Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , ra četert !«-ta I gld. kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan popre?. Tečaj XXX. V Ljubljani 30. listopada i877. List 48. Bučam v r icah za rezilo o njih godu, pa ludi druge hrati. (Konec.) III. V ravno tem zvezku (10.) ,,Glasov sv. Benedikta" najdemo popisano tudi še naslednjo dogodbo: O. Lakorder (Lacordaire) pripovedoval je o pri-četku svojih ,.obravnav (konferet cij) o neumerjočnosti duše", katere je imel do gojencev naslednjo dogodbo. Ime in zasluge visokoslavljenega govornika so zadostni porok za resnico povedanega. Neki poljski knez, katerega ime o. Lacordaire ni rad razglašal, pač pa o njem to povedal, da je bil neveren materijalist, sostavil in spisal je bil ravno knjigo zoper neumerjočnost duše, in nameraval jo je dati zdaj v natis. Ko se nekega dne sprehaja po vertu, pride vsa objokana žena, in ee mu verze k nogam. Naj globokejših serčnih bolečin presunjena ga tako le nagovori: ,.Moj dobri knez! Ravnokar mi je mož umeri, in v tem treuutku je njegova duša že morebiti v vicah ; on terpi in jaz sem tako revna, da še malega potrebnega zneska nimam, da bi zanj eno sv. mašo dala opraviti. Vaša dobrota naj mi prihiti toraj na pomoč v dušni blagor mojega rajnega moža... Akoravno je plemenitnik menil prepričan biti o lahkovernosti te ženske, vender ni imel toliko poguma, da bi jo bil prazno odpravil. Imel jc pri sebi cekin, ki ga ji da! Žena ne je štela vsled tega obilnega milodara presrečna, in naravnost hiti proti cerkvi prosit gosp. dušnega pastirja, naj bi opravili sv. mašo za dušni pokoj njenega moža. Na večer tretjega dneva po tej dogodbi knez v svoji skrivni pisarni ravno še neke malenkosti svojega rokopisa zoper dušno neumerjočnost pregleduje in popravlja, kar zasliši hipoma poleg sebe lahko šumenje. Ozre se proti oni strani, in glej! dva koraka od njega stoji možak, opravljen kot kmetje ondotne okolice. Ostermel in raztogoten zarad tolike prederznosti hoče knez vstati in govoriti, pa nepoznanec mu v tem trenutku zgine spred oči. Knez jaderno zakliče strežnike. ,,Zakaj", pravi jim resno, „pu*tite ljudem k meni brez napovedi?" ,,Katere ljudi? odgovorijo mu strežniki. „Nu, onega Človeka, kmeta, ki je ravnokar zapustil mojo pisarno." „Gospod knez!" odgovorijo vsi strežniki, ,,mi nismo nikomur dovolili k vam iti, in tudi noben ptujec ni bil zdaj v hiši." V terdnih mislih, da se kdo z njim sdli in norčuje, molčal je knez. Drugi dan že ni več mislil na to; pa glej! o ravno tisti uri in na ravno tistem kraji prikazal se mu je v novic neznanec prejšnega večera, ki jo pa zopet le molčal. Zdnjci se knez sili o -togoti, vstane in hoče zgrabiti prederznega silnika: ali hipoma ta zopet zgine! — Natančno se ]e zdaj pregl« dovalo in opr«še-valo po vsem gradu, pa nihče si ni ved.i tolmačiti te prečudne dogodbe. Knez je pričakoval zdai, kaj bo šo tretji dan, toda z neko previdnostjo, pa tudi s terdnim sklepom, da hoče prederznega obiskovale* odprav ti za vselej. Tretji dan se prikazen v resnici zop-t ponovi, toda preden je knez zamog« l spregovoriti b^v-do, 4:1 že neznanec sam tako-le ogovori: ,,Knez! zahvaljujem se ti! Jaz sem namreč mož taiste revne žene. ki te jc pred malo dnevi prosila milošnje, da «>i najela s\\ mašo za mir moje duše. Ta milodar je bil Bogu prijeten: On sam, On mi je dovolil priti k tebi, da se ti zahvalim, pa da te tudi prepričam, da je še drugo posmertno življenje, in da je duša človeška neumerjoča! Sp« znaj veliko milost, ki ti je s tem skazana, in oberni si jo v prid!" Osupnjenost kneza je bila neizmerna. Potert in derhteč groze je pohiti! sklicati svoje ljudi in vse posle, in ves « blit s solzami jim je pripovedoval, kar se je ravnokar zgodilo. Neposrednje potem skliče 111 < 1 i veljavne in imenitne može vse dežele skupaj naznanit tudi tem svoj dogodek. Kar pa je le te in njegove ljudi še naj bolj prepričalo o resnici njegovih besed, bilo je to, da je v pričo vs.h nazočih svoj rokopi-i, ki ga je spisal zoper neumerjočnost duše, vergel v ogenj, se popolnoma spreobernil, ter od tistihdob postal in o-tal resničen in pravoveren kristjan. — * * * Upamo za terdno, da bo popis teh tr*-h mičnih dogodb vnel pri blago^erčnih bra'cih ,,Danice", in z njimi vred tudi še pri mnogih družili zmed našega na roda še veliko večje sočutje z vbogimi dušami v vicah, kakor so ga do zdaj imeli, in da bodo s tem obilno pomnoženi pogostni zdihi: „Daj jim, Gospod, večni mir in pokoj, in večna luč naj jim Rveti! Amen!" J. AL Laictm. Cerkev in vednost. *i Zopet smo v tihem zavetji, kjer naj se pripravljamo na svoj prihodnji stan, naj lepši in naj sveteji *) Iz navadnih prostovoljnih izdelkov in čifanj ljubljanskih gg. bogoslovcev. Vr. stan na zemlji; pripravljamo ae poleg besed kivso nad velikimi vrati pri vhodu: ,,Virtuti et Musis". Čednosti in vednosti! Ne samo čednosti, tudi vednosti! In vendar, rekel bi kdo, je ta hiša naprava katoliška; kako pač bi zašla vednost v tako napravo, kaj naj bi imela tu opraviti V Vsaj po mislih naših modernih omikancev ni večjega nasprotja, kakor je ravno cerkev io vednost. Pač da, njihova brezbožna vednost in katoliška vera, olc ste si nasprotni; a prava vednost, ona našla je vedno varhinjo, brambo v cerkvi, našla pri nji obilno podporo in ljubav. Dolga so leta, ktera smo doprinesli po šolah; priljubila ac nam je vednost, ona visoka pridobitev človeškega duha, ona lastnija, ki ga povzdiguje tako zelo. In zdaj po dolzih letih mnozega truda stopil naj bi v vstav, nasproten vednosti, nasproten umu, viru vednosti. To je že mor«!.* koga ostrašilo, da se je raje podal v vabliivi svet iskat si vedro^ti, se vč, ne vedoč, da mnogokrat išče le njene sence, le navidezne, napčne vednosti. A nas, ki smo zbrani tu, nas te misli niso ostraš:ie, tem manj, ker smo prepričani, da ni resnica, kar očitajo katoliški cerkvi; vemo, da ona marveč še vedno goji pravo vednost, da ona oplemenituje, povzdiguje \ednost ln ne bomo se kesali; kajti od leta do leta spoznavali bodemo natančneje globokost, važnost vtde, ktf:ia se nam podaje tu; spoznavali vedno natančni-je, kako lažnjiv in hudoben je izrek, ki pravi, da vera zatira um; spoznali bomo namen te laži, da naj bi se kaloliški cerkvi iztergal eden naj dražjih biserov, ki jo t«ko obilo kinčajo. Preobširno bilo bi umoslovno dokazovati, kaj je vera, ka) vednost in s tega sklepati na njuno razmčro; predaleč bi tudi segalo zgodovinsko dokazovati, koliko da je 3torila sveta cerkev za vednost; le kratko naj over-žem oni predsodek novošegne nevere, ki terdi, da vera tirja od človeka požertvovanje uma in s tega sklepa, ker je um vir vednosti, da je vednost v katoliški cerkvi nemogoča. Skazal bodem t< raj, da cerkev, učiteljica vere, ne zahteva niti od onih, ki še niso v njenem narečji. niti od svojih udov žertve uma; lahko se bodalo iz tega sklepati, ktera je prav za prav veljava uma v cerkvi nasproti veljavi uma, kakoršno uče učenjaki naših časov; iu tako spoznali bomo, koliko resnice da ima v sebi predsodek, opirajoč se na tbko puhle, neveljavne dokaze. Kaj zahteva cerkev od onih, ki se tavajo v temi zmote in krivovere V Bil je tam v daljni Arabiji vstal Mohamed in jel učiti bvojo vero, divji fanatični islam; ukazal je, naj ac spreobernejo vsa ljudstva k njegovi veri z mečem in silo. — Ne tako keiščanstvo; .,pojdite po vsem svetu, in učite vse narode", djal je njegov božji vstanovitelj. In cctkcv, verna služabnica Gospodova, poslala je svoje duhovne med vsa ljudstva, da naj jih učijo in s pod-učevanjem pridobivajo za njen uk. Z ukom je vplivala na um in skušala ga pripraviti do prepričanja, da je resn-ca, kar ona uči. .Se li prepričanje smč imenovati požertvovanje, zataienje uma V In ktera jc pot, ktero bi je zvolila v dosego svojega namena V Ona zidala je svojo vero na delovanje uma, hotela je, naj neverniki z rabo svojega uma pridejo do vere; se ve da, s tem nikakor ne tajimo, da je pervo in poglavitno pri sprejetji vere vedno le milost božja; a predno milost doseže svoj namen, mora sodelovati tudi človeški um. Kakošno da je to sodelovanje, kaže nam fundamentalna teologija posebno v svojih pervih oddelkih ; ker bi bilo preobširno in je že večji del znano, razverstovati one umne resnice, ktere so podlaga čeznatorni veri, bodem le naznačil glavne misli. Vera zahteva, da verujmo kako resnico, ker je razodeta od Boga. Perva resnica je toraj, da je Bog — in sicer Bog, kakoršnega nam kaže kerščanstvo; dalje, da se je Bog razodel; te resnice spoznati more Človeški um sam po sebi. Zgodovinsk, toraj umen, je nadalje dokaz, kje in kako da se je Bog razodeval, kje nahajamo raz-odenje božje. Vse te dokaze in resnice postavlja sveta cerkev neverniku pred oči in zahteva od njega le, da naj jih preišče, premisli, se prepriča o njih; kaže mu razodenje božje v starem veku, prerokovanja in čudeže; kaže mu nazadnje, kako se je v Času včlovečil Sin Božji, živel med ljudmi, jih podučeval, delal čudeže, nazadnje terpel, umeri, vstal iz lastne moči od mertvih in šel v nebesa; pelja pa potem skoz vse veke, kaže čudovito vstanovitev, razširjanje, ohranitev od Kristusa vstanovljenc cerkve. To je ravnanje svete cerkve; kaj toraj želi ona druzega od človeka, kakor ono, kar je tirjal že veliki apostelj. sveti Pavel: „rationabile obse-quium", da misli, in se po umu prepriča, da je resnica, kar uči sveta cerkev, in sicer resnica božja. Je ii vso to požertvovanje, zatiranje uma? Sej vse se godi le po umu; cerkev se ne ustraši uma in vednosti; ona svoje dokaze očitno stavlja pred svet, ter se lahko prepriča vsakdo, da jc njena oblast od Boga. To je bila in je še vedno njena pot; zato pravi enciklika svetega očeta: „Človeški utn mora preiskovati resnico razodenja, da se v tako važni reči ne prevari in ne zmoti, da ss prepriča za gotovo, da je Bog govi ril in da mu mora tako skazovati umno pokorščino, kakor uči aposteij.... Koliko, kako čudovitih in sijajnih dokazov ima na zbiro, po kterih se mora Človeški um naj bolj gotovo prepričati, da je keršanska vera od Boga, je prejela temelj, korenino vseh ukov od zgoraj doli, cd Gospoda nebeškega, in da zato ni nič tako gotovega, nič tako varnega, nič tako terdnega, in da nič ne počiva na tako terdnih principih, kakor naša vera!" To so besede naj veljavnejši oblasti svete cerkve; in kaj pač pomenjajo druzega, kakor vedno le sklicevanje na um, na oni um, ki terdijo, da ga moramo darovati veri. Um nevernega se je toraj prepričal, da je to, kar katoliška cerkev uči, božja resnica; če mu zdaj ne primanjkuje dobre volje, obernil se bo s pomočjo božjo od svoje zmote in postal kristjan. Kaj pa bo zdaj tirjala od njega cerkev? Da ji verjame, vse terdno verjame, kar ona uči. Morda je to žer!ev uma? Da, v nekem pomenu je to žertev uma, a v kterem, kmalo se bomo prepričali. So v katoliški veri resnice, kterih človeški um zapopasti ne mere; sej tudi ni čudno, da omejeni človeški um ne more razumeti neomejenega, božjega. In to mora verjeti; je li to žertev uma? Um kristjanu kaže, da je resnica, ktere ne more zapopasti, razodeta od Boga; Bog pa je večna resnica, ki ne more ne goljufati, ne goljufan biti; Če toraj resnico, od ktere je prepričan, da izvira od Boga, veruje, ni li popolno sledil svojemu umu; o pač, koliko bolj, kakor oni, ki bi vedel, da je resnica božja in vendar je ne bi hotel verjeti, ker njegov um ne dosega njene globočine! Veljava ima že v navadnem življenji velik vpliv in ta vpliv je tim veči, čim bolj zanesljiva je resničnost veljave, čim bolj smo prepričani o nji, da ve resnico in da jo povedati more. Kako bila bi mogoča zgodovina, kako zemljepisje, kako skoro vse druge vednosti brez veljave, ko bi človek le verjel ono, kar skusi sam? In vendar ni mogoče zanesljiveje veljave, kakor je vsega-vedni in neskončno resnični Bog. Bogu verjeti toraj nikakor ne more biti toliko, kakor žertvovati svoj um; če prav resnica, ktero je razodel, ni razumljiva naši pameti, ampak sega čez njene meje. A tudi pri teb resnicah je človeku le nemogoče popolno zapopadenje; vedno pa mu ostaja pravica in mogočnost, prepričati se o pomenu in veljavi one resnice, razgan jati dvome, ngo vore in predsodke, napeljevati dokaze. Se večja je delavnost uma pri onih resnicah, kterih se tudi mnogo nahaja v naši veri, o resnicah, ki se dajo izpeljevati iz uma, ki so toraj popolno dosegljive človeškemu preiskovanju; zadnjič so tudi take resnice, ki se poglavito morajo zajemati iz uma, ker v svetem pismu ni na-tankih dokazov za n;e. To je delovanje uma pri posam-nih resnicah: še veči, skoro edini vpliv pa ima pri bo-stavni obravnavi verskih resnic; le po umu mogoče je zvezati resnice v harmonično enoto, v vsestransko popolni sistem. In ravno v tem obhajal je um svoje zmage; če se ozremo na velikanske sostave sv. Tomaža Akvin-sk^ga, sv. Bonaventura in drugih zastopnikov cerkvene vede, kterih sostavi se dvigujejo enaki zidavam onega časa visoko proti nebesu, v vseh malenkostih sostavni, v obrisih natančni, v izpeljavi popolni; če se pogrez nemo v globokost niihovega mišlienia, v dokonitost nji hove vseobsežne vede, spoznali bomo, kako krivičen je oni, ki more cerkvi očitati zatiranje uma, cerkvi, ki je spodredila takih sinov, jih navduševala k vztrajnemu delu, jih podpirala v vseh početjih in nazadnje jih celo prištela med trume zveličanih. Le hudobna iaž in škodoželjno obrekovanje more terditi tako očitno neresničnost; pa sej smo že navajeni, da se naši sovražniki poslužujejo naj ostudnejih sreiatev, pozabljajo naj bolj spri-čane dogodke, tajč naj očitneje resnice samo zato, da bi podkopali cerkev in jo razdjali, ko bi bilo mogoče. (Konec prih.) f *r*tloltlaslen i aii itririlffj ira n i oltar. (Konec.) Dodeljeni privilegiji utegnejo oltarjem in osebam nehati, in to po raznih načinih. Neha pa privilegij: 1. S preklicanjem. Pravico preklicati ima papež, kteri je privilegij podelil, kakor tudi njegovi nasledniki. 2. S smert jo duhovna, kteri je prejel oaebni privilegij, kar |e očitno samo po sobi. Ako je pa privilegij podeljen za zmeraj — ad perpetuum — kaki juridiški osebi, n. pr. predniku kakega cerkvenega društva, takrat preneha le vmes med odstopom aii smertjo enega pred nika in nastopom naslednika njegovega, nikako r pa ne ugasn". 3. Privilegij jenia, ako preteče določeni čas, kadar je b.l dan le za kaj časa. Dan, ko jc bii cd sv. Stola podeljen, zaznamnuje konec dane pravice. — Začenja se pa n. pr. odpustek za krajm aitarni privilegij kake iarue cerkve na 7 iet s tistim dnevom, ko škof zadevni oltar zaznamnja, oziromo, ko podpiše pismo rimskega Stola. (S. C. Induig. 22. Sept. 1841.) 4. Poslednjič neha privilegij z razdjanjem kraja, na kterega je bil piivilegij navezan, n. pr. cerkve, oltarja. Tu raztijanje utegne biti djansko in telesno, aii pa le duhovno (moraiično); to je posebno takrat, ako v oči t m ni mnenji kraj neha to biti, kar je bil poprej. Privilegij se ne more prenesti na drugi kr*j. Le začasno raztijanje pa stori, du ptivilegij začasno preneha. Ce se ledaj cerkev ali oltar po zapovedi višjih, ali kakor Bi bod», tako podere, da nikakor ne kaže, da bi se zopet popravila, vravnala, ali če se Čisti v kako posvetno na pravo spremoui, če se oltar čisto odpravi itd.; takrat se zgubi privilegij. Ako pa curkov ogenj poruši, vojska aii druge ne zgode razdenejo, ali jo zarad nove zidave poderejo; takrat privilegij prejenja le za čas, ad tempus, in zopet oživi, ko se v novo postavi cerkev ali oltar. (Tudi z zgolj oskrunjcnjem, profanacijo, prejenja privilegij le za- časno.) Vendar za oltar to veljA le takrat, ako se pod ravno tistim imenom, naslovom (sub eodem tituio) v novo postavi, akoravno bi se njegovo mesto nekoliko premaknilo. Po duhovni cenitvi novi oltar veliA z.i po-prešnjega. Ni pa prav čisto tako s poderto ceikvijo, k era vselej zgubi privilegij, ako ni postavljena čisto na *tari prostor. (S. C. Induig. 9. Aug. 1S42: .">'». A"g. lw47.) — Ako pa je bil priv.legij dan kot kr-jn. piivilegij kaki duhovni družbi (Confrat ru.tati). tak? it se z družbo tudi ojpustki preselijo v čisto novo cerkev, če se to preseljenje (traaslati ) zgodi s poterditvijo cerkvene ob lasti. (Te obravnav - so posnete po: ..ll.it.dhucii der PastoraP , dr. Andr. G ;ssner, 2. zvez I. o«td«-lek. -dr. 547-574) Ogled po Slovenskem in Iz Vodic, 24. list paJa. V god Mariji« g.* larovauia se je pri nas obhajala jako ginljiva slovesn« , ki jo vredna, da se ji s tcioi verstlcanii v , D niči" .-pon im k postavi. To lopo oprav ih> je bila zlata poroka, kt-ro so obhajali oče Gregor Mervec, po d«inri'e Mikla«-, s svojo ženo Marijo. Kavno ta dan sta pi -u f><» leti v 1 ,rni cerkvi v zakon stopiia: pač veliko sc j«* ta d"'gi «-a* pred njima spremen lo, niurukaj st-i doživela in Austla, žalost in veselje, dobri in hudi dnevi -o >e pred njti obličjem verstili, pa ljubeznjivi Bog ju je še •»!«»..nil, ter jima dal kar se mal kdaj prinn ri. ci v sr di otrok in vnukov po preteč, nih petdesetih lotih- ta >vo n drogo, zlato poroko obhajala. Zlasti ste pa dve reč., ki »:«• staremu ženinu in nevesti vesel]'* še p. sebno Povzdigovali. Pervtč toiažijiva zavest, da je bila njin a ?>o^ia-vitna skerb, v božjem strahu otroke si izredm . m t«s zaupljivo smeta reči, cia sta jih prav po ker^ .ns«o iz-redila in lepo zu nje skerbela. In kar le mah kteii t:.r>i dosežejo, je da! Bog njima, da je blagoslovil nju zl «t.i poroko lastni sin, č. g. Janez Mervec, kapLti v ^.-Jerneji. Za toliko srečo in veselje Bo^u oa-t in hvalo' praviti, sta pristopila omenjeni dan ob 1<> j red altar, kauor sta stala pred f>0 ieti, ženin iu nevesia, pr. d alt .rlem. Svojo družino sta < zela seboj, da bi njima p-.-rnirala zahvaliti Boga za vs^ prejete gnade in dobiot* Pred sinom mašnikom si hočeta po zakonsko roko p dati. da bi ed-n drugemu zahvalo dala za vso ljubezen, s ktero p-ta eden z drugim poterpt ia. Tudi svatov sta v• vabila, da bi jima pričali, da sta m<'d seboj no str-no ži i la. Kedar jc g. Janez v lepem nagovoru svojim starš'm v imenu vse družine se zahvalil za 3k^rb in trud, ki so ga z njimi imeli, za nauke, ki so jih |iin v *erca ]"»la-gali, za lep zgled, ki so jim ga dajali ; leo j.m je ob ljubil, da jim btido vedno hvaležni in po »pora v ;«h starosti, ko je s štolo obdal njih roke, - takr;.t je marsiktero oko v solzah plavalo. Pač Iahk- vedelo jo potem zapčl g. Jan- z: ,,Te De um laudnniiii' . V je pa tudi ljudstvo v zahvalni pesmi dajalo čast in l 'alo Bogu za tako redko opravilo, ki vernim <-im. Poleg tega je vaied pievelike auše še slaba letina; kupčija ni zanič, živež silno drag, romarji nič ne prihajajo, delavci so brez dela in zaslužka. * Tako so nase okolišine poslednji čas dokaj žalostne. Potrebnega žita smo mčgli za visoko ceuo nakupiti. Z zidarskimi deli pri našem vstavu smo za zdaj prenehali; začel sem bil namreč zidati s pomočjo družbe (Božjega groba), ktera nam je v štirih letih naklonila 12—14.000 frankov; zdaj meram prenehati, da ohranim avojih 65 sirot pri življenji. O kako dragi so nam ti otroci, kteri so nas to leto tako zadovolili z neprestano pridnostjo in lepim obnašanjem. Prosim, ne pozabite tih sirot v Betlehemu, med kterimi upam, da bodo nekteri imeli poklic za duhovaki stan. Nase delo nam obeta veselo prihodnoat. Ne mine teden, da bi človeka solze ne posilile nad ubogimi otroci, ki nas na kolenih prosijo in rotijo, naj jih vzamemo v sirotišnico; zavoljo pomanjkanja prostora jih k nesreči ne moremo sprejemati. Lahko ai mislite, da nam mašniško in očetovsko serce kervavi pri takih primerljejih. Naj bi naši keršanski bratje v Evropi ne pozabili Betlehema, rojstnega mesta božjega Deteta; sej tukaj je Zveličar pervikrat blagoslovil male in poplačal odrašene za ljubezen od malih. Iz Jemtalema piše 6. kimovca P. Ratisbon o vstavu sv. Petra v Jeruzalemu, ki je tri leta, kar je vstanov-ljen, in ima zlasti namen uboge dečke v keršanstvu podučevati in jih odgojati za dobre delavce, rokodelce in umetnike: Lansko leto je bilo v vstavu 70 dečkov, ki smo jih brezplačno vzderževali in odgojevali. Zdaj bivamo v drago najetem in nepriličnem stanovanji in potrebujemo še veliko pomoči, predenj bomo mogli iti pod svojo streho. Ze smo kupili lepo zemljiše (ob večeru) pred Jeruzalemskimi vrati in ravnokar bo dodelan zid okrog. Dolžni amo za zemljiše ae 12.000 frankov. Berž ko bo zemljiše obzidano, moramo začeti zidati poslopje; delali in razširjali bomo vstav, kakor nam bodo dohodki pripušali; načert imamo narejen za 150 otrok. Ta naprava nima biti le dopolnilo drugih za deklice namenjenih vstavov, kteri že štejejo 150 deklic, temuč tudi daje upanje, da bo veliko pripomogla k spreobernjenju nesrečnega ljudstva po Sveti deželi. To delo toraj miloserčnim dobrotnikom prav posebno priporočam. Vkljub vojski je do zdaj v Sveti deželi še dosti mirno. Bati se je pa še veliko nevarnost za jutrove katoličane. Iz NazareU piše o sirotišnici prednica gospa L. Vignon 25. velikega serpana. Prcčastiti gospod patrijarh Jeruzalemski želč, naj bi zopet začele sprejemati sirote v sirotišnico, ki je s pomočjo milih darov keršanskih dobrotnikov po kerva-vem klanji ob Libanu (I. 1860) dolgo časa bila obiskovana in je cvetela. Sčasoma se je velikodušnost nekoliko polegla in po poslednji vojski smo zamogle sprejemati le malo sirot, ker smo komaj vzderževale svoje hiše in sozidale hišo v Bejrutu. — Protestantje trosijo svojo krivo vero po Nazaretu in po okolici ter ponujajo družinam toliko gmotnih korist, da bi si pridobili njih otroke, ter moramo mč vse moči natezati temu vplivu nasproti. Ni pa mogoče drugač pomagati, kakor da sprejemamo uboge sirote, ker bi gotovo prišle ob pravo vero, ko bi šle v protestanške naprave. Reč se nam zdi tako silna, da smo sklenile, vzaupanji edino le na previdnost Božjo, odpreti svojo hišo tem ubogim otrokom. Toda potrebujemo še prav posebne pomoči, da to pribežališč za uboge reve vravnamo in razširimo. Upamo, da ime Nazaret bo govorilo nam v prid. Iz Carigrada piše preč. g. Azarijan, viši namestnik armensko-katoliškega patrijarba, zdaj škof Nikozijski i p., 4. kimovca. Ako je naša cerkev in patrijarhalstvo kdaj potrebovala pomoči katoliških zahodnih dežel, nam je njihova pomoč presilno potrebna v okolišinab, v kakoršnih smo zdaj. Jarem preganjanja, pod kterim je naša cerkev zdihovala skor osem 16t, je bil ravno odnehal, kar je ta strašanska vojska zadela nektere škofije našega patrijarhalstva ter je našo cerkev in ljudstvo pogreznila v žalost. Vojska razsaja po škofijah Erzerum, Artoin in Trebisonde; toda strah pretresa vse naše patrijarhalstvo. Iz pokrajin dobivamo silno žalostne in pretresljive naznanila; povsod razsaja tatvina, morija, gnjusobno po-čenjanje, požiganje in plenjenje, z eno besedo, reva nima ne konca ne kraja. Vsi smo užaljeni. K temu se Se bojimo splošnega klanja in se na to pripravljamo; previdnost veliko velja v takem primerljeju. Pet naših škofov je zdaj tukaj pri patrijarhalskem zboru. Za izpraznjene škofije je patrijarbalski zbor izvolil nove pastirje in sv. Oče so jih poterdili. Po nasvetu zborovem so sv. Oče mene imenovali za sufra-gana in posvečenega škofa preč. gosp. patrijarha ter so mi podelili naslov nadškofa Nikozijskega in partibus infidelium (med neverniki). Naši mašniki so v velikih stiskah, zlasti po pokrajinah. Naj več misijonarjev tukaj in po škofijah je navezano edino le na to, kar dobe za svete maše. V našem patrijarhatu nimamo nikakoršnih beneficij; imeli smo nektere posestva, ktere nam je pa turška vlada uzela in dala (odpadnikom) kupelijanistom, ki se imenujejo „jutrove starokatoličane". Naše občine so v naj veči revšini in ne morejo več dajati za cerkvene potrebe. Lepo prosimo sveti maš za naše uboge mašnike. („Das heil. Land", 4. zvez. 1877.) Sveta Barbara. *) Pesem moja naj ti speva Slavo, sveta Barbara! O junaška, čista deva, In nevesta Jagnjeta! Sprejmi, prosim, moje petje, Vzemi v svoje me zavetje, Da ti v čednosti sledim, Ves za Kristusa živim. V Ni komedij i rojena, Mati zgodaj vmerje ti; A očeta skerb ognjena, V včdah VBih te poduči; V bran ti vkaže stolp zidati, Da ne more madežati, Te paganska studna zlost, Kteri vdana je mladost. — Ali bolj zat6 pripčra V stolp te oče — vnet pagan, Se boječ, da sveta vera Še razkrije tužni stan Preostudoega paganstva, In pokaže kinč kersanstva; A zastonj je tvoj upor, O neverni Dioskor! *) Tak daljši spev je pripraven tudi za deklainovanja, zlasti za deklice, o marsikterih prilikah. Namesto kake prismojene ,,Urine" ali nevarnega plesa bi n. pr. na svatovšinah imela vsa družba spodbudek in veselje, ako bi se navadili euakc podučne pesniške izdelke govoriti. Vred. Serce, željoo ti resnice, V stvarjenji iše jo; Solnce, lana in zvezdice Duši tvoji znanijo: Da je Stvarnik vekoviti, Ki jih stvarjs, zna voditi; Da je On Bog, kralj nebčs; Ne — železo, kamen, lčs. Bož^a milost pa prisije Ti v samoto na pomoč; Ko ti sveti mož odkrije Rajski uk, — paganstva noč, — Ki te skrivno obiskuje, V sveti veri uterjuje; Serce tvoje se topi V radosti, ko te kersti. V kervi Jagnjeta oprana, Se nevesto Mu dariš; In v ljubezni sveti vžgana, Le Zveličarju živiš. U spomin svete Trojice, Kinča tretja lina lice Stolpu; — v marmor sveti križ Čudežno z rokč vdolbiš. S tujega verneč se trudi Oče, da bi zvedil vzrok: Kdo malikov službo studi In možitev mu otrok. — „Kaj bogovom ne daruješ; Ženinom odpoveduješ, Tretjo lino — križ — zakaj Rabiš? mi odgovor daj!" „„Oče moj preserčno ljubi! Krista molim in častim, Nikdar drug me ne zasnubi; Zaročena že sem z Njim. Njemu serce sem darila, Cegar kri me je omila; On je sladki ženin moj, V Njem le našla sem pokoj."" Oče v divji se slepoti Nad spoznanjem tem zgrozi; Kolne, bije te v togoti, Sam sodniku izroči; Ta te vidi in miluje, Svet, malike povzdiguje, Da oropal bi vsih n&d Svete vere ti zaklad. Ti pa krotko, milo-resno Sveta deva, mu veliš: Kaj življenje je telesno? Ah minljivi, prazen bliš! Vsi maliki neresnični So bogovi, prah le nični, R6k človeških slabi čin, Iz pozemeljskih tvarin." „Jezus Bog je milostljivi, Ki me je nevesto zbral, Bo mi venec nezvenljivi Večnega življenja dal. On mi serce je prenovil, Z milostjo me blagoslovil; Se malikov ne bojim, Zanj vesela v smert hitim." Strašno se sodnik rasjari, Čuvai govorico to; Vkaže: rabelj razmesari Ponositeljci telč! Naj bogčv občuti jezo, Vdarcev žii volovskih pezo; Zdelaj rane ji strašno, V ječo jo zapri temno. Ti pa muke strahovite Izveličarju zročiš, Prosiš zmage Ga slavite, S sercem k Njemu koperniš. Jezus k tebi v svitu slave Pride v ječo iz višave; Te ozdravi, poterdi, Krono ti zagotovi. Spet si zdrava pred sodnikom, Ki začuden ti veli: ,,V čast daruj zatč malikom, Po njih moči zdrava si!" — „„Kristus me je razveselil"", Rečeš mu — »>,mi rane scelil Ženin moj, neskončno lep; Ne malik tvoj gluh in slep! V strašne muke — nečloveški Te zatč izda trinog; Bakla, nož, grebeni težki Tisoč ti zadajo prog. Ti pa k Jezusu zdibuješ, Dar kervavi Mu daruješ, Da ti arečno, prosiš Ga, Grozni boj končati da. Zmagan ljuti trinog vpije, Obsodivši te, rekoč: „Terdovratnici odbije Ojstri meč naj glavo proč!" Glej! in tvoj brezserčni oče, Izveršiti sam to hoče, Se sodniku ponudi, Da prelije tvojo kri. — Enkrat milo še pogleda Tvoje — krutega — ok<>, Meč zabliska se — in bleda Smert preseli te v nebč. A nad groznega očeta, Božja pride koj osveta: Neusmiljeni tiran Bil od strele je končan! Duša tvoja pa veselo Vživa večno krasni dom; S palmo, lilijo prebelo Peva zdaj pred Jagnjetom. — Zri na me iz visokosti, Sprosi v smertni mi britkosti Vredni Jezusa sprejem, Dušnim večno luč očem. Radodav. Razgled po »vetu. Laško. Niso blezo se izveršeni vsi nastavljeni cerkveni pleni, že meri laško ministerstvo na dobrodelstvo! Ena osnovaiiib postav predlaga zatreoje bratovšin, druga sredisnje zedinjenje vsih dobrodelnih napr&v vaake srenje, tretja pa izročenje vsih dobrodelnih reči enemu samemu opravilnemu svetu. „Gazzetta di Messina" pripoveduje, da v Castiglionu so tatovi bogatemu posestniku Melhioru Sardo-tu pokradli vrednosti za sto in petdeset tisuč lir v zlatu, srebru, papirjih in dragotinah. — Tacih ostudnozt je pa toliko, da tudi liberalni časniki, ki so imeli toliko hvalo za novo ero, edino Italijo itd., piiznavajo strašno razuzdanost. ,,L;berta" toži, da morivci v Ridju so napraviti ,,novo obliko zavratnih morij:', ki jih pa nočemo popisi vati. Dosti ,e, aa za\racamo na nesrečni stan, ki kaž •, n- bo b< Ije, dokler -e visoki in nizki n-? ober-nej» k Rogu nazaj. Rasko-Proska prijaznost. Govori se, da se delajo priprave za rusko vstavo, in Gorčakov ima boje že toliko tvarine vravnane, da je zmožen earu prediožiti določne nasvete za nekako boljarsko (aristokratiek« ) vstavo. — M.-goče, da previdcost Božja reč obern^ tako, da posije kai svobode z* katoliško Cerkev, ki ie že od davno tako hudo tlačena na Ruskem. Neprer.»*hljive prošnje Slomšekov^ bratovšine .ss. Cirila in Metoda kažejo čedalje več sadu. — Upajmo toraj, da si bo r eruti osmodil I beraiuh v frankobrdskem .,Juurnal-u", ki tarna, da se v Parizu, na Dunaju in v Rimu goreče goji „ultramontau»zem", in bode torei Nemčija pritno rana tesneje ko kriaj se zedii.iti z Rusijo n ji dopustiti mnoge reči storili, kakoršnih bi v druzih okolišinah ne bila terpela. Ravno reči pa ki si prusak domišljuje, da bodo služile v zatiranje katoiičanstva, se bodo po Božji previdnosti tako izšle, da bodo teknile v razširjanje Kristusove sv. Cerkve. Omejeni trankobrodski list o tej priliki čebljd, da v Parizu, v Rimu i;i na Duoaiu se z vsimi močmi deluje zoper Nemčijo, da M d;-M..honovo ostanje na čelu Francij* bo onuačiio razmeri med Francijo in Nemčijo, pa da v Rimo neka znatna stranka hoče Le-dohovskeg.t zh iapeza razklic*ti (pri življenji Pija IX?!). -- Tako ropoč*. k-ior se kriv» ga čuti. B:;m«rkov časnik pravi, da bo Nemčija, to je, Prusija prisiljena marsikaj Rusiji dopustiti. če-ar bi ne storila v druzih okoiišinab. To pravi, da Prusija le v sili to in uro h« če dopustiti Rusiji; nai se p» o k« li-šine spremene, utegne Pmsija pa t.ko „človekoljubna in pri|azr.a" biti uo Rusije, kakor je bila do Avstrije in Francije, t« r zobati njene Ijuči m i.j-ne ruble. Lepo tako „pol:tiško" prijateistvo! Rusija sme biti vesela Prusije! G» rda zm< ta ie, du .,klerikalcem", to je. katoii-čanstvo, je „? ta mož je pa tudi pravil, kaj se je bilo naredilo iz tega tako hudo-voljnega sedemletnega otroka. Prav. namreč: S pomočjo molitve in milosti (gnade) je bil kraljevič v kratkem času ves drug človek; tolike mnoge in strašne n pake so se bile prevernile v nasprotne čednosti. Bil je pokoren, pohleven, Ijudoljuben, poterpežljiv, spodoben in ponižen, oater sam do sebe, in misi 1 je le na to, kako bi avoje dolžnosti prav spolnovai. Imenitna gospa je rekia o tem princu: Od pervega njegovega Obhajila smo vidili, kako so zlsgoma zginile vse njegove napake, ktere so nam v njegovi otročnoati delale toliko skerbljivoat, kaj da bo z njim v prihodnje. On, čez kterega je v začetku psoval ves kraljevi dvor, je postal vsim občudovanje. Se vedno dalje si dela silo, da bi zaterl do čistega vse avoje pogreške. Pobožnost ga je tako spremenila, da je zdaj ves zmeren, krotak m priljuden, ki je bil poprej tako silo togoten. Zdaj pa je še prasanje, kako se je to spremenjenje godilo v otroku, kako se je r:oglo doveršiti? To spremen jenje je storila sveta vera s pomočjo dobre »a učenika. Bogoljnbn: Fenelon, p< zneje Kam-breški škof, je otroku pred vsim v serce sadil strah Božji. Vedno ga je učil, kako zavolj Boga, ki j*1 njegov stvarnik, dobrotnik in prihodnji sodnik, mora na tanko spolnovati, kar Bog hoče, kar mu je naložena dolžnost. Pravil mu je, da k temu dobiva vso poracč, milost iz nebes in mu je toraj moč lepo in hogoljubno živeti, in pa da je kakor kristjan dolžan tako storiti. Učil ga je, kako mu je treba velikrat in prav moliti, Boga vedno pred očmi imeti. Lepo ga je napeljeval, da je pobožno io vredno opravljal sv. spoved in sv. Obhajili-. Ker-šanski nauk ga je pa prav iz korenine natanko učil, ne le na p.imet, ne le suiuo iz glave, temuč z r.uuki je sklepal verske vaje, 8|>oinovar,je sv. vere. Mladi in stari iz tega dobro sprevidite, česa vam je treba, da se vam st;ah Božji budi v sercu, da postanete zopet verni in bogoljubni, ako ste s prave poti zaš.i. Moliti začnite; zvesto ]>03lušajte pridige in nauke; berite dobre bukve in verne »e zamkamih; išite si dru-sine, ki vam bo k temu pripomogla, ogibajte pa se kuž-Ijivih zupeljivcev in zapeljan v. K temu pomozi Bog! Potreba je nagla in velika, bliža se sodba Gospodova! Cret hi ho<9 zre*te m ?ti1re. Zahvale. St. 1. Za naglo potno; pri prav nevarni očesni bolezni izrekuje po obljubi naj ser^niši -zahvalo A. K. na Notranjskem. St. 2. Duhoven, ki je bil tudi po zdravnikovih mislih čisto pri koncu, se je na živo priporočevanje k N. Ij. G. presr. Serca zboljšalo in zopet dalje dela v svojem poklicu. Cešena Marija! Prošnje. V bratovsko molitev goreče priporočeni: Slovenski pisatelj za telesno zdravje, ker že delj čaaa in boleha se ne more prav pozdraviti. — Oseba, ki že dolgo boleha, zdaj pa je hudo zbolela, in ki ji nobene zdravila ne pomagajo, se serčno priporočuje v molitev za zdravje, če je Bogu v čast in nji v zveličanje. — Serčno priporočen je bratovsini v molitev duhoven, hudo bolan. Bratovsko zadeve. Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec gruden. I. Glavni namen: Zmaga sv. Cerkve. II. Posebni nameni (dalje): 5. grudna. Sv. Saba. Priporoč : Gerški razkolniki. Verniki, ki živč brez prejemanja ss. zakramentov. Dušno terpeči. 6. Sv. Nikolaj. Priporoč.: Ljubljanska škofija s pastirji in verniki. Mladina za obvarovanje pred pohujšanjem. Neka nekoliko zmešana in nekoliko hudo-voljna oseba z več drugimi. 7. Sv. Ambrož. Priporoč.: Za dobre duhovne. Več spovedencev. Več ranjcih. 8. Neomadežano Spočetje. Priporoč.: Čistost serca. Bratovšine, zlasti Marijne po Slovenskem. Deviški stan. 9. Sv. Valerija. Slabi v veri, upanji in ljubezni. Nevarnosti na morji. Spokorniki za stanovitnost. 10. Prenesenje lavretanske hišice. Priporočeno: Vredno češenje M. D. Spreobernjenje Svete dežele. Povernjenje svetih krajev katoličan m v roke. 11. Sv. Damaz. Priporoč.: Spolnovanje dobrih sklepov. Spreobernjenje tacih, ki so v prepovedanih društvih. Zoper lažnjivo prostomiselstvo. 12. Sv. Epimab. Priporoč.: Taki, ki se žele priporočiti Naši ljubi Gospej presv.v Serca, pa očitno ne morejo. Neke bratovske zadeve. Šolska mladina za strah Božji, spoštovanje višjih. 13. Sv. Lucija. Priporoč.: Na oččh bolni in slabi. Gorečniše in obširniše češenje sv. Lucije, ter hvaležnost za sprošene pomoči. Rokodelski stan. Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. IX. Sv. Ahaeij, vojak in spriČevavec. Njega spominj sc obhaja 8. vclicega travna. — Pomenljive znamnja: Vojak s skitom in banderom. Nekteri pa ga inalajo jako mladega bcrhkega moža, z višnjevim plajšetn ogernjenega, ki ima vencc okrog čela in križ med rokami, povzdignjenimi in sklenjenimi pri molitvi. — Na pomoč sc kliče v smertnih britkostih in težavah. — Ta Ahaeij jc drug od Ahacija ali Ahaca, čegar praznik se v naši škofiji obhaja 22. rožnika, in se nahaja v pristavku k brcvirju in tudi v naši pratiki. Ta Ahaeij, tudi vojak, je pod cesarjem Iladrijanom s svojimi tovarši vred dosegel mučenisko krono 22. rožnika 1. 130. Sveti Ahaeij ali Akacij, rojen v Kapadociji na Ju-trovera, je živel ob času cesarja Dioklecijana in njegovega zeta cesarja Maksimijana, ki sta oba s satansko jezo zoper kristjane divjala in jih morila. Ahaeij je bil serčen vojak, ?a še pogumnejši Kristusov vojšak. Bil je stotnik pod ajdovskim višim poveljnikom Firmijem, ki je keršanske vojake s prilizovanjem in žuganjem k malikovanju zapeljeval. Ahaeij, poln žive vere in goreče ljubezni do Jezusa Kristusa, tega zapeljevanja ne more več prenašati; naravnost se temu brezbožnemu tribunu upre, ter očitno spoznava, da je kristjan in je pripravljen za to častito ime vse mogoče muke preter-peti. Firmij se čudi njegovi serčnoati in stanovitnosti, skuša ga pa z mnozimi, velikimi obljubami in s strahovitim pretenjem od njegove vere odverniti. Ahaeij ostane nepremakljiv v svojem spoznovanji. Tribun ukaže stotnika ukleniti in k generala Bibijanu peljati. Ahaeij gre ves vesel k generalu, ker v duhu vidi, da se mu bliža nebeška krona. General Bibijan ga vpraša: ,,Kdo si in kje si doma?" Ahaeij mu nepreatrašen odgovori: »Imenujem se po Kristusu — kristjan; med ljudmi pa se imenujem Ahaeij; moja očetnjava je Kapadocija. Tam so moji starši prebivali; jaz pa sem si izvolil vojaški stan, da se s svojimi sovojaki vred vojskujem za keršansko vero, in sem pripravljen v spoznovanji Jezusa Kristusa svojo kri preiiti v terdnem upanji, da bom v njegovem nebeškem kraljestvu dosegel večno življenje." Nato mu Bibijan odgovori: „Ahacij! Zapodi od sebe te muhe svoje prenapete domišljave, ki ti le terde muke nakopavajo, in ne stavi zaupanja v človeka, ki je zavoljo svojih hudobij v na križu umeri; ta ti ne bo v potrebi nič pomagal. Oe ima Kristus, kar vi kristjani terdite, vso oblast v nebesih iu na zemlji, in če ves svet vlada; zakaj pa ne kaznuje naših cesarjev, ki ga sovražijo in zoper njega postave dajejo?* Svetnik mu nato odgovori: „Res je sicer, da je na križu umeri Jezus Kristus, Sin Božji in naš Odrešenik, toda ne zavoljo svojih, ampak zavoljo naših hudobij in pregreh, da je pravici Božji zadostil in nas rešil večnega pogubljenja. Božji mož, prerok Izaija, ga je več k<> 700 let poprej v duhu vidil terpeti in umreti zavoljo naših grehov, ko piše: ,,On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in potert zavoljo naših hudobij, — in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni... Goapod pa je nanj naložil nas vsih pregreho. Darovan (umorjen na križu) je, ker je sam hotel, in ne odpre svojih ust." (Jz. 53, 5—7.) ,,Moj sodnik! ko ljudem verjameš, da je Kristus na križu umeri, verjemi pa tudi, da je od mertvih vstal in častito v nebesa šel, kjer mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Ker pa vprašaš: Oe ima Kristus toliko oblast, zakaj pa naših cesarjev in druzih svojih sovražnikov ne kaznuje, ti moram to skrivnost nekoliko razjasniti in razložiti. Jezus Kristus, naš Gospod, ravno s tem razodeva svojo neskončno ljubezen in dobroto, ker hudobnih ljudi, svojih sovražnikov, ne kaznuje precej tukaj na zemlji, temuč jim zanaša in zanaša, jim daje čas in jim ponuja svojo milost, naj bi ga prav spoznali, častili in molili, naj bi svoje zmote in pregrehe obžalovali in ga odpušenja prosili; Če pa v svojih zmotah in pregrehah terdovratni ostanejo do smerti, ne bodo ubežali kazni, ki jih čaka na unem svetu: Jezus Kristus, božji sodnik, jih bo obsodil in pogubil v peklenski brezen večnega terpljenja." Nato mu Bibijan odgovori: ,,Jako imaš rabrušen jezik; deniva pa na stran vse tvoje d>kaze. Jaz le hočem, da povelje cesarjev spoiniš in si njunim postavam pokoren." Ahaeij mu nato reče: večkrat sem povedal, da sem kristjan, in da nečistem duhu -- satanu — po nobeni ceni ne darujem." Sodnik Bibijan mu reče: ,,Ko bi tvoji starosti (vidim, da imaš komaj 25 let) ne zanašal, in tvoje vojaške čaati ne spoštoval, bi te bil že davno ukazal na tezo djati." Ahaeij mu neprestrašen odgovori: „Tukaj imaš moje telo, stori z njim, kar hočeš; mojega duhA pa ne boš prisilil ne ti in ne tvoj cesar in ne peklenski duh, k toliki pregrehi." Bibijan zdivjd in ukaže vojakom, rekoč: ,,Hitro postavite štiri stebriče in nanje Ahacija razpnite, ter ga z volovskimi žilami z vso močjo tepite, da se uči krotiti svoj razuzdani jezik. Potem se bo pokazalo, kako prazno je njegovo zaupanje na pomoč njegovega Boga." Vojaki natančno spolnujejo Bibi;anovo povelje. Sesteri vojaki se verstč in po njem tako bijejo, da je bil po vsem životu kervavo ranjen in razmesarjen. Svetnik v tem terpljenji neprenehoma Jezuaa Kristusa pomoči prosi, ter ponavlja besede: ,,Moj Gospod in Bog, ne zapusti me!" Neusmiljeni tiran ga posmehovaje vpraša, če je morda zdaj pri volji darovati bogovom? Abacij mu od- govori: v „Nikdar nikoli ne bom daroval hudičevim ma-likom. Čutim v sebi moč Jezusa Kristusa, ki me pod-pera, da bodem še hujše muke voljno in še z veseljem terpel savoljo njegovega presvetega imena." Divjak ukaže svetnika z osvinjčenim betom udarjati po obrazu, ki dosihmal ni bil se ranjen, potem pa ga v podzemeljsko, temno ječo peljati, prav terdo ga v železje vkovati, in brez vae pomoči pustiti, dokler ga zopet ne pokliče pred svojo sodbo. Sv. Ahacij sedem dni v ječi zdihuje po nebeški kroni. Ta čas dobi Bibijan od prokonzula (deželnega poglavarja) Flakcina povelje, da naj vse jetnike iz mesta Perinta v Traciji v Bizanee (ki se je poznejše Carigrad imenoval) seboj pripelje. Nepopisljive so bile bolečine, ktere je svetnik terpel na tem dolgem in težavnem potu, ker je bil še poln ran in a težkimi verigami obtežen, memo tega pa tudi od surovih vojakov neusmiljeno nad-le^ovan, naj se podviza. Ahacij, ves upehan in oslabljen, si misli, da je konec njegovega življenja že blizo; toraj prosi vojake, naj mu dovolijo nekoliko počiti. Vojaki mu to kaj neradi dovolijo, k^r jim je bil Bibijan žapovedal, hitro ga goniti in v Bizanee kmalo ga pripeljati. Svetnik poklekne in moli: ,,0 moj Bog! ti poznaš slabost mojega mes£, do te ure si me s svojo močjč pokrepčavfcl, vidiš pa me od vsih strani obda-nega z mnozimi nadlogami; pišlji mi zdaj, ponižno te prosim, svojega svetega angeij«;, naj me reši iz te velike zadrege, in me z mučeniško krono ozaljšanega k tebi pripelje." Ko tako moli, zadori močen glas iz oblakov: „Ahacij, bodi stanoviten!' Vojaki, vsi prestrašeni, po-prašujejo: ,,Kaj je to V Mar znajo tudi < blaki govoriti? Kaj tacega še nismo nikoli slišali." Jetniki, ki so bili z Ahacijem vred peljani, so bili zdajci od Boga razsvetljeni z lučjo svite v».re, toraj mu padejo k nogam in ga ponižno prosijo, naj jih podučuje v keršanski veri. Svetnik jim razlaga poglavitne resnice svete vere, in jih veliko Kristusu prioobi. 1-rugi can po noči vidijo spre-obernjeni jetniki nt koliko mož v svetli vojaški obleki z Ahacijem govoriti, in ti možje (biii so angelji) mu z vodo spirajo rane. m mu jih tako »»zdravijo, da ni bilo znati nobene pioge. V Bizanee pritirani, so bili v ječo peljani; Ahacij pa ,e bil na sodnikovo povelje v železje vkovan, pa tudi tukaj so rc.u angeiji stregli. Spreober-njeni jetniki, ki so biii v tisti .eči, so vidili može v nebeški svitlobi, ki so svetnika iz železja rešili in mu hrano in pijačo podajali. (Konec nasl.) Listek za raznoterosti. K dopisu iz Radolice v štev. 45. Namesto izraza: „podoba ni spodobno narejena'*, naj se misli, kar so milgsp. prošt rekli v pridigi 14. oktobra, namreč: „Stara podoba križanega Jezusa je bila narejena za višavo; zdaj pa ni primerjena, ker je križ v kapeli sv. Kervi veliko bližej. B mo j" pa postavili na pok< pališe, da bo križani .Jezus tukaj v kapeli nad živimi Radoljškimi iarmani, tamkaj pa nad nu-rtvimi s\\ je svete ranjene roke deržal raztegnjene in nad njin.i cul." Za duše V vicah. Nektere goepe in goBpodičine vednega češenja sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani si prizadevajo kaj posebnega storiti za duš<* v vicah, zlasti, da bi se sk< zi leto več privilegiranih ss. maš opravljalo v ta namen. Kdor se hoče tega dobrega dela za ranjce vdeležiti, da vsak mesec naj manj dva soldka. Za sdaj imajo odmenjeno, da bo prihodnji mesec gruden vsak ponedeljek ob 6 sv. maša za duše v vicah pri sv. Ja-kopu, kjer je veliki oltar privilegiran. Potem ima v Senkl. prosenca biti vsak ponedeljek ob 7, in mesca srečana pri M. D. pred mostom vsak ponedeljek ob šestih. — Prav lepa in hvale vredna skerb za duše ranjcih. Svetopisemsko. Učeni hebraist g. Neubauer, pod-knjižničar v bodlejanski knjigarni v Oxfort-u, je v rokopisu, ki je v novo pridobljen, našel kaldejski izvirnik Tobijevih bukev. Sv. Jeronim v predgovoru svoje prestave piše škoiema Hromaciiu in Heliodoru: „£xigitis enim, ut librum chaldaeo sermone conscriptum, ad lati-num stylum traham, librum ut;que Tobiae.". „Universu pravi, da od Neubauer a najdeni izvirnik je, razen malih izjčm, prestavljeni od sv. Jeronima. Tobija v Vulgati je v mnozih točkah različen od LXX, kterim se bolj bliža tukaj omenjeni kaldejski tekst, kakor pa Vulgati. Prestava ne seže čez 20. veratico 11. pogl. (Tobijeve bukve imajo 14 pogl.) JapODija po novi štetvi ima čez 33.625.000 prebivalcev. Med temi jih je 32 iz cesarske rodovine, 2891 plemenitnikov, blizo 1,900.000 meščanov, čez 31 milijonov ljudstva itd. Poslednje novice. Iz Petrograda naznanjajo, da razun bolnih po bolnišnicah so Rusi v Karsu zajeli 17.000 Turkov; v pervo se je naznanjalo, da 10.000. — V Carigradu in drugod po Turškem se bodo narodne straže vdeleževali tudi kristjani. Naznanuje se od ondod, da Turk spravlja na noge reservo 150 tisuč m6ž. V Carigradu je velika nezadovoljnost; zgube Karaa dolgo niso naznanili. — Rumuni, ki so undan Turku uzeli Orehovo (spačeno: Rahovo), zdaj poročajo na novo, da so po 2dnevnih bojih uzeli Turkom eno prav močnih vterj&v pri Grovec-u; 10 turških batalijonov je. bežalo; general Kauch je dojočil bitvo. — Cernogorci so uzeli precej zemlje med Skadarskim jezerom in jadranskim morjem. Poslednje boje ao imeli ob cesti med Barom in Škadrom (Skutari). V poslednje mesto se jih boje Turki, torej je naglo tje prišel Ahmed paša s Podgorice. MHthovske spremembe. V Ljubljanski škofiji: Č. g. Fr. Andrejak gre s Cernega verha za fajm. v Mozelj; č. g. Jan. Kuralt, nov. posv., v Cerni verh. V Teržaški Škofiji: C. g. Bersenda .Janez pride za duh. pom. k D. M. Pomočnici v Terst; č. gOBp. Petelin Anton za duh. pom. v Buzet. Dobrotni darovi* Za Kompoljske potjorelce v Dobrepoljski fari: Iz št.-Ožbalške fare č. g. Lor. Krištofiču 2 gl. 3'/kr. Za novo cerkev M. D. v Suši: N'*ka gosp& 1 gld. v srebru. Za afrikanski misijon: Ant. Malnar 1 gld. — Iz Zalega Loga 2 gl. 10 kr. Za društvo sv. Leopolda: An*. Malnar 1 gl. Pogovori z gg• dopisovalci. J. D.: Ne enkrat, ampak večkrat smo že povedali, da ae tič ne plačuje za to, kar kdo v ,,Danico" da; torej povejte, kaj je s poslanim gld.; če ne, ga dobi jo reveži. Natiskati pa si vsih vabili čudnih reči zavoij vas samih ne upamo: nekoliko bi se morebiti zamoglo. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef ItlazDifcovi dediči v Ljubljani.