsajala burja, da so okna žvenketala in gozdovi ječali. Otožna pesem burje je plašila otroke, ki so jim matere pripovedovale, da Bog kaznuje svet zopet za neki nov zločin. Ali si je kdo prerezal nit življenja ali pa je oropal življenja koga drugega. Plaho so sklepali otroci roke in zrli skoz okno v mrak, kdaj da zagledajo v temi prikazen ubitega.
Ob takih večerih je prijetno doma. To je občutil tudi mladi doktor Stanko. Sedel je udobno v naslonjaču in pušil običajno smotko, opazoval je z zadovoljstvom svojega malega sinka, ki je nepremično zrl v obraz svoji mamici in poslušal njeno povest o svetem Jurju, ki je s sulico zabodel zmaja.
«Tak junak, kakor je bil sveti Jurij, moraš postati tudi ti, Vanček", nagovori doktor Stanko sinka, ko je končala mati.
Vanček se je za to misel takoj vnel. Skočil je z zofe in z vso resnostjo poudarjal: «Zmaja ubiti, zmaja ubiti!1
Doktor se je smejal in ga hotel prepričati, da to ne gre tako naglo; prej je treba zmaja.
Dečko pa je bil drugih misli. Pokazal jena jazbčevo kožo pri pisalni mizi. Pograbil je očetovo palico in klical očetu: «Konjča, hi konjča."
Doktor se je prisrčno smejal. Pozabil je na študije, na svoj doktorat. Kmalu je čepel na vseh štirih, na njegovem hrbtu pa mali.
«Zmaja, zmaja, je kričal ponosni jezdec in namerjal in vihtel svojo sulico. Parkrat sta premerila sobo in sledila zmaja. Pri pisalni mizi sta ga zasledila. Konj se vspel samega strahu pred strašnim zmajem, mlad junak pa ga je neustrašeno izpodbujal s „hi !"
Vitez Vanček je zavihtel sulico in jo zabodel v zmaja. To delo je opravljal tako ognjevito, da so dlake kar frčale na vse strani. Tedaj je zapel zunaj zvonček.
Doktor je položil sinka na tla in šel gledat.
«Kdo je?" je vprašal pri okencu na vežnih vratih.
«Košir z Bukovja sem. Gospod doktor, mudi se!“
Doktor je odprl vrata. Vstopil je, ves za-sopihan, kmet z razmršenimi lasmi. Po čelu mu je lil pot,
«Kaj se je zgodilo pri vas?" ga nagovori zdravnik.
Moj otrok, edina moja Milka, se hoče zadušiti, pri jedi je nekaj požrla. Mudi se, gospod doktor, prosim."
«Kaj je požrla?"
«Ne vem, pa mudi se, če ne bo prepozno."
Zdravnik si je hitro nataknil visoke čevlje, vzel s seboj nekaj inštrumentov, potem sta stopala v noč. Vihar je divjal še s prejšnjo silo. Po nebu so se podili temni oblaki in zagrinjali zdaj pa zdaj polno luno.
Divja noč je bila to, pa kljub temu lepa. Kmalu so sanjale za njima zadnje hiše. Dospela
sta do barja, ki se razteza tri kilometre daleč, in na katerem ne raste ničesar, ne drevje, ne grmovje, gorjé ponočnemu potniku, ki ga zapelje modra lučka, da zabrede v močvirje! Pogrezne se, in nihče ga ne more več rešiti.
«Kaj pa, da niste prišli z vozom, Košir, če je res tako mudno?" spregovori zdravnik.
«Bilo bi prepozno", je odgovoril kmet in obstal.
«Glejte, g. doktor, luč tam-le onstran barja, tam je moja hiša. če nadaljujeva zdaj to pot ob barju do njegovega konca in potem zavijeva na drugi strani nazaj, potrebujeva celi dve uri — tako dolgo Milka ne zdrži."
«Kaj potem naj počneva? Vpreči bi bili morali."
Košir je stopil tik pred zdravnika in ga prijel za roko. «Potem bi še zdaj ne bil pri vas; gospod doktor, midva morava naravnost črez barje. Tudi sèm sem prišel."
«Kaj vam pride na um, to bi bilo blazno, črez barje živ človek ne pride."
«Čisto ozka steza vodi črez barje, g. doktor. Kmetom je znana. Res je sicer precej nevarna, toda jaz sem jo prehodii že ponoči in podnevi. Pojdite, tukaj morava zaviti, v dvajset minutah sva tam."
Košir je zavil proti barju.
«Ne, ne, Košir, na noben način. To bi bilo vratolomno. Tega mi ne veleva zdravniška dolžnost, ne pred ljudmi, ne pred Bogom. Pomislite, da imam doma ženo in otroka."
Košir se je obrnil. Burja mu je odnesla klobuk in valovila njegove lase.
strani nemškonacionalne politike! Iz vsega njegovega poročila nam je ugajalo njegovo opravičilo za svoj slab govor, češ, da se je med potjo malo „zalumpal“. Vsled tega naj mu bo odpuščeno, če ni imel s čim drugim dokazati svoje ljubezni do kmeta, kakor z izjavo, da je od same ljubezni do kmeta dal svojo hčerko v zakon malemu posestniku; nam pa se zdi, da bi jo bil dal raje kakemu večjemu posestniku, če bi se bilo vnelo srce kakega večjega posestnika za hčer velikega posestnika Kirchmayerja.
Glede poročila deželnega poslanca g. Gaj^ lerja pa se res ne splača omenjati kaj drugega, nego vtis, ki ga je napravilo na poslušalce, namreč: „Mi nemški nacionalci v deželi tako gospodarimo, da smo bili v zadnjem zasedanju deželnega zbora prisiljeni, ali naložiti kmetu nova bremena z novimi davki, ali bo pa zašla dežela še v veliko večje dolgove. Izvolili smo iz same ljubezni do kmeta raje — prvo!“
Kot Kirchmayerjev trabant je prišel tudi na Kostanje neki „Parteisekretar Freissinger“; mi poznamo tega gospoda sicer samo kot urednika „Freie Stimmen,“ ki se po pravici smejo imenovati stanovsko glasilo nemškonacionalnih — uradnikov. V Celovcu je tudi hotel nastopati kot neki ,.Parteisekretar“ pri zborovanjih obrtnikov, ki pa so ga postavili raje na zrak. Sedaj pa bi rad nastopal pri kmetih kot „Parteisekretar“, čeravno vemo, da ga niso kmetje za to službo izbrali. Vsled tega razumemo tudi, da ni mogel zatajiti svoje prave žilce in je prav po maniri uradniškega glasila „Freie Stimmen" začel udrihati po kostanjški slovenski stranki. Zato se mu je tudi prav malo prilegalo, ko je prisiljeno govoril o neki slogi kmetov. Kaj je za kmeta potrebno in kje ga črevelj žuli, o tem pač tak-le „Parteisekretar“ in urednik uradniškega lista ne more imeti pravega pojma. Zgoditi se mu zna, da bodo kmetje sledili zgledu celovških obrtnikov in možu pokazali, kod pelje pot nazaj v Celovec.
G. Kirchmayer naj napravi le še več takih zborovanj in zapravil bo nemškim nacionalcem od njega zastopan mandat.
Laška uniuerza — šla po uodi?
Lahi imajo s svojo bodočo univerzo smolo. Iz Inomosta vsled nemškonacionalne prenapetosti pregnani, so za trdno upali, da dobijo v Trstu visoko šolo. Da omehčajo sedanjo vlado, so šli ž njo črez drn in strn. Tudi med nemškimi strankami je vel za laško vseučilišče v Trstu ugoden veter. Trstu sprva niso nasprotovali krščanski socialci, nacionalne stranke nemške so se zavzemale za Trst. Profesor Waldner je v zbornici ognjevito zagovarjal Trst in protestiral proti ustanovitvi laške univerze na Dunaju, češ, da je Dunaj edini veliki nemški branik v Avstriji. Le vsenemci so bili proti laški univerzi v Trstu, ker bi bila laška univerza v Trstu vsenemškemu prodiranju do morja močan jez. Razume se, da Jugoslovani niso mirno poslušali, kako se je razpravljalo o laški univerzi skoro kot že dognani
„Dolžnost? Ne; pa prosim vas. Bodite us-miljeni!“
„Preveč zahtevate, Košir“.
„Vem“, je odgovoril Košir zamolklo in vil roke.
„Moja Milka je edinka, gospod doktor, kakor vaš dečko. “
Stanko je bil mehkega srca. Gledal je obupujočega očeta. Srce ima kakor jaz, si je mislil, četudi je kmet.
„Naprej torej, naj bo v božjem imenu.11
„Stopati pa morate trdo za menoj.“
Že sta šla po barju. Zemlja se je udajala in noge so se pri vsakem koraku udirale, da se je zdelo, kakor da bi hodila po pernici. Na dolgo sta stopala, in polovico barja sta že imela za seboj. Naenkrat je Košir obstal.
„Gospod doktor“, je šepnil hripavo Košir, predno bo temno, morava priti črez. Poglejte tja gori!“
Zdravnik ga je ruzumel. Vzadi za borovim lesom so se kopičili temni oblaki. Burja jih je gnala proti luni z neverjetno hitrico. Če dosežejo oblaki prej mesec kakor onadva trdna tla, potem jima bodi Bog milostljiv.
Nehote seje zdravnik oprijel Koširjeve suknje in kakor preganjan jelen sta v dolgih skokih brzela po ozki gibajoči se poti. Noge so jima postajale svinčene, izpod škornjev je tupatam brizgnila voda. V trenotku so morali oblaki zakriti luno in zagrniti barje v popolno temo.
V istem trenotku sta občutila pod nogami trda tla. Kako prijetno so že odmevali koraki, kako lahke so postale noge! Moža sta se usta-
stvari. Z vso odločnostjo sta protestirala v državnem zboru poslanca Gostinčar in Rybàf, da bi vlada na jugu ustregla Lahom, Slovence pa pustila praznih rok. Laška univerza spada na Dunaj. Ali zajedno z laško univerzo na Dunaju mora vlada dati tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani! To je bilo stališče Jugoslovanov, ki so ga podpirali tudi Čehi.
Nam se je zdelo, da z laško univerzo v Trstu ne bo nič, če odločitev ne bo takoj padla. Predobro poznamo šovinizem, narodno nestrpnost alpskih Nemcev. Treba je samo kakemu zagrizenemu nemškemu časnikarju udariti na nacionalno struno: Trst je bodočnost Nemcev na jugu, Trsta ne smemo izpustiti izpred oči! In laška univerza bo šla po vodi. Tako se je tudi zgodilo. Koroški nemški nacionalci, najstrastnejši izmed vseh, so se takoj začeli protiviti. Glasovi proti laški univerzi so med Nemci postajali vedno močnejši in številnejši. Proti Trstu se je izrekel tudi nemški nacionalec Hoffmann pl. Wellenhoff. Poslanec Waldner, ki je prej kar gorel za Trst, je čisto umolknil, ko so se v njegovi deželi slišali nasprotni glasovi.
Kakor strela z jasnega neba pa je poparila Lahe nazadnje še izjava nemških krščanskih so-cialcev, da so proti Trstu. S tem je pa usoda laškega vseučilišča tudi že zapečatena. Nemški nacionalci nikdar ne bodo dovolili laške univerze na Dunaju, razven če bi jih k temu prisilile razmere, da bi laških glasov neobhodno potrebovali v državnem zboru; to pa zaradi tega, ker na Dunaju načeloma ne marajo pripustiti kake nenemške šole, sicer bi imeli v kratkem na Dunaju vse polno čeških šol. Trsta sedaj tudi ne marajo prepustiti, in tako bodo Lahi še zanaprej z Jugoslovani vred tožili, da jim vlada ne da vseučilišča.
Zdi se, da je uspeh vlade, da je krščanskosocialna stranka spremenila svoje stališče glede laške univerze. To je zahvala, da so šli Lahi z vlado črez drn in strn. Tako morejo Lahi sprevideti, da bodo prišli do univerze le v sporazumu z Jugoslovani. Nemci bodo njihovi prijatelji le tako dolgo, dokler bodo Lahe potrebovali.
Koroške novice.
„Schulverein“ na Koroškem. Najugodnejša tla za nemški „Schulverein“ so na Koroškem, ker mu devet desetink dela prevzame kar deželni šolski svet, oziroma koroški šolski sistem sam. Tako „Schulvereinu“ ne preostane več mnogo dela, koroški Slovenci pa moramo plačevati v obliki davkov to, kar plačujejo drugod Nemci za ponemčevanje slovenskih otrok prostovoljno. Kljub temu pa je „Schulverein“ na Koroškem zelo delaven. V minolem letu je podpiral, seveda s pogojem ponemčevanja, sledeče šole po Slovenskem: Pod-krnos, Pontabelj, Žabnice, Pliberk, Železna Kapla, Borovlje, Prevalje, Velikovec, Podklošter, Vrata, Grebinj, Kapla ob Dravi, Medgorje, Št. Jakob v Rožu, Št. Jakob ob cesti, Št. Jur, Ukve in Podljubelj. V dvajsetih slučajih je mazal tudi učitelje, seveda same take, ki se v hujskariji proti Slovencem posebno odlikujejo. Jih dlan, s katero
vila. Za njima je ležalo prelestno barje, pred njima pa je zasvetila luč iz oken Koširjeve hiše.
Drugo jutro je veselo pokal Koširjev bič ob barju. Isker konjiček je hitro pobiral korake. Doktor Stanko je z grozo zrl v barje, kjer je izginilo že mnogo ponočnih potnikov. Njegov hladen razum je grajal mehko srce, a vesel in zadovoljen je bil kakor še nikdar prej. Ljubil je bližnjega . . .
Duhovnik izumil letalni stroj. Iz Rima se poroča, da je izumil neki duhovnik Boletto letalni stroj, ki nima nobenih dosedanjih napak pri letalnih strojih in bojda popolnoma izključuje vsako^ nevarnost.
Časopis francoskih beračev. Da so berači po svetu, zlasti po večjih mestih, čestokrat dobro organizirani, je znano. Manj znano pa je, da imajo v Parizu celo svoje glasilo, časopis, ki se sicer ne bavi s politiko in dnevnimi dogodki, pač pa s stanovskim vprašanjem beračev. List ima mnogo čitateljev in naročnikov in prinaša na pr. notice sledeče vsebine; „Magdalenska cerkev. V torek opoldne imenitna poroka, dva milijona dote.“ „V Notre-Dame-cerkvi popoldne ob štirih v sredo krst vnuka grofice X.“ „V četrtek pogreb barona N. ob dveh popoldne od južnih vrat sv. Martina cerkve.11 Berači te novice kar požirajo in pri naznanjenih dogodkih je videti vedno veliko množico beračev. Ker je Francoz ob slovesnih dogodkih zelo radodaren, dobivajo precej milo-darov in se jim organizacija zelo izplača.
so prejeli denar kot plačo za svoje „značajno“ delovanje, nič ne peče? Osemnajst šol tedaj se ni sramovalo sprejeti od „Schulvereina“ podpore. Kaj imajo od tega? Brez šolskih bremen niso bile in ne bodo, če jim „Schulverein“ prispeva kako malenkost ali ne; kako pa sodijo o njih ljudje, ki ne prodajajo svojega jezika za denar, si je lahko misliti. Klobuka ravno ne bodo snemali pred ljudmi, ki so za denar pripravljeni, izpolniti vsako uro „Schulvereinu“ ponemčevalne želje. Prihodnje leto se namerava „Schulverein“ s posebno vnemo vreči na velikovško okolico. Verjamemo! Saj ima doli posebno ognjevitega zastopnika v učitelju Wiegeletu.
Trgovec Zier v Celovcu, ki se je kot občinski svetovalec opetovano odlikoval v nasprotovanju do Slovencev, je dal svojo trgovino v najem. Trgovcu Zieru smo povedali svoje dni, da živi tudi od Slovencev in da se moti, če meni, da bomo Slovenci hodili v njegovo trgovino, če bo pri občinskih sejah nastopal proti Slovencem. Tako se je tudi zgodilo. Mož je dobil nauk, da v Celovcu za nobenega trgovca ni dobro, kazati se nasprotnika Slovencev. Sliši se, da namerava Celovec zapustiti in nekje drugod otvoriti agenturo. Ta nauk si naj zapomni še par drugih celovških nemškonacionalnih trgovcev! Naše ljudstvo se vedno bolj vzbuja !
Tekmovalno jahanje je priredil c. in kr. husarski polk Viljem II., kralj virtemberški št. 6, v sredo 25. t. m., ob 9. uri dopoldne. Navzoč je bil poleg drugih višjih vojaških kapacitet polkovnik Attila Màziàssy pl. Markuš in Batizfalva kot zastopnik vojaškega postajnega poveljnika generalmajorja Fatha. Tekmovanje je dokazalo občudovanja vredno izvežbanost jahalcev. Tekmovalni prostori so bili lepo okrašeni.
Poizkus z Wrightovim letalnim strojem so odložili na prihodnjo nedeljo 29. majnika. Avto-mobilni klub, kojega last sta letalna stroja, je razposlal po celi deželi reklamne lepake. Celov-čani pričakujejo mnogo ljudstva z dežele. Brez dvoma bo tudi pol Celovca na vojaškem vežba-lišču pri Št. Jurju pri Celovcu, ki bo zaradi varnosti zagrajeno. Dež ne bo oviral poleta, pač pa bi ga oviral veter. Da bodo ljudje o dogodkih obveščeni, bodo na vežbališču kakor na Novem trgu v Celovcu na visokih drogih razobe-šena znamenja. Bela barva bo pomenila: Veter je še močen; modro-rumena: najbrž se izvrši polet; rdeča: polet se začne; belo-črna: mala poškodba, se bo hitro popravila; črna: polet je odložen; rumena: konec. Vstopnice so po 1 krono. Reservirani prostori so po 5 K, sedeži po 10 K. Malo drag špas za negotov polet, ki se tudi lahko ponesreči.
Graški zrakoplovec Renner je bil minolo nedeljo s svojima sinovoma v Celovcu. Renner je celovški rojak in je prišel gledat, kako bosta na Wrightovem letalnem stroju zletela v zrak gg. Sablatnig in Heim, seveda zaman, ker se je polet z letalnim strojem preložil na prihodnjo nedeljo 29. t. m. popoldne. Vzrok je baje to, ker je iz Berolina naročen letalni stroj dospel v Celovec pokvarjen in ga bo treba popraviti. Renner je prehodil mnogo sveta. Bil je v Ameriki, Afriki in Avstraliji. Potoval je po svetu dalje časa s cirkusom. Sedaj je kupil pri Gradcu večje posestvo, na katerem se peča s svojima sinovoma z zrakoplovskimi poizkusi. Njegova žena je pristna Rusinja, ki govori ruski in poljski. Priučila se je tudi nemščini. Renner se je poročil ž njo v Sibiriji in govori francoski, angleški, ruski, laški in nemški jezik. Vsekako zanimiv mož!
Laški vojaki v Celovcu — garihaldijanci. V četrtek, dne 19. t. m., ob pol 9. uri zvečer je pet laških vojakov 7. pešpolka prepevalo po Celovcu prav korajžno himno Garibaldija, znanega sovražnika Avstrije. V Lidmanskega ulici so naleteli na častnika, ki je takoj poslal po patruljo. Skrili so se v Romaninovi hiši v kleti. Poklicani policaj jih ni našel. Enega izmed laških tičkov so prijeli v Kolodvorski ulici, in ta je izdal svoje štiri tovariše. Pred Romaninovo hišo se je bilo nabralo polno ljudstva.
Pondeljkov semenj v Celovcu, dne 23. t. m., je bil letos prav zaspan, dasije bilo vreme ugodno. Le na sv. Duha in Kardinalovem trgu je bila kupčija s trgovci malo živahnejša. Na konjski semenj je bilo prignanih 287 konjev. Kupci so prišli iz Solnograda, Tirolskega in Laškega. Dopoldne je bilo prodanih samo devet konjev. Plemenih svinj, povprečno ne posebne kakovosti, je bilo prignanih 512. Tudi svinjska kupčija je bila slaba. Na živinskem semnju je bilo 6 pitanih volov, 72 volov za vožnjo, 36 juncev, 3 biki, 104 krave, 16 telic, 52 telet in 9 koz. Tudi tu je bila kupčija precej dolgočasna. _
Odpad od vere. Od katoliške vere sta odpadla in k protestantizmu prestopila deželna uradnika Hubert Kleinberger, deželni računovodja, rojen 29. septembra 1889, in Robert Breschan,
deželni računovodja, rojen 24. aprila 1888. V novejšem času so se torej iznova začele agitacije za proč od Rima med uradništvom v deželni službi, kakor že prej enkrat. V Celovcu se o tem precej govori. Katoličani se začudeno vprašujemo, ali plačujemo deželne uradnike za to delo? Bo treba enkrat globokeje potipati, ker je po Celovcu splošno znana vest, da v deželni službi bolje avanzirajo tisti, ki gredo proč od Rima. Merodajnih oseb dolžnost je, dokazati, da to ni res!
Telikovški okraj. (Vreme in letina.) Po mrzlih in deževnih dneh zasijalo nam je zopet solnce in sicer tako gorko, da smo kakor v poletji. Vsled obilne moče sta se trava in žito zelo zarastla; upamo boljše seče kot prejšnji leti. Sadje pa, češplje, črešnje in hruške, posebno pa jablane so bile, oziroma so še polne cvetja. Nekatere jablane so kakor velikanski natomi šopki. Mili Bog daj, da bi vse to, kar se je pokazalo, tudi v resnici prineslo sadu.
Šmarjeta pri Velikovcu. V enem tednu imeli smo pri nas tri pogrebe. 9. maja smo pokopali starčka Jožefa P o de v v starosti 74 let. 12. maja pa blago ženico pd. staro Kavčinjo v starosti 75 let. Veličastni pogreb pa je bil na binkoštno nedeljo popoldne, ko smo spremljali k večnemu počitku Petra Kumer pd. starega Šit-larja v Štriholčah. Velikanska množica ljudstva, med njimi štriholska požarna bramba, je prišla izkazat zadnjo čast vrlemu možu. Pokopal ga je domači g. provizor ob asistenci šentjurskega gospoda provizorja. Mile žalostinke je popeval šentjurski zbor. Rajnik, oče sedanjega posestnika in organista, je bil mož stare korenine, skozinskoz zgleden krščanski mož in tudi v političnem oziru zvest pristaš slovenske stranke. Posebne zasluge za domačo želinjsko cerkev si je pridobil, ko je okrog 30 let zvesto in skrbno opravljal službo cerkvenega ključarja. Blagi mož, počivaj v miru v zemljici domači!
Goselnavas. (Povodni mož v jezeru.) Vodni mož, ki v zadnjem času gostuje ob našem jezeru in o katerem je tudi že poročal naš list ,.Mir“, nosi posebno ime. Ni pa nič v sorodu s tistimi vodnimi možmi, o katerih nam pripovedujejo stare slovenske basni, ampak je le potomec neke vrste močvirnih ptic, ki jim pravimo s skupnim imenom čaplje ali pa po latinsko: Botauri. Ker zna ta ptičji vodni mož tako imenitno bukati, mu pravijo nekateri zato bukač, od drugih pa je dobil tudi ime bobnar, ker je njegov glas podoben glasu bobna. Ta vodni mož torej, ki je v zadnjih tednih s svojim zaduhlim puhlim glasom ob večerih in ponoči toliko vznemirjal okolico našega jezera, je potemtakem čisto nedolžna božja stva-rica, ki po svojem prepeva vsak večer čast svojemu stvarniku. Ptica doseže visokost do 72 cm in živi v trstju srednje- in južno-evropskih jezer. Pri nas je sicer ljudje ne pomnijo še; ji pač mora tukaj najbrž zelo ugajati, ker nas je letos počastila s svojim obiskom.
Škocijan v Podjuni. (Smrtna kosa) še vedno hudo razsaja pri nas. Dodatno k zadnjemu poročilu pripomnimo, da so od Žihrove hiše tekom štirinajst dni zaporedoma zanesli na pokopališče kar tri osebe, namreč gospodarja, preužitkarja in hlapca. — Dne 9. t. m. pa je v Peračici za vselej zatisnil oči dolgoletni župnijski organist in posestnik g. Jan. Z il an. V sredo potem se je pomikala nepregledna vrsta ljudstva za njegovo krsto. Pokopal ga je domači g. župnik ob asistenci šentvidskega g. župnika Svatona. Pevski zbor mu je krasno zapel žalostinki: „Človek, glej dognanje svoje!“ in „Nad zvezdami!11 Počivaj v miru!
Prevalje. (Veselica.) Veselica z igro, ki jo je priredilo naše kat. delavsko društvo v prid «Delavskemu domu11 v Podljubelju, se je sijajno obnesla. Kljub skrajno neugodnemu vremenu, se je zbralo zadostno število občinstva od blizu in daleč. Med udeleženci je bilo tudi precej vrlih fantov iz Globasnice in Šmihela. Po prisrčnem pozdravu društvenega tajnika, ki pojasni tudi pomen prireditve, je govoril vrli mladenič Abraham prav poljudno, toda stvarno in razmišljeno. Razpravljal je najprej o potrebi umske naobrazbe, ki se mora zanesti med najširše sloje, posebno še med slovensko mladino; kajti le tako se bomo mogli ohraniti kot narod in si zboljšati svoj položaj. Potem je govoril o ustanoviteljih in sedanjih glavnih voditeljih socialne demokracije, ki so po rodu skoro izključno judje, po veri brez-božneži, po narodnosti pa vse, samo Slovani ne. Izbornemu govoru je sledila igra „Za križ in svobodo11. Odkrito povemo, da smo se resno bali da naši igralci, med kojimi so nekateri prvikrat nastopili, ne bodo povoljno rešili tako težkih ulog. Toda ta bojazen je bila samo podcenjevanje naših diletantov; kajti vsi brez izjeme so se znali vživeti v svoje uloge in so jih tako docela pogodili. Da sta se odlikovala Abraham in Dobrodel, ni
treba posebno poudarjati, saj sta že izkušena igralca; toda omeniti je treba, da smo se morali naravnost čuditi mladeniču P uči ju, ki je igral težko ulogo kaplana z nepričakovano spretnostjo. Pa tudi Hribetnik, Krof, Kolenik, Bakovnik, Petrič ter Malika, Pepika in Nežika so v sicer majhnih ulogah pokazali lep igralski talent. Bog jih živi! Povsem resna igra je občinstvu ugajala tako, da jo bo treba ob priliki ponoviti. Ljudstvo postaja zrelo tudi za kaj resnega. Med posameznimi točkami so svirali deloma domači, deloma šmi-helski tamburaši v splošno pohvalo. Čast jim!
Dobrlavas. (Društven oder) je zdaj do malih izjem povsem dogo tov Ij en. Začel se je staviti začetkom tekočega leta. Stal je društvo okroglo 250 kron. Mizarska dela je nam izvršil povsem zadovoljno gospod mizarski mojster Tom. Cechner, sestavil pa je oder društveni podpredsednik gosp. Matija Prajnik, slikarska dela pa domači slikar gosp. Miha Voline. Vsa dela so se mu prav dobro posrečila. Prav primerno je naslikal zastor, ki nosi na sebi sliko Dobrlevasi in pogled na njeno zadaj stoječe gorovje Peco in Obir. Nad pokrajino pa plava ponosen orel s slovensko trobojnico v krempljih, predstavljajoč tukaj bivajoč slovenski rod. Bodimo pa vsi takšni orli! Pozorišč imamo do sedaj štiri vrste, in sicer: eno navadno in eno boljšo sobo, en gozd in eno ječo. Da se je pa vse to v tako kratkem času ustvarilo, je pripisovati delavnosti in podjetnosti naših vrlih fantov. Da bi bilo takšnih čimdalje tem več!
Kostanje. (Zborovanja.) 5. majnik 1.1. je bil za nas gotovo poseben dan. Ob 10. uri predpoldnem je bilo naznanjeno zborovanje tukajšnjega „Gau-a“ kmetijske družbe, ob 10. uri so bili sklicani občinski odborniki k seji in za 10. uro je raznašal občinski sluga vabila za zborovanje «Bauernbunda11. Torej nekaj izrednega za našo vas! Da z vsemi zborovanji in lepimi besedami še celo napredni možje niso bili zadovoljni, spričuje nevoljna sodba marsikaterega udeleženca. Najboljše namene so imele besede deželnega živinorejskega nadzornika g. Kukuč-a, ki pa so bile prav grenke za tukajšnje ude podružnice kmetijske družbe. Čudno, da je tukajšnjim naprednjakom moral še le gosp. nadzornik Kukuč povedati, da ne smejo misliti, če so blata osušili, da je s tem že vse storjeno in če dobi ta ali drugi na kakem premiranju živine kakih 10 K podpore, koje domov grede porabi, da je že na vrhuncu gospodarstva. Priporočal je edinost v vseh gospodarskih rečeh, edinost in slogo brez ozira na stranko; «vsakemu svoje11 naj bo gospodarsko geslo. Torej Slovencu kar mu gre in ravno isto Nemcu! To je tudi naše geslo! Kostanjški nemčurski velikaši pa imajo drugo načelo: Samemu sebi vse, Slovencu pa pest in figo! — Kako so isti zagrizeni, kaže sledeče: L. 1907. je rešilni oddelek požarne brambe na Vrbi hotel dati tukajšnjemu gasilnemu društvu precejšnjo svoto denarja na razpolago v svrho ustanovitve sličnega rešilnega oddelka. Tedanji okrajni načelnik gasilnih društev, g. Morak na Vrbi, se je obrnil na načelništvo požarne brambe na Kosta-njah, da naj skliče tozadeven shod ter da naj povabi nanj tudi zastopnike druge (torej naše) stranke. A nemškutarska zagrizenost je bila s tem gotovo dobrohotnim nasvetom g. Moraka tako razdražena, da so istega odklonili, ker ne trpijo v svoji sredi političnih nasprotnikov. Gotovo bi bil tak rešilen oddelek dobro delo za Kostanje; in vrhu tega bi stvar ničesar ne stala, da celo podpora bi prišla iz sosednje Vrbe. Zdaj pa naj reče kdo, da tukajšnje gasilno društvo nima političnega značaja. Kakor omenjeno, bi isto dobilo precejšno podporo na lahek način; in to bi bilo gotovo boljše, kakor iskati dohodkov s prirejanjem plesov, kateri naj bodo gasilnemu društvu privoščeni in sicer s prav velikim dobičkom. Da pa to društvo zlorablja šolarje in po učiteljstvu da dostavljati vabila na svoj ples, kakor se je letos za 1. majnik zgodilo, je vendar malo preveč. Kaj reče k temu c. kr. šolska oblast?! — Po poročilu lista «Freie Stimmen11 si je neki Freisinger privoščil na zborovanju tudi domačega župnika in se dotaknil naših občinskih zadev. Če mora še stari odbor delovati, ker se nov odbor ne more konštituirati, naj se zahvali g. Freisinger slavni c. kr. vladi, posebno pa gosp. c. kr. vladnemu svetniku v Beljaku. Ako pa je poročevalec «Fr. St.11 hotel sploh kaj pisati o teh zadevah, naj bi svoje bralce obvestil tudi o tem, da se je njegova takoimenovana «napredna stranka11 mogla pri zadnjih občinskih volitvah vzdržati le z lažjo povodom agitacije in z nasilstvom, kar je sodnijsko dokazano. In tako večino ščiti c. kr. vlada ter pusti prav po turško pritiskati na tako-imenovano manjšino naših odbornikov, ki bi naj bili ponižni sluge tukajšnje takoimenovane napredne stranke, ki pa kaže svojim pristašem v gospodarskem oziru enemu za drugim — rakovo pot.
Globasnica. (Strela udarila.) Na praznik presv. Trojice, ob 2. uri popoldne, udarila je strela pri pd. Pertožu. V trenotku bilo je celo poslopje v ognju. Ker so ljudje prihajali ravno k popoldanski službi božji in je domača požarna bramba bila takoj na mestu, ubranila so se vsaj sosedna poslopja, ki stojijo komaj kakih 6 metrov oddaljena. Na pomoč je prišla tudi požarna bramba iz Malevasi. Rešiti se je dalo le govedi in kar je bilo po izbah, vse drugo, kakor tudi šest svinj, je postalo žrtev groznega elementa. Imenovanega zadela je taka nesreča že drugič.
Prevalje. Gosp. Lahovniku je ugrabila nemila smrt zopet dva otroka, Blažka in Jerico. Tako je utrgal večni Vrtnar še ne v enem mesecu kar štiri lilije in jih presadil v svoj nebeški vrt. Žalostni rodbini naše najgloblje sožalje !
Globasnica. (Zborovanje), ki ga je priredilo naše kat. slov. izobraževalno društvo dne 16. t. m., se je nad vse krasno obneslo. Udeležba je bila srednja, pogrešali smo zlasti tuje goste. Domači gospod župnik je jako zanimivo in obširno razpravljal o Halleyjevem kometu. Igralci so kakor splošno tudi tokrat izborno rešili svoje uloge. Kličemo jim samo: le tako naprej in v kratkem spet eno ali dve.
Domačale. (Blagoslo vij enj e lestve), katero je podaril g. grof Rajmund Wagensberg požarni brambi Domačale, se je vršilo binkoštni pondeljek popoldne; slavnosti se je udeležila velika množica ljudstva. Po blagoslo vij enj u se je priredila veselica v gostilni g. Miklavža Klement pd. Grablerja v Holčah. Veselica je bila nepričakovano dobro obiskana; prišlo je ljudstva od blizu in daleč, tako da so bili napolnjeni vsi prostori do zadnjega sedeža. Vstopnine, katera je bila namenjena v korist gori imenovani požarni brambi, se je nabralo toliko, kot še nikdar prej. Iskrena zahvala darovalcu gosp. grofu Rajmundu Wagensbergu kakor vsem, ki so prihiteli s prispevki po vstopnini in tudi gospodu gostilničarju za izvrstno postrežbo.
Bruca. (Slovenski hišni napisi.) Gospod urednik! Prehodil sem že nekaj krajev po Koroškem, Štajerskem in drugod. Lepih je veliko bilo. Pa odkrito povedano, noben v enem oziru ni napravil name tako dobrega vtisa kakor vrla Brnca — zaradi svojih slovenskih napisov na hišah. Ta vas stoji v Zilski dolini, o kateri hočejo nekateri prerokovati, da bo v 50 letih nemška (česar pa še nismo brali v zvezdah); stoji blizu «nemškega11 Beljaka, ki kar z odprtim žrelom na njo preži; in v tej vasi vidite lepe slovenske napise kakor: Žvižgovc, Krofič, Strami, Župnišče itd. z velikimi črkami, tako da jih nem-čurji, če bi se tudi v najhujšem diru mimo vozili, ne bi mogli spregledati. To je lepo in prav; to bi delalo čast vsaki slovenski vasi; priča nam o odkritem, trdnem in neustrašenem mišljenju in prepričanju Bručanov, od katerih se drugi koroški Slovenci morejo marsikaj učiti. Gospod urednik! Povejte o tem «Mirovim11 bralcem in izpodbudite jih, da si tudi take napise naročijo; čeravno v napisih ni vsa narodnost, pa vendar pomagajo k povzdigi narodne zavesti. Če bi Vas kdo vprašal, kje si more to «reč11 naročiti, dajte mu naslov, ki se tako glasi : Josip Pavlin, podobar, p. Radoljica, Kranjsko. Ta mož pri-skrbuje napise po prav nizki ceni.
Eden, ki rad zahaja na Brnco.
Borovlje. (Občinske volitve.) Dne 20. maja so se vršile pri nas občinske volitve. V III. razredu smo letos postavili svoje kandidate tudi Slovenci, in dosegli smo čisto lepo število 121 do 132 glasov. Podpirali so nas tudi socialni demokrati. Nasprotniki so imeli črez 200 glasov. Njih zmaga pa vsekako ni bila častna, ker je bila le papirnata, zmaga s pomočjo pooblastil ; govorilo se je, da jih imaja 194, katere so nabrali že pred 2 mesecema po Borovljah ferbežar Mark in dr. Maurer, v okolici pa občinski tajnik in sluga. Mnogo volilcev je dalo pooblastila nasprotnikom in nam ali pa so prišli sami na volišče, vendar naši volilci niso mogli volit, ker so nasprotniki, ko so videli, da so podvojna pooblastila, šli kar tiho pred komisijo, ne da bi bila klicana njih imena in so volili; ko je pa prišlo na vrsto dotično ime, naši niso mogli volit, ker so bile glasovnice na tista imena že oddane. Ne bomo popisovali, kako so še na dan volitve lovili vo-lilce, ali nekaj nas pa vendar veseli, in to je, da so ferbežarja za ves njegov trud povodom agitacije, kljub temu, daje bil že 30 let v odboru in 22 let načelnik krajnega šol. sveta, v I. razredu lastni pristaši «ven izvolili11; propadel je. Kaka je bila zmaga, sledi tudi iz tega, da so se, namesto da bi se je veselili, začeli že ob devetih zvečer v Rosentalerhofu zmerjati in je Franceti povedal županu v obraz, da bi bilo prav, če bi prišli v odbor tudi «bindišarji11. Tako bodo nam še zanaprej vladali občino le uradniki in učitelji, štirje mesarji in Damkov Foltej jim pa bodo pri
tem delali štafažo, in poviševali bodo doklade. Purgarji pa bodo plačevali in — kleli. Mi k temn ne moremo reči drugega kakor : Prav vam je ; kakor ste si postlali, tako boste spali. Slovenskim volilcem pa srčna hvala za neustrašeni in možati nastop, vkljub tolikemu terorizmu.
Prevalje. (Zborovanje.) Dne 22. maja je imelo naše „Slov. kat. izobraževalno društvo" svoje prvo zborovanje. Predsednik, vrli mladenič Petrič, je pozdravil v obilnem številu zbrane člane in članice ter jih bodril k vztrajnemu in požrtvovalnemu društvemu življenju. Nato je društveni tajnik, č. g. Štritof, na kratko obrazložil pomen in potrebo izobraževalnih društev, ki naj bodo dopolnilo in nadomestilo šole ter družine za šoli odraslo mladino, ki potrebuje nravne, apologetične, politične ter socijalne in gospodarske izobrazbe, česar ji dandanašnja šola ne nudi. Nato razpravlja v skoro enournem govoru o gospodarstvu Židov v Avstro-Ogrski na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Končno govornik opozori še na najnovejše protinarodno delo „narodnjaka“ Pristova, kar so vzeli zborovalci z velikim ogorčenjem na znanje. — Naša vrla dekleta pripravljajo petdejansko igro s petjem „Dve materi", ki se bo uprizorila dne 5. junija, na kar pri tej priliki opozarjamo vse Slovence in Slovenke.
Drašče na Žili. (Naš slavni „fajerber“) že dalje časa boleha na sušici. Vzrok temu so razmere pri tem društvu. Načelnik „fajerbera“ je neljube osebe izključil iz društva. Ti so se vsled tega pritožili na zvezo gasilnih društev v Celovcu po načelniku okrajne zveze, upokojenem učitelju Stiessnu, že pred enim letom, pritožba pa še sedaj — ni rešena. Merodajne osebe pri našem „fajerberu“ so pa tudi tako nemškonacio-nalne v vsem svojem delovanju, da se vsi zmernejši člani ne brigajo več za „fajerber“, ki je pokazal svojo ljubezen do svojh članov s tem, da so se pogreba soustanovitelja „fajerbera“ Tomaža KrOpflna udeležili oficielno samo štirje fajerberkarji in še izmed teh so bili trije bližnji sorodniki pokojniku. Da bi zopet oživili fajerber, v katerem so delavni po veliki večini le še nekateri hlapci, je izumil Stiessen kaj dobro zdravilo. Namerevajo na slovesen način obhajati 25 letnico obstoja žalostnega „fajerbera“ v Dra-ščah in da zakrijejo velike rane, hočejo povabiti k udeležbi gorjanski in dreveljski „fajerber“. Ti naj bi nadomestili tiste vrle posestnike v Draščah, ki so obrnili fajerberu hrbet in se bojo sramovali udeležiti se nameravane petindvajsetletnice. No pa heil !	____________
Daroui.
Za podljubeljski »Delavski dom“:
462. Lovro Serajnik, nadučitelj v p., Konjice K 1 —
Štefan Jenko v Podgorjah........... 4'80
463—464. Nabiralnik v Velikovcu.............. 10'—
465. .Jernej Pavlin, Cerknica........... 5-—
466—472. čisti dobiček igri v Prevaljah	.	.	.	„	3P20
473—474. Nabiralnik v Velikovcu.............. 10'—
„ Marija Selnik, Jezersko.............. P—
„ Neimenovan............................. V—
475-476. Dr. Al. Brenčič, Celje.............. 10'—
Za pogorelce v Črni po uredništvu	„Mira“:
G. Fr. Sadnikar, trgovec z železnino 10 K, župni urad v Podljubelju 13 K 40 vin.
Društveno gibanje.
„Slovensko delavsko društvo za Celovec in okolico" priredi v soboto dne 4. rožnika, ob 8. uri zvečer, mesečno zborovanje v benediktinski kleti.
Odbor.
Majnikov izlet priredi I. koroško tamburaško društvo „Bisernica“ v Celovcu v nedeljo, dne 29. t. m., v Št. Tomaž priŠkofjem dvoru. Zbirališče v delavskem društvu, Kosarnske ulice št. 30, I. nadstropje. Odhod točno ob Va 2. uri popoldne. V Št. Tomažu veselica s tambura-njem in petjem v društveni dvorani. Poživljamo celovške slovenske kroge, da se polnoštevilno udeležijo tega izleta na skrajno narodno mejo.
Bratskim pozdravom	odbor.
Kostanje. Izobraževalno društvo na Ko-stanjah priredi v nedeljo, 12. junija, zborovanje pri Neuwirtu ob 2. uri popoldne. Odbor.
Železna Kapla. Kat. slov. izobraževalno društvo v Železni Kapli priredi v nedeljo, dne 5. junija t. L, v gostilni „pri Bošteju" po blagoslovu mesečno zborovanje. Na sporedu je doktor Krekova igra „Tri sestre", poučen govor in petje. K mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Prevalje. Dne 5. junija ob Va3- uri popoldne uprizorijo dekleta „Slov. kat. izobraževalnega društva" pri g. Kristanu prelepo igro s petjem „Dve materi". Svirali bodo tudi tamburaši. Vstopnina 30 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen v prid mladega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Gospodarske stvari.
Iz živinozdravniške visoke šole na Dunaju.
Visokošolski odbor združenega dijaštva brez razlike narodnosti nam poroča, da je položaj veterinarjev na živinozdravniški visoki šoli še vedno prav žalosten. Rektor in profesorski kolegij sicer prav pridno deluje za izboljšanje razmer. Pred dvemi leti se je od merodajne strani obljubilo, da bo novo visokošolsko poslopje dozidano že
1.	1911., a dosedaj še niti prostor ni določen, kjer naj bo stala nova šola. Nadalje se je dijaštvu obljubila po stavki 1. 1908. takojšna preosnova zastarelega učnega reda, ki nasprotuje vsem modernim visokošolskim upravam in ki ovira vsaki napredek veterinarske vede. Tudi glede tega se do danes še ni ničesar zgodilo.
Te itak že neznosne razmere dijaštva pa so še poostrile krivične zahteve po vpeljavi pomožnih živinozdravnikov. Nad 30 let se je borilo dijaštvo, da odpravi vojaške ,.kuršmide“, kar se mu je tudi pred dvema leti posrečilo, ker je vojaška oblast uvidela to svojo zastarelo institucijo. Sedaj pa hočejo gotovi ljudje iz zgolj strankarskopolitičnih vzrokov vpeljati iste mazače še v nekoliko slabši obliki za živinorejce ter jim zakonito zasigurati njihov delokrog.
To zahtevo pa smatrajo veterinarji za napad na njihov stan in kratenje njihovih pravic, na drugi strani pa za največjo nevarnost za živinorejo in za ogromni narodni kapital, ki je investiran v domači živini. Do istega prepričanja je prišla, sicer po dolgem času, tudi avstrijska vlada, ter obljubila po zatrdilu sekcijskega šefa pl. Za-leskega, skazati živinozdravnikom pravičnost in priznanje hvaležnosti za povzdigo živinoreje. Sedaj pa se hoče akademično izobraženega ži-vinozdravnika prisiliti, da bi tekmoval z ljudmi brez vsake kvalifikacije, ki bi zajemali svojo strokovno izobrazbo v štirih mesečnih kurzih. Pa ne da bi bil to že prvi znak hvaležnosti?! Ker je nevarnost, da te težnje pridejo v državni zbornici na razgovor in da prodro, so veterinarji, opirajoč se na živinozdravnike in na vse druge, ki uvidevajo njihove upravičene zahteve, zastavili vse sile, da preprečijo vsak tozadevni zakon. Trd bode boj, toda zmaga bode na naši strani!
Proti mazačem. — 9. maja 1910 je zborovalo slušateljstvo živinozdravniške visoke šole na Dunaju in sprejelo soglasno v prisotnosti rektorjevi in profesorskega zbora sledeče resolucije:
Slušateljstvo odločno protestira proti vpeljavi živinozdravnikov
1.	ker se ne sklada z akad. častjo in naobrazbo živinozdravnikov, da bi konkurirali z ljudmi, ki nimajo nobene predizobrazbe in absolutno ni-kakšnega dovoljnega znanja, in da bi jih taki ljudje nadomestovali;
2.	ker preti na ta način največja nevarnost razvoju veterinarske vede;
3.	ker bi trpelo škodo v živini investirano ogromno narodno premoženje in bi druge države najbrž vsled nezadostnih veterinaruih razmer v Avstriji zaprle svoje meje izvozu živine iz Avstrije;
4.	ker ne pripušča njihov akad. poklic, da bi se identificiral s koncesijonirano obrtjo;
5.	zahteva, da se čim prej reši zadeva nove visoke šole, učnega reda in nedostatnih škandaloznih razmer na sedanji visoki šoli.
Radi tega nujno apelira slušateljstvo na vse živinozdravnike v Avstriji, da se zavedajo svoje akad. časti in kolegijalnih dolžnosti do naraščaja ter zastavijo vse moči, da preprečijo tozadeven zakon.
Naprednost živinoreje na Kranjskem. Koncem junija in začetkom julija priredi kranjski deželni odbor poučno potovanje za živinorejce po Švici. Revnejši udeležniki dobijo v ta namen podpore. Deželni odbor nakupi 52 plemenskih bikov, ki se razdelijo na posamezne okraje. Kakor običajno, plača deželni odbor živinorejskim zadrugam polovico nakupne cene in potne stroške enemu odposlancu zadruge, županstvom in zasebnikom, ki se zavežejo plemenjaka držati po predpisih, pa eno tretjino nakupne cene. Tudi krave bo prihodnjič nakupil deželni odbor kranjski. Tako skrbijo Slovenci za živinorejo med Slovenci. Kdaj se bo povzpel tako visoko koroški „fort-schrittlich" deželni odbor, da bo za slovenske živinorejce na Koroškem skrbel tako kakor kranjski? O skrbi našega deželnega odbora za Slovence bomo še poročali.
Politične vesti.
Državni zbor.
V seji 18. t. m. je predložila vlada načrt zakona o veteranskih društvih. Po tem načrtu bi se v bodoče imenovala veteranska društva vojni
kori. V slučaju vojske bi opravljali veteranci vojaško službo. Zato bodo smeli člani nositi orožje in bodo dobili brezplačno zdravniško pomoč. Češki radikalci so odločni nasprotniki tega načrta, ker vidijo v njem ponemčevalne namene. Ker si je vlada po načrtu pridržala večji vpliv na ta društva, bi bila brez dvoma društva prisiljena, da bi se posluževala nemškega poveljnega jezika. V proračunskem odseku je dr. Korošec ostro prijemal vlado, ker za Nemce po očetovsko skrbi in meče za nemško šolstvo stotisoče, dočim Slovence zlasti glede obrtnega šolstva dosledno prezira. Odločno je nastopil za zgradbo dobre^ ceste iz Gornje Savinjske doline v Železno Kaplo. Toplo se je zavzel tudi za spremembo zakona v bratovskih skladnicah na korist delavstvu. V finančnem odseku so socialni demo-kratje razgrajali proti nameravanim novim bojnim ladjam.
^Slovenska kmečka zveza" na Štajerskem
se že marljivo pripravlja za nadomestne volitve po rajnem gospodu državnem poslancu Ježovniku, ki je zastopal okraj Marenberg-Slovenj Gradec, Šoštanj-Gornjigrad. Minolo nedeljo so se vršili zaupni shodi „S. K. Z.“ v Vuzenici, Slovenj Gradcu in Velenju; na vseh treh zaupnih shodih so se zaupniki z navdušenjem izrekli za kandidaturo gosp. profesorja dr. Verstovška. Liberalna stranka, takoimenovana „narodna stranka", je tudi imela svoj zaupni sestanek v Velenju. Za osebo kandidatovo se niso mogli zediniti. Poudarjalo se je le, da mora biti napreden. „Straža“ poroča, da se je na tem shodu poudarjalo, da stranka ne izključuje tudi nemškutarskega kandidata, češ, vsakdo je dober, da je le liberalen. Če odgovarja to poročilo resnici, potem je res, da so liberalci povsod enaki. Na Koroškem imajo slovenski liberalci narodnost vedno na jeziku, ker drugega ničesar ne vedo, vežejo se pa z ljudmi kakor Pristov, ki gre povsod in vsekdar z nemškimi nacionalci. Liberalci govorijo narodno, njihovo delovanje je pa protinarodno, katoliškim strankam pa ni treba toliko govoriti o narodnosti, ker njihovo narodnost spričujejo itak dejanja.
Za pravično ljudsko štetje.
Dne 24. t. m. je proračunski odsek sprejel s 27 proti 13 glasovom resolučijo dr. Kramafovo, naj vlada pri ljudskem štetju poleg občevalnega jezika določi tudi narodnost ter zahteva, da se ne bo nikjer pri ljudskem štetju na manjšine kaj protipostavno vplivalo. Za predlog so glasovali vsi Slovani, proti vsi Nemci, tudi nemški krščanski socialci.
Najbolj zdrava pijača
so svetovnoznani alkohola prosti
Maršnerjevi šumeči limonadni bonboni
(okus malinov, citronin, jagodov, črešnjev in prvenčev) za pripravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače.
Povsod se dobivajo, kjer so lepaki z varstveno znamko, ki jo ima tudi vsak bonbon. Letnih izdelkov 60 miliionov. Lusm, dišeč Klairon, najimenitnejša sladčica v novi dobi Bouchees à la Reine Peppermint-Lozenges. Vse vrste mlečnih čokolad za kuhanje in sladkarij najboljše kakovosti, najceneje priporoča Prvo češko akcijsko društvo tovarn za orientalsko cukrovino in čokolado na Kraljevih Vinogradich prej A. Maršner. Zaloge: Ferdinandova cesta (Platuz), Vaclavski trg (proti Pri-masum). Dunaj, Vi., Theobaldgasse št. 4.
Cerkvene vesti.
Za častnega kanonika stolnega kapitlja v Celovcu je imenoval cesar č. g. dekana in kn. šk. konzistorialnega svetnika Andreja Wi e ser j a v Gospi Sveti. Čestitamo!
Nove maše bodo imeli letos sledeči gospodje bogoslovci celovškega semenišča: Četrtoletniki : Ivan Hofstàtter, Viljem Kopp, Tomaž Koraus, Mirko Mente in Franjo Vastel; in tretje-letniki: Josip Czermak, Peter Domberger, Anton Maschek, Vinko Razgoršek, Ivan Starc, Josip Stich, Josip Wulz in kapucinski klerik Irenej Kobal. — Razprto tiskani gospodje so Slovenci.
Kaj je novega po svetu.
Krasen protesten shod Slovencev na Štajerskem proti Schulvereinu. Na Polzeli v lepi Savinjski dolini na Spod. Štajerskem se je vršil v nedeljo, 22. t. m., velik protestni shod, ki sta ga sklicala „Slov. kmečka zveza m ^Slovenska Straža" proti nameravani „schulvereinski“ šoli na Polzeli. Savinjska dolina spada k najbolj pre-
možnim in narodno najbolj zavednim dolinam po Sloveniji. Krepko domače ljudstvo si je v dobrih gmotnih razmerah ohranilo svojo grado. V celi Savinjski dolini ni nemškutarskega madeža. Vsi trgi so slovenski, niti ene nemške šole ni, in ljudstvo je — bogato. Na Polzeli pa se je naselil nemški tovarnar. Ko se je ponižen spreob-jedel slovenskega denarja, je začel kazati rožičke. Njegovo uradništvo je takoj začelo v čisto slovenskem kraju ,,nemško obrambno delo“. Poklicali so na pomoč „Schulverein“, da sezida nemško šolo. Nemških otrok sicer ni na Polzeli, pač pa bi tovarna prisilila delavce, da bi pošiljali v njo svoje otroke proti svoji vesti. Tako bi kmalu postala na Pelzeli v nekaj letih umetno narejena „nemška“ postojanka. Narodni Savinjčani pa nimajo take krvi kakor jo imamo Korošci, ki smo že udarcev tako vajeni, da jih ne čutimo. Na shodu na Polzeli v nedeljo je bilo zbrano ogromno ljudstva, ki je dalo duška svoji narodni ogorčenosti. Shodu je predsedoval g. poslanec Terglav; protesten govor je imel g. posl. dr. Verstovšek. Ljudje so bili zelo navdušeni. Matere so se solzile, očetje pa so glasno klicali, da ne prodajo svojih otrok nemškutarskemu in nenasitljivemu žrelu. G. župnik Atteneder je označil svoje stališče kot dušni pastir nasproti nameravani „Schulvereinovi“ šoli; dobro ve, da izgine iz župnije, ki je slovenska, mir, kakor hitro začne ,,Schulverein“ svoje protislovensko delovanje. Zato je proti njej iz tega kakor iz narodnega stališča. G. nadučitelj Farčnik je izjavil, da so v tem oziru vsi učitelji popolnoma na slovenski strani. Posestnik g. Gorič je navduševal slovenske matere, da držijo svoje može doma, da se ne bodo v pijanosti dali od nasprotnikov preslepiti. Govorila sta še posestnik g. Bošnjak iz Braslovč in posl. Terglav. Z navdušenjem in soglasno je bila sprejeta resolucija: „Na shodu dne 22. maja na Polzeli zbrani prebivalci polzelske občine in zastopniki sosednih občin Savinjske doline prav odločno protestiramo proti temu, da bi nekaj privandranih tujcev tukajšnjih tovarn v zvezi z vsenemškim „Schulvereinom“ kalilo mir med slovenskimi prebivalci Savinjske doline. Ob-Ijubujemo pa tudi, da bodemo skušali z vsemi
postavno dovoljenimi sredstvi preprečiti ustanovitev nameravane schulvereinske šole. Opozarjamo pa tudi tiste stariše, da jih ne smatramo za svoje domačine, ki bi prodali svoje otroke v potujčevanje.'* Koroški Slovenci, učimo se odločnosti od štajerskih bratov!
Lep uspeh z letalnim strojem. Inženir Etrih v Dunajskem Novem mestu je sestavil letalni stroj v obliki goloba, s katerim je poletel zelo sigurno na Dunaj in nazaj Etrihov pomagač Illner. Ljudstvo je oba burno pozdravljalo. Et-rich je sledil letalnemu stroju v avtomobilu.
Slovenska doktorica. Za doktorico filozofije je bila promovirana na dunajskem vseučilišču Slovenka gdč. Marta Furlani iz Trsta.
Državnozborska volitev po umrlem poslancu Ježovniku. V okraju umrlega državnega poslanca Ježovnika kandidira na programu V. L. S. v državni zbor deželni poslanec profesor Karol Verstovšek.
V katoliško cerkev je prestopila 14. t. m. na Jesenicah deklica Zofija Schober, ki je bila doslej protestantskega veroizpovedanja. Globoko ginjena je krepko izpovedala katoliško vero. Glo-bokoverni protestanti se povračajo v naročje katoliške cerkve, neverni sinovi katoliške cerkve pa odpadajo po gostilnah.
Slov. katol. akad. društvo „Dan“ v Pragi si je na svojem ustanovnem občnem zboru, dne 15. maja, izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom, eksp. akad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perne; tajnik tov. pravnik Tone Leskovec; knjižničar in gospodar tov. pravnik Janko Koser.
Anončna pisarna Edward Braun, Dunaj, I., Rotenturmerstr. 9, ki je vsled svoje reelnosti na najboljšem glasu pri največjih inserentih tu- in inozemstva, otvorila je podružnico v Budimpešti. To dejstvo pride posebno onim inserentom v prid, ki svoja naznanila razglašajo po ogrskih časopisih, ker jim bo mogla anončna pisarna E. Braun vsled tega poskrbeti posebne ugodnosti.
Suhe veje odpadajo. Od katoliške vere sta odpadla in pristopila k protestantizmu tehnik H. Pfrimer, sin vinotržca in bivšega deželnega poslanca KPfrimerja v Mariboru, inJ. Zweifler, hčerka ravnatelja mariborske deželne vinorejske šole.
Češki veterane! so na nekem shodu v Pragi protestirali proti ustanovitvi veteranskega državnega vojnega zbora, ki bi imel samo ponemče-valne namene. Tozadevna resolucija poudarja, da se v slučaju, če stopi v veljavo dotični zakon, vsa češka veteranska društva spremenijo v podporna ali pa jih razpustijo.
Največja trgovina z oblačilnim blagom •	v Celovcu.	-
Zaradi poznejše oddaj e trgovine redka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Anton Renko, posestnik,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v 'Celovcu.
Črnagora kraljevina. Dunajski in belgrajski listi poročajo, da bo 1. avgusta proglašena Črnagora za kraljevino. Navzoča bosta pri tej slavnosti srbski kralj Peter in laška kraljica Helena.
Osebne vesti. Gosp. kaplan Jurak v Galiciji na Spod. Štajerskem je vsled bolezni dobil dopust. G. Ivan Schiller, kaplan v Dolu pri Zidanem mostu, je odšel v Ameriko.
Jako vrednosten činitelj pri hrani otrok je ,,Kufeke“, ki po svoji bogati vsebini hraniva omogoči krepki razvoj mišičevja in okostja. „Kufeke“ je tako lahko prebavno, da isto tudi najsiabši dojenček dobro prenese. Ne pripušča nikakega motenja prebave in odstrani hitro pri otrocih tako pogosto nastopajočo grižo, drisko, črevesni katar itd.
Grof Atems, štajerski deželni glavar, je bil, kakor poroča mariborska „ Straža", v slavnostnem odboru za šulferajnsko tridesetletnico v Gradcu, se je udeležil zborovanja in je tudi govoril kot deželni glavar. To je naravnost izzivanje slovenskih sodeželanov, zoper katere je naperjeno napadalno delo Schulvereina! S tem nepremišljenim korakom je storil deželni glavar veliko netaktnost. Veleposestniki, katerim pripada grof Attems, bi radi, da bi se Slovenci glede obstrukcije pobotali z Nemci. Njih glavar pa na naravnost nečuven način s svojo prisotnostjo in govorom na šulferajnski slavnosti smeši slovensko ljudstvo. Če je v Gradcu davčni denar Slovencev dober, mora računati s Slovenci tudi gosp. deželni glavar.
Oblak se je utrgal. 23 delavcev utonilo.
V soboto, 21. t. m., se je utrgal na vzhodnem Štajerskem nad Radklamom pri Weitzu oblak. Voda v reki Rabi je silno narasla in preplavila celo dolino. Odnesla je tudi barake, v katerih so stanovali delavci, ki so gradili v Radklammu veliko elektrarno. 23 delavcev, same Hrvate, mlade moči, je voda zasačila. Nekaj so jih že potegnili mrtve iz vode.
Tiskarno Družbe sv. Mohorja v Celovcu
ima sledeče tiskovine na prodaj :
Za župnijske urade:
Stolni red, slovenski, v velikosti 53X42 cm, iztis
po...........................................K —-10
Reši dušo ! Spomin na sveti misijon, 16 strani.
1 iztis......................................„	—'10
100 iztisov....................................„	3'—
500 iztisov....................................„	12‘—
1000 iztisov....................................„	20 —
Angelska služba ali pouk, kako se pri sv. maši
streže. 1 iztis..............................„ —TO
12 iztisov...............................„	1'—
Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu.
25 iztisov....................................„	—'90
50 iztisov....................................„	D60
100 iztisov....................................„	2 80
Po pošti 10, 20, oziroma 30 vinarjev več.
Tri božje čednosti. 100 iztisov 80vin., po pošti „ P— Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji
glavi. 25 iztisov...............•................ —'50
50 iztisov................................ —'90
100 iztisov............................... P60
Po pošti 20 vinarjev več.
PlgASuH z zelo dobro vodo, z gostilno s 5 sobami, Mldfllllltfl kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče, se po ceni proda. Zadnja cena 18.500 K. Vknjiženih je 6000 K. Pojasnila daje Nawratil v Lipnici (Leibnitz).
Loterijske številke 21. maja 1910: Trst	78	29	30	87	88
Line	37	38	7	8	9
t. slo.
Heiman.
Zagreb.
alj. hrv.-alav.-dal. dsžel.-vlad. ikaz 31. jul. 1900; št. 3767.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo najtopleje
pravi : Frančkov: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskili surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagrebu.
Varstvena znamka.
-\ 7371
06 I.
W.

J. B. HHFHER
trgouec z železnino „prl zlati hosi'*
v Ccluucu, Puradeisergusse št. 3, zraven znane gustiine ,.tiger"
priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po najnižjih cenah. Prosim
za obilni obisk.
Hranilne vloge	Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno	društvo	Domači hranilniki
se obrestujejo po 5°/o-	reg. zadr. z omej. por.	Državna	se oddajajo brezplačno.
Izdaja hranilnih znamk.	Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4.	kontrola.	
Tržne cene v Celovcu
23. velikega travna 1910 po uradnem razglasu :
Blago
100 kg
K v
Pšenica Rž . .
Ječmen Ajda .
Oves .
Proso .
Pšeno Tnrščica Leča .
Fižola rdeča Repica (krompir) Deteljno seme Seno, sladko „ kislo . Slama . . Zelnate glave po Repa, ena vreča
Mleko, 1 liter Smetana, 1	„
Maslo (goveje)
Surovo maslo (putar), Slanina (Špeh), povoj.,
V „ surova, Svinjska mast Jajca, 1	par .
Piščeta, 1	„ .
Race ....
Kopuni, 1	„	.
30 cm drva, trda,	1	m
30 ,,	„	mehka,	1	„
1 kg
1 „ 1 „ 1 » 1 „
K
80 litrov (biren)
K
Živina	Počrez		100 kil	Dgramov		Prignalo	Prodalo
			živevage	zaklana			
	od	do	od ! do	od	! do		
		V	kron	a h			
Konji		200	800	— 1 —	—			291	78
Biki		120	260		1 		—			3	6
Voli, pitani . .	—	—	84! 88	—	—	6	4
„ za vožnjo	335	422		 		—	—	72	32
Jnnci		160	320		 		—	—	36	19
Krave ....	164	480	66; 72	—	—	104	34
Telice		90	262	66 —	—	—	16	9
Svinje, pitane . .	—	—		 		—	—	—	—
Praseta, plemena	18	84	— ! —	—	—	512	320
Ovce								
Cerkveni smrekov gozd
v Svečah.,
v premeri 1 orala in 825 H sežnjev, proda se prostovoljno na licu mesta
dne 16. junija 1910, ob V25. uri popoldne.
Izklicna cena 2275 kron. Natanjčnejša pojasnila daje g. Gregor Fak, cerkveni ključar v Zgornjih Krajah, p. Bistrica v Rožu.
Louske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wertilg,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. l.fljT* Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
@ Vsakovrstne slamnike»
priporoča gosp. trgovcem in slavnemu občinstvu
Franc Cerar
tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale.
Cene primerne, postrežba točna.
Na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim.
11= Konrail Shaza
delavnica za vsa cerltveiia dela
u St. Miriefs, Grsidesi CTirssisko)
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Vabilo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
priredi svoj
letni občni zbor
dne 2. junija 1910, ob 10. uri predpoldnem, v posojilničnih prostorih, Pavličeve ulice štev. 7 v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Volitev odbornikov.
3.	Slučajnosti.
Odbor.
Vabilo.
Gospodarska zadruga v Sinčivasi
priredi svoj
= redni letni občni zbor =
v nedeljo, dne 5. junija 1910, oh 3. url popoldne, v zadružnih prostorih v Sinčivasi.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Volitev odbornikov.
3.	Slučajnosti.
Odbor.
Službo na deželi,
v župnišču ali drugi krščanski hiši, išče poštena, za vsako delo pripravna deklica, ki zna tudi kuhati. Več pove uredništvo „Mira“.
Varuje naj se
usako rano pred okuženjem
in pokrije isto z antiseptično obvezo.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano prasko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan. "TJTj
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko.
Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga
B. FRflBHER, c. in b. duomi dobavitelj
lekarna „Pri črnem orla“
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št.ZOS.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
Organist in ceMli
(cecilijanec), oženjen, z majhno družino, rokodelec, si išče službe na Koroškem, najljnbše na Spodnjem Koroškem. Sam dober pevec, kakor tudi žena, in že več let službujoč z dobrimi spričevali, je zmožen učiti in voditi pevska kakor tam-buraška društva, sprejme vsako službo ter je nastopi lahko takoj, ker živi v zdravstvenih zadevah zasebno. Več pove Fr. Bernoth v Jesenicah na Gorenjskem.
Mladi beli psi ..Spitz"
čistega plemena, se oddajo. — Kje? pove uredništvo „Mira“.
Mjarsbega učenca
sprejme takoj Gregor Tomele, čevljarski mojster v Smarjeti v Rožni dolini, Koroško.
| Line 1909: Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje.
R.WOLF
Hlagdeburg-Buchau.
Filialba Dunaj, vmi, m., lunitt ». zi.
Premakljivi in nepremakljivi polnoparni in patentovani
»ročeparni lohomobili
'z 10 do 800 konjskimi silami.
Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv gonilen stroj
za vse vrste delovanja v industriji in poljedelstvu.
Vseh izdelkov nad 650.000 PS.
Marnarla
|ICH OIEN|
Alleiti echferBalsam
aus der Sctmtzengel-Apolheke des
A.Thierry in Pregrada
bei Rohitsch Sauerbrunn.
H. Thierry-Ja balzam.
(Postavno zavarovano.)
Edino pristen z redovnico kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prebavanju, kašlju pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd.
Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnib steklenic ali velika posebna
steklenica K 5‘—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
centifolijsko mazilo
sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3’60. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variha
"I1! ! I l'I	v I	pi-i liog-sitou.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah.
Podružnica Ljubljanske bredi lue banke u Celovcu
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Denarna vloga obrestujemo po
od dno vlogo do dna rzdlga.
Koloduorsha cesta šteu. 27.
Zamenjajo la eskomptaje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrznl Izgubi.
Vlnkuluje in devlnknluje vojaške ženitnlnsbe kavcije.
-■ Sskompt in iukasso menic. — JBorzna naročila. —
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Tnrike srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplaS. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseli vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.