Poštnina plačana v gotovini. C E N A DIN 1.50. Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. LETO II. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO Štev. 4. Majniška številka »Totega lista« bo izšla že v soboto, dne 29. aprila. NOVA VOJNA NEVARNOST London, 15. aprila (od našega posebnega dopisnika). Kakor strela z jasnega neba je zadela ves svet vest, da je poslala vlad'a vojvodine Luksen-burg angleški in francoski vladi ostro noto, v kateri zahteva: 1. tar kojšnjo priključitev nekaterih francoskih pokrajin k Luksenburgu in 2. kolonije. Če bo treba, bo nastopila tudi z oboroženo silo. Po zanesljivih informacijah1 je že poklicala vojvodina Luksenburg nekaj letnikov pod. orožje in zbira svojo armado na. francoski meji. Ni še znano, kaj bosta Anglija in Francija odgovorili. Položaj je vsekakor skrajno napet. JAPONSKI POGOJI Šanghaj, 15. aprila. Japonci so pripravljeni skleniti mir z maršalom Cangkajšekom, todti pod pogojem, da se Kitajci odpovedo svojemu nenasitnemu imperijalizmu na Kitajskem. SIMBOLIZEM P r o f e s o r: Naštejte mi nekaj sinibolov. Dijak: Oljka je simbol mini. Hrast je simbol brezobzirnosti in vojne. Profesor: Zakaj? Dijak: Hrastov plod želodi so podobni granatam in šrapnelom. Z želodom krmijo prašiče. Mame svoj stat! Dr. Tiso: „Boh zaplatji!44 ŠPANSKA Kmet odložil je motiko, grof bo zemljo obdelaval, svet dobil bo novo sliko: grof za kmeta bo srkaval. KAJ BI TISTO! Mladi profesor Alojzij Pobožen cesto predava v raznih prosvetnih društvih. Z.adnjič je imel predavanje o uspehih moderne tehnike. »Poglejte«, je dejal, »IJ^nci so že tako daleč, da na umeten način izdelujejo mleko iz sena in slame.« V zadnji vrsti se oglasi star kmet: »Kaj bi tisto! To znajo slovenske krave že od pamtiveka.« DANES... Pač d'anes tak živimo čas, da — videz je v veljavi, kar videz veličine ima, v navdušenje svet spravi. Cim večji videti je sad, bolj bi oči se pasle, seve za — deco to velja in slaboumne odrasle ... Na primer redkev: večja je, bedak bolj vanjo rije. a kadar vgrizne končno v njo, da — puhla je, odkrije ... NE MEŠAJ SE V POLITIKO! V kuhinji pred kosilom. Oče čita časnik in se jezi nad neumno politiko, mama še kuha, Janezek pa stoji pri mami in jo vprašuje: »Mama!« »Kaj bi nul?« »Ali je lev hudoben?« »Da.« »Ali ga zato zakoljejo in pojedo?« »Ne.« T------- »Maina!« »Kaj je?« »Ali je ovca hudobna?« »Ne.« »Ali jo zakoljejo in pojedo?« »Da.«--------- »Mama!« »Kaj je?« »Ali je tiger hudoben?« »Da.« »Ali ga zato zakoljejo in pojedo?« »Ne.« »Mama!« »Kaj je?« »Ali je krava hudobna?« »Ne.« »Ali jo zakoljejo in pojedo?« »Da.« »Mama!« Tedaj pa se oče razjezi in zakriči nad Janezkom: »Tiho bodi, smrkavec, in se ne mešaj v politiko!!!« POVEČAN IMPERIJ Angleži kar brez avijonov, plina, tankov in kanonov, prej na Ren, a zdaj na Vislo zrinili so mejo kislo. Gospod Adolf Ribnikar . kupuje »Toti list" V »Slovenskem domu« in »Kmetskem listu« sem čital, da kupi proti mastni kupnim g. Ribnikar »TOTI LIST«. Nekaj resnice je na tem: vsakega 1. in 15. v mesecu ga omenjeni gospod kupuje pri našem slavnem kolporterju, kar Vam dokazuje tudi pričujoča slika. Pa to še ni vse; gospod Adolf Ribnikar prodaja celo svoj list »Večernik«. In sicer vsak dan širom Slovenije. Cena samo 1 din za izvod. — Kot podjetje pa »TOTI LIST« nikoli ni bil na prodaj, in ga gosp. Ribnikar tudi ni nikoli nameraval prevzeti. Toliko v vednost cenj. čitateljem. List ostane kot doslej pod istim vodstvom in bo skušal vzdigniti se čim višje in ustrezati vsem Slovencem prav nepristransko. Božo. PROBLEM Prokurist Skaza je zasnubil hčerko svojega gospodarja. »Gospodična Emica«, ji je rekel, »ljubim Vas iz vsega srca. Hodite moja in jaz bom najsrečnejši človek na svetu. Sem brez dolgov, ne pijem in ne kadim, mesečno pa zaslužim 5000 dinarjev. Upam, da bo zadostovalo.« »Gotovo, gosipod Skaza«, mu je odvrnila Ema. »Zame bo dovolj. Povejte mi samo: cd česa pa mislite Vi živeti?« ČUDNI LEVI »Ko sem . bil zadnjič v Afriki, sem neko noč začul leva, ki je rjovel v bližini našega taborišča. Pograbil sem puško in planil iz šatora. In ubil sem leva kar v nočni srajci.« »Kaaj? Ali imajo levi v Afriki nočne srajce?« SLABI IZGLEDI »Mamica kaj ne, če bom velika in se omožim, bom dobila tudi moža kakor je naš atek.« — »Seveda Milica.« — »Ce pa se ne bom omožila, pa bom taka kakor je tetka Mici.« »Da, ljubi otrok«. — »Mamica, kaj pa naj napravim. Veš, izsledi so res slabi.« POZNAVALEC LJUDI Vlado in Božo sedita v kavarni »Jadran«. Vlado reče Božu: »Poglej gospoda pri sosednji mizi. Koliko greva staviti, da je to bogat hišni posestnik?« »Iz česa pa sklepaš to?« »To je logika, bistroumnost, prijatelj«, mu odvrne Vlado. »Prvič: skozi okno sem opazil, da se je pripeljal do kavarne z elegantnim avtom. Drugič: ko je stopil v lokal, so se mu priklonili vsi natakarji in celo sam kavarnar do tal. Tretjič: naročil si je steklenico šampanjca. Četrtič: Iz žepa je vzel razne pogodbe in račune in jih pregledava!. Pri tem sem opazil, da ima v listnici kup jurjev. Glavno pa je: jaz ga osebno poznam, ker stanujem v njegovi hiši.« NEMUZIKALEN MOŽ ■Žena: V kakem tonu pa govoriš z menoj? Mož: Nimam pojma, draga moja, saj veš. da nisem muzikalen. Po skrajšani poti iz Beograda do Zagreba! Sirota Milan. Ivan Rob. Gre po stezi čez polje zeleno Milan Stojko, dete zapuščeno. Kov če g težek nese mi v desnici, solze z levo briše si po lici; Milo Milan Stpjadinov joče, milo toži, poln obupa st oče: »O cvetice, srečne ve sestrice, jasno vedno vam je lepo lice; jod nobeden srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor z režima mora, v parlamentu nima več prostoru, komur vlado v hladni grob dejali, kogar kruha služit so poslali! Morete mi, rože, razodeti, kaj ministri delamo na sveti?« A cvetice cvetejo, dišijo, eksministru ne odgovorijo. Stopa dalje Milan po stezici' stopa kakor po bodeči žici; ptici vsaki žalost svojo toži, ■ ptici v grmu, ki veselo kroži: »Kaj vam pravim, pevke moje mile, kaj vesele bi pač ve ne bile! Skrb vam nikdar srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor z režima mora, v parlamentu nima več prostora, komur vlado v rani grob dejali, kogar krulia služit so poslali! Hočete li, ptice, razodeti, kaj ministri hodimo po sveti?« A veselo ptice žvrgolijo eksministru ne odgovorijo. Ide Milan, pride do potoka, pa k na brvi zaihti, zajoka: »Potok bistri, voda žuboreča, bol neznana tebi je skeleča. Kak lahko mi tod skakljaš po polji, sonce, tema — vse ti je po volji! A gorje mu, kdor z režima mora, v parlamentu nima več prostora, komur vlado v temni grob dejali, kruha služit pa siroto dali! Potok bistri, veš li razodeti, čemu eksministri smo na sveti? Sliši voda to ihtenje vroče, čuti solze vase padajoče, šumno po livadi potok teče, Stojadinaviču potok reče: »Daleč mene pot po sveti vodi, dosti potok vidi, koder hodi. To-le ve ti, Milan, razodeti: Prvi nisi — zadnji ne na sveti!« KRONIKA — Prikorakala je Velika noč. Verniki so korakali v cerkev, pijanci v oStarije, zajčki k otrokom bogatinov, tercijalke za procesijo, zaljubljenci v okrilje gozdate okolice, hui.ut ta — Po lekarnah je mnogo povpraševanja po aspirinih in Franc Jožefovi grenčici, ki odpira, kar so zaprla trdo kuhana jajca ... — Dasi je klavnica počivala, so vendar zaklali nekaj dobro rejenih in in zlasti telesno normalno razvitih fantov... V mariborski okolici namreč ... — Tudi možnarji so pokali. Od1-ncsli so razne roke in noge, toda to je velikonočna tradicija in je ne kaže prelomiti... — Grozotnih najdb je zmeraj več. Na primer: ženska lobanja, v kateri tiči žebelj. Toda to še zmeraj ni taka redkost! Bolj redke so danes lobanje, v katerih tiče — možgani... — Včasih se posreči kakšnemu someščanu, da je duhovit in obenem humorist. So se za Veliko noč nekje na Pobrežju sestali možje. Kadar sc sestanejo možje, politizirajo in pijo. Drugače ne gre! Tako je tudi tam bilo. Najprej sta se dva sprla, potem sta se stepla in si puščala po malem kri, — kot Krjavelj svoji štatljivi kozi, — nato sta klicala nekega tretjega na pomoč. Ta je pristopil, premlatil oba, enega je slekel skoro do golega, vzel mu nož, izpil njegovo vino in potem izginil z njegovimi hlačami in denarnico vred1. Za njim so tekli ljudje, ga ujeli, nakar se je opravičil: »Saj to je bil samo špas, igrali smo se — inšpektorat... — Šahisti mariborskega šah-kluba so doživeli baje hud poraz. Železničarji so jim odnesli dolgoletno prvenstvo. Pa se o tem v časopisih ni nič poročalo — da bi ne trpel klub na ugledu. Mi pa pravimo: priznanje, komur gre! — Čudna velikonočna štimunga dvajsetega veka je objela letos Maribor. Ko so zagrmeli prvi streli iz možnarjev, je šlo od ust do ust: Vojska vojska. Je že tako dandanes, celo če vrata malo glasneje zapreš, se ti že kdo strese, češ: »Nikar me ne plaši.« Učitelj: Kje je osebek v stavku: »Razbojnika so zaprli?« Učenec: »V ječi.« Moderni Nietsche - Nad-človek SKROMNA ŽELJA Knjigovodja Peter je prišel k tovarnarju in mu rekel: »Gospod šef, prosim Vas za dvodnevni dopust. V Kranju je umrla moja tašča in bi šel rad na njen pogreb.« »Verjamem«, mu je dobrohotno odvrnil tovarnar. »Tudi jaz bi šel prav rad na pogreb, če bi imel tako srečo kot Vi.« PREDPOTOPNI AVTO Gospod Kocmur se pelje v svojem škripajočem in ropotajočem vozilu, ki mu pravi avtomobil, na izlet. Ob cesti zagleda človeka, ki z odprtimi očmi bulji v njegovo predpotopno vozilo. Kocmur se razjezi, ustavi svoj avto in se zadere: »čujte vi, kaj pa tako zijate? Ali je to prvi avto, ki ga vidite?« »Ne, ampak prav podoben mu je...« ZAKONSKI PREPIR Ž e n a: Ti si osel! Mož (sotrudnik Totega lista): A ti? Ti si pa ... ti si... cenzura!! PEPČEK IN JURČEK Pepček: »Ali že veš, Jurček, da so ljudje iznašli čudovito iznajdbo, ki omogoča, da gledaš skozi še tako debel zid?« Jurček: »7'o ni mogoče/« Pepček: »Pa je! Iznajdbo so tudi že krstili. Imenuje se: okno.« Jurček: »Uči se zemljepisa. Pepček, drugače boš jutri spet zaprt!« Pepček: »Kaj se bom ličil! Saj se menjajo meje v Evropi vsak dan.« Pepček: »Veš, Jurček, jaz bi rad živel v Nemčiji.« Jurček: »Zakaj pa?« Pepček: »Tam morajo štediti z milom.« Pepček: »Zakaj se jočeš, Jurček?« Jurček: »Veš, Pepček, ata je dal vsaki-krat, kadar sem pil ribje olje, 25 para v moj hranilnik.« Pepček: »Zakaj se potem jočeš? Saj to ni nič hudega.« Jurček: »Sedaj pa pravi, da je v hranilniku že dovolj denarja, da lahko kupimo novo steklenico ribjega olja.« BON — TON »Zakaj hodi gospod, če gre z damo, na zunanji strani pločnika?« »Ker so izložbe na notranji strani.« TANGO — ČEVLJI Gospod Pezdir kupuje čevlje. Prodajalka mu pravi: »Prav nič vas ne tiščijo ti čevlji, v njili boste z lahkoto plesali tango.« »O, potem jih pa kar vzameln. Doslej še namreč nisem zrial plesati.« Moderni Heraklit: „Vse teče Ljubljana — narobe s*ret Nam arestante vzgajajo v kasarni in grenko kavo točijo v cukrarni LITERARNI RECEPT Če ti glava ni brez slame in rad kuješ slabe drame, verze in romane zlasaš, pa v nemoči le omagaš, da te kritik za ušesa v recenzijah svojih stresa, ga pred sodni dvor postavi, za čast užaljeno obglavi. UGANKA Zakaj je v Emavzu Kristus izginil učencema izpred oči? Da bi mu ne bilo treba celie plačati ... SLAVJE V TALI JI Žlahtne cesarsko-kraljevske krvi v rodu slovenskem skoraj nič ni, vendar v Ljubljani je Cesar poznan, hrust za teater na moč je zagnan. Kraljev imamo na srečo kar več, za našo kulturo vihti vsak svoj meč. Emil iz Drame je imel jubilej, kljub jubileju igral bo naprej, družil naš smeh in izvabljal solze, živim mrličem natikal roge. KOLINE Miha: »Sem slišal, da boste pri vas prašiča klali.« Tone: »Ga bomo, da! Ampak prosimo kar tihega sožalja...« INSERAT Upa je oskubljena, še v reklami ne velja, hrast je marsikje v modi z modo tudi »Jutro« hodi. PREPROSTO VPRAŠANJE »Ob svojem rojstvu je tehtala moja mati samo petsto gramov. Tako Šibka in slabotna je bila.« — »Čudno. Pa je ostala pri življenju?« SMISELNA VPRAŠANJA Profesor v p. Bogoljub Čenča zelo ljubi, če ga nadlegujejo ljudje z nesmiselnimi vprašanji. Zadnjič je padel in je moral hoditi teden d'ni z obvezano nogo. In kdor ga je videl, ga je vprašal: »Ali vas noga boli?« Čenča je molčal na taka pametna vprašanja in jezilo ga je. Ko ga pa še soseda Jera vpraša, če ga noga boli, jezno odvrne: »Ne, glava me boli, samo obveza mi je zdrknila dol!« LE Z DOBRIM! Mlada mamica: »Vidiš, Jožek ne mara spati. Morala mu bom zapeti uspavanko.« Njen mož: »No, — poizkusi raje z dobrim/« DOBRI SOSED Mati: »Ti si vedno pravil, da naš sosed ne mara otrok. Pa si se zmotil! Danes ie dal našemu Jurčku lep nožiček.« Oče: »To je čudno! — Jurček, ali ti ie kaj rekel, ko ti ie dal nožiček?« Jurček: »Rekel ie: »V tvojem bobnu je majhen ptiček, — pa se je zlagal.« V polni dvorani je pesem donela, v srca je stopal Slovencem ponos Marolt dokazal je z APZ-fanti, da mn na daleč ni še nihče kos. V času, ko vsak o »kulturi« že mlati in z njo pod »fano« nasprotno drvi, Maribor rabi te APZ-fante, slišat’ jih v kratkem si srčno želi! Suha roba Ne velja! Ribničani imajo v trgu možaka, ki je lmd liberalec. Nekoč se je zaradi politike skregal z ribniškim dekanom. Ves jezljiv je nazadnje vstal izza mize ter zabrusil dekanu v obraz: »Krouta naj me brcne, če Vas bom še kdaj pogledal at’ pa pozdravil, gospod dekan!« In je šel. Nekega večera pa se je sprehajal po trgu. Bilo je temno. Mimo pride ribniS' i dekan. V temi ga liberalec ni spoznal, pa je pozdravil: »Na zdravje! Dober večer!« »Na zdravje! Bog daj!« je dekan odzdravil. Zdaj je liberalec spoznal po glasu dekana. Da bi kdo ne dejal, da ni mož beseda in da ne drži, kar je obljubil, je skočil nazaj in zavpil: »Ne velja, gospod dekan! Besedo vzamem nazaj!« IGNORANT V Ribnici sta dva frizerja. Toda ta dva brijeta menda samo tržane, kajti okoliški kmetje še zmerom najraje zahajajo k nekemu domačemu »flizerju«, ki jih vsako soboto za boglonaj »ipolbira«. Tržani pa pravijo, da je »flizer« ne samo huda konkurenca obema trškima frizerjema, ampak tudi velik ignorant. Baje ima možak slabo britev, da vsakega polijejo od bolečine solze, kogar obdelava z njo. On pa vpraša z nedolžnim glasom: »Hej, ti, kaj si prehlajen?« »Kua?« »Zdi se mi, da si danes nekam naboden.« »Zakaj pa?« »I, ko imaš ipa solzne oči...« NOCE v nebesa... To se je zgodilo davno. Stari Pakiž — »Parlamentarec« je šel z ženo k nedeljski maši. Sedita v klopi in poslušata pridigo mladega kaplana. Ko pridigar zanosilo konča pridigo z besedami: »Blagor ubogim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo...«, Pakiž iznenada vstane, da bi odšel iz cerkve. »I, kam pa siliš?« ga vpraša žena. »Venkaj grem. Nič več ne bom molil! Nočem, da bi prišel v nebesa!« »Ježeštana, zakaj pa ne?« se ustraši žena. »Ce sem kaplana prav razumel, so tam zgoraj sami — norci!« SOVRAŠTVO. Kadar se v Ribnici sovražita dva soseda, tedaj pride to sovraštvo tudi na otroke in na vse, kar je živega pri hiši. Je oni dan privezal Ribničan kozla k svojemu plotu. Kozel je kozel, gledal je skozi plot na sosedovo dovrišče, kjer so domači ribali zeljnate glave. Ko pa je kozel, ki so se mu po zelju cedile sline zame-ketal, je sosed pograbil krepelce ter navalil nanj. Lastnik kozla je pritekel iz bajte in za-rjul: »Zakaj pa tepeš mojega kozla?!« »Zato, ker je naše zelje gledal!« je zakričal sosed. NoiromešKe proplleje ’ [ j Režiser: Ne, ne! Še vedno ni prav. Tako ne umira dober igralec! Režiser: Hudiča, kolesa je resnično mrtev. Popotnik, stoj i Glej mestne propileje, z njih žlahten vetrič v nos ti veje. Mi žvižgamo na Fidije in Perikleje; premišljali smo tristo let, da smo zgradili ta — sekret. . . Poglobljena režija v ljubljanski drami Režiser: Ne, ne, gospod kolega! Tako se ne umira. Poglobite se v stvar. V smrt morate dati več življenja! Režiser: Tako se umira, gospod kolega! i J Izpod Karavank VELETURIST Naš Joža nič rad doma ne čepi, ko kozel planinski po skalah drvi. Preplezal je tuje, domače gore, a letos polomil je spretne noge. Cepinu in klinu kljub temu je vdan, z njim je doma in po svetu poznan. 2ive in mrtve je rad reševal, zato pri življenju bo dolgo ostal. Nevarnost resnična le takrat preti, če v zakon zaleze, se v njem zaduši. JUBILEJNO ŠTAFETO ob 10-letnici jeseniškega mesta niso opravili slavni Olimpijci, ampak brezposelni krojač, ki je prosil vbogajme in dirkal pred policaji. Pri tem so se mu pretresle sube skorje v želodcu, tako ga je prijemalo. Ja je v največjem diru iskal javno stranišče kakor so v navadi po mestih. Pa ga ni našel in je moral počeniti. Tedaj ga je pa zgrabila trda roka in ga povedla pred gospoda. ki mu je prisolil 75 dinarjev globe. Krojač je o nesreči potožil dobremu mojstru, ki mu je nudil nekaj zaslužka, da je lahko plačal globo. — Tu imate za temeljni kamen javnemu stranišču je svečano izjavil krojač, ko je odšteval denarce. Če Bog da, bo ob 50-letnici jeseniškega mesta povabljen na blagoslovitev tega kamna. DESETLETNICA MESTA JESENIŠKEGA Odkar so Jesenice velemesto, imamo razkopano, prašno cesto, tri časnike in več kavarn, zdravnikov, advokatov in lekarn, ubožnico in krivoverske maše, pred tvornico zavetje za apaše, na Orlovskem pregrešni kino, v tovarni hlapčevsko družino, za težje delo manj denarja, tam pri Kovaču — komisarja. IZ KUHINJE TOVARNIŠKEGA FILOZOFA V blatu, nagoti nekoč smo živeli, zdaj nam je najmanje tisočkrat bolje, pod bikovko muke smo strašne trpeli, z Westnom bodimo zato dobre volje. Iz kota bohinjskega GORSKI VODNIKI IN NOSAČI ustanove svojo stanovsko organizacijo. Predsedstvo prevzame Valentin Vodnik, za planinstvo zaslužni župnik na Koprivniku pod Triglavom. BABJI ZOB, pod katerim so šele po vojni sežgali zadnjo žensko, bodo Bohinjci izruvali s koreninami vred in ga poslali na posebno prošnjo Amerikancev čez lužo na svetovno razstavo. Tam bodo namreč razkazovali kip BOGINJE MIRU, a ji že zdaj izpadajo zobje, pa si bodo pomagali s čvrsto bohinjsko robo. Bog jim daj sreče, tem Amerikancem! II GORIJ Remurjev Andrej iz Grabna nad Vintgarjem je znan, da vse ve. Pa se je neltoč zatekla k njemu gorjanska gospa, da bi ji povedal kaj o ljubljanskem gledališču, ki ga še ni videla ne zunaj ne znotraj. — Najbolj me zanima igra ZAPRTO, je pravila gospa. Vsak teden jo imajo na programu, gotovo mora biti zelo lepa. Andrej se je počohal po bradi in sam sebi pomežiknil. — To je pristna ljudska igra. Suhih lirušk se najejte, pa se vam bo sama od sebe prikazala. Iz Hotevja KOČEVSKI INŠTRUKTOR lenih dijakov, g. Šeško ali »Študentovska berglja« imenovan, se je pred tremi dnevi vpisal P JR/. Pravijo, da je to poslednji poizkus, da bi končno le prišel spet nazaj v službo, ki mu jo je že davno odpihnil znani konkurent v dijaških instrukcijah iz Kočevja, ki se mu je še pred leti kolcalo po promociji. SALONSKI VOJ. je oni dan stal nekaj ur na železniški postaji v Kočevju. Vsi Kočevarji so pritekli na kup zijala prodajat. Ko so 11 vpraševali, kaj naj to pomeni, jim je Logar iz Ribnice dejal: »Mogoče se je pa kdo iz Berg der Gna-den pripeljal v Kočevje?« Pravijo, da so vsi Kočevarji še tisti trenutek zdrveli v mesto in navalili v trgovine. V dobri uri je zmanjkalo rdečega blaga... 'PODSTREŠJA MIŠ v Kočevju in v okoliških vaseh so baje natrpana s samimi do-moljubnimi zastavami. Lojalni Kočevarji komaj Čakajo, kdai bo napočil dan, da bodo mogli te zastave izobesiti ter na ta način izpričati svojo ljubezen do domovine, ki jim daje kruha in vina na pretek... OBISKI NA KOČEVSKEM V dnevih pred velikonočnimi prazniki in za samo Veliko noč so imeli »lojalni« Kočevarji obisk. Obiskalo jih je šest obelono-gavičenih ljudi, ki so se vozili od vasi do vasi v avtomobilu. S seboj so imeli violino in citre. Malo so igrali, malo jodlali, ljudi pa se je povsod nabralo vse črno. ki so jih navdušeno pozdravljali. Vstopnine k tem rodoljubnim predstavam ni bilo. Obiskovalci so se zadovoljili s po- ticami in kosi mastnih šunk, ki jih že dolgo niso okusili, Kočevarji so jim za popotnico dali še polne lonce masla in lepega belega kruha, da bodo obiskovalci lahko še dolgo pripovedovali na svojih domovih svojcem, kako hudo se godi ljudem na Kočevskem... In ko bodo obnavljali te spomine, jim od srca privoščimo, da bi se jim cedile sline... Iz Murske Sobote VAŽNA POLITIČNA IZJAVA Vsa Sobota stoji pod vtisom izjave, katero je podal veljak manjšinske skupine, ki je sicer po rodu Slovenec. Zaradi nevarnosti od kapi, je po zdravniškem svarilu mesto predpisanega in običajnega dvournega govora izjavil le sledeče: »o o o o o--------------------- o .... o ..« Pristaši so ga pomirili in zdaj rešujejo vsestranski pomen gornje izjave. PREMESTITEV NA SODNIJI Topla poletna struja je zajela tudi že Soboto. Kanclist Okrajnega sodišča g. Fridrich Štefan je prosil za premestitev iz prvega nadstropja, kjer je zavladala neznosna vročina. Končno so merodajni ustregli njegovi upravičeni prošnji in ga premestili v kletne prostore. UBOGI MIŠKO! Mati je slišala, da njen Jurček, učenec 2. c razreda realne gimnazije včasih katero krepko pove. Zato ga skrega: »Jurček, kolikokrat sem ti že povedala, da ne smeš tako grdo govoriti/« Jurček, ki že čita romane, se korajžno odreže: »Mama, ali veš, da tudi Miško Kranjec uporablja take izraze? O) lP Od Ss ss Kaj naj to pomeni? Kdor pravilno zveže te like, resi uganko. (Rešitev obeh ugank v prihodnji številki.) MAČKA V KAŠI Pod Kučarjem je vas Otok. Nekoč je v Belo Krajino pritisnila lakota. Otočani so pojedli že vse, kar se je dalo pojesti, le mačko so še imeli. V najhujši sili so odrli mačko in jo skuhali v kaši. Potlej so stali pokraj peči in zijali v pisker, kdaj bo. mačka kuhana. Pogledal je v pisker iprvi možak in dejal: »Saj je že kuhana mačka! Kar pojejmo jo!« Poškilil je v kašo drugi možak in odkimal: »Nak, ni še kuhana, saj še zmerom mi ga!« Potisnil je svoj dolgi nos v ipisker tretji možak in oponesel: »Nak, ni še kuhana mačka! Saj se še vrti po kaši!« Kd pa je bila končno mačka le kuhana, so jo pojedli s kašo vred ... Minila je lakota, spomin na glad in mačko pa je še do današnjih dni ostal na Otoku. »Pri S a j e t u« se pravi po domače pri tisti hiši, katere gospodar je nekoč dejal: »S a j je že kuhana mačka, kar ipojejmo jo...« »Pri M i g e 1 i« pravijo po domače tisti hiši, katere gospodar je v času lakote odkimal: »Nak, ni še kuhana mačka, saj še zmerom miga...« »Pri Vrtin u« se nazivajo ipo domače v tisti hiši, katere gospodar je takrat, ko so Otočani mačko v kaši kuhali, potisnil svoj dolgi nos v pisker in oponesel: »Nak, ni še kuhana mačka, saj se še vrti po kaši...« Ampak, če pridete kdaj v Belo Krajino in se boste ustavili na Otoku pod Kučarjem, Otočanom tega nikar ne pripovedujte, zakaj dobili jih boste ipo grbi! STRELA... Ribničan je bil povabljen v sosednjo vas na gostijo1. Komaj so po poroki svatje sedli za mizo in pričeli jesti, je zunaj pričela divjati nevihta, ki jo je spremljalo močno grmenje in bliskanje. Iznenada močno trešči v bližnji gozd. Nevesta se prestraši in ji nekaj uide. Med grmenjem sicer nihče ni ničesar slišal, ko pa je le pričelo smrdeti, se Ribničan obregne k nevesti: »Ohej, Manca, zdi se mi, da je treščilo v vaš sekret!« ZGODOVINA Profesor: »Povejte mi, kaj se je zgodilo leta 1471. pred Kristusovim rojstvom?« — Dijak molči. Profesor: »Kolikokrat sem vam že rekel: Zgodovina je učiteljica narodov in voditeljica k boljši bodočnosti. Sedaj pa mi recite, kaj naj Vas še vprašam iz svetovne zgodovine, da mi boste dokazali, da ste res vreden ud človeške družbe in da ste sposobni za vsakdanje praktično življenje?« PRENAGLO ŽIVLJENJE Gospod Kovač je postal vdovec. Na ulici ga sreča tovariš Kopitar in mu reče: »Iskreno sožalje. Kaj pa je bilo tvoji gospej soprogi, da je tako hitro umrla?« — »Revica je prenaglo živela.« — »Ne razumem te, prijatelj.« — »Vidiš: ko sva se poročila, je bila šest let mlajša kot jaz. Sedaj po smrti pa sem našel njen krstni list m ugotovil, da je bila deset let starejša od mene.« Opice »Gospa, vam rečem, cel papa!« Mariborski pikolovci Če doleti te v šoli fajfa, doma te čaka sladka šajfa, a brez fajf in cvekov ni, kdor se dan in noč uči. Ta profesor ljubi pike, zanje nudi vse odlike, z drugim spet si brž gotov, če daš piko za naslov. V pikah, vejcah, pomišljajih je za mnoge učenost, svet pa maje se v tečajih, z njim - profesorska modrost. KAVALIR V natrpanem avtobusu sedi gospod, poleg njega pa stoji dama. »Ali bi radi sedli, gospodična?« vpraša gospod damo. »Da, gospod.« »Eh, težko boste našli v tej gneči kak prostor...« DOMAČA NALOGA Učiteljica ic dala učencem domačo nalogo. Napisati morajo s/iis o psu. Spis mora imeti najmanj 40 besed. Pepček je napisal: »Moja sestra ima psa. On je zelo priden. Imenuje se Fifi. Fifi ni ubogljiv, marveč požrešen in sladkosneden. Moja sestra ga ima zelo rada. Če ga kliče, mu pravi: »Fifi. Fifi. Fifi. Fifi. Fifi, Fifi, Fifi. Fifi, Fifi.« ZATO! Danilo se zbudi po krokariji v svoji postelji. Oblečen je. čevlje ima na nogah, glavo Pri vznožju postelje in noge na blazini. Prime se za glavo in pravi: »Sedaj vem. zakaj se mi je celo noč sanjalo, da me zobje boli. Čevlje sem imel na nogah in ti so me tiščali.« Dva simbola Dva simbola si je vzelo ljudstvo za življenja vzor: Eni vzeli so razpelo, drugi — kozla, ki je nor. Da bi javno to priznali, so postavili oba po višinah! kje na skali, vsem za vzor posnemanja. Na razpelu je Ljubezen božja, vir nebeških nad. Kozel pa v norosti jezen, kaže divji skok v .— prepad ... Človek! Ti si krona stvarstva! Kaj si bodeš zdaj izbral? Ali pod razpelom varstva, ali se — v prepad pognal ? (Pričujočo pesmico nam je poslal nek kmetič s prošnjo, da mu pošiljamo polletno brezplačno naš list. Op. ur.) Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.