TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 19. januar / prosinec 2012, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVII, ŠTEVILKA 1 (159) Občan - 19. januar 2012 Občan Pogovor z bivšim županom Občine Destrnik Francem Pukšičem Po 18 letih, 4 mesecih in 21 dneh ne bi bilo občine, če ne bi bilo vas, občanke in občani Občan: Po nekaj več kot 18 letih ste končali svoje županovanje na Destrniku. Kako bi na kratko opisali svoje delo župana? Franc Pukšič: Torej, po 18 letih, 4 mesecih in 21 dneh mi je zakon o nezdružljivosti funkcij nasilno prekinil peti županski mandat v Občini Destrnik. Ta zakon je bil v državnem zboru sprejet na predlog strank LDS in Zares, ki pa sta danes že na smetišču politične zgodovine. Pred 18 leti in nekaj meseci, ko smo se mladi fantje po končanem študiju vrni- Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 li v domačo vas in si pričeli ustvarjati družine, smo v želji, da poskrbimo za lepšo prihodnost otrok in sokrajanov, strnili znanje ter ideje in tako se je začelo. V prvi vrsti smo imeli v mislih izgradnjo telovadnice, vodovodnega in telefonskega omrežja. Pred dvajsetimi leti je imelo na Destrniku telefon le pet »tapomembnih«. Vodovoda je bilo za vzorec in nekaj malega asfaltiranih cest, vse ostalo je bil makadam in ilovica. Potrebe po razvoju so rasle kot gobe po dežju, s tem pa tudi naši projekti in ambicije. Prav zaradi hitrega razvoja se je zgodilo, da sem bil izvoljen za župana občine Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci. Kot občina smo imeli bistveno več denarja za investicije, kot so ga imele prej krajevne skupnosti, in tako smo začeli še hitreje z investicijami v vodovod, asfaltiranje cest, izgradnjo telefonije, šole s telovadnico ... Dve leti po prvi izvolitvi za župana sem bil izvoljen še za poslanca v Državni zbor RS. Tako sem ti dve funkciji vsa ta leta opravljal vzporedno. To je pomenilo nek nov način življenja, saj sem iz popolnoma nepolitičnega življenja vstopil v sam center političnega dogajanja na lokalni in tudi na državni ravni. Ni mi žal, kar smo skupaj ustvarili. Res pa je, da se je bilo potrebno marsičemu odpovedati, predvsem družina je bila zelo prikrajšana, saj so bili otroci še majhni in so me zelo potrebovali. Praktično so na nek način odrasli ob očetu ne z njim, za kar mi je žal. Potrebovala me je širša skupnost. Marsikatero soboto in nedeljo sem žrtvoval za dobrobit skupnosti, ko me je moja družina še kako potrebovala. Tudi tisti, ki bodo moje delo nadaljevali, se morajo zavedati, da je to služba za 24 ur na dan, 365 dni na leto, kadar koli te občani potrebujejo, jim moraš pač biti na razpolago. Občan: Za Občino Destrnik ste veliko naredili, saj je bilo pred 18 leti veliko makadamskih cest, danes so večinoma asfaltirane, imamo vodovod, zapuščate tudi sodobno šolo, zdravstveni dom, kulturno dvorano in še bi lahko naštevali. Kakšni so občutki? Franc Pukšič: Veliko smo lahko naredili, saj sem imel odlično ekipo, ob- činske svetnike, ki se nikoli niso delili na opozicijo in pozicijo. Vsi smo delali za razvoj občine Destrnik, za dobrobit občank in občanov. Ob sebi sem vseskozi imel odlično občinsko upravo, s katero smo odlično izvajali včasih tudi nemogoče. V izredno kratkih rokih smo pripravili vse potrebno za razpise na državni ravni, da smo lahko investicije tudi izpeljali. Ljudje so se poistovetili z našim delom, kar se je pokazalo pri vsakih volitvah (5-krat na lokalni in 5-krat na državni ravni), ko sem vedno dobil veliko večino. Ob zadnjem mandatu me žalosti, ker imamo nekaj posameznikov, ki v življenju za kraj niso še nič naredili, razen tega, da želijo podirati ustvarjeno. Podiranje težko ustvarjenega ne prinaša razvoja, ampak ga zavira na vseh področjih. Ne vem, kakšen je njihov motiv, razen lastne nesposobnosti in individualnega egoizma. Ponosen sem, da imamo iz vrst SLS sedem občinskih svetnikov in svetnico, ki skrbijo za razvoj in tako bo ostalo tudi po mojem odhodu. To vam, drage občanke in dragi občani, zagotavljam. Občan: Svojemu nasledniku zapuščate bogate sadove svojega dela. Pa vendar je veliko idej še ostalo nedokončanih. Franc Pukšič: V lanskem letu smo skupaj z Univerzo Maribor, fakulteto za gradbeništvo pripravili delavnico s profesorji in študenti, ki so predstavili nekaj idej, med njimi so bili tudi trgovina s spremljajočimi objekti ter vrtec. Vesel sem, da nam je še v času mojega mandata uspelo dokončati prostorski načrt občine Destrnik, s čimer so odprte vse možnosti za nadaljnji razvoj. Priprava prostorskega načrta je bila eno najtežjih in najzahtevnejših del. Iz drobcev, ki sem jih omenil, odhajam z lepimi in dobrimi občutki, predvsem zaradi pogleda v prihodnost. Prepričan sem, da sam in SLS predlagamo odličnega kandidata, ki smo ga za župana naše občine tako dolgo iskali. In to je Albin Vajngerl, univ. dipl. ing. gr., ki si je z Dušanko Mohorič družino ustvaril v Gomilcih.Voditi občino pomeni biti tudi odgovoren za nadaljnji razvoj našega podjetja Gradnje Destrnik. Dejstvo je, da za sredstva, ki jih namenimo za vzdrževanje, dobimo bistveno več, kot če bi nam to delo opravljala druga podjetja. Občan - 19. januar 2012 Občan Občan: Kaj lahko poveste svojim občankam in občanom ob koncu svojega županovanja? Franc Pukšič: Drage občanke, dragi občani, pravzaprav je tako, da se ob vsakem začetku začenja tudi konec. Torej, prišlo je do konca mojega mandata župana, še vedno pa ostajam predsednik SLS na Destrniku, ki ima danes 7 svetnikov. Prepričan sem, da bo predlagani kandidat iz naših vrst izvoljen za župana Občine Destrnik. Še vedno bom preko stranke in kot poslanec državnega zbora povezan z nadaljnjim razvojem naše občine. Želim si, da bi zadeve tekle naprej, kot smo jih zastavili, saj smo vse, kar smo do sedaj obljubili, tudi uresničili. Verjamem, da bodo občanke in občani sledili mojemu klicu: izvolite našega kan- didata za župana. V politiki sem imel vedno odkrito in jasno besedo, nikoli nisem govoril in obljubljal, v kar nisem verjel. Hvala vsakemu občanu in občanki posebej za vsak kamenček, ki ste ga dali v mozaik razvoja naše občine. Hvala tudi vsem svetnikom, nekdanji podžupanji, podžupanu, vsem v občinski upravi skupaj z direktorjem, predsednicam/-kom in članom društev, vaškim odborom, podjetnikom ter vsem zunanjim sodelavcem, hvala za sodelovanje tudi vsem župnikom in cerkvenim svetom. Ne bi bilo občine, če ne bi bilo vas. Hvala vam in veliko sreče v letu, ki se je pravkar začelo. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Fotografija: Ksenija Munda Albin Vajngerl – vaš kandidat za župana Občine Destrnik Tokrat smo po tiskovni konferenci 3. januarja 2012 na pogovor povabili kandidata za župana Albina Vajngerla. Občan: Glede na to, da ste kandidat za župana Občine Destrnik, vas prosim, da nam poveste kaj o sebi? Albin Vajngerl: Če dovolite, bi najprej vsem občankam in občanom naše občine zaželel srečno, zdravo, mirno in uspešno novo leto 2012. Res je, da sem se odločil kandidirati za župana Občine Destrnik. Eni me dobro poznajo, drugi manj, eni pa sploh ne. Zato bom z veseljem izkoristil to priložnost, da se predstavim v Občanu. Sem Albin Vajngerl, doma iz Gomilcev 14 a. Rodil sem se očetu Stanku in mami Pavli 19. januarja 1975 v mariborski bolnišnici, kot drugorojenec v delavski družini. Otroška in najstniška leta sem preživel v naselju Galušak, ki spada v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Po končani osnovni šoli v Cerkvenja- Občan - 19. januar 2012 ku, kjer sem bil vsa leta odličnjak, sem leta 1989 šolanje nadaljeval na Srednji kovinarski, strojni in metalurški šoli v Mariboru. Tudi srednjo šolo sem končal z odličnim uspehom in 1993 pridobil naziv strojni tehnik. Vsake počitnice sem izkoristil za nabiranje delovnih izkušenj, v 1. in 2. letniku srednje šole sem delal v podjetjih Klemos in TVT v Lenartu. Ker je kasneje veliko podjetij v kovinarski industriji propadlo, sem v počitnicah in prostem času v 3. in 4. letniku srednje šole opravljal različna dela v Avstriji, kasneje pa stregel zidarjem in opravljal različna dela v gradbeništvu. Težki časi v kovinarski industriji, predvsem pa navdušenje nad gradbeništvom, ki sem ga tekom let pridobil z delom v tej panogi, so me privedli do odločitve, da sem se 1993 vpisal na Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru in jo leta 1998 z odliko tudi končal kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva na operativno konstrukcijski smeri ali po domače na visokih gradnjah. Ker sem imel na CP Maribor d. d. štipendijo, sem tam 12. oktobra 1998 pričel s pripravništvom. V tem podjetju sem bil zaposlen do 18. marca 2011, ko je šlo podjetje v stečaj, delavci pa smo namesto praznovanja 50-letnice obstoja družbe prejeli odpovedi pogodb. Kasneje sem se zaposlil na Nizkih gradnjah Ptuj d. d., vendar je podjetje doletela enaka usoda. Pred sedemnajstimi leti sem spoznal svojo sedanjo ženo Dušanko Mohorič iz Levanjcev. Resno zvezo sva začela dobro leto kasneje, in sicer 2. marca 1996, ta datum praznujeva tudi kot obletnico najinega skupnega življenja. Vesel sem, da sem se pred 14 leti preselil v občino Destrnik, kjer sva si ustvarila prijeten dom v Gomilcih. Imava tudi dva čudovita sinova, prvi je star 6, drugi pa bo marca star 4 leta. Občan: Nam lahko opišete svoje delovne izkušnje. Albin Vajngerl: Če na kratko povzamem svoje dosedanje delo – po končanem študiju sem večino časa delal v operativi. Vedno sem sodeloval in pomagal tudi v komerciali ter sodeloval na ostalih področjih. V začetku sem delal kot pomočnik vodje gradbišča. Po opravljenem strokovnem izpitu (3. aprila 2001) sem bil samostojni vodja gradbišč in odgovorni vodja del. Ker mi je bil iz leta v leto zaupan večji del operative, sem bil zraven navedenega nazadnje zadolžen za kompletne projekte za DRSC (Direkcija Republike Slovenije za ceste), za visoke gradnje, za okoljske projekte in projekte določenih občin. Za navedena področja sem bil imenovan za izvršnega direktorja. Sem pa vesel, da sem do tega mesta prišel, kot rečemo, od lopate, tako da mi nobeno delo ni tuje. Res je, da znaš delo najbolje ceniti, če ga izkusiš tudi sam, z lastnimi rokami. Tudi kmetijstvo mi ni tuje, saj večkrat prevzamem v upravljanje kmetijo tasta in tašče v Levanjcih, ko ju ni doma, pomagam pa tudi sicer, kadar imam čas. Lahko trdim, da sem »specializiran« za področje gradbeništva in kmetijstva. Občan: S čim se še ukvarjate? Albin Vajngerl: Poleg odgovornega dela, študija in družine sem vedno našel čas tudi za svoje prijatelje. Vsa leta sem bil rekreativni igralec malega nogometa, in sicer najprej v NK Vietnam, nato v NK Panda in nazadnje v NK Lotus. Lahko povem tudi, da sem na posameznih turnirjih igral za Levanjce in tudi v vsem znani domači nogometni veteranski ekipi Pri Mici. Če mi čas 3 Občan dopušča, se zelo rad priključim kakšni rekreativni igri. Občan: Zakaj ste se odločili za kandidaturo za župana Občine Destrnik? Albin Vajngerl: Kandidiram zato, ker želim aktivno oblikovati nadaljnji razvoj naše občine. Menim, da imam za to dovolj znanja, izkušenj, ki sem jih dobil v dosedanjem življenju, ter energije in volje. Ob navedenem potrebujem še najpomembnejše, to je podpora občank in občanov naše občine. Lahko obljubim, da se bom potrudil po svojih najboljših močeh, saj kdor me pozna, ve, da delam vestno in odgovorno. Ker si resnično želim, da bi imel možnost občini dati svoje znanje in energijo, bom izkoritil to priložnost ter prosil vse občanke in občane, da me na tej poti, da postanem župan Občine Destrnik, podprete in mi na dan volitev naklonite svoj glas, za kar se vam že danes zahvaljujem. Povem lahko, da sem glede dela dal kandidaturo za župana Občine Destrnik na Želim sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni na sodelovanje prvo mesto, če bom župan, pa tudi delo župana. Kandidaturo sem vzel resno in odgovorno, ker menim, da je funkcija župana odgovorna naloga. Zaradi teže, ki jo nosi mesto župana, pa sem se odločil, da bom to delo opravljal profesionalno. Aktivnosti, da bi nadaljeval delo v svoji panogi, sem tako ustavil, morate pa razumeti, da bom s svojo panogo toliko povezan, da ne izgubim stika z njo, saj sem vendarle vložil veliko truda, da sem dosegel že omenjeno. Kot veste, se nenehno pojavljajo novosti in lahko nehote zaostaneš za časom. Dejstvo pa je, da se bodo v občini Destrnik vedno izvajale investicije, kjer bo moje znanje vedno potrebno, s tem pa bom med drugim tudi ohranjal stik s panogo, katere fakulteto sem končal. Občan: Nam lahko za konec na kratko poveste, kaj lahko od vas, kot župana Občine Destrnik, pričakujemo? Albin Vajngerl: Vsem občankam in občanom lahko zagotovim, da bom podpiral projekte, ki so v teku in bodo v dobro vseh občanov. Trudil se bom, da bomo izpeljali tudi druge projekte, ki se bodo izkazali pomembni in dobri za našo občino. Da bomo uspešni pri nadaljnjem razvoju naše občine, sem pripravljen sodelovati z vsemi, ki imajo znanje, voljo in energijo soustvarjati nadaljnji razvoj naše občine. Dejstvo je, da več glav več ve, in če je energija usmerjena v pravo smer, se vedno najde najboljša rešitev. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Fotografija: Ksenija Munda Najmlajše je obiskal Božiček Na tiskovni konferenci na Destrniku je SLS 3. januarja 2012 predstavila svojega kandidata za župana Občine Destrnik. Uvodoma je dosedanji župan Franc Pukšič na kratko predstavil svoje 18-letno delo (podrobneje je predstavljeno v intervjuju na strani 2 te številke Občana), nato je dal besedo Albinu Vajngerlu, ki je ob tem povedal: »Najprej bi izkoristil priložnost in vsem občankam in občanom, vam ter vsem ostalim zaželel srečno, zdravo in mirno leto 2012. Sem Albin Vajngerl, prihajam iz naselja Gomilci, kamor sem se preselil pred 14 leti in si tu ustvaril družino. Sem univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in imam veliko izkušenj na tem področju. Imam tudi veliko izkušenj v kmetijstvu, saj večkrat prevzamem v upravljenje kmetijo tasta in tašče v Levanjcih. Glavni razlog za kandidaturo za župana je, da želim oblikovati nadaljnji razvoj občine Destrnik, saj menim, da imam za to dovolj znanja in izkušenj, ki sem si jih pridobil skozi dosedanje delo. Ne manjka mi ne volje in ne energije. Zahvaljujem se vsem, ki mi že sedaj izkazujete vso podporo, vse, ki ste še v dvomih, pa prosim, da me na tej poti podprete in mi zaupate svoj glas. Želim sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati, saj menim, da lahko skupaj popeljemo našo občino v še hitrejši razvoj,« je zaključil Vajngerl. December je mesec, ki se ga vsi veselimo. Najbolj nestrpno ga pričakujejo najmlajši, predvsem zaradi treh bradatih mož, ki delijo radost zadnjega meseca v letu. Eden izmed teh je tudi Božiček, ki vsako leto obdari otroke v občini in jim zaželi vse najlepše v prihajajočem letu. Tudi letošnji srpan ni bil izjema. 20. decembra se je v Volkmerjevem domu kulture trlo otrok, ki so si najprej ogledali igro o malem zajcu, ki je s svojimi vragolijami dvorano napolnil s smehom in pričaral praznično vzdušje. Po odlični igri, pripravile so jo vzgojiteljice in njihove pomočnice iz vrtca v Destrniku, pa je v dvorano prišel najbolj zaželen in najbolj pričakovan decembrski mož – Božiček. Predšolskim otrokom in tistim, ki obiskujejo prvi razred, je podaril darila, medtem ko je starejšim obljubil, da jih bo darilo čakalo doma pod okrašenim drevescem. T. U. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda 4 Občan - 19. januar 2012 Občan Podpis pogodbe za izgradnjo večnamenskega objekta Dva dni pred koncem mandata je župan Franc Pukšič s Petrom Emeršičem, direktorjem družbe Em-grad d. o. o., podpisal pogodbo za izgradnjo večnamenskega objekta na Destrniku. Pukšič je prepričan, da je izgradnja nujna, saj bomo Destrničani med drugim dobili tudi prepotrebno trgovino. Ob- činska uprava bo dobila nove prostore, preselili pa se bodo tudi upravna enota, pošta, policija in društvo upokojencev. Podpis pogodbe pa pomeni tudi korak naprej k izgradnji vrtca, saj se bo s tem projektom investicija pocenila za 30 %. Seveda bo novi objekt zgodovinskega pomena za občino, z izgradnjo vrtca pa bo destrniška veduta nekako dobila svojo končno podobo. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Srečanje gasilskih veterank in veteranov življenjskih izkušenj. Veterane so seznanili tudi z operativno medobčinsko vajo, ki je potekala v Trnovski vasi. Na srečanju je bil prisoten tudi državni poslanec g. Franc Pukšič, ki je ugotovil, da je samo g. Janez Žampa veteran že 18 let, se pravi tako dolgo, kolikor je bil sam župan. Vsem je zaželel zdravja in sreče v prihajajočem letu. Prisotne je tudi seznanil z načrtovanimi projekti. Veterani so se pogovarjali o preteklih gasilskih dogodkih, se tudi nasmejali in ta večer jim bo zagotovo dolgo ostal v spominu. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Društvo upokojencev Sv. Urban – Destrnik OBVESTILO Zadnje dni leta 2011 je Gasilska zveza Destrnik v Volkmerjevem domu kulture pripravila srečanje gasilskih veterank in veteranov. Začeli so ga z enominutnim molkom za gasilce, umrle v letu 2011. Prireditev je že tradicionalna, saj se srečujejo že več let. Obujajo spomine na dni, ko so kot mladi gasilci delali v nemogočih razmerah, saj je bilo le nekaj vodovodov in na celotnem destrniškem področju le 5 ali 6 telefonov. Tudi leto, ki je za nami, ni bilo rožnato. Kriza, ki jo nekateri čutijo na vsakem koraku, bi morala gasilce obiti, vendar ni tako. Pomembni so zlasti vzdušje med ljudmi in njihova dobra volja, a so nekateri jezni že sami nase. Stisk roke naj človeku pove, da se še vedno cenimo, in v tem večeru je bilo veliko stiskov rok ter mnogo lepih besed. Veterani so bili seznanjeni, da se tudi gasilcem obetajo velike spremembe, saj bo leto 2012 prineslo nov statut, vsi pa upajo, da bo vsaj financiranje ostalo v takšni obliki, kot je bilo. Veterani z mnogimi izkušnjami naj prenašajo svoje znanje na mlajše gasilce, saj je najboljša šola tista na podlagi Občan - 19. januar 2012 Obveščamo člane, da bodo poverjeniki društva po 1. februarju prišli pobirat članarino za leto 2012. Društvena članarina za leto 2012 je 10 evrov – po sklepu UO društva upokojencev Destrnik. Vzajemna članarina za leto 2012 je 10 evrov – po sklepu UO ZDU Slovenije. Skupna članarina je 20 evrov. Izvršilec pogreba bo v letu 2012 za umrlega člana prejel 235 evrov, v letu 2013 pa se bo posmrtnina zvišala na okoli 300 evrov. Pripravite društvene izkaznice. Vabimo vse upokojence, ki še niste člani našega društva, da se včlanite. Več nas bo, laže se bomo borili za zaslužene pokojnine, ki smo si jih s trdim delom tudi zaslužili. Lep pozdrav. Upravni odbor društva 5 Občan Prednovoletno srečanje Veliko stvari se je dogajalo v naši občini v teh decembrskih dneh, ena izmed prireditev je bila tudi prednovoletno srečanje občanov, ki je potekala v petek, 16. decembra, v dvorani Volkmerjevega doma kulture na Destrniku. Za glasbeno popestritev je pod okriljem Kulturnega društva Destrnik je poskrbel Destrniški oktet. “Minilo je 18 let, 4 mesece in 21 dni, odkar sem postal župan Občine Destrnik, in tako bo oziroma je napočil tudi zadnji dan, ko vas lahko nagovorim kot župan. To je dolga doba in če sem na kaj ponosen, sem na to, da sem lahko soustvarjal naš razvoj prav z vami, Vrbenčari in Vrbenčanke,” je v uvodu povedal Franc Pukšič. Sledila je predstavitev proračuna in invensticij za leto 2012, te so: priprava dokumentacije za rekonstrukcijo vežice, projektna dokumentacija za kanalizacijo Ločki Vrh, prostorsko načrtovanje, sofinanciranje CERO Gajke ter ulične table in označevanje zaselkov. Prav tako so to izgradnja čistilne naprave, ki bo končana že naslednje leto, poslovna stavba pod šolo, v kateri bodo trgovina, lokal, prostori upravne enote, policije, pošte, občine, društva upokojencev, ob tem pa še okrog 60 parkirišč ter vrtec. Končno je uspelo tudi sprejetje prostorskega načrta, na katerega so v občini že dolgo čakali. S tem so dobili zeleno luč za začetek gradnje načrtovanih invensticij v občini. Na koncu je g. župan še dodal: ”Vsem želim vesele praznike, srečno, zdravo in uspešno novo leto. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste naredili v preteklem letu, saj ste s tem pripomogli k razvoju naše občine in tako naj ostane tudi vnaprej. Edino to je garancija za naš razvoj.” Podžupan g. Branko Zelenko se je v imenu občinskega sveta, vaških odborov, predsednikov, članov, vaščanov in vseh občanov g. županu zahvalil za dolgoletno županovanje: “Od vsega začetka sva bila skupaj. Začetki so bili zelo težki zanj in za nas, svetnike, ampak v našem županu je bila neka posebna energija, ki nam je služila vse do današnjega dne. Človek, ki je v takšni vlogi, mora videti naprej in odločati. V teh petih mandatih se je naredilo zelo veliko. Večina invensticij je bila na pobudo župana, na začetku nismo verjeli, da bomo v teh letih prišli do njih. Na začetku nismo imeli ne denarja ne znanja, ampak uspelo nam je. Trdim in prepričam sem, da ljudje, ki so na položaju kot župani in poslanci, delajo za dobro ljudi in jim ljudje lahko zaupajo. Franc, želel bi se ti zahvaliti za vse trdo delo, za vsa leta nazaj, za vse mandate, za vse delovne ure, dni, v imenu vseh, ki smo danes tu, in v imenu vseh občanov občine Destrnik. Sem zelo ponosen na to, kar si naredil za občino, za ljudi, za vse nas. Res si se 6 dokazal v teh letih. Vem pa, da tvoje delo še ni končano in da boš kot poslanec še vedno pripomogel k razvoju občine. Vsa ta leta smo delali pošteno, s srcem, in bomo še naprej – za dobro ljudi.” Vsem zbranim je zaželel vse lepo v novem letu. Za pogostitev na prireditvi so poskrbele pridne gospodinje iz Društva kmetic in kmetija Lovrec. Za prijetno presenečenje so poskrbeli destrniški cigani, ki so zbrane dodobra nasmejali in si našega župana tudi malo privoščili, seveda na zabaven način. Za glasbo ob prijetnem druženju je poskrbel Ivan Požegar. Besedilo in fotografija: Petra Arnuš Anžel Sveti Miklavž, ljubitelj dobrote, celo jesen že peče piškote, da pridne otroke, vse dobre ljudi vedno na god svoj on obdari. (neznani avtor) V ponedeljek, 5. decembra, je naše najmlajše v župnijski cerkvi sv. Urbana obiskal sveti Miklavž. Otroški pevski zbor je zapel nekaj pesmi in z lepo zgodbico sv. Miklavža priklical med nas. Vse otroke je prisrčno pozdravil in se z njimi pogovoril. Ker so bili naši otroci celo leto zelo pridni, jim je na koncu razdelil bogata darila. Z obljubo, da bomo še naprej pridni, smo se razšli v pričakovanju sv. Miklavža naslednje leto. Sodelavci župnijske Karitas Občan - 19. januar 2012 Občan Dobrodelni koncert v znamenju daril V sredo, 17. decembra 2011, je v telovadnici šole Destrnik potekal že štirinajsti dobrodelni božično-novoletni koncert OŠ Destrnik-Trnovska vas. Palčki so celotno prireditev po scenariju, ki ga je za letošnji koncert napisala vzgojiteljica Majda Kunčnik, povezali v lepo osmišljeno celoto. Spomnili so nas, da je najdragocenejše darilo, ki ga lahko prejmemo v teh dneh, to, da smo si blizu, se imamo radi, da skrbimo drug za drugega, se podpiramo in sprejemamo takšne, kot smo. Palčki so nas spomnili tudi na to, da je prav, da si v teh dneh odpustimo in oprostimo morebitne napake, ki smo jih storili v starem letu, v novo leto pa stopimo z obljubo, da nikomur ne bomo storili nič takega, česar si sami ne želimo. Tudi letos se je na odru zvrstilo veliko število nastopajočih otrok iz vrtca in učencev. Skupno jih je bilo več kot 150. Sleherni nastopajoči je v svoj nastop vložil veliko vaje in se po svojih najboljših močeh trudil, da bi s svojim nastopom očaral številno publiko. Učiteljica Nina Laki, ki je skrbela za povezovalno-igralski del, je povedala, da si člani dramsko-novinarskega krožka zaslužijo vso pohvalo za odlično odigrane prizore. Tudi maestro Ernest Kokot je »zapel hvalo« vsem pevcem in instrumentalistom. Učiteljica Urška Horvat, ki je pripravila plesne koreografije, je učence – plesalce zelo pohvalila. Pohvaliti velja še učiteljico Stanko Drevenšek, ki je na nastop pripravila učence 2. in 3. razreda. Najlepšo pohvalo pa je izrekel nek obiskovalec, ki je dejal: »Ni se bati za prihodnost domačega kraja, če je v kraju šola, ki premore toliko sposobnih učencev in učiteljev, ki so učen- ce sposobni usmerjati. Koncert je bil odličen, še posebej ob dejstvu, da so nastopili le učenci. Zablesteli so bolj kot pred leti povabljene velike in znane zvezde naše estrade.« Za to, da so bili nastopajoči oblečeni vlogi primerno, sta skrbeli že utečeni kostumografki Tina Vrhovšek Malovič in Mira Anderlič, veliko pa so pomagale še vzgojiteljice iz destrniškega vrtca. Ge. Tina in Mira sta tudi osebi, ki s sceno poskrbita, da se šolska telovadnica spremeni v dvorano z božično-novoletnim pridihom, pri postavitvi odra in dvorane pa vsako leto pomaga tudi moški del učiteljskega zbora. V priprave na koncert so vpeti domala vsi – od ravnatelja do čistilk. Ni zaposlenega v JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki s svojim delom ne bi prispeval k izpeljavi tako velikega projekta. Vsem, ki si vsako leto prizadevajo, da dobrodelni božičnonovoletni koncert postane spektakel, iskrena hvala. Največja hvala pa gre seveda vsem in vsakemu, ki je z nakupom vstopnice prispeval, da se bodo lahko naši učenci udeležili šol v naravi. Prav tako hvala vsem donatorjem za donirana sredstva. AM Požar v moji hiši Če bi se v moji hiši pojavil požar, bi lahko bilo veliko vzrokov, npr. naravni pojavi, okvare elektronskih naprav ali podtaknjen požar. Najprej bi poskrbel za svojo varnost in varnost drugih. Poklical bi gasilce in pred njihovim prihodom rešil vse, kar se bi dalo. Ko bi gasilci prispeli, bi jim prepustil delo in se poskusil pomiriti ter zbrati. Po pogašenem ognju bi si ogledal pogorišče in pomagal pospravljati uničene stvari. Prav tako bi pomagal postaviti nove stvari. Požar bi preživel zelo stresno in žalostno, ker bi izgubil svoj dom, kraj, kjer sem najraje in kjer se počutim varno. Aljaž Muršec, 8. a Občan - 19. januar 2012 7 Občan Turistična zveza Slovenije članici TD Destrnik podelila priznanje za prostovoljno delo Leto 2011 je bilo mednarodno leto prostovoljstva, ki so ga zaznamovale mnoge prostovoljne aktivnosti in številne akcije. Prostovoljci želijo s svojim delom spreminjati svet na bolje, s tem pa plemenitijo tudi sebe. V času, kakršen je sedaj, ima veliko večjo moč delo, za katerega se prejme plačilo, česar pa v prostovoljstvu ni. Kljub temu pa se še vedno najdejo ljudje, ki jim veliko pomeni tudi tisto delo, za katerega ni plačila v materialni obliki, je le v osebnem zadovoljstvu. Turistična zveza Slovenije je v decembru preteklega leta na turistični kmetiji Mahnič v Sečovljah organizirala tradicionalno srečanje predstavnikov turističnih društev in zvez. Posvet je potekal v okviru portoroških dni slovenskega turizma. Prisotne sta pozdravila predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in predsednica TD Sečovlje Taperin Mirele Flego, ki je pojasnila, da je teperin solinarska cokla, gavero pa so grablje za sol. Mirele je izrekla dobrodošlico vsakemu, ki bo kdaj koli zavil v slovensko Primorje. Predstavljeno je bilo še vrednotenje prostovoljnega dela v turizmu na podlagi zakona o prostovoljstvu. Prisoten je bil tudi generalni direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar, ki je spregovoril o stanju in usmeritvah slovenskega turizma. Vročo razpravo sta povzročila predstavnika SAZAS-a in IPF-a s prispevkom o avtorskih pravicah na prireditvah, saj večino turističnih prireditev organizirajo člani društev prostovoljno, potem društva plačujejo položnice, od skromnega zaslužka pa živita SAZAS in IPF. Udeležence posveta je zanimalo, zakaj tega ne plačajo nastopajoči ansambli, zato so Turistični zvezi Slovenije naložili, naj v zvezi s tem nekaj naredi. Zaključek srečanja je bil v znamenju podeljevanja plaket prostovoljcem. Eno izmed njih sta predsednik TZS Peter Misja in glavna tajnica TZS Karmen Burger podelili tudi Nadi Zupanič, ki dela v več društvih v občini Destrnik, prav tako pa veliko svojega časa posveti Društvu invalidov Črešnjevec ter Kulturnemu društvu »SLOGA« Leskovec-Stari Log, kjer je zaradi bogatega preteklega dela postala častna članica. Za TD Destrnik je bila v letu 2007 glavna akviziterka pri izdelavi turistične zloženke, v preteklem letu pa urednica kronike 30-letnega dela društva. Z veseljem sprejme posamezne turiste ali večje skupine, ki jih popelje na panoramsko vožnjo po občini, kraj pa opiše z legendami in s prispodobami. Kulturno društvo Destrnik Z Destrniškim oktetom na božičnem koncertu Kaj je božič? Božič je nekaj posebnega – zanos sredi zime, skrivnosti, objemi, nepričakovani obiskovalci in pisma davno pozabljenih prijateljev. Ljudje pozabijo na svojo razsodnost, zadržanost in celo na dieto. Vse je tako kot nekoč. Jedila in ogenj v kaminu, smeh, obiski svojcev … Rad bi še malo potice. (Pam Brown) V naši farni cerkvi sv. Urbana smo bili priča koncertu, ki ga je že drugič priredil destrniški oktet. Pevci so svoj repertoar obogatili z več božičnimi pesmimi in k sodelovanju povabili mlade glasbenice – Anjo Fladung, Damjano Žampa ter Urško Dajčman. Umetniška vodja gospa Marija Stöger je pripravila izbor pesmi, spremno besedilo pa je napisala Tanja Hauptman. Tovrstni koncerti predstavljajo izziv za pevce, ki radi prepevajo božične pesmi, in lepo okrašena cerkev je najprimernejši prostor, da to udejanjijo. V prelepem božičnem času nas koncerti duhovno in kulturno bogatijo. Božični čas je zame vedno čudovit – ne glede na spoštovanje do njegovega svetega imena in izvora: to je prijazen, pomirjujoč, usmiljen in prijeten čas; edini čas, ki ga poznam v dolgem letnem koledarju, ko ženske in moški soglasno radodarno odprejo svoja zakrknjena srca in začutijo, da so ljudje na zemlji resnično njihovi življenjski sopotniki, ne pa tuja bitja, ki so se podala na neko drugo potovanje. (Charles Dickens) Besedilo in fotografija Kristina Hauptman Besedilo in fotografija: A. Č. 8 Občan - 19. januar 2012 Občan Oglaševalska pravila za volitve 2012 Na podlagi 6. člena Zakona o volilni kampanji (119/2006 – UPB1, 41/2007 - ZVRK) objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov. Oglaševati je mogoče v skladu s Pravili za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov v časopisu Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2011). Predstavitev vašega kandidata pričakujemo do 31. 1. 2012 na naš naslov. Če do tega datuma ne bomo prejeli predstavitve, bomo smatrali, da se ne želite predstaviti v našem časopisu. Besedila pričakujemo izključno na disketi, zgoščenki ali po elektronski pošti, napisana v Microsoft Wordu. Prosimo tudi, da nam pošljete uradni logotip in ime vaše stranke. Slika mora biti v JPG ali TIFF formatu. Obenem pošljite tudi naročilnico za objavo, na podlagi katere bomo z vami podpisali pogodbo o objavi. Vrstni red kandidatov bomo določili po datumu prispelih besedil. V primeru daljšega besedila si pridržujemo pravico skrajšanja na ustrezno število znakov. Besedila bomo tudi lektorirali. Odgovorna urednica Ksenija Munda Turnir v odbojki V soboto, 17. decembra, je potekal turnir v odbojki v športni dvorani v Destrniku. Udeležile so se ga štiri ekipe: Ženski odbojkarski klub (ŽOK) Ptuj, United team, ekipa Krstić-Nero in Hajdina team. Vse so pokazale izjemno igro in navdušile z nekaj izjemnimi potezami. Igrale so na dva dobljena niza do 25. Po predtekmovalnem delu sta prvi dve ekipi igrali za prvo, tretja in četrta pa za tretje mesto na turnirju. Čeprav so bile ekipe izenačene, je ena morala zmagati. Ta čast je na koncu pripadla ekipi Krstić-Nero. Odbojkarska sekcija Športnega društva Destrnik se zahvaljuje vsem udeležencem za prikazano odlično igro. Vsi igralci so še mladi in kažejo izjemno nadarjenost. Odbojka je ekipni šport, pri katerem posameznik pridobi eksplozivnost. Priporočljiva je za mlade in stare, za moške in ženske. Odbojkarska sekcija Športnega društva Destrnik OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 2. številko časopisa Občan oddajte do 5. februarja 2012 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@ casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo Občan - 19. januar 2012 9 Uradni vestnik 1/2012 19. januar 2012 LETO XVII, številka 1 VSEBINA 3. SKLEP 1. SKLEP o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika Občinske volilne komisije Občine Destrnik o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 2. Pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Destrnik 1. 2. Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3, 45/05) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10UPB1, 11/10) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 3. dopisni seji, dne 4. 1. 2012 sprejel Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur. list RS, št. 41/07 in 105/08 – odločba US ter 103/07 – ZpolS-D), 29. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10) objavljam: SKLEP o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika Občinske volilne komisije Občine Destrnik 1. člen Z mesta namestnika predsednika Občinske volilne komisije se razreši: - Dušanka Mohorič Vajngerl, stanujoča Gomilci 14a, 2253 Destrnik. 2. člen Za namestnika predsednika Občinske volilne komisije se imenuje: - Matija Zorec, Vintarovci 47b, 2253 Destrnik. 3. člen Mandat namestnika predsednika traja do izteka mandatne dobe Občinske volilne komisije. 4. člen Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik in začne veljati naslednji dan po objavi. Datum: 4. 1. 2012 Številka: 900-1/2012-3D-1 Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st., l.r. Pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Destrnik Občina Destrnik zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili in pogoje za plakatiranje v občini Destrnik. Plakatna mesta so enakomerno razporejena po celotnem območju občine. Občina zagotavlja brezplačno plakatiranje na obstoječih oglasnih deskah. Organizatorji so dolžni plačati le stroške plakatiranja in odstranjevanje plakatov. Plakate lahko namešča vsak organizator volilne kampanje tudi sam, vendar morajo biti nameščeni plakati označeni z žigom Občine Destrnik. Na obstoječih oglasnih deskah je vsakemu organizatorju volilne kampanje dovoljeno namestiti le en plakat v velikosti največ B2. Pri nameščanju plakatov je potrebno spoštovati določila Zakona o volilni in referendumski kampanji. Plakatiranje bo nadzorovano s strani komunalne inšpekcije Skupne občinske uprave. Plakatiranje izven plakatnih mest, določenih v tretji točki teh pogojev, je dovoljeno s soglasjem lastnika oz. upravljalca reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ali zemljišč, za katere se neposredno uporabljajo določila Zakona o volilni in referendumski kampanji. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 11. 1. 2012 do vključno 9. 3. 2012 do 24. ure. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja s plakatnih mest odstraniti vse svoje plakate. Nespoštovanje tega določila je prekršek po 33. členu Zakona o volilni in referendumski kampanji. V Destrniku, 11. 1. 2012 Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st., l.r. 10 Občan - 19. januar 2012 Uradni vestnik 1/2012 3. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD– UPB1 in št. 11/2010) izdaja podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 798,1021 EUR/t - kalo 5% 39,9051 EUR/t - marža 134,6373 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2012 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 972,6445 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 2,3927 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,3927 EUR/m3. V Občan - 19. januar 2012 ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 1. 2012. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2011-12, z dne 7. 12. 2011. Štev.: 354-1/2012-1 Datum: 10. 1. 2012 Podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana Občine Destrnik: Branko ZELENKO 11 Občani pišejo Resnica, pravica, vsi smo mali človek – razen vi, g. Vindiš, ki spadate med velike, ljubezen Resnice ali laži, mali ali veliki občani, revni in bogati, ljubezen ali sovraštvo, to so nasprotja, ki jih je potrebno strogo ločiti. To so nasprotja, ki se jih naj ne bi poudarjalo. Med njimi je potrebno manjšati mejo. In kako naj mali človek manjša mejo? Mejo lahko manjšajo občinske svetnice in svetniki, mejo naj manjšajo na občinskih sejah, kjer naj iščejo skupne točke za skupno dobro vseh občanov. Naj gradijo na zgrajenem, naj ne delajo novih lukenj na tistem asfaltu, ki je trden. Vsak mali človek ne more imeti kanalizacije, saj je to dano le nekaterim, nekaterim v Sloveniji oziroma nekaterim v destrniški občini. Vem pa, da imajo na destrniški občini rešitve tudi za vse ostale. Iz države in Evrope je potrebno še pripeljati denar. Vindiš in njegovi somišljeniki so denar obljubljali, a v letu in pol ni prišel še niti cent. Za rešitev problema pa je pač treba seči v žep tudi posamezniku. Raki v Rakovi grabi želijo živeti. Kako dolgo še? Če bi vse odplake iz Rogozniške doline odtekale v kanalizacijo, bi se rakci veselo premikali nazaj, ker je to njihov način življenja. Občani Destrnika pa se moramo premikati naprej, tako kot smo se premikali v zgodovini in vseh 18 let, 4 mesece in 21 dni, ko je bil Pukšič župan. Nekoč smo plačevali samoprispevek, živele so delovne brigade, delovne akcije. Denar iz samoprispevka je šel za gramoz, za plačilo delavcev, ki smo jih imenovali »bekmoharji«. Danes je način življenja pač drugačen. Le redki še delajo prostovoljno, le nekateri pa prostovoljno pišejo na tiste strani našega časopisa, na katerih bi lahko zapisali tudi kaj pozitivnega, saj se napredek občine vidi na vsakem koraku. Mnogi obiskujejo našo občino, ker vidijo razvito podeželsko občino in iščejo nasvete. Kako radi bi kupovali v domači trgovini, popili kavo v gostilni ali kupili šopek rožic v cvetličarni, ki je nimamo. telefonije, kulturne dvorane, šole, telovadnice, športnega centra, Volkmerjevega doma, zdravstvenega centra, Toplakove domačije, urejenega pokopališča in še mnogo drugih manjših ali večjih pridobitev. Vi, spoštovani g. Vindiš, pa celo razlagate, da boste nekatere od teh objektov celo podirali – mogoče telovadnico, saj ste že nekoč poslali svoje otroke v šolo v Ptuj in ne v Destrnik. Čas bi bil, da nehate s klevetami, z žaljivkami in lažmi. Začnite svojo svetniško funkcijo opravljati korektno in pošteno v dobrobit občank in občanov. Maksimiljan Kranjec OBVESTILO OBČANOM Skupina občanov občine Destrnik je v skladu z 2. točko 69. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik 10/2010, 11/2010), vložila na občini Destrnik zahtevo za sklic zbora občanov. Zbor občanov zahtevamo zaradi obravnave odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Destrnik (Uradni vestnik 14/2010). Na zboru občanov želimo razpravo o: - Ceni komunalnega prispevka na kvadratni meter tlorisne površine objekta. - Pomanjkljivem upravnem postopku pred izdajo odločbe. - Nezakonitosti izdanih odločb. Predlagamo sprejem sklepov: - Znižanje cene komunalnega prispevka na kvadratni meter neto tlorisne površine. - Odprava vseh izdanih odločb. - Ugotovitev realnih podatkov o neto tlorisni površini objek- Večnamenska zgradba je dobro zamišljena, saj ne bo sama sebi namen. Potrebujemo jo in zaslužimo si jo, ravno tako kot si malčki zaslužijo vrtec. Z večnamensko zgradbo bi pridobili temelje za vrtec in kasneje seveda vrtec. Vse naenkrat ni mogoče, pa če je gospodar še tako dober in iznajdljiv. Neumno bi bilo ne počakati na razpis ministrstva za šolstvo in vsaj polovico denarja pripeljati iz Ljubljane. Tudi pri gradnji hiše je potrebno temeljito premisliti, kako delati, da se lahko čim prej vselimo. In čim prej bo večnamenska zgradba, tem hitreje bo vrtec in že se bodo rodile nove ideje ter pokazale nove potrebe. Razprava o projektu večnamenske zgradbe s trgovino in vrtca je bila za vse občane prikazana na zaključni prireditvi, ki jo je organizirala občina, zato me »čudi«, da samo nekateri svetniki tega niso videli oziroma niso hoteli videti, samo zato, da bi ponovno zlivali »gnojšnico« na težko (več kot 30 let) pričakovano investicijo. G. Vindiš, kje so vaši investitorji? Vrata so odprta, očitno je investitorje teže pripeljati, kot pa podirati tisto, kar naredijo drugi. Občankam in občanom občine Destrnik zaupam, zato vas na zadnjih županskih volitvah tudi niso podprli, in prepričan sem, da vas nikoli ne bodo, pa če še 100-krat kandidirate. Prekleto dobro se zavedajo, da smo bili brez vode, cest, ta in zemljišču pod objektom pred izdajo novih odločb. - Zahteva po javni objavi višine komunalnega prispevka po gospodinjstvih. Zahtevek za sklic zbora občanov so občani/volivci občine Destrnik podprli s 175 podpisi volivcev in je vložen na občino 6. 1. 2012. K obvestilu prilagamo poziv občanov za udeležbo na zboru občanov: Ob sklicu zbora občanov pozivamo vse podpisnike in vse občane Destrnika, da se zbora občanov udeležijo, tudi če ne živijo v vaseh, kjer se trenutno ureja kanalizacija. S to problematiko se bodo namreč morali srečati v naslednjih treh letih prav vsi in bodo zdaj sprejeti odloki takrat zadevali tudi njih. Prav je, da skupaj najdemo ustrezno rešitev za plačilo prispevka za kanalizacijo, ki bo približno podoben tistim v sosednjih občinah. Pobudnik zahteve: Branko Matjaž 12 Občan - 19. januar 2012 Občani pišejo 61 let organiziranja socializma na vasi Komunistična partija Slovenije si je pod vodstvom Edvarda Kardelja zadala projekt, s katerim bi organizirala kmetijske obdelovalne zadruge in družinske kmetije kot samostojne razvrednotene proizvodne enote. Za izvedbo tega projekta so takratni aktivisti uporabljali različne pristope do kmetov, da bi jih pripravili na nov način dela in življenja. Prvič so predpisali visoke davke in konec leta 1949 ter v začetku 1950 prisilno jemali živino iz hlevov, s čimer so pokrivali visoke predpisane davke. Ker pa se jim je to zdelo še premalo, jim je oblast za leto 1950 predpisala tako imenovano obvezno oddajo pridelkov in živine, pravzaprav vseh proizvodov, ki so nastajali na kmetijah. Temu je uradna politika rekla plansko gospodarstvo. V vsaki vasi so skušali pridobiti na svojo stran kakšnega kmeta ali družinsko kmetijo, ki bi naj bila začetek teh kmetijsko obdelovalnih zadrug. V Levanjcih 5 je takrat gospodaril Jožef Zelenik. Za tisti čas je bil zelo ugleden kmet, bil je tudi spomeničar iz NOB (narodno osvobodilne borbe). Vendar v ta projekt ni pristal. Zato so se aktivisti odločili, da mu poberejo – odvzamejo nekaj živine. Ko so prišli na njegovo dvorišče, so se odločili, da mu bodo vzeli tunko ali kiblo, v kateri so imeli shranjeno meso in mast, ki je presegla težo 150 kg. To posodo so aktivisti objeli, dvignili, dali na tovornjak in odpeljali. Družina Zelenik je ostala brez vsega mesa in masti za preživetje. To je tega kmeta strahotno prizadelo, a je kljub temu pozneje klonil in šel v kmetijsko obdelovalno zadrugo. S tem je bil oproščen obvezne oddaje, saj so pridelki z njegove kmetije šli na trg preko kmetijske obdelovalne zadruge Levanjci – Desenci. Leta 1950, torej pred 60 leti, so bile predpisane obvezne oddaje za vsako kmečko družino. Pridelke so morali oddati takoj po spravilu, ker so pozneje aktivisti preverjali na krajevnih ljudskih odborih, kdo je obveznost izpolnil in kdo ne. Leta 1950 so prišli aktivisti na krajevni ljudski odbor preverjat. Na zagovor so vedno klicali nosilca kmetije. Majhna kmetija petčlanske družine Janeza Fistroviča z enim hektarjem njive in s staro, leseno hišo, grajeno verjetno pred več kot 100 leti, bi morala obvezno oddati 200 kg pšenice. Seveda te oddaje ni izpolnila, sicer družina ne bi imela za preživetje. In ko so na krajevnem ljudskem odboru ugotovili, da nosilec te družine ni izpolnil obvezne oddaje, so trije aktivisti vzeli vreče ter šli na njegov dom. Tam so ga (kot gospodarja) vprašali, kje ima shranjeno pšenico. Odgovoril je, da je na podstrešju. Vprašali so tudi, kje je vhod. V veži je bila postavljena lestev, po kateri so hodili na podstrešje. Aktivisti so se drug za drugim povzpeli po njej in začeli vreče polniti s pšenico. Gospodarja Janeza je to strašno razjezilo. Glede na to, da ne bodo več imeli kruha, je pograbil sekiro z dolgim ročajem (imeli so jo za cepljenje drv) in v veži ob lestvi s sekiro, pripravljeno na udarec, čakal, da bo prišel prvi aktivist s pšenico. Ko so aktivisti opazili, da v veži stoji gospodar v tako imenovani borbeni pripravi, so vreče s pšenico pustili na podstrešju Občan - 19. januar 2012 in se po lestvi drug za drugim spustili v vežo. Nobenemu ni storil nič hudega, saj so prišli s podstrešja brez pšenice. Šli so mimo njega skozi vhodna vrata in odšli. Čez nekaj ur so prišli policaji, aretirali gospodarja Janeza in ga odvedli v ptujske zapore. Nekaj dni je bil zaprt, potem so ga spustili domov. Ko se je vrnil, so ga sovaščani spraševali, kako je bilo. Rekel je, da v zaporih ni bilo nič hudega, pšenica pa je le ostala in tudi kruh bodo imeli. Tako si je ta družina leta 1950 obvarovala svoj življenjski obstoj. Pri svojem delu so v preiskavi na krajevnem ljudskem odboru ugotovili, da tudi kmetija Jožefa in Rozalije Letnik ni izpolnila obvezne oddaje. Ker se je Rozalija Letnik aktivistom predstavila kot odgovorna za kmetijo, so jo odvedli v Trnovsko vas na mučno zaslišanje. Tam so gostilničarju Vurcerju ukazali, da mora dati na razpolago klet, da bodo vanjo zaklenili kmetico, jo kot družbenopolitično oporečnico zaprli ter jo pustili en dan in eno noč v ječi. Naslednji dan so jo spustili na svobodo in pozneje je na nek svoj način le izpolnila predpisano obvezno oddajo. Aktivisti so na svojem seznamu ugotovili, da tudi Anton Polanec, Levanjci 9, ni izpolnil obvezne oddaje mleka. Zato so ga poklicali v pisarno krajevnega ljudskega odbora in Anton mlajši, se je vabilu odzval. Tam so ga aktivisti začeli zasliševati, zakaj ni izpolnil obvezne oddaje mleka. Branil se je, da krave niso imele mleka, ker so jih uporabljali za vprego. In končno je rekel, da še ima nekaj mesecev do konca leta. Vsi ti njegovi izgovori, ki jih je uporabil na zaslišanju, niso bili upoštevani. Zato so aktivisti ukazali gospodarju Jožefu Letniku, da je moral dati na razpolago svinjak, v katerega so zaprli Antona Polanca mlajšega. V tem svinjaku je moral dan in noč preživeti brez hrane, brez vode, brez vsega. Nadalje je prišla na vrsto tudi kmetica Ivana Žampa, ki je imela v lasti in posesti 5 hektarjev obdelovalne zemlje in prav tako ni izpolnila obvezne oddaje mleka. Imela je dve kravi in se je na zaslišanju na krajevnem ljudskem odboru branila, da sta kravi še breji in da še ni pogojev, da namolze tolikšne količine mleka. Aktivist se je razjezil in rekel, da mu je dovolj teh kulakov, da jih morajo spraviti tja, kamor sodijo. In spet je naročil kmetu Letniku, da je moral odpreti svinjak, v katerem je že bil zaprt Anton Polanec. Na silo so potisnili vanj še Ivano Žampa. Oba sta tam preživela dan in noč brez hrane, vode ter brez vsake nege. Naslednji dan so ju izpustili, ju ponovno zasliševali in ju imenovali za družbeno politična nasprotnika. Nato sta šla vsak na svoj dom. Pri ptujskih odvetnikih sta skušala zadevo urediti, saj sta čutila preveliko ponižanje zaradi tega, ker sta bila zaprta v svinjaku. Ti pa so jima odgovorili, da so tu nemočni. To je del spomina na leto 1950, na katerega slovenski kmetje ne smemo nikoli pozabiti. Avtor besedila: Janez Žampa Zapisala: Damjana Žampa 13 Občani pišejo Konradu v spomin V hladnem vetrovnem vremenu smo se 7. decembra 2011 na Destrniku poslovili od Konrada Rojka. Zbralo se je veliko prijateljev in znancev od blizu in daleč. Le kdo ga ni poznal, zadnja leta je v lepem vremenu sključeno hodil ob cesti Voličina–Janežovci. Ni bilo znanca ali prijatelja, ki se ne bi ustavil in pokramljal z njim. Konrad se je v družini s štirimi otroki rodil očetu Francu in materi Otiliji 26. aprila 1942 (pozneje je bilo zabeleženo 1943). Bila je vojna. Družina je živela v neprestanem strahu. Podnevi Nemci, zvečer pa domači partizani, ostanek Lackove čete. Krščen je bil v cerkvi Sv. Barbare, vpisan pa v župniji Sv. Urban. Leta 1948 je nenadoma umrla najmlajša sestrica Emica. Takrat so morali otroci že zgodaj delati na poljih in pasti krave. Zaradi smrti sestrice je postal materin varovanec. Morda je bilo tudi to usodno za njegovo nadaljnje življenje. Že kot majhen deček se je veliko zadrževal ob potoku Rogoznica, čofotal v mrzli vodi in v njej z rokami lovil ribe. Pozneje se je zadrževal na kamnitem zbiralniku vode v bližnjem mlinu. S 17 leti je hudo zbolel za revmatsko boleznijo. Začela se mu je kriviti hrbtenica. S pomočjo materinih znancev je bil napoten v mariborsko, pozneje pa še v ljubljansko bolnišnico, vendar ni vzdržal nikjer. Stric mu je priskrbel sprejem v takrat najbolj znano bolnišnico v Zagrebu. Po vseh pregledih je z vlakom zbežal domov. Bolezen pa je napredovala. Vsako leto je bil za kak centimeter bliže tlom. Konrad pa ni bil od muh. Že zgodaj je začel trgovati z različnimi predmeti, ki jih takrat ni bilo v trgovinah ali pa je bila prodaja prepovedana. Generacije mladih so prihajale k njemu vse do poznih let. Imel je pravo trgovsko žilico. Pozneje je kupoval les in prodajal ostrešja. Vsak, ki je gradil hišo, se je oglasil pri njem. Tudi oče in mati sta imela 6 ha gozda, tako da je prodajal tudi domači les. Ni mu manjkalo denarja, le v domačijo ni hotel ničesar vlagati. Posojal pa je rad, in to brez obresti. V Jugoslaviji je inflacija izničila vse njegove prihranke. Brat in sestra sta odšla od doma. Živel je s staršema. Dokler sta imela moči, sta garala. Mati je umrla leta 1989, oče pa tri leta kasneje. Ostal je sam na kmetiji. Ne- kaj časa je še redil živino, ki sta jo zapustila starša. Leta so tekla, živine ni pomlajeval. Ker ni vlagal, je začela kmetija propadati. Sledile so številne ponudbe za obnovo kmetije v zameno za dosmrtno vzdrževanje. Vse po vrsti je odklanjal. Ni upošteval nobenega nasveta brata, ki mu je v upanju, da bo dobro gospodaril, po smrti staršev prepustil celotno domačijo z 8 ha zemlje. Dovoljeval je zgolj tista dela, ki so se nanašala na obdelavo zemlje. Tudi nasvetov drugih ni upošteval. V imenu občine se je zadnjih 5 let veliko angažiral tudi župan Pukšič. Ponujene so mu bile različne možnosti za preživljanje, a se za nobeno ni odločil. 20 let je tako životaril, zadnjih 5 let je bil že zelo bolan. Ukrivljena hrbtenica mu je stiskala notranje organe. Dve leti je živel z zgoščevalcem zraka, zadnji dve leti pa je imel aparat na tekoči kisik. Veliko časa je prebil po bolnišnicah. Medtem ko se je prej več kot 30 let izogibal zdravnikov, je bil v zadnjem času pogosto gost pljučnega oddelka UKC Maribor in na koncu ptujske bolnišnice. V času njegove odsotnosti je pri vzdrževanju njegove kmetije veliko pomagala družina Dominko iz sosedstva. Zadnja leta, ko sva se z ženo preselila v Dolge Njive, sva mu bila vedno na razpolago. Bralci so verjetno že ugotovili, da to pismo piše njegov brat. Telefon smo vedno imeli pri sebi in čakali, kdaj bo poklical. Neštetokrat sva ga vozila k zdravniku, v bolnišnico, velikokrat sva ga obiskovala in mu pomagala. Bilo je težko, ker je bil trmast. Vedno sva mu svetovala, naj kmetijo nekomu izroči. Pogojeval je, da se mora tisti, ki bi mu zapustil kmetijo, preseliti k njemu, kar pa zaradi razpadajoče hiše ni bilo mogoče. Veliko ljudi mu je pomagalo, tudi Karitas, tako da je imel vedno dovolj hrane. Vse do konca je gojil koruzo in krompir. Prodajal je jajca, da je dobil nekaj denarja. Tudi traktor mu je bil v veliko veselje. Samota ga je ubijala, je vedno tarnal. Vsak ima svoje težave in ljudje so se pri njem zadržali kratek čas. Na koncu hvala vsem, ki so mu pomagali, posebej družinam Dominko, Golob, Spevan. Franc Rojko, Dolge Njive 5, Voličina Kdo bo vse to plačal? Nenavadno je, da smo 16. decembra 2011, torej že pred začetkom leta 2012, že tretjič sprejemali proračun, tokrat že drugi rebalans za leto 2012! Najpomembnejši del rebalansa je nakup poslovnih prostorov v velikosti 638 m2 – predvsem za pisarne občinske uprave in 1200 m2 parkirišč oz. funkcionalnega zemljišča. Cena znaša 1673,52 evra za m2, za parkirišče pa 198,36 za m2 z vračunanim DDV, torej je skupna vrednost kar 1.305.737,70 evrov. Velik del občanov Destrnika zavrača potrebo po nakupu pisarniških prostorov, saj nakup ni potreben. Občinska uprava ima štiri prazne pisarne nad zdravstvenim domom, ki jih ne uporablja, tako da niti obstoječi prostori niso izkoriščeni. Glede na navedeno, je nakup neracionalen, razsipniški in zaviralen za razvoj občine. Ne bi bilo nič posebnega, če ne bi tokrat šlo za zadolževanje preko naših možnosti – v vrednosti 1.083.000 evrov. Ne smemo pa pozabiti še na 530.000 evrov dolga, ki ga že imamo. Pri zadolževanju pa nas čaka še ena past. Neuspešna 14 prodaja premoženja (obstoječa občinska stavba) namreč lahko poveča zadolževanje za dodatnih 200.000 evrov, tako smo lahko hitro zadolženi za več kot 800 evrov na volivca oz. za 1.800.000 evrov. Že aprila 2011 je nadzorni odbor občine opozarjal, da dodatno zadolževanje ne bi bilo dobro. Nihče na nasprotuje gradnji trgovine, pozdravljamo jo, vendar investitorju trgovine ni potrebno pogojevati odkupa poslovnih prostorov, razen če ima interes zaslužka, ki potem izjalovi namen gradnje trgovine. Z občinskim proračunom lahko vsakdo gradi. Investitor naj objekt zgradi, trg pa bo pokazal njegovo vrednost. Menim namreč, da bi občina lahko objekt enake velikosti samostojno zgradila za polovico manj denarja, kar dokazuje izgradnja dvorane in veliko spremljajočih prostorov v Trnovski vasi. Za 780 m2 prostorov so porabili 600.000 evrov z opremo vred, ta pa pri nas ni še niti všteta. Vsi podatki so uporabljeni iz proračuna in predračuna podjetja EM-grad d. o. o. in so uradni ter javni. Vsak si jih lahko pogleda, tako da so drugi zneski in predstavitve, ki Občan - 19. januar 2012 Občani pišejo jih izvaja predvsem zdaj že bivši župan, zgolj natolcevanja z namenom zavajanja. Predračun ne predvideva nobenega podpornega zidu za otroški vrtec, kaj šele 30 % investicije zanj, kar je logično, saj noben podjetnik ne bo občini gradil vrtca.Trenutno pa veliko bolj potrebujemo otroški vrtec, ki dela v izrednih pogojih in bo zaradi prevelikega zadolževanja potisnjen še veliko let v prihodnost, saj ne bomo imeli lastnega dela sredstev, tudi če bomo uspešni na katerem od razpisov. Ne pozabimo kanalizacije, ki zahteva nadaljevanje izgradnje, razritih pločnikov v Vintarovcih in Janežovskem Vrhu, razsvetljave … Pojasnilo župana o predstavljenih neskladjih je bilo dobesedno: »Ah, gospod Horvat, na take neumnosti se niti ne splača odgovarjati!« Torej je tolikšna zadolžitev občine neumnost in ni vredna temeljitega razmisleka in razprave?! (Vas to na kaj spominja? Morda na kake projekte v preteklosti, v katere smo brezglavo hiteli, nato pa ugotovili, da smo se prenaglili, medtem pa zapravili zajetna sredstva?!) Zanimiva je tudi neverjetna naglica, saj se je (zdaj že bivšemu) županu hudo mudilo, čeprav bi bilo zadevo dobro in pametno temeljito pretehtati! Župan je imel 18 let časa za tovrstne odločitve, zakaj jih je sprejemal prav zadnje dni? Po vsem navedenem se ni mogoče znebiti občutka koruptivnega okoriščanja posameznika, ki želi istočasno onemogočiti nadaljnje investicije občine. Zaradi zadolženosti bi občina obtičala in obstala do grla in čez v dolgovih! To bi seveda dalo priložnost bivšemu županu in njegovim sodelavcem, da bi pozneje kazali na zadolženo občino in novega župana s frazo »dokler je bil Pukšič župan, smo delali!« Vse skupaj daje občutek, da je župan ob odhodu poskušal narediti kar največ škode. Upam, da občino Destrnik čaka svetlejša prihodnost, kot kaže dejanska zapuščina bivšega župana Pukšiča. Sicer bomo njegov račun plačali vsi občani! In to z obrestmi! Občinski svetnik Branko HORVAT Lastna hvala, cena mala »Lastna hvala, cena mala,« je rek, na katerega bi morali pomisliti, ko (že leta in leta!) poslušamo na gosto nasejane besede samohvale destrniškega župana Pukšiča, ki je sicer zdaj že bivši župan, a njegovo hvalisanje v vseh medijih ne jenja in je kakor grd odmev. Ste se kdaj vprašali, dragi občani, koliko resnice se skriva za vsemi njegovimi besedami, oziroma kakšni so vsi ti silni »uspešni projekti« v realnosti? Čas, ko vstopamo v novo leto, je tudi čas inventur, ko sebi in drugim polagamo račune ter delamo načrte za naprej. No, pa poglejmo, v katerih projektih se naš (bivši) župan razlikuje od drugih županov (ki niso niti približno tako uspešni, seveda, če bi jih ocenjevali po gostobesednosti samohvale v medijih!). 1. Ceste: Po besedah Pukšiča smo pred dvajsetimi leti gazili po blatu. Nismo! Ljudje smo s svojimi deleži, s svojim osebnim prispevkom že takrat asfaltirali ceste v vaseh. Torej smo sofinancirali izgradnjo cest, ostali delež je bil občinski (torej tudi naš – od občanov!) in ne županov! 2. Terme Gaja: Ta pravljica se vleče že leta, uresničenega ni ničesar, pravljične pa so tudi vsote, ki so šle v vseh teh letih v nič za imaginarne Občan - 19. januar 2012 projekte. Mimogrede: občina je pred dvema mesecema odplačala zadnji obrok kredita za vrtino (zdaj pa se veselo zadolžujemo za »nujno potrebne« občinske pisarne!). 3. Vrtec: V Destrniku deluje že enajst let! Otroci nimajo primernega igrišča, prostorov, sanitarij itd., pa to župana ne zanima. Ko mu ustreza, oziroma ko to potrebuje, potegne na plan izjave o urejanju dokumentacije, vse pa potihne takoj po volitvah. Tako je že nekaj mandatov! Brez sramu govori o prostorski stiski občinskih delavcev in nujnosti novih pisarn, vse pa začini z bolno izjavo o 30 % investiciji za vrtec (pri čemer misli na cesto in škarpni oporni zid pod njo, kjer bi naj, mogoče, enkrat stal vrtec!). Vrtec v novem prostorskem načrtu NI načrtovan, je pa hotel za male živali v Jiršovcih!!! 4. Kanalizacija: Če pustimo ob strani strokovnost pri izgradnji kanalizacije, pa ne moremo mimo zakonsko in moralno spornih odločb, za občane skrajno neugodnih (pre)visokih cen prispevka ter arogance direktorja občinske uprave in župana pri pritožbah ali pripombah. Pritoževala sta se, da sta imela veliko dela pri pojasnjevanju in razlaganju odločb občanom, preden so »razu- meli«. Spoštovani občani, tu ni kaj razumeti – pa če vam tri ure razlagajo, je dva ali tri tisoč evrov prispevka še vedno dva ali tri tisoč evrov! In če ne plačate treh obrokov, se vam občina vknjiži na lastnino, kar je dejstvo, ker zakaj bi vam sicer sestavili takšno pogodbo?! Ali pa vam upa g.direktor osebno podpisati in jamčiti, da ne bo tako, če ne boste (z)mogli plačati? Še bi vam lahko našteval in opisoval dejansko stanje imaginarnih projektov, pa mi, žal, zmanjkuje prostora. (Tega je imel in ga ima v neomejenih razsežnostih le bivši župan, da dela samopromocijo). Prav bi bilo, da novinarji, ki so zavezani novinarski etiki, podajo poročila realno in nepristransko. Tako bi se morda kdaj na časopisnih straneh razen Pukšičevih samohval znašle tudi njegove nesramnosti, aroganca in histerični izpadi, kar se je dogajalo na zadnjih dveh sejah, na katerih ni bilo prisotnih novinarjev, kar se je odražalo tudi v člankih v Tedniku. Res škoda, da na sejo ni povabil javnosti, da bi lahko poročali o finalnem zaključku županovanja in vodenja sej OS, kjer se je norčeval iz svetnikov, jemal besedo, dajal neprimerne pripombe in odgovore, razbijal in žalil. In ko ga hvalijo, kako uspešne projekte je zastavil, bi bilo primerno, da ga vprašajo, kaj V RESNICI pušča za sabo in kateri projekti so ZAKLJUČENI ter IZPELJANI! Za konec smo doživeli tudi »veliki zadnji projekt«, ki ga (on že ve, čemu taka naglica!) lansira z velikanskim, morda tudi pogubnim zadolževanjem občine, ki ga pospremi z napihnjenimi besedami o prepotrebni trgovini in »nujno potrebnih« občinskih pisarnah. Tu je potrebno povedati in razjasniti eno in edino pomembno stvar: gre za zasebno investicijo, za zasebno gradnjo, zasebnega lastnika, OD KATEREGA BO OBČINA DRAGO ODKUPILA PROSTORE ZA PISARNE! OBČINA NE BO NIČ GRADILA! Torej je jasno, da se štirje svetniki strinjamo z gradnjo trgovine in nismo proti njej, sporna je le pogodba za odkup poslovnih prostorov. Njegova (samo)hvala je velika. Cena (prava vrednost) pa mala. Drago ga plača, kdor ga ne pozna! Bojim se, da bomo račun dobili in ga (pre)plačali vsi! Občinski svetnik Vladimir Vindiš 15 Občan Osteoporoza ne izbira – raje vsakodnevno jemanje zdravil ali 2-krat letno po injekcijo k svojemu zdravniku? Z biološkimi zdravili nad krhke kosti Biološka zdravila so v zdravljenje prenekatere kronične bolezni prinesla velik preobrat ali celo novo upanje. Tudi na področju zdravljenja osteoporoze pomenijo velik korak naprej. Osteoporoza je bolezen, za katero je dolgo veljalo prepričanje, da je običajni spremljevalec starosti, a ta miselnost se zdaj spreminja. Po ocenah naj bi jo imelo v Sloveniji okoli 100.000 ljudi v starosti nad 65 let. Za njo po 50. letu zboli vsaka druga ženska in vsak peti moški. Najbolj nevarna in nezaželena posledica bolezni so pogosti zlomi, predvsem zlomi kolka, ki človeka močno onesposobijo, ga lahko za dolgo tudi priklenejo na posteljo ter mu okrnijo kakovost življenja. Nema bolezen Osteoporozo opredeljujemo kot stanje zmanjšane mineralne kostne gostote. Gre za bolezen, ki se razvija tiho in jo zdravniki pogosto ugotovijo šele ob prvem zlomu. Za osteoporozne zlome je namreč značilno, da se zgodijo že po zelo majhnih travmah. Kost se lahko zlomi že, če dvignemo nekaj kilogramsko vrečko, če tesneje objamemo sočloveka ali pademo s stojne višine. Najbolj izpostavljene so kosti v zapestju, kolku in hrbtenična vretenca. Zdravniki, ki obravnavajo zlome pri starejših ljudeh, morajo biti zato vedno zelo pozorni in imeti v mislih tudi možnost, da gre za osteoporozo. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje Tako kot pri drugih boleznih je tudi pri osteoporozi najpomembneje, da jo čim prej odkrijejo in začnejo zdraviti. Tako kot vsako drugo kronično bolezen je treba tudi osteoporozo 16 zdraviti stopenjsko. Zdravniki najprej svetujejo zdrav življenjski slog ter opustitev čezmernega pitja alkohola in kajenja, saj oboje škoduje kostem. Bolnikom svetujejo ustrezno telesno vadbo in prehrano ter dovolj vitamina D in kalcija. Naslednji ukrep pri zdravljenju osteoporoze so zdravila. Obstajajo štiri vrste zdravil za zdravljenje osteoporoze: zaviralci kostne razgradnje (bolniki jih, odvisno od posameznih zdravil, prejemajo enkrat na mesec, na tri mesece ali enkrat letno), spodbujevalci kostne izgradnje (le za tiste bolnike, pri katerih je kljub klasičnemu zdravljenju prišlo do osteoporoznega zloma), stroncijev renalat in biološka zdravila. Bolnikom prijazna shema zdravljenja Novo biološko zdravilo – prvo za zdravljenje osteoporoze – posega v sam mehanizem delovanja osteoklastov, torej celic, ki s svojim delovanjem vplivajo na izgubo kosti v menopavzi, pravi doc. dr. Tomaž Kocjan, endokrinolog iz UKC Ljubljana. Kot razlaga dr. Kocjan, je v zadnjih letih védenje o fiziologiji in patofiziologiji kostne prenove zelo napredovalo. Biološko zdravilo onemogoči delovanje osteoklastov že na ravni aktivacije in hitro zavre kostno razgradnjo. Gre za učinkovito zdravilo, ki je obenem bolnikom prijazno, zlasti kar zadeva jemanje, poudarja dr. Kocjan. Pri vseh kroničnih boleznih je namreč redno jemanje zdravil ključnega pomena, saj je le tako ves čas zagotovljena enakomerna raven zdravila v krvi, s tem pa tudi pričakovana zaščita pred simptomi bolezni. Osteoporoza v tem pogledu ni izjema. Bisfosfonate je bilo treba sprva jemati enkrat na teden, pozneje enkrat na mesec. Pri biološkem zdravilu pa so znanstveniki dosegli še korak več. Bolniku je treba biološko zdravilo v obliki podkožne injekcije vbrizgati samo enkrat na pol leta, kar zelo olajša zdravljenje in prihrani marsikatero skrb. Visok odstotek preprečenih zlomov Novo zdravilo iz skupine bioloških zdravil po besedah dr. Kocjana tudi zelo uspešno preprečuje zlome. »Zdravilo so preizkušali na skupini več kot 8000 žensk z osteoporozo. Izkazalo se je, da učinkovito zmanjšuje tveganje za zlome vseh vrst: za zlome vretenc do 70 odstotkov, za zlome kolka do 40 odstotkov in za druge zlome do 20 odstotkov. Ti rezultati so primerljivi z rezultati najboljših bisfosfonatov.« pomembno prispeva k boljši preventivi osteoporoznih zlomov,« je prepričan dr. Kocjan. Biološko zdravilo je bilo med prvimi bolnicami pri nas dobro sprejeto. »Eden od glavnih razlogov za to je zagotovo izredno privlačen način odmerjanja, le enkrat na šest mesecev, kar je poleg dobre učinkovitosti in vsaj v kliničnih raziskavah povsem sprejemljivih neželenih učinkov, ena od glavnih prednosti biološkega zdravila denosumaba.« Doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., je priznani endokrinolog, ki se ukvarja s hormonskimi motnjami, z osteoporozo in drugimi boleznimi kosti. Zaposlen je na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana. Zdravilo na voljo tudi že v Sloveniji Z novim biološkim zdravilom tudi pri nas že šest mesecev zdravijo več kot 1000 bolnic, medtem ko je v ZDA na voljo že dlje časa. »Zdravilo lahko zaradi svoje učinkovitosti, ki je primerljiva z najboljšimi do sedaj znanimi zdravili za osteoporozo, GASILCI GASILCI DRVIJO, NA POMOČ HITIJO. KOT BLISK SO V AVTIH IN ŽE DRVIJO. NAJ BO POŽAR ALI NESREČA, TAKOJ PRIHITIJO. KO POŽAR UKROTIJO, SE VSI VESELIJO IN NOVIM ZMAGAM NAPROTI ŽE HITIJO. TOMAŽ PESEK Občan - 19. januar 2012 Občan BODICE V SLOVENSKI JEZIK Se prednikov naših so želje spolnile, je upanje tlelo v srcih ves čas; mnoge so vojne vihre minile, da imamo državo samo za nas. Brižinski zapisi so temelj jezika, ki naj bi ljubili ga vedno povsod; slovensko govorit je prava omika, zakaj bi besede kradli drugod. *Kul in pa *ful* preveč se nam druži, staršem ni mar otrok govorice; mar si slovenščina res to zasluži? Vse tujke v naš jezik so ostre bodice. vse od Dramila, Sonetnega venca, naj blago zvenijo v duši nam spet. Stane Vičar Drstelja Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, botra in svaka Dekle se prsato z ekrana šopiri, kaj vse je *okej* in kaj je *tumač*; same neumnosti v medije širi, ker jezik slovenski ji pač ni domač. Je znanec izjavil, se *filing* počuti in da mu je *sori*, ker vedno je tak; učil bi lahko ga maček obuti, a v vsakem primeru ostal bo bedak. Naj materni jezik bo ključ za Slovenca, ki duri odpira v zaklade besed; Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. Franca Urbanja (25. 9. 1947–2. 1. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, sorodnikom in prijateljem, vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala vsem, ki ste našega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Almaja za vse opravljene storitve. Hvala govornici za lep poslovilni govor, kvintetu Zarja za zapete pesmi, glasbeniku za zaigrano melodijo in zastavonoši. Žalujoči: žena, sin, brat z družino in svaka z družino. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. Spomin 10. januarja je minilo deset let, odkar Vas ni več med nami, draga mama, babica, prababica in tašča: Marija Vogrin 21. 3. 1915 + 10. 1. 2002 Vintarovci 85, Destrnik in teta Neža Lerchbaumer 8. 1. 1920 + 13. 5. 2001 Vintarovci 85, Destrnik Ohranimo ju v lepem spominu! Njena hči Angela z družino in Jožica z družino Občan - 19. januar 2012 SPOMIN Boleč je spomin na 1. januar, ko si nas pred štirimi leti zapustil naš dragi mož, oče in dedek Marjan Horvat iz Destrnika 57 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi 17 Občan Svinjska koža na drevesu Že nekaj let potekajo čistilne akcije, vzporedno z njimi pa tudi osveščanje ljudi, kam sodijo odpadki. Nekaterim je malo mar, kam bodo odložili pločevinke, plastično embalažo ali celo čisto pravo svinjsko kožo. In tako se je ta del pujsa znašel v Jiršovcih na cesti proti Grajenščaku. V gozdu, ki ga domačini imenujejo »Gutan«, to ni prvi primer takšnega odpadka. Ob vsaki čistilni akciji so deli pujsov – od glave, nogic in kož – odloženi ob cesti, kjer je občina Destrnik postavila tablo, da je odlaganje smeti prepovedano. Posamezniki so verjetno nepismeni in ta gozd je še vedno odlagališče vsega mogočega. Sprehajalci in tisti, ki gredo na avtobus, se zgražajo. Pobirajo pločevin- Veršičeve jaslice December je čas za obračune, čas za zaobljube, kaj vse bomo počeli v novem letu, je pa tudi čas za okrasitev domov, vasi in mest. Najprej je bil adventni venček, sledila sta mu novoletna jelka in božične jaslice, ki jim nekateri posvečajo posebno pozornost. Veršičevi iz Jiršovcev že nekaj let postavljajo jaslice v vrtni uti. Letošnje so še večje od lanskih, saj merijo več kot 6 metrov. Za podlago so uporabili mize, na katere so dali mah, borovničevje in smrečje. Po celotni površini se vije potok, na katerem so mostički in brvi. Na travniku se pase več kot 100 ovac, od katerih so se nekatere povzpele na skalovje, ki štrli iz mahu. Ovcam delajo družbo osliček, sova uharica in veverička. Da so jaslice, kakršne morajo biti, je tam tudi hlevček z Marijo, Jožefom in božjim detetom. Od daleč prihajajo sveti trije kralji, ki jim družbo delajo pastirčki. Veršičevi so ponosni na svojo stvaritev. Jaslice si hodijo ogledovat sorodniki, sosedje in prijatelji, s katerimi radi poklepetajo. Delajo že načrte, kaj še dodati, da bodo naslednje jaslice še bogatejše. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič ke in plastično embalažo, ker le-to lahko oddajo v zabojnike na ekološkem otoku. Ker pa na otoku ni posode za prašičje kože, so jo v opozorilo tistim, ki ne vedo, kam z njo, nabili na debelo bukev. Kožo in druge dele prašiča, česar v teh časih pač ni potrebno uporabiti za prehrano, naj odpeljejo v Ptuj. Ker je sedaj čas kolin in bo moral marsikateri pujs pod nož, naj bo to pravi domači praznik v prijetnem vzdušju, ne pa ob razmišljanju, kdaj in kam odvreči kožo. Tudi bukve so del narave, ki niso rade v simbiozi s svinjskimi kožami. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Spis o požarni varnosti Sama se še nikoli nisem srečala s požarom in upam, da se nikoli ne bom. Ko ti pogori hiša, ostaneš brez doma oz. strehe nad glavo. Izgubiš, enostavno povedano, čisto vse. Če bi zagorela naša hiša, bi na požar bila pripravljena, saj se vsak dan srečujem z navodili, kako ravnati v primeru požara doma in kaj storiti. Poskušala bi ostati mirna in zbrana. Najprej bi poklicala gasilce na telefonsko številko 112. Povedala bi, kdo kliče, kaj se je zgodilo oz. kaj se dogaja, v katerem kraju se je zgodilo oz. se dogaja, in če je potrebno, da pride reševalno vozilo. Potipala bi vrata. Če so vroča, pomeni, da je za njimi ogenj, in da vrat ne smem odpreti, saj bi ognjeni plameni švignili v mojo sobo in zagorelo bi tudi v njej. Če vrata niso vroča oz. so hladna, pomeni, da jih lahko pazljivo odprem, saj za njimi ni ognja. Šla bi naprej in poskušala priti iz hiše. V primeru, da bi vrata bila vroča, bi odprla okno in pri oknu oz. na okenski polici počakala, da me iz goreče hiše rešijo gasilci. V primeru, da ti hiša pogori do tal, ostaneš brez doma oz. brez strehe nad glavo, brez oblačil, hrane, pijače ... in si skoraj popolnoma odvisen od pomoči drugih. Upam, da nam hiša nikoli ne bo pogorela, saj sem srečna, da imam dom in družino, takšna kakršna sta mi usojena. Špela Sluga 18 Občan - 19. januar 2012 Občan Predstavljamo naše občane Jaslice pri Molkovih v Levanjcih Mnogi, ki ga poznajo, povedo, da ima izredno ustvarjalno žilico in veliko idej ter da vsako leto naredi velike in vsaj malo drugačne jaslice. Gospod Jože Molk z Levanjcev 19 a je preprost, delaven in ustvarjalen. Z ženo Štefko živita v slogi, razumevanju in skromnosti, zmeraj kaj zanimivega počneta ter ustvarjata. Jože je ljubitelj narave. Ponosno pove, da gre vsak dan na daljši sprehod v gozd, opazuje naravo in živali, ki mu pridejo zelo blizu. V gozdu čuti mir, svobodo in spokoj. Verjame, da mu je narava vrnila zdravje, kajti pred dvajsetimi leti je bil hudo bolan. Sedaj prisega na sveži zrak in domačo hrano, ki jo z ženo pridelujeta na domačem vrtu. Jože obožuje les in iz njega vedno kaj izdeluje. Tudi pri jaslicah so številni predmeti delo njegovih spretnih rok. Hlevček, mostiček, osvetljene hiške in cerkev je izdelal sam. Iz gozda je prinesel korenine dreves, gobe, ki rastejo na njih, kakšno posebno rastlino in rogovilo ter čudoviti mah. Sin Srečko mu je pomagal pri prenašanju kamnov in izdelavi konstrukcije. Skrbno so postavljeni tudi vsi kipci. Ponosen pokaže pastirčka, ki ga je dobil v dar od sina Srečka. Vsaka podrobnost je zelo pomembna, skrbno načrtuje in ustvarja, tako da so jaslice res prava mojstrovina. Graditi jih je pričel že 17. decembra. Zanimalo nas je, koliko je bil star, ko je prvič izdelal jaslice. Jože Molk: »Ko sem bil star 5 let, sem prvič izdelal jaslice iz papirja in jih pobarval z vodenimi barvicami. Ovčke, pa- stirčke in sveto družino smo izdelali iz mase za kitanje oken. Spomnim se časov, ko smo morali jaslice skrivati. Izdelal sem jih vsako leto, saj zame ni božiča brez jaslic.« Na vprašanje po željah v prihodnjem letu je odgovoril: Jože Molk: »Želim si zdravja, da bi lahko veliko hodil po gozdnih poteh, nabiral gozdne sadeže, izdeloval drobne predmete, vrtnaril in živel v slogi in miru.« Želimo, da bi se skromne želje uresničile, Jože pa naj še veliko božičev izdela jaslice, ki ga osrečujejo in duhovno bogatijo. Besedilo in fotografija: Kristina Hauptman Turistično društvo Destrnik in vaščani vasi Destrnik VABIMO na »6. BAL«, ki bo v soboto, 11. februarja 2012, ob 18.00 v dvorani gasilskega doma Destrnik. Prikazali vam bomo stari kmečki običaj druženja in zabave v dolgem zimskem večeru. Nadeli si bomo stara oblačila in vam prikazali, kako so nekoč združili delo in zabavo. Postregli vam bomo s hrano in pijačo ter poskrbeli za zabavo. Veseli bomo, če si boste stara oblačila oblekli tudi vi, s seboj prinesli kaj malega za pod zob ali za žejo (kakor je bila navada nekoč), prišli in se družili z nami. Vabljeni! Občan - 19. januar 2012 19 Občan Predstavitev podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. VAŠA KRONIKA ČASA IN KRAJA PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Tokrat vam na kratko predstavljamo podjetje, ki v naši občini deluje že nekaj časa, a marsikdo med nami ne ve, katere storitve nam ponujajo. Podjetje Gradnje Destrnik, družba v lasti Občine Destrnik, Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 skrbi za nemoteno zagotavljanje javnih dobrin in čim boljše vzdrževanje infrastrukture – lokalnih cest, javnih poti, javne razsvetljave, za vzdrževanje pokopališča, vežice itd. Svoje storitve ponujajo tudi našim občanom in občankam, prav tako pravnim osebam ter vsem, ki jih potrebujejo: 1. prevozi do 10 ton s tovornim vozilom Man, prevozi materialov s kmetijskim strojem traktor New Holland 120 skiper s prikolico tandem, z nosilnostjo do 8 t, ter prevozi manjšega blaga s poltovornim vozilom Kia K2500 2. košnja trave s traktorskim mulčerjem oz. z bočno koso Ferri 3. čiščenje različnih površin s priključno metlo za čiščenje širine 2 m 4. izkopi, zasipi in planiranje z rovokopačem JCB 3CX 5. valjanje terena z valjarjem širine 1 m, vibroploščo 6. nameščanje in snemanje plakatov na plakatne panoje Občine Destrnik, Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik 7. košnja trave z nahrbtno kosilnico in motokultivatorjem s priključno koso oz. mulčerjem 8. urejanje zelenic, obrezovanje živih mej 9. priprava podlage za asfalt, tlakovec 10. polaganje robnikov, tlakovcev Za izvajanje naštetih storitev ponujajo konkurenčne cene, lahko jih pokličete na telefonsko številko 059 033 558 ali pišete na info@gradnje-destrnik.si oz. se oglasite na sedežu podjetja na Drstelji 45. Z veseljem vam bodo priskočili na pomoč. Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 Podjetje je za vas predstavila: Ksenija Munda 20 Občan - 19. januar 2012