^Zavezniki" v Benetkah. Spisal Fr. Luznar. (Konec.) Drugi dan, nedelja, zbirališce kavarna Quadri na Markovem trgu. Tu smo si še enkrat ogrevali vtiske prejšnjega dne ter dražili one, ki so bili zvečer toli neprevidni, da so z lužjo ob odprtem oknu privabili komarje v sobo, kateri so jih neusmiljeno opikali. V čast bodi ben.ei.kim komarjem — izkazali so se kot galantni kavalirji — dame so imele prednost. Nekaj posebnega ima Markov trg podnevi, namreč jata golobov leta okrog ali poseda po tleh. Otroci prodajajo v zavitkih živež, kojega kupujejo tujci ter pokladajo drobnim živalcam. Ti golobi so tako krotki, da jedo iz roke, ali se rsedejo celo na ramo in glavo. Zvečer se razkrope po strebah bližnjih palač, osobito Markove cerkve. V malih gručah smo se razkropili na vse strani. Nekateri 'so najeli vodnike, katerih je vse polno po Markovem trgu in ki jih spoznaš po plehnatem krilatem levu na prsih. Tarifa za štiri osebe 6 lir, za večjo družbo 10 lir od 9. ure dopoldne do večera. Ob takih prilikah ni prijetna velika družba, kajti treba se je pokoriti večini in kar morda zanima mene7 drngih ne, ter drve dalje in hočeš uočeš, moraš za njimi. Najprijetneje je mala družba, kjer se radovoljno upošteva mnenje posameznika. Tega načela sem se držal tudi v Benetkak in ni mi bilo žal. V že omenjeni palaži Fondaco dei Turchi je mestni muzej jeden najbogatejšib. in najzanimivejših muzejev Italije. Tu se ridijo lepe zbirke starega orožja raznih narodov, zastav, trofej. Nadalje slike benečanske, laške in inozemske šole, potem krasni izdelki ženskih ročnih del, katerih se gospice tovarišice niso mogle dovolj nagledati, dalje razni rokopisi, risbe, lesorezi in bakrorezi itd. Ne daleč je Accademia di Belle Arti (akademija lepih umetnosti) odprta od 9.—3. ure. Ob delavnikih vstop 1 liro, ob nedeljah prost. V 23 velikih prostorih ima nebroj najimeiutnejših umotvorov mojstrov izza časa največje slave in mogočnosti Benetk, kakor: Tiziana, P. Veroneškega, Tintoretta, Murana, Bellinija etc. skice Raffaela, Mihelangela, Leonardo da Vinci etc. čas hiti in le povrano je bilo mogože vse pregledati. Najkrasnejši umotvor cele galerije je pač Tizianov: nMarijin vnebohod", dalje istega -Žalujoče žene" in -Marija gre v tempelj". Znamenita slika, polna barv in življenja je Pavla Veroneškega »gostija pri zolnarju Leviju." Zanimivo je opazovati obiskovalca, ki stopi prvič v kako galerijo slik. V pričetku hodi od slike do slike in ho5e vse uatanko ogledati. Kmalu se mu utrudi duh in oko, da na- zadnje od samega ogledovanja ni. več ne vidi ter gre ravno- ] dui.no mimo najlepših umotvorov. Tako sem naletel na dve koleginji. ki sta venomer ponavljali: o, kako je krasno, in hiteli dalje. Ustavim ju ter vprašam, kaj je tako krasnega, pa sta bili v očitni zadregi. Poizvedujem nadalje, Če sta že videli to in ono sliko, pa sta odgovorili, da še nista prišli do njih. Močno se začudita, ko jih poučim o nasprotnem. Jaz rarnam drugače. Najprvo pregledam površno vse slike. potem pa pričnem znova ter se mudim le pri onih, ki so takoj y poČetku zbudile mojo pozornost. Popoludne se podamo na otok Lido, kjer je ogromno kopališ.e Stabilimento di Bagni s 500 kabinami, restavracijo, reliko koncertno dvorano in lepo teraso na morje. Na Rivi dcgli Schiavoni smo se vkrcali na vaporeto — 60 cent. za tja in nazaj z vstopnino t koncertno drorano, kjer je vsak dan od 4.—6. ure koncert kopališne godbe. Vozili smo se mimo javnih vrtov Giardini pubblici, delo Napoleona L, kjer je na večer vse polno občinstva, ter obstali v 12. minutah pred hotelom rLide". V salonu in na terasi je bilo polno najfinejšega občinstva, pod teraso pesčeno obrežje, ki vodi polagoma t morje. Povsod naokrog polno življenja! Glasno rpitje in smeh dam r kopalnih oblekah — kopalnih hla.ic ne sme nihče rabiti — v družbi gospodoT in otrok, valjajočih ge t pesku ali plavajočih t odprtem morju doni od enejja| konca do drugega. Kopališče je razdeljeno na dva dela, na desni za gospode, na levi za dame. Meji debela vit, ki pa nikakor ne ovira, da bi ne zašla dama ali gospod v tuj revir. Z magično silo me je vleklo morje nase, nisem se dolgo ustavljal. Kmalu sem se gugal na zmernih valovih temnozelenega morja. Blizu Markovega trga je znana restavracija ,,Pilsner Bierhalle" z inalim vrtom. Proti večeru so bili zasedeni vsi prostori do zadnjega kotička in še so dohajali novi gostje. Tu se toči za beneške razmere še dokaj dobro plzensko pivo. Tudi knhinja ni napačna. Skrb za večerjo prepustim natakarju z opomnjo, da se zanašam na njegov dober okus. Mož se je Čutil zelo počaščenega. Res mi je postregel tako izborno, da sem bil prav zadovoljen. Priporočam v posnemanje, kadar radi raznih eksotičnik imen ne veste, ali ponujajo pečenko ali prikuho. Zmračilo se je docela, Od Markovega trga done in zvene semkaj bujni akordi mestne godbe. Nisem imel obstanka. S prijateljein se podava na Markov trg — bumlat. Zopet se zgrinjajo množice najelegantnejšega občinstva iz vseh delov mesta na trg, kjor so se vršile nekdaj najsijajnejše slavDosti in veselice, zopet se popeva stara pesem, ki ostane vedno nova pesem večne ljubezni! Zaman sem [se oziral po tolikanj slaTljenih italijanskih krasoticab. V Be- netkah nisem videl nobene. Pač ima večina Benečank ognjevite temne oči in goste črne lase, zavite v visoki frizuri, ali suhotna, vda lica in mcdla telesa. Naš parnik odbaja o polnoči, do tedaj je še precej časa. S prijateljem jo mahneva v neko trattorijo, kjer so točili izborna laška vina. Ta sva pri kozarcu pristnega ..Chiantija" ogrevala vtiske zadnjih dni, nazdravljala drug drugemu, ne pozabivši lepih Slovenk, z zatrdilom, da napraviva ob prvi priložnosti zopet izlet v Benetke. Prav židane volje sva se zadnja prigugala na parnik. Polnočna ura odbije! Parobrod trikrat zapiska, kolesa sc zasučejo, voda zašumi in — na poti smo v Trst. Ozrem se nazaj. Pred mano se razprostirajo Benetke, razsvetljene od tisoč in tisoc električnih lučic. Krasen pogled! Parobrod biti vedno umeje dalje. Hladen veter pihlja z morja in dela visoke valove, ki se peneč razbijajo ob parnik. Ta se ne zmeni veliko zanje, inarveč hiti dalje v črno noč. Še en pogled nazaj! Le posamezne lučice se še .azločujejo ter kažejo, kje stoje Benetke. Tudi te se bodo zdajinzdaj skrile, in obdajala nas bo terana noč, brez lučic, brez raeseca, brez zvezd.