PODRUŽNIČNA ŠOLA LEŠE ŠOLSKO LETO 1998/99
15
LISTKI

-7-
Listki so glasilo Podružnične šole Leše.Prvič so izšli v Šolskem letu 1985/86.Pred vami ie rarlnia nalnaicta št&uilUa
KOLEDAR DOGODKOV V ŠOLSKEM LETU
1998/99
SEPTEMBER 1998
1.9.	: Prvi šolski dan,začetek šolskega leta Sprejem prvošolcev in njihovih staršev
1.-18.9.-.Zbiranje starega papirja
17.9.	: Pripravili smo sadno kupo
22.9.	: Roditeljski sestanek
24.9.	: Pregled sluha za prvošolce
25.9.	: Športni dan-Pohod na Bistriško planino
30.9.	: Sistematski pregled zob pri zobozdravnici v Bistrici
30.9.: Kros na centralni šoli v Bistrici
OKTOBER 1998
1.10.	: Obisk zobozdravnice pri nas
7.10.	: Kuhali smo zelenjavno juho
8.10.	: Obiskali sta nas ravnateljica gospa Marija Klofutar in
pedagoginja gospa Klara Senica
14.10.	-.Pohod iz Bistrice do stare šole v Tržiču v počastitev
25-letnice šole v Bistrici
16.10.	-.Naravoslovni dan - gozd
22.10.	:Kino Tržič - risani film Mala morska deklica Očiščevalna akcija okoli šole
26.10.	do 30.10. smo imeli jesenske počitnice
NOVEMBER 1998
1.11.	: Komemoracija pred spomenikom žrtvam vojne pred šolo
ob 10.uri ob dnevu spomina na mrtve
3.11.	: Zobozdravnik
9.11.	: Ogled našega kraja
DECEMBER 1998
4.12.	: Nadomeščal gospod Gregor Janežič
12.12.	-.Športni dan - gimnastika (nadomeščali smo 5.maj 1999)
17.12.	: Ogled lutkovne igrice Zmaj in Marjetica na centralni šoli
24.12.	: Novoletno praznovanje
25.12.	do 4.1. Božično-novoletne počitnice
JANUAR 1999
21. 1. : Igrica Poldi in Leopoldina 26. 1. : Športni dan — drsanje
FEBRUAR 1999
5. 2. : Film — Škratje v kinu Tržič
Obisk Knjižnice dr. Toneta Pretnarja
15.2.	do 19.2. zimske počitnice
16.2.	: Pustni sprevod po vasi
26.2.	: Zdravniški pregled za prvi razred
MAREC 1999
9. 3. : Fotografiranje
20.3.	:Dan odprtih vrat v šoli Bistrica
25.3.	-.Proslava za mamice ob materinskem dnevu
25.3.	-.Obisk novinarja Glasa g.Sajeta
30.3..Tekmovanje za Vegovo priznanje učencev 2.razreda
APRIL 1999
1.	4. -Testiranje za športni karton
2.	4.:Športni dan - drsanje na Bledu
ogled Šobca
6. 4.:Kulturni dan - Lutkovno gledališče v Ljubljani:
igrica Sapramiška ogled mesta
16.4.	-.Tekmovanje v Ciciveseli šoli
26.4.	do30.4. majske počitnice
MAJ 1999
11.5.	:Sprejem učencev v RK
28.5.	-.Tekmovanje v Računanju je igra
JUNIJ 1999
2.	6. :Športni dan - atletika
3.	6.do 5.6. .Tabor v Domu pod Storžičem
10.6.	:Naravoslovni dan - izlet v živalski vrt
18.6..Očiščevalna akcija planinskih poti- Bistriška planina
24.6.	:Zaključna prireditev Razdelitev spričeval
-4-
ZGODILO SE JE V TEM ŠOLSKEM LETU
V	šoli se imamo lepo. Našo šolo obiskuje šest učencev, zato imamo kombinirani pouk. Vesela sem, ko imamo likovni pouk.
V	šoli imamo tudi svojo kuharico, ki nam skuha malico. Ko je pouka konec, vsi veselo odkorakamo domov.
Eva Studen
Ogledali smo si igrico Zmaj in Marjetica.Zgodba pripoveduje o Marjetici, ki se ni hotela učiti poštevanke števila 4. Raje se je gledala v ogledalo, če je lepa. Ko je mamica prišla v sobo, jo je vprašala, če se uči. Hitro je odprla knjigo in rekla, da se uči. Ko pa jo je mami vprašala, koliko je 4 krat 4, je dolgo časa premišljevala.Mamica ji je rekla, da bo prišel zmaj in jo odpeljal, če ne bo znala. Naslednji teden je zmaj res prišel in jo odpeljal. V gradu mu je kuhala in pospravljala. Nekega dne pa je na grad prišel Gregor junak.Povedal ji je, da jo bo rešil. Hitro je pripravila večerjo, nato pa še hitreje v posteljo. Zmaju je zapela uspavanko. Ko so vse glave zaspale, je poklicala Gregorja junaka. Ko sta prispela na šesto goro,je bila Marjetica že vsa utrujena in ožuljena.Dohitel ju je zmaj in hotel vzeti Marjetico.Junak Gregor pa je to preprečil. Marjetica se je srečna vrnila domov k mamici.
Eva Studen
POSTALI SMO ČLANI RDEČEGA KRIŽA - RK
Šli smo v Bistrico. V Bistrici smo šli v 1.b razred. Notri so bile medicinska sestra in dve učiteljici. Malo smo se pogovarjali o zdravju. Sestra nam je povedala,kaj moramo narediti, če te ugrizne pes ali piči kača. Govorili smo tudi o prvi pomoči.Drug drugega smo zavijali v povoje.Zelo smo se imeli dobro.
Katarina Meglič
-5-
TABOR POD STORŽIČEM
Letos smo šli na tabor pod Storžič vsi-učenci prvega in drugega razreda. Pridružili smo se 2.a razredu OŠ Bistrica in njihovi učiteljici gospe Bredi Jurkovič.
Zbrali smo se pred OŠ Bistrica ob 9.uri.Vsi smo imeli polne torbe in nahrbtnike prtljage.Nestrpno smo čakali odhod.
Peljali smo se z avtobusom do kamnoloma, potem smo šli peš do doma pod Storžičem. Ko smo prišli do tja, smo malo posedeli. Ko je prišla gospa Nataša, nam je pokazala sobe. Kmalu smo šli noter.
Urban Pernuš
Sledilo je kosilo, ki so ga otroci izbrali že prej: segedin ali ričet in sadna kupa.Po kosilu so imeli kratek počitek.
Ob domu je tudi plezalna stena.Tina in Petra sta pripravili pasove in varovalne vrvi,učenci pa so že stali v vrsti,da se pomerijo v plezanju po steni.Poskusili so vsi.Nekaterim je šlo bolje,drugim manj, nekaj jih je že v prvem poskusu priplezalo do vrha.
Gospod Marjan nas je povabil v jedilnico in nam z diapozitivi predstavil gore in lepote planinskega sveta.
Ko je bilo predavanja konec, smo imeli taborni ogenj. Šli smo po palice. Na palice smo dali hrenovke,potem pa še kruh.
Šli smo zraven tabornega ognja in smo pekli hrenovke.Dobili smo še krožnike.Zraven smo dali majonezo. Jaz sem kruh zažgal. Dolgo smo jedli. Tisti, ki smo že pojedli, smo lahko šli balinat. Potem smo šli spat. Jaz, Luka, Urban in Kristjan smo spali v sobi številka dve.
Primož Krsnik

Zgodaj zjutraj, ob sedmi uri, smo vstali. Hitro smo postlali postelje, si umih zobe in obraz. Potem smo šli na zajtrk. Hitro smo pojedli. Ko smo pojedli, smo šli ven. V stekleničke smo nalili sok. Potem sta prišli Petra in Tina. Šli smo na pohod. Hodili smo po gozdni poti. S seboj smo imeli psičko Tibo. Imeli smo dosti počitkov. Pri neki kapelici smo se vpisali v knjigo. Šli smo mimo nekega izvira. Kmalu smo prišli do planine Javornik.Nekaj jih je ostalo tukaj, nekaj pa jih je šlo na Veliki Javornik - Ženiklovec.Potem smo šli nazaj.Ko smo prišli do doma. je začelo deževati.
Katarina Meglič
Nevihto smo preživeli v domu Malo nas je bilo strah grmenja. Med dežjem je padala tudi toča.Popoldne smo preživeli v jedilnici,kjer smo napisali, kaj smo počeli in narisali risbice. Proti večeru smo šli ven.Pihal je veter.ohladilo se je in morali smo se topleje obleči.Po večerji nas je prišla pogledat tudi gospa ravnateljica
Zelo navdušeni so bili tudi nad balinanjem.
Po kosilu smo šli v sobe po čevlje. Iskat sem šel krogle za balinanje. Zložil sem jih ven. Začel sem balinati. Vrgel sem najmanjšo kroglico-balinček.Z vsemi kroglami sem ga zadel. Tadej meje samo gledal.Potem me je vprašal, če lahko tudi on balina. Rekel sem, da lahko. Jaz sem šel po čips. S Tadejem sva ga pojedla. Tudi drugi dan sem prinesel ven krogle.Balinali so tudi drugi otroci. Kristjan je balinal pet minut, potem je šel plezat.Zvečer sem moral vse pospraviti.
Luka Cotelj
Po umivanju je sledilo spanje.Zaspati pa je bilo težko.Preveč novo je bilo spanje v skupini.
Vzeli smo zobne ščetke in smo šli umivat zobe. Ko smo se umili, smo se oblekli v pižame in šli spat. Spala sem s Katarino in Nino. Spale smo v sobi številka 3. V sosednji sobi so spali Urban, Luka, Primož in Kristjan. Urban je imel s seboj radio. Nismo mogle zaspati. Fantje so trkali na vrata in svetili s svetilkami. Zaspale smo ob pol polnoči. Vstati smo morali ob sedmi uri. Po umivanju smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo se zunaj igrali. Ob devetih smo šli na pohod.
Anja Meglič
Ko smo si odpočili, smo šli takoj plezat. Vzeli smo varnostne pasove in se pripeli. Tako smo začeli plezati. Kdor je višje priplezal, smo ga slikali, pa tudi aplavz je dobil. Ko smo nehali, smo šli po sobah. Tudi drugi in tretji dan smo plezali. Ko so prišli starši, smo začeli tekmovati. Vsi v pričakovanju smo stali v vrsti. Varovali sta nas Petra in Tina. Ko smo bili vsi na vrsti, smo odšli domov.
Eva Studen
Starši so prišli po nas.Načenjal nas je dolgčas po starših. Posebno veselo je bilo srečanje Urbana z njegovo mamico.
/W7V'2mu>-'
tilkcL
?
2f<s	n,fe'L''""
”Tr 1

>'/>r\7r^y
/vyvu ^	y(r^^<L r^ct^
^ ^ ^ «nL & ImJUt
\uMs ^fw. /ruo, Sj^rur /Vv^ ^ ^ ^nflc .
j^J^f 'V-tfe/O no\X- £Kj2-
-tfoe/rv^
%octi, /j-ii^rjooAvg, /TrvO	OJ^jiič^
J-l/rjp^
•10'
NARAVOSLOVNI DAN
V četrtek smo se odpravili na končni izlet v ZOO.Na poti proti Ljubljani so učenci 1.b razreda veselo peli pesmice.
Ko smo prispeli v Ljubljano, nam je učiteljica rekla, da naj hodimo v parih, ker je v ZOO zelo veliko otrok. Odšli smo skozi vhod in si pričeli ogledovati tablo, kje bivajo živali. Najprej smo si ogledali kamelo, žirafo, lame, ptiče, opice, kače in druge živali. Odšli smo do parka, kjer so postavljene mize. Tam smo imeli malico. Po malici smo si ogledali še morskega leva in odšli domov.
Eva Studen
.........Potem smo šli na igra la. Z Lukom sva plezala po
plezalni steni. Potem sem šel na sladoled.
Primož Krsnik
.........Ko sem plezal, mi je spodrsnilo in padel sem na
zadnjo plat......
Luka Cotelj
.........Šli smo čez mostiček, kjer so bile race in labodi,
želve in čaplje......
Katarina Meglič
Videli smo slona, ki je bil velik in močan.
Anja Meglič
l/
Ji vab Jr e m
vriu
ŠPORTNI DAN
Včeraj smo imeli športni da n. Zjutraj smo šli vsi učenci v šolo. Nekaj časa smo bili v učilnici in pokazali domačo nalogo. Potem smo šli na drsališče v Hudi graben. Drsali smo se eno uro in pol. Anja in Urban se nista znala drsati in sta se morala naučiti. Anja se je naučila kar sama. Urbana pa je celo morala držati učiteljica. Jaz sem kar dobro drsala. Katarina je imela nove drsalke, pa ji je šlo kar dobro.Ko je Luka kaj pokazal, je takoj padel, jaz pa ne. Urbanu je šlo kmalu bolje. Vsi smo rekli, da mu gre že dobro. Kmalu smo imeli malico. Še nekaj časa smo drsali, potem smo šli domov.Nismo imeli naloge. Domov sem prišla zelo utrujena.
Eva Studen
HOKEJ
Jaz rad igram hokej. Za hokej rabim drsalke, hokejsko palico, hokejske ščitnike, hokejsko čelado in pak. Večkrat padem.
Pri hokeju dajemo gole. Kdor da več golov, zmaga. Led je zelo trd. Hokej igram takrat, kadar je led zelo trd. Pri igranju smo dobre volje. Hokej igramo na drsališču v Hudem grabnu. Led naredimo sami ali skupaj z očeti. Kadar je zelo mraz, polijemo z vodo, da zmrzne. Upam, da bo dolgo mraz in bo naš led zdržal.
Primož Krsnik
SMUČANJE
Ko sem šla smučat, me je smučanja učil Sebastjan. Drugi dan sem že znala. Potem sem šla v Krpin in me je oči vpisal v tečaj smučanja. Bilo me je strah. Ko sem šla na progo, sem zelo uživala in strah me je minil. Spustila sem se po bregu, naredila dva zavoja in že sem bila pri učitelju smučanja.
Na tečaju sem se veliko naučila in sedaj se lahko pohvalim, da res znam smučati.
•15-
PRVI SNEG
Že velikokrat sem sanjala o snegu. Včeraj zjutraj, ko sem se zbudila, mi je mamica rekla, naj pogledam skozi okno. Ko sem pogledala skozi okno, sem zagledala sneg. Od veselja sem poskočila in poljubila mamico. Ko sem odhajala v šolo, sem si želela, da bi bilo že konec pouka. Ko je bilo pouka res konec, sem odhitela domov. Preoblekla sem se, poiskala sani in se odšla sankat. Bila sem vesela!
Eva Studen
SEM ZIMA.
NA R E Dr
4 sw ledene SVEČE.
M OKkU SEM NACEDILA
ledene rože. NASULA SEfi 5NE6 SMUČARSKO PROGO-
OTROC' SO NAREDILI 2 Ne VOJ
g/iEJEKEGA nož a.
ANJA
OB NOVEM LETU SMO Sl ZAŽELELI....
Novo leto bi rada praznovala pri atu in mami.Nazdravili bi s šampanjcem. Drugim pa želim, da v novem letu ne bi imeli nobene poškodbe in srečno pot na spolzki cesti.
Eva
Želim se, da bi bil srečen in zdrav.Da bi imeli denar, da ne bo nesreč, da bi imeli vsi na svetu veliko hrane in bi dobro praznovali novoletno noč.
Primož
Želim si, da bi se šli sankat na novoletno noč, da bi dobili darila, da ne bi bilo nesreč, da ne bodo pijani in bi se vsi dobro imeli.
Luka
Jaz bi rada, da bi bilo novo leto brez poškodb, da bi bili srečni in bi si nazdravili točno opolnoči.Želim, da bi po svetu dobili veliko daril, ki jih bo prinesel dedek Mraz.
Katarina
MOJ DAN
Zjutraj sem si umila zobe, počesala in oblekla. Šla sem v kuhinjo in rekla dobro jutro. Pogledala sem torbo in dodala, kar je manjkalo. Šla sem v šolo. Ko sem prišla, sem vstopila v razred. Vzela sem, kar je bilo za nalogo in nesla na učiteljičino mizo. Ko je prišla učiteljica, sem rekla dobro jutro. Pogledala je nalogo. Potem se je začel pouk. Ob 9. uri smo šli na malico.
Za malico je bil kruh,viki krema in kakav. Ko je bilo konec pouka, sem šla domov.Ko sem prišla domov, sem napisala nalogo.Potem sem šla k Primožu.


AjS/7 n
v__/
-  ___________....    , - '/<?'/1 stQ' iu4€t „ 3?) \a;Yv
ocič', sjVH/o' nux0Jwiofyp' f diHhOfr. nxa&moj\$
tJJA

Afi\j floc/A^/c/bcr, [J}t\aJliny	PiIqj\u- /n\, njivls,
. 1
,	/W.	JuirvnilL- U
J%CL , w
hJ.frM 'pevcih,
jjCj J,u.ii.vj»,.;a-, dLrrvlM^\J&Aai/a^Jli.,0/\oi>ilcOJ./Jlrr'.nSt-0,.
f'T s Jhild/ Aota,+
Apjo$\\Xc&'	EVA
U' /TTWruy /XAA/i^cr	. fJ/flAbcu ,tvvwr»\y
JljcttL/ s&OAV l^CJ. U (IMO/tuj y\{A sO^ErChCi yjv>o(Lj\oJo Vrv aiCl/V^- ra t-ccj<T: cHo^£/ j^xyfziJvxfrlcr y^Vtrcv^ /st/TV^vso.	j vo^LCcxi^v
LY^\ayWw	o/{cLy (V I f U,V /J/ tcivc., Js\\\cVyw
<cLwvJii'u ,	Primož. -'••

Ji-u roJU cLa/rr^cu

''4l
U	/trrvaoru^
rnr^ou^.	Ajrrux/rcu^/
/p/KrfsrU/ A$}yo^. ^ ifK^ruSjsu. ^ dyT^yni 40^0 Mna^nc^ ts$Q/v^j*^i^o'. ^	A/Y\\<vri^y
cyrrvy/}<^.	v' ^xAOJ7^o	.
V' Sh&ztc A^n^a/jY\^ tfuLflZ' * ^ /f\AZKi^fc&U' A/nu^ru? J#y?OT\Jle/. ^ /JtsKimMU Arrn<nr^y 6&<yfc>jba. J&
/i/VrvJUincp aŽ& JO/ J^UOSH/.
KAlAGVJfv
-f7-

*
ri
A
!'T
<4'
O'

ni'D DO
MOJ ROJSTNI DAN
NAŠA D£U2/N/I ŠTEJE 4-tlAHE. m Al/c/ JE |Mr MOJCJ. ($£71) JE ItlEMlLA/il.
brato jcime miha.do/a A
Se /VAJS.UE IODAM-VRBAM

/O^tv
mvo/rru^ AJLmv *JLAVj$

>yv^oa>AAM>/ /yyvy l^oi>Tiu>tuy ^>-Lmy
U ux^	U^u,
^r^JYVi^Layrv XjuuoU/ XXa>\x/ 4^ MAM/.
'aj /Cl/\>Co/j-
AJUU0U/ ^U>/
JvAijw	/pxmyKv\hyoi/
/tUM4	-L/fsAHbf
Anj
fluduckAiL/ -

"tt-
V VSAKI HIŠI JE TUDI
POSODA
POKUKAJMO V NJIHOVO ŽIVLJENJE ...
Jaz sem lonec. Lili v meni vedno peče omlete. Lili me vedno uporablja. Moja prijateljica je skleda. Vsak dan me obiskuje. Oba se sprehajava po Lešah.S skledo včasih skupaj kuhava. Ko sem na plinu, me zelo zelo peče. Živim v omari.Deklica Lili me vedno opere. Čas gre naprej. Ura teče, nič ne reče.
Urban Pernuš
Jaz sem kozarec. Ko je Andrej imel rojstni dan, je prišla Nataša in mu je dala mene. Ko je bil Andrej žejen, me je vzel in pil. Bil je zelo žejen. Potem je Andrej šel na vas. Mamica me je vzela v roke in padel sem ji iz rok in se razbil. Ko je Andrej prišel domov, je videl, da sem razbit. Stekel je v sobo in je jokal. Andrej je jokal ves dan. Drugi dan ni več jokal. Bil je samo žalosten.
Anja Meglič
Jaz sem ponev. Za kosilo sem spekel palačinke.Najraje pečem palačinke. Spekel sem največjo palačinko, kar se da. Katarina meje dala v pomivalni stroj. Zelo me je peklo. Vzela me je ven in obrisala in me dala v omaro. Spet sem bil pri prijateljih. Katarina me je nesla k mami. Spekel sem palačinke. Mama je bila zadovoljna. Spekel sem toliko palačink, da je kar teklo od mene. Rekel sem ji, da naj me opere na roke. Tudi mama je rekla Katarinina me ne sme dati v pomivalni stroj.Nekega dne meje Katarina nesla v šolo. Za malico sem ji spekel palačinke. Mladenka bi me kmalu razbila. Katarina me je raje odnesla domov. Ko sem ji spet pekel palačinke,sem ji eno zažgal.
Luka Cotelj
-20*
Mrur A<XcUrVCK
Mrur hL
/
/O' siadjco. UčM^cca, ^e,
'dcu /Ha# ^vri mu^mi(y aocI^c, a^/ AaJz^
SMCJCU Jso-1 )\cy /TVOACcljJ^ AOA^rtCK ^feAA)\C''/-
Ult' A-mčr /Ua<x^ Acul^c. ^jo/d-AC.
ATUT-AoicA' /6-iix /na K/a n/r ^TUi/
AodU. ■fo//(-//( n c oa cl^'
—) /
.p-^deAU/ ArmA- /dole- /na. oocifiC hi Am&=
AjsnO' AcLnv^fiA/rcv^ •■ /ik im cen me..
Am{/1\XXs JtU^vCV if 0 (.'"a .clo ^A IOy.
(Aato^vncu
KO BOMO
VELIK /,...
Ko bom velika, bom po poklicu policistka. Imela bom modro krilo, moder jopič in belo bluzo. Delala bom v pisarni in vodila sestanke.Zapori bodo železni, v njih bo stranišče,lesena postelja in kakšna klop.Pospravljali in čistili bodo zaporniki sami. Pustili bomo, da gredo v kakšno bližnjo gostilno. Oblečeni bodo v neko obleko. Včasih bom ustavljala promet ali ga usmerjala. Če pa bom res v pisarni, bom morala vse to pozabiti. Imela se bom lepo.
Katarina Meglič
Ko bom velika, bom po poklicu frizerka. Takrat mamici ne bom rekla, da naj se skloni dol. Takrat bom imela otroke in moža in bom hodila k mamici na obisk. Moj mož bo od moje mami zet. Takrat bova z možem imela psa in ga bova vedno peljala na sprehod. V naši družini se bomo imeli zelo radi. Krstna botra mojih otrok bo moja sestrična Špela.
Eva St ude n
Jaz bom mehanik.Popravljal bom avtomobile, motorje in traktorje. Ko bom delal, bom umazan. Velikokrat bom moral menjati gume in izpušne cevi. Traktorjem bom menjal kabine Če se bo kak tovornjak prevrnil v jamo,ga bomo popravljali dva tedna.
Luka Cotelj
Ko bom velik, bom zidar.Zidal bom hiše in bloke. Imel bom tovornjak.Delal bom od 7. do 16. ure.Imel bom kelo in vse druge stvari. Naredil bom tudi malto. Oblečen bom v zidarske hlače in haljo. Za malico bom šel v trgovino iskat žemlje,pivo in sok.
Primož Krsnik
GUGALNICA
Očka zagugaj me, ko bom vzkliknila, me varno primi in me objemi.
Ko me boš objel, me položi na tla.
Potem pa pojdiva po mami, Grega in Urško, da skupaj pojdemo v gore.
Katarina Meglič
MOJA MAMI
Na moj obrazek je posijal sonček, posijal je sonček, ker sem sama.
Moja mami skrbi zame, ko moram v šolo, me vsako jutro zbudi. Ko sem \/ šoli, misli name.
Ko pridem domov, me objame.
Eva Studen
ČAROVNICE, ŠKRATJE,
Jaz sem čarovnica.Ime mi je Kira.Sem prijazna in nikomur nič nočem. Imam mačka, ki mu je ime Fiko.Ko mu prinesem hrano, je zelo vesel. Preden mu obrnem hrbet, mi nekaj da. Potem, ko se obrnem, mi da mojo metlo za letenje.Nekega dne sva šla malo po mestu. Potem pa kar naenkrat vidim mojo sestrično Karo, kije vzela nekega otroka. Hitro sem ga šla rešit. Moj maček menja na metli prestave. Če mi da v prvo,letiva tako hitro, da se kadi za nama. Ko sva rešila otroka, se nama je zahvalil za prijaznost. Takoj sva šla domov. Videla sem otroke, ki so se igrali pred mojo hišo. Pogostila sem jih s sladkarijami. Kmalu so šli domov.
Eva St ude n
Živela je mala, zelo mala škratka.lme ji je bilo Mici. Ni imela družine in je ni niti poznala. Imela pa je prijatelja, ki mu je bilo ime Zelenček. On je imel družino. Nekega popoldneva se je Mici odločila,d a gre pogledat njegovo vas. Šla je ven. Videla je velik svet. Videla pa je tudi veliko škratov. V enega se je celo zaljubila. Povabila ga je v svoje stanovanje. Popila sta pet litrov soka. Nekega dne sta se odločila, da se bosta poročila. Šla sta po nakupih. Vzela sta veliko denarja. Kupila sta prstane in poročni obleki.Določila sta datum in se poročila.Na poroko so prišli vsi škratje od blizu in daleč.
Katarina Meglič
URA TEČE, NIČ NE REČE
Jaz sem ura budilka. Naredili so me v tovarni. Ko sem prišla v trgovino , sem videla ogromno ur. Nekega dne me je Olga kupila. Stala sem zelo veliko denarja. Nesla me je domov. Ko me je zavila, meje bilo zelo strah. Dala me je Katarini.Bila me je zelo vesela. Postavila me je na pisalno mizo. Imam dve nogi, številčnico, mehanizem in tri kazalce. Imam zlato ohišje,kazalci so srebrni. Številčnica je rumene barve. Vsakič me navije, da ju z Gregom zbudim. Nekega dne me je Urška vrgla na tla. Bila sem zelo žalostna. Bolelo me je. Nesli so me k urarju. Pri urarju sem bila petnajst dni. Potem so me prinesli domov. Videla sem, da imajo drugo uro. Bila sem zelo razočarana. Katarina je povedala, da je to Gregova ura. Nesla jo je nazaj in mene postavila na staro mesto. Spet sem veselo tiktakala.
Katarina Meglič
Jaz sem ročna ura. V trgovini me je kupil Matjaž. Nesel me je k urarju. Vstavil mi je baterijo,da sem delala. Matjaž me je takoj dal na roko. Nesel me je na tekmo. Vključil je štoparico.Bal se je, da me ne bi izgubil. Ko smo prišli domov s tekme, me je dal na radiator, da sem se posušila. Zvečer me je Matjaž dal na roko. Zjutraj sem ga zbudila, da je šel \/ šolo. Ko je prišla mamica,je bil že pripravljen. V šoli so pisali hitrostno vajo. Matjaž me je dal ravnateljici. Bila sem žalostna. Ravnateljica me je dala nazaj.
V avtobusu je šofer vprašal Matjaža, kje je kupil uro. Povedal je. Doma me je dal mami,da je štopala, koliko časa je pisal nalogo. Potem je šel z mano igrat košarko. Dan je hitro minil.
Luka Cotelj
Meni je ime ura Budilka. Vsak dan zbudim Jana, ki hodi v šolo. Imam tri kazalce.Na glavi imam rumen zvonec.Imam dve nogi.
Na številčnici imam arabske številke. Sem okrogle oblike. Jan me navije, da ga zbudim. Ves čas moram sedeti na omari.
Primož Krsnik
POMLADNI DNEVI
Tam daleč za goro sonce kmalu bo vzšlo, ki nas toplo grelo bo.
Ko sneg se stopi, zvonček iz zemlje prihiti.
Breza žalostna se prebudila je, saj toplo sonce greje jo.
Ko zemlja se ogrela bo, kmet na njo bo pohitel, zrnje posejal, da hitro vzklilo bo.
Metuljček po zraku leti in se pomladi veseli.
Jablane so zacvetele, ptičke svojo pesem so zapele.
Na jasi je polno cvetlic, deklica nabira jih.
Živali so iz gozda prihitele in se pomladi veselile, zato zabavo so si priredile.
Okrog skalice so deklice plesale rdeče rože so nabirale.
Vsi so lepi letni časi, a najlepša zame je pomlad.

V
,W/
M/
Wl/
Sprehajam se po travi, poslušam pesem ptic in šumenje vetra.
Ml
-26-
LISTEK
Pričela seje prebujati pomlad, z njo pa tudi jaz. Sonce me je toplo grelo. Kmalu sem postal velik listek. Minila je pomlad, zatem pa tudi poletje.Zapihal je hladen veter in že je bila tu jesen. Dobivati sem pričel zelo lepe pisane barve. Kmalu sem dobil lepo rdečo barvo. Mislil sem, kako me bo bolelo, ko bom padel na tla, vendar sem padel na zelo mehko odejo. Ko sem se ozrl okrog, sem zagledal tudi druge listke. Vprašal sem jih, kako jim je ime. Vsi so mi povedali, kako se imenujejo. Tudi jaz sem jim povedal, kako mi je ime.Postali smo dobri prijatelji.
Stisnili smo se in skupaj prespali zimo pod debelo snežno odejo.
Eva Studen
^ ti
ZGODBA O POTOKU
V potoku je plavala majhna raca, ki je izgubila očeta in mater. Zelo je jokala. Videla je ribico. Vprašala je, če ve, kje je njen oče. Ribica je odgovorila, da ne. Račka je jokala naprej. Srečala je raka. Račka ga je vprašala:«AH ti veš, kje sta moj oče in moja mama?«Reke! je, da ve in naj gre z njim Račka je šla za njim. Rak ju je pokazal. Hitro je zaplavala do očka in matere. Mati in oče sta se razveselila račke. Lepo so živeli naprej.
Luka Cotelj
JAZ SEM OBLAK
Jaz sem oblak. Mnogo večji sem od drugih oblakov. Velikokrat me obsije sonce. Moji prijatelji so majhni.Ko se vlije dež, se tudi pobliska.
Urban Pernuš
IN IZ OBLAKA SE SPUSTIJO PROTI ZEMLJI KAPLJICE
Jaz sem kapljica. Ko je začelo deževati, sem padel na tla.
Šel sem pod zemljo. Tekel sem naprej. Prišel sem v studenec. Odneslo me je v potok, potem v reko in v morje. Do mene je prišla velika riba. Malo sva se pogovarjala. Njej je bilo ime Morski pes. Plaval sem na vodi. Posijalo je sonce in sem se posušil.
PrimožKrsnik
Jaz sem kapljica. Ime mi je Eva. Nekega dne sem padla na tla. Padla sem na mehko travo. Potopila sem se v prst. Tam je bilo zelo temno. Hotela sem na svetlo, a nisem mogla. Vendar sem kmalu zagledala sonce. Bila sem v potoku. Tam sem se zaletela v kamne,rake in ribe. Kmalu sem prišla v veliko reko.Dolgo sem potovala po njej do morja. Tam mi je bilo zelo vroče.
Dober dan.Kako ste?Hi,hi. Jaz sem dobro.Zelo sem lep. Imam lep zelen list in zelo, zelo lep cvet.
Kot rožica je. Veste, kakšne barve je? Rožnat je.
Živim v vodi. Najbolj si želim, da bi imel dom. Mogoče se mi bo ta želja uresničila.Najbolj sovražim žabe.
Ajs, že spet ta neumnica poredna. IzginiIZdaj vidite, kakšne so te žabe. Blekl. Sovražim še nekaj stvari. Sovražim ščuko - zmeraj me prevrne.Žabe - skačejo po meni. Fuji Kačji pastir.Tega ne maram.Name leže jajčeca. Bzzz,bzzz,bzzzz. No, to je bila muha enodnevnica. Rad bi žive! v bolj mirnem okolju.
Jaz sem žaba. Živim na lokvanju. Včasih se kopam v mlaki. Enkrat je prišla belouška in sem se zabrskala na dno mlake. Sem zelene barve.Imam velike oči. Imam velika usta z dolgim jezikom. Rada jem muhe in druge žuželke.
Z veseljem skačem v vodo. Pozimi se zarijem v blato.
Katarina Meglič
Primož Krsnik
PSIHOZ
- OU^
r d r
PRIMOŽIM pajac
*-
/AVTO
<dvtc> je rdeče bd^'
Rada* se yo*-im £ hJfHV*
Ihog KnM je	fehtijci, Ko je
ho c, hnota pni ndLt lučh Ih^nmohc^ ^ aa^2i. R 0J
I
mami službo,
Anj-ct

Nekega dne sva se z mamico odpeljali v Kranj.Avto sva parkirali na parkirnem prostoru. Peš sva se odpravili na avtobusno postajo. Tam sva počakali, da je prispel avtobus, ki je bil namenjen v Ljubljano. Vstopili sva. Napočil je čas odhoda in odpeljali smo se z avtobusne postaje. Jaz sem sedela pri oknu. Opazovala sem naravo. Ob cesti je bila železniška proga. Upala, sem da bom videla vlak. Res je pripeljal mimo. Vožnja z avtobusom mi je bila všeč.
Eva Studen
<1*0 dvto je \)&
Je bele bdh\je<,_.„;lmd pet Je zelo uJobeh. G te zelo
Kaj mi je bilo v tem šolskem letu najbolj všeč?
-	Učenje poštevanke
-	Tabor pod Storžičem
-	Likovni pouk in računalništvo
-	Likovni pouk in slovenski jezik
-	Pisanje opisov
-	Reševanje nalog Računanje je igra
-	Praznovanje rojstnih dni
-	Športna vzgoja
-	Pisanje na tablo
-	Izlet v živalski vrt
-	Piknik na taboru
Kaj mi sploh ni bilo všeč?
-	Matematika
-	Branje in pisanje
Rad sem hodil v šolo v Leše,ker
-	je blizu
-	je manj otrok
-	je dobra malica
-	se imamo lepo.

PRIJATELJ
( SAŠA VEGRI)
Prijatelj navadno sedi v isti klopi in gleda enake reči kot ti.
Prijatelj se nikoli ne zmoti
in ne reče besede, ki boli.
Prijatelj je tisti, ki čaka,
ko vse drugo zbeži. Prijatelj je tisti, ki nikoli na tebi
ne preizkuša pesti.
In končno, pravi prijatelj je vedno tam, kamor ne upaš sam.
Dve leti smo hodili skupaj na našo malo podružnično šolo. Vsako leto nas je bilo manj. Naslednje leto nas bo premalo. Skupaj odhajamo na centralno šolo v Bistrico.
V ŠOLSKEM LETU 1998/99 SMO SE Z GLASILOM LISTKI TRUDILI:
UČENC11.RAZREDA: Anja Meglič
Urban P er n uš
UČENCI 2.RAZREDA: Luka Cotelj
Primož Krsnik Katarina Meglič Eva Studen
IN UČITELJICA	Irena Japelj
Fotokopiranje v centralni šoli v Bistrici. Junij 1999