Št- 100.
decenal)*a
Izhaja dvakrat na teden, in eioer v sredo ia soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z krodnim prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti   projernana   ali v  Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta......  . .   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta.......3,  40»,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo * v Gosposki niio ¦. g t v. 7. v Gorioi v »Goriški Tiskarni« A. GabrSBek veak dan od 8. are zjutraj do 6. svefier; ob nedeljah pa cd g. do IS. ure. Na naročila brea dopo»l»ne uaro5uSne so ne oziramo.
Oglasi in poslanica se raSunijo po potit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vjak vrsta. VeSTtrat po pogodbi. — Večje Črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsaho odgovornost.
Tacaj XXXIV.
-Vse za omiko, svobodo ta «*apr^dek \t    j)r x, Luvrtt
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi it 7 v Gorioi v I. nadsp. Z nrednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolodna ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravrtiStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. vi. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Popi«! nuj se poSSIJaJo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo   v delokrog  uredništva, naj  se poSiljajo le nprarniStvo.
»PRIMOREC"
ittrt1?0.?4^8050' VMk P** to stan« vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-6Q.
fSoč»» In .Primorec, se prodajata v Gorioi v ia-bakamr-SohTvars vSom uliol «n Jellefalti V~ Somih uUc,; - v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83,
>&or: Tiskarna« A. GabrSČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
V dobi suhih let.
vi.
Kakšne deželne poslance torej potrebujemo? — Peč le neodvisne, delavne, razumne može, ki se brigajo za vse naše potrebe tor bi znali naslopati v taki zbornici, kakoršna je naša; može, katerih ne preslepi svit belih kronie; može, ki se znajo vsestransko uspešno braniti proti nakanam takega lisjaka, kakoršen je naš deželni oče ; može, ki imajo na srcu le blagor dežele in našega naroda na Goriškem. Takih potrebujemo, in le s takimi poslanci se da kaj doseči. S takimi pa, kakoršen je dr. Gregorčič in njegovi pajdaši, ne pridemo nikamor naprej, marveč lezemo vedno bolj v laško suž-njost, kar nam je pokazalo zlasti zadnje de-želnozborsko zasedanje.
Položaj v naši deželni zbornici je res mnogo spremenjen, odkar nam »gospodari" dr. Pajer, že s tem, da se čuti deželni glavar na svojem predsedniškem mestu vedno le poslanca, ki glasuje. S tem je omogočeno laškim poslancem stati vedno nad slovenskimi v vseh slučajih, zlasti še, ker Lahi dosledno v vseh važnih rečeh glasujejo soglasno. Da se odpravi glasovanje deželnega glavarja, zato bi bilo potreba brez dvoma truda, ali po energičnem boju bi se že udal stari lisjak, saj so tu še drugi faktorji, ki bi morali vplivati nanj, da se postavi v zbornici na tako stališče, kakoršno pritiče deželnemu glavaču, ka-korhitro bi se pokazalo, da deželni zbor radi njegovega neopravičljivega postopenja ne more zborovati. Ako je 10 glasov proti 10, pade točka, za katero se glasuje. Na ta način bi se razbila marsikaka laška nakana, ta način pa bi tudi vedel do kompromisov, po katerih bi se dalo marsikaj doseči za Slovence, ker bi Lahi vedeli, da če ne privolijo ene reči, ne dobe oni druge.
Treba je izbojevati v naši zbornici pravično razdeljevanje deželnega denarja, ker dosedanje postopanje na to stran je sila krivično, kakor smo že pokazali. Treba bi bilo prisiliti predsednika, da spoštuje na svojem mestu naš jezik br se ga poslužuje pri raz-
pravljanju. Treba bi bilo skrbeti, da se uvede res parlamentarno delovanje v našo zbornico, kamor imajo pristop moderne ideje —• pred vsem pa, da bi bile naše narodne in kulturne potrebe zastopane tako, da bi res imeli kaj dobička od deželnozborskih zasedanj ter bi vedli deželo naprej po stopinjah napredka, ne pa da se jo peha nazaj, kakor se to godi sedaj na celi črti.
Tako delovanje, kakor očrtano, pa je mogoče le, ako imamo izobražene, energične, delavne poslance v celi desetorici, ako je cela desetorica enega duha, jenega srca. Del takega boja se je že bil — ali namesto naprej, smo šli nazaj, odkar je postal dr. Gregorčič katoliško-narodni poslanec ter je začel razdeljevati Pajer med zavestne klerikalne može svitle kronlce!
Ves boj je treba pričeti torej popolnoma z nova. Kdo pa ga prične? Če se je posrečilo narodno-napredni stranki pri zadnjih volitvah prodreti s svojimi kandidati na celi črti, potem bi bii položaj v naši deželni zbornici že popolnoma drugačen, kajti doslej bi bil občutil dr. Pajer že toliko boja, da bi se bil udal ali pa odstopil.
Boj proti Pajerju in laški objestnosti pa se sicer bije vseeno naprej, samo da je ta boj strašno hud, ker le tri poslance imamo, ki se vptrajo laškemu gospodstvu, vse drugo hodi jedna in ista pota, vse drugo deluje sporazumno v deželnem zboru in odboru, to je: kakor hočejo gospodje Lahi......
Volilci na deželi pač morejo uvideti prav iz zadnjega zasedanja, kako zlo so storili samim sebi in deželi, ker so se dali varati od črnih politikov, da gre za sveto vero, dočim je šlo le za laško gospodstvo pod vodstvom liberalca dr. Pajerja in pa zato, nekaj klerikalnih ničel živi prav dobro na deželne troške.
Volilcem se pač morajo oči odpreti, da sprevidijo, da je zadnji čas pri prihodnjih volitvah stopiti na noge ter pognati pri-dance in izvoliti za poslance može, ki bodo res delali ter bodo znali izbojevati nara zmago nad laško oholostjo.
In s tem skončujemo.
Proti germanizaciji.
;< ^aani lirvals*ii časnikar in književnik dr. Tresi^Psjvifeid, *o U^gar akciji glede zbliževanja Jugoslovanov t- Italijani smo svoj Cas že obširneje pis^i, se nabaja v Parizu na zborovanjih   ,M>-3atii)ske zveze."
Sotrutiuik frfencoBtega dnevnika .Le Soleil«, jpo imetju FVmaiii Rousselot je imel interview z dr. Trcsi^avičitem, O tem piše omenjeni č&sifer jrav interesantno. Koj s početka on^enjsi akcijo, tiatnenjeno skupno z Italijani paroli patiger^mataiznau. Ta nevarnost se vefija oci dajev^ do dneva ter stremi v glavnem ^a t «nj, da izključi Slovane ob obali Adrije^ To sitecr ni delo le najnovejše dobe, marveč t* v politift&em testamentu železnega kan^ela-sja Bissniatcka Je govora o tem. Bismar-ck jo ventil, da Ce tudi bi bilo mogoče prifelopsili Norčiji nemške, Avstriji podložne (Meto, Ibi tne Želel on tega do onega trenoUai ko Avstrija izvrši svojo zgodovinsko misaijo^ te* je : d^ se germanizirajo vsi kraji državo H& Inbtorgov. — Kar je Bis-•marek mislit glodo jgcrcjjanlzaeije, to se dandanašnji dejanski i^vrS^ijc Vlada izrablja vse sile v svrlio gernutifettcsije- Prav v tem oziru se vidi, fcako Maje* sv^jlo za svoto za razširjenje jttisfcaiM^ta Vfr>slut kako osredotočuje kar le največ mc^goC^e trgovine v Trstu v rokah Nemcev,' kak-o podpira samo nemška trgovska prissadiavaUlja.
Glede Dalssnaetjje je pojasnil dr. Tresič-Pavič:č obširno znatno zadevo z namestnikom baronoiu Hs%ndlx)t]i ter postavil v pravo luč ravnanja KQrbe*jev~«o v tej stvari, ki se je postavil hitro n^ stian Handla proti celi deželi: pomagati fcioCe* pangernmnizmu do zmage. Gleie tt-eio^ke tiranije omenja znana stara sredstva titanov: osiromašenje pokrajin, nevednost, ki s^ši ni»žgatie, nesloga, nezaupanje tu p>a E>rivSleg*^i, posejani med državljane^ DzUjB«M)a- Je dtena dežela, bogata na oglju, žaleztj, oak^u, cinobru, marmorju itd., podnebje je fcaailo • ^]j vendar, ker se država pra*- n'1^5 no br>iga za to deželo, propada in pr^biv5alci se selijo v Ameriko. Trgovska jjloTla po indiju, nekdaj tako cvetoča, je zapfcn&ic-nii«. N"iti ledna železnica ne veže Dalmacije  % Ostalo Evropo. V takih ža-
lostnih odnošajih pa se spominja dežela  __
Časov francoskih! Veliki Napoleon je hotel povzdigniti to deželo, gradil je ceste, podpiral je trgovino itd. Ko pa je prišla zopet na krmilo avstrijska vlada, je bilo konec vsega dobrega.....
Nemci sanjajo o tem, da ustvarijo veliko državo od Severnega in Baltiškega morja do Perzijskega zaliva. V tako svrho pa treba pred vsem poraziti vse narode na Balkanu. Potem je odprta pot do Male Azije.
V vstočnih krajih je stopil nemški vpliv na mesto francoskega.
Slovani se ne udajo. Imeli smo še hujše neprijatelje, Uničili smo Avare, Tatare, Turke, papež je imenoval Slovane »antemurale chri-stianitatis«. —Današnji dan je treba pomoči, moralne in materijalne. Ce bi francoski kapitalisti izrabili dalmatinske rudnike, bi ne bilo pomagano le fpokrajini, marveč dali bi ljudstvu iela, in tako bi se omejilo izseljevanje. Francoska bi na tak način pobijala nemško ekspanzijo, ki je nevarna tudi za njo tako, kakor za Jugoslovane. Francija bi našla v Jugoslovanih udane in zveste prijatelje, ki in*ajo ohranjene vse tiste vrline, radi katerih jih je imenoval Napoleon najbolje vojake na svetu.                                           *
Po zgodovini in po pravici pripada gospodstvo ob Adriji Slovanom. Ali naravni gospodarji se odrivajo in na njih mesto stopajo Nemci in Italijani. Ti sledaji živijo tako nekako v mislih, da gospodstvo ob Adriji že pripada njim na večne čase; radi tega so tako malomarni proti preteči nemški nevarnosti, da je ne vpoštevajo s pravega stališča, marveč rajši nadaljujejo svoje sovražno delo proti Slovanom. Nemec pa prodira na jug, in lahko mu je to prodiranja. Po južnih deželah so tu prepiri za malenkosti, tam huda načelna nasprotstva, protežiranje Lahov, izključevanje Slovanov iz važne javnosti, itd., kar vse prav prihaja Nemcu. Prav je, da vpoštevamo nevarnosti, ki nam prete, prav, da ?e učimo spoznavati odnošaje in razmere naših neprijateljev, vse prav, da si iščemo zaveznikov, ali prav bi tudi bilo, da razmo-tdvamo svoje lastne napake. Na slovanskem
Roman.
Spisal H, Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalj..)
Dne :t. rožnika.
Nakupil sem celo morje cvetic; zapovedal sem ozaljšati ž njimi stopnice in dve dvorani. Soba Ange-lice je ostala povsem taka, kakoršna je bila ob Času, ko je stanovala v njej. Mislim da te gospe dospejo danes zgodaj in da se Angelica hoče v njej preobleči za dirko; zato sem naročil, postaviti ondi veliko zrcalo in prirediti vso žensko toaleto. Angelica zapazi povsod dokaze moje skrbi, spomina in občutkov. Šele sedaj, ko pišem to, opažam, koliko se počutim bolje, ako se s čim vkvarjam, ko me nekako unanje delovanje izpuli iz blodnega kroga refleksij in premišljevanj nad samim seboj. Slutim, da zabijanje Žrebljev v steno, na katerih imajo viseti slike v bodočem muzeju, bi bilo več vredno, nego to notranje ovijanje ene misli okrog druge. Čemu ne morem biti povsem prost človek! Ko bi bil znal, biti tak ob svojem času, bi bil danes najsrečnejši človek na svetu.
Dno 4. rožnika.
Danes sem odšel z vabilom k Sniatinskim in še k nekaterim drugim osebam. Sniatinski je soglasno z n*ojo željo spustil že na štiri vetrove sveta novico, da hočem pripeljati očetovo zbirko v Varšavo, in nameravam tu osnovati občinstvu pristopen muzej.  Sedaj
sem junak dneva. Vsi časopisi pišej o c* tfr m, da|ajo ob tej priliki primerne lekcije premožnim ljut<jecafl, %lri zapravljajo čas in denar za mejo,« itd. ž^ t»ako> mx je znan njihov slog in način pisanja, dst s^em re^clel Že naprej, kaj napišejo, pričenši z vsel)ir*o i» k^oii^avši s takimi frazami, kakor »noblesse obliga« i%d. Tocia vse to mi je le na roko. Nabral sem celo graoin^do 5a.so-pisov, da jih pokažem teti in Angeliet.
D%j<5 K. robnika.
Dirka se je pospešila za eden c^an rMi jufcriš-nega praznika. Angelica in teta sta dospeli d. an^sr^no v družbi sobarice in celega kupa Btcatljio* na joliijeiiili s toaleto, pripravljeno za dirko. Prvi p»^le%j r^a A.n-gelico me je kar ganil in prestrašil, Vid^l s«*3in> da. je močno shujšala; njeno lice je obledelo ti»> is^ubilo svojo nekdanjo toplo barvo, postalo nefccak^o rcjajh.no ter jo bilo na njem nekaj meglenega, ka*? UM j"^ spominjalo kipov Puvisa de Chavana^s. T&ta 3n nj&na mati ne vidita tega, ker so zmerom skriip^j, ^od^ m<eni se je po nekoliko dnevih odsotnosti o(HPl.oše*v8 pokazala ta razlika dovolj razločno. Polaš^a S:e n*ie ^jes in prisrčna žalost. Očividno je, da vs^ga. tejga vz^ok je; razprtija in notranja borba v njenem srcau. K* bi jo; hotela odločiti, ko b;. hotela iti za $jla^orc* t^jga sr«a,; katero je moje, stoterokrat moje in katero govor!; i&w& — pa bi končal njen nemir in prifiela  sre^ia.
Jaz se ugrezam čimdalje globi e v- svp-oj 7)0^irajo6 pesek. Zdi se mi vendar, da poznam vB^ko* podrobnost, vsako najmanjšo črto na Ang-ellSine^n ^io«- jn da si jo predstavljam, kadar je ne vidim, k^ko* b^ steda živa pred menoj, ali vendar vsakokrat, 6>e8 nekoliko dni ločitve, odkrijem na njej nekako r*oVts d4Ba»^gt ter
najdem novo dopadajenje. Ne znam niti izpovedati, do kake stopinje me ona estetično uzadovoljuje, kako globoko Sutitn, da je to moj rod, moja lepota, moja ženska. To čutilo mi daje nekako na pol mistično, na pol do prirodne hipoteze zbližano vero, da jo je narava odločila za-me. Tudi sedaj, ko sem zaslišal zopet kočije na dvorišču ter stekel navzdol, hote pozdraviti te gospe, sem začutil prav isti vtis, katerega bi na-zval izročitev v oblast njene mičnosti, in se mi je istini-tost zdela popolnejša, nego je bila slika, ki sem jo nosil v duši.
Angelica je imela na sebi lahek popotni plašček iz presne svile; njen klobuk je obdajal sivkast »šal«, zavezan na angleški način pod brado; iz tega sivka-stega okvirja se je smehljalo njeno zalo, drago ličice, ki je bilo zmerom rajše podobno dekličjemu nego licu omožene ženske. Pozdravila me je nenavadno veselo in prisrčno; očividno jo je zgodnji sprehod in pričakovanje zabave spravilo v dobro voljo. Mene je to veselilo, ker sem si mislil, da jo veseli, da me zopet vidi in da se ji Plošev brez mene zdi pust in dolgočasen. Kot gostoljuben gospodar sem podal eno roko teti, drugo Angelici, v kateri hoji nas široke stopnjice niso ovirale, ter sem ju pospremil kvišku. Pri pogledu na s cvetkami sijajno ozaljšane stopnjice, se me je polastilo veliko začudenje, jaz pa sem dejal:
>To je moje iznenadenje...«
Tu sem stisnil nekoliko roko Angelici, toda tako lahko, da je mogla to smatrati le za slučajni in nera-dovoljni stisk, na to sem se obrnil k teti:
»Priredil sem obed v počeščenje zmage rodbine iPloševskih,«                  &
jBW^J%P«aWP*h *° '»tfsikaka velika ak-ci^kf^ koristila le Slovanom, fcrav po 'ift^M^P* kr*vlli naa 8*"0'11« ^ drugim na^fcsan1   j« *c e*a glavah napak U
"tf  pa  se m obsežnega delovanja <lr.
H^'^'6i*58i ae mora re6-» ** 'e i8to da" li%^%& K»on»«na in zasnovano previdno. Z^io L jJ ^iiona tuidi »oditi sadove, sa katere te*0   lH**l#*a dr, rreate-P*?icteu vsi Jugo-
K Miline, 12, decembra 1904. — &-§#Vo je 0»*»° marsikateremu čitatelju iS'$<%«'i%li'ia«mo v naši ofeiitt* Skrbini žn-P V f%ola*ina klerikalnega. - ¦ Ljudstvo je p^jl'1 ni^#. zgraža se nad njegovim delo« fc*i*tart z«1*' je D8le<3 "o8* ob^n»rJ''0b as^tijil1 MtUiflkili volitvah mu je ftigala pro« p^jjt, K lo zx ječlnira glasom pripomogel si je 2'^f% «\» t«e stolice. Sami volile! njihove s *t(^ ^pi *»tt sedaj odbrektijejo zaupanje.
jll^se ne spominjam* n. pr. vet, kako a^ta P**«d leti sklenilo, da se popravi oh-ft^*i» lala«! -Ali so rA je popravilo?
Klgo jasa smo pričakovali izvrševanja k«tf» s^P8« kee-ravno Skrlina ima zelo za-a^Me%w riapajališfia. Občina sama je do-^ol if^jtfOMi vsled t*ga je v njej mnogo ž%ii*e,^it*apa zahteva vode, vode, pa ne
t^Vi ^or ie Pri na3 aedaJ» ^^P8* boli_ei'
s%& b le tedaj nam bode mogoče živino c^f*^ v <^ob:f«m stanu. Kes* nekak čudež j Ic^i^vinaj aa vdobi Itake bolezni po taki W'»s, kajjor* jo imama sedaj- A. nočem se S3$piik-{jjti dalje v- tem cbairu, ampak povrnem ^e^.op^ k *ktaju o popravi ¦kalov".
ff^cq po sklepu se je jeio vršiti delo. Cjjtosse j«e najprvo na talofcvani .Dolini«, p>^m| « d« pod nadzorstvom županstva. Cfcjlntjo ^e i^ »z »tett* Se precej pridno, ter tli« ustavilo nad poltsvico dela, potem se j |e ?^a ^r zaenkrat opustilo in tako stoji še %H^s, ^aB»% razloček je to* da poprej je do-l|ii;j ilriaali mnogo v&c vode, kakor sedaj, t-Sat"^, ^ v' poletnem času mnogokrat ni nic sjh-o^ f ^jej^ ajco so končali polovico dela, fc%i^tB^ Je> 2aSelo popravljati glavui kal, ka-k%r * gn ^aer^DJecuo »gorenji kal*. Pri tem se 1 |e P^io^o kieka-j kamelja in scistilo nekaj %*•**, ^»^ap* ne dovršilo, kaior se jena-a^sjjlft tate* je ostalo delo v aJabSem stanu a^sj^i p^Nj, ^Ji s« pripeljalo ilovice, dasi se je ^ffž^clilc^ pcikprej z nekim obciaarjeto, tar tudi *^^>jip*eljdv) alti en Voz drobnega grušča, adjfctbjl&ažej #"*» prišla do vode. Tudi se ni ; ffj^kloi -feli ima voda dovolj pritoka? Ali Lje^te1% popraviti ali kaj ukreniti potreb-a^^^bvjse pravlaihka napravilo. Kako t^j ^(i^fe biti vse to, ker župana taka dela * m' '^nt^esir^jo, dragi Pa nimajo pravice 1
Oemte in nc;i novice.
Smrtna kosa. — Nagloma je umrl delavec Pavlin Sebastjan. Pokopali so ga IS. t. m. Pokojni je bil Član slov. bralnega in podpornega društva v Gorici, katero ga je spremilo s svojo zastavo k večnemu počitku.
Pavlin je cepi! drva v soboto v »Šol. domu". So je šel domov, mu je počila glavna žila na nogi. Izkrvavel je tako, da je kmalu na to umrl. Zapustil je udovo >n 3 nepreskrbljene ctroke.
Dražba sv. Cirila In Metoda v LJubljani naznanja, da sta bili ti-le navedeni podružnici poskli prispevke za leto 1903. v tekočem 1904. leta: ženska podružnica na Vrhniki znesek 86 K; moška podružnica v Celju znesek 268 K 23 h. Ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. žel. pa je uposlala meseca novembra 1903. znesek 82 K 50 h potom uredništva lista .Slovenec". Ob jed-nem ko se v koledarju za 1905. leto s pričujočim napolnuje »Vestnik* naše družbe za leto 1903., prosi družbino vodstvo vse podružnice, naj bi blagovolile v prihodnje vedno v pravem času in vedno za tekoče leto pošiljati prispevkov in to neposredno družbinemu vodstvu. Naknadni popravki povzročajo namreč obilo dela ;' ,Vest-niku* pa včinjajo to škodo, da ni popolnoma natančno zrcalo dejanja in nehanja družbi-nega vodstva. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Dražba sv. Cirila In Metoda t Ljubljani naznanja tem potom, da so porabne le cele zalepke in cele dopisnice s popolnim besedilom, posebno, ako so starejšega datuma. Izrecno povdarjamo, da znamk, če so samo izrezane iz dopisnic in zalepk, ne moremo rabiti. Ob jednem si usojarao opozarjati vse cenjene rodoljubkinje in rodoljube na to, da naj se pisemske poštne znamke ne odlepljujejo, ampak izrezavajo s papirjem vred, na katerem so prilepljene in nam tako j upošiljajo, ker le take znamke je možno naši " družbi razpečati. Imena darovalcev in število po njih uposlanih znamk se objavijo svoje-časno.
Vodstvo družbe sv. C?r!la in Metoda v Ljubljani.
Vodstvo dražbe sv. Cirila In Metoda v LJubljani naznanja, da znova zasede učiteljsko mesto na družbini peterorazredni deški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu. Vsi oni kompetenti in kompetentinje, ki so se za to mesto potegovali povodom prvega razpisa meseca oktobra, in ki še danes refiek-tujejo na to mesto, se opozarjajo, da upošljejo priloge svojih prvotnih prošenj do 20. t. m. Oni pa, ki ne reflektujejo več na to mesto, izvolijo naj to na dopisnici naznaniti.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1904.
Baipls natežaja. — Razpisuje se natečaj več mest opravnikov[(revizorjev) deželne užitnine na povžitek piva.
Prosilci za ta mesta morajo dokazati, da posedujejo vse usposobljenosti, potrebne za izvrševanje opravil, določenih za navedene opravnike (revizorje).
Pravimo opremljene prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru do 20. tekočega meseca decembra.
Podrobna pojasnila glede plač teh opravnikov (revizorjev), in pojasnila glede vseh drugih podrobnostij, se podajajo pri uradih deželnega odbora.
Istočasno se sprejmejo pri deželnem odboru eden ali več dnevni čar je v; zadnji rok zaf vlapnje prošenj za ta mesta, katera se morajo istotako opremiti z listinami, izpričajočimi usposobljenost prosnoev, je določen tudi na 20. tekočega meseca decembra. Deželni odbor.
Baiglas. — Tvrda Ganz & Comp. Leobersdorf-ova strojarnica na Dunaju namerava — v dopolnitev vsled tu uradnega razglasa z dne 1. avgusta t. 1. št. 8625 pred-ložei-^a načrta, zadevajo? ?odno-močno napravo na reki Soča v "i^uti za izdelavo in prenos električne moči — napraviti pod vasjo Soča tri sbrambe za vodo, katere bodo držale skupno 280.000 m3.
V  ta namen nameruje se sezidati pod vasjo Soča na reki Soča tri zajezja in sicer : prvo 10 m visoko med zeu.lj. pare. št. 125/24 in 384/4; drugo 2*5 m visoko med zemlj. pare. št. 1198 in 676: tretje 3'4 m visoko med zemlj. pare. št. 1196/1 in 882j zraven tega je nameravano vpeljati potok L*>pena s cevmi v gornji reservoir (zajezje med zemlj. pare. 125/24 in 384/4) in sezidati dopclnitoo centralo, v kateri se postavijo tri turbine po 800 P. H.
V  to svrho se razpisuje v smislu VI. razdelka vodnopravne postave z dne 22, avgusta 1870. dež. zak. št. 41 in na podlagi 111. poglavja obrtne postave z dne 15. marca 1883. dež. zak. št. 39 komisijonelno poizvedbo in obravnavo na licu mesta v ponedeljek dne 16. januvarja 1905. in v slučaju potrebe prihodnje dneve, pri kateri naj se podajo ugovori, katerih se ni uže poprej tu uradno pismeno podalo, ker sicer bi se smatralo, da so interesenti zadovoljni z omenjeno napravo in z odstopom oziroma z obtežitvljo zemljiščnega posestva, in bi se, ne glede na pozneje ugovore, dovolilo nameravano napravo — ako se ne najde uradoma nikakega pomisleka.
Načrti in tehnični   popis projektirane naprave so tu uradno razpoloženi interesentom na vpogled do komisijskega dneva. Od c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu dne 10. decembra 1904. RftBpIs dražba glede stavbenih del deželne norlšni e. — Ker ni imel razpis dražbe, razglašen dne 10. oktobra   1904. št. 6397., končnega rezultata, razpisuje se vno-
vič dražba za zakup stavbenih del deželne norišnice poknežene grofovine Goriško -Gra-diščanske.
1.  Vsak ponudnik mora vložiti svojo pismeno ponudbo v zapečatenem zavitku na vložni napisnik deželnega odbora do poldne dne 27. decembra 1904.
2.  Vsak ponudnik mora položiti pri deželni blagajni kot provizorično varščino znesek 20.000 K v gotovini, v državnih ali deželnih obveznicah Goriško- Gradiščanske kro-novine, ali v zastavnih pismih deželnega hi-potečnega kreditnega zavoda.
3.   Vsaki ponudbi se mora priložiti spričevalo kake javne oblasti v dokaz, da je ponudnik kvalificiran za izvrševanje sličnih del t če ne M ponudnik imel takega spričevala, mora se zavezati s posebno listino, da poveri izvršitev del, v slučaju, da se ista njemu oddajo, tehnično kvalificirani osebi. V tem slučaju pa mora predložiti tudi pismeno izjavo, s katero prevzame dotična tehnično kvalificirana oseba to nalogo.
4.  Ponudbe morajo biti sestavljene tako, da se navedejo v »posnetku metrienih preračunov*, ki se ima v to svrho in na zahtevo dati deželnemu odboru na razpolago, enotne cene za vsa dela, označena v tem razpisu.
Pogojne ponudbe ali ponudbe za osebe, ki se še-le naznanijo, se ne bodo upoštevale.
S tem, da ponudnik vloži svojo ponudbo, or-na, da so mu popolnoma znani vsi pripesaočki, omenjeni pod točko 6. tega razpisa.
5.  O vloženih ponudbah odločuje deželni odbor.
6.  Zakupni pogoji, popis del, metrični preračun, kakor tudi podrobni načrt del, ki se imajo izvršiti, so razpoloženi ob uradnih urah pri uradih deželnega odbora, dokler ne šteče rok za vlaganje ponudeb, naveden pod točko 1.
Ob uradnih urah se dajajo pri uradih deželnega odbora vsa pojasnila, koja bi kdo želel imeti.
7.  Dela se bodo morala pričeti v osmih dneh po oddaji stavišča, ter dokončati tekom 20 mesecev.
Deželni odbov v Gorici dne 10. decembra 1904,
Its AJdovSčine nam poročajo: Tukajšnji žnpnik povprašuje v Soli ob času vero-nauka po vsaki nedelji in prazniku po oniit otrokih, ki niso bili pri maši ter jih s ter< in z žuganjem, da dobe slabe rede, pošilja iz šole, vznemirja. Pričakuje se od mater, naj o vsakem vremenu pošiljajo otroke celo k maši ob 6. uri zjutraj. Roditelji šolskih otrok protestujemo proti takemu postopanju in zahtevamo, naj gospod župnik v šoli uči in govori samo o tem, kar spada v okvir šolskih postav in potrjenega učnega načrta, drugače storimo potrebne korake, da obvarujemo svoje otroke neopravičenega in ne-(Daije v prilogi.)
F%io je anoeno ganil moj namen. Oh, ko bi bila ttf^Jjks, ka*fco malo nni j« bil mar v tem hipu »Naughty-irf I« '*a v^30 SDiage, kakoršne so mogli pridobiti konji fl^JJfSkLfci iaa dirkah cele* Evrope l Angelica jo na-sf^rotM o^jvidno ugranila, kaj si ima misliti o mojih ]i^J**ili; biLa pa je vendar tako dobre volje, da se f P in^ je poglodala rnimogrede, vgriznila v na-iKofrik.f Tisfctiice.
^ a; «#& raaloa« zgubil glavo. Zdelo se mi je, da ti^iC v ^ng^lici odsev nekakega veselega koketstva, p^tot**,g& -v njej doslej si bilo. M' mogoče, sem si mi-gliU, f^o*3ii *ie bi imela nekoliko samoljubja, da ji iii^iirsoliicjo ae bi ugajalo to, da vse, kar delam, de-k%i%rii  nje- in po njej.
tagfed tenti si je teta stresla prah s plašča, ter šla «ta»J**t »5 »Naughty-boja« in »Auroroc, jaz pa sem j)0<mfil   Aa^elici listino na obod povabljenih oseb  ter
¦»• pri^ad^vai sem si izfbrati samo tebi drage ljudi, i^ii ^ako zapoveš, naj Se koga povabim, pa mu takoj "%i^ij?ra* pohabilo, ali pa ga grem sam vabit.«
> Toaraži to teti,« mi odvrne Angelica,   »naj teta
» Ke. Tevta bo s«<Jela tta prvem sedežu, in mi bomo f±Y>\ 4 i njej z vogčTIi, ali g sožalenjem; ulogo go-ip^Kiie  v faej hiši pa sem odločil tebi.«
^ii^liea je nekoliko zardela V- not<§ obrniti raz-l^ifi   drugam, je dejala:
^Trajgi leoM,aUipata>I*aughty-boj« tudi zmaga, H0% fcStfl %ka računa ns to>, in ji je za to toliko mar ?«
>- Jaz. mmn ie zmagal, ker* imam takega gosta, ka-j^il^ ta etvariea, ki sedi pred menoj.«
Ml *jfl SaliS, ali jaz Bere« bojim.«
Mofca, ^vldig,« Ji odvrnem resno, »bo celo v slu-f%<  sko* izgubi, imela velike tolažbo. Moja zbirka bo
v nekoliko tednih tukaj v Varšavi, in to je že večletna njena želja. Že očetu je prigovarjala na vso moč, naj jo prenese semkaj. Vsi časopisi že pišejo o tem — in težavno mi je izpovedati, koliko pohvale sem prečital o sebi.«
Njeno drago ličice se je hipoma razjasnilo.
»Pokaži, prečitaj!« je dejala
Kar mikalo me je poljubiti ji roke za ta zasvit radosti. Bil je to zame nov dokaz. Ko bi ji ne bilo nič do mene, ne veselila bi jo ta moja pohvala toliko.
»Ne,c ji odvrnem, »prečitam to, kadar se teta vrne, ali bolje, poprosim jo, naj to prečita sama, jaz pa se skrijem ob tem času za-te, ker bom videti bedast, nočem pa, da bi ti videla moj bedast obraz.«
»Radi česa meniš imeti bedast obraz?«
»Radi tega, ker vse to ni moja zasluga, marveč tvoja. Ta pohvala pripada tebi. Ne vem, kaj bi dal, ko bi mogel povedati gospodom časnikarjem: »Ako smatrate to za tako veliko reč, pojdite trumorna v Plošev, in ondi se zgrudite k nogam neki osebi...«
»Leon! Leon!« mi seže v besedo Angelica.
»Tiho, drobna stvarica, tudi jaz to storim in ne vstanem poprej, dokler ne priznaS, da je to tvoj vpliv.«
Angelica sama ni vedela, kaj ima odgovoriti. Moje besede so bile res govorica do ušes zaljubljenega človeka, toda ta svoboden, šaljiv in veseli ton je v^tvarjal razpoloženje posebne vrste, vspričo katerega je tragično razumevanje tega, kar sem govoril, bilo naravnost nemogoče.
Jaz pa sem bil vesel tega novega načina, ker sem videl, da s pomočjo tega bo mogoče mnogo izpovedati ter izvabiti mnogo priznanj.
Ne hotč pa ga zlorabiti, niti prenatezati sem jel v tem hipu govoriti resno o premembah, ki jih nameravam napraviti v hiši.
»Vse nadstropje sem odločil za umeščenje zbirke,« sem dejal, »z izjemo te edine sobe, v kateri si bivala preteklo zimo. Ta ostane* kakor je bila. Le nekoliko sem jo dal ozalšati za tvoj prihod.*
Po teh besedah jo pospremim k vratom. Angelica je obstala pri durih ter se ni mogla ubraniti klica:
»Oh ! kake cvetice !«
Jaz pa ji odvrnem potihoma.
»Ti sama si cvetka, najlepša va svetu...«
Na to sem dodal resno:
»Ti, Angelica, mi boš vendar verjela, ako ti povem, da hočem nekoč tukaj umreti.«
Oh! koliko odkritosrčnosti je tičalo v tem, kar sem povedal. Angeličino lice so je prevleklo z neko meglo; njena radost je ugasnila. Videl sem, da so jo moje besede zelo ganile, njo gane vsakteri istiniti krik srca. Kakor bi trenil, so ji glava, roke in prsi strepe-tale kakor od neke tuje moči, ki je stala zn, »,;o in jo potisnila k meni. Toda ona se ji je to pbrt šq uprla. Za trenutek je stala pred menoj t očmi, pokritimi s trepalnicami, končno je dejala z neko otožno resnobo:
»Dovoli mi, da se počutim 8 teboj dobro. Ne spravljaj me v žalost.«
»Prav, Angelica,« ji odvrnem, »pogodba je sklenjena; tu je moja roka!«
In podal sem ji roko. Angelica mi jo jo stisnila tako močno, kakor bi hotela s tem povedati vse, kar je zabranila povedati ustom. To mi je nagradilo tisoč* kratno vse besede in me vpijanilo tako, da sem te komaj vzdržal na nogah. Prvič po svoji vrnitvi, sem čutil razločno, da sprejemam v svojo last to bitje ob
Priloga Jote" it. 100. z dne 14. decembra IBBt.
postavnega nadlegovanj«. Mi moramo zaradi otrok mnogo pretrpeti; mi vemo, koliko naš stanejo in kako lahko se' nalezejo v zimskem Sašu davice ali katere druge bolezni; mi tudi poskrbimo, da gospod župnik v šoli ne bode segal čez delokrog, določen po šolskih oblast-nijah, in čez svoje v naše pravice,
Is Kobarida. — Odbor, katerega namen je prirediti „Božičnico" in ob tej priliki obdarovati uboge kobariške otroke z obleko in obuvalom, obrača se z uljudno prošnjo do vseh miadinoljubov, da bi blagovolili kaj podariti v ta namen. Vsak dar bodisi v blagu ali denarju se hvaležno sprejme in pozneje v časopisih izkaže.
Ana Bogataj, predsednica, Otilija Fra-nek, podpredsednica, Ljudmila Kregau, bla-gajničacica, Marija Kalan, tajnica. Odbor-niči: Amalija Vavpotič, Frančiška Stres.
Izpred sodnlje. — 23 letni prodajalec sadja Jos. Sfiligoj je igral dnč 18. nov. na kroglje v Burdini gostilnovi gostilni pri Kr-minu. Ko je igral, mu je padla ura iz žepa, katero le pobral Burdinovi ter jo izročil ženi. Ko je videl Sfiligoj, da nima ure, je začel dolžiti Jak, Trpina, da mu jo je ukrade' ili Burdin je hitro rekel, da je ura na v..«iem ter da jo dobi nazaj. Ali Sfiligoj je razbijal in kričal, vsled česar pa je krčmar vrgel na cesto. Tu pa sta padla oba, Sfiligoj je potegnil nož ter ranil nasprotnika v desno roko, potem pa skočil na svoj voz ter se odpeljal v hitrem diru v Moraro. Tam je bila procesija in mnogo ljudi j na cesti. Sfiligoj'pa ~je tekel naprej. Ko ga je rudi tega hotel pozneje aretirati občinski redar, ga je ozmerjal. Pred sodniki se je izgovarjal s pijanostjo, o kater pa'priče niso nič vedele. Prisodili so mu dva meseca navadnega zapora.
27 letni Al. Kuštrin iz Lokovca se je bil zoperstavil orožniškemu postajevodji tako, da je bilo slednji primoram rabiti orožje ter je ranil Kuštrina. Kuštrin je bil obsojen na 6 mesecev trde ječe s postom na mesec.
Iegnall so iz Gorice Laha iz kraljestva 6. Gioseffml, ker se je napačno javil ter je menda nevaren človek.
? jetnlšnfco v Gradišču ob Soči so odpeljali Antona Čveka in Iv. Pičulina, ki sta bila obsojena pred zadnjo poroto, Diiena, to je oni, ki je umoril obe. slugo v Moši, je bil odpeljan pa v Koper,
Samokres je kaial Andrej Boskarol v neki gostilni v Starancanu v Furlaniji. Kar se je sprožilo, in kroglja je zadela G. Lania na desno stran v prsi. Hitro so ga prepeljali v tržaško bolnišnico.
Kamen Je padel na glavo laškemu delavcu Cesare Geofredi, ko je v družbi z drugimi opoludne sedel pod neko skalo pri Logu ter se grel. Nad skato ^ pot, in tam je šlo nekaj delavcev; kanu i je padel pod njihovimi nogami navzdol ter zadel nesrečno imenovanega delavca. Prenesli so ga takoj v bolnišnico v Tolminu.
Pes, bele dlake, visok 50 cm, dolg 80 cm, mlad, na glavi in repu ima črne lise, se nahaja pri gosp. Ant. Budinu, klesarskem mojstru v Mirnu, kamor je prišel pred kratkim ter se tam vstavil. Lastnik psa naj se oglasi' pri g. Budinu, da ga dobi nazaj.
Oddelok za oddajo rožnih poši-ijatev (paketov in denarnih pisem) na glav-h^'T>o^tlem^in brM^avnera-iirad,u v Gorici bo od 17. t. m. do vštetega 24. t m. odprt (od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Fes, sredenj, z belo dolgo dlako, hišni varuh, sliši na ime1 Sultan, — seje zgubil. -Kdor ga je našel; naj ga odda dr. Pitta-ur-tau, via Dante 12.
Božlčnlca t Solkanu. — Društvo »Otroški vrt* y Solkanu priredi božičnico v korist .Otroškemu vrtu* dne 18. decembra | 1904. v dvorani g. A. Mozetiča. Na vsporedu je 12 točk: petje, dekiamacija, božično drevesce, igra, srečkanje. Začetek ob 41/* uri popoludne. Vstopnina 40 vin. otroci 20 vin., sedeži 20 vin. Nadplače se hvaležno sprejmejo z ozirom na dobrodelni namen.
Samomor. — Včeraj se je pripeljal z Dunaja v Gorico visokošolec Franc Hendrvch, sin ravnatelja^ na realki v Trstu, ter se vstavil v hotelu Central. Tam je rekel, da bi se šel rad kopat. Pokazali so mu kopališče, kamor je odšel kmalu po 12. uri opoldne. Ker ga ni bilo iz kabine nad 1 uro, so potrkali, in ker se ni nikdo oglasil, so jo odprli. V kabini so našli Hendrych.v v krvi mrtvega. Prerezal si je žile na vratu, rokah.in na nogi, in sicer z britvijo. Našli so pri njem tudi pismo, naslovljena na očeta. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ni znano.
Uokodolsko podporno drnStvo t Lo-kavcu priredi svoj letni občni zbor dne 8. januvarja 1905. v društveni pisarni.
Velika tatvina se je zgodila ponoči 4. t. m. na Hrušici. Nekemu gostilničarju so odnesli tatje blagajno, v kateri je bilo 5000 K gotovine, več srebrnih in ena zlata ura v skupni vrednosti 440 K. Tatvine sumljivi so železniški delavci.
Zopet samo nemški In laski lepaki! Zopet očitna prealranje Slovencev! — V kratkem ima priti v Gorico Nadežda Slav-janska. Naznanila za predstavo so nalepljena po mestu zopet le nemški in laški; zopet se je ostentativno prezrlo Slovence.
Vspodbujeni po veljavnih možeh v mestu smo že povedali, da zahteva naša narodna čast, da ne pohajamo predstav, h katerim se prezira naš jezik. Vabila in lepaki k vsaki predstavi, koncertu itd. morajo biti sestavljeni tudi v slovenskem jeziku, ako se reflektuje na naš obisk.
To mora biti splošna slovenska zahteva, od katere ne smemo odstopiti. Naša narodna čast nam to veleva. — Kaj res naj bomo tu le za to, da bomo pdlnili prostore, plačevali, ali vsaka ta prireditev naj ima le tuj značaj?! — Ne, tega ne smemo več trpeti. Kdor noče spoštovati našega jezika, temu ni treba dati zaslužka.
— Menda ni med nami nijednega, ki bi ne vedel, kako se mu je ravnati ob takih slučajih !
V ogrski Ebomlel je nastopilo 120 poslancev opozicijonalne stranke na tak način, kakoršnega menda ne pozna zgodovina. Iz zbornice so pregnali stražnike, razdejali predsedništva sedeže in ministerske, uničili so tiskovine, spise, poškodovali sedeže liberalnih poslancev itd. Več strežnikov je ranjenih, pa tudi poslancev. Zunaj zbornice so se nabrale množice, katere je razganjala policija.
Poslano.*X
Nimam sicer navade niti časa, prerekati se s svojimi odpuščenimi posli ali uslužbenci, še manj pa z istimi poletuizovati po časnikih v zadevah, pri kojih niso bili drugače inte-resirani kakor v toliko, za kolikor sem jih hcnoriral, najmanj pabisebavil s človekom, (kojega prirojeni vozel v možganih je noto-ričen,) ako bi isti ne drezal, brez vsake legitimacije, v stvari, koje gane le čisto nič ne brigajo, ampak bi mu vsled tega še lahko res neprijetne postale.
Čeprav sem uverjen, da popolnoma zasebni pojavi širše javnosti ne zanimajo, ker ni na teh interesirana, izjemoma morda kakšne aklatschbase", ki v strahu, da jej ne zmanjka gradiva za dnevno chronimie scar-daleuse, se poslužuje vsakega sredstva, čutim vendar dolžnost, kot imejitelj cele vrste javnih in narodnih funkcij, da odgovarjam ni brezprimerno podlo odprto pismo človeka, ki bi vže lehko pred dol rimi 16 meseci privatiziral, ako bi se ne bil usmilil njegovih solz ter, po takratne; oebni izjavi, njegovega res obupnega položaju.
Baje kolosalni neredi, koji so se porodili v njegovej konfuzni čardaki, dali so pred letom povod do revizije knjig ,H. S."; pri iej priliki so našli delegiranci konsorcija pomanjkljivosti, koje so šle evidentno na rovaš takratnemu vodstvu pisarne, koje se je v, mojej odsotnosti seveda, na me izgovarjalo! Kljub temu pa so se dotične osebe odslovile. Ker pa cela zadeva ni bila še zadosti pojasnjena, povabilo se me je ob mojem po-vratku, da Ž njimi še enkrat rekapituliram ter podam svoje poročilo, čemur sem se tudi takoj odzval. S temi gospodi, med katerimi pa ni bilo Kerševani - ja, predelali smo še enkrat celo snov ter dognali, da je bilo sicer precej malomarnosti pri knjigovodstvu, konsorcij pa, koji je bil za to edino mero-dajen, ni našel povoda proti dotičnim nadalje postopati, ker sem jaz, v svesti si prevzete odgovornosti, nudil neomejeno materjalno poroštvo za vsako škodo, ki bi iz tega naslova nastala za konsorcij, kojega sem še član. Pri reasumeju pa se je dognalo, da je bilo tudi to odveč, ker se mi je z dekretom
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
ddtto Gorica 2. decembra podelil absolutorij,
Toliko in meritol Nastane le še vprašanje, kakoSen povod sem imel, prevzeti ves ta odij, ko bi se ga bil, po zgledu svojega nasprotnika, še- veliko lažje odkrižal, ter pri tem spravil par ljudij v zapore. — Doznal sem tudi v tem pogledu družbi primerne opazke, za koje pa imata le pomilovalen nasmeh, rečem le, da sem se in se zavedam odgovornosti, koje prevzemam, ako se pa pri- nastavljanju svojih ljudi vrežem, sem in bodem vedno toliko kavalir, da tudi na riziko svojega dobrega imena krijem ljudi* koji preveč računajo z mojo velikodušnostjo* ako jih morem rešiti pred moralnim ubojemr četudi niso isti z menoj v nikaki bližnji dotiki.
Kar se pa zadeva dopisnika zadnje »Gorice", dostaviti mi je le, da bode* imel priliko, desavouirati poročevalca konsorcija pred kazenskim senatom in mi bode jako drago, ako se mu to posreči. Za nadaljno informacijo pa naj, služi njegovim duševnim očetom; da slobodno rigajo, kolikor se jim poljubi, ne čutim potrebe, da bi se spuščal do nadaljnega odgovora napram takim ljudem.
E. Koujedlc.
Dostavek. — Kar se mene tiče, posvetim prihodnjič temu brbljaču in vsem tisum, ki se poslužujejo njegove brezmejne predrznosti, da hočejo celo v takih okoliščinah kovati politični kapital.
Da ta kapitel v današnji »Soči* ne bo preobširen, naj razkrinkam glavno brez-vestnost Kerševanijevo v tej polemiki. Čita-telji se uverijo, da kaj tako podlega, tako nesramno predrznega čina podrejenega služabnika Še niso slišali.
Torej k stvari.
Kerševani je bil nastavljen v hotelu Sudbahn za ravnatelja z 200 K mesečne plače in vse prosto. Disponent za konsorcij pa je bil g. Rudolf Konjedic. — Ker je g. Konjedic zahteval od Kerševanija izvrševanje prevzete naloge in vsled drugih grehov, katere omenim prihodnjič, je gojil Kerševani do Konjedica neizmerno sovraštvo. Ko je odpotoval g. Konjedic lanskega decembra v Afriko, smo prišli na sled — brez najmanjše zasluge Kerševanijeve! — da je neka podrejena oseba v pisarni zakrivila nekatere nerednosti na škodo konsorcija, in sicer najhujše je bilo izvršeno šele po odhodu Konjedicevenu
Tu je prišla ura Kerševanijevega maščevanja do — g. Konjedica. Njegova glavna skrb je bila, zvračati vso odgovornost le na g. Konjedica. —• Vrhunec brezvestnosti-pa je bil ta-le: Kerševani je šel na policijo, da po izvirnih zglasilnicah dožene take goste, ki so baje bivali v hotelu, pa niso nikjer vpisani, ergo: daje poneverjen ves hotelski dohodek od teh gostov! — Zmagoslavno je prišel s policija in prinesel s seboj imenik kakih 40gostov,, ki
enem z njeno dušo in telesom. Bil je to vtis srečo, tako neizmerno, da se je spojil ž njim nekak strah. Pred menoj se je odpiral nov, nepoznan svet. Od tega časa sem prepričan, da njen upor je le vprašanje časa in mojega poguma.
Teta se je vrnila iz hleva kaj zidane volje; njon strah za zdravje sNaughty-boja« ni bil opravičen. Vežbavec Web je na vsa tetina vprašanja našel samo en odgovor: »Ali right«. Džak Goose je poln nadeje. Stopili smo k oknu, da vidimo, kako bodo bodočega zmagovalca peljali iz hleva; približal se je namreč trenutek, ko bi imel oditi na Mohotovsko polje in ondi capotati v krogu, čakaje, da pride vrsta nanj. Res, Črez nekoliko minut smo zagledali, kako sta ga dva hlevarja r-ipeljala na dvorišče, toda naše oči se niso mogle kmalu nasititi z lepoto njegovih oblik; bil je namreč tak, kakor bi ga povit. Samo skozi luknje, iidolbene v kučmo, je bilo moči videti velike, nežne oči; izpod spodnjega roba pa so Štrlele njegove prožnate noge, o katerih se ti je zdelo, da so skovane iz jekla, Za njim je koraka! \Veb, potem nas domačin, mali Anglež, Dlak Goose, t novo suknjo, ki je pokrivala jopič in dtokejske Škornje. Pa sem mu zaklieal skozi odprto okno na pot:
»A ne daj se ondi, Kuba!«
»On pa je snel kučmo in pokazavli ž njo »Xaughty-boja«» odvrnil veselo z najčistejšim, ne londonskim, marveč burjansktm prlglasom:
»Videli ga boste, prosim gospod grof, toda samo njegov zadek!«
Sedli smo k zajutreku, kateri smo p<vžlli zelo hitro, vsekakor pa je teta nalla dovolj časa, du je pri črni kavi prestala to, kar pilejo časniki o prevožnjii odetove ibirke v Varšavo. Čudna «tvar, kako so Ženske občutljiv« na ?•© javno pohvalo bližnjih jim mož! |
Teta je kar zacvetela od veselja ter bila naravnost neocenjena, ko je pretrguje vsaki hip Čitanje, pokukala pozorno skozi naočnike po meni in Angeliei — ter sedajpasedaj  spregovorila z dogmatičnim glasom,
»Nič niso pretirali! Zmerom je bil tak!«
Jaz sem samo hvalil Boga, aa ni bilo pri tem kakega moža skeptika; v takem slučaju bi bil v resnici imel bedast obraz.
Napočil je trenutek, ko so se jele oblačiti gospe\ Pri odhodu je teta naredila kolikor mogoče najmalo-marnejši obraz ter rekla:
»Moram hiteti, kajti obljubila sem mladi Zavilov-ski, da jo vzamem na dirko s seboj. Imela bi oditi z očetom, toda pred par dnevi ga je napadel protin.«
Po teh besedah je odšla, midva z Angelico sva pogledala drug drugega; v koeiekih njenih usten se je zazibal smeh, jaz pa sem rekel:
»Angelica, nova snubitev!«
Ona pa je položila prst na usta, kakor bi me svarila, da preglasno govorim, ter izginila v svoji sobi, toda črez trenutek se njena zala glavica znovič pokaže skozi duri.
»Spomnila sem se, da gospodične Hilstove nisi povabil!t je dejala.
»Nisem je povabil.«
»Zakaj ne?«
*Ker jo ljubim skrivaj,« ji odvrnem smejaje se.
»Ne; čemu je nisi povabil ?«
»Ako hočeš, pa se to še zgodi.«
»Kakor sam hoče!,* mi odvrne ter se umakne nazaj.
Jaz pa nisem hotel vabiti gospodične Hilstove.
Uro pozneje smo odšli v belvederski drevored. Angelica je imela na sebi rmenkasto krilo, ozalšano s čipkami. Tako sem se bil priučil povedati ji z očmi vse, da j6 čitala v njih' razločno moj ponos; spoznal sem to z njenega lica, ki je. bilo na pol plamteče, na pol pa pokrito s skrbjo. Potoma smo se vstavili pred vilo Zavilovskih, komaj sem imel čas pozvoniti, že so se duri odprle in gospodična Helena, opravljena v sivo-srebrno suknjo, je stala, ali bolje stekla mimo mene v vsem svojem veličanstvu ter mi komaj poki-mala z glavo. To je bolj odurna, nego lepa belolaska, s hladnimi, bledo-višnjevkastimi očmi in z licem brez
I Slovi za vzor »distinkcije«, s čemur bi se kaj rad' | strinjal, ko bi distinkcija označevala to, kar označuje okornost. Njeno občevanje z menoj $e takisto hladno^ kakor njene oči, in celo preveč hladno, da bi moglo biti odkritosrčno. To je preprosto način, naperjen na ¦razdraženje mojega samoljubja, — toda naperjen bedasto, ker me le dolgočasi, ne pa draži, in temu na-Ičinu na hvalo se vkvarjam z gospodično Zavilovskd zgolj toliko, kolikor zahteva vljudnost.
Vendar danes sem se vkvarjal ž njo nekoliko več; imela bi namreč odigrati vlogo varstvenegakon-dukterja, to je vleči nLse radovednost in odvračati ¦ vpliv, kakoršnega bi pogled na Angelicoi sedečo t menoj v eni kočiji, mogel imeti med ljudmi. Brez odloga smo odšli dalje, toda polagoma, vreme je bilo namreč lepo, in množica oseb je odrinila na dirko, tako da konca kočij ni bilo mogoče dogledati.
(Dalje pride.)
ao na policiji naznanjeni, da so bivali v hotelu, pa niso nikjer vpisani. — Gg. JerkiC, Jak se in g.čna God i na sa preiskovali po hotelskih knjigah goste, kakor jih je napo-, vedoval KerSevani iz svojega zapisnika, napravljenega na policiji, ali niso naSli nobenega, in sklep se je glasil: evo, že prva in površna KerSevanijeva revizija je dognala okroglo 40 gostov, ki so v hotelu bivali, dohodek od njih pa je pone-verjen. Koliko je še dragih! Za koliko smo biliosleparjeni! — Vkonsorciju je nastala velikanska razburjenost, ker so vsi verjeli, da je temu res tako. — Konsorciju se ne godi dobro s tem velikanskim podjetjem, doslej je še vedno zguba velika, zato nič čuda, ako so bili vsi člani naravnost razburjeni, ako se jih je tako brezvestno aleparilo. Imeli smo burnih sej, po odsotnem g. Konjedicuso člani mlatili, da je bilo groza. (KerSevani je prisluskaval za vrati, da je bil bolje infor-raovan o učinku svojega peklenskega dela.)
Gosp. Konjedic se je vrnil v marcu. Informovan, kako reči stoje, je položil pro-vizoricno v blagajno nad 1000 K za Škodo, ki bi bila nastala vsled njegove krivde, a zahteval je strogo preiskavo, ki se je tudi ivrsila.
Kar se tiče pa tistih 40 gostov, je ostalo vse tako, kakor je KerSevani hote), dokler nisem jaz poseg ni 1 vmes, dasi nisem imel naloge, voditi preiskavo. V pisarni hotela (v prisotnosti dveh oseb) in pozneje na policiji v prisotnosti jednega uradnika in tje pozvanega Kerševanija sem dognal, da ves tisti saplsnlk Keršerantjev je skrajno brei-vestno skrpucan falsifikat. Vse možne oblike ponarejanja, prenareja-nja, izmišlja nja novih oseb itd. sem našel v Kerševanijevem zapisniku. Evo nekaj takih, kolikor jih morem danes našteti:
1.  Tri goste, katerim je KerSevani sam par mesecev poprej ponudil prenočišče brezplačno, je reklamoval med tiste, ki so plačali. — Ne sme se Izgovarjati, da je pozabil! Kdo bo to vedel, ako ne on sam? Celo jaz sem se spomnil tega dejstva, dasi nisem imel nič opravit z upravo hotela!
2.  Gosta dr. Rotschulz je spremenil v — čujtel — Kotsehilda. Konsortisti so govorili: Joj, Rotschild je bil v nagem hotelu, Bog ve, kako veliko je plačal, a vse to je poneverjeno! Toda Rotschild je stat le v falsifikatu Kerševanijevem, v hotelu pa je bival dr. Rotschulz, ki je tudi povsod redno vpisan.
3.    KerSevani   je   reklamoval   nekega Jeanne Baptist; fega seveda ni bilo v hotelu, ali bil pa je: Jeanne Baptiste Du-riejn. —KerSevani je izpustil samo priimek, I pa je imel novega gosta.
4.  Izmišljenih ali pokvarjenih imen je I bilo Se več; n. pr. Schack za Jase h i. — Gosta A. Durst je premena v Elarius Bomb ay.
5.  V hotelu so sobe tudi z dvema posteljama. V hotelskih knjigah je vpisan navadno le tisti, ki je sobo najel, sostanovalec pa ne. To pač dobro v6 KerSevani. Toda on je nagnetel v svoj zapisnik več takih sostanovalcev ali sostanovalk, katerih seveda ni najti med plačniki, Ergo zopet toliko in toliko poneverjenj!
6.   KerSevani je imel veliko datumov ponarejenih, n. p-.: reklamoval je tri gos*e 27. in 29. julija, dasi so bili v hote!u istega dne junija. Tudi zglasilnice na policiji nosijo pravi datum, le KerSevani je videl tudi to narobe, kakor je sploh skoro pri vsaki zglasilnici kaj pokvaril, ali pa je hrabro napisal v svoj % zapisnik tako falsTtko-vane date, da so se dali otipati z roko ter se je dala takoj dognati resnica.
Gosta George Daniai, ki je bival v hotelu 27. sept., je reklamo za 5. sept. Res je datum v originalu oči vidno pokvarjen. KerSevani pravi, da je to naredil sluga! — Kak interes pa je ime! sloga, ponarejali datume nazaj?! — Premenjene je imel datume iz 5 v 1.5, 4 v 14, 3 v 13, celo 18 v 14, 16 v 10, 10 v 2 in Se drugih. — Ali je torej čudo, da v hotelskih knjigah niso našli gostov s ponarejenimi ali izmišljenimi imeni aH pod docela napačnimi datumi?
7.  Trije slučaji,so posebno čudni. In kdorkoli gre na policijo, pride do istega prepričanja, kakor jat, namreč: da so bile
isti, kakor v Kerševanijevem zapisniku. Do KerSevanijevega zapisnika so bile zglasilnice torej že falsifikovace! Evo jih:
a) 28. sept. je bil v hotelu gost pl. R e u t e r n iz Petrograda. Vpisan je pravilno v vseh knjigah. Tudi kopija originalne zglasilnice, potrjene s policijskim pečatom, nosi isti datum. Kdor je torej prepisal izvirno zglasilnico, je videl na njej pravilni datum 28. IX. — Na policiji sem n&Sel izvirno zglasilnico, ki leži v zbirki točno na mestu, ki odgovarja dnevu 29. IX. — Toda datum je prav nerodno ponarejen v — 4. avgusta. Pod falsifikatom je Se opaziti ostanek številke JHz pravilnega datuma 28. IX. Kdo je to napravil?'Ali^polfcifa? Gotovo ne! — Ob donosu zglasilnice na policijo s takim falsifikatom bi ga to gotovo opazila, ne bi dala potrdila na kopijo 28. IX., ne bi vložila pod pravilnim datumom v svojo zbirko. —- KerSevani se izgovarja, da so včasih služabniki napravili poznejši datum, ker so zamudili s pravočasnim naznanilom gostov. Prav! Toda tu je napravljen skoro za 2 meseca starejši datum, torej povsem nasprotno od tega, kar bi bilo služabnistvu v prilog. In ta falsifikat je tako neroden, da ga vsakdo otip-lje, le KerSevani ga je samozavestno nagla-šal v dokaz, da se je tu izvršila defravdacija« b) 16. septembra je bil gost Josef Satler. Kakor gori je i tu vse pravilno. Tudi na policiji potrjena kopija zglasilnice ima ta datum. — Originalna zglasilnica leži v policijski zbirki točno na istem mestu, ki tiče dnevu 16. septembra. — Toda glejte čudo! Datum je nakrat i tu za 6 dnij sta-rejSI (— torej zopet proti interesu uslužbencev, da bi iz strahu pred policijo napravili poznejši datumi —) in ta falsifikat je izvršen jako prefrigano.Ničla v datumu 10. IX. je namreč manjša od enojke in sicer točno tako, ako se repič pri številki 6 z radirko previdno izbriše. — Kdo je to naredil? — KerSevani je prinesel falsifikat s policije. Ako sem celo jaz takoj dognal falsifikacijo, ali bi ne bilo to loliko lož«? Kerševaniju, ki je živel v hotelu in je imel vse knjige na razpolago?!
c)' 3. septembra je bil v hotelu gost David Pick. Vse je pravilno vknjiženo. — Izvirna zglasilnica leži v policijski zbirki točno tam, ki tiče temu dnevu, —r Toda čujte! Datum je zopet z drugačnim svinčnikom in z drugo roko ponarejen v — 13. Ker je nova enojka prevelika, je nova roka napravila tudi novo trojko, pa tako, da se izvirna še pozna.
Tukaj bi utegnil v drugačnem slučaju veljati izgovor na služabništvo, češ, da so zakasnili nesti na policijo zglasilnico 3. IX., zato so v strahu naredili datum 13. Toda izvirna zglasilnica leži pri policiji na m e-stu, ki tiče dnevu 3. IX. in je po policijski praksi popolnoma izključeno, da bi bila do šla tje po 5. IX. Zglasilnica z datumom 13. IX. bi bila dobila na policiji skoro za 300 višjo številko. To je dognal v moji navzočnosti g. policijski svetnik Co ntin.
Kdo je izvršit ta falsifikat, ki ga je prinesel KerSevani s policije?
Na take in podobne načine smo po ve likem trudu dognali, da je zapisnik Kerševanijev konglomerat vseh možnih falsifikatov, — na podlagi katerih je bilo nastalo hudih sporov in razburjenj v konsorciju, nastalo je šepetanje o defravdacijah v hotelu celo — na policiji in sodniji, nastalo gorostasnih govoric ne le v Gorici, marveč po celi deželi in celo zunuj nje, ker so za to skrbeli ljubeznivi prijatelji. Možu poštenega imena, iz ugledne rodbine, možu, ki požrtvovalno vrSi celo vrsto narodnih poslov, se je tako godila nepopisna krivica, njegovo ime in poštenje se je obmetavalo z blatom.
Ko je tako padla v prazen nič cela KerSevanijeva umetna stavba iz samih falsi-fikatov, ta poštenjak ni čutil v svoji duši najmanjše dolžnosti, obžalovati svojo brezmejno brezvestnost, s kakorSno je nagromadil tako težke obdolžitve. Ne, govoričil je dalje, da je bilo v hotelu takih gostov. Pozivan je bil ponovno od mene in g. Jerkiča, naj jih naznani, da se konsorcij odskoduje pri g. Konjedicu, toda KerSevani se ni od-I z val. In po dolgem času je imel ta človek
je prišel denar, katerega so isti vplačali 1" — Na to zopetno in celo javno trditev je pozval sedanji upravitelj hotela Kerševanija, naj naznani tiste goste, da si konsorcij poišče tisti denar. Toda KerSevani je "čeraj odgovoril, da tega ne stori, ker noče nikogar ovajafi, pač pa le braniti svojo čast. — Torej v javnem časopisu trditi tako težke čine, to da, ali objaviti jih konsorciju, da se odskoduje, tega pa mu ne dopušča njegova velikanska velikodušnost, češ, da noče sovajatia.
Iz tega razvidijo pošteni čitatelji, s ka-koSnim človekom smo prišli v dotiko. Konsorcij je dal g. Konjedicu soglasno absolutorij, je član konsorcija, — o vsem ostalem in z vsemi, katerih se tiče,-pa se š& pomenimo, kakor so zaslužili. — S tem je dognan dokaz, s koliko brezvestnostjo so se gromadili nad imenom in poštenjem uglednega moža črni madeži. Slovenci v mestu in na deželi pa vidijo iz teh vrst, kako škandalozno krivico so izvestni ljudje delali g. Konjedicu. — Kakor sem se doslej že cesto z vso eneržijo potegnil za ljudi, ki se jim krivica godi, tako sem čutil svojo dolžnost toliko bolj v tem slučaju. Kaj nastane iz tega, me ne briga. Pripravljen sem, vsak hip doprinesti dokaz resnice o vsem, kar sem tu pisal. —
V kolikor se je zadri KerSevani na mene, ga odpravim prihodnjič. Moja krivda pa ni, ako pokažem tega človeka Se v drugačni luči, ki osvetli druge vrste značaj, ka-koršnega bi se sramoval vsak mož pod solneem.                                       A. G—k.
Zdravi otroci. —Naša doba hoče z nujnim, splošnim razjasnjevanjem provzročiti, da bi napačni način hranitve ne vplival kvarno na zdravi razvoj naših otrok. Posledica tega truda je, da otrokom Že čestokrat ne dajo več alkoholnatih pijač, kakor vina, piva i. t. d. Manj pa se pazi na to, da takisto čaj kakor zrnata kava, ki imata v sebi kofein, torej strup, enako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik in učenjak že ponovno izrekel v zadnjem času, da otrokom pod štirinajstimi leti nikakor ni dajati zrnate kave. S tem izrekom se ujema mnogo nujnih svaril odličnjh higienikov, ki deloma opozarjajo na to, da se že nad deset let kot nadomestek zrnate kave, ki samo razburja živce, izdeluje sladna kava z vonjem in okusom zrnate kave in da se nikakor ne more dovolj ceniti njen zdravstveni učinek. Kjer se torej ne morejo odločiti, da bi tudi za odrasle člane v rodbini brez dodane zrnate kave izključno rabili to sladno kavo, ki jo izdeluje firma Kathreiner, tam se ni plašiti malega truda, da se ta kava pripravlja za otroke. Pri tem bodi omenjeno, da po dolgoletni izkušnji otroci najnežnejše dobe, ki se jim pogostoma upira čisto mleko, kaj radi pijo Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo zaradi njenega dobrega okusa in da jim je jako hasniva. Uspeh ni izostal še nikoli. Tudi v dodi razvoja Kathreinerjeva Kneippova sladna kave skupno s toli potrebnim mlekom kaj uspešno zatira malokrvnost, bledico, razburjenost ponoči, slabost in nedostatno rast, ker je lahko prebavna, redilna in krvotverna. Toda le »pristna" Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima te prednosti v okusu in prijetno tečnost, ki jo odlikujeta na tolikanj priznani način: Zate poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime .Katbreiner", zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemljete niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti manj vrednih posnemkov v drugačnih zavitkih.
originalne zglasilnice faUiflko- I zopet toli drzno čelo, da je trdil v,Gorici«, vane potem, ko so že bile v poli- da... ,so pri policiji javljeni nekateri gostje, cijskem arhivu. Novi falsifikati pa io | kateri niso v hotelskih knjigah vpisani. Kam
Vojna med Rusi in Japonci.
Zadnje vesti.
Japonci so hoteli zasesti železniški most čez Šaho, pa so bili odbiti po hudem boju. — Togo se pripravlja na napad baltiške eskadre, tudi v nevtralnih lukah, ter noče pripustiti, da bi nabavljala premog po francoskih in nemških lukah v Aziji!
Rusko bodorje v Port-Arturju.
Japonska poročila opisujejo jako .natančno*, kako se godi slabo ruskemu bro-dovju v Port-Arturjui Tako pravi n. pr. japonsko poročilo 8. t. m.: .Pobjeda" ima srednji dimnik težko poškodovan Ladja je do krova pod vodo. Od »Peresvjsta" je gornji krov pod vodo. .Retvizan" se nagiblje na krmilo. Krov je skoro ves pod vodno površino. »Pallada", ki leži med .Retvizanom* in minonoscem .Amurjem", se ne vidi razločno; vendar je opaziti, da se zadnji del potaplja. Poškodb ni mogoče natančno določiti. Prednji krov .Bajanov" gori. .Sebasto-poi" lezi v vzhodnem delu luke. Videti je le veliko jarbolo ter zgornje dele. Druge dele zakriva neki grič. — Is Londona brzojavljajo od 9. t. m., da prihaja vedno več posameznosti o obstreljanju brodovja v portarturski luki. Bombardemoiu je bil zelo uspešen. V •rede je zadelo mnogo strelov ladje ,Pal-
lado", »Petesvjet« te .Retvizan* je okrog treh popoldne pričel goreti, .Pobjoda" pa potapljati. Opazovanjaz ,203 m griča" se so dognala, da se je »Retvizan" deloma potopil ter da sloni že na dnu luke. V četrtek so se potopile .Poltava", »Pobjeda* in .Retvizan" do krova; .Pallada" se je nagnila na stran. »Sebastopol" leži v vzhodni luki ter ga ni videti z griča „203 m". Vsled tega morajo streljati nanj indirektno.
Iz Tokia poročajo 9. t. m. uradno: Poveljnik ladijskega topništva brzojavl a 8. t. m. zvečer: »Palada* je pričela goreti ter se nagnila na stran. »Giljaka* je zadelo 11 strelov. Ob pol 12. uri dopoldne je pričel goreti .Bajan" in ob četrt na 5. uro je požarše trajalaMinonosec »Amur« je zadet 15krat. V bližini Pajunšana se nahajajoča skladišča in arzenali ter druga poslopja so tudi večkrat zadeta.
Iz Londona se poroča 9. t, t.: V mornariških krogih v Odesi se glasi, da je ruska admiralitets izgubila vse upanje, da reši ostanek portarturskega brodovja, in ruski admiral je dobil povelje, naj ladje eventuelno razstreli.
Peterburško poročilo pa te japonske .uspehe* tolmači tako: Angleške vesti o uničenju portarturskega brodovja so čisto neresnične. Rusi so svoje V0j.;e ladje sami pokrili z debelo plastjo prsti in jih zatopili globoko v vodo. Tako morejo Japonci le ma-lokje zadeti, ker je skoro vse pod vodo. Kar pa ni pod vodo, je na debelo pokrito s prstjo.
Japonska topničarka — potopljena. Topničarka ,Saiyen" je zadela 30. m. m. na mino ter se potopila. Večji del moštvaM se je rešil. Poročilo pravi, da se je rešilo vse moštvo, razun 38 mož, med katerimi je tudi poveljnik Tajiraa. ,Saiyen" je bila največja japttiska ladja v obrambo obrežja. Imela je 2481 ton, 2839 konjskih sil ter 10 topov na krovu. Posadka je znašala 200 mož. Izdelana je bila iz jekla. V morje je bila spuščena leta 1883.
Japonce — Izdajalec (!) V   Tokiu  je   veliko   razburjenje  radi izjave dobavatelja  ruskega brodovja, Guns-berga, da mu  je  brat japonskega predsednika prodal 120.000   ton   premoga tik pred vojsko ter mu je zadnjo pošiljatev poslal še po prvem japonskem bombardiranju. Japonsko poročilo o Port Artnrjn. Uradno  poročilo   oblegovalne   armade izpred Port Arturja  se  glasi:   Štiri ruske oklopnice, dva   križarja,   ena  topničarka in ena ladija za polaganje  min so postale nesposobne za   boj.   Nadaljno  obstreljevanje ladij je nepotrebno.  Sedaj Lobstreljavajo Japonci mesto ter provzročajo veliko škodo.
Neka brzojavka, došla londonskemu japonskemu odposlanstvu od oblegovalne armade pred Port Arturjem, poroča, da je vsled zadnjega obstreljevanja bila [postaja za brezžični brzojav ob vznožju Zlate gore znatno poškodovana ter da se je vžgal tudi arzenal.
Japonske iigabe pred Port Arturjem. Glasom uradnih japonskih podatkov znašajo izgube povodom zadnjih napadov na Port Artur v zadnjih dneh meseca oktobra 3000 mrtvih in 10.000 ranjenih, dečim so izgube povodom zadnjih napadov mnogo večje.
Koliko je ruskih vojakov pri Medena t Ruska armada pri Mukdenu šteje baje sedaj 400.000 mož, med temi je 40.000 mož konjeništv?, Japonci nakupujejo na nevtralnem ozemlju velblode.
Mraz v Manžurlji. Temperatura znaša po noči 20 stopinj,, po dnevu  na  solneu 17  stopinj pod nčlo. Zdravstveno stanje čet je izvrstno. Buska krlžarka .Askold". In  Sangaja  poročajo,  da  je  kitajska stražna ladja, ki bi  imela opazovati rusko križarko ,Askold«, zapustila luko, ker je potrebna poprave. .Askold" montira sedaj one dele strojev,  ki so jih morali odstraniti,  ko se je ladja zatekla v pristanišče. Tudi mnogo premoga si nadevlje  .Askold"  ter se sploh pripravlja, da odide ter se pridruži baltiškemu brodovju.
Odlikovana ruska generala. Car je podelil "poveljniku 17. voja, generalu 3ilderlingu, in šefu Kuropatkinovega štaba, generalnemu poročniku Saharovu, zlato, z briljanti okrašeno sabljo z napisom: .Za hrabrost".
0 Port Arturju. Iz   Tok:. poročajo   v  Berlin:  Tukaj vzbuja občudovanje, kako rabi general Nirikin,
pod poveljstvom  Stcselja topništvo velikega kalibra pred Port Arturjem. Dokazano je, da so Rusi namestili vse velike topove z vojnih ladij na raznih točkah trdnjave. Tudi Japonci so namestili  svoje  velike topove. Se le ko bodo isti nastavljeni v pravih pozicijah in ko dospejo nova ojačenja, bo možno zopet napasti trdnjavo, kar se zgodi pa težko pred polovico januvarja oziroma tudi f%uarja. Tellke japonske Izgube t Mandžuriji. ,Daily Telegraph*  poroča iz Tientsina od 9. t. m.: General Oku, je z obstreljevanjem, ki je trajalo tri dni, prisilil Ruse, da so   zapustili  mali   ali   visoki otok Vašan Y„ žeki L;ao,  oddaljen 60 kilometrov od Liao-janga. Rusi so  se v nedeljo umaknili  na -utrjeno pozicijo, 12 in pol kilometrov proti severo-vztoku ter so pustili na licu mesta množino zalog in raznih topov. Obstreljevali so silno japonsko vojno črto  ter so v torek zažgali taborišče  v Zerotinu, vsled Cesar je nastal požar,- ki je  trajal do srede. Japonci so baje izgubili 10.000 mož, toda svojo pozicijo so le s slabimi močmi branili. Sinovi generala Nogi. V* boju od 39. novembra je pri »griču 203 metrov" padel drugi sin generala Nogi. Njegov stareji sin je padel pri Naošao, tako, da je c stal general sedaj brez otrok.
Razgled po svetu.
Državni zbor odgoden, — Državni zbor je bil odgoden, ker je vlada doživela v proračunskem odseku hud poraz. Predloga o podporah in o refundaciji 69 milijonov je bila odklonjena. Za vlado so glasovali le Poljaki in 6 drugih poslancev.
Ko je vladni predlog pri glasovanju tako sramotno, propadel, vzdignil se je mi-nisterski predsednik dr. pl. Korber ter izjavil : Z ravnokar izvršenim sklepom je spoštovani proračunski odsek nastopil pot, ki z logično doslednortjo kaže, da se razen gospodarskih vprašanj tudi druge zadeve, posebno važna kulturna vprašanja na enak naCin izločijo iz političnega strankarskega prepira, ker se sicer popolnoma na»~.*otne stranke zberejo na skupnih tleh. Vlada bi to pozdravila z največjim zadoščenjem ter bi videla v tem uspešno sredstvo fca ozdravljenje razmer v poslanski zbornici. Žalibog je treba za gotovo sDiatrati, da se je šlo danes le za nedoslednost pri tistih, ki so tako metodo odklonili. Vlada torej nima prav nič upanja, ako bi hotela Diiti s predlogo na omenjeni način. Pod takimi pogoji se zdi vladi bolje, da vstraja na svojem dosedanjem potu, in Četudi ji je težko, odložiti mora tudi odpo-' moč vsled uim prizadetim do onega tre-notka, v katerem pričakuje odločitev političnega glavnega vprašanja. Vlada brez odlašanja sklene, kar se zdi primerno in potrebno/
Državni abbr. — V seji 9. t. m. je interpeliral Pernerstorfer radi zakonskega načrta, s katerim bi se uredile pravne razmere med časnikarji in založniki, oziroma lastniki časopisov. Naučni minister Hartel je odgovoril na interpelacijo posl. Žitnika zastran jezikovnih razmer v ljudskih šolah na Koroškem. Odgovor je naravnost tendencijozen ter sloni na neresnicah, katere je natvezil ministru nadzornik Palla. Vlada je predložila načrt za reformo delavs&aga zavarovanja in notranje uprave.
Nemški državni zbor je v petek razpravljal o vojaškem proračunu. Ob tej priliki je rekel poslanec grof Stolberg: Dasi je trdil Bebel, da je Rusija v denarnem in v vojaškem oziru uničena, upam in želim, da bi mi nikdar ne imeli z Rusijo vojne.
Vojna z Rusijo bi bila za nas velika nesreča in neumnost. V sedanji vojni ni Rusija mobilizirala niti tretjino svoje armade. Portarturska posadka nam dokazuje, kaj znajo ruski vojaki. V nadaljnjem svojem govoru je Jahteval pomnožitev konjeništva. To je utemeljeval z dejstvom, da je leta 1866. v bitki pri Kraljevem gradcu omogočilo konje-ništvo avstrijski armadi redno umikanje in rekel, da Japonci zato ne morejo izkoristiti svojih zmag, ker nimajo izurjenega konjeništva. —
Pred poroto v Trsta se je vršila v soboto" kazenska razprava radi zločina umor-stva proti 28-letnemu Antonu Freno, dnma 12 Trsta, in proti 20 letnemu Josipu Ivanovu radi zločina težke telesne poškodbe, Freno je <*ne 24, septembra t. 1. umoril redarja Ja-•pba Nagodeta, kakor smo takrat obširneje Poročali, a Ivanov je bil tožen, da je Frenotu
pomagal pri tem zločinu in da je ranjenega Nagodeta ranil na glavo, ker ga je sunil z nogo. V bližini deželnega sodišča je bilo že ob 8. uri zjutraj vse polno ljudstva. Ob 9. uri je pričela razprava. Galerija je bila natlačeno polna občinstva, ker je ta razprava vzbujala velikansko zanimanje. Freno je bil obsojen na smrt na v i sli c ah, a Ivanov je.,h# oprpIcenKRazjEirav^je končala ob 10. uri zvečer.
Dunajsko vseučilišče, katero je bil ukazal' akademični senat zatvoriti, je zopet odprto ter se vršijo predavanja v polnem ,redu,.
Bohinjski predor bo kmalu dogotov-ljen, februarja meseca bode ves predor obzidan, maja meseca pa se skoro gotovo izroči državni oskrbi. Postaja in hiša za uradnike sta tudi že dogotovljeni. —- Velikanske kamnolome v bližini bohinjskega jezera je kupila družba Reila & Comp. Odvažanje kamenja je prevzela gališka tvrdka H. Wiet-sehner, ker se domači vozniki niso mogli zjediniti. — 30. m. m. se je odprl bohinjski vodovod, katerega je dogradila graška tvrdka S. Juhasz. Nemški Cifuti dobivajo iz naše zemlje milijone, mi pa komaj — črn kruh! — 4. t. m. je bil zavratno ustreljen delavec Smukavec. Ko je šel ponoči iz sobe posvoji potrebi, so se začuli trije streli in Smukavec, ki je bil zadet v glavo, se je takoj mrtev zgrudil na tla. Sum leti na delavca Oreheka in Smukačevo ženo, ki sta jo bila že enkrat skupaj popihala v Trst. Ženo umorjenega Smukavca so zaprli. Oreheka pa iščejo.
Proglašena na svetnika. — V cerkvi sv. Petra je papež v navzočnosti ranogošte-vilnikov slovesno proglasil 11. t. m. za svetnika blažena Aleksandra Sauii in Gerarda Majelli.
Oproščen! so bfll pred ljubljansko poroto oni trije zavarovalni agentje Grebene Oorup in Cerič, ki so bili obdolženi, da so špekulirali z zavarovanjem bolnih ljudij pri »Mutualu« pridobiti si kapitalije, kakor smo že poročali. Tam so bili oproščeni, ali drž. pravdnik je takoj naznanil pritožbo ničnosti, vsled česnr utegne priti do druge obravnave.
Sjreton je oni francoski poslanec, ki je bil v zbornici udarU v obraz ministra Andr6-ja. Syvetona so našli te dni mrtvega v njegovem stanovanju.
Dognalo se je, da se je Svveton sam usmrtil.
Kolikokrat je treba inserlratl. — O tem je citati v .Nordeutsche Allgem. Ztg.«: .Kolikokrat je treba kako stvar v Časopisu razglasiti? Na to vprašanje je odgovoril nedavno tajnik tgovinske zbornice dr. Wiede-mann na nekem predavanju: Inserirati je treba najmanj sedemkrat. Prvi inserirat se prezre, drugega se opazi, tretjega se čita, toda ne misli se zraven ničesar, četrtega se Cita ter premišlja, pri petem se govori z ženo, pri šestem bi se že napravil poskus in pri sedmem inseratu se kupi/
Hudič v predoru na Hrušlcl. — Ko so prišli te dni delavci v rov na delo, so zagledali veliko črno pošast, ki je skakala po jami. Delavci so jo urno odkurili na površje, ker je vsak mislil, da g?, že hudič drži. Pri natančni preiskavi so pa vendar spoznali, da jih še ne vzame hudič, ker tista stvar je bila navaden Cm maček, katerega je najbrž kak predrznež zanesel v rov.
DrugI mirovni shod in Japonci. — Japonska vlada je naznanila Ameriki, da se udeleži drugega mirovnega shoda v Haagu s pogojem, če se- na shodu ne bo razpravljalo o sedanjem rusko-japonskem sporu.
Papirnate obleke. — Na razstavi v Saint Louisu je prodajala neka angleška fvrdka papirnate obleke za gospe in otroke Med drugimi oblekami je bila razstavljena krasna nočna obleka za deklico, in bila je videti kakor iz bele žide. In vendar se je prodajal ta krasni vzorec le za 80 vinarjev, med tem ko se je dobilo druge lepe in čedne obleke za 25 vinarjev.
Zpifcon o lise)jeyanju. — Zakonski načrt o izseljevanju, ki ga je predložila vlada poslanski zborrci, ima baje le namen — kakor se to poudarja v priloženi razlagi — varovati izseljence. Zakon se postavi proti i7.>?lniškemu gibanju kot gospodarskemu pojavu, s katerim se mora računati ter si stavi nalogo, da uveljavi v tem gibanju nekoliko državne zaščite. Zakon vidi v izseljenih osebe, ki so večina iz gospodarskih vzrokov primo-rane zapustiti domovino, Večino vseh izseljencev pa tvorite dve veliki skupini: delavci
in na naseljenci na zemljišče. In te dve sku- i pim ima zakon v prvi vrsti pred očmi, ker so izseljenci te vrste najbolj potrebni var-stva. Kdor bo hotel v bodoče nabirati delavcema prekmorske pokrajine, bo moral imeti pooblastilo ministerstva notranjih zadev. Postavno dovoljenje za pridobivanje naseljencev na inozemska Ha se mora od časa
do časa pokazati oblasti.              ,___^...,.
Papež in Teto. — Papeč je izdal h konklavnemu redu novo naredbo, vsled katere se veto velesil pri volitvi papeža brezpogojno odpravi. Naredba se razglasi šele tedaj, ko bo treba sklicati zopet konklave.
Zllska podružnica „SJcy. plan, društva" na Kfta-oškem je nakupila pred dvema letoma obširno senožet ir dolini Zajezen ž namenom, da postavi tam planinski dom z restavracijo. Po daljšem premotrivanju se je podružnica odločila, da se sezida pritlična hišica po 10 m na kvadrat. Notri naj bi bila gostilniška soba, dve sobi za tujce in prostorna kuhinja. Veljalo bi okoli 5000 K. Dne 16. junija t. I. je bil na tem travniku stavbeni ogled. Da širše občinstvo izve, kake težave se delajo temu podjetju, čitajmo iz zapisnika:
Po doticnem  ogledu na lici mesta zoper to  stavbo  ni  ugovora, ako se bo pri zgradbi  ravnalo po predloženem načrtu in izpolnjevala določila stavbenega reda za Koroško z dne  13. sušca 1866. — Mejaš An- I ton Ojtzinger proti nameravani stavbi ravno ne ugovarja,  ampak  samo kar se tiče voz- i nega pota, kateri je služil doslej za uporabo travnika, ni bil javen pot; ako bi se stavba dovršila in bi postal pot, kakor prej omenjeno, javen pot in sicer, kakor je nameravano, 2 metra širok, torej zahtevam za meter 20 kron, reci dvajset kron in odškodnino za ves stari pot 160 K, reci sto šestdeset kron na  leto, potem  pa  dobro  ograjo  pota na spodnji in na   zgornji meji.   Ako bi zaradi nove stavbe aH potem javnega pota  na ka-koršen koli način  kako škodo trpel,   zahtevam  povračilo cele škode,   ki bi mi vsled tega   nastala.   Zvedenec   stavbeni   mojster Alojz Poltnig izjavi: V stavbeno tehničnem oziru zoper stavbo ni ugovarjati, vendar se na podlagi stavbenega reda za Koroško zahteva   1.] da  bo  zidovje  (glavni in srednji zid) v pritličji, ako bo iz kamnja 60 cm in v kleti oziroma v temelju 75 cm debelo, viso-čina pritličja pa mora imeti 2*90 m. Nameravano  kritje  z  deskami ali skodlami se v smislu § 81. K. st. r. dovoli. Mejaš:   C. kr. gozdna   in   državno   posestna   uprava.   V imenu koroškega verskega zaklada pride c. kr. gozdni asistent Kari Arnold in prijavi s pridržanjem  dovoljenja  c. kr. gozdnega in državno posestnega ravnateljstva v Gorici na zapisnik:  Preti  zgradbi   planinske koče na zemljiščnem oddelku štev. 1891/1 se pod tem pridržkom ne ugovarja, ako se bo dote koče moglo voziti po javnih potih, ne da bi se vsled tega  dotaknilo zakladno gosposčinskih koristi. Pri tem se  omenja, da se je Zilska podružnica zaradi uporabe zakladno gosposčinskih potov obrnila na c. kr. poljedelsko ministerstvo, ne da bi se bilo tej prošnji do danes še ugodilo. Podpisani zastopnik državnega posestva Trbiž zavaruje se torej izrecno proti  temu, da   bi  obiskovalci nameravane planinske koče stopili na zakladno gospos-činsko  lastino  ali   si  prisvajali ^pravice do uporabe potov. Zastopnik občine Ukve-Vučja ves, Jakob  Wedam,  posestnik v Vučji vesi. štev.   60.,   prijavi:   On   proti nameravani stavbi nikakor ne ugovarja, ako bi se pa s časom imel delati most čez potok Belo (za-jezerski potok), bi se morala občina Ukve-Vučja ves na vsaki naCin poprašati.   Mejaš Anton Oitzinger prijavi za gornji zapisnik še sledeče: Do studenca, ki izvira na gosposčin-skem zemljiščnem  oddelku in teče čez moj travnik, nimajo posestniki slov. planinskega društva nobene pravice.
Kakor se vidi, je zapisnik nekaka nerazumljiva zmes, iz katere je posneti, da se namenoma skuša na vsaki način našo nameravano stavbo preprečiti. Kar se zahteva, je naravnost hudobno in gotovo od kake strani previdno naprej pripravljeno, kar pa mejaši na tako neroden način izražajo, da se precej vidi, da to ni zrastlo na njih zelniku.
Ves travnik Zilske podružnice meri 38.000 ms in je kupljen za 2250 K tedaj m2 po prilici 7 vinarjev, Oitzinger pa zahteva za baje nameravano pot kar po 20 K za meter pota in odškodnino 160 K. Mi pa dobimo za vse seno na leto samo 100 K. Kako dober je ta Oitzinger, pove še posebno njegov pri-
stavek v zapisniku. Studenec izvira na zemljišču verskega zaklada 5 metrov od naše meje, teče torej 5 metrov po zakladnem zem-jišču, pride na travnik in od tukaj Šele na Oitziagerjev svet. Zdaj nam pa ta mož odreče kar vso pravico do njega. To je ravno tako, kakor bi Srbi pri Belemgradu zanikali Gorenjcem pravico do Save, ki pri njih izvira. Pameten mož. Zastopnik verskega zaklada ima pa Ze vse napisano pripravljeno, kaj mora prijaviti za zapisnik. Javne poti ni in bi se zato moral šele prostor kupiti. Da pridemo na naš travnik, moramo stopiti in voziti eez zakladno zemljišče. Ta nam pa kar milostno dovoli: Zidaj kočo, ali do nje ne sme nihče. Treba Jjo tore^ zrakoplova^ al_i_ podzemskega fomdo naše koče7foliko v malih potezah, da slovanski svet vidi, kako« prijazni so nam naši sosedje tudi pri takih podjetjih, ki   imajo  obCni  pomen in korist
Injiže?nost.
Janeza Trdine zbranih spisov je izšla v založbi Livoslava Schwentnerja druga knjiga. Obsega prvi del znanih bajk in povesti, namreč verske bajke, stare in nove ter bajke in povesti o Gorjancih. Knjiga stane broširana 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno vezana 3 K 20, po pošti 3 K 40 h.
, Matica Hrvatska* je svojim članom razposlala te dni svoje letošnje knjige, namreč: 1. Veronika DeseniCka, historijska tragedija u Cetiri čina I. E. Tomiča; 2. Iz sla-venske rodbine, pjesme, preveo ih Ivan Trn-ski; 3. S moje lire, pjesme Rikarda Katali-ničn -Jeretova; 4. Ezodus, pripovjest Milana Šenoe; 5. Usahlo vrelo, pripovjest Viktora Car Emina; 6. Vatroslav Lisinski i njegova doba. Prilog za povjest hrvatskega preporoda. Napisao Fr. Ks. Kuhač; 7. Otci i djeca I. S. Turgeneva, preveo Mirko Divgovič; 8. Slike i« povjesti engleske književnosti, napisao Vla-doje Dukat; 9. Moderna kolonizacija i Sla-veni, napisao Stjepan Radič.
H. Slenkfeirlcz. V založbi Kleinraavra & Bamberga je izšel prevod znamenitega romana .Rodbina Polaneških*, ki ga je spisal H. Sienkiewlcz. Poslovenil je to delo Po-dravski. Roman obsega tri debele zvezke. Gena: broširan 10 K, vezan v treh delih 16 K, vezan v eno knjigo 13 K.
Slovenci bomo imeli kmalu v prevodu vse večje romane tega slavnega Poljaka; oskrbel jih je naš znanec Podravski, ki je zdaj hudo bolan in leži proč od svoje stradajoče rodbine v bolnišnici. — Slovenci, ki radi čitajc njegove prevode, naj bi se spomnili njegove bedne rodbine zdaj za sveti Božič. Mi radi posredujemo, objavimo prispevke ter jih odpošljemo na določeno mesto.
Št 763G.
Oznanilo.
Daje se na občno znanje, da poneha 31. decembra t. 1. v tem finančnem okraju, obstoječem iz mesta Goric: in iz političnih okrajev goriškega, gradiščanskega in tolminskega, dosedanji način pobiranja užitnine od vina in mesa in da se bo počenši od 1. jaria-varija 1905. užitnina pobirala v lastni režiji finančne uprave.
V smislu obstoječih predpisov mora vsakdo, kdor izvršuje obrt, podvrženo užitnim, 14 dni pred začetkom režije to je naidalje do 16. t. m. predložiti natančen pjpis vseh obrtnih prostorov, kakor tudi vseh morebitnih skrivnih zvez (komunikacij), potem pregled vseh priprav in posod — katere vse morajo biti preskušene (ceraenU-rane); ob enem mora imenovati voditelja obrti in osebo, katera ga zastopa v njegovi odsotnosti.
Te prijave se morajo predložiti v dveh izvodih c. kr. oddelku finančne straže.
Od c. kr. finančnega nadzorstva
v Gorici.
Postrežnica.
30-letna oseba, zdrava ter čutečega srca, bodi si za bolno ali priletno osebo, nudi se za postrežnico. Zmožna ]0 slovenskega in italijanskega jezika. Lahko nastopi takoj, ter opravlja službo od 9. zvečer do 6. zjutraj.
Naslov pove upravništvo tega lista.
1
Slično  dunajskim  tvrdkam   sem   znižal  tudi jaz
povodom
božičnih praznikov
jaRo občutno cene vsega zimskega blaga
in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-periio, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, zepmh
robcev, galoš, domačih čevljev, htačnikov itd.
J,ZORNIK sedaj  Gosposka
Gorica
ulica  štv. 10.
ZAHVALA.
O priliki smrti naše nepozabne matere in sestre, gospe
terezije vdove 3ajac
roj. Ronjedic
izrekamo vsem prijateljem in znancem za njihovo sočutje in tolažbo kakor tudi za spremstvo drage rar.jke k zadnjemu počitku, svojo najiskrenejo zahvalo. Posebno zahvaljujemo tim potom g. dr. B reci j a za njegovo požrtvovalnost in neumorno skrb v zadnjem času njenega življenja.
V Gorici, 12. decembra 1904.
Žalujoči ostali.
A. yd. Berini - Gorica
Šolska ulica si 12
vela zaloga opasti olja
prve vrste
najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K —-72, —-80, —88, —96,104,
112, 120, 1-36, 1-44, 160, 1-80. -t—    Na debelo cene ugodne.     -------
Pošflja poštnine prosto na dom. Posodo se pnSČa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mita in sveč. Cene zmerne.
Naznanilo.
Podpisanec si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da sem dokončal dela z razširjanjem in povečanjem
jezera Jilmteich"
v Rožni dolini
ter da prične drsaiije v najkrajšem času.
Se »prejema naročnina na drsanje za celo dobo. Poučuje se v drsanju na najnovejši način proti dnevni ali celoletni odškodnini.
Fran Wariek,
Martin Poveraj
v Gorici na Travniku St. 5
Ciuilna uojaška in uradniška krojačnica.
Trgovina z manufakfurnim blagom in gotovimi oblekami. Vse oprave m vojaške, častniške in uradniške uniforme.
Blago na meter in gotove obleke se prodaja po najnižjih cenafe brez konkurence.
N
ova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 4000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Pre-kupcem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi: Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kersnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah/ in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut.
Piojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček.
Trj^ov^ko-obrtna re^ijtrbVarja zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
Hranita* vloga obrestuje po 4>/t*. — večje, stalno naložene najmanj na jedno loto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-lettio ' 'olačevanje v tedenskih ali meBečnih obrokih, — proti vknjižbi varSof      •..•." na 10-letno odplačevanje
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku polletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30 junija 1C04:
Dalail: a) podpisani.........K 1,174.800*-
b) vplačani.........»    376.103'—
Daaa posojila    ...........»  1,930.929--
Vlog«................» 1,828.591«—
^nton 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga     ,|,      Zaloga piva
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
„ Delniške družbo združenih pivo-varen Zalee-Zaški Trg in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče Češke „fflo-ščanske pivovarne".
Zaloga leda,  karerega se oddaja 1   na debelo od 100 kg naprej.
Ceno zmerno. Postrežba poštena in točna.
Lekarna   Cri St of OI ett i   v gorici na travniku.
rTrskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K T40, bele barve K 2. Trs kino žele znalo jetrno olje. Raba tega olja je sosobno priporočljiva otrokom   in dečkom, ki so nervozni in nožn o naravo.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.   S tem oljem so ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlozui otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ------  Cena ene steklen'ee je 1 krono 40 vinarjev.   ....    -.... .---=:-«
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem.
j laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem
glede čistota in stalno sposobnosti za zdravljenje.
4H   Cristof(Olettijeva pijača iz kine in železa   H^
niijboIjSi pripomoček pri zdravljenju s 'rsknim oljem. 1                      Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.      -             ¦¦¦:
Gorica # Gorica
Hdtel
pri zlatem jelenu
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko eprazdroj*-pivo.
Zahuala.
Hvaležno izjavljam, da mi je slavna zavarovalna družba „Janus" na Dunaju, oziroma podružnica v Trstu plačala popolnoma glavnico dveh zavarovalnih polic za življenje, za katero je bila zavarovana moja pokojna soproga Katarina Šivle roj. Bratuž.
Omenjeno družbo priporočam vsakomur najtopleje.
V Cepovanu, 9. decembra 1904.
Peter Savle.
l^arol prašci^
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Kornu št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za J birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
(C. VECCHIET) =   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča  svojo   proriajalnico   slatanlne,   srebrnino   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje al I zamenja z novimi predmeti staro islato In srebro.
"                Cene zmerne.   —.....-