41922 Grajščina družbe sv. Cirila in Metoda na Muti. Ponatis iz »Slovenskega Lista: V LJUBLJANI. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 1899. 9 U Q 0 0 .L. Razveselila je vse Slovence novica, katero so prinesli časniki, da je družba sv. Cirila in Metoda nedavno kupila grajščino na Muti z na¬ menom, da ustavi prodirajoče nemške valove, ki z vso silo pluskajo na lepi kos slovenske zemlje ob iztoku Bistrice v Dravo. Nevarnost, da se ponemči trg Muta z okolico, je skrajna. Nemški „Schulverein“ je osredotočil tu svoje rovanje; obilno podpira šolo in učiteljstvo na Muti, da je šola bolj trdno nemška. Prebivalstvo je mešano. Na Muti je jedno nedeljo pridiga slo¬ venska, drugo nemška. V marenberškem šolskem okraju, kamor spada Muta, je med 1925. učenci 663 nemških, 759 slovenskih in 503 so Slo¬ venci, ki nekoliko tolčejo tudi nemški. V mut- skih fužinah je mnogo slovenskih delavcev, ka¬ terim bi bilo želeti boljše usode. Kmetje v so¬ sednjih občinah so trdi in zavedni Slovenci, a žive pod pritiskom nemških paš. Prav stori tedaj družba sv. Cirila in Metoda, če ustanovi v svoji grajščini na Muti zavetišče slovenskemu jeziku in domači izobrazbi. 4 Znabiti ustrežemo Slovencem, ki se toliko zanimajo za družbo sv. Cirila in Metoda, če po¬ damo nekoliko zgodovinskih drobtinic o trgu Muti in o grajščini, ležeči sredi trga kakih 200 korakov od župne cerkve, naši najnovejši pridobitvi, ki je postala last slovenskega naroda. Trg Muta (Hohenmauten) leži jedno uro hoda od trga Marenberga proti zapadu, med Dravo in Sobotsko Bistrico na Spodnjem Šta- jarskem, že blizu koroške meje. Na oni (desni) strani Drave je trg Vuzenica (Saldenhofen) z že¬ lezniško postajo, oddaljen jeden četrt ure od Mute. Ime je dobila Muta od mitnice ali mute, ki je bila že od nekdaj na tem mestu ob cesti, držeči na Koroško. Mnogo so nekdaj ljudje za¬ služili s priprego, ker je šla cesta naravnost na višino, na kateri leži trg. Leta 1850. so cesto preložili in pri kopanju našli v zemlji zaklad z egiptovskimi denarji iz časa Ptolomejcev, katere je tu najbrže skril kak potujoči rimski vojak. Spodnji del trga (Spodnja Muta) leži v jarku ob iztoku Bistrice (324 m), zgornji del pa na višavi (381 m nad morjem) ob robu lepe rav- ninice. Na vrhu stoji župna cerkev, župnišče, nemška šola in grajščina naša. V trgu živi v 90. hišah blizu 900 prebivalcev, fara Muta pa ima 5 cerkva, 2 duhovna in nad 2000 duš. Farna pa- trona je sv. Marjeta. Spadala je nekdaj fara pod kapitelj v Spodnjem Dravogradu, sedaj je za¬ vetnik škof lavantinski. 5 Farna cerkev je čedna; posvetil jo je 10. junija leta 1690., ko so jo prezidali, knezoškof Frančišek Gašpar pl. Stadion, ki je vladal la¬ vantinsko škofijo od leta 1673—1704. Imela je nekdaj dve imenitni bratovščini, kateri je od¬ pravil cesar Jožef. V cerkvi ima grobni napis gospa Katarina baronka pl. Leobenegg roj, gro¬ fica Herberstein, ki je umrla 22. maja 1. 1769., stara 75 let. Zunaj cerkve je vzidan križ z let¬ nico: 1. junija 1595. Pogorela je farna cerkev 1. 1796., župnišče pa 1. 1749. in 1798. Pod Muto spadajo podružnice: sv. Petra „am Fischerring“ (kakor pravi še vedno nemški „Personalstand“ za čisto slovensko lavantinsko duhovščino), sv. Primoža in Felicijana ,am Radlberg", sv. Štefana v Gortini (Gegenthal), najvažnejša je pa podružnica sv. Janeza Krst¬ nika v Spodnji Muti. To je brez dvoma najbolj Častitljiva cerkvena znamenitost na Slovenskem. Ohranjena je še stara romanska rotunda z got¬ skimi prizidavami in ostanki starih slikarij na steklu v oknih. Trdi se, da je posvetil to cerkev papež Leon IX. 1. 1052. Na Muti je bil nekdaj tudi samostan av- guštincev eremitov, ustanovljen v 13. stoletju. Prva posestva mu je podaril Henrik z Wild- hausa 1. 1290., 1297, in 1301. Pozneji dobrotniki so mu bili celjski grofje, vuzeniški, marenberški plemenitniki, meščani ptujski in baronki Suzana in Frančiška Kulmer. Veliko je trpel samostan za časa turških napadov; 1. 1532. so ga Turki 6 oropali in razdejali. O nekem požaru so mu zgorela vsa pisma. Samostanska cerkev je do¬ bila od papeža odpustke že 1. 1296, L. 1760. so staro cerkev podrli in sezidali novo, a o njej danes ni več sledu. Dne 5. oktobra 1. 1785. so samostan, katerega danes tudi ni več, na po¬ velje cesarja Jožefa zaprli. Zapustilo ga je zad¬ njih 9 menihov, prijor s 5. konventuali in tremi brati. Imovino v vrednosti 26.000 gld. je dobil verski zaklad. Zadnji prijor o. Kolumban Schwad je umrl v Ptuju 26. julija I. 1802. Grad na Muti, sedaj lastnina družbe sv. Cirila in Metoda, ki nosi v deželni deski šta- jarski nemško ime Kienhofen, je bil sezidan v začetku 16. stoletja, ko je stari grad na Mutnem vrhu (Mauthenberg ali Hohenmauthen imenovan) postal razvalina. Še se pozna vrhu griča Grašina nad Muto (540 m nad morjem), kje je stal stari grad. V listinah se navaja „ča¬ stnim Mutenberch" že v letih: 1265, 1310 („wer das haws gesehen hat, der weis wol, daz ez stat auf ein perg hoch empor"), 1341 (»Mautten- berch vest im land ze Steyr“) in 1405 („vest Mautenberch"). Ako spada med pravljice sporočilo, da je češki kralj Otokar, ko je prišel z vojsko s Ko¬ roškega na Štajarsko, razdejal ta grad, je pa za¬ nimiv ta le zgodovinski dogodek iz začetka 14. stoletja. Ko je vojvoda Rudolf prevzel vlado na Štajarskem, se mu mutenski grajščak Henrik z Wildhausa ni hotel pokoriti Rudolf je prišel 7 nadenj z vojsko. Pridružili so se mu sekovski škof Ulrik, grof Friderik s Heunburga, maršal Herman z Landenberga, grof Haug s Teuffena ter plemenitnika Hackenberg in Hohenlohe s svojimi vojaki. Združena vojvodska vojska je obdala grad od vseh stranij. Prišel je v tabor vojvoda Rudolf sam, da bi vodil naskok. Toda Wildhauserjevi prijatelji Bertold z Emmerberga, Kolo z Vuzenice ter grajščaka z Aufensteina in Weissenecka so začeli posredovati za premirje. Sklenil se je mir pod pogojem, da bo Henrik pl. Wildhauser izročil grad na Mutnem vrhu voj¬ vodi, prejel pa od njega 200 mark srebra. Pozneje so grad in trg Muto dobili škofje bamberški. L. 1409. so imeli tu oskrbnika grad¬ nika Volframa Spangsteinerja. Ta je imel prasko z Bernhardom Ptujskim in priprl nekaj njegovih služabnikov. Zaradi te zadeve sta se sešla kot razsodnika dne 25. decembra 1. 1409. v Solno- gradu Eberhard, nadškof solnograški, in Herman, grof celjski. Razsodila sta, da mora položiti škof 1000 gld. odškodnine, predno mu jBernhard Ptujski izroči grad. Dne 13. februvarja 1. 1425. je dal bamberški škof grad in trg Muto celj¬ skemu grofu Hermanu in prejel od njega v zameno gradova Hartnidstein in Weisseneck. Zamenjavo je potrdil 27. aprila 1425 vojvoda Friderik starejši. Dne 21. junija 1. 1425. je oprostil grof Herman vetrinjski samostan carine in mitnine na Muti. 8 Ko je izmil rod celjskih grofov, je graj- ščina postala cesarska, V 15. in 16. stoletju je bila last deželnega kneza, ki je postavljal tu svoje oskrbnike, ali pa jo dajal v najem. L. 1471. je bil oskrbnik Anton Hollenecker. L. 1478. je »Gsloss an der Maut“ in mitnico dobil v najem Ivan Gali s Puchensteina za letnih 120 funtov, 1. 1483. Andrej Spangsteiner, 15. marca 1490 je od cesarja dobil nje oskrbništvo Friderik pl. Holleneck in leta 1494. marenberški oskrbnik Jurij Krabath. Leta 1510. se grad „an der Mauth" omenja kot razvalina. Dne 7. decembra 1510 je cesar Maksimilijan podaril to razvalino svojemu svet¬ niku in srebrnemu kamorniku Žigi pl. Ditrich- steinu s pravico, da si sme zgraditi na posestvu svoj dvor (Burgstall). Žiga pa dvora menda ni precej sezidal, ampak je prodal 21. marca 1. 1532. razvalino s svetom okoli nje (Burgfried) in s pristavo in ribištvom za 500 gld. gospej Rozini, udovi Ivana pl. Eibiswalda, hčeri Jurija pl. Her¬ bersteina. Dolgo časa so imeli Herbersteini to posestvo in menda tudi sezidali v ravnini na Muti grajščino, imenovano Kienhofen, koder je bil mitniški urad do zadnjih časov. Ko se je razbilo obširno posestvo starega gradu, so večino sveta dobile grajščine Kienhofen, Marenberg in Eibiswald. Velikanska lipa je zrastla na mestu vzdigovalnega mostu, ki je držal čez grajski jarek. Srečelovci, ki stikajo po zakladih v grajskih podrtinah, in lovci s puško 9 plaše dandanes jate divjih golobov, ki iščejo domovja na tem zapuščenem kraju, koder so nekdaj domovali mogočni vitezi Wildhausi. Kakor v mnogih drugih krajih na Sloven¬ skem, tako se je tudi na Muti pod starim gradom sezidal v ravnini nov grad. Cesarsko grajščino Kienhofen, ki se je tačas imenovala „Dvor na muti“, zato ker je bil v njej mitniški urad, je dne 12. februvarja 1. 1586. nadvojvoda Karol prodal Leonardu baronu na Kolincu in Kalspergu, knežjemu svetniku in dednemu lov¬ skemu mojstru na Koroškem. Lastniki Kienho- fena so pozneje prikupili tudi posestva stare mutske grajščine. Leta 1730. je mutsko graj¬ ščino (posestvo) imela Katarina baronka Le- obeneck roj. grofica Herberstein, 1. 1750. pa Ma¬ rija Frančiška pl. Kulmer. Dne 29. aprila 1771 jo je kupil Krištof Valentin baron Leobeneck. Ta jo je prodal dne 16. junija 1776 grofu Jo¬ sipu Berlo Suys u, za katerim jo je dne 28. maja 1813 podedoval njegov sin Ludovik, ki jo je pa že 19. julija istega leta prodal Petru Ludoviku Wilhelmu. Dne 19. maja 1817 jo je kupil doktor prava Mihael Okoren in prodal jo 30. maja 1817 Ivanu Nepomuku Schaeygu. Stari grad Kienhofen je 1. 1807. podrl po¬ sestnik Frančišek pl. Mandelstein in je začel zi¬ dati sedanji grad, kateri je last družbe sv. Ci¬ rila in Metoda. Pogorel je pa grad na praznik sv. Marjete 1. 1811., preden je bil popolnoma dozidan. Zgorelo je ob istem požaru tudi več 10 hiš v trgu Muti. Požar je uničil grad in finančno tudi njegovega lastnika. Do leta 1817. je ostal grad brez strehe, hudobni ljudje so mu pokradli železje in še celo nekaj zidov porušili. L. 1815. je Peter Ludovik pl. Wilhelm, francoski kapitan in vitez sv. Ludovika, dal to podrtijo na dražbo za 160 gld. konv. denarja, a nihče je ni hotel kupiti. Dne 1. maja 1. 1817. je razvalino Kien- hofen kupil Ivan Nepomuk Schaeyg. Poprej grad ni imel niti hleva, niti vrta in nobenega sad¬ nega drevesa. Schaeyg je pa pozidal grad jako okusno in zgradil nova gospodarska poslopja. Da je bila grajščina tako propadla in da izgubila mnogo pravic, je bila vzrok tudi dolga pravda med posestnikoma Ludovikom grofom Berlo Suysom in Frančiškom pl. Mandels teinom. Grajščina Kienhofen je imela 1. 1832. po¬ sestva za 78 funtov davka in 95 podložnikov hišnikov, ki so ji delali na leto skupaj 5830 dnij tlake in robote ter dajali ji 391 gld. nespre¬ menljivih dohodkov, dalje je dobivala 3 % mrtva- ščino, 396 gld. sodnijskih pristojbin, 279 kop žitne desetine v snopih in 235 vaganov žita. Grajščina je pobirala tudi cestnino na Muti, ki je nesla 400 gld., in na Dravi ji je plačevalo vsako plovilo od vesla po 3 kr. mitnine. Ker je bil potok Bistrica grajščinska last, je mutska fužina plačevala za plavljenje lesa po Bistrici na leto po 30 gld., žagarji in trški plavci so se pa odkupovali z dajanjem desetine v drvih. Grajski je bil mlin na Bistrici s tremi kamni in 11 stope za olje. Od svoje žage na Bistrici in od izvajanja vode na travnike je dobivala grajščina po 140 gld. na leto. Vrh tega je imela lovske pravice v mutski, perniški in sobotski ter de loma v dravburški župi na obširnem prostoru, obsegajočem 18.372 oralov sveta ob obeh Bistricah, ter pravico ribištva. Svojega posestva je imela grajščina: 41 oralov njiv, 31 oralov travnikov, 19 6 oralov gozda in vrt pri gradu, obsegajoč 1 oral 117 0 sežnjev. Vse se je polagoma od grajščine odprodalo, tako da ji je do danes ostala le pravica ribištva in vrt z gospodarskimi poslopji. Za Schaeygom so bili lastniki: Roman Schmidt, Matej Feldbacher, Josip baron Eichhoff in leta 1879. je kupil grad Štefan Santa de Kozmus, ki je tu bival s svojo družino. Grad in gospodarska poslopja je pl. Kozmas popravil in ogradil, zasadil ob gradu krasni gozdič, nasul griček, odkoder je lep razgled po divni okolici, in zgradil gorki in hladni rastlinjak. V majniku 1. 1887. je Kozmas prodal grad Edmundu Heid- lerju in Antonu Hoslingerju in 18. marca leta 1899. ga je od Heidlerjeve soproge Katarine ku¬ pila družba sv. Cirila in Metoda za 9000 gld. ter si ga dala vknjižiti v štajarsko deželno desko v Gradcu. Grad Kienhofen ima 5 podzemeljskih obo¬ kanih kletij, v pritličju veliko vežo, 6 sob, arhiv, veliko kuhinjo, čumnato in še jedno shrambo. V nadstropju je prostorna nadveža in 10 soban 12 z jednim balkonom. Nekaj sob je okrašenih s štukaturami in parketovanimi podi. Okna so vi¬ soka in sobe kakor nalašč za šolo, da ni dru- zega treba, kakor notri postaviti klopi. Poleg grada sta konjski in goveji hlev (za 10 glav goveje živine), vse obokano, zraven gumno, lepi svinjaki in druga gospodarska poslopja, sado- nosni vrt z rastlinjakom in parkom. Vse to je obdano s plotom in živo mejo. Grad ima vi¬ soko, z opeko krito streho in je v dobrem stanu. Pri gradu je še ostala, kakor smo rekli, pravica ribištva. Družba sv. Cirila in Metoda ima tedaj pravico ribariti v obeh Bistricah, 6 ur na daljavo, v nekaterih manjših potokih in v reki Dravi na levem bregu 2 uri, na desnem bregu pa 5 ur v daljavi. V Bistricah se love lepe po¬ strvi, v Dravi pa sulci, karpi, ščuke itd., po zimi pa divje gosi in race. Čestitajoč zlati naši družbi, ki je postala lastnica tega bisera slovenske zemlje, iskreno želimo, da bi grajščina na Muti v bodočem sto¬ letju bila ognjišče domače omike in žarnega rodoljubja ter tako trden branik slovenske jezi¬ kovne meje na severu. Živela narodna požrtvo¬ valnost, ki more kmalu uresničiti naše nade in čvrsto podpreti štajarske brate v trpkem boju za pravice naroda!