PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 46 (8752)	TRST, sobota, 23. februarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuznjem vr p^.
ZAKAJ SINDIKATI KRITIZIRAJO ZADNJE VLADNE SKLEPE
Nobenega jamstva za reforme in boj proti špekulacijam in prikrivanju zalog
CIPE porazdelil podpore za kmetijstvo in gorske skupnosti Naložbe na Jugu - Vodstvo PSI se sestane po splošni stavki
RIM, 22. — Na svojem sestanku je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje sprejel več sklepov, katerih namen je pospeševati industrijske naložbe na Jugu in spodbujati gospodarske dejavnosti v okviru goratih področij s finansiranjem dejavnosti Gorskih skupnosti. Slednjim je CIPE namenil izdatek 60 milijard lir, s pogojem, da bo 60% tega sklada namenjenih južnim področjem.
Glede industrijskih naložb je CIPE sklenil, da finansira naložbo 20 milijard lir za zgraditev letalske industrije «Aeritalia» v mestu Foggia, kjer naj bi zaposlili tisoč delavcev. Potrebne infrastrukture bo finansirala Blagajna za razvoj Juga. V mestu Terni bo družba «Montefibre» investirala 27 milijard lir, nekaj več kot eno milijardo pa bo družba «Sacelit» investirala v neapeljski pokrajini, v Pomiglianu pa bo družba «Aeritalia» investirala 4 milijarde in tričetrt.
Istočasno pa CIPE ni dovolil novih investicij za razširitev naftnih čistilnic v krajih Arcola in Sarroch.
Minister Preti je predlagal tudi
razdelitev naložb za modernizacijo italijanskih letališč. Za Ronke je predvidenih 3 milijarde in 200 milijonov lir.
Za razvoj kmetijstva bo CIPE razdelil med dežele 204 milijarde na račun proračunov let 1973 in 1974.
Na ta način uresničuje CIPE smernice vlade o gospodarskem spodbujanju, kar pa je — po mnenju sindikatov in velikega dela socialistične stranke — odločno premalo. Ni torej naključno, če je sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL napovedala, tokrat tudi uradno, da bo po splošni stavki razpravljala o novih ostrejših akcijah, ki naj vlado prepričajo, da je politika deflacije negativna, obenem pa izraža «Conf-industria» mnenje, da so storjeni koraki premajhni in da bi bilo treba, predvsem kar zadeva cene, spet obnoviti «popolno tržno svobodo», kar pomeni sprostitev vseh vrst špekulacije. Tudi v okviru PSI vlada določeno razočaranje zaradi vladnih sklepov, ki ne ustrezajo v celoti zahtevam socialističnih ministrov. Prav zato se je sestalo socialistično tajništvo in sklenilo, da
Ullliiii,ii„il|„,,IIIIII|||nt|||||||||n||m||1|||I1|||I|||n)|I||1||ml|mi|1||(I|||m|||||||t||||||||||1|1I||||1|)|||1|t)||||
Libijski premier v ftalij
i
bo o trenutni vladni politiki razpravljalo vodstvo stranke, ki je bila sklicano za četrtek, 28. februarja, se pira vi na dan po splošni stavki.
Določena polemika se je vnela med socialisti in socialdemokrati, vsaj onimi, ki sestavljajo sedanje vodstvo tajnika Orlandija. Slednji obtožujejo socialiste, da zadržujejo dejavnost vlade s svojimi zahtèvami in da je tudi tako zadržanje krivo za počasnost, s katero vlada sprejema svoje sklepe. Obratno pa so sociahsti mnenja, da je krenila vlada v zgrešeno smer in da bo zaradi njenih ukrepov prizadeto prav delavstvo.
Tako je na primer socialistični namestnik tajnika Mosca dejal, da ima «odgovornost in potrpežljivost sociahstov svojo krajno mero in nihče ne sme tega izkoriščati». Očitno je, da se v nekaterih skupinah socialistične stranke sprašujejo, ali ni že dozorela prava vladna kriza. Eden izmed razlogov, zaradi katerih verjetno krize ne bo, pa je prav nevarnost, da bi v najobčutljivejšem trenutku italijanske ga življenja, ob pripravah na ljudsko glasovanje o razporoki, zavladala v Italiji sama KD.
Tajništvo sindikalne federacije CG 1L—CISL—UIL pa je izrazila mnenje, da delavci ne smejo sprejeti take deflacijske politike, posebno še zato, ker ni vlada sprejela nobenega ukrepa proti Špekulaciji, prikrivanju zalog. ni se usmerila k uresničevanju strukturnih reform na področju energije. stanovanjskih gradenj, kmetijstva, javnih del in prevoza.
Sindikati so vladi naslovili stvarne predloge, a jih očitno ni hotela upoštevati.
Prav zato, se zaključuje sindikalna izjava, bo splošna stavka izraz negodovanja proti gospodarjem, vladi in celo deželnim oblastem. Obenem so sindikati napovedali, da se bo stavkovno gibanje po splošni stavki še razvilo.
Medtem pa demokrščanska skupi-ha v poslanski zbornici in senatu razpravlja o Piccolijevem zakonskem predlogu o javnem finansiranju političnih strank. Piccoli bo prihodnje dni imel sestanke s parlamentarnimi načelniki ostalih strank.
Stavke v obratih Fiata in Alfa Romeo
TURIN, 22. — V vseh obratih avtomobilske industrije Fiat v Turinu in pokrajini so bile danes razčlenjene stavke, ki so povsem paralizirale proizvodnjo. Enotni sindikat kovinarjev je v svojem poročilu podčrtal množično udeležbo delavcev in uradikov v stavki, katere namen je tudi protestirati proti včerajšnjim vladnim ukrepom o cenah.
Tudi v obratih Alfa Romeo v Milanu in Areseju so bila danes delavska zborovanja in razčlenjene ' stavke.
V palači Tlatclolco — sedež mehiškega ministrstva za zunanje zadeve — je v teh dneh zasedanje Organizacije ameriških držav. Latinsko Ameriko in anglofonske državice Srednje Amerike predstavlja 23 zunanjih ministrov. Pomembna vloga na tem zasedanju pripada vsekakor ameriškemu državnemu tajniku Kissingerju, ki se spopada z zahtevami po pravičnejših odnosih med državami zahodne poloble. Na sliki: mehiški predsednik Echeverria, Kissinger in gvatemalski zunanji minister Jorge Arenales Catalan
Z OGLEDOM INŠTITUTA ZA EKONOMSKA RAZISKOVANJA
Končan obisk koroških Slovencev v Ljubljani
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 22. — Delegacija koroških Slovencev, ki se je mudila na dvodnevnem obisku v Sloveniji, je danes dopoldne obiskala Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Koroški Slovenci so vodilne sodelavce inštituta seznanili z neugodnim gospodarskim položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kar je v veliki meri tudi posledica dejstva, da vodilni dejavniki na Koroškem nimajo interesa gospodarsko pospeševati dvojezično ozemlje in ga želijo ohraniti predvsem kot rezervat cenene delovne sile. Predstavnik inštituta Marjan Dolenc je izrazil pripravljenost, da bi inštitsf sodeloval pri nekaterih gospodarskih raziskavah, ki bi koristile slovenski narodnostni skupno sti na Koraškem. S pogovori na Inštitutu za ekonomska raziskovanja je delegacija koroških Slovencev končala svoj dvodnevni obisk v Sloveniji.
K. K.
Gromiko odpotoval v SZ
RIM, 22. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je skupaj s soprogo odpotoval danes v Moskvo ob zaključku svojega uradnega obiska

Po nepotrjenih vesteh iz Genove
Industrijec Piaggio financiral prevratniško delovanje «Vetrovnice»
Piaggio velja za enega najbolj bogatih mož v Italiji
GENOVA, 22. — Po nepotrjenih vesteh iz Genove naj bi preiskovalci odkrili enega od industrijskih mogotcev, ki so dajali denar fašistični prevratniški organizaciji « Vetro vnica»: šlo naj bi za Andrea Maria Piaggia, enega najbogatejših mož v Italiji, kateremu naj bi po ukazu padovskega preiskovalnega sodnika Tamburina., odvzeli potni list.	:
V genovski kvesturi niso vesti niti potrdili niti demantirali, vendar se je že več dni govorilo o tem, da je dr. Tamburino našel dokaze, po katerih naj bi neki finančni mogotec financiral kriminalno delovanje «Vetrovnice».
Andrea Mario Piaggio, 73 let, ni v sorodstvu z družino Piaggio, ki je lastnica tovarne, ki izdeluje «vespo». Živi v prekrasni vili na ligurski obali ter se le poredkoma pojavlja v javnosti, posebno po oktobru 1972, ko se je moral nekaj tednov zdraviti v genovski nevrološki kliniki. Prav v tem letu je Piaggio prodal velik del svojih industrij: med temi so «Mira Lanza» (pralni praški), «Industria Zuccheri» in plovna družba NAI. Zase je obdržal samo dve nepremičninski družbi.
TUNIS, 22. — Minister za zunanjo trgovino Matteotti je zaključil obisk v Tunisu, kjer je imel razgovore o razširitvi trgovinske izmenjave med Italijo in Tunizijo.
0 «DELEGIRANEM DEKRETU» RAZPRAVLJA MEŠANA PARLAMENTARNA KOMISIJA
Vlada izdala ukrepe o ustanovitvi organov šolskega samoupravljanja
V vsedržavnem šolskem svetu bo tudi predstavnik slovenskih šolnikov, v okrožnih in pokrajinskih pa ena četrtina - V slednjih bo tudi ena petina predstavnikov slovenskih staršev
RIM, 22. — Libijski ministrski Predsednik Džalud, ki je prispel včeraj na obisk v Italijo, je imel danes dva dolga pogovora s predsednikom italijanske vlade Rumor-lem in z zunanjim ministrom Motom. Pogovora, ki sta trajala skup-t10 več kot štiri ure, sta bila posvečena dvema argumentoma: Bližnjemu vzhodu in energetski krizi. Rumor in Moro sta obrazložila italijansko stališče do rešitve bližnje-vzhodne krize, kot ga je pred krat-k’m orisal v senatu zunanji minister. Džalud pa je predvsem poudaril važnost palestinskega vprašanja; tudi o tem problemu sta mu italijanska predstavnika razložila stališče rimske vlade. Moro je nato po-točal Džaludu o wasbingtonski konferenci držav uvoznic nafte, nakar So je začela razprava o bilaleral-nib odnosih in v tej zvezi seveda ® možnosti dobave libijskega petro-luja Italiji v zameno za tehnologijo, ^uačilno je, da so pogovori ves čas Potekali samo v troje, se pravi brez Uradnih delegacij, kar naj bi pričalo o važnosti, pa tudi o dehkat-bosti vprašanj na dnevnem redu.
Libijskega premiera je sprejel tu d’ predsednik republike Leone, ki 8a je tudi zadržal na kosilu.
.......................................
PREDSTAVNIKI 37 ISLAMSKIH DRŽAV V LAHORU
Ob odprtju islamskega vrha Pakistan priznal Bangladeš
Danes bo prišel v Lahore sam predsednik Bangladeša Rahman
LAHORE, 22. S pozdravnim na- Med prvimi je prevzel besedo tudi govorom pakistanskega ministrskega libijski predsednik Gedafi, ki je poz-predsednika Buta se je v Lahoru za-	m>-
f-7
(Na sliki: libijski premier in predsednik republike Leone med sreča-ujem na Kvirinalu.)
Sindikalna federacija je negativno ocenila zadnje vladne sklepe in poudarila, da poviškom cen m drugim ukrepom ne sledijo oobena jamstva za resničen boj Proti špekulacijam in prikrivanju *elog, kakor tudi ne obveze za uresničevanje reform, za katere se borijo delavci. Kritike na račun vladnih sklepov je slišati tudi v Vrstah PSI, katere vodstvo se sestane na dan po splošni stavki.
Ministrstvo za prosveto je •hedtom izdalo prvega izmed de-
čel drugi islamski vrh ob navzočnosti predstavnikov 37 muslimanskih držav, med katerimi je 23 državnih poglavarjev ali predsednikov vlad. Sam Buto je v svojem govoru omenil glavna vprašanja, ki bodo na dnevnem redu zasedanja: v prvi vrsti seveda vprašanja Bližnjega vzhoda s posebnim poudarkom na statusu Jeruzalema in na pravicah palestinskega ljudstva. Buto se je izrekel proti vsakršnemu sporazumu, ki bi dovoljeval nadaljevanje izraelske zasedbe mesta, glede pravic Palestincev pa je pozval udeležence vrha, naj si prizadevajo za njihovo zaščito.
val arabske države proizvajalke petroleja, naj še zaostrijo embargo proti industrializiranim državam, ki še vedno podpirajo Izrael. Petrolejska kriza v industrijskem svetu se zaostruje, je dejal Gedafi. Industrijski svet mora izbrati med našim prijateljstvom in prijateljstvom z izraelskim sovražnikom, če se odloči za nas, bo gotovo poplačan. Libijski predsednik je tudi predlagal, naj bi države proizvajalke petroleja v večji meri pomagale državam tretjega sveta in muslimanskim državam, predvsem onim, ki ne razpolagajo z energetskimi viri.
Vrh se bo nadaljeval tudi jutri in v nedeljo: na dnevnem redu je raz-
DANES
■'	.	- ' ■	' '	_s,
AimiimiiiimiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiU
skih predstavnikov slovenske narodne manjšine na Tržaškem in Goriškem.
Včeraj so je po dolgem času sestal občinski svet devinsko-na-brežinske občine. Po dolgi razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh političnih skupin, ki sestavljajo svet, so soglasno sprejeli odstop župana in občinskega odbora. Novi odbor bodo izvolili na prihodnji seji. Obstaja resna možnost, da v novem odboru ne bodo sodelovali pied stavniki socialistične stranke. :
legiranih dekretov o pravnem splošnem položaju šole in šolnikov. Slednji ureja in ustanavlja organe šolskega in družbenega samoupravljanja, na vsedržavni ravni, v pokrajinah in okrožjih. V vseh teh organih predvidevajo dekreti prisotnost izvoljenih šol-
prava o resolucijah o Bližnjem vzhodu in o vprašanjih Palestincev in Jeruzalema, ki jih je pripravila posebna komisija. Verjetno bodo odobrili tudi sklepno resolucijo o splošnem mednarodnem položaju.
Bolj kot potek razprave pa je pozornost opazovalcev pritegnilo uradno priznanje Bangla deša s strani pakistanske vlade. Sam predsednik Bangla deša šejk Mudžibur Rahman bo prispel jutri v Lahore, da bi se u-deležil islamskega vrha. Do priznanja Bangla deša kot neodvisne države je prišlo po zaslugi posredovalne misije nekaterih islamskih držav, ki je v zadnjih dneh obiskala Dako in Ravalpindi. Namen islamskega odposlanstva je bil predvsem rešiti spor zaradi pakistanskih vojnih ujet nikov v Indiji. Pakistan je namreč postavljal osvoboditev jetnikov kot pogoj za priznanje Bangla deša. Bangla deš pa je s svoje strani za vračal možnost pogajanj s Pakistanom, dokler ne bi prišlo do diplomatskega priznanja. Za sedaj še ni znano, na kakšen način so to vpraša nje rešili.
Vsekakor pa pomeni pakistansko priznrnje Bangla deša odločilen korak na poti k normalizaciji položaja ria Indijskem podkontinentu. Poleg tega pa je s tem tudi odprta pot vstopu Bangla ' deša v OZN. čemur se je doslej upirala Kitajska, ki je stala ua strani Pakistana .
RIM, 22. — Prosvetni minister Malfatti je po stavkah šolnikov in študentov, izdal prvi delegirani dekret o «pravnem položaju šolskega osebja», ki ga sedaj preučuje po-sébna mešana komisija poslancev in senatorjev. V bistvu gre za pravno ureditev notranjega življenja v šolah, oblik šolskega samoupravljanja na vseh ravneh in odnosa med šolo ter krajevnimi oblastmi, družbenimi in kulturnimi ustanovami. Delegirani dekreti, ki ustanavlja-posebne organe šolskega samoupravljanja, v katerih bodo, poleg učnega osebja tudi neučeče osebje, predstavniki staršev, dijakov in, v nekaterih primerih, tudi sindikalisti in gospodarski operaterji, vsebujejo tudi nekatere člene, ki urejajo predstavništva šolskega sistema narodnih manjšin v Dolini Aoste, na Južnem Tirolskem in v dveh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine (Trstu in Gorici), kjer delujejo slovenske šole.
Naj takoj omenimo, da bo, na primer, najvišji organ šolskega samoupravljanja «vsedržavni šolski svet» pri ministrstvu za šolstvo. Vanj bo izmed 70 članov, izvoljen po en predstavnik za vsako manjšino: en Nemec iz Južne Tirolske, en Slovenec iz Furlanije - Julijske krajine in en Francoz iz Doline Aosta.
Enako bodo, po vladnem dekretu, prisotni predstavniki slovenskih šol tudi v «okrožnih» in pokrajinskih šolskih svetih, se pravd organih, ki bodo delali v povezavi s šolskimi skrbništvi, občinami, pokrajinami in deželo. Člen 31 delegiranega dekreta pravi namreč dobesedno:
«Zaščita manjšin v pokrajinah Trst in Gorica. V okrožnih šolskih svetih in pokrajinskih šolskih svetih v Trstu in Gorici bo ena četrtina predstavnikov učnega osebja državnih šol in ena petina predstavnikov staršev dijakov namenjena šolnikom in staršem dijakov državnih šol s slovenskim učnim jezikom».
Še okvirni oris sestave in pristojnosti novih organov šolskega samoupravljanja.
Pri šolskem ministrstvu bo ustanovljen Vsedržavni šolski svet, v katerem bo 70 predstavnikov šolnikov vseh šol (od vrtcev do višjih srednjih šol), neučečega osebja, funkcionarjev, sindikalistov in gospodarstvenikov. Med 46 predstavniki šolnikov bodo, kot smo že omenili, tudi po en predstavnik Slovencev, Nemcev in Francozov, šolski svet, ki bo izdajal mnenja, v nekaterih primerih za ministra celo obvezna, o šolski dejavnosti in novih zakonih, bo izvoljen za dobo petih let, sestati pa se mora vsaj enkrat vsake tri mesece. Predseduje mu minister za šolstvo.
Posebni organi samoupravljanja so predvideni tudi na sami osnovi šole. Tako se ustvarja povezava med razredi, med istovrstnimi šolami in zavodi. Posebno nova oblika bo «šolsko okrožje», ki naj bi predstavljalo idealno šolsko enoto na določenem homogenem ozemlju. Praviloma naj bi v vsakem šolskem okrožju bile vse šole od vrtca do višje srednje vseh zvrsti. Za ozemeljska okrožja (razmejitev bo določila dežela) se ustanavlja poseben organ, prav tako «šolski svet», v katerem pa bodo. poleg šolnikov, osebja in predstavnikov delavskih sindikatov, tudi predstavniki občin in njenih or
ganov (verjetno konzuli), staršev in dijakov.
Vloga takega «okrožnega odbora» bo še posebej poudarjena, saj vladni dekret ijplpča, da «urespjčuje p-krožni šolski svet sodelovanje družbenih sil in krajevnih dejavnikov skupnosti pri demokratičnem upravljanju šole, njenih didaktičnih, eksperimentalnih, kulturnih in socialnih dejavnostih», vključno z vsemi pobudami na področju šolskega in zdravstvenega skrbstva.
Vloga okrožnega šolskega sveta je tudi, da posreduje šolskemu skrbniku in krajevnim oblastem predloge načinu reševanja šolskih problemov. Prav tako lahko okrožni šolski svet oblikuje predloge o najboljšem izkoriščanju osebja.
Pokrajinski šolski svet sestavlja najmanj 12, največ pa 20 izvoljenih članov. Poleg skrbnika in predstavnikov šolnikov, bodo v njem še neučečo osebje, predstavniki staršev, občine in pokrajine, dežele, sindikatov in podjetnikov.
Za disciplinske prekrške in kazni dijakom se pri zavodih in šolah ustanavljajo posebni organi (samoupravni organi bodo namreč, s podobnimi kriteriji, ustanovljeni tudi na šolah, kjer ne bodo imeli rav-
natelji prejšnje premoči, tudi pri o-cenjevanju profesorjev). V teh organih bodo tudi predstavniki staršev in en dijak. Za oceno šolnikov bo v okrožju in na vsaki šoli organ, v katerem bosta po dva predstavnika stalnih učiteljev in po dva suplenta.
Končno ureja dekret dijaške skupščine, ki bodo lahko enkrat mesečno za en dan pouka, sicer pa po šolskih urah z utemeljenim privoljenjem ravnatelja. Dijaki bodo enkrat mesečno med potikom, pa tudi sicer, lahko sklicevali še razredne sestanke. Ta čas bodo lahko dijaki namenili eksperimentalnim seminarjem, raziskavam in drugim dejavnostim. Na skupščine bodo lahko vabili predstavnike družbenih in kulturnih organizacij.
Vzporedno s temi imajo tudi starši pravico, da sklicujejo v šolah svoje skupščine in na njih razpravljajo o svojih vprašanjih. Starši se lahko sestajajo tudi po razredih. Skupščinam lahko prisostvujejo profesorji in ravnatelj.
v Italiji. Na letališču se je od njega poslovil zunanji minister Moro. Pred odhodom se je Gromiko v kratki izjavi še enkrat zahvalil za gostoljubje in izrazil zadovoljstvo zaradi rezultatov političnih razgovorov.
Protest založnikov
RIM, 22. — Založniki dnevnikov so danes ponovno izrekli svojo zaskrbljenost zaradi položaja na založniškem področju in zaradi zavlačevanja vlade, ki noče dovoliti zvišanja cene dnevnikov na 150 lir. Založniki so sklicali izredno sejo za 28. februar, medtem pa so sklenili, da bodo od 26. februarja dalje vsi italijanski dnevniki izšli samo na desetih straneh.
Zadnja faza umika izraelskih éet
TEL AVIV, 22. — Začela se je peta in zadnja faza umika izraelskih čet s področja Sueškega prekopa. Po včerajšnjem zaključku četrte faze ni več nobenega izraelskega vojaka na zahodnem bregu kanala, zadnja faza pa predvideva u-mik z vzhodnega brega na položaje blizu sinajskih gorskih prelazov Gidi in Mitla. Ta faza mora biti zaključena do 5. marca.
SOLIDARNOST Z BENEŠKIMI SLOVENCI
ZSŠDI
RIM, 22. — Zunanji minister Moro je sprejel na Famesini namestnika zunanjega ministra Ljudske republike Bolgarije Ljubena Petrova.
Odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je na svoji zadnji seji 20. t.m. naslovil na šolskega skrbnika v Vidmu in na predsednika deželnega odbora naslednjo resolucijo:
«Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ogorčeno protestira proti nedemokratični 'odločitvi šolskega nadzornika v Huminu. ki je prepovedal pošolski pouk slovenščine v Brdu in Teru ter odločno zahteva, da se omenjeni sklep nemudoma razveljavi.»
AMP/ in PD Jezero iz Doberdoba
Izvršna odbora Zveze borcev ANPI in prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba, zbrana na skupni seji v četrtek, 21. t.m., sta soglasno odobrila izjavo, v kateri izražata popolno solidarnost prizadetim rojakom v Beneški Sloveniji, kjer so v slovenskih vaseh Brdo in Ter vladne oblasti prepovedale tamkajšnjim otrokom pošolski pouk v materinem jeziku. Odbora izražata svojo podporo učencem in učnemu osebju in pozivata odgovorne oblasti, naj takšen nedopustni ukrep prekličejo v duhu in črki italijanske ustave in mednarodnih načel o človečanskih pravicah.
..............................
SOLIDARNOST S ČILSKIMI ANTIFAŠISTI
BEOGRAD, 22. — Podpredsednik SFRJ Mitja Ribičič je sprejel delegacijo fronte nacionalne enotnosti Čila pod vodstvom glavnega tajnika socialistične partije Carlosa Alta-mirana in člana politbiroja KP Čila Volodja Teitelboima. V prisrčnem in prijateljskem razgovoru je Ribičič s svojima gostoma izmenjal misli o aktualnih mednarodnih dogodkih in potrebi krepitve enotnosti naprednih sil v boju proti imperializ mu in reakciji. Delegacija čila je izrazila svojo hvaležnost predsedni-
ku Titu in Jugoslaviji za odločno stališče v obsodbi fašističnega prevrata ter za pomoč narodov Jugoslavije naprednim silam v njihovem boju za neodvisnost in socialni napredek. V razgovorih so izmenjali tudi ideje o možnostih nadaljnjega delovanja na svetu za krepitev solidarnosti z ljudstvom Čila in pri tem posebno poudarili pomen dejavnosti neuvrščenih držav v novih pogojih na osnovah resolucije alžirske konference o Čilu.
Delegacijo nacionalne fronte Čila
je sprejel tudi tajnik izvršenga biroja KPJ Stane Dolanc in izmenjal z njo misli o mednarodnih vprašanjih. Poleg tega je delegacija obvestila Dolanca o boju demokratičnih sil Čila proti fašistični diktaturi in izrazila Jugoslaviji zahvalo za pomoč v tem boju.
(Na sliki: manifestacija solidarnosti s čilskimi antifašisti, ki so jo priredili v sarajevski tovarni koles in na kateri je govoril Carlos Al-tamirano.)
ŽIVAHNA IN POLEMIČNA SIJA DEVLVSK0-N.4BRIŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
STVARNA MOŽNOST CENTRISENE UPRAVE Z NOVIM ŽUPANOM IN BREZ SODELOVANJA PSI
Ostavka Legiše, ki je nepretrgoma deloval v upravi 22 let - Razlogi za opozicijo PSI - Pogoji in program SS - Sue (KD) o dveh ekstremizmih
njo šole v Slivnem, celodnevni po-šolski pouk, konzorcij za prevoze, javna dela v zgornjem predelu občine, vodovod, krajevne svete itd.
Brezigar je svoja izvajanja zaključil, da so za organski levi center, da pa na osnovi izjave PSI izhaja, da je to najbrže še samo dobra želja. Brezigar je nato osebno zelo ostro, neumestno in neutemeljeno, polemiziral s predstavniki PSI ter zavrnil možnost komisarske uprave.
Za komuniste je poslanec Škerk ugotovil, da je levi center mrtev in da ga je treba dokončno pokopati. V celoti se je strinjal z vsemi zahtevami, ki jih je navedel načelnik svetovalske skupine Brezigar, saj gre za vprašanja, ki so jih komunisti vedno zastavljali. Poslanec se je vprašal, kje so vzroki za krizo, kar se sprašujejo prebivalci in za kar ne najdejo odgovora. Vzroki so številni, nekateri so politični, nekateri pa tudi osebni. Gre za osebne interese, pa tudi za službe, za mesta in podobno. Najvažnejši vzrok pa je v želji KD, da bi v občino prišel komisar, da bi tako lahko neovirano vladala. Poslanec je nato govoril o zelo resnih gradbenih špekulacijah in o dejstvu, da se kopičijo nerešeni problemi, saj občina ni odobrila niti proračuna. Medtem pa prihaja do ofenzive, da bi občino ekološko, nacionalno in socialno podredili. Obstaja nevarnost nezaupanja v demokratično izvoljeno upravo, ki si zapravlja ugled. Komunisti zato predlagajo, da se prične reševati krizo javno, na sejah občinskega sveta in da se preneha z diskriminacijo komunistične partije, ki predstavlja eno četrtino prebivalstva.
V razpravo ste še posegla za KPI Markovič in za PSI Colja. Nato sta sledili dve glasovanji. Po prvem se je Legiša zahvalil vsem občinskim svetovalcem za sodelovanje. Dejal je, da je deloval v občinskem svetu nepretrgoma 22 let in torej isto dobo kot poslanec Škerk. Ko se je zahvalil vsem skupinam, se je še posebej zahvalil komunistom, «ker je obstoj in delo leve opozicije sestavni del demokratičnega upravnega mehanizma». Nato so se županu za dolgoletno delo zahvalili po vrsti Markovič (KP), Colja (PSI). Zanevra (PSDI), Brezigar (SS) in Sue (KD).
• Sekcija KPI «Tomažič» je na svoji včerajšnji skupščini naslovila na predsedstvo vlade brzojavko, v kateri ostro protestira proti podražitvam cen izdelkov široke potrošnje,
Za včerajšnjo sejo devinsko - na-brežinskega občinskega sveta je vladalo posebno zanimanje, saj so se na njej morale izjasniti vse skupine in povedati, kakšno je njih stališče glede dolgotrajne in ostre občinske krize. Razprava v občinskem svetu je bila dolga, ne povsem kristalno jasna, vendar pa lahko iz uvodnih izjav in kasnejše, mestoma zelo ostre polemike, ugotovimo, da obstaja stvarna nevarnost centristič-ne uprave, to je uprave brez dosedanjega župana in s socialisti poleg komunistov v opoziciji. Kako se bodo stvari razvijale, bomo videli že prihodnji teden, ko se bo občinski svet ponovno sestal, tokrat že pod predsedstvom starejšega svetovalca, demokristjana Colombana, saj je bila ob zaključku včerajšnje razprave soglasno sprejeta najprej o-stavka župana dr. Dragomira Legiše, nato pa še vseh odbornikov.
Razpravo je pričel župan Legiša s kratkim orisom formalnega poteka krize in z osebno željo, da bi se čimprej obnovila izvoljena občinska uprava, kar je v interesu prebivalstva.
Zanevra (PSDI) je bil mnenja, da je edina možna uprava leve sredine, za kar so se že pričela pogajanja. Pozval je PSI, da se ne bi ozirala na nekatere težave in da bi upoštevala, da obstajajo resne nevarnosti, če bi se razbilo zavezništvo. ki je edini jez proti združeni desnici. Zanevra je opozoril komuniste, da bodo tudi oni prizadeti, kolikor levi center ne bi zdržali desničarskih napadov. Nadalje je, dejal, da socialne demokrate delijo ideološki pogledi od komunistov, z desnico pa moralna načela. Zanevra je zaključil, da morajo odločiti socialisti, če se vrnejo v levi center.
Novi načelnik demokristjanske skupine Sue je govoril o težavah, o absurdnem poskus leve opozicije, da bi razbila koalicijo leve sredine in o jasnem stališču KD, da se obnovi levi center, ki je v pretekli zakonodajni dobi dobro deloval. 0-menil je politiko sožitja med Italijani in Slovenci in privlekel iz ropotarnice preteklosti formulo o dveh ekstremizmih.
Bivši odbornik PSI Caldi je podčrtal, da so socialisti sprožili krizo na osnovi sklepa skupščine sekcije stranke, ki je ugotovila, da se ne izvaja program leve sredine o demokratičnem in socialnem napredku in o omikanem sožitju Italijanov in Slovencev predvsem, ker KD v vsakdanji praksi ohranjuje ločitev med obema etničnima skupinama.
Zaradi notranjih kriz v KD je občinska uprava paralizirana in KD se noče pogovarjati o celotni ureditvi teritorija, odlaga rešitev vprašanj javnih prevozov, ostaja resna kriza v letoviščarski ustanovi, itd.
Caldi je nato orisal potek razgovorov med strankami, saj so se socialisti — ki so vedno za najbolj napredno rešitev — najprej skupaj s SS sestali s komunisti. Pobuda za ustvaritev nove leve večine ni uspela zaradi zadržanja SS, oziroma so se pogajanja prekinila na izrecno zahtevo SS. Prav tako pa so propadla pogajanja za obnovitev levosredinske uprave, za kar sta odgovorni KD in SS. Med pogajanji je namreč jasno prišlo do izraza, da namerava KD nadaljevati s svojo politiko ločevanje in prevlade, ki spominja na čase okrog petdesetih let in na obnavljanje centri-stične nolitike, ki ima za svoj cilj raznarodovanje devinsko - nabrežin-ske občine. To politiko KD zanika z besedami, izvaja pa jo z dejstvi.
Caldi je nato obtožil krajevne predstavnike SS, da so jih predvsem zanimali «osebni interesi prestižnega značaja». Socialistični predstavnik je zaključil, da niso več pripravljeni podpisati politične programske obveznosti, ki se ne bodo izvajale, saj obstaja tudi kriza zaupanja v ljudi in tudi kriza zaupanja v župana.
Caldi je podčrtal, da socialisti niso pripravljeni, da bi podpirali od zunaj centristični odbor in da bodo vodili resno, demokratično ter konstruktivno opozicijo.
Načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Brezigar je ugotovil, da so že pred časom zahtevali sklicanje občinskega sveta, ki mora biti obveščen, saj morajo na njem vse skupine sprejeti svojo odgovornost. Brezigar je podčrtal, da je kriza upravna in ne politična, ker nekateri odborniki niso delali in z njimi nisc delovali občinski uradi.
Nato je obširno navedel predloge Slovenske skupnosti za redno poslovanje občinske uprave. Brezigar je navedel naslednje tri skupine vprašanj, ki jih je treba rešiti in ki morajo biti sestavni del sporazuma o upravi:
1.	Manjšinska vprašanja, za kar je treba dokončno narediti vse za uvedbo dvojezičnosti, pomagati italijanskim in slovenskim kulturnim organizacijam, občinski svet se mora zavzeti za globalno zakonsko zaščito in končno je treba urediti dvojezično poslovanje turistične ustanove in raznih državnih in poldržavnih uradov na področju občine.
2.	Resno vprašanje predstavlja re-
gulacijski načrt, ki ga je treba čimprej odobriti, tako da se onemogočijo gradbene špekulacije in zaščitijo kraške vasi. Glede kolegija OZN je Brezigar obžaloval, da ni bila občina pravočasno obveščena in dejal, da bo treba pri tej pomembni pobudi upoštevati vlogo občine, kar velja tudi za deželni elektronski center. Odločno pa je zavrnil gradnjo sirotičnice. Govoril je tudi o gorski skupnosti, o zaščiti Krasa, o gradnji Kulturnega doma in o ureditvi trga v Nabrežini.	.
3.	Načelnik svetovalske skupine je niki. bolničarji in bolniki mnogo bolj nato navedel zelo podroben program tesni kot v drugih oddelkih bol-raznih javnih del in med njimi grad- nišnice.
istočasno pa je vlada zamrznila naj-nižje pokojnine. Iz istega sestanka so poslali tudi brzojavko zunanjemu ministru Aldu Moru, katerega naprošajo, naj posreduje pri španski vladi, da prekliče smrtno obsodbo proti-fašista Puiga in svobodi vse politične jetnike.
Prepovedan uvoz mesa iz držav izven EGS
Ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da je, na podlagi pravilnika komisije Evropske gospodarske skupnosti z dne 21. februarja 1974, začasno prepovedan uvoz svežega in zamrznjenega govejega mesa iz držav, ki niso včlanjene v EGS. Uvoz živine za zakol pa je
od 23. t.m. podvržen dovoljenju, za katero je treba zaprositi ministrstvo za zunanjo trgovino. Prošnji je treba priložiti kavcijo pet račun-skih_ enot, ki veljajo za medsebojne račune v EGS, za vsak stot. Za soljeno, sveže ali posuženo meso je tudi potrebno prej omenjeno dovoljenje s kavcijo 10 enot za stot.
Zaradi novih ukrepov so zelo zaskrbljeni tržaški operaterji, ki u-važajo meso in živino za zakol iz držav nečlanic EGS (Jugoslavija, Madžarska, Poljska) ter zalagajo tržaško tržišče. Zaradi tega nastaja tudi vprašanje, kakšne bodo posledice pri dobavah, zalogah in cenah, saj je znano, da je Trst glede dobave mesa v glavnem odvisen prav od uvoza iz prej omenjenih držav.
OB OBLETNICI SMRTI KARLA DESTOVNIKA ■ KAJUHA
NASTOP TREH ČLANOV SSG NA PRIREDITVI V ŠOŠTANJU
Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič so želi navdušeno priznanje številnega občinstva
V Šoštanju, rojstnem kraju velikega slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha je bila sinoči osrednja kulturna prireditev v počastitev 30. obletnice njegove smrti. Na prireditvi, ki jo je organizirala Temeljna kulturna skupnost občine Velenje, so z recitalom Kajuhovih pesmi nastopili tudi člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič, ki so s svojim podajanjem želi navdušeno priznanje številnega občinstva. Prebivalci Šoštanja imajo že nekaj let prijateljske stike s Slovenci v tržaški pokrajini, predvsem s Padričani in Gropajci, ki so pred nekaj leti poimenovali svojo osnovno šolo prav po pesniku Kajuhu. Tedaj so domači osnovnošolski otroci, pa tudi člani domačega prosvetnega društva nastopili z recitalom Kajuhovih pesmi, naštudiral pa jih je Jožko Lukeš s pomočjo domačih učiteljic. Z istim recitalom so kas
niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiini
PRIPRAVA ZA POMEMBNO MEDNARODNO KONFERENCO
V	ponedeljek se v Trstu sestanejo župani jadranskih mest z obeh oba!
V	sredo bodo ustanovili deželno sekcijo vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI
V ponedeljek ob 10. uri se bosta na tržaškem županstvu sestali u-radni delegaciji Vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI in Stalne konference jugoslovanskih mest, ki se bosta dogovorili za program konference, na kateri bodo prisotna mesta obeh obal Jadranskega morja. Sestanek bo važen in je do njega prišlo po daljšem pre-sledku po razgovorih, ki so se pričeli že pred časom.
Delegacijo ANCI bo vodil predsednik združenja Boazzelli, v njej pa bodo župani Barija, Pesara, Ravene, Riminija, Benetk in Trsta, poleg njih pa še tajnik združenja Santi. Jugoslovansko delegacijo bo vodil generalni tajnik konference Zalokar, v njej pa bo poleg odgovornega za urad za zunanje zadeve Miliča še župani Reke, Hercegnovega in Splita. Po razgovoru na županstvu bo delegaciji sprejel predsednik deželnega odbora Comelli.
Pripravljalni razgovor še ne bo posègel v konkretna Vprašanja, vendar se bo okvirno govorilo o možnosti gospodarskega sodelovanja zlasti
llUlllHllllUllllllllllllllllllllllllllllllItlllllllUllIllllllm■ulUlUIl^lfUUlUll'uulltlMfWllllllltllUIIIIIIIIII,lll
VČERAJ V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI
Slavnostno odprtje novega središča za hemodializo
Središče bo lahko sprejelo istočasno po 40 bolnikov
na področju pomorstva, pristaniških dejavnosti in turizma ter o oblikah kulturnega sodelovanja, kar bodo poglobili na konferenci, za katere datum se bodo prav tako dogovorili v ponedeljek.
V torek ob 16.30 bo v veliki dvorani tržaškega občinskega sveta sve čanost, na kateri bodo ustanovili de želno sekcijo ANCI. Uvodno poročilo bo imel tržaški župan, ki bo govoril o občinah v sedanji vsedržavni in deželni stvarnosti, nato pa bodo izvolili izvršni odbor. Volili bodo vsi župani tistih občin, ki so do 25. februarja sklenile, da se vpišejo v ANCI.
Nardini obiskal novi tržaški sedež ustanove ANFFAS
Včeraj je deželni odbornik Nardini obiskal novo središče za usposobljenost za delo umsko prizadetih o-trok ANFFAS v Trstu. Ta ustanova
kakih 60 otrok. Novi sedež, za katerega je dala zemljišče pokrajinska uprava, stoji blizu prejšnjega v Ul. Cantu.
Odbornika Nardinija je sprejela predsednica tržaške sekcije ANFFAS Eleonora Torossi Sinigo, prisotni pa so bili tudi člani upravnega odbora, ki so večinoma starši prizadetih o-trok. Odbornik je pokazal živo zanimanje za ustanovo in je izrazil prepričanje, da bo novi deželni zakon pripomogel k razširitvi in okrepitvi dejavnosti zavoda.
• V torek 26. t.m. bodo v mali dvorani gledališča Rossetti razdelili diplome udeležencem drugega tečaja za voditelje podjetij, na katerem so predavali o vodstvu podjetij, marke-tingov, organizaciji podjetij, nadzorstvu podjetij itd.
Včeraj so v tržaški bolnišnici odprli novo središče za hemodializo. Središče je v prostorih, kjer so bL li prej upravni prostori. Te so sedaj premestili v drugo poslopje.
Otvoritvene slovesnosti so se udeležili vsi vidnejši predstavniki tržaškega političnega življenja. Med temi naj omenimo vladnega komisarja Di Lorenza, župana Spaccinija, deželnega odbornika Maura in druge. V pozdravnem nagovoru je predsednik upravnega sveta tržaške bolnišnice odv. Morgera poudaril pomen. ki ga ima to središče. Prvo umetno ledvico so imeli v tržaški bolnišnici že leta 1962. Od tedaj se je središče počasi razvijalo in se počasi spremenilo v sedanje, najsodobneje opremljeno središče.
Dr. Legnani, ki vodi to središče, je nato gostom razkazal naprave in prostore. Povezano je z evropsko organizacijo za presaditve Eurotrans-plant in to sodelovanje je privedlo že do vidnih uspehov. Središče je urejeno tako, da v njem zgubijo pacienti čim manj časa: trikrat tedensko po 3 ali 4 ure. Istočasno lahko sprejme približno 40 oseb. Opremljeno je tudi s posebno dietetsko kuhinjo, ki je na razpolago tudi svojcem bolnikov, da se spoznajo na način kuhanja hrane, ki jo lahko bolniki uživajo. V središču je tudi šola
Razgovor predstavnikov enotnih odborov s PSDI o cestnih zvezah
Enotni odbor prebivalcev Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolon-kovca, Rovt, Ratinare in Lonjerja ter enotni odbor iz Barkovelj sta se 18. februarja sestala s člani pokrajinskega tajništva PSDI. Med razgovorom so predstavniki obeh odborov obrazložili, da je načrt o barkovljanski vpadnici postal brezpredmeten, načrt o južni vpadnici pa se je izkazal za resno škodljiv.
iniiiiiiiiiMiiiit mi iiiiiiiii m tim m nun im mi ii*n iiiHMiiiMiii'iitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiii ii
S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Soglasno odobren denarni prispevek za spomenik padlim pri Korošcih
Priznanje in pohvala domačinom - Poziv za nadaljnje priipevke
Predstavniki PSDI so potrdili, da gre za resno škodo in dejali, da stranke leve sredine iščejo vse načine, da bi škodo omejile na minimum.
Danes seja občinskega sveta
Danes se sestane tržaški občinski svet, ki bo razpravljal o nekaterih važnih spornih resolucijah, kot so o petrolejskem pristanišču, o hitrih cestnih zvezah in o zdravstvu. Na dnevnem redu občinskega sveta sta tudi ostavki odbornikov Del Tutta in Lonze ter izvolitev svetovalcev Lanze in Giuricina za odbornika.
• V četrtek, 28, t.m. ob 20. uri bo v dvorani sekcije KPI «P. Tomažič» Trg Stare mitnice 11/II., deželni svetovalec Dušen Lovriha obrazložil kakf šno kraško skupnost in kakšne kraške rezervate predlagajo komunisti. '
neje nastopili tudi v Šoštanju, kjer so vrnili obisk tamkajšnjim prosvetnim delavcem. Stiki med Šoštanjem, Gropado in Padričami ter na sploh s Slovenci v tržaški pokrajini so se tako okrepili, da so si šoštanjci želeli v svoji sredini tržaške igralce tudi ob tej tako pomembni obletnici.
V tem letu bodo v počastitev Kajuhove smrti še naslednje prireditve: recital Kajuhovih pesmi za kulturni praznik v Velenju, podelitev Kajuhovih bralnih značk, razstava «Likovni svet otrok» na temo Kajuhovih . pesmi, pohod velenjske mladine po poteh XIV. divizije in kviz «šaleška dolina v revoluciji», partizanski miting in otvoritev ■ spominskega kotička v Žlejbniku, zbor slovenskih pionirjev na Graški gori in pa likovna razstava slovenskih pionirjev na temo «Varstvo narave».
N. L.
• Župan Spaccini je včeraj sprejel predsednika avtonomne pristaniške ustanove Tonuttija, s katerim je razpravljal o problemih pristanišča.
V BEOGRADU
Zaradi nedovoljene prodaje blaga v Beogradu aretiran Tržačan
Zastopnik beograjskega tajništva notranje uprave je včeraj obvestil novinarje, da so organi notranje u-prave od 6. novembra do 11. februarja aretirali skupino oseb, ki so se zadnja štiri leta ukvarjali z nedovoljeno prodajo italijanskih izdelkov v Jugoslaviji. Med petimi aretiranimi sta italijanski državljan, 44-letni Mario Meola iz Trsta, Ul. Manzoni 15 in 31-letni Milorad Vujovič, nameščenec tržaške tvrdke «Sire» začasno stanujoč v Trstu. Skupina je na svoj račun in na račun italijanskih tvrdk «Sire» iz Trsta in «Supermarking» iz Bologne prodala v Jugoslaviji zasebnim obrtnikom 200 strojev za kemično čiščenje in likanje oblek, 80 ton raznih kemikalij za čiščenje oblek v skupni vrednosti 12 milijonov dinarjev. Skupina je, kolikor je do sedaj ugotovljeno, imela stike z okrog 170 zasebniki v 59 mestih Jugoslavije.
OSMICA
Za pustne praznike je odprl osmi-oo in toči svojo pristno kapljico
Niko Kosmač Zabrežec (Boršt) štev. 11
deluje že od leUt- L963 in jo obiskuj® lllu*llllllllllllllll,llllllllllllllllll,lll,llllllllllllllun,llllllllllllllllìllllllllllllll,llllll^lllillllllllllllllll,llllllllll
ZARADI POMANJKANJA UČNEGA OSEBJA
Gojenci šole za bolničarje so zasedli šolske prostore
Upravni svet tržaške bolnišnice mora poskrbeti za primerne rešitve
Miljski občinski svet je na svoji včerajšnji seji odobril razne upravne sklepe občinskega odbora, sprejel je ostavko enega člana upravne komisije občinskega prevozniškega podjetja ACNA in enega člana rajonske konzulte za Milje ter je imenoval nova člana. Odobrili so pooblastilo občinskemu odboru za izdatek 20 mil. lir brez prehodne odobritve občinskega sveta, poverili arh. prof. Costi nalogo, da izdela podrobne načrte za čistilne naprave in ureditev kanalizacije, ter začasno sprejeli v službo dva nameščenca.
Občinski svet je soglasno odobril prispevek miljske občine za spomenik padlim pri Korošcih. Iz lanskega proračuna bodo nakazali 350 tisoč lir, iz letošnjega pa še 150
1 Uiivaju. »	j«, v™. »—.tisoč lir. Občinski svetovalci so si
za bolničarje, kajti v procesu hemo- ' ogledali načrt, ki so ga izdelali dialize morajo biti odnosi med zdrav- domači univerzitetni šudentje po
' ” diskusijah na javnih zborovanjih, župan pa je izrazil vse priznanje in pohvalo vaščanom, ki sodelujejo
s prostovoljnim delom in nabirajo prispevke. Svetovalec Piero Viola je povedal, da so do sedaj nabrali pri Korošcih 900.000 lir, v Griži 500.000 lir, pri nekdanji železniški postaji pa 150.000 lir. Ker bodo stroški znašali 4 do 5 mil. lir, je izrazil željo, da bi tudi drugi, razne organizacije in ustanove, prispevali svoj delež, ter se je zahvalil občinskemu svetu in upravi za prispevek miljske občine.
Urnik trgovin za pustni torek
Ob včerajšnjem odprtju središča za hemodializo v tržaški bolnišnici so pred vhodom v središče demonstrirali gojenci šole za bolničarje in z lepaki opozarjali prisotne na nevzdržno stanje v šoli.
Gojenci so razdeljeni v šest tečajev: dva redna tečaja in štiri spe-cializacijske. Za vse tečaje pa imajo sedaj na razpolago le dve učni moči, kar je odločno premalo za reden potek pouka. Zato so na svoji skupščini, ki so jo imeli v četrtek, po ugotovitvi, da se uprava bolnišnice premalo zanima za pereča vprašanja bolničarjev, ki jih v Trstu primanjkuje, zasedli šolske prostore.
Po sestanku s predsednikom u-pravnega sveta tržaške bolnišnice odv. Morgero, do katerega je prišlo v četrtek ob 18.15 in na podlagi izjav odv. Morgere, ki so se zdele gojencem za nezadovoljive, so gojenci s tajnim glasovanjem sklenili, da zasedejo prostore, v katerih ima šola sedež.
Ta spor ni bil le naključen, ampak odraža stanje, ki nazorno prikazuje pomanjkanje ukrepov, ki bi privedli do dokončne rešitve zdravstvenega skrbstva v Trstu. Tako sedaj, po trditvah stavkajočih gojencev, najema uprava tržaške bolnišnice nekvalificirano osebje za pomoč bolnikom in mu nalaga odgo-
Kulturni krožek Devin - štivan
vabi vse člane in simpatizerje na veliko pustno zabavo, ki bo jutri, 24. februarja v gostilni «Pri ribiču» v Devinu z začetkom ob 18. uri. Posebno vabljeni otroci z maskami.
vornosti, za katere ni pripravljeno. Gojenci sedaj pričakujejo, da bo u-pravni svet tržaške bolnišnice na svojem sestanku 25. t.m. resno proučil to nevzdržno stanje in poskrbel za ustrezne rešitve, medtem pa bodo nadaljevali z zasedbo.
NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINE
Jutn z vodičem ogled dveh razstav
Odborništvo za kulturne dejavnosti tržaške občine pripravlja za jutri, v nedeljo, dva zanimiva kulturna dogodka: ob 10. uri bo v Ul. Diaz ogled z vodičem mestnega muzeja Revoltella. Kustos moderne galerije dr. Giulio Montenero bo ob predvajanju diapozitivov predaval o temi «Trst: področje, mesto in palača Revoltella».
Od 11. ure dalje bo ogled, vedno z vodičem, v Ul. Imbriani 5, razstave «Trst od 700 v bodočnost».
Tihotapec ni izpolnil obljube
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodišču 30-letnega Silvana Turina Garinella iz Ul. delle Cave 33, ki pa ga niso našli doma. 21. novembra lani je 38-letna jugoslovanska državljanka Kata Gabrič por. Stankovič iz Subotice prijavila Garinello. Povedala je, da je kupila v neki mestni trgovini 279 majic in 20 puloverjev v skupni vrednosti 837.000 lir oziroma 2,203.000 starih dinarjev. Blago je izročila Garinelli, ki se je ponudil, da ji bo proti plačilu 150.000 dinarjev prepeljal vse blago do Divače. Vendar ga je tam zaman čakala, Garinelli je z blagom izginil in policija ga ni več našla.
Združenje trgovcev sporoča, da bodo v torek, 26. t.m. vse trgovine odprte samo do 13. ure, razen papirnic in trgovin z igračami. V ponedeljek, 25. t.m. in v sredo, 27. t.m. bodo trgovine spoštovale te- j densko zaporo.	I
Stavkajoči gojenci iole za bolničarje
NAMESTO TRADICIONALNEGA NOVINARSKEGA PLESA
PUSTNI DRUŽABNI VEČER
danes, 23. t.m. zvečer od 21. ure dalje v prostorih
DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU, UL. GINNASTICA
Igral bo odličen orkester, poskrbljeno za pijačo, jedačo in dobro počutje z družabnimi igrami itd.
če se hočete za pust prijetno zabavati v domači družbi, pridite danes, 23. februarja zvečer v Dijaški dom!
Avtobusi prog 25 in 26 se ustavljajo pred vhodom v dom (prva postaja nad sedežem INAM)
VABILA SO NA RAZPOLAGO TUDI V NAŠEM UREDNIŠTVU!
«Parlamentarna vzgoja» v Avditoriju
V okviru niza predstav «Gledališče danes», ki jih tržaško Stalno gledališče prireja v Avditoriju, je snoči nastopila na tamkajšnjem odru gledališka zadruga G. Bellija, znanega italijanskega gledališkega delavca iz Rima.
Skupina se je predstavila z zanimivim dokumentarcem «Parlamentarna vzgoja» avtorja Roberta Le-ricija, ki se je že poskusil v podobnem gledališkem žanru. Vsebinsko je predstava grajena na resničnih pa tudi izmišljenih dokumentih, ki pričajo o tem, kako je parlamentarna Italija pred prihodom fašizma na oblast pravzaprav pripravila prosto pot prav slednjemu. Predstava, ki jo je občinstvo z zanimanjem gledalo, je dokaj polemična, saj se poleg resničnih pričevanj poslužuje tudi domnev, kar prav gotovo opredeljuje in pogojuje gledališko angažiranost te zanimive gledališke skupine iz Rima.
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabare-tem «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Ki a i ja
Danes, 23. februarja ob 19.30 na škofijah.
V soboto, 2. marca ob 20. uri v restavraciji «Križman» v Repnu. V nedeljo, 3. marca ob 15. uri v Lokvah in ob 20. uri v Štanjelu.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes, ob 18. uri ponovitev Puccinijeve opere «Tosca». Dirigent Michelangelo Veltri.
Pri gledališki blagajni na razpolago vstopnice za premiero Verdijeve opere «Rigoletto», ki bo v torek ob 20. uri
AVDITORIJ
Danes ob 20. uri za «Teatro oggi» sedma abonmajska predstava Teatra Stabile «L’educazione parlamentare».
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri šesta abonmajska predstava Teatra Stabile: «Tri sestre» Čehova v režiji O. C. Giovangiglia.
STALNO SLOVENSKO	
GLEDALIŠČE V TRSTU	
Pepelka vabi na	OTROŠKO
PUSTNO RAJANJE	jutri, 24.
februarja, ob 14.30	
v kulturnem domu	v Trstu
Zabavni program na	odru se
prične ob 15.30	
Danes vsi na
KRAŠKI PUST
Opčine	Začetek ob 14. uri
ŠD BREG
priredi danes, 23. februarja 1974 na stadionu «Prvi maj»
PUSTNI PLES
Igral bo ansambel ROBBLES Brežansko vino
Domače klobase Rezervacije miz na sedežu društva.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 23. februarja MARTA
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42 — Dolžina dneva 10.47 — Luna vzide ob 6.59 in zatone ob 19.21.
Jutri, NEDELJA, 24. februarja MATIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,9 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 9,1, zračni pritisk 1016,7 mb, ustaljen, veter 18 km severovzhodnik, vlaga 39-odst, nebo 3 desetinke poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. februarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Elena Zadro, 77-letna Giovanna Fabrer vd. Co-melii, 73-letna Rosina Petronio vd. Gandolfo, 60-letna Biagia Rossi por. Zoppolato, 63-letna Agnese Basek vd. Turco, 53-letni Hano Bonifacio, 71-letna Paimira Fratta por. Trogu, 63-letni Mario Chiesura, 42-letni Giordano Krmac, 90-letni Paolo Vertes, 85-letni Stefano Bevilacqua, 81-letna Maria Donda, 89-letni Gustavo Krei-bich, 77-letna Gioconda Scherolli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
La Cappella Underground 19.00—21.00 «La vestale di Satana». Režija Harry Kumel. Grozljivka.
Ai is ton — LN.C. 16.00-22.00 «L’ultimo uomo di Sara». Režija M. V. Onorato. Igra Rosemarie Dexter. Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Paper moon». V glavni vlogi igra Ryan O'Neil. Barvni film.
Excelsior 16.00 «A 17 anni siamo stati tutti zozos». Igrata Edmond Rail-lard in Frederic Duru. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «La gang dei doberman colpisce ancora». Barvni film.
Fenice 14.30-16.50-19.20—21.50 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 16.00 «H rompiballe». Barv» film. Igrata Lino Ventura in Ja cques Brel.
Ritz 16.00—22.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l'occidente». Igra Brace Lee. Barvni film.
Aurora 16.00 «Chi ucciderà Charles Varick?» William Matthau. Barvn* film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Fiepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Agente 007 vivi e la scia morire». Barvni film za vsa kogar .
Impero 16.00 «Fantasia». Walt Disney
Filodrammatico 16.30 «Fràulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il grande duello», h gra Lee van Cleef. barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Milano rovente». Antonio Sabato, Philippe Le roy, Marisa Meli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Il clan dei marsigliesi». Igrata Jean Paul Beimondo in Claudia Cardinale. Barvni film.
Abbazia 16.00 «L’erede». Igrata Jean Paul Beimondo in Carla Gravina. Barvni film.
Astra 16.30 «Via col vento». Clark Gable, Vivien Leight in Olivia de Hawiland. Barvni film.
Radio 16.00 «Terrore sull’isola dell'amore». John Ashley. Barvni film.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja svoja olja in tempere Jaka Renko. Razstava bo odprta do 2. marca.
V	galeriji «Forum» v Ul. Coroneo mednarodna grafična razstava.
V	galeriji «Rettori - Tribbio» v starem mestu so odprli razstavo grafike skupine znanih italijanskih likovnikov.
Razna obvestila
PD «Vesna» in ŠD «Vesna» prirejata, danes, 23. in v torek, 26. februarja pustna plesa, v torek popoldne, 26. februarja pa otroško pustno rajanje.
PD «Slavko Škamperle» pri Sv. I-vanu priredi v torek, 26. februarja ob 16. uri v društvenih prostorih o-troško pustno rajanje. Vabljeni otroci v maskah!
Mladinski krožek - Trst, Ul. Ginnastica 72, obvešča svoje člane, da lahko dvignejo članske izkaznice v prostorih krožka od 14. do 15. in od 19. do 20. ure do vključno 1. marca 1974.
Drevi ob 20. uri bo nastopil v prostorih Slovenskega kulturnega kluba, Ul. Donizetti 3, oktet primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec». Vstop prost. Jutri, 24. t.m. ob 17. uri pa bo v klubu pustna zabava. Pred plesom nas bo zabaval neznani mladi čarodej. Mladi vabljeni.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju
vabi na
OTROŠKO RAJANJE
ki bo danes, na pustno soboto od 16. ure dalje.
Med rajanjem bo obiska’ ške-denjsko mladež tudi dvomi marša! Žolna od Fepelke.
Prispevki
Ob 10. obletnici smrti Matilde A-dam daruje mož Leopold 5.000 lir za Dijaško matico.
Ivana Tavčar s Proseka 23 daruje 1.000 lir za Dijaško matico.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ul. F. FILZI 10 -i 38-101. 38-045
URADNI IkCAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	697,—
Funt šterling	1.605,—
Švicarski frank	226,—
Francoski frank	141,—
Nemška marka	260,90
Avstrijski šiling	35,60
Dinar: debeli	42,—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
TUDI PUST ČUTI POSLEDICE SEDANJE KRIZE, VENDAR . . .
Kraševci nas vabijo popoldne na Opčine Jutri karneval v Miljah in v Skednju
Na Kraškem pustu 12 vozov 4 godbe in Halubajski zvoncarji
r
Skupina Boljunčanov in Mačkovljanov se pripravlja za pust
Hudo naraščanje cen, omejitve in podražitve zaradi energetske krize, skrbi za jutrišnji dan kvarijo pustno razpoloženje in so preprečile nekatere pustne prireditve. Kljub vsemu temu pa pust ne umre, ker pride prav za to, da vsaj za nekaj dni prežene skrbi in črne misli, kot je pred stoletji, pred prihodom pomladi, preganjal zimske zle duhove.
Za nekaj ur dobre volje in zabave bomo šli danes popoldne na Opčine, kjer je vse že pripravljeno za «8. kraški pust». V pustnem sprevodu, ki bo krenil po glavnih openskih ulicah ob 14. uri in se bo zaključil «Na brdini» s kronanjem pustnega kralja in kraljice, bo sodelovalo 11 kraških vasi z 12 vozovi. Nastopile bodo tudi skupine pustnih mask, kot gostje pa Halubajski zvončarji iz Kastavščine. I-grale bodo kar 4 godbe na pihala, in sicer iz Divače, Križa, s Proseka in iz Brega. Pustni vozovi bodo šli v sprevodu po naslednjem vrstnem redu: Praprot z vozom «šola OZN v Sesljanu», Salež «Kraševec ne je sena», Križ «Kriza petroleja», Prosek «Zgodovina Krasa», Repen «De-skova hiša», Opčine «Nenajdljivo v 1973», Kolonja «Kraške spičke», Trebče «Evropski MEO ali SET», Oropada «Stara Evropa — Drag Petrol», Kontovel «Austerity», Opčine «Circus petroleum», šempolaj «Kam plove naša lira?». Kot vidite, so teme zelo aktualne, prireditelji pa pravijo, da so vozovi tehnično izdelani še boljše kot lato in izražajo kraški humor. Zvečer bo v Prosvetnem domu pustni ples, domačo kapljico pa bodo točili v dveh osmicah «Na brdini» in v Prosvetnem domu.
V	škednju bo jutri in v torek ob 15. uri velik sprevod pustnih mask, toda brez vozov. Ojačena bo Acega-tova avtobusna služba, v torek od 14.30 do 0.30 in v sredo, ko bo pustni pogreb, pa od 15. do 19. ure, je prepovedan po Škednju promet z motornimi vozili.
Jutri ob 14.30 se bo po miljskih ulicah razvil velik sprevod pustnih vozov in mask. Miljski karneval je Največ ja taka prireditev v naši deželi in na njem nastopajo znane Pustne skupine, ki štejejo tudi po 200 članov, z godbami, bogatimi vozovi in pestrimi oblekami. Med žemi je tudi skupina «Lampo» od Korošcev (Sv. Barbara), ki bo nastopila s pustnim vozom «Austerity» in s sodelovanjem godbe na pihala iz Pridvora pri Kopru. V torek dopoldne bo po miljskih uli-eah dala duška svoji razigranosti solska mladina, popoldne pa bodo ^rale godbe in se bodo sprostile ruzne skupine pustnih mask ter posamezne šeme. V nedeljo ob 17. uri bodo podelili nagrade skupinam za Najlepše vozove, v torek pa skupi-®am pustnih mask.
V	Mačkoljah bodo v nedeljo do-
poldne nabirali po vasi klobase, jajca in vino v spremstvu pustne Sodbe, ki bo popoldne igrala v pust-Nem domu v Boljuncu na otroškem rajanju. Ista godba bo sodelovala V torek pri nabiranju klobas, jajc JN vina v Boljuncu, kjer odpade tudi letos, verjetno pa ne za vselej. Pustni pogreb.	.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiii
ADRIANA SEROM 0 SKORAJŠNJEM LJUDSKEM GLASOVANJU
Razveza zakona je državljanska svoboščina, ki jo moramo ohraniti
Zagovorniki referenduma za odpravo razporoke v Italiji so iste sile, fašisti in desnica KO, ki bi radi stregli po življenju tudi Slovencem
Kampanja razčiščevanja o pome- j kanje stanovanj, skrbi zaradi dra-nu ljudskega glasovanja (referen- ' ginje, pomanjkanja šol, vrtcev, ja-
duma) za odpravo zakona «Fortuna Baslini-Spagnolli», ki je v Italiji pred tremi leti uvedel razporoko, je pred dnevi zabeležila zborovanje komunistične poslanke Adriane Seroni.
Seronijeva je ljudem, ki so napolnili dvorano Ljudskega doma v Ulici Madonnina, podrobno obrazložila stališča KPI o sedanjem referendumu, ki so ga hoteli predvsem fašisti (ker si obetajo nov premik na desno), Andreotti in Fan-fani.
Razporoka je državljanska svoboščina, ki uvršča Italijo z vsemi civiliziranimi deželami Evrope, z izjemo fašističnih režimov, kot so Španija, Grčija in Portugalska. Kot vsaka svoboščina, ni ločitev nekaj razkrajajočega, saj le «uradno» ugotavljamo ločitev tedaj, ko družine zdavnaj ni več. Lažne so torej trditve, da zakon o razporoki razkraja družinsko enotnost. To so le fraze nasprotnikov ločitve, ki očitno nimajo argumentov.
Res je, da je v Italiji bilo v treh letih le 60 tisoč ločitev, kar je zelo malo, če upoštevamo, da je v večini šlo za stare primere, ki so se vlekli skozi cela desetletja.
Ni tudi res, da bi zakon «Fortuna» dopuščal «lahkotno ločitev». Nasprotno: omenjuje se na pet primerov, glede katerih mora vsak, tudi zrel katoličan, priznati, da so človeško povsem upravičeni. Recimo primer, da skuša mož umoriti ženo, ali da je imel spolne odnose z zakonsko hčerko, ali da je bil obsojen na dosmrtno ječo. V teh primerih je v Italiji dovoljena ločitev. Zadnji primer pa dopušča razporoko po petih, oziroma sedmih letih, ko sta zakonca pravno že ločena (separazione legale). V vseh teh primerih ne gre za nikakršno razkrajanje družine, ker družinske enotnosti, ki sloni na ljubezni, vzajemnosti in vzgoji otrok, zdavnaj ni več.
Zaman torej skušajo nasprotniki zakona o razporoki igrati na čustva ljudi, pozabljajo pa, da so sami (predvsem demokristjani) odgovorni za resnične elemente razkrajanja družine, kot so izseljevanje mož, ki gredo v tujino za kruhom, pomanj-
ILu
Jutri, 24. t. m. od 17. ure dalje
PLES
v prostorih PD «I. Cankar», U lica Montecchi 6 Vabljeni člani in nečlani!
sli, zdravstvene in drugačne oskrbe. To so resnični vzroki napetosti in skrbi v družinah, ne pa zakon o ločitvi, ki zanima samo tiste, ki so ločeni, ne pa večine drugih, ki žive v svoji družini in ne mislijo na to.
Seronijeva je poudarila, da je namen fašistov in klerikalcev (tudi tistih, ki v svojem grbu imajo latinsko besedo «svoboda») izbrisati iz italijanske zakonodaje neko svoboščino, ki zadeva manjšino ljudi. To bi lahko bil precedens za poskuse uničevanja sistema svobode in demokracije v Italiji, skratka premik na desno.
Tega vprašanja se je uvodoma lotil član tržaškega vodstva KPI Spetič, ki je navedel kot primer razburjenje, ki bi vzbudil referendum proti Slovencem.
«Recimo», je dejal, «da bi čez nekaj let parlament izglasoval zaščitni zakon o pravicah Slovencev, o uporabi slovenščine itd. Kaj bi rekli na to, da bi desnica predlagala referendum za odpravo tega zakona, češ da to velike večine italijanskih državljanov ne briga. Tudi zakon o enakopravnosti Slovencev, ah pravica, da govore materin jezik, ni obvezen za vse, je pa svoboščina, ki jo narodna manjšina terja. Ali je sprejemljivo, da ji večina vsili drugačno rešitev glasovanjem?»
Tudi v takem primeru bi v Italiji odpravili demokratično svoboščino. Res je namreč, da se za odpravo demokratične svoboščine, kot je razporoka zavzemajo prav iste sile, ki Slovencem že zdavnaj strežejo po življenju. Zelo nevarno bi torej bilo, če bi se med Slovenci našli tudi volivci, ki bi glasovali «da» na predlog za odpravo državljanske svoboščine.
Zato velja vsem volivcem poziv, še posebej pa Slovencem, naj na referendumu za odpravo razporoke glasujejo «NE», ker to pomeni ne — fašistom, ne — odpravi demokratičnih svoboščin, ne — premiku na desno.
NA POBUDO ENOTNEGA SINDIKALNEGA VODSTVA
Vse stranke ustavnega loka za odločen boj proti fašistom
Potreba po skupnem nastopu proti naraščajočim fašističnim provokacijam
Na predlog enotne sindikalne federacije treh sindikalnih organizacij v goriški pokrajini (CGIL, CISL, UIL) so se v Gorici sestali predstavniki vseh strank ustavnega loka ter sprejeli enotno stahšče v katerem poudarjajo potrebo po učinkovitejšem boju proti fašističnim provokacijam.
Sestanek je odprl pokrajinski tajnik CISL Radovan, ki je poročal povečanju politične napetosti v Gorici in v pokrajini zaradi provo-kacijskih dejanj neofašistov. Ta dejavnost je opazna posebno v zadnjem času in se kaže tako v mestu kakor tudi v tovarnah. Pristojne oblasti do tega nevarnega pojava vsaj doslej niso pokazale potrebne ostrine.
V	diskusiji, v kateri so spregovorili predstavnik vseh strank, je pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza navedel več konkretnih primerov, kako skušajo fašistični krogi z nasiljem, pretepi, ustrahovanjem in provokacijami vseh vrst pokvariti demokratično vzdušje v naših krajih.
V	skupni resoluciji, ki jo podpirajo vse goriške stranke ustavnega loka, je govor tudi o sestavi delegacije, ki bi vladnemu predstavniku izrazila zaskrbljenost demokratične javnosti ter zahtevala učinkovite ukrepe proti naraščanju fašistične dejavnosti, ki ima tudi kriminalni značaj.
V	resoluciji vse stranke ustavnega loka in sindikalne organizacije najostreje obsojajo fašistično nasilje ter izražajo svojo trdno voljo, da ga s protifašistično akcijo vsega slovenskega in italijanskega go-riškega prebivalstva, ki je tako drago plačalo svojo svobodo, odločno zatrejo. Delegacije, ki se sklicujejo na odporništvo, dajejo pobudo za razne oblike boja, tudi z opozarjanjem prebivalstva na obstoječe nevarnosti in z mobilizacijo delavcev, da obranijo svobodo in demokracijo.
V Gorici sestanek nekdanjih političnih preganjancev
Prejšnji dan so se v Gorici sestali deželni voditelji organizacije bivših preganjancev. Sejo je vodil
goriški predstavnik Tiberio, ki je poročal o prizadevanjih komisije parlamentarcev, da bi zakon 336 razširili tudi na delavce zasebnih podjetij. Parlamentarci se zanimajo tudi za priznanje posebne življenjske doklade ter je upati, da bo postopek kmalu uspešno zaključen. Na predsednika republike je organizacija vložila 1262 prizivov, od katerih so doslej preučili 440 prizivov in sprejeli 202 priziva. Upravičenci, katerih prizive so ugodno rešili, prejemajo na podlagi dekretov vojne pokojnine.
Predstavnik tržaškega odseka Po-stogna je nato poročal o procesu proti zločincem, ki so odgovorni za smrt 3.000 političnih pripornikov v Rižarni v Trstu. V tem procesu bodo branili žrtve odvetniki vseh pohtičnih skupin, ki so se udejstvovale v protifašističnem boju. Poleg znanih branilcev iz vse države bodo nastopili tudi domači.
Odprtje Rižarne, edinega nacističnega taborišča v Italiji za pobijanje protifašistov, bo predvidoma 22. junija, na dan, ko je v Rižarni
pričel delovati krematorij. Zveza bivših deportirancev bo tesno sodelovala pri pripravi na ta dogodek, ki naj poudari polno solidarnost z žrtvami protifašističnega boja in z njihovimi svojci.
Veliko pustovanje v Šempetru
Transparent preko ceste in veliki kričeči lepaki v Šempetru pri Gorici vabijo v nedeljo ob 14.30 pri Marketu na veliko pustovanje. Organizatorji Gasilsko društvo in aktiv mladine Manifakture iz Šempetra so pripravili 15 denarnih nagrad za najboljše skupine in prav toliko nagrad za najboljše posamezne maške. V primeru slabega vremena, bodo pustovanje preložili na sam pustni torek.
Nekatere skupine in posamezniki iz špetra, Vrtojbe, Mirna in Bilj se zelo resno pripravljajo, kar pomeni, da bo konkurenca zelo močna.
Kotar
V RAZNIH KRAJEVNIH UPRAVAH
Socialistična stranka bo skoraj povsod na Goriškem v opoziciji
Sklep je sprejel pokrajinski odbor PSI
Socialistična stranka obsoja konservativno zadržanje posoške krščanske demokracije tako v pokrajinski upravi kot v drugih krajevnih u-pravah, potrjuje prehod v opozicijo do prihodnjih volitev in izraža zahtevo, da je treba preverjanje v goriški občini čimprej zaključiti in da je treba odpraviti vzroke nedelovanja v goriški občinski upravi. To je v glavnih obrisih vsebina resolucije, ki so jo sprejeli v četrtek zvečer člani vodilnega odbora PSI, ki so se sestali v Gorici.
Sejo je vodil tajnik Semola. V poročilu je prikazal rezultate sestan kov z zastopniki drugih strank leve sredine. V diskusijo so posegli številni člani odbora. Ugotovili so, da nosi krivdo za razdor levosredinske koalicije demokristjanska stranka. Posebno v pokrajinski u-pravi se je KD postavila na konservativne pozicije ter onemogočila vsakršno pobudo za odpravo krize. Podobna stališča so v krajevnem merilu zavzeli zastopniki večinske stranke. Ob zaključku seje so soglasno izglasovali resolucijo, v kateri potrjujejo prehod v opozicijo v pokrajinski upravi ter v občinah Krmin, Tržič in Gradež. Istočasno je v resoluciji izražena zahteva po
rešitvi nekaterih odprtih vprašanj v gonški občini.
«Ples tatov» v nedeljo v Katoliškem domu
V nedeljo, 24. februarja ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici premiera komedije «Ples tatov*, s katero bodo nastopili igralci amaterske dramske skupine SKPD «Mirko Filej» iz Gorice. Delo je režiral Andrej Bratuž, v njem pa nastopa skoraj 20 oseb. Avtor komedije, ki ima štiri slike, je Jean Anouilh.

SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Svetovalci odobrili obračun za 1.1972 odbor predstavil proračun za 1.1974
Letos skoraj 1,4 milijarde Dr primanjkljaja • 7 milijard investicij
Včerajšnja seja goriškega občinskega sveta je bila posvečena temeljnim dokumentom občinske u-prave, iz katerih je razvidna njena politična usmeritev. Dva takšna dokumenta sta včeraj prišla na dnevni red; obračun za leto 1972 in proračun za leto 1974.
Med obračunom je predsedovala seji svetovalca Di Giannantonio Obračun je podal odbornik za finance Ciuffarin, ki je nanizal osnovne podatke o dohodkih in izdatkih. Občinska uprava je letos zaključila s 638 milijoni lir primanjkljaja, ki ga je odpravila z najemom posojila. Pri dohodkih naj omenimo okoli 770 milijonov lir od proste cone, kar
PRIPRAVE OBČINSKIH UPRAVITELJEV
Prizadeval ja za javno upravljanje bodočega metanovodskega omrežja
Komunistični svetovalci pri predsedniku CAPO
T^idtnO- uAednidtuu
Skupina mladih in odraslih, ki pri Korošcih pripravlja pustni voz
Slovenščina na pošti v Devinu
Ponovno nam je bila storjena krivica. Direktor devinskega poštnega urada odhaja na drugo službeno mesto. Tržaška poštna direkcija je bila gluha na opozorilo v Primorskem dnevniku in je nepričakovano poslala na njegovo mesto uradnika, ki ne obvlada slovenščine. Čudimo se, da je do tega prišlo, saj spadajo pod ta poštni urad izključno slovenske vasi, še bolj čudno pa je, da je tržaška direkcija prezrla tudi navodila iz Rima, ki točno določajo, da morajo direktorji poštnih uradov v tržaški okolici obvladati slovenščino. Da slovenskih uradnikov ne primanjkuje, dokazuje dejstvo, da je prejšnjega direktorja nadomeščal vedno u-radnik z znanjem slovenščine. Nerazumljivo je zakaj ga ni sedaj direkcija imenovala v Devin, če je bil vedno kot suplent dober. Odgovor je enostaven in preprost. Domačini dobivamo drobtinice, pri pojedini pa sedijo begunci. Upali smo, da bomo s poštno decentralizacijo na boljšem, a na žalost ugotavljamo, da bi bilo morda boljše, če bi bili odvisni od sicer počasnejše rimske birokracije, kot od krajevne, Slovencem nenaklonjene, direkcije. Ob tej krivici ne moremo stati križem rok in zahtevamo od odgovornih organov, da to zadevo čimprej uredijo, da ne bodo kršene manjšinske pravice do uporabe našega jezika. Omeniti pa moram, da je prebivalstvo zelo o-gorčeno in da ne bo dovolilo imenovanja novega uradnika brez natečaja in neveščega slovenskega je zika.
Vaščan
V naši pokrajini imajo v zadnjem času občinski upravitelji polne roke dela z nameravano postavitvijo metanovodske mreže tudi na podeželju. V času energetske krize postaja to vprašanje še bolj aktualno, saj bi metan lahko služil tako za ogrevanje stanovanj kot za gospodinjske potrebe in tudi za razne industrijske obrate. V Gorici se je metan že dobro obnesel, sedaj imajo v načrtu povezavo z nekaterimi tovarnami v Krminu.
Občine tržiškega okoliša so že izdelale načrt za metanovodsko o-mrežje in izrazili so željo, da bi to upravljal isti konzorcij, ki skrbi v nekaterih občinah okrog Tržiča za elektriko in vodovod.
Do podobnih pobud prihaja tudi krminsko - gradiščanskem okolišu. Za ta problem se zanima zlasti uprava vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija, kajti med javnimi upravitelji se je porodila pobuda, da bi prav ta konzorcij, v katerega je včlanjenih precej občin, od Doberdoba do Dolenj, lahko upravljal tudi morebitno razdeljevanje metana.
Pred dnevi so o tem razpravljali tudi občinski svetovalci in odborniki, člani komunistične partije. Tudi oni so se zedinili v zahtevi, da se konzorciju CAFO da v u-pravljenje razdeljevanje metana. Njihova delegacija se je sestala, v spremstvu tajnika federacije Paize in deželnega svetovalca Zorzenona s predsednikom CAFO Marangonom.
Orisali so mu, to kar so na sestanku sklenili. V pogovoru so komunistični svetovalci omenili možnost, da bi CAFO zaprosil deželo za posojila. Če bi dežela ne hotela dati denarja, naj bi konzorcij najel redno posojilo. O tem naj bi govorili na seji upravnega sveta konzorcija.
Predsednik CAFO Marangon je delegatom povedal, da je že imel stike z upravitelji goriške hramlni-ce in da so ti obljubili precejšnje posojilo ter da so skupščino članov CAFO sklicali za prihodnje dni. Na tej skupščini, na kateri sodelujejo župani, bodo razpravljali prav o tem vprašanju.
da bo skoro gotovo na seji prisotnih vseh devet svetovalcev te stranke, ki bodo za proračun glasovali z dvema socialdemokratoma. KD in PSDI namreč tvorijo v Krminu večino enajst svetovalcev od skupnih dvajset. Razpravo o proračunu so odlagali, ker se je zdelo, da ne bo bivši župan Stecchina gla soval za proračun. Tako je namreč on sam dal razumeti. Ugotovili smo tudi, da so brez osnove vesti, ki so krožile v Krminu pred nekaj tedni, da bo socialdemokratski odbor nik, Slovenec Peter Devinar, odstopil Ta bo ostal na svojem mestu.
Na dnevnem redu seje Imajo tudi načrt kanalizacije v Borgnanu, načrt za gradnjo doma za starčke, ki bo služil vsemu okolišu in ki bo veljal skoro pol milijarde lir ter ustanovitev konzorcija z okoliškimi občinami za upravljanje tega doma za starce. V načrtu imajo tudi razširitev pokopališča v Bračanu.
Občinska seja v Krminu bo v
sredo
Občinska seja v Krminu, kjer bo da razpravljali o letošnjem prora čunu, bo v sredo, 27. februarja zve čer. Vabila so dobili na dom vče raj občinski svetovalci. Že samo sklicanje seje, kjer bodo razprav Ijali o proračunu, pomeni da so se spori osebnega značaja v krščan skodemokratski stranki ugladili in
predstavlja 38 odst. vseh dohodkov, ter 237 milijonov lir od družinskega davka (11 odst.). Za obračun so glasovale stranke leve sredine in komunisti, liberalci so se vzdržali, misovci pa so glasovali proti.
Svetovalci so nato odobrili pravilnik o delovanju frizerskih salonov, župan De Simone pa je odgovoril svetovalcu Bratini na njego-
lir), na drugem mestu so stroški za vzgojo (885 milijonov). Za mestno policijo je določenih 177 milijonov, 1,6 milijarde lir pa za socialne namene, za gospodarske pobude pa pol milijarde lir.
K temu moramo dodati že prej omenjenih 7,7 'milijarde lir investicij, za katere občinska uprava že nekaj let sprašuje deželna in držav-
s	SJ5T& SZS.
Zaradi slabega gospodarskega položaja v državi je zelo vprašljivo, če bodo ustregli prošnjam občinske u-prave za najem tako velikih posojil. Omenimo naj, da je med temi posojili 210 milijonov za slovensko gimnazijo - licej in učiteljišče v Ul. Campi in posojilo 185 milijonov za telovadnico v tej ulici.
sti letališče občini za potrebe štan dreških kmetov. Svetovalec je bil zadovoljen z županovim odgovorom, da je postopek v teku. Nato je bilo prebrano poročilo, ki spremlja proračun za leto 1974. Preden bi iz njega povzeli nekaj osnovnih podatkov, naj ugotovimo, da je bilo na seji prisotnih komaj zadostno število svetovalcev in da je bilo čutiti krizno situacijo, nastalo zlasti po včerajšnji ‘ odločitvi pokrajinskega vodstva PSI, da se umakne iz krajevnih ustanov.
Proračun goriške občinske uprave za leto 1974 izkazuje skoraj 1,4 milijarde lir primanjkljaja, kakšnih 600 milijonov lir manj kot lansko leto. Za normalno poslovanje ustanove bodo potrošili 4,9 milijarde lir, ki jih bodo s svojimi dohodki «pokrili» do višine 3,5 milijarde lir, preostali znesek (1.4 milijarde) pa se bodo sposodili, da bodo proračun uravnovesili.
Ker pa pripravlja občinska uprava več javnih del, ki jih ne bo mogla finansirati iz svojega deficitarnega proračuna, amoak z najemom posojil, je v proračunu predviden izdatek 7,7 milijarde lir za ta dela, izdatek, ki je izredno visok in ki ga bomo mogli šele ob zaključku leto oceniti, do kolikšne mere je bil dosežen.
V teh nekaj stavkih smo na kratko strnili vsebino zajetne knjige, v kateri so podrobno obdelane vsè proračunske postavke, vsi dohodki in izdatki.
Medtem ko izhajajo dohodki iz nekaj vrst davkov in pristojbin ter znašajo, kakor smo zgoraj napisali, 3,5 milijarde lir. so izdatki veliko bolj razdrobljeni. Največje breme za občino predstavljajo izdatki za plače osebja (1,7 milijarde
Aretiran mladenič
zaradi vloma v stanovanje
Agenti letečega oddelka goriške kvesture so predvčerajšnjim zju traj aretirali 21-letnega Daria Clan-siga iz Gorice, Ulica Formica 6, ki je bil prejšnjega januarja vpleten v krajo na Travniku.
16. januarja letos se je namreč na kvesturi pritožil 30-letni Armando Bello, bivajoč na Travniku št. 38, zaradi vloma v svoje sta novanje. V njegovi odsotnosti so se namreč neznanci vtihotapili skozi strešno okno v stanovanje ter mu odnesli 50.000 lir v kovancih po 10 in 20 lir.
Kvestura je takoj pričela s preiskavo ter zasumila tudi Clansiga, ki je takoj po dogodku zbežal v Avstrijo. Prav ta njegov nenadni beg je še bolj ojačil sume preiskovalcev. Predvčerajšnjim so pa mladeniča opazili v štandrežu. Ko je ta opazil, da so mu prišli agenti na sled, je zbežal ter se skrival ob bregovih Soče, dokler ga niso ujeli in privedli v goriške zapore.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Andrea Barbieri, Mor-ganna Balbinot, Francesco Canciani.
SMRTI: 30-letna gospodinja Marija Bric, 59-letm delavec Aurelio Savio.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiimimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
5 SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Občinski svetovalci bodo sprejeli ukrepe za zavarovanje okolja Doberdobskega jezera
Odobritev nekaterih javnih del ■ 27. februarja dražba za šolo v Dolu
Na začetku seje občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila v petek popoldne, je župan Andrej Jarc izrazil zadovoljstvo občinske uprave nad uspehi doberdobskih šolarjev in šolark na smučarskih igrah, kjer so zasedli drugo, peto in sedmo mesto. Dejal je, da bo prihodnje leto občinska uprava poskrbela, da se bodo iger udeležili tudi šolarji iz ostalih vasi v občini. Poročal je o sestanku z deželnim odbornikom Mizzauom, kjer je sporočil interes doberdobske občine, da v okviru kraške skupnosti tudi zaradi narodnostnih razlogov sama razpolaga z uporabo Doberdobskega jezera, kjer je sicer pripravljena izdati dovoljenje le za manjše lesene zgradbe za potrebe ribičev in lovcev. Župan bo v prihodnjih dneh skli cal neuradno sejo svetovalcev, na kateri bodo zbrali vse doslej izdelana stališča okoli tega vprašanja ter dodali svoja najnovejša spoznanja. Svetovalce je župan seznanil s stališčem občinskega odbora glede prepovedi poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru Sporočil je uspešen izid kolavda-
cij novega pokopališča v Doberdobu, kjer je občinsko upravo zastopal odbornik Julko Gergolet ter izrazil solidarnost z delavci podjetja «Nest-pack» (nekdanji Solvay), ki se že pet mesecev bori za delovno pogodbo. Načelnik večine Jože Ferfolja pa je solidarnost razširil na vse delavske kolektive v Tržiču, ki se v teh dneh borijo za nove delovne pogodbe. Podžupan Černič je predlagal, da občinski svet pozove pristojne oblasti, naj prispevajo k pravični poravnavi sindikalnih sporov na Tržiškem.
V diskusiji je Evgen Ferfolja predlagal večjo skrb za uničevanje smeti in predlagal nakup rekvizitov za igranje otrok, ki so v vrtcu na prostem. Občinski tajnik dr. Becci je opisal vse dosedanje pobude občine in načrte da opremijo otroška igrišča. Občinska u-prava, ki je najprej poskrbela za razširitev vrtca, bo zadostila tudi tem potrebam.
Nato so prišli na dnevni red ter najprej odobrili načrt za razširitev pokopališča v Dolu. Dela bodo stala pet milijonov lir ter bo z raz-
PD «SOVODNJE»
priredi v Kulturnem domu OTROŠKO MAŠKARADO ki bo jutri, 24. februarja ob 15. uri. Od 19. ure dalje bo PLES za odrasle.
Društvo priredi v torek, 26. t.m.
PUSTNI PLES od 20. ure dalje.
Vabljeni!
Prosveta
Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba vabi danes, 23. februarja ob 20. uri na društveni sedež na predvajanje filma CVETJE V JESENI, ki je bil posnet po znani Tavčarjevi povesti.
Predavanja
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek. 28. februarja ob 20. uri predavanje višje medicinske sestre Milene Smovršnik iz Nove Gorice o temi «Zdravje in bolezni našega šolarja». K predavanju so vabljene zlasti matere otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
Klub «Simon Gregorčič» vani v četrtek, 28. februarja ob 20.30 na predavanje prof. Božidarja Mrevlje iz Nove Gorice o temi «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». Vabljeni zlasti starši o-trok. ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
Prsvetno društvo «Oton Župančič»
v štandrežu priredi v četrtek, 28. februarja predavanje o temi «Mladostnik in spolnost». Predaval bo dr. Janežič iz Nove Gorice.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi
v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» jutri (na pustno nedeljo), 24. t.m. pohod na Marka. Zbirališče ob 10, uri na mejnem prehodu Rdeče hiše, na jugoslovanski strani. Vabljeni!
Razna obvestila
Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredita za pustni torek, 26. februarja ob 15. uri v Prosvetni dveram otroško maškarado. Na sporedu bodo predvajanje otroških filmov in zabavne tekme.
Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba priredi v ponedeljek, 25. t. m. ob 15. uri na društvenem sedežu OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. O-troke bo zabaval domači ansambel «Kraški odmevi»; na sporedu je tudi predvajanje barvnega filma. Zaž.eljene so pustne maske.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža priredi danes, 23. februarja ob 16.30 na sedežu društva PUSTNO RAJANJE za šolsko mladino. Na sporedu imajo predvajanje barvnih slikanic in šaljive igre. Zaželene so pustne maske.
Kino
širitvijo pokopališče še enkrat večje. Na novem delu bo prostora za okoli 50 grobov.
Z deželnim prispevkom 10 mili jonov lir (vprašali so 20 milijonov, da bi asfaltirali vse poti) bodo a-sfaltirali srednjo cesto na Poljanah ter ulici Redipuglia in Roma v Doberdobu. Ob tej priložnosti je svetovalec Lakovič predlagal, naj lastniki hiš ob glavni cesti namestijo žlebove na strehe, ker kapnica kvari pločnike.
Odobrili so najem posojila 10 milijonov lir za ureditev šolskega poslopja v Dolu. Prihodnji teden bodo dela oddali na dražbi in svetovalci upajo da bo uspešna.
Odobrili so podaljšanje članstva v konzorciju za zdravniške preglede otrok. Za to službo plačuje občina po 171.000 lir na leto. Izkazalo se je za zelo koristno, ker omogoča pravočasno odkrivanje o-troških bolezni. Ob koncu je bil go vor o sodelovanju v konzorciju za avtobusne prevoze, od katerega si doberdobsko prebivalstvo nadeja u-strezno pomoč, zlasti pri prevozu delavcev.
Corica
VERDI 17.00—21.30 «Paolo il caldo». G. Giannini in R. Podestà. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00-21.15 «Papillon». S. Mc Queen in D. Hoffman. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «A un ora della notte». E. Taylor. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16 30—21.30 «Aberrazioni sessuali in	un penitenziario	femminile». R.	Rabal	in	S.	Santoni.
Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30- 21.30 «Tarzan in India». Y. Macbaney. Barvni film.
Tržič
AZZli RUO 17.30—22.00 «Elektra gli-de». Barvni	film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «L’imperatore de1 nord». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Zanna Dianca». Barvni	film.
A orti Corica
SOCA «Lev med gangsterji», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pogreb v Los Angelesu», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Barčica po morju plava», francoski barvni film ob 19.30,
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je dcžiirna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna 'ekarna Alla Saluta, Ul. Cosulich, tel. 72480.
IZ ČILA
Corvalan : «Vse je le prehodno»
«Tisti gospodje (čilska vojaška hunta) se motijo, če mislijo, da so opravili z marksizmom. Ideja komunizma je neuničljiva».
To so besede, ki jih je bil, kot izjavlja Alberto Prado, posebni dopisnik brazilskega tednika «Visao», njemu izrekel Luis Corvalan, voditelj Komunistične partije Čila, ob priložnosti, ko ga je ta obiska) na otoku Dawson, katerega je vojaška hunta generala Pinocheta po svojem udaru spremenila v koncentracijsko taborišče političnih u-jetnikov.
Ko je Corvalan prišel iz barake, ki so ga v njej namestili — pripoveduje brazilski dopisnik — so vojaki, ki so me obkrožali, vsi obmolknili. Toda v njih ni bilo opaziti znakov sovraštva ali grožnje, pač pa neka globoka radovednost. Moj razgovor s čilskim komunističnim voditeljem je pote kal v njihovi prisotnosti.
Na vprašanje, ali mu je znano, da poteka po vsem svetu velika kampanja za rešitev njegovega življenja, je odgovoril, da tega ne ve. Vesti — je dejal — ne pridejo do nas. Navzlic temu me to, kar ste povedali, ne preseneča. Mednarodna solidarnost je med komunisti — in ne samo komunisti — tradicionalna. Tudi liberalci, vredni tega imena, kažejo povsod po svetu velik smisel za človeško solidarnost.
V zvezi z vestmi, po katerih je bila njegova družina podvržena pritiskom, s čimer naj bi ga bili hoteli prisiliti, da bi se predal policiji, je Corvalan dejal: «Kar se tega tiče, nimam nobenih obvestil. Tu smo popolnoma izolirani od sveta. Nimamo radijskih sprejemnikov, le star tranzistor nam je na razpolago. Časniki, revije, pošta, vse to nam je izročeno šele, ko je šlo skozi nadvse strogo cenzuro. Kljub temu ne verujem, da bi bili mojo družino izrabili v skrbno izsiljevanje, namreč v smislu, da bi s pomočjo pritiska nanjo dosegli mojo predajo policiji. V resnici bi vsak tak poskus ostal brez učinka, kolikor bi vesti o tem nikoli ne dospele do mesta, kjer sem se skrival. Nasprotno, kolikor sem obveščen, se moja družina počuti dobro.
Vendar je eden od sinov zaprt v kraju Chabuco (star zapuščen rudnik solitra, blizu Antofagoste na severu Čila, zdaj koncentracijsko taborišče za politične jetnike). Po poklicu je inženir agronomije in se s politiko ne ukvarja. Mučili so ga samo zato, ker je moj sin. Jasno hočem tudi povedati, da sem bil 27. septembra ujet. Nisem se predal, presenetili so me v neki hiši, v Santiagu, kjer sem se skrival. Ponavljam: nisem se predal, pač pa so me odkrili.»
Kar zadeva obtožbe, ki mu jih vojaška junta skuša naprtiti, Cer-valan pravi, da mu niso znane, ve samo to, da je nekega dne prišel na otok neki gospod, da bi raziskal vprašanje denarnih malverzacij, ki mu jih verjetno, med drugim, tudi hočejo podtakniti. «Toda nikdar ne bodo mogli proti meni iznesti kake trdne, solidne obtožbe. Sicer smo mi vedno zagovarjali spoštovanje ustave in njeno obrambo. Nismo bili mi, ki smo jo izdali», je izjavil.
Glede usode Komunistične partije Čila, pa je rekel: «Nič ne vem o tem kar se dogaja oziroma, kar se je dogodilo, a o političnih strankah nimam nobenih vesti. Vendar se gospodje motijo, če menijo, da so o-pravili z marksizmom. Ideologija komunizma je neuničljiva. To je bilo dokazano vsakokrat, ko so jo sovražniki delavcev in izdajalci ljudstva skušali uničiti. In to bo dokazano še prenekaterikrat». Nakar je pristavil: «Imeli smo slutnje o tem, kar se je potem zgodilo, točneje, zavedali smo se možnosti, da to kar se Je zgodilo, lahko se zgodi». Pri tem je še pojasnil, da je njegova stranka opozorila pokojnega predsednika Allendeja o teh svojih slutnjah in pa. da so čilski komunisti na udar pripravljeni idejno, ne pa tudi v vojaškem pogledu.
Naprošen, da izrazi svoje mnenje, kakšna bo v bodoče usoda čila, je Corvalan odgovoril: «Mislim, da je vse to le prehodnega značaja. Vsi oni ,ki menijo, da je to dokončno, se motijo. Trdno sem prepričan, da bomo na drugem koncu temnega predora ponovno prišli do svobode in da bodo končno delavci zasedli tisto mesto v zgodovini, ki jim pripada. Prezgodaj pa je karkoli napovedovati ta trenutek. Vsekakor naj uzurpatorji oblasti vedo, kjerkoli se nahajajo, da je vse življenje polno najrazličnejših variant. Napačno bi bilo, če bi na to pozabljali,» je zaključil Luis Corvalan svoj pogovor z dopisnikom brazilskega tednika «Visao».
Tržaški oktet se čedalje bolj uveljavlja. Nič čudnega, resno vadi in pogosto nastopa. V zadnjem času je nastopil na več prireditvah, tudi na osrednji proslavi v Kulturnem domu, kot na podobni prireditvi, ki jo je organiziralo PD Ivan Cankar, kjer je zapel nekaj slovenskih, v glavnem umetnih pesmi. Sicer pa ima oktet razmeroma bogat repertoar slovenskih pesmi ter pesmi drugih narodov
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Heinz G. Konsalik:	PciClfiC
velikega kirurga
Ime pisatelja Heinza G. Kon-salika slovenskim bralcem ni neznano, saj imamo v slovenščino prevedenih ie vrsto njegovih del. Morda celo več kot del drugih, večjih avtorjev. Toda Konsalik piše romane iz sodobnega zdravniškega življenja. Tovrstni romani pa so bili še nedavno močno cenjeni po svetu in tudi danes jih radi prebirajo bralci vseh slojev in poklicev, človeško življenje je pač nekaj posebnega. In tisti, ki imajo moč in sposobnost odločati o življenju in smrti, uživajo in bodo vedno uživali poseben položaj. Zato navadni ljudje tudi tako radi pogledajo za kulise življenja teh ljudi, za kulise bolnišnic, operacijskih sob in spoznajo v dramatično napisanih romanih kako^ se odvijajo borbe za življenje in za zmago nad smrtjo. Zdravniški romani so torej bili še nedavno visoka moda po vsej Evropi, ni
nilllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||I||||||||||III||||||||||||||||||||IIllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||UlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»l>IHIIIIIIII»»'
BOSANKA IN AZERBEJDZANEC
Ona je stara 123 let on ima 120 let staža
Oha sta bila dvakrat poročena . Za vas potomstva - Mož je vse življenje prebil v svojih hribih
Ni dolgo tega, ko je ves svetovni tisk poročal o smrti najstarejšega človeka na svetu. Bil je to Azerbejdžanec Širalija Musli-mov, ki je dočakal 156 let. Pred nekaj dnevi pa je sklenil oditi v pokoj njegov rojak Medžid Agajev, ki je dopolnil tri delovne staže, saj je bil v «delovnem razmerju» nič manj kot 120 let. Na Že-Ijeznom polju v Bosni pa je te dni slavila svoj 123. rojstni dan Dže-mila Imamovič. In slavila ga je — s plesom.
čeprav se je poprečna življenjska doba močno razpotegnila, so starosti, ki smo jih pravkar navedli, tako velike ali visoke, da vzbujajo spoštovanje. Ustavimo se za trenutek pri ljudeh, ki so to starost dočakali.
Najprej stopimo v Bosno k Džemih Imamovič. Pred nekaj dnevi je starka slavila svoj 123. rojstni dan. Na slavje je povabila vse svoje sorodnike in prijatelje in vabilu se je odzvalo veliko ljudi, tako da so lahko zaplesali tudi kolo, v katerega se je vključile. tudi sama. Seveda ni dolgo «drobila korakov», toda zaplesala je tudi ona med svojimi sinovi, vnuki, pravnuki in celo prapra-vnuki. Vrnila se je nato na svoje mesto, na častno mesto za mizo, okoli katere se je zbrala lepa druščina ljudi, ki ji je prihitela voščit. In ob bogato obloženi mizi se je razvil pogovor, v katerem je svojevrstna slavljenka pripovedovala o svojem dolgem življenju in o zgodovini svojega kraja, saj se dobro spominja dogodkov, ki so že daleč v zgodovini. In vendar je starka pri vsem tem nekaj obžalovala. Rekla je, da ji je zelo žal, ker ne more z dokumenti dokazati, da slavi svoj 123. rojstni dan. Njen dom je namreč pogorel še v davni dobi, «ko so v Bosni vladali še muslimani». Ima pa na voljo celo vrsto drugih dokazov, predvsem odličen spomin, in s tem dokazuje, da bo vendarle držalo, kar trdi, da je namreč stara toliko let.
Kako je do tolikšne starosti — prilezla? Zelo enastavno. Veliko je delala, skromno živela, nikoli ni kadila, pa tudi pila ne. Posebno ne žganih pijač, pa čeprav je v njeni okolici veliko slivovih nasadov in je tam žganjekuha ena izmed gospodarskih panog, ki hrani veliko družin. Veliko pa je ženska pila mleka, predvsem ovčjega. Dvakrat se je omožila in iz obeh zakonov imela šest otrok, 16 vnukov, 50 pravnukov in pet prapravnukov. Čeprav je res, da moraš v razgovoru z njo nekoliko privzdigniti glas, ker ji sluh pojenjava, vidi zelo dobro in pri vsej častitljivi starosti nadomešča eno žensko delovno silo v hiši,
Zdaj pa stopimo k drugemu starcu — slavljencu. K njemu pa moramo v sovjetski del Azerbejdža-na v vas Tikjaband, ki je v goratem predelu dežele, celo na višini 1750 m nad morjem. Toda Medžid Agajev. rojak pokojnega Širalija Mislimova, ni slavil svo-
jega rojstnega dne, pač pa svoj — odhod v pokoj. In če tolikokrat že iz navade zapišemo, da je nekdo šel v «zaslužen» pokoj, za Medžida to dobesedno drži, kajti mož je «sledil svoji čredi» nič manj kot za «tri staže», nič manj kot 120 let.
Če je stara Bosanka, o kateri smo pravkar pisah, tožila, da nima dokumentov, ki bi dokazovali njeno starost, ima Medžid Agajev «karte», ki izpričujejo, da se je redil v januarju leta 1835. Vse svoje dolgo življenje je preživel v svojih gorah in iz leta v leto sledil čredam. Polnih 80 let je bil pastir vaških čred. Nato se je naselje spremenilo v kolhoz, vendar je ostalo še vedno prvenstveno pastirsko naselje. In Medžid, ki je v januarju slavil svoj 139. rajstni dan, je ostal pastir, tokrat kolhezni pastir in je vodil na pašo ovce.
Vse do svojega odhoda v pokoj, vse do pred nekaj dnevi, ko je odločil, da v bližnji pomladi ne bo več gnal čredo na pašo, jg bil azer-bejdžanski starec povsem zdrav, skoraj bi rekli celo čil, saj še vedno rad zajaše konja in se odpravi v hrib.
Tudi Medžid se je dvakrat poročil, kot se je dvakrat poročila Bosanka Džemila. Njegova druga žena je stara 83 let in je torej od njega mlajša 56 let. Z njo ter s prejšnjo ženo je imel sedem otrok. Tudii sam izhaja iz številne družine. Sicer pa šteje njegovo neposredno potomstvo nič manj kot 151 oseb. Malo manj kot za vas ljudi.
Čeprav je res, da ima človek do takih ljudi spoštovanje, bi ne smelo biti na Zemlji veliko Džemi] in Medžidov, kajti sicer bi se nas že v nekaj generacijah nagnetlo toliko, da bi Zemlja bila že zdavnaj «zasičena». Danes bi ne govorili več o demografski eksploziji, ker bi ta nevarnost bila že mimo . . .
RAZVOJ BALKANSKIH KOMUNIKACIJ
Načrt prekopa Beograd-Solun
Leta 1909 je beograjski profesor, inženir Nikola Stamenkovič, izdelal načrt plovnega prekopa, ki bi povezoval Solun in Beograd. Tako bi se razdalja med obema mestoma skrajšala za kakih 1200 km. Izvedbo načrta je preprečila prva svetovna vojna.
Lani je na zahtevo jugoslovanske vlade obiskala Jugoslavijo skupina strokovnjakov Programa za razvoj Združenih narodov, da bi na kraju samem ugotovila stvarne možnosti njegove uresničitve. Ugotovljeno je bilo, da takšne možnosti obstajajo.
Že 1. 1960 so znanstvene študije pokazale, da je načrtovanje takega prekopa povsem upravičeno. Prekop bi sledil rečnim tokovom Velike in Južne Morave nato Pčinje in Vardarja, njegova skupna dolžina pa bi znašala 650 km. Prvi del bi šel od izliva Velike Morave v Donavo do Stalača, v dolžini 149,5 km, a višinska razlika bi znašala 58,2 metra. Drugi del bi potekal po dolini Južne Morave in bi bil dolg 196,5 km, z višinsko razliko 266 m in 30 jezovi. Tretjibi znašal 29,3 km. četrti del bi potekal vzdolž reke Pčinje in Vardarja do grško-jugoslovan-ske meje, in sicer v dolžini 201,7 km, na njem pa bi bilo 18 jezov. Zadnji del prekopa bi potekal od meje do Solunskega zaliva v dolžini 74 km. Vse njegove mere in značilnosti bi odgovarjale mednarodnim normam. V sredini bi bil globok 43 m, nekje bi bil globlji, a nekje širši, kar bi bilo odvisno od rečnih tokov. S tem bi bili tudi regulirani rečni koriti Morave in Vardarja ter odpravljena nevarnost poplav na okrog 68.000 hektarih obdelovalnih zemljišč. Vodovje prekopa bi poganjalo več hidroelektrarn, izgrajenih bi bilo več pristanišč, med katerimi bi bila največja v Skopju, Komano-vu, Vranju, Leskovcu, Nišu, Sta-laču in Svetozarevu. Takšen prekop bi bil izjemnega gospodarskega in turističnega pomena.
stroški prevoza blaga pa bi se zmanjšali za tretjino.
Navzlic vsem prednostnim, pa se zdi, da ne bo izgrajen pred koncem tega stoletja. Predvsem bi njegova izgradnja stala okrog 700 milijonov dolarjev, ne računajoč elektrarne, za katere bi bilo potrebnih dodatnih 400 milijonov dolarjev. Upoštevati pa je treba, da stanejo samo poplave na področju Morave letno okrog 20 milijonov dolarjev. Pomeni, da bi se že sama regulacija omenjene reke izplačala v 20-30 letih. Vrh tega je predvideno, da bi se prekop gradil v etapah, dograjen pa naj bi bil najkasneje v 30 letih. Izvedba prvega dela bi že omogočila plovbo po Moravi in Vardarju, tako da bi izvedba tega načrta prinašala koristi še pred njegovo končno izpolnitvijo.
NA FILMSKIH PLATNIH
Olio Schonk:
«Il girotondo deilamore»
Nemško - avstrijska proizvodnja Otta Schenka dl girotondo dell’amore» je eden tistih filmov, o katerih se ne bi splačalo spregovorili, ko bi ne imeli nekaj razlogov, da pišemo o n;em. Žal smo ga šli gledat, toda taka zmes filmskega analfabetizma in bedaste psevdo-komičnosti je res redka. Drugič, ker gre za precej bogato proizvodnjo, v kateri nastopajo štirje znani igralci: Sydney Rome, Maria Schneider, Senta Berger in Helmut Berger.
In tretjič — joj — ker je ta film prosto posnet po mojstrovini velikega dramatika in pripovednika Arthurja Schnitzlerja «Der Reigem, po kateri je že posnel leta 1950 moistrski film «La ronde» režiser Max Ophiils.
pa nobenega dvoma, da bodo vedno obdržali svoj poseben mik. Zato nas ne sme presenetiti, da imamo od istega avtorja že prevedene romane: Kirurginja, Diagnoza rak, V omami LSD. In da se tem tekstom pridružuje še roman Padec velikega kirurga, katerega slovenski prevod je pred nedavnim izdala založba Lipa v Kopru. V povprečno opremljeni knjigi (o-premo je zasnoval Slobodan Cankar), v prevodu Klare in Jožeta Hočevarja prihaja torej med slovenske bralce nov roman z zdravniško tematiko.
Kot pove že naslov sam, gre za prikaz odlomka iz življenja slavnega kirurga. Kirurga dr. Bergha z Dunaja, ki je že pred petnajstimi (!) leti pustil praktično kirurgijo in se posvetil znanstvenemu delu ter pri svojih poskusih zdravljenja rakastih obolenj dosegel izreden uspeh, priznanje Akademije in velik sloves. To je imelo za posledico, da ga je upravni odbor ene izmed večjih bolnišnic povabil, da prevzame mesto šefa bolnišnice, ki ji je manjkal samo še človek z zvenečim imenom.
Toda slava je tudi kirurgu zrasla čez glavo. Nekaj ponesrečenih, neuspelih operacij, ljubezenski za-pletljaj z bogato ženo člana u-pravnega odbora, odpor nekaterih sodelavcev na kliniki, vse to je privedlo do ostrih zapletov, do javnih obtožb in napadov v tisku, do neogibnega konflikta, ki je končno spodnesel dr. Bergha. Res je sicer na podlagi svojih raziskovanj samo on uspel rešiti nogo hčerki svoje ljubice, ki je vodila borbo proti njemu, res se je uspel pred javnostjo s pomočjo državne uprave rehabilitirati, toda njegov izhod je bil edinole še v izselitvi v Kanado,
Povprečen bralec bo več kot zadovoljen z novim medicinskim romanom na slovenskem knjižnem trgu, saj se bralci že tako pritožujejo, da izhaja pri nas veliko knjig, da pa je malo knjig namenjenih branju. Roman Padec velikega kirurga je prav gotovo bralni roman. In mnogi bodo ob njem preživeli precej prijetnih trenutkov. Bolj zahteven bralec pa" ne bo tako zadovoljen s tem tekstom. Zdi se, da roman sam ni povsem prepričljiv, saj ima vrsto stvari, ki ne morejo biti resnične. ki pometiijo koncesijo bralcu. Znanstvenik s privatno prakso, ki petnajst let dela poskuse na živalih, najbrž ne more postati čez noč največji kirurg, pti če je nekoč še tako dobro opravljal ta posel. Pa ljubezefiška zgodba, pa odnosi v bolnišnici, pa slučajna nesreča in izreden uspeh -glavnega junaka, ki mu prej vse spodleti, pa, končno neprepričljivi značaji njegovih zdravniških sodelavcev, vse to daje bralcu misliti.
Tisti, ki bo iskal samo pestro zgodbo, zaplete na kliniki in v zasebnem življenju, pa opise operacij, zakulisnega življenja v operacijski dvorani in v bolnišnici, tisti bo seveda nad braniem navdušen. Sledil bo opisu življenia, ki ga ne pozna, ki mu je tuje. skrivnostno. diši po bolnišnici in smrti, življenja, ki dviga in meče v kot velike in slavne ljudi, plete intrige in srečno razpleta usode. In spretno napisani roman bo pri njem vzbudil zadovoljstvo.
Resnica ie najbrž nekje v sredi. Padec velikega kirurga je torej dokaj poorečen tekst iz zdravniškega življenja.
Sl. Ru.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z nekim potovanjem si boste ustvarili pogoje za dober poslovni uspeh. Vaše pobude bodo ugodno sprejete.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z natančnostjo in sistematičnostjo boste prej dokončali sprejete naloge. Pazite na družinski mir.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vašim nasprotnikom ne bo uspelo, da bi vam onemogočili uspeh. Potrebni ste počitka.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se lotite posla, še enkrat preglejte ves načrt. Z ljubljeno osebo bo vse v redu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Trenuten neuspeh naj vam ne odvzame poguma. Prejeli boste prijetno vabilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zapravljajte svojih energij z nepremagljivimi ovirami Ljubljena oseba bo nerazpoložena.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes se vam bodo zdela vsa vprašanja rešljiva. Ugodne priložnosti za rešitev srčnih zadev.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pristanek na neke odgovornosti bo povečal vaš ugled. Izpolnile se vam bodo vaše čustvene želje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pokazali boste precej opreznosti ter se ognili napakam. Obetajo se spremembe v srčnih zadevah.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prepričali boste sodelavca o pravilnosti svojih misli. Spomini bodo utrdili staro prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno upeljite v svoje poslovanje nove metode. Ogniti se boste morali nepretiranim stroškom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Treba bo upoštevati tudi mnenja drugih. Poiskati si boste morali novih prijateljev.
CIRIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
DOLOČENI AMERIŠKI KROGI SO TRDE GLAVE
«Yom 98-A» novo vohunsko letalo
Še v času Hruščova je ameriška vohunska služba doživela hud udarec. Nad sovjetskim mestom Sverdlovsk je Sovjetom uspelo z raketo sestreliti ameriško vohunsko letalo U-2 in zajeti pilota, ki so ga pozneje zamenjali z nekim sovjetskim vohunom, ki so ga bila ameriška sodišča obsodila na dolgoletno ječo. Čeprav bi človek pričakoval, da je ta neuspeh določene kroge v ZDA spameto-val, kaže, da temu ni tako. In to kljub temu, da imajo na voljo umetne satelite, ki noč in dan z višine beležijo vse dogajanje na Zemlji. Nekdo je to ameriško početje označil kot kompleks krivde, ker da bi Američani ne bili tako tenkočutni do potencialnega nasprotnika, če bi se sami tako mrzlično ne pripravljali na «odgovor».
Pred dnevi so v tovarni Com-pass Čope Yom pokazali časnikarjem novo letalo, o katerem ameriška revija «Aviation Week and Space Technology» med drugim piše, da je to najbolj popolno vohunsko letalo, ki da je izzvalo «zanimanje» vseh strokovnjakov za sodobno vohunstvo».
To letalo more z višine 25 kilometrov «občutiti» toploto, ki jo sprošča raketa še v času «polnjenja», to se pravi, v času ko še niso prižgali njenih motorjev, pač pa njene tanke šele polnijo z gorivom. To letalo more z višine 25 km fotografirati avtomobil ali celo motorno kolo na cesti. More prisluškovati radijskim ali radio-telefonskim razgovorom, celo med mestnim razgovorom. Vse to mo-
re zato, ker je «obloženo» s 350 kilogrami izredno občutljivih instrumentov, seveda za prisluškovanje in fotografiranje.
Letalo, ki so ga strokovnjaki imenovali Yom 98-A je letalo brez pilota. Dolgo je 15 metrov, razpon kril pa znaša 27 metrov. Zaradi tega je zelo podobno jadralnemu letalu. Hkrati pa so mu konstruktorji dali takšno obliko, da ga je z radarjem skrajno težko zaslediti in nato odkriti. Letalo more leteti na višini 25 kilometrov celih 30 ur. Sicer ni povedano, kakšno brzino ima, vsekakor pa je hitrejše od zvoka. Poganja ga turbo-reakcijski motor Garrett Airese-arch aft 3.
Po letalu «TU-2», ki so ga Sovjeti sestrelili nad Svedrovskim, so Američani napravili že več vohunskih letal, vendar kaže, da z rezultati niso bili kdove kako zadovoljni. Več si obetajo od najnovejšega letala, od «Yom 98-A», ki da je za radarske naprave «neopazno».
In vendar se v določenih celo oblastvenih krogih ZDA sprašujejo, kam to vodi. Vrhovno poveljstvo ameriških letalskih sil si je že naročilo 40 takih letal, vojaška mornarica si je tudi naročila nekaj takih letal. Toda oba redova vojske sta disciplinirana in Pentagonu «pokorna». Ni pa tako s CIA, torej s tisto vohunsko službo, ki je tako rekoč «država v državi» in ji nihče ne more do živega. In tudi CIA je naročila štiri tovrstna letala.
Baje je v zvezi s tem Izrazil zaskrbljenost celo sam Nixon,
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Krščanstvo in človekova svoboda
12.55	KOMIČNI FILMI
Charlie Chaplin, Billy Bevan, Shirley Tempie, Jimmy A-dams itd.
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Odprta šola
Tedenska rubrika o vzgojnih problemih
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15 Program za najmlajše Črno jajce
Pripoveduje Arnoldo Foà 17.35 Program za mladino
18.30	Poljudna znanost: . FAULKNER
Oddajo je pripravil Luigi Silori ob sodelov-"5’' '^»•sna Taua
18.55	Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela in ekonomije Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 HO INCONTRATO UN'OMBRA
TV nadaljevanka, ki jo je pripravil Biagio Proietti in v kateri nastopajo Carlo Zanetti, Beba Lončar, Laura Belli, Carlo Cataneo, Renzo Rossi, Marcello Berlini, Tina Lattanzi, Bruno Cattaneo, Paolo Montenero itd.
Smo v Ženevi v 70. letih. Mladi grafik Philippe se uspešno uveljavlja pri nekem podjetju, kjer vodi tako imenovani u-stvarjaini oddelek podjetja. Pri istem podjetju pa je zaposleno kot fotografka tudi moderno vzgojeno dekle Catherine, s katero Philippe splete kmalu vezi, ki kažejo, da bodo trajnejše narave. In tako steče mladeničevo življenje v kolosek poklicnih in čustvenih zadoščenj, ki jih nihče ne more motiti, ker se je Philippe izoliral. Toda zgodi se, da to izolacijo nekdo prekine. Dogajajo se neke čudne stvari, ki izpričujejo tuje vmešavanje v njegovo zasebno srečo. Nekdo prihaja na njegov dom v času, ko je on v uradu. Gre za vsakdanje . ie ooiske, ki puščajo sledove: vizitko, plošča, ki ni na	» mestu, ogorek cigarete, itd. Več o tem nocoj
21.45 Posebne . --—.laže TV dnevnika LJUDJE ». -oGA
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.00	šolski problemi Jezik in govorica
18.30	Dribbling
Tedenska športna oddaja Športne vesti
19.30	Under 20
Glasbeno srečanje za najmlajše
20.00	LIGHEIA
20.30	DNEVNIK
21.00	En večer s Herbom Alpertom in njegovim orkestrom 21.40 DIETRO LA PARETE
Celovečerni poljski film, ki ga je režiral Krysztof Zanussi, glavne vloge v njem pa igrajo: Maja Komorowka, Zbignjev Zapasiewicz, Evgenija Herman, Colonna Walewska, Bogdan Niewinowski, Marian Glinka in Pjotr Garlicki.
Mladi docent Jean živi za znanost, stanuje pa v majhnem stanovanju velike stanovanjske palače v Varšavi. Njegovo mirno življenje zmoti nekega dne srečanje s sosedo Anno, ki končuje univerzo in ki skuša dobiti službo v njegovem zavodu. Dekle pa je moralno na tleh in tik pred živčno izčrpanostjo. Jean pa ji mora povedati, da na zavodu za njo dela ni. Ko pa se zvečer vrne domov, ga ona povabi na svoje stanovanje, da bi mu pokazala svojo tezo. Seveda je to pretveza, kajti dekle si želi malo topline, vendar ji načrt ne Uspe in naslednjega jutra mladi profesor zve, da je dekle zaužilo preveč uspavalnih sredstev
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30	in 10.35 in 12.00 Šola
. Prirodoslovje, Telesna vzgoja. Marksizem,
12.50 SMUČARSKI SKOKI Z 90-METRSKE SKAKALNICE Barvni prenos iz Faluna do približno 15.30
15.45	Nogometna tekma Sloboda — Čelik
18.00	Obzornik
18.15	Daktari
Serijski barvni film 19.05 Moda za vas
19.15	Gledališče v hiši
Zabavna dramska nadaljevanka — Prenos iz Beograda
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25 Tedenski notranjepolitični komentar
20.30	Nagradni kviz 3x7
21.45	CANNON
Serijski barvni film
Filmi Cannon bodo predstavili TV gledalcem novo vrsto detektiva. Gre za vrsto kriminalk, v katerih nastopa močan in debel možakar srednjih let, Cannon, ki probleme rešuje kar izza pisalne mize
23.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
14.15	Nogometna tekma: Sloboda — Čelik
16.30	KOŠARKA: RABOTNIČKI - LOKOMOTIVA
18.00 SMUČARSKI SKOKI NA 90-METRSKI SKAKALNICI 19.45 Ljubezen na podstrešju
20.15	DNEVNIK
20.30	MAJ 1940
Serijski film «Coldiz»
21.20 Operne speve poje Mario Del Monaco
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Koncert; 18.50 Glasbeni utrinki; 19.10 Družinski obzornik;
20.00	šport; 20.50 Bevk-Jevnikar: «Kresna noč»; 21.20 Kvartet Sa-fred; 21.30 Popevke.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 Deželne kro nike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeni dialogi; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranja glasba; 8.45 Razvedrilo ob glasbi; 12.00 Glasba po željah;
14.00	V veseli družbi; 15.30 Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 16.40 Pisana glasba; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Pust na Tržaškem in v Beneški Sloveniji;
18.00	Vročih sto kilovatov; 19.00 Za prijeten konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Črno in belo; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Odprta linija; 14.50 Znanstvena srečanja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Popoldanski glasbeni spored; 17.10 Machiavellijeva «La mandragola»; 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponev-no na sporedu z M. Modugnom;
21.15	Plošče; 21.45 Glasbeno-go-vorni spored.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Popevke iz polpretekle dobe; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Lahka glasba; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 16.35 Glasbeni instrumenti; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba;
III. PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 14.30 D. Albert: «Tiefland»;
16.15	Dunajski glasbeni dnevi; 17.25 Brez naslova; 18.00 Plošče in skeči; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.20 Glasba in poezija; 21.30 Milanski koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 9.50 Poslušate radio - gledate TV; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.45 S knjižnega trga:
17.10	Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Ansambel Atija Sossa; 20.00 Radijski radar; 21.00 Majhni ansambli; 21.15 Zabavna radijska igra; 22.20 Oddaja za izseljence: 23.05 S pesmijo v novi teden.
Brandt omahuje
Povod za govorice o odstopu je nedavna stavka delavcev javnih služb, v kateri je vlada popustila sindikatom
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 19. febr. »Na zadnjih sejah vlade, pri katerih sem bil navzoč, ni kancler izrazil nikakršnih misli ali namigov glede tega, da bo odstopil«, je bonski minister za informacijo Rudiger von Wechmar odgovoril na novinarjevo vprašanje.
Potem je vsak našel v demantiju »luknjo«, Springer-jev »Bild« m Augsteinov tednik »Spiegel« pa prave dokaze za to, da je Brandt čisto na koncu z voljo in da bo poleti odstopil. Ugledni »Spiegel« je pritegnil med »priče« avstrijskega kanclerja Kreiskega, ki pa je ravnokar obtoži) »Spiegel«, da laže. Ugibanja in ocenjevanje Brandtove »naj nižje točke« pa preplavljajo zdaj ves tisk. V njegovem kabinetu govori državni sekretar Grabert o zaroti proti levo-liberalni koaliciji, posebej še zdaj proti zakonu o soodločanju delavcev, ki ga bonska koalicija mukoma snuje Kaj je res: zarota ali Brandtov odstop?
Neposredni povod za seda nji val ugibanj — današnje časopisje je na primer polno komentarjev o Brandtovem razočaranju o njegovih dvomih in podobnem — naj bi

WILLY BRANDT: odstopiti ali ne odstopiti
bila Brandtova izgubljena bitka s sindikatom javnih služb, ki ga je tako rekoč prisilil, da poklekne in pozabi vse, kar je do takrat prisegal (da namreč mezd nikakor ne smejo povečati za več kot deset odstotkov, ker bo sicer konec s stabilizacijsko politiko)
Komaj komaj je Brandt pogoltnil tistih 11 odstotkov, oziroma 170 mark povečanja plač. Ne zato, ker ne bi bil za povečanje plač delavcem, ampak zato, ker ga je sindikat javnih služb z mogočnim Sefom Heinzem Klunckerjem na čelu popolnoma »povozil«. To pa so prav njegovi ljudje, socialni demokrati. Najhujša bitka s sindikati pa je šele pred vrati: vsak dan se lahko zgodi, da bodo
kje začeli kovinarji stavkati.
Seveda je mračno vzdušje (tudi sicer, klimatsko) pripravno za to, na potegne črto tako Brandt sam kot tudi javnost.
»Da je po štirih in pol letih. odkar vodi Zvezno republiko Nemčijo, prispel Brandt na na:mžjo točko, vidi vsakdo«, pravi liberalni dnevnik »Stuttgart.er Zei-tung«. »Bno pa bi zdaj napak, če b to jemal] kot kak šno nemško ali socialnodemokratsko posebnost«, opozarja list ter navaja bralce na razkr-^ienost političnih razmer v Italiji, ZDA, veliki Britaniji :n drugod Tudi ugledni in vladi naklonjeni »Suddeutsche Zeitung« govori o »padcu vzdušja« v Bonnu. Kaj pa je pripeljalo do tega? Začelo naj bi se vse z Wehnerjevo kritiko Brand tove in vladne neodločnosti, ko je bil leseni s parlamentarci v Moskvi. Poraz v spopadu s sindikatom javnih služb pa je samo drugi konec strme noti navdol.
Jeseni ie postalo očitno, da bo v prihodnje »vzhodna politika« samo še dolgo natezanje m daleč od spektakularnih uspehov. Težave s Prago m zaostritve z NDR okoli zahodnega Berlina napeljujejo vodo na mlin tistim, ki so na začetku odpiranja prot- vzhodu vzbujali prevelika pričakovanja in lahko zdaj dokazulejo, kako je bilo vse to preuranjeno. kako Vzhod sploh ni priprav ijen na popuščanje napetosti itd.
Tako rekoč na začetku nove mandatne dobe zapušča Brandta S heel, na katerega je v bistvu gradil svojo koalicijo. Liberalci pa mu vsiljujejo svoie personalne rešitve za preosnovo vlade. Tako Scneel kot liberalna stranka nasploh sta ga temeljito razočarala, od štiriletnega prijateljstva ni ostalo več kaj dosti.
Z evropsko skupnostjo gre navzdol, iz krize v krizo. Namesto da bi Bonn kot predsedujoči v teh šestih mesecih podvzel kaj samostojnega, mora celo odpovedovati ministrske konference.
In ko naj bi se letos zares posvetil notranji politiki, mu sindikati na začetku spodna šajo stabilizacijski program Danes se lahko upravičeno boji, da bo postal kancler najvišje inflacije v Zvezni republiki Nemčiji.
Nikjer pa ni stanje tako problematično kot v lastni stranki.
Vse pogostejše spopade med staro vodilno ekipo in mladimi socialisti (jusosi) lahko predsednik SPD Willy Brandt samo še opazuje. Enkrat naprav) mimo njega afero podpredsednik stranke Heinz Kiihn, ki napoveduje malo vojno mladim radikalom v stranki, drugič dobi puščico od jusosov, ki mu očitajo, da ne uresničuje strankinih političnih sklepov s hannovrskega kongresa. To pa je zahteva po popolni paritetni formuli za soodločanje delavcev, ki jo zahtevajo tudi sindikati.
»Socialni demokrati se danes predstavljajo javnosti in liberalnemu koalicijskemu partnerju v tako slabi notranji ureditvi, da se vodil-m liberalni politiki ne sramujejo, ko jim zagotavljajo, da bo treba zdaj pomagati SPD, da bi tako preprečili in ne bi same sebe potegnili skupaj s socialnimi demokrati v malodušje«, pravi »Suddeutsche Zeitung«.
In kaj torej? Odstopiti? Kaj pa m bilo s tem sploh rešeno? Medtem ko se konservativni iisk — ki pa je v znatni premoči v tej deželi — neprikr to veseli takšne možnosti, ga liberalni poziva na odločnost, na uresničitev programa in potrditev zaupanja, k. so mu ga vodici, ko je SPD z Brandtom doživela jeseni 1972 vendarle največjo volilno zmago v nemški zgodovini nasploh. Nobene osebnosti jn nobene koalicije ni ki bi lahko zdaj kaj boljšega storila, je prepričan »Stuttgarter Zeitung«. Brandtova odpoved pa bi nujno pomenila odpoved socialnih demokratov na mandat. »Brandtov odstop ne bi nikomur ničesar prinesel, nastala bi zmeda«, opozarja na nevarnost stuttgartski list ter poziva bonskega kanclerja, naj se posluži velikega zaupanja, ki so mu ga dali volile!, ter naj — vlada.
Kakorkoli že, »nihče resno ne jemlje domnevnega Brandtovega odstopa« (Suddeutsche Zeitung), pa te možnosti ne gre čisto izključiti. Dejstvo je, da se mora politično paralizirani Brandt soočati s pravcato kampanjo, ki se ji je očitno priključil še močni »Spiegel«. Niso daleč od resnice tisti, ki sklepajo, da gre za veliko zaroto proti njegovi socialistični politiki, proti uvedbi soodločanja v velikih podjetjih.
ANTON RUPNIK
kl 'S,':..? vtis, obarvan z levi
Bližnjevzhodno prizorišče se zadnje dni zdi podobno orjaškemu kotlu, v katerem nepretrgano vre — in to vrenje napoveduje, da se utegne zdaj, zdaj nekaj r,kuhati. V Kairu, kjer očitno prevladuje najbolj optimistično ozračje, govorijo o skorajšnjih uspešnih rezultatih, dobrih vesteh in o razpletu blišnjevzhodne-ga spora. Sicer pa je doga jan], ki so povezana z bliž njevzhodnim razpletom, toh ko, da jih je moč nanizati.
• EGIPTOVSKO PRIZORIŠČE:	Ločevanje egiptov-
skih in izraelskih sil poteka docela po načrtu. Včeraj je po 129 dneh okupacije zapustil zahodno, afriško obalo Sueškega prekopa, poslednji vojak izraelskega »afriškega korpusa«. Kakih 1.600 kv. km velik izraelski »žep« je prešel ob pravem karnevalskem vzaušju v egiptovske roke Sicer pa je Sadat že dan pred tem z velikim pompom slavil svoj oktobrski triumf — s parado, s podeljevanjem odlikovanj, napredovanjem oficirjev, slavnostnim govorom Vse to kaže na nekaj: Sadat si je ustvaril doma najtrdnejši politični položaj, kar ga je kdajkoli imel.
® ARABSKO PRIZORIŠČE: Sadatovemu oktobrskemu triumfu je prisostvoval libijski predsednik Gadafi. Poročila kažejo, da je prišlo do nove libijsko-egiptovske sprave po nekajmesečni ohladitvi odna sov In še več: Sadat m Ga doji sta skupno odpotovala v Džedo h kralju Fejsalu — prišlo je še do velike sprave med Gadafijem in saudskim kraljem, ki ga je prvi v preteklosti napadal kot »reakcionarja, ki bi ga bilo treba zrušiti«. To pa kaže na sled nje libijski kamen spotike v arabski enotnosti je odstranjen in možno se ie nadejati složnih dogovorov.
• IZRAELSKO PRIZORI SČE: Golda Meir se je dokončno odpovedala snubljenju nacionalne verske stranke, ki je očitno postavljala preostre pogoje za vstop v vladno koalicijo (ni se hotela odpovedati zasedeni zahodni obali reke Jordan, hkrati pa je bila proti kompromisnemu predlogu definicije »Kdo je Žid«. Izrael bo torej dobil manjšinsko vlado z laburisti, liberalci in vladi naklonjenimi arabskimi poslanci To lahko pomeni naslednje: da se je Golda Meir kljub političnemu nasprotovanju doma odločila izpeljati svojo politiko zastran rešitve bližnjevzhodne krize in da ne bo popuščala.
• PALESTINSKO PRIZO RISČE:	Vsekakor najpo-
membnejši je skupni osnutek dokumenta, ki so ga sprejele tri palestinske organizacije (največji »Fatah«, prosir-ska »Saika« in Havatmehova »demokratična fronta«), o njem pa bo čez 10 dni odlo-
čalo vodstvo revolucije. Po tem dokumentu si bo gibanje v tem trenutku prizadevalo predvsem za to, da dobi suvereno oblast nad palestinskim ozemljem, ki ga je Izrael zasedel v vojni 1967. m da bi na tem ozemlju pod vodstvom PLO (palestinske osvobodilne organizacije) ustanovili »mini državo«, kot korak do prihodnje demokratične Palestine. To dokazuje: Palestinci se vključujejo v politične napore za rešitev krize in razmišljajo o svoji udeležbi na ženevski konferenci.
•	WASHINGTONSKO PRI ZCRIŠČE: Večdnevni bližnje-vzhodni posvet ni zajel zgolj Kissingerja, Fahmija (Egipt) in Sakafa (Saudska Arabija), ampak tudi izraelskega veleposlanika Dimitza in vodjo sirske diplomatske misije dr. Kabanija. Ta posvet te po menil utiranje poti za četrti Kissingerjev prihod na Bliž-nij vzhod po oktobrski vojni Nova misija se začne prihodnji teden in v Kairu si od nje veliko obetajo. A že zdaj je moč reči tole: ameriški vpliv v arabskem svetu nenehno raste.
•	SIRSKO PRIZORIŠČE: Sirski predsednik Asad ie v četrtek postavil nov pogoj za ločevanje sil na Golanski planoti. Tokrat ne gre več za to, da bi vprašanje izraelskih ujetnikov v Siriji povezali z dokončno rešitvijo spora (umik Izraela z vseh ozemelj \n priznanje zakonitih pravic palestinskemu ljudstvu), am pak za to, da bi Izrael s svoje strani izjpolnil ženevsko konvencijo — dovolil vrnitev na Golan vsem 170.000 izgna mm Sircem (Izrael jih je bil doslej pripravljen sprejeti le 20 do 30 tisoč, ker je na Golanu ustanovil svoja nase Ija in načrtuje še gradnjo velikega mesta). Hkrati je Asad terjal, da se naftni embargo še nadaljuje. To govori o slednjem: ločitev sil na Go lanu je še vedno v začetni fazi in Kissinger bo moral vložiti ves svoj napor, da stvari premakne z mrtve točke. Negotovo je še, kolikšna bo tu vloga SZ. Gromikov obisk na Bližnjem vzhodu še kisi v zraku, v Kairu pa SZ že dva meseca nima ambasa dorja: je SZ prepustila Bližnji vzhod ZDA?
• ISLAMSKO PRIZORIŠČE: Vrh 36 muslimanskih držav ima le eno, bližnjevzhodno točko dnevnega reda. V ožji, 17-članski odbor konje-"renče so izvolili tudi predstavnika PLO. Kaže torej, da jc Arabcem uspelo angažirati muslimanski svet povsem za bližnjevzhodno vprašanje — in da so pri tem dosegli do kajšnjo enotnost. Zato utegne vrh v Lahoreju pomeniti dodatni vzvod za premik krize z mrtve točke. V celoti vzeto: vrenje vendarle nekaj obeta ...	T. DOB ERSE K
Koliko zaslužijo v Bolgariji? — Kakšne so pokojnine? — O številu avtomobilov ni na voljo podatkov — Tanki časniki — Povprečna družina ima 2 otroka
Ko se človek vrne z obiska v kaki državi, večkrat vprašajo doma: »Ti, pa kako pravzaprav tam živijo ljudje, tisti navadni?« Človek ob takšnem vprašanju navadno ne ve, kaj bi odgovoril. Res je tiste ljudi videl, vendar le bežno od daleč, saj še doma navadno ne veš, kako živi sosed v sosednjem stanovanju, pa naj bi potlej po nekaj dneh bivanja v sofijskem hotelu spoznal, kako se godi povprečnemu državljanu v Bolgariji. Kljub temu pa sem nekaj vtisov le zbral.
Prebivalcev sosednje Bolgarije je 8,6 milijona, od tega jih je zaposlenih 3.07 milijona ali kakor sami poudarjajo, vsi, ki so sposobni za delo, ki ne študirajo in ki niso v pokoju. V vseh šolah je namreč kar 1,54 milijona učencev in študentov, od tega je bilo lani na bolgarskih visokih šolah vpisanih 101.100 študentov. Zatrjujejo, da pri njih skoraj vsi študirajo, mnogi tudi samo zato, da pridejo lahko za nekaj let v glavno mesto Sofijo. Take namreč privabijo ugodnosti velikega mesta, drugi pa si spet želijo v tem času najti v njem zaposlitev, pa čeprav brez diplome.
Najnižja plača: 80 levov
Do lani so najnižje plače v Bolgariji že kakih devet let znašale 65 levov, lani pa so jih povišali na 80 levov, kar je približno toliko, kot 80 naših starih tisočakov. Delovni teden traja pn njih še zmeraj šest dm, povprečna mesečna plača pa je znašala 1972. leta 130 le-.-ov.
Seveda pa so po posameznih poklicih plače različne. Tako so najbolje plačam težaški poklici rudarji ter zaposleni v črni m barvasti metalurgiji, koder dobe delavci na meser povprečno okrog 170 levov.
Ljudem nekarerih poklicev izplačujejo poleg redne plače l za dejansko opravljeno delo tudi znatne honorarje. Gre zlasti za časnikarje in razne druge pisce; le-ti imajo na voljo tudi razne druge ugod-
nosti, kot so počitnice v posebnih domovih, posebne klube itd.
Plače in dohodki so v Bolgariji obdavčeni. Pri plači 50,1 leva znaša davek 0,03 leva, pri plači 150 levov je davek 13 levov ali 8,8 odstotka, pri plači 300 levov znaša davek 32 levov ali 10,6 odstotka, ter pri plači 354 levov, ki je najvišja, vendar samo na davčnem obrazcu, znaša davek 40 levov ali 11,3 odstotka take plače.
Po les v ZSSR
Spored bolgarske televizije traja vsak dan od desetih dopoldne do polnoči. Poskusno oddajajo tudi barvni spored po francoskem sistemu Naročnina za televizijski sprejemnik znaša letno 12 levov, za radijski sprejemnik 5 levov, za tranzistorske spre jemnike pa ne plačujejo nič.
Knjige so sorazmerno poceni, prav tako tudi časniki. Ti pa so za naše pojme ne navadno tanki. Osrednja glasila izhajajo le na štirih straneh. Res ni v njih oglasov, osmrtnic in podlistkov. Priznavajo, da to res ni veliko, da pa so bili pri njih časopisi taki že od nekdaj. Glavni vzrok pa je, pravijo, pomanj kanje lesa oziroma dejstvo, da morajo ves papir uvažati Vendar pa je tudi res, da izdajajo več osrednjih glasil, poleg njih pa jih izdajajo tudi vsi okraji itd., vsebina pa se po narav) obveščanja pogosto ponavlja in bi bilo prostora za združevanje in debe-litev časnikov precej.
Za les je pri njih na splošno težko. Kljub pogozdovanju imajo obsežne hribe, kjer ne raste nič, kar bi lahko imenovali drevo in ki jih neusmiljeno izpirajo hudourniki. Po drugi strani pa rastejo v nekaterih gorskih gozdovih tudi zavidljivo lepe smreke. Kljub temu pa so se sporazumeli z ZSSR in bolgarski delavci odhajajo sekat v njihove gozdove ob reki Kami. Les plačajo tako, da pol posekanega lesa ostane v SZ, pol pa ga nalože na rečne ladje in po prekopih in Donavi pripeljejo v Bolgarijo.
Sto levov za prvega otroka
Povprečna bolgarska družina ima sedaj po dva otroka. Vendar so razlike po posameznih območjih precejšnje. V predelih, kjer živi muslimansko in turško p re bivalstvo in na gospodarsko zaostalejših območjih je večkrat tudi otrok več.
Materin porodniški dopust traja ob rojstvu prvega otroka štiri mesece, ob drugem otroku pet in ob nadaljnjih otrocih po šest mesecev. Kaže, da želijo in hočejo pove Sati število rojstev, da pa nimajo dovolj denarja, da bi k (emu vzpodbujali z raznimi Distveno večjimi ugodnostmi Lani so namreč dodali tem mesecem porodniškega dopusta še dodatne mesece, in sicer šest dodatnih mesecev za rojstvo prvega otroka, sedem dodatnih mesecev za drugega otroka in osem dodatnih me-
secev za tretjega. Ta dodatni dopust pa plačajo le v višini najnižje mesečne plače, to je 80 levov.
Zanimivi so tudi zneski, ki Jih družba izplačuje enkratno ob rojstvu otroka. Ob rojstvu prvega izplačajo 100 levov, ob rojstvu drugega 250, pri rojstvu tretjega kar 500 levov, pri nadaljnjih otrociS pa le po 20 levov.
Povprečna pokojnina: 37,7 leva
Delovna doba je v Bolga riji krajša kot pri nas, saj znaša za ženske od 15 do 20 let ob doseženih 55 letih starosti, za moške pa od 20 do 25 let.
Ob krajši delovni dobi pa Je treba tudi povedati, da so pokojnine dokaj nizke, saj znašajo povprečno le po 37,7 leva. Vendar pa sta v dn> žini navadno dva, ki preje mata pokojnino. Vseh upokojencev je kar 1,76 milijona.
Precejšnje število otrok je tudi v vrtcih, v katerih imajo sedaj 336.000 mest, pospe-ženo pa grade tudi nove med drugim precej tudi po podjetjih s prostovoljnim delom, ker jim primanjkuje zidarjev.
Neznanka: koliko avtomobilov?
Števila osebnih avtomobilov v Bolgariji ne objavljajo, vendar domačim ocenjujejo, da je v .Sofiji, ki ima milijon prebivalcev okiog 100.000 zasebnih osebnih avtomobilov.
IDA POPIT
Moskva: spomin na Majerholjda
V moskovskem gledališkem muzeju so odprli razstavo, posvečeno stoletnici rojstva Vsevoloda Mejerholjda (1874—1974). Nad tisoč eksponatov daje sliko o življenjski in ustvarjalni poti velikega režiserja in igralca ter o njegovi vlogi pri razvoju gledališke umetnosti. Revolucija in gledališče je ena od poglavitnih tem razstave, ki je v njenem okviru prikazana, kako je po oktobrski revoluciji Vsevolod Mejerholjd dejavno sodeloval pri izgradnji novega sovjetskega gledališča.
•••••••••••••••••••«
BERITE REVIJO
SOFIJA — vladna palača.
Foto: arhiv Dela
Zapisi s poti po Iranu
Rojstvo bele revolucije
Včeraj še reveži, danes bogati, leta 2000 med petimi najnaprednejšimi državami na svetu?
__TEHERAN, februarja — Iran: pu-
stinjskcTin puščavska dežela v osred-njT Aziji, velika 1 MSP 000 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 22 milijonov prebivalcev. Monarhija, toda šah (car) ima malo oblasti; njeni resnični iàstniki so boaatì fevdàlWbaroni, pie-menski poglavarji in veliki zemljiški gospodje ki živijo v Teheranu ali v bujiniTDežela jf revna, industrije sko-ra) ni, razen črpanja nafte, ki pa ja rokah tujih družb7~Fevdalno kmetijstvo je skrajnje zaostalo. Narodni dohodek znaša 130 dolarjev na prebi-va'ca, razporejen pa je tako, da velika večina od tega nima nič.
Okrog 80 odstotkov ljudi je nepismenih (med ženskami 95 odstotkov). Notranjepolitični položaj je skrajnje nezanesljiv, od zunaj na državo hudo pritiskajo Američani, ki jo uspešno spreminjajo v svoj satelit pa tudi Britanija in ZSSR se še nista odrekli svojim — predvsem naftnim — apetitom.
Iran leta 1974
Tak opis Irana je mogče prebrati v vsakem priročniku iz leta 1963. Da nes, komaj deset let pozneje, je ta opis samo še zanimiv zgodovinski po-
datek, lahko pa tudi povod za razmišljanje o neki posebni usodi in poti države, ki — kot večji del sveta v razvoju — išče ustreznejši in pravičnejši prostor pod soncem. Današnji opis Irana se namreč glasi takole: Iran: pustinjska in puščavska dežela v osrednji Aziji, velika 1648 000 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 30 milijonov prebivalcev. Monarhija, kjer ima šah v rokah popolno in vso oblast, medtem ko so nekdanji fevdalni baroni, plemenski poglavarji in veliki zemljiški gospodje izgubili ne le oblast, ampak tudi znaten del svojega imetja. Dežela ima velike zaloge surovin, predvsem bakra, železa, svinca, niklja in mangana, ki pa so še slabo ali skoraj nič izkoriščene. Pač pa ji črpanje in delno predelovanje nafte, ki je v veliki meri nacionalizirano, prinaša velikanske dohodke — 6 milijard dolarjev leta 1973 (letos verjetno 14 milijard). Družbeni odnosi na vasi so spremenjeni, vsi kmetje imajo svoj kos zemlje, tehnična raven obdelave pa je še nizka Lahka in predelovalna industrija sta razmeroma razviti, v deželi je nekaj velikih objektov težke industrije (predvsem velikanske jeklarne v Isfahanu, zgrajene v sodelovanju z ZSSR), v novem petletnem načrtu gospodarskega razvoja, za katerega je denarja celo preveč pa je težki industriji namenjen velik delež. Narodni dohodek na prebivalca znaša okrog 750 dolarjev, po najnovejših, še neuradnih podatkih pa bo letos dosegel že 1000 dolarjev. Nepismenega je manj kot polovica prebivalstva. Notranjepolitični položaj je trden. Dežela je še vedno članica CENTO pakta, toda članstvo je v ve-
liki meri formalno, kajti Iran vodi neodvisno zunanjo politiko, ki temelji izključno na nacionalnih interesih in uspešno odbija poskuse vmešavanja od zunaj. V tem delu sveta je Iran s svojo številno in dobro oboroženo armado največja vojaška sila, ki jo morajo vsi resno upoštevati.
To je seveda samo najbolj skop opis, razloček med onim iz leta 1963 in sedanjim pa je vendarle več kot očiten. Kaj se je torej v tej deželi zgodilo, kakšne sile so se prebudile, da je v desetih letih napredovala več kot večina drugih dežel v dolgih desetletjih?
Zgodovinske zasluge in krivde
Ko bodo zgodovinarji kdaj pozneje, z večjim časovnim odmikom, ocenjevali razvoj Irana v minulem desetletju, bodo lahko bolj zanesljivo in dokazano odkrivali notranje tokove, Ri so sprožili ta preprod. Ugotavljali bodo, da se je začel v času, ko to ni bila kakšna iranska posebnost, ampak ko so procesi nacionalnih, gospodarskih, političnih, kulturnih in civilizacijskih prebujanj zajeli vso Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko, skratka, ves »jug sveta«. Ugotavljali bodo, da je bila to objektivna zgodovinska nuja vsega tega dela sveta da je bil to splošen zakonit proces, ki je potekal povsod, dasi seveda na povsod v enakih oblikah, ne povsod enako hitro in uspešno.
Večji kot je časovni odmik, bolj
zgodovina lahko posplošuje, laže odkriva splošne in objektivne zakonitosti, manj je podvržena vplivu posameznosti in delnih ter časovno omejenih dejavnikov. Toda naj bo časovni odmik še tolikšen, vselej velja, da zgodovino delajo ljudje, ne pa bogovi in abstraktne ideje. Tudi tako imenovane zgodovinske osebnosti so samo ljudje, ljudje, ki se morajo uklanjati objektivnim zakonom, ki pa s svojo dejavnostjo vendar tudi vplivajo nanje, če ne drugače, vsaj tempo njihovega uveljavljanja. Za zgodovinarja 23. stoletja bo gotovo popolnoma vseeno, ah se je iranska »bela revolucija« začela leta 1963 ali pa leta 1943 ali morda leta 1985. Takrat bodo ti časovni razmiki nepomembni. Za 30 milijonov Irancev ,ki živijo danes in upajo v jutri, pa seveda niso nepomembni. Zgodovinski tokovi so objektivna nuja, toda posamezniki se jim lahko upirajo ali plavajo z njimi ali jih celo pospešujejo in v tem _ je njihov pozitivni ali negativni delež v zgodovini.
Strah pred »rdečo« revolucijo
Morda je vse to govoričenje odveč, morda pa tudi ne, kajti mi, sodobniki, se lahko zavedamo splošnosti, vidimo pa običajno le posamezne dele te splošnosti, ker pač nimamo potrebnega časovnega odmika. Zato smo vselej v nevarnosti, da pripisujemo prevelik pomen najbolj vidnim posameznostim, ali pa v strahu, da bi bili nezgodovinski, zanikamo pomen posameznosti in posameznikov.
Iranski razvoj v zadnjih desetih letih je plod že omenjene »bele revolucije«, katere duhovni oče je prosvetljeni absolutist šahanšah (kralj nad kralji) Mohamed Reza Pahlavi. Na prestol je prišel 16. septembra 1941 v deželi, ki je bila napol kolonija in ki je bila za Evropo zanimiva samo kot bogato skladišče nafte, sicer pa samo eksotična in divja azijska puščava. Celih dvajset let se novi vladar ni kaj prida menil za lastno deželo. Pustil je, da so nafto črpali tujci in mu plačevali mastne deleže, doma pa je stvari prepuščal fevdalcem m redkim bogatim trgovcem in podjetnikom, ki so neusmiljeno izsesavali rajo. Šah je večino časa preživel v mondenih evropskih letoviščih in zabaviščih, kadar pa je bil doma - pravijo —, je imel vedno pripravljene kovčke z najpotrebnejšim, da b. io lahko pobrisal ,če bi se mu presto', le preveč
nevarno zamajal — kajti majal se mu je vedno.
Kdove zakaj se je v glavi tega azijskega monarha v začetku šestdesetih let zgodil tako nenaden in popoln prelom? Vemo samo to, da se mu je tedaj rodil sin, da je dobil prestolonaslednika, ki si ga je dolgo zaman želel. Morda sta se mu sramotni položaj dežele in beda že prej zdela nevzdržna, dasi tega m kazal Morda pa je bil povod bolj ničev: morda je z rojstvom prestolonaslednika iranski carski prestol postal bolj dragocen, ker ga je bilo treba ohraniti, mu zagotoviti varnost, trdnost in prihodnost? Kakorkoli že, morebitno spoznanje in morebitno naključje sta se tedaj v šahovi glavi združila v prepričanje, da je trdna oblast mogoča samo v močni, razviti, modemi in neodvisni državi. In sklenil je, opirajoč se na ozek krog modernih ljudi, ki so bili zaradi takih ali drugačnih pobud enakega prepričanja, da bo spremenil Iran v tako deželo. Kot že rečeno, v naših dneh take želje in ideje niso kakšna iranska posebnost veliko bolj obče so. Toda Iran ima vsaj dve posebnosti: veliko denarja, ki ga dobiva od nafte in s katerim se je mogoče v kratkem času lotiti velikih načrtov in pa absolutistični režim ki laže opravi z nasprotniki in dvomljivci, šah se je zavedal teh prednosti, zavedal pa se je tudi nevarnosti: dežela se bo prej ali slej začela prebujati in največ možnosti za zmago ima tisti, ki bo vodil in pospeševal to prebujanje. V deželi, kakršna je Iran je nujna revolucija in najbolj verjetna je »rdeča«. Zato jo je treba ne preprečiti, ampak prehiteti in zapeljati v zaželene vode, skratka, treba je izvesti »belo« revolucijo.
In tako se je začelo.
Dvanajst temeljnih kamnov
šah si je zamislil in izdelal razmeroma podroben načrt temeljitih družbenih in gospodarskih reform, ki naj bi deželo v najkrajšem možnem času pod njegovim vodstvom pripeljale na pot sodobnega, modernega razvoja. Za četne podpore za »svojo« revolucijo seveda ni mogel iskati pri reakcionarnih fevdalcih in pri muslimanskem cerkvenem vrhu, skratka pri slojih, ki so sestavljali večino tedanjega parlamenta. Moral je iskati podporo modernejše buržoazije in izobraženstva in — v tedanjih razmerah nekoliko demaeoško — vsega ljudstva. Zato s
programom svojih reform ni prišel pred parlament, ampak ga je dal na vsenarodni referendum.
Dne 26. januarja 1963 je šah na vsenarodnem referendumu dobil popolno podporo za svoj program reform. To je rojstni dan iranske »bele revolucije«, ki obsega naslednjih 12 točk:
I.	Zemljiška reforma, ki naj odvzame zemljo fevdalcem, in naj jo dodeli kmetom.
II.	Nacionalizacija gozdov.
III.	Prodaja delnic državnih podjetij, da bi tako zbrali denar za financiranje zemljiške reforme.
IV.	Udeležba delavcev pri dobičku podjetij.
V.	Sprememba volilnega zakona, ki da volilno pravico ženskam in revnim slojem.
VI.	Ustanovitev korpusov za boj proti nepismenosti.
VII.	Ustanovitev tako imenovanih korpusov zdravja, kl opravljajo zdravstveno in prosvetno delo v vaseh.
VIII.	Ustanovitev korpusov za razvoj, kl vaško prebivalstvo učijo sodobnega kmetovanja.
IX.	Ustanovitev tako imenovanih hiš enakosti, ki opravljajo sodno službo na podeželju, kjer je vladalo skoraj popolno brezpravje.
X.	Nacionalizacije vseh vodnih virov v državi.
XI.	Skupek ukrepov za nacionalno rekonstrukcijo In razvoj.
XII.	Skupek ukrepov za reformiranje administracije in vzgoje.
Pred desetimi leti je bil ta program »bele revolucije« zelo ambiciozen. Danes si Iran zastavlja načrte, ki so še veliko bolj ambiciozni in ki govorijo o viziji »Velike Civilizacije«, v skladu s katero naj bi bila dežela leta 2000 med petimi najnaprednejšimi državami na svetu. Trenutno seveda še niti »bela revolucija« ni uresničena in o realnosti vizije »Velike Civilizacije« je ta hip veliko preuranjeno govoriti. Ni pa preuranjeno reči, da je deset let bele revolucije da o očitne sadove, ki jih med drugim odsevata tudi primerjalna opisa Irana za leti 1963 In 1973.
Ko pišem te vrstice, čakam da bom čez nekaj ur odletel v notranjost dežele, proti šlrazu, Isfahanu, Mašadu in Najšapuru, na različne konce dežele, v stara in nova mesta, v vasi... To, kar sem napisal doslej, je »bela revolucija« na papirju. Upam, da bom prihodnjič pisal o tem kako sem jo videl na lastne oči.
Janez Stanič

Z ježe v bazen
Po sodobnem hotelu in pokriti jahalnici čaka na dograditev le še zimski bazen — Popusti za domače goste
Veliko let trdega dela, na pol uresničenih želja in stalno iskanje botrov, ki bi lahko primaknili kakšen dinar, bi lahko bile osnovne značilnosti Lipice, vendar tiste, ki jo pozna le nekaj ljubiteljev konjskega športa iz preteklosti. Današnji obisk, v tem primorskem biseru pa gosta navda z občutkom, da se tod poraja nekaj novega, velikega, le zanesenjaki še tožijo nad dobrimi, starimi časi. Vendar, treba je naprej in tega se vsi, ki jim je kaj do Lipice, zavedajo.
Lansko leto so se lotili graditve pokrite dvorane, po osmih mesecih pa je zrasel objekt, ki je prav gotovo v čast širšemu območju Primorske. Pokrito jahališče, ki so ga snovali in želeli dolgo, in prav nič ne zaostaja za najbolj modernimi v Evropi. Najbolj važno pa je, da bo odslej lipiška sezona trajala vse leto ter da bodo lahko razvili tudi dejavnosti v jahalnem športu, ki jih doslej niso mogli. Sežansko podjetje »Kras« je namenilo graditvi pet milijonov dinarjev, naložba pa je seveda dolgoročnega pomena. Tisoč ljubiteljev konjskega športa si bo lahko s tribune ogledalo nastope največjih mojstrov, pomembno pa je še, da ob manjših vlaganjih dvorano lahko preuredijo za druge prireditve. Po sodobnem hotelu in pokriti jahalnici čaka na dograditev le še zimski bazen in pomembnejši del načrtov bo izpolnjen. Pravijo, da se bo moč kopati že maja.
Jeseni: lipiški paket
Z vso resnostjo se v Lipici zavedajo, da si lahko privošči nekajdnevno bivanje pri njih le malo domačih gostov, zato rok ne smejo držati križem. Najbolj vneti se lahko vključijo v konjeniški klub, kjer pionirji jahajo za stonj, ostali člani pa odštejejo za uro deset dinarjev. To je v primerjavi s »turističnimi« cenami seveda veliko olajšanje, kajti vsakdanji gostje morajo odšteti za uro jahanja, brez strokovne pomoči učitelja, šestdeset dinarjev, z njegovo pomočjo, pa tudi do sto petdeset.
Že jeseni bodo poskrbeli za »lipiški paket«, ki bo zagotovo dostopen vsem ljubiteljem tega športa. Domači gostje bodo deležni jahalnih tečajev po znižanih cenah, umakniti pa re bo treba le v sezoni, ko zanimanje za obisk v Lipici presega zmogljivosti.
V zalogi:
180 lipicancev
Trenutno sodelavci konje-rejskega zavoda ne razmišljajo o večjem povečanju črede, kajti stroški so veliki. Skupno imajo 180 lipicancev, 45 od njih pa je jahalnih. Sedmim jahalnim učiteljem se je pridružilo še sedem kandidatov, ki si pridobivajo znanje pod vodstvom slovaškega trenerja. Kadrom je ob povečani dejavnosti seveda potrebno posvetiti vso pozornost.
Za konec naj omenimo še nekaj načrtov za uveljavitev v svetu. Sedanji avgustovski mednarodni turnir bodo za menjali z dvema, in sicer s spomladanskim in jesenskim. Prizadevajo si, da bi že le-
tos priredili mednarodni turnir v dresurnem jahanju, na katerem naj bi se predstavili jahalo! znamenite dunajske šole in nekateri najboljši iz Sovjetske zveze., poleg tega pa še turnir v preskakovanju
zaprek in revijo jahanja. Lipiški trenutek je prav gotovo napočil, dosedanji napori in prizadevanja pa so najboljši porok, da se bo sloves Lipice še bolj razširil.
DANILO UTENKAR
. v----:---'- ::: . :--:	■.	:
LIPICA — Pokrita jahalnica
Dioniz pod Krnom
Etnografski pomen »ta grdih« mask na Kobariškem — Grozljivo leseno obličje, ki ga naposled slovesno obesijo — Saje in pepel za zvedave gledalce
Pri Grkih je Pusta predstavljal Dioniz, pri Rimljanih ga je nasledil Bakhus, pri Slovencih Korant ali Kurent, Pust ali Pašenk, ki ga v vaseh pod Krnom na Kobariškem preprosto imenujejo »Ta grdi«. Le v Prekmurju je bil nekoč Kurent prelep mladenič. Za njim so norele ženske, fantje pa so ga preklinjali. Zato so mu zrasli rogovi.
Nekdanja pustna obredja so bila resna, polna groze in zaupnega pričakovanja, kaj bo prinesla pomlad. Resnost pustnih običajev, ki so globoko zakoreninjeni, se je umak nila zabavi, ki je ponekod na nizki ravni Bojda so se šege prav zaradi tega ohranile. Zlomiti jih ni uspelo staro-sveto krščanstvo, ki je v šemah videlo ostanke poganstva in razbrzdanosti.
Skoraj vsako naselje na Slovenskem je imelo svojevrstne pustne navade, ki bi bile sedaj etnografska posebnost, če bi se ohranile. Pravih starih običajev in pustnih navad je malo. Med te na severnem Primorskem sodi jo cerkljanski »lavfarji« in drežniški »pustovi«.
Pustna sobota s sajastim hudičem
Drežnica je pet kilometrov oddaljena od Kobarida. Hiše so raztresene na 500 metrov visoki planoti, ki jo varuje 2245 metrov visoki Krn. Drežniški »pustčvi« se delijo v »ta lepe« in »ta grde«. Običaj se je ohranil tudi v sosednjih vaseh: v Magozdu, Koseču, Drežniških Ravnah in Jezercah. Domačini pravijo, da se je posebnost pustnega spre voda ohranila zaradi tega, ker so vasi drežniške krajevne skupnosti odmaknjene od sodobnega načina življenja. Šele lani so vaščani zgradili nono asfaltirano cesto, ki vabi turiste, da obiščejo Krn.
Kot je imel stari Dioniz spremstvo besnečih, divjih »menad« — to je žensk, ki so v rokah vihtele vinski trs, imajp tudi drežniški pustčvi spremstvo hudiča, »ta star« in »ta stara«, »ta debelega«, »cgajnarje«, »Rezijane«, pismonoše, zdravnika, policaja in »Srečolova«. Od vseh pustnih šem, so le »ta grdi« oblečeni v prvotna oblačila in maske. Odeti so v ovčji ko-
žuh, na glavi nosijo »obličje« iz lipovega lesa, rogove ovna in kozla, okrog pasu pa jim bingljajo zvonovi. V rokah nosijo nogavico, napolnjeno s pepelom, s katero premažejo vsakogar, ki ga srečajo. »Ta grdi« so v sprevodu od 20 do 25 šem trije in na verigi peljejo hudiča, ki je namazan s sajami.
Hudič se ljudem približa le z roko, da jih umaže. Posebno dekleta ima na piki.
Sramota za zaklenjeno hišo
Drežniški pustni sprevod je vedno na pustno soboto. To pa zaradi tega, ker imajo našemljeni fantje do pustnega torka še druga opravila. Na karneval se pripravljajo od novega leta, ko enkrat v ted nu našemljeni po hišah nabirajo darove.
Na pustno soboto se drežniški fantje našemijo v ta na-
men posebej določeni in sedaj še skrivnostni hiši. Za čne se sprevod, ki ga vodita »vodja« s cilindrom in harmonikar. Pustčvi hodijo od hiše do hiše, ki so zaklenje ne. Zato vodja razbija po vratih. Ko se oglasi gospo dar, se razvije šaljivi pogovor v drežniškem narečju. Vodja pravi, da so njegovi ljudje pošteni, veseli, brez uši in klopov, zato naj jih spustijo noter. Ko se da gospodar »preprositi«, se vrata odpro. V hišo stopijo vodja, harmonikar in »ta lepi«. »Ta grdi« ostanejo zunaj in podijo otroke.
Zunaj ostanejo tudi »cgaj-narji«, ki kradejo okoli hiše. Policaj jih zasači, gospodar pa mora ukradeno blago od kupiti. Ce katera hiša pred pustnim sprevodom ostane zaklenjena, si nabere sramoto. Po pustu hodijo fantje najmanj še teden dni razgra-
jat pred hišo, ki zaradi skoposti ni doumela pomena drežniških pustnih šeg.
»Ta grdi« konča na vešalih
S tem še pustnih norčij v drežniški krajevni skupnosti ni konec. Na pustni ponedeljek fantje, ki so sodelovali v sobotnem sprevodu, iz slame naredijo »Pusta« in ga oblečejo v obličje »ta grdih«. Ko se pustni torek ob polnoči prevesi na pepelnico. Pusta obesijo. Tako simbolično zaključijo zanimivo pustno
irenje pod Krnom.
Nekoč so se v Kobaridu napravljali v maškare le fantje. Možje pa so na pustni torek imeli starodavno pravico, da na vozovih prikažejo, kaj je bilo v preteklem letu v kraju narobe. Ta običaj so prevzeli Tolminci, ki na pustnem karnevalu v Tolminu tudi prikažejo vsaj nekaj staro-svetega, in se lahko v glavnem nasmejimo do solz.
To pa je tudi glavni namen pustnih šeg, navad in norčij.
PETER POTOČNIK
mkt
»TA GRDI« — Znamenita lesena maska iz Drežnice.
Foto: P. P.
V korak z republiko
Kakšna bo severozahodna Srbija leta 2000 — Industrija in kmetijstvo sta v ospredju — Kmečko prebivalstvo se bo predvidoma skrčilo za 170.000 ljudi
Priprava prostorskega načrta severozahodne Srbije, ki traja že nekaj let, gre h koncu. Zavod za gospodarsko in prostorsko načrtovanje šabskega Inženiringa je pripravil nekaj variant prostorskega načrta valjevsko-šabskega območja. O tem je bilo zadnje mesece precej govora na občinskih zborih, pa tudi na nedavnem sestanku upravnega odbora osnovne gospodarske zbornice v Valjevu.
V vseh variantah prostorskega načrta severozahodne Srbije so zastavljene zahtevne naloge. Na prvem mestu je seveda gospodarski razvoj. Različica, za katero menijo, da je najbolj sprejemljiva, predvideva, da bo dohodek do leta 2000 naraščal po stopnji 7,8 odstotka (do leta 1985 naj bi ta stopnja znašala 9 odstotkov, v letih do 2000 pa 6,7 odstotka). V tem času naj bi stopnja rasti dohodka, kot je predvideno, v Srbiji znašala 6,6 odstotka, če se bodo ta predvidevanja uresničila, naj bi leta 2000 dosegli stopnjo razvitosti v republiki. Ta in vrsta drugih kazalcev kažejo, da je valjev-sko-šabski okraj kljub naravnim in drugim pogojem gospodarsko nerazvit in da bo potreboval precej časa in truda, da bo ujel korak z republiškim povprečjem. Načrtovalci poudarjajo, da je to zaostajanje pri posameznih kazalcih različna, da pa lahko trdimo, da povprečno zna. ša približno tretjino. O tem najbolj zgovorno priča podatek, da dohodek kraja znaša 71 odstotkov povprečnega republiškega dohodka.
Po mnenju načrtovalcev je naglejši gospodarski in družbeni razvoj severozahodne Srbije možen le ob strukturnih spremembah v gospodarstvu. Predvsem imajo v mislih naglejši razvoj industrije, ki naj bi bila nosilka celotnega razvoja tega območja. Predvidevajo, naj bi se industrija do leta 1985 povečala za 11 odstotkov, do leta 2000 pa za 7,5 odstotka.
Tako naj bi se delež industrije v celotnem gospodarstvu povečal od sedanjih 40 na 60 odstotkov. Tudi v prihodnjih nekaj desetletjih bodo glavne gospodarske panoge, tako kot doslej, živilska, kemična, kovinska industrija, industrija nekovin in barvastih kovin.
Kmetijstvo je prav tako ena od glavnih vej tega območja. Teže pa ga številni problemi. Omenjajo predvsem agrarno prenaseljenost in ekonomsko socialni status te veje nasploh. V tej proizvodnji bo prevladovala živinoreja. Število tako imenovanih načrtovanih glav živine naj bi se povečalo od 58 na 140 na 100 hektarov ob. delovalne zemlje.
V okviru tercialnih dejavnosti predvidevajo naglejši razvoj gradbeništva, prometa, trgovine in gostinstva. Ve. liko pozornosti posvečajo razvoju turizma, zlasti v valjev-skih gorskih krajih in na tako imenovanem drinskem turističnem področju. Menijo, da je treba naravne lepote teh krajev varovati in jih smotrno izkoriščati.
Načrtovalci predvidevajo, da bo v prihodnjih nekaj de-
setletjih prišlo do bistvenih sprememb v gospodarski in socialni strukturi prebivalstva tega dela Srbije. Z naglej Šim procesom industrijskega razvoja se bo zmanjšalo tudi število vaškega prebivalstva za skoraj 170.000. Z drugimi besedami, na kmečko prebivalstvo bo v severozahodni Srbiji leta 2000 odpadlo le 25 odstotkov vsega prebivalstva. Predvidevajo še, da se bo v prihodnjem obdobju kmečko prebivalstvo nagleje selilo v mesta in druge kraje.
Med mnogimi kulturnimi prireditvami si je prav v času Festa bilo moč ogledati zanimivo razstavo Srbska glasba skozi stoletja. Razstavljeno gradivo (od folklornih do sodobnih načinov sporočanja in ohranjevanja glasbe) je urejeno tako, da lahko že ob mimobežnem sprehodu dobi tudi manj zainteresirani obiskovalec vtis spoštovanja vrednega dokumenta preteklih prizadevanj in dosežkov. Razstavo spremlja še glasba iz zvočnikov (pra voslavni koral). Bolj zvedavemu obiskovalcu so na voljo brošure, posebej 333 stra ni obsegajoča strokovna edicija Srbska glasba skozi stoletja. Od uvoda akademika Mihajla Vukdragoviča dalje se vije spored prispevkov. Dragutin Gostuški razpravlja na temo »glasbene vede kot model interdisciplinarne metode raziskovanja«, Dimitrije Stefanovič raziskuje »vire za proučevanje stare srbske cerkvene glasbe«, Stana Djurič-Klajn (obenem je glavni urednik edicije) sledi glasbi v 18. stoletju, Na-dežda Mosusova predstavlja delo Kornelija Stankoviča v romantiki, o razvoju etnoko-reologije piše Mihca Ilijin, o etnomuzikodških proučevanjih Radmila Petrovič, o srbskem ljudskem cerkvenem petju in njegovih zapisovalcih piše Danica Petrovič, na koncu pa Ana Matovič predstavlja rokopisne zbirke ljudskih melodij iz muzikološkega inštituta.
Vse kaže, da je beograj ska operna hiša našla pevca basista, s katerim ji bo od padel nepotreben strah pri menjavi pevskih generacij. Zivan Saramandič je mimo nastopov v domači hiši, ki jih je opravil v delih Verdi-
Zanimivo je tudi omeniti podatek, da se je po vojni prebivalstvo iz teh krajev naglo izseljevalo. Po ocenah strokovnjakov se je skoraj
60.000	ljudi izselilo iz severozahodne Srbije.
Če želimo doseči nagejši razvoj tega območja, moramo omejiti upadanje natalitete in migracijo prebivalstva. V tej zvezi predlagajo razne rešitve, predvsem čim živahnejši splošni razvoj teh krajev.
V razgovorih o prostorskem načrtovanju in možno-
ja, Rossinija, Gounoda in Musorgskega, trenutno na gostovanju po Sovjetski zvezi. Do konca tega meseca bo pokazal pevske in igralske vrline v VUnusu in Odesi, kjer bo nastopil tudi v vlogi Borisa (Godunova).
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je znani nemški skladatelj Werner Egk (1901) dirigiral v beograjskem Narodnem gledališču svoj balet Abraxas (skladateljeva operna dela: čarobne gosli, 1935; Peer Gynt, 1938; Circe, 1948; Irska legenda, 1954; Revizor. 1957; baleti: Joan iz Zaris-se, 1940; Abraxas, 1948; Slav ček m vrtnica, 1953) Ob priložnostnem pogovoru z beograjskimi novinarji je na vprašanje, kaj pomeni sodo ben v glasoi, odvrnil, da »po polnoma mo«. V glasbi imam svoj stil, samo svoj, o njem ne razmišljam niti kot o sodobnem niti nesodobnem Razvijal sem ga skozi različna obdobia življenja, v biti sem b vedno jaz z osebnim pojmovanjem stvari. Nikoli nisem nikogar posnemal, vedno pa sem imel rad Mozarta, Verdija in Stravinskega. Menim, da je Igor Stravinski v glasbi to, kar pomeni Pablo Picasso v likovni umetnosti, če vprašate za mojega glasbenega bo ga, potem je to Mozart.«
Koncertna sezona 1973/74 je obenem jubilejna za sim fonični orkester Beograjske filharmonije (1923-1973). Na 26 rednih abonmajskih kon certih v 6 ciklih (3 ciklus ima npr. naziv »Glasba, ki jo radi poslušamo«, 4. ciklus »Glasba narodov sveta«, 5. ci klus »Instrumentalni solisti«. 6. ciklus »Mladi za mlade«' bodo dirigirali predvsem domačini: Danon, Jakšič, Zdrav kovič (šef dirigent Beograjske filharmonije) itd. Zani-
sti razvoja severozahodne Srbije do konca tega stoletja je bilo slišati številne pripombe k predlaganim variantam. Te pripombe se v glavnem nanašajo na obravnavanje posameznih občin, ožjih območij in vej v prostorskem načrtu. Na splošno je prevladovalo mnenje, da bi se morali posebej prizadevati, da bi uresničili določila tega plana in se izkopali iz zaostalosti. Za to so realni pogoji, so opozorili. Da bi uresničili tak cilj, pa bi morali tesneje sodelovati na vsem območju, sicer bo prostorski načrt, o katerem se zdaj toliko govori, ostal le mrtva črka na papirju.
miv bo nedvomno 4 ciklus, v okviru katerega bodo predstavili nacionalne programe Romuni, Sovjetski, Američani, Francozi in Mehikanci. Poleg domačih solistov: harfistka Bančeva, pianist Ma-rasovič, klarinetist Stefanovič, basist čangalovič itd. bodo v gosteh pianisti Watts (bil to sezono v Ljubljani), Ciceolini, Entremont, Maga-lov, violinistka Bočkova, violončelist Navara itd V ciklu »Mladi za mlade« se bosta Beograjčan.-m predstavila mlada slovenska poustvarjalca, dirigent Jurgec in violončelist Mlejnik.
Prisostvoval sem simfoničnemu koncertu, k: ga je vodil dirigent Gaetanno Delo-gu, kot solist je nastopil pianist Philippe Entremont. Izvedena dela: Vojislava Vučkoviča (1910—1942). Zavešta-nje Modesta Musorgskega (za godalni orkester), Mozartov koncert za klavir in orkester v C-duru (K V. 467) in Prokofjeva 5. simfomja v B-du-ru (op 100) so mi omogočila spoznati tehnične lastnosti simfoničnega orkestra. Brez težav je moč ugotoviti, da ima orkester na voljo mnogo bcljše akustične pogoje kakor naš, in vendar ne dosega enakovredne tonske kvalitete v vseh dinamičnih registrih ftutti), niti v vseh instrumentalnih skupinah (kolektivna igr godal je kvalitetno boljša, homogene jša kakor pihal ah trobil). Boljše izmed lastnost- so: prožnost, prilagodljivost, podrejanje dirigentovemu konceptu. Posebno navdušeno je poslušalstvo, med njimi zares veliko mladih, sprejelo oziroma nagradilo ' gostujočega pianista.
M. GABRIJELČIČ
VLADIMIR DJURDJEVIČ
Pestri abonmaji
Beograjski glasbeni zapiski: razstave, gostovanja, jubilej Beograjske filharmonije, gostje iz republike Slovenije
Kakšno inflacijo potrebujemo
Predsednik gospodarskega zbora zvezne skupščine o perečem gospodarskem vprašanju
Zadnje čase je slišati, da inflacijo predvsem »uvažamo«, manj pa jo »proizvajamo« doma. Mislim, da so zunanji dejavniki v določeni meri lahko vplivali na obseg inflacije v Jugoslaviji, zlasti še monetarna kriza v najpomembnejših kapitalističnih državah in skok cen nekaterih strateških surovin. Toda hkrati se moramo vprašati, kaj vse~bi bili pri nas lahko storili, da bi ublažili nezaželene uvožene inflacije.
Zagovorniki stališča, po katerem pri nas inflacijo »uvažamo«, na to vprašanje ne odgovarjajo- To pa je ne samo znanstveno pomanjkljivo, temveč tudi politično zgrešeno. Dolžni smo si prizadevati, da bi odpravili lastne pomanjkljivosti, da bi bolje delali, ne pa se izgovarjati, da je inflacija pač svetovni proces in da jo torej moramo imeti tudi mi. Ta teza namreč ne upošteva, da je na svetu veliko držav, v katerih ni inflacije, in da je inflacijska stopnja v Jugoslaviji precej nad povprečjem. Skratka, po moje ni res, da inflacijo bolj uvažamo kot pa proizvajamo doma. Mislim, da je ravno narobe- Na inflacijo v Jugoslaviji vplivajo predvsem naša neustrezna gospodarska struktura, velika proračunska in druga poraba, neustrezna struktura in premajhna učinkovitost investicij itd.
Še zmeraj brez dolgoročnega koncepta
Notranji vzroki inflacije v SFRJ so interni in eksterni. Med prve sodijo elementarne nesreče, gospodarski sistem in njegova učinkovitost kakor tudi politični odnosi v državi, razvojna in tekoča gospodarska in druga politika ter uresničevanje te politike, tehnološka in druga premajhna usposobljenost gospodarstva itd. Med eksternimi vzroki pa so vojna in druge težave, ki Izvirajo iz dvostranskih in multilateral-
nih gospodarskih odnosov, položaj v svetu Itd.
V	zvezi z internimi vzroki inflacje je treba omeniti, da SFRJ še zmeraj nima trdnega sistema in metod samoupravnega načrtovanja ter da nima dolgoročnega koncepta razvojne politike. Posledice so težavne in številne (paralelizmi, nepotrebne naložbe, premajhna skrb za reševanje strukturnih problemov države itd.). Svetovne cene smejo vplivati na položaj pri nas toliko, da nista ogroženi neodvisnost in obrambna sposobnost države, da ni ogrožen skupno sprejeti koncept dolgoročnega razvoja države, da ni presežena dopustna meja inflacijske stopnje, ne nazadnje pa je treba dodati pomen tistih svetovnih cen, ki so nižje od domačih in ki jih lahko izkoristimo v pozitivnem smislu kot spodbudo za povečanje domače storilnosti itd.
V	tej zvezi kaže spregovortid tudi o sredstvih, ki jih v Jugoslaviji pošiljajo zdomci, in o neblagovnem prilivu sploh. Zlasti v zadnjih dveh letih so imela nakazila naših zdomcev in izseljencev veliko vlogo pri izboljševanju plačilne bilance in zunanje likvidnosti države. Po podatkih NB so nakazila naših zdomcev in izseljencev v letih 1972 in 1973 sodelovala v skupnem deviznem prilivu približno s 23 odstotki. Torej so postala drugi najpomembnejši vir priliva deviz, takoj za devizami, ki jih iztržimo z izvozom,
bila pa so tudi dvakrat večja od deviznega zneska, ki ga dobimo od turizma- Ob vsem tem pa je treba upoštevati tudi kreditno-monetarni učinek teh deviz in njihov vpliv na inflacijska gibanja. Priliv deviz je praviloma po menil priliv primarnega denarja na bančne račune, tako da so se povečale njihove kreditne zmogljivosti, pri tem pa je narasla tudi denarna masa. Visoki priliv deviz v letih 1972 in 1973 je med poglavitnimi dejavniki velike kreditno-monetarne ekspanzije v teh dveh letih. Zaradi priliva deviz od naših zdomcev se je povečalo tudd povpraševanje v državi.
Devizni priliv zdomcev ni kriv
Narobe pa bi bilo sklepati, da je težav, ki jih imamo, to je inflacijskih pojavov v kreditno-monetamih gibanjih, kriv veliki devizni priliv od zdomcev. Se bolj zgrešeno bi bilo, ko bi sprejeli kak tak ukrep, s katerim bi poskušali zavreti devizni dotok. Vse države, tudi najrazvitejše, ki nimajo nikakršnih težav s plačilno bilanco, si prizadevajo, da bi si zagotovile določen obseg deviznih rezerv, saj je to v korist njihovi zunanji likvidnosti. Tudi Jugoslavija mora še naprej spodbujati devizni priliv.
Treba bo odpraviti nekatere pomanjkljivosti gospodarske, zlasti pa še kreditno-monetarne politike. Na teh področjih nismo bili dovolj prožni, da bi hkrati s povečanjem ponudbe deviz zagotovili večjo ponudbo blaga ter s tem nevtralizirali neugodni učinek dodatnega kreiranja denarja. Obstajala je možnost, da tega priliva ne bi avtomatično pokrivali z emisijo, temveč s krediti ah s proračunskimi oziroma drugimi prihranki (že emitirane mase). Povrh je treba upoštevati, da ob oblikovanju in sprejemanju projekcij kreditno-monetarne politike za leti 1972 in 1973 niso bila dovolj upoštevana ne. katera druga vprašanja s tega področja.
V prizadevanjih za odpravo vzrokov inflacije je treba poiskati rešitev v čimprejšnji odpravi očitnih pomanjkljivosti v gospodarski in kreditno-mo-netarni politiki in zboljšanju gospo-darsko-finančnega mehanizma sploh.
Slabe posledice zadolževanja v tujini
Problem zase so tuja posojila, ki jih najema Jugoslavija. Razumljivo je, da nam bodo takšna posojila še dol go potrebna, Takšna posojila lahko zelo koristno vplivajo na razvoj države,
tako na gospodarskem kot na drugem področju.
Ce hočemo to doseči, pa jih je treba vlagati v objekte, ki so posebej koristni za SFRJ, v tiste, ki prispevajo k povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza. Upoštevati je treba, ali so kreditni pogoji dovolj ugodni itd-
Narodna banka Jugoslavije je leta 1973 z namenom, da bi omejila obseg in spremenila strukturo zadolževanja v tujini, uveljavljala sklep, po katerem so morale poslovne banke deponirati celo do 75 odstotkov od višine posojila, če so ga hotele najeti. Toda čeprav je bil ta ukrep sorazmerno učinkovit, so se poslovne banke vseeno precej bolj zadolževale v tujini, ker se je pozneje povečalo število tistih, ki so bili oproščeni obveznega pologa, s čimer pri izdelavi projekcije kreditno-mone-tarne politike v začetku leta niso raču-nali. To dodatno, poznejše preseganje okvirov zadolževanja v tujini je v glavnem posledica pomanjkanja domačih virov financiranja velikih objektov (v proizvodnji aluminija, v turizmu, pri modernizaciji železnic, pri objektih strojegradnje itd.).
Zadolževanje v tujini, ki ni bilo ekonomsko upravičeno, ima slabe posledice. Ce bi ga dopuščali, bi to pripeljalo do večjega kreiranja primarnega denarja, kot bi bilo potrebno, s tem pa tudi do povečanja povpraševanja v državi 'n do zvišanja cen.
Zaradi kreditno monetarne politike,
ki jo uresničujemo v praksi, naš dinar izgublja kupno moč. Ekspanzivna kreditno-monetarna politika, ki smo jo izvajali zadnja leta, zlasti še v letih 1972 in 1973, je nedvomno spodbujala inflacijska gibanja, s tem pa izzivala hitrejše naraščanje cen. Zaradi tega je dinar izgubljal vrednost.
Bilo bi pa zmotno, ko bi na podlagi tega domnevali, da je bila kre-ditno-monetarna politika edini vzrok inflacije in da je pri nas samo inflacija vplivala na padec vrednosti nacionalne valute v zadnjih letih Kredit-no-monetarna politika je samo eden od vzrokov. Omeniti je treba strukturna nesorazmerja v gospodarstvu (struktura inflacij), povečanje stroškov poslovanja (stroškovna inflacija), povečanje cen na monopolnih in defi-ciranih področjih gospodarjenja, gospodarski stiki s tujino (uvožena inflacija), neustrezna politika cen in nesorazmerja med cenami itd.
Izpeljati bo treba še vrsto ukrepov
Kakšno inflacijo bi torej potrebovali v Jugoslaviji in kako bi jo omejili, da ne bi povzročila tolikšne škode? Idealno bi bilo, ko bi se lahko razvijali brez inflacije. Toda zdaj je to še težko doseči. Po mojem mnenju bi v Jugoslaviji morali biti zadovoljni vsaj še za nekaj let z inflacijo, zaradi katere bi domače cene naraščale nekako do 7 odstotkov na leto. Ce hočemo inflacijo v Jugoslaviji zmanjšati, bo treba izpeljati vrsto ukrepov od TOZD do federacije. Posebej naj poudarim hitrejše naraščanje ponudbe in proizvodnje blaga, omejevanje nekaterih oblik povpraševanja, hitrejšo reformo sistema (in metod) načrtovanja, pomembnejše spremembe v razvojni in tekoči gospodarski politiki, določanje trdnih meril za cene, osebne dohodke, investicije, emisijo itd., spremembe razmerja pristojnih dejavnikov do nalog, ki se nanašajo na omejevanje inflacije itd.
Vasil Grivčev
SPORT SPORT SPORT
V PRVI ZVEZNI JUGOSLOVANSKI LIGI
Danes se prične povratni del nogometnega prvenstva
Zaradi obveznosti državne reprezenlance bo zadnje kolo že 26. maja . Dobri obeti za ljubljansko Olimpijo
Danes se bo v Jugoslaviji pričel drugi del nogometnega prvenstva prve zvezne lige. Klubi so se med zimskim počitkom precej okrepili in se bodo borili za končno osvojitev prvega mesta na prvenstvu, ki se bo zaključilo že 26. maja. To pa zaradi obvez jugoslovanske državna reprezentance, ki si je 13. februarja priborila v Frankfurtu pravico do nastopa na svetovnem nogometnem prvenstvu.
Prvi tekmi povratnega dela prvenstva bosta na sporedu že danes, fopoldne se bosta srečala Sloboda Fj ."l'k (tekmo bo prenašala ob
14.30	tudi televizija), zvečer pa bosta igrala Crvena zvezda in Beograd. Vse druge tekme pa bodo na sporedu jutri ob 15. uri.
ljubljanska Olimpija se bo v prvem kolu srečala z drugouvrščenim dinamom. Zagrebčani bodo za Ijub-janske predstavnike trd nasprotnik, faj so v odlični formi, kar dokazu-? tu* zmaga nad Crveno zvezdo , 4.1. Dinamo bo prav gotovo eden izmed glavnih kandidatov za naslov rzavnega prvaka in bo skušal iz-Ppdrimti z vrha lestvice Radnički, “i ‘ma po jesenskem delu prvenstva le točko prednosti. hi*-0Vrf*n' prvenstva bi moral rJ- i 0 .2animiv, saj se bodo mo-i kandidati za državno reprezen-nco pripravljati za nastop na SP Nemčiji in bodo prav goto-j sesali izstopiti na vsaki tekmi, bi tako dokazali, v kakšni formi so.
Ljubljanska Olimpija je zaključi-jesenski del prvenstva s sedem-
cmoi ... P°vratnem delu ne bi o priti do neljubih presenečenj, pii! ? -ei Ljubljančani precej okre-
as r*£EJ>i.=
ti
i,.- z nekaterimi novimi nakupi in ni začetek*X>n°V^ ^°^er Prvenstve-
vica ,pnvem delu prvenstva je lest-5adničkl 22- Dinamo 21, Čelik kiQ2C-oCrvena zvezda. Velež in Olimn-- ’ i?eo®rad t8, Proleter in bod^piJa 17, Vardar, Partizan, Slo-vSfL°r 16, Željezničar 15, Voj-rnc 13 SaraJevo in Zagreb 14, Bo-
Miljaniču poverjena skrb za reprezentanco
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. - Na današnjem P°svetovalnem sestanku zastopnikov republiških in pokrajinskih nogomet-,zvez je bilo sklenjeno, da se Predloži izvršnemu odboru nogomet-.
- zveze, naj se skrb za reprezen-«nco do zaključka svetovnega pr-«nstva. zaupa trenerju Crvene zvez-Miljanu Miljaniču. Natečaj za Vega zveznega nogometnega tre-
prezzo - Reggina Ascoli - Avellino Atalanta - Taranto "Vescia - Reggiana “nndisi - Perugia Catania - Bari Latanzaro - Ternana ^alermo - Novara l'arma - Spai varese - Como bavona - Lecco Lmpoli - Riccione Latina - Turris
X 2
S
»Tira
L — prvi , drugi ~~ prvi , drugi — prvi drugi prvi c drugi Prvi drugi Prvi drugi
4. _
6. _
X
1
nerja bo razpisan šele po svetovnem prvenstvu. Za pripravo nogometne rezprezentance je ostalo le malo časa, vendar bo storjeno vse, da se moštvo čimbolje pripravi.
Zastopniki vseh nogometnih zvez so na sestanku izrekli priznanje tudi bivšemu zveznemu kapetanu Vu-jadinu Boškovu, ki ima po njihovem mnenju velike zasluge za u-speh jugoslovanskega nogometnega moštva v predtekmovanjih.
B. B.
SONDRIO, 22. - Pierino Gros je osvojil naslov italijanskega smučarskega prvaka v veleslalomu na državnem prvenstvu v Aprici pri Son-driu. Gustav Tiioni je bil izključen v 2. vožnji, ker je izpustil vratca.
Olimpija se bo jutri srečala z Dinamom v povratnem delu jugoslo vanskega nogometnega prvenstva
HOKEJ NA LEDU
VČERAJ V LJUBLJANI
Zaslužena zmaga Jeseničanov
IJUBLJANA, 22. — V dvorani Tivoli v Ljubljani so danes ponovili razveljavljeno prvenstveno tekmo v hokeju na ledu med ljubljansko 0-limpijo in Jesenicami. Zasluženo so zmagali gostje s 6:5, ki so tako dobili možnost, da že sedemnajstič osvojijo naslov državnega hokejskega prvaka. Oba današnja nasprotnika se bosta namreč spet srečala v sredo na Jesenicah v tekmi, ki bo praktično odločala o dodelitvi prvega mesta.
V današnjem srečanju so Jeseničani po tesnem vodstvu z 2:1 v prvi tretjini vodili v tretjem delu že s 5:1, ko so Ljubljančani izrabili njihovo neprevidnost in v nekaj minutah znižali rezultat na 5:4. Jesenice so nato dosegle svoj zadnji gol, ki ga Olimpija ni mogla s svojim zadetkom več nadoknaditi in je morala prepustiti zmago boljšemu gostu. Pri tem pa se morajo Jesenice zahvaliti svojemu res izvrstne-i mu vratarju Knezti, ki je bil huda l ovira za Rudija Hitija in tovariše.
DANES
SOBOTA, 23. februarja 1974
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15	v Brescii
Libertas Brescia — Bor
MOŠKA C LIGA
21.15	v Nabrežini
Kras — ACLI Montecchio
ŽENSKA C LIGA
20.00	v Dolini
Breg — CUS Padova
MOŠKA D LIGA
18.00	v Bellunu
De Vecchi — Olympia
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Doiini
Bor — Il Pozzo
lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm^
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Današnje kolo bo precej naporno za naši peterki
Pri kadetih Bor proti močnemu Interju - Poletovci zopet v formi - Start tudi v prvenstvu dečkov
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Kontovel bo danes igral na lastnih tleh proti močni peterki Itale iz Gradišča, ki je trenutno na prvem mestu v lestvici skupno z Liberta-som h Trsta in ekipo POM iz Tržiča. Že to nam jasno kaže, da bo naloga Kontovelcev zelo težka. Vendar pa so v zadnjih časih napravili velik napredek, saj sedaj trenirajo v šolski telovadnici.
Borovci bodo igrali na domačem igrišču proti presenetljivemu Liber-tasu iz Barkovelj, ki je v zadnjem kolu nepričakovano premagal Sa-grado. Bor bo imel tudi tokrat dokajšnje težave pri sestavi moštva. Danes bo na sporedu tudi srečanje kadetov Bor - Inter 1904. Ker je ta tekma za «plave» velike važnosti, bo nekaj igralcev (Klobas, Košuta in Vatovec) nastopilo s kadeti.
MLADINCI
- ^ — -v*-.- -rrM <■?fsvir-vt rm'
Poletovci bodo jutri igrali proti I-talsidru. Naši košarkarji so se v zadnjem času resneje oprijeli treningov, kar daje upanje za zadovoljiv nastop proti velikemu favoritu v tem prvenstvu, ki je osredotočil vse svoje sile na naraščaj.
KADETI
Že v drugem kolu bodo borovci igrali proti največjemu favoritu v tem prvenstvu, Interju 1904, ki že dve leti zaporedoma gospodari v nižjih kategorijah. Micol je jasno povedal, da se v tem prvenstvu v največji meri boji prav Borove peterke. ki uvršča kar štiri igralce, ki so že nastopali v promocijskem prvenstvu (Klobas, Košuta, Vatovec in R žem). Žal pa tokrat ne bo mogel nastopiti center Ražem, ki si je poškodoval gleženj.
DEČKI
Danes bo stortalo tudi prvenstvo dečkov, v katerem bodo nastopile kar tri naše ekipe: Bor, Kontovel in Polet. Borovci nastopajo v A skupini in bodo igrali danes proti peterki CGI iz Milj, ki prvič nastopa.
Ist velja tudi za ostala dva naša predstavnika. Kontovelci bodo namreč igral' proti Ferroviariu. ki prvič nastopa v tem prvenstvu. Polet pa bo na domačih tleh igral proti Libertasu iz Trsta.
b. 1.
OBVESTILA
SPDT sporoča vsem tečajnikom, da dokončno odpade letošnji smučarski tečaj. Denar bo povrnjen.
Kot je bilo že telefonsko javljeno tečajnikom, SPDT potrjuje, da odpadeta zaradi tehničnih ovir pri
prevozih jutri tudi izlet in tečaj. * * *
SPDT prireja jutri
7. ZIMSKI SPREHOD Zbirališče ob 9.15 pri Obelisku, od tod čez Banov vrh v Trebče in Bazovico, nato na Kokoš. Povratek v mesto peš ali z avtobusom.
PRED SREČANJEM Z ITALIJO
Zahodna Nemčija danes s Španijo
BARCELONA, 22. — Španska nogometna reprezentanca, ki je bila izločena iz svetovnega nogometnega prvenstva, bo jutri odigrala prijateljsko nogometno srečanje z Zah. Nemčijo. Španci upajo, da jim bo uspelo, po slabem nastopu proti Jugoslaviji, premagati močne nemške nogometaše.
V nedeljo pa bodo nemški reprezentanti prispeli v Rim, kjer se bodo pripravljali za prijateljsko srečanje z Italijo, ki bo v torek na Olimpijskem stadionu v Rimu.
FIRENCE, 22. — V Firence je prispela poljska nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo odigra-orijateljsko srečanje s Fiorentino.
NOGOMET
V SKUPINI P TRETJE AL
Primorec se bo na Padričah potegoval za napredovanje
V 2. AL bo igralo le Primorje - Sto tekem vratarja Stoke
2. AMATERSKA LIGA |dal: «Kot vedno, bomo tudi tokrat V nedeljo bodo odigrali le štiri startali za obe točki, toda tudi remi zaostale tekme. Od naših enajsteric
bo igralo le proseško Primorje, ki bo gostovalo pri tržaškem Libertasu, ki ima le točko več od «rdeče-rumenih». V vrstah Prosečanov vlada praznično vzdušje za to srečanje, saj bo njihov kapetan in vratar Danilo Štoka odigral proti Libertasu svojo stoto prenstveno tekmo v članskem dresu Primorja Štoka nam je za to srečanje pove-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiu
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
ZADNJA TEKMA KRASA NA DOMAČEM IGRIŠČU
Štiri naše šesterke od danes dalje v L ženski diviziji

MOŠKA C LIGA
V predzadnjem kolu moške odbojkarske C lige bo drevi šesterka Krasa zadnjič nastopila pred svojimi navijači. V goste prihaja ekipa ACLI iz Montecchia, ki si je prav v prejšnjem zavrtljaju zagotovila obstanek v C ligi na račun Krasa in gori-škega Caldmija. Krasovi odbojkarji zasledujejo le moralno zadoščenje, da bi z morebitno prestižno zmago nad ekipo, ki je ohranila status tretje-ligaša, dokazali, da je zadnje mesto nezasluženo.
Krašovci so po zadnjih neuspešnih nastopih razočarani, vendar hočejo kljub temu dati drevi vse od sebe, da bi svoje navijače vsaj delno poplačali za njihovo zvestobo in vztrajnost. Tekma z Montecchiom bo praktično zaključila štiriletni Krasov uo-stoj v tretjeligaškem prvenstvu in bo najbrž treba v bodoče pomladiti vrste ter se oborožiti z dobršno mero potrpežljivosti, preden se bodo c-belo-rdeči» spet povzpeh na dosedanjo raven.
— b s —
ŽENSKA B LIGA
Odbojkarice Bora bodo drevi odigrale zadnjo tekmo v gosteh. Na pot. se bodo morale podati v Brescio, kjer jih čaka precej zahteven nastop z domačim Libertasom, ki je na drugem mestu lestvice. Prvo srečanje v Trstu med tema dvema šesterkama se je končalo s porazom domačink po petih setih izredno izenačene igre. Tržačanke ima
jo odprt račun s temi nasprotnicami tudi iz lanskega leta. Glede na nasprotnice čaka torej «plave» precej težak nastop. Če pa pogledamo položaj Bora na lestvici, mora ta zaigrati na vse ali nič. To pot bi zmaga pomenila velik prestiž in še večji praktični pomen, da borovke šo naprej ostanejo v drugi ligi. ŽENSKA C LIGA
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva bo drevi v Dolini dokaj zanimivo srečanje. K vodečemu Bre gu prihaja v goste CUS iz Padove, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. Oba tekmeca sta doslej utrpela samo en poraz in imata vse možnosti za visoko uvrstitev na končni lestvici. Brežanke so se med tednom vestno pripravile za ta pomemben nastop in trener Jurkič bo posa! na igrišče standardno postavo če bosta Klabjanova in Slavče-va igrali tako, kot znata resnično zaigrati, bi morali točki ostati v Dolini.
MOŠKA D LIGA
V	zadnjem zavrtljaju prvega de la prvenstva D lige čaka Olympio iz Gorice precej težka naloga. Goričani, ki so na zadnjem mestu lestvice, bodo igrali v Bellunu z De Vecchijem in morajo opraviti pravi podvig, če hočeio zmagati.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Iz tehničnih razlogov bodo borovci odigrali peto prvenstveno tekmo v občinski telovadnici v Dolini. Za Tržačane bo to «gostovanje» le gola formalnost, saj ni II Pozzo na-
sprotnik, ki bi jim lahko prekrižal račune.
» « *
V petem kolu moškega prvenstva
1.	divizije bo danes Dom gostoval v Trstu pri šesterki Are Linee, ki sodi med najresnejše kandidate za napredovanje v višjo ligo.
Atmosfera pri Domu. po sobotnem nepotrebnem porazu, ni najboljša, poleg tega pa obstaja še problem okrevanja dveh igralcev, ki sta se v soboto poškodovala. Klanjšček bo skoraj gotovo igral, Prinčičeva poškodba pa je resnejša. Čeprav Dom potrebuje točke, ker je njegovo stanje na lestvici kritično, je upanje Goričanov za uspeh v nocojšnji tekmi zelo majhno.
Srečanje Are Linea — Dom (Gorica) bo jutri ob 11 uri v telovadnici srednje šole «Morpurgo» v Trstu, Scala Campi Elisi, 4/2,
I. K.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Zastopnice te lige bodo nocoj odi graie prvo kolo. V tej konkurenci igrajo samo ekipe iz naše dežele in so porazdeljene v dve skupini po šest šesterk V prvi skupini bo Sloga odigrala tekmo s Torriano kasneje. V drugi skupini bo v Na brežini derbi med Sokolom in Borom. Naš četrti zastopnik Breg pa bo igral v telovadnici Monte Cen-gio z Julio. Za obe tekmi je težko dati katerokoli napoved, ker bodo ekipe pričele letošnje prvenstvo z močno spremenjenimi postavami.
G. F.
bi bil sprejemljiv. Bukovec bo morda po dveh nedeljah spet igral v vlogi stopperja. Za nedeljsko tekmo pričakujem od svojih tovarišev nekoliko več zagrizenosti in dobre volje saj v tej jubilejni tekmi ne bi rad dobil gola. Rad bi na najlepši način prišel do konca stote tekme v «rdeče-rumenem» dresu, cilj ki sta ga do sedaj dosegla pri Primorju le Verginella in Prašelj.»
3. AMATERSKA LIGA
Na Goriškem so odigrali tretje povratno kolo, v katerem ni prišlo do presenetljivih izidov in do sprememb na lestvici, kjer vodi Isonzo z lepo prednostjo nad Vermeglia-nom. Sovodenjci se držijo na tretjem mestu. Mladost pa je po nedeljskem porazu nazadovala na šesto mesto.
Na Tržaškem so v nedeljo odigrali peto povratno kolo in v skupini, kjer nastopajo naše enajsterice, je dež zaustavil Costalungo, katero so Trebenci po zmagi nad Olimpijo do-
•biteli na vrhu lestvice.
« « »
Na Goriškem bodo danes popol-dhè odigrali četrto povratno kolo. Mladost bo sprejela v goste Isonzo, ki ni v tem prvenstvu še doživel poraza. Naloga fantov iz Doberdoba bo precej težka.
Sovodnje pa bodo sprejele v goste ekipo Romane, pred katero imajo le pičlo točko prednosti. V zadnjih štirih nastopih so Sovodenjci osvojili kar osem točk.
Na Tržaškem bodo oči obrnjene na Padriče, kjer se bosta pomerila Primorec in Costalunga. Izid tega srečanja bo prav gotovo odločilen za končno uvrstitev. Vsako predvidevanje za ta dvoboj je tvegano in nemogoče, ker obe ekipi startata na zmago in trenutno sta še kar v dobri formi.
Olimpija bo šla v goste k Libertasu s Proseka. Po zadnjih neuspehih je v taboru Olimpije precej napeto in zato bi že ena točka predstavljala lep uspeh za «modro-bele».
Podlonjerci pa bodo sprejeli v goste Libertas jz Barkovelj. ki računa na obe točki. Union na mora biti zadovoljen že z eno točko.
B. R.
SVETOVNO PRVENSTVO V EALUNU
Danrs skoki z velike skakalnice
FALUN, 22. — Na svetovnem smučarskem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Falunu je bil danes prost dan. Vendar pa je prirediteljem pripravil precej pregla-
vic, saj je toplo vreme povsem stajalo sneg, tako da se ne ve, ali bodo lahko jutri opravili tekmovanja po sporedu. Nastopati bi morali namreč skakalci, ki bi se morali pomeriti na veliki skakalnici, poleg tega pa bo na sporedu tudi ženski štafetni tek. Toda zaradi toplega vremena in močnega vetra, ki je začel pihati v večernih urah. je celotna prireditev v dvomu.
NAMIZNI TENIS
V prvenstvu A fige
Krasovke računajo na prvo mesto
Krasove namiznoteniške igralke čaka danes in jutri dokaj težka faza ženskega ekipnega namiznoteniškega prvenstva A lige. V povratnih prvenstvenih spopadih se bodo krasovke pomerile v kraju Ascoli Piceno z UNLA Molfetta iz Banja, Pariolijem in Marbertom iz Rima. Kot je znano, so Krasove predstavnice V prVèm "'delil prvenstvenih spopadov osvojile dve zmagi in bile poražene v srečanju z Marber tom, ki meri rtà'TSstWjlfeM naslova državnega prvaka. Če hočejo med-stavnice zgoniške občine izpodriniti svoje tekmice s prvega mesta, morajo v neposrednem srečanju zmagati s 5:3.
V prvi ligi nastopajo še štiri ekipe, ki igrajo v drugi skupini. Nobenih dvomov ni, da bo zmagala ekipa CUS Torino, ki ima v svojih vrstah Marcello in Francesco Mar-cone. Zmagoviti ekipi v obeh skupinah se bosta nato srečali za dodelitev naslova državnih prvakinj. Krasova dekleta bi se morala, upoštevajoč jakostne lestvice posameznih igralk, uvrstiti na tretje mesto.
Vendar so Krasova dekleta trdno odločena, da bodo drago prodale svojo kožo. Po neuradnih vesteh bo nastopila v ekipi Rimljank tudi o-dličina La Gioia. Kakorkoli se bo iztekel ta neposredni dvoboj, smo trdno prepričani, da bodo Krasova dekleta skušala doseči za svoje barve čim boljši uspeh. Krasovke kot je jasno pokazalo nedeljsko deželno namiznoteniško prvestvo, se trenutno nahajajo v odlični form: in so zmožne vsakega podviga. Upajmo, da jim bo tudi tokrat šlo dobro izpod rok.
— bs —
DETROIT, 22. — Jugoslovanska teniška igralka Mirjana Jaušovec je na svoji turneji po ZDA doživela nov poraz. V osmini finala turnirja v Detroitu jo je namreč po treh setih izločila Avstralka Han-dova.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Nabrežini
Sokol — Bor
* * *
19.00	v Trstu
telov. Monte Cengia
Julia — Breg
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu
Mladost — Isonzo
* * *
15.00	v Štandrežu
Sovodnje — Romana
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
15.30	na Kontovelu
Kontovel — Itala ★ * *
16.00	v Dolini
Bor — Libertas Barkovlje * * *
KADETI
18.30	v Trstu, Ul. Della Valla
Inter 1904 — Bor * * *
DEČKI
17.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — CGI Milje
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
19.00	v Ascoli Picenu
Nastopa tudi Kras
JUTRI
NEDELJA, 24. februarja 1974
ODBOJK*
1.	MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu,
telov. Monte Cengio
Are Linea — Dom
KOŠARKA
MLADINCI
10.00	v Trstu,
telov. Monte Cengio
Italsider — Miramar * * *
DEČKI
10.00	v Trstu, Miramarski drev.
Ferroviario — Kontovel * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Libertas Trst
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
10 00 v Trstu, Ul Flavia
Libertas — Primorje ★ * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Libertas Prosek — Olimpija * * *
15.00	na Padričah
Primorec — Costalunga * * *
10.30	v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas Barkovlje
MLADINCI
10.00	v Štandrežu
Juventina — Podgora * * *
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, stadion «1. maj» Union — Op-cina Supercaffò
13 00
Breg
Dolini
Libertas Rocol
14.00	pri Sv, Sergiju
Inter SS — Vesna
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Ascoli Picenu
Nastopa tudi Kras
PLANINSTVO
7 ZIMSKI SPREHOD
9.15	pri Obelisku
Prireja SPDT
SMUČANJE
ATENE, 22. — V Grčiji so se danes pričele zimske balkanske igre. V prvem dnevu tekmovanj so jugoslovanski smučarji osvojili dve zlati kolajni.
TONE
SVETINA
Pili so
^°8ovi
nahrbtnikih so imeli vsi trije gorske palice. Možje so 'dno in od strani poslušali, kaj se menijo plezalci. Dokler
Se šalili, so se smejali z njim vred. Ko pa je Jug začel
8°vor o steni, se je župnikov obraz zresnil. Jezno je našobil tnice. potegnil iz pipe dolg dim in puhnil proti fantom, rekoč : , “Poslušajte, Jug in vsi, ki strašite tod z vrvmi in zvončklja-s klini, kot bi spustil trop krav na planino! Praviš, da si bdi kj. Crniru in na Škrlatici. Tja, kamor ti plezaš z vrvjo in 'n>. pride Vahlca v coklah. Odkrito vam povem, da mi greste „1 skupaj na živce! Zakaj sem vam zgradil stolp na vrhu Tri-ležna? Zakaj smo vam nadelali toliko poti na vrhove?! Nehva-SeZtla mladina ste, nič vam ni po volji. Samo nad novotarijo 2 ,navdušujete! Samo plezali bd! čudno, da še spite po kočah. akaj ne spite drevjem in v skalnih luknjah, da bi bila ra Se težja in več vredna ...»
«Gospod župnik, ne hudujte se na Juga,» je s prizaneslji-*h smehljajem skušal pomiriti Aljaža Kajzelj. «Novi časi — 'd ljudje... in nov duh prihaja...» n “Kako pravite?!» mu je Aljaž segel v besedo. «Nori časi, ^ ljudje in nor duh da prihaja?»
Oglasil se je Jug:
«Naj bo po vaše, gospod Aljaž! Pustite nam to veselje,
Vam ne škodimo. Stena je naša!»
«Ho ho ho!» se je zasmejal Aljaž. «Ali ste ga slišali?» Oči so mu zagorele v sveti jezi. «Kdo vam jo je pa dal?»
«Vzeli smo si jo!»
«Za zmeraj vam povem in zapomnite si: Triglavska severna stena je moja!» To je dejal tako resno, da so osupnili vsi mladi plezalci. Potem je razjarjeno nadaljeval: «Kaj pa gledate tako neverno in neumno kot teleta v nova vrata? Moja je, pa pika! Kupil sem jo, za osem goldinarjev! Pa vrh Triglava sem tudi kupil! Kako pa bi vam na tujem lahko zgradil stolp? In kako bi gradili koče okoli Triglava?!»
Družba plezalcev se je zasmejala, kar je župnika še bolj razjezilo. V dušku je zvrnil poln kozarec vina.
«Gospod župnik, zakaj pa ste jo kupili?» je vprašal Čop, ki je na tihem, kot vsi plezalci, imel steno za svojo.
Aljaž je uprl vanj svoje drobne oči in odsekal, kot je znal na prižnici:
«Zato sem jo kupil, da vi ne boste po njej plezali pa amen!» Srdito je udaril s pestjo po mizi.
Toda Jug se ni dal zmesti.
«Vaša pogodba je propadla z Avstrijo vred, gospod. Mi vemo, da ni bilo nič prepisanega, ali ne, doktor?» Obrnil se je k resnemu fantu z očali.
Ta si Je grel otrpla kolena, zakaj tudi njega je ugnala nevihta. Mož je bil advokat tn je poslušal razgovor kot na sodišču sprte stranke.
«Gospod Aljaž, na žalost moram dati prav Klementu Jugu in vas zavrniti. Stena je narodna last, to pa pomeni, da pripada vsem in nikomur.»
Aljaž je nagnil kozarec in dejal prizadeto, sedaj že nekoliko bolj miren.
«Bodite no pametni. Bog nam ni dal te lepe stene zato, da bi se pobijali v njej. Sklenil sem, da brez dovoljenja ne pojde nihče več »
«2e jutn zjutraj gremo, gospod Aljaž. Navsezgodaj, ko bo-
do skale že vse mokre, greste lahko pod stene poslušat, kako bodo peli klini.»
«Ne boste šli. Pod steno bo tabla z napisom: Plezanje prepovedano pod smrtno kaznijo. In še dva žandarja bom postavil spodaj!»
«Šli bomo in nihče nas ne bo ustavil,» je spet trmoglavil Jug.
Župniku je vzelo sapo :
«Meni navkljub boste šli?!»
«Ne vam navkljub — saj vas imamo radi in vas spoštujemo. Pač pa drugim navkljub, ki ne razumejo plezalstva. Tistim, id mimo gledajo, če Nemci utirajo nove prvenstvene smeri čez steno in nas opozarjajo, da smo hlapci, za hlapce rojeni, kot je dejal Cankar, da smo šleve, ki se boje tveganja, ki ne znajo osvojiti niti pedi svoje zemlje, ki čakajo na vse, da jim pokažejo tujci...»
«Ne tako, Jug!» Župnik je nejevoljno zamahnil z roko. «Ne razumete me! Naj se Nemci pobijejo v steni, če se jim zdi zamalo, da bi hodili na Triglav po nadelanih poteh. Ti ljudje so hoteli biti vedno nekaj posebnega. Pa naj bodo. No, pokopaval jih bom še na Dovjem, kot sem že marsikaterega, tega jim ne bom odrekel . Fantje, bojim se za vas... ali me ne razumete?! Skoda vas je! Berite in poslušajte raje doktorja Kugyja. Vsaka gora ima, kot človeška duša, več poti, po katerih se pride k njej. . Ena je bolj, druga manj dostopna. Poiščite te poti, ne bodite nasilni z goro! Ne izsiljujte s vi ini in vrvmi prehodov tam, kjer jih ni! Ne izpostavljajte se preveč in ne ponižujte gora. To ni ljubezen do gore in ne do vzvišenega, ki biva v njej in na njej. Nebo izzivate! Ne bojite se ne boga ne hudiča! Plezate zaradi časti in napuha! Prave lepote ne vidite, ne hodite v gore, da bi bili bliže bogu. Gre vam za to, da bi bili večji, mogočnejši, kot so drugi. Pa niste!» Žalostno je zajel sapo, preden pa je mogel nadalje vati, je spregovoril Jug:
«Ne obtožujte po krivem plezalcev! če že govorimo o
tem, kdo je gore povišal ali ponižal, potem ste jih vi, planinci, ponižali z nadelavo poti. Vi ste nabili v skale kline in oplet-li poti z žičnimi vrvmi Gore ste odprli tudi tistim, ki niso te milosti vredni. Mi smo drugačni od doktorja Kugyja! Denarja, da bi plačevali vodnike, nimamo. Pa tudi pod častjo nam je, da bi vodnik opravil poglavitno delo, tvegal svoje življenje, mi pa želi slavo in hvalo na njegov račun. Gore hočemo premagovati z lastno močjo. Tudi drugačni smo od tistih, ki jim vi delite odvezo in pokoro, ki grešijo, padajo na kolena in spet grešijo in ki hodijo po vaših poteh v gore Ne morete nam zameriti, če gremo naprej. Kjer je volja, tam gre naša pot. Tudi to priznam, da smo predrzni, zakaj le tisti, ki se zna žrtvovati, je velik in se mu pokori usoda! Steno osvoji le pogum! Nevarnosti iščemo! Ker jih ljubimo! Ljubimo pa jih zato, ker nas napravijo močnejše! Ali je morda to greh? Je to mar komu v škodo! Vi nas ne boste nikoli razumeli, ker so vas vzgajali, da padate na kolena. Pred bogom, pred gospo dar ji in pred usodo!»
«Počasi, Jug!» je Aljaž presekal Jugovo govorjenje. Z na-mršenimi obrvmi in strogim glasom je rekel : «Meni nimaš kaj očitati! Nikoli nisem upognil kolena pred ljudmi! Klečal pa sem pred bogom in pred usodo tudi! Ne izzivaj usode! Nesrečni ljudje ste, ki iščete smrt... pa vas bo našla sama ...»
«Zakaj nas strašite? Smrt je človekova usoda. Našla bo tudi tiste, kd je ne iščejo v steni... župnik, raje se spomnite tistih milijonov, ki so obležali po blatnih strelskih jarkih Evrope, ki so jih zmaličile granate in prebodli bajoneti. Koga so izzivali? Ali pa mislite na tiste, ki jih pobere posedanje po beznicah in nacejanje z alkoholom! In na tiste, ki umro pod slabo roko zdravnika; ki jim poseka politika glave; ki jih raz-žro spolne bolezni: Id si, naveličani zmede na svetu, sami nataknejo zanko za vrat in se obesijo!
f Nadaljevanje sledi J
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 ' lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Stran 8
23. februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Maia in tiska
Trst
SMERNICE STALNEGA SVITA ŠKOFOVSKE KONFERENCE
Italijanski škofi so podprli kampanjo proti zakonski razvezi
Li^a za razporoko zahteva strog nadzor nad verskimi ustanovami, ki prejemajo državne prispevke
RIM, 22. — Včeraj je vodstvo italijanskih škofov soglasno sprejelo besedilo sporočila glede zakonske razveze. Vest je sporočil msgr. Bonicelli, ki je glasnik italijanske škofovske konference. Debata o tem vprašanju — je dejal Bonicelli — je bila zelo široka, živa in zanimiva. Pri njej je sodelovalo tri dni 39 članov stalnega sveta, ki so se sestali v nekem samostanu blizu Vatikana.
Predstavniki italijanskih škofov niso v svojem dokumentu obrazložili, kako naj se italijanski katoličani obnašajo v kampanji o referendumu, do katerega bo prišlo predvidoma čez nekaj mesecev. Posegajo pa v to kampanjo z zelo jasnimi stališči.
Besedilo, ki je bilo izdano po zaključku konference, je zelo jasno. Italijanski škofi pravijo, da v tej zvezi izdajajo pastirsko direktivo, ki zadeva enotnost družine in neločljivost zakonske zveze. V tej zvezi pravijo:
1.	Zakon je po svoji naravi neločljiv. Cerkev je vedno učila, na podlagi božje besede, da je zakon neločljiv, ne samo kot zakrament, temveč tudi kot naravna ustanova.
2.	Enotnost družine je potrebna za dobro družbe. Pravijo celo, da gre pri tej odločitvi za avtentičen izraz svobodne izbire in kulture in da je razporoka pravcata socialna rana, ki povzroča hude posledice v družini in v družbi.
3.	škofje poudarjajo, da ima kristjan dolžnost, da brani svoj model družine ter ga predlaga drugim. V tej zvezi pravijo, da se morajo kristjani boriti zato, da bi zakoni odgovarjali moralnim zahtevam in splošnemu blagru.
V zadnjem odstavku pa škofje o-bravnavajo vprašanje odnosov do drugih sil v družbi. V tej zvezi pravijo, da lojalna konfrontacija idej o načelih in pomembnosti družine ne sme nikomur nuditi pretveze za versko vojno. Na kraju še priznavajo, da referendum kot tak ne bo mogel rešiti vprašanj italijanske družine, če se ne bo rešilo vprašanje pametne reforme družinskega prava in če se ne bo poskrbelo za korenito preobrazbo družbenih navad ter za ustrezno socialno družbeno politiko.
Ta dokument so izdelali trije škofje po naročilu konference. Ni znano, če odgovarja resnici, da je prišlo na zasedanju do spopadov med člani vodstva italijanskih škofov. Govorilo se je, da je eden od škofov zapustil zasedanje, ker se baje ni strinjal s svojimi sobrati. Msgr. Bonicelli je dejal, da je tu-rinski škof kardinal Pellegrino zapustil konferenco zaradi zdravstvenih razlogov ter je pooblastil nekega drugega škofa, da glasuje v njegovem imenu.
Čeprav je bil sklep vodstva italijanskih škofov že vnaprej znan, je vendar treba reči, da je povzročil v italijanski javnosti precejšnjo osuplost in negodovanje. To se je zgodilo posebno v vrstah italijanske lige za razporoko, katere člana sta med drugimi poslanca Fortuna in Basiini. Italijanska liga za razporoko pravi, da so škofje ponovno kršili tisti konkordat od katerega zahtevajo samo privilegije in nobene obveznosti. Italijanska liga za razporoko zahteva od oblasti, naj skrbno pazijo, da verski krogi ne bi izkoriščali raznih u-stanov, ki prejemajo podporo od države za propagando v korist referenduma proti razporoki.
Na kraju naj še omenimo, da v nekaterih katoliških organizacijah, kot so na primer AGLI, vlada določena rezerviranost glede kampanje proti zakonu o razporoki. Povsod je čutiti določeno zaskrbljenost, čeprav katoliški krogi teh organizacij načelno sprejemajo škofovske sklepe. Občutiti pa je določen strah do morebitnih posledic kampanje ob referendumu.
«Puščava» pod točo ameriških bomb
WASHINGTON. 22. - Kemične snovi, ki so jih oborožene sile ZDA uporabljale 10 let v Južnem Vietnamu, so povzročile velikansko škodo na nasadih in gozdovih. Škode morda ne bo mogoče popraviti v teku enega celega stoletja. Ameri ške vojaške sile so uporabljaje kemične snovi pri napadih na partizanske enote, ki so se skrivale po gozdovih. Amerikanci so odvrgli snovi, ki so povzročale odpadanje listja ter hiranje trave, biljk in sploh vsega rastlinskega življenja. Računajo, da so Amerikanci spremenili v pravcato puščavo eno sedmino celotnega ozemlja Južnega Vietnama.
Te ugotovitve je objavila ameriška Akademija znanosti, katere poročilo pripominja med drugim, da je uporaba kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskega življenja povzročila tudi smrt številnih otrok tako imenovanih plemen «monta-gnard» na gričevjih zahodnega Juž nega Vietnama.
Ameriški dnevnik «New York Times» piše, da ta odkritja prav gotovo ne potrjujejo ameriške teže, da konvencija iz leta 1925 ne pre-
poveduje uporabe pri vojnih akcijah kemičnih sredstev, ki uničujejo rastlinstvo. Komisija za zunanje zadeve ameriškega senata ni hotela odobriti konvencije vse dokler ne bi administracija spremenila svojega stališča do tega vprašanja.
Poročilo v tej zvezi je kongres naprtil Pentagonu 1. 1970. Ministrstvo za obrambo je obvezalo Ameriško akademijo znanosti, da poda poročilo o tem vprašanju. V zadevno komisijo so imenovali znanstvenike, ki niso bili politično prizadeti. Med njimi je bilo več ameriških, švedskih, angleških in juž-novietnamskih znanstvenikov.
Iz poročila, ki ga je komisija izdala, je razvidno, da so ZDA odvrgle od 1. 1961 do 1. 1971 več kot 50 milijonov kg kemičnih snovi, ki so umorile rastlinsko življenje na prizadetih področjih.
Kajuhove nagrade podeljene v Ljubljani
LJUBLJANA, 22. — Danes je za ložba Borec iz Ljubljane že petnajstič podelila Kajuhove nagrade, Današnja podelitev je bila še posebej slovesna saj prav danes mineva 30 let, odkar je med boji XIV. divizije padel Karel Destovnik - Kajuh. Hkrati pa založba letos proslavlja 15-letnieo delovanja.
Prve nagrade za literarno delo letos niso podelili. Drugo nagrado je prejel Matevž Hace za delo «Prijatelji in znanci», tretjo pa Tone Ožbolt za svojo knjigo z naslovom «Dežela Petra Klepca».
Nagrade za likovno opremo knjig se prejeli Metka Kraševec, Vladimir Ljakovič in Jelka Rejcman.
iiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiin
Cesar Neron še živi
- -< ,s$
Neustrašno, čeprav mu avtomobili drvijo za hrbtom, Neron dviga roko v pozdrav. Morda pa gre le za pustno šemo...
NA LETALIŠČU FRIENDSHIP V BALTIMORU
Trije mrtvi pri poskusu ugrabitve linijskega letala
Preden so ga pokosile svinčenke policije, je gusar ubil agenta in drugega pilota ter ranil poveljnika letala
BALTIMORE, 22. — Trije mrtvi in . rekli zadovoljstvo zaradi rezultatov dva ranjena so tragičen obračun gu- četrte konference neuvrščenih v Al-sarskega podviga na letališču Friend- žiru in prepričanje, da bo bodoči
ship v Baltimori, kjer je še neidentificiran gusar skušal preusmeriti reakcijsko letalo letalske družbe «Delta Airlines». Žrtve so neki policijski agent, gusar in drugi pilot. Poveljnik letala je bil v oboroženem spopadu hudo ranjen in njegovo stanje je kritično, lažje ranjena pa je neka stewardesa.
Podatki o tragičnem poskusu ugrabitve letala so še zelo skopi in dinamika gusarskega podviga še nejasna. Ugotovljeno je le, da je prišlo do oboroženega spopada, ko je skušal gusar s silo vdreti v letalo, ki ga je nameraval preusmeriti. V spopadu je ubil policijskega agenta, ki mu je skušal preprečiti ' ugrabitev letala in ranil pilota ter njegovega pomočnika, ki je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Tudi zdravstveno stanje kapitana je kritično, ker so ga gusarjeve krogle zadele v želodec in v prsi.
Predstavnik ameriške zvezne policije je poudaril, da je gusar skušal u-grabiti letalo sam. Kdo je. ni bilo še mogoče izvedeti. Zna se le. da je bele polti. Moški je vdrl na letališko stezo, potem ko se je izognil vsem pregledom, ki so jih uvedli na letališču kot preventivni ukrep proti gusarstvu. Ubil je policijskega a-genta, ki mu je skušal preprečiti brezupni podvig, ranil pilota in njegovega pomočnika. Agenti letališke policije, ki so obkolili letalo, so ga pokosili z rafali iz brzostrelke.
Po dosedanjih poročilih iz Baltimore kaže, da med potniki, ki so že sedeli v letalu in čakali na vzlet, ni bilo ranjenih. Stewardesa, ki je skočila na stezo Far iz pilotove kabine, da bi ušla gusarju, pa se je precej poškodovala.
Zaradi gusarskega podviga je uprava letališča preusmerila vsa letala, ki bi morala pristati, na bližnja letališča. Zmeda je bila zelo velika, tudi ker se je prav v trenutku gusarskega podviga pripetila pred letališkim poslopjem huda prometna nesreča.
Dogovor za še tesnejše
sodelovanje
med Alžirijo in SFRJ
BEOGRAD, 22. — Delegacija nacionalne osvobodilne fronte Alžirije, ki je bila pod vodstvom člana sveta revolucije Alžirije Šerifa Bclka-sema gost ZK Jugoslavije je danes odpotovala iz Beograda v Bruselj. Med obiskom se je delegacija raz-gcvarjala v predsedstvu ZKJ o sodelovanju med obema partijama, o dvostranskih odnosih, o mednarodnih in drugih vprašanjih.
Pri proučevanju mednarodnih vprašanj sta deelgaciji, kot se o-menja v skupnem sporočilu, posvetili posebno pozornost položaju na Bližnjem vzhodu in pri tem potrdili svojo podporo pravični borbi a-rabskih narodov in arabskemu ljudstvu Palestine. Izrazili sta prav tako svojo polno solidarnost vsem narodom, ki se borijo proti imperializmu in kolonializmu, neokolonializmu in rasizmu. Delegaciji sta iz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiniiinmimiiiiiiiiiii
ETIOPSKI PRESTOLNICI GROZI POPOLNA PARALIZA
Velike manifestacije v Adis Abebi proti podražitvi bencina in živil
Vojska dobila ukaz streljati proti hujskačem ■ V spopadih ubiti trije manifestanti
sestanek koordinacijskega odbora zunanjih ministrov v Alžiru nova pobuda in nov pomemben korak k napredku politike neuvrščenosti kot dejavnik pravice in miru v mednarodnih odnosih.
V proučevanju odnosov med obema državama sta delegaciji poudarili nujnost, da se čimprej skliče sestanek mešanega medvladnega jugoslovansko - alžirskega odbora, da bi se še bolj okrepilo sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in znanstveno-tehničnem področju. Delegaciji sta uskladili tudi program o sodelovanju med obema partijama, ki predvideva izmenjavo delegacij in voditeljev obeh partij in množičnih organizacij.
B. B.
Dramatičen poskus ugrabitve letala v Baltimoru: gusar ]e ubil policista in pilota, preden so ga agenti pokosili z rafali iz brzostrelke. Na sliki: rešilni avto Rdečega križa pri letalu, ki ga je skušal gusar ugrabiti
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii(iii»iiiiiiiiiii»(t
V DVONADSTROPNI HIŠI V HARFLEURU
Eksplozija pri Le Havru: sedem mrtvih, šest ranjenih
Do eksplozije je verjetno prišlo v kletnih prostorih
LE HAVRE, 22. - V nekem poslopju v mestecu Harfleur, ki je v neposredni bližini Le Havra, je eksplodiral plin ter dobesedno vrgel poslopje v zrak. Eksplozija je terjala sedem človeških žrtev, drugih šest ljudi pa je bilo precej hudo ranjenih.
Spočetka se je zdelo, da je ek splozija nastala v ambulanti nekega zobozdravnika, in sicer v čakalnici, ki pa služi tudi nekemu drugemu zobozdravniku. V čakalnici je bilo več pacientov od katerih so nekateri izgubili življenje.
Ker pa so očividci opazili, da se jc dvonadstropno poslopje tako rekoč dvignilo v zrak, so zasumili, da je prišlo do eksplozije v kletnih prostorih.
Eksplozija je bila tako silna, da
ADIS ABEBA, 22. — Položaj v etiopski prestolnici in v drugih e-tiopskih večjih mestih je zelo napet po skoraj enem tednu ljudskih manifestacij proti draginji. Zaradi stavk in neredov grozi državi popolna paraliza. Kakšna je napetost priča tudi dejstvo, da je policija dobila ukaz, naj strelja proti hujskačem in da je vlada pozvala starše študentov, naj ne dovolijo svojim sinovom na ulice. V spopadih med demonstranti in policijo so bili trije manifestante ubiti. Vest je sporočil minister za informacije, ki pa ni hotel povedati okoliščin, v katerih so bili ljudje ubiti.
Neredi so se začeli v začetku tedna z vsedržavno stavko šolnikov, katerim so se kmalu pridružili šoferji javnih prevoznih sredstev, ki so protestirali proti znatni podražitvi bencina in živil široke potrošnje. Od tod prve manifestacije, ki so kmalu zajele vsa največja etiopska mesta. Vlada je v začetku nastopila zmerno in je kaznovala trgovce, ki so izkoriščali položaj in navijali cene.
To pa ni pomirilo ljudi, ki so začeli stopnjevati svoje zahteve in so postopno prešli od protesta zaradi draginje do zahteve po odstopu nekaterih vladnih veljakov. Po nričevanju nekaterih diolomatov je bila Adis Abeba danes skoraj paralizirana in po ulicah, ki so po
navadi natrpane z avtomobili, je bilo videti le tu pa tam kakšno vozilo z diplomatsko tablico.
Od danes zjutraj je stopila v akcijo tudi vojska, ki ima ukaz streljati proti vsem hujskačem. Vlada je doslej popoustila le zahtevam učiteljev in obljubila višje plače pod pogojem pa, da se nemudoma vrnejo na delo.
Vojaki so obkolili tako imenovano tržno četrt etiopske prestolnice, kjer živi 250 tisoč ljudi. Priče pravijo, da je bilo slišati močno streljanje. Veleposlaništva tujih držav so priporočila svojim državljanom, ki živijo v Etiopiji, naj ne zapuščajo svojih domov, dokler napetost ne popusti. Govori se tudi, da so veleposlaniki sklenili, da bodo dali zavetišče osebam, ki bi bile ranjene v bližini njihovih veleposlaništev, če bi prišlo do ostrejših oboroženih sDooadov med vojsko in demonstranti.
Etiopski minister za informacije je danes poooldne sprejel tuje čas-nikarie in izjavil, da je vojska a-retirala nekaj skrajnežev, da bi nrenrečila huiše incidente. Ni na hotel novedati števila aretiranih Poudaril je tudi, da nanetost posto noma oonušča in da ie vlada za čela no<*atania s šoferji javnih pre voznih sredstev ter da je nriprav Men» na stvarna pogajanja tudi s šolniki.
Akcija pri OZN za rešitev Corvalana
NEW YORK, 22. — Predstavniki pri OZN 10 držav sovjetskega bloka so poslali generalnemu tajniku mednarodne organizacije Kurtu Waldheimu pismo v katerem zahtevajo njegovo posredovanje, da bi se preprečila usmrtitev tajnika čilske KP Luisa Corvalana in drugih članov Ljudske enotnosti v Čilu, ki so se vztrajno borili za pravice delovnih ljudi v Čilu.
Podpisniki pisma pozivajo nada Ije generalnega sekreterja OZN, naj se zavzame za nemoten odhod iz Čila vseh ljudi, ki so še zahtevali politični azil v drugih državah. Pismo so podpisali Bolgarska, Belorusija, Kuba, Češkoslovaška, Demokratična republika Nemčija, Madžarska, Mongolija, Poljska, Sovjetska zveza in Ukrajina.
SANTIAGO DE CHILE, 22. - Lastniki čilskega dnevnika «La Pren-sa» so sporočili, da bodo ukinili izhajanje lista zaradi gospodarskih razlogov. Današnja številka lista je bila zadnja.
Dnevnik «La Prensa» je začel izhajati v februarju 1. 1970
ZGUBILI SO SODNE AKTE:
OSVOBOJEN
NEMŠKI MORILEC
Norbert Spiett, 22-letni pek iz Hannovra, ki je bil lani obsojen na sedem let zaporne kazni zaradi umora, je bil osvobojen. Na sodišču so namreč zgubili vse sodne akte, ki zadevajo njegov primer.
Fanta so obsodili, ker je do smrti zabodel nekega moškega. Njegov odvetnik je sklenil vložiti priziv in zato je pred časom zahteval vse sodne akte in utemeljitev razsodbe. Ni jih bilo, ker je dokumentacija skrivnostno izginila. Če to ni sreča ...
KONFUCIJ ŠOVINIST
Ubogi Konfucij, še do pred kratkim so ga častili kot božansko bitje, danes pa ga na Kitajskem napadajo in dolžijo vsega zla, proti kateremu se morajo boriti na poti v socializem.
Tako so mu včeraj naprtili tudi obtožbo, da je širil teorijo, da je moški boljši od ženske in zato mož ukazuj in žena ubogaj! Napad na «šovinizem moških» je postal zato ena od glavnih tem kampanje za kritiko Konfucija in Lin Piaa.
POŠTENI FUNKCIONARJI
V Parizu so včeraj aretirali zaradi goljufije in tatvine 12 funkcionarjev finančnega ministrstva. «Poštenjaki» so bili zadolženi za pobiranje kovancev iz parkirnih števcev po ulicah francoske prestolnice. Denar so res vestno pobirali, prav tako vestno pa so ga spravljali v žep. Koliko so u-kradli ni znano, kaže pa, da ne gre za mačje solze, če parkirni števci nesejo pariški občini letno okrog šest milijard lir.
se je poslopje dvignilo visoko v zrak, oblak prahu in dima se je povzpel do 40 m nad zemeljsko površino.
Plameni eksplozije so ožgali tudi dva mimoidoča, ki sta bila precej hudo poškodovana.
V Boliviji in Argentini več žrtev poplav
LA PAZ, 22. - Silno deževje, ki traja že skoraj mesec dni, je povzročilo prekinitev cestnih in železniških povezav med Bolivijo, Argentino in Čilom.
Vsaj 46 ljudi je izgubilo življenje, nekateri ker so utonili v naraslih rekah, drugi pa zaradi ze-
meljskih usadov. Poročajo tudi, da je stanje v severnih predelih Argentine še hujše. Tu je baje izgubilo življenje od 100 do 160 ljudi.
V Boliviji je na tisoče ljudi brez strehe. V samih predmestjih glavnega mesta La Paza so morali evakuirati 200 družin, ker je obstajala nevarnost, da -se zrušijo hiše, kjer so stanovale.
Ameriški podtajnik na konferenci ANZUS
WASHINGTON, 22. — Ameriški državni podtajnik Kenneth Rush bo odpotoval jutri v dežele Daljnega vzhoda in na območja Tihega - o-ceana.
Rush bo predstavljal ZDA na ministrski konferenci pakta «ANZUS» (Avstralija, Nova Zelandija in ZDA), ki bo v torek in sredo prihodnjega tedna v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Po konferenci bo Rush obiskal Avstralijo, Indonezijo, Tajsko, Južni Vietnam, Filipine in Novo Gvinejo (ozemlje Papua).
Gre za prvi obisk Rusha v inozemstvu, odkar je postal druga osebnost v ameriškem zunanjem ministrstvu.
JOHANNESBURG, 22. — Po vesteh očividcev, ki so prispeli v Johannesburg, so trije beli p> «tniki izgubili življenje na vlaku, ki je bil na poti iz Beire (Moz-ambik) v Malawi. Vlak so napadli afriški gverilci. Drugih pet oseb je bilo ranjenih.
Po zadnjih vesteh so pri napadu na vlak. ki je prihajal iz Beire, bili ubiti vlakovodja Femando Oli-veira ter dva portugalska vojaka.
UGOTOVITVE PREISKOVALNE KOMISIJE SENATA ZDA
Energetska kriza posledica tržne politike «sedmih sester»
Leta 1953 spodletel poskus, da bi s sodnim postopkom razbili kartel petrolejskih družb
NEW YORK, 22. — Podkomisija ameriškega senata, ki vodi preiskavo o delovanju večnacionalnih petrolejskih družb, je včeraj zaslišala odvetnika Davida Habermana, bivšega funkcionarja ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je odstopil leta 1972 iz osebnih razlogov irekel je. da se mu je okolje, v katerem je delal, prignusilo). Ha-berman je posvetil 15 let službe kot funkcionar pravosodnega ministrstva preiskavi o delovanju kartela «sedmih sester» petrolejske industrije. Po njegovem mnenju e-nergetska, kriza, ki je oktobia tako nepričakovano izbruhnila v svetu, ni posledica sklepa arabskih držav, da zmanjšajo proizvodnjo, pač pa logična posledica procesa nadzorstva nad tržiščem ki šo ga petrolejske družbe sprožile že pred 40 ali 50 leti.
V začetku svojega pričevanja je odvetnik poudaril, da se je «sedem sester» združilo v sorazmerno majhen kartel že leta 1928, da bi skupno nadzorovalo proizvodnjo in krojilo cene petroleja in njegovih derivatov. Moč kartela je stalno naraščala in leta 1953 je imel že tako gospodarski in politični vpliv, da je ameriško pravosodno ministrstvo (uprava Ei-senhower) sprožilo proti «sedmin sestram» sodni postopek antitrust, da bi razbilo kartel in preprečilo družbam, da omejujejo proizvodnjo petroleja na Bližnjem vzhodu in tako umetno navijajo cene.
Haberman je poudaril, da je a-meriška vohunska služba CIA sprovocirala v Iranu državni udar. kmalu potem ko je pravosodno ministr stvo začelo sodni postopek proti mo gočnemu kartelu. Zaradi tega do-
Sovjetski pisatelj oporečnik Aleksander Solžeuicin, ki je bil prejšnji teden izgnan iz Sovjetske zveze, se je na poti na Norveško, kjer bo odslej živel, ustavil v Kobenhavnu in z zanimanjem gledal zamenjavo straže pred kraljevo palačo
godka sta CIA, ameriški svet za državno varnost in zunanje ministrstvo zavrli sodni postopek, ker je bilo rahljanje kartela v nasprotju s takratno ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. Po Habermanovem mnenju je ta sodni postopek proti sedmim sestram» — Esso (leta 1928, ko je bil ustanovljen kartel ss je imenovala še Standard Oli of New Jersey) Gulf, Texaco, Mobil, Socal, Shell in British Petroleum (BP) — edini stvaren poskus, da se pravno razbije kartel. Poseg ameriškega sveta za državno varnost in zunanjega ministrstva sta že pred dvajsetimi leti onemogočila pravosodnemu ministrstvu, da spravi «sedem sester» pred sodišče, ki naj bi razspcjilp o zakonitosti strogo povezanih in koordiniranih poslovnih dejavnosti družb, članic kartela.
Haberman je v zaključku svojega posega poudaril, da gre vzroke sedanje energetske krize iskati v dogodkih, izpred petdesetih let, ko so se petrolejske družbe združile prvič v kartel, da bi pogojevale tržišče petroleja in umetno navijale ceno. Po njegovem mnenju je odločitev arabskih držav, da omejijo pro'z-vodnjo, le kapljica, ki je povzročila povodenj, pravi vzroki energetske krize pa so v procesu, ki so ga večnacionalne petrolejske družbe spožile pred pol stoletja.
Z zasliševanjem Habermana je podkomisija ameriškega senata zaključila prvo fazo svoje preiskave o delovanju večnacionalnih petrolejskih družb. Predsednik komisije Frank Church je v zaključnem govoru povzel in poglobil Habermano-vo poročilo ter dal tisku v objavo 54 dokumentov, ki so bili doslej tajni. V bistvu je iz Churchevih izjav in iz dokumentov, ki jih je predložil, očitno, da so visoki funkcionarji uprav Trumana in Eisenhoweija preprečili vse poskuse pravosodnega ministrstva, da bi razbilo kartele petrolejskih družb, ki so umetno usmerjali petrolejsko tržišče in s tem kršili protimonopolistične zakone. Po Churchevem mnenju je to posledica dejstva, da je bil sodni postopek, ki ga je sprožilo pravosodno ministrstvo, v nasprotju s ciljem bližnjevzhodne politike Trumana in Eisenhowerja, ki sta skušala omejiti vpliv Sovjetske zveze na tem pomembnem področju.
Predsednik senatne podkomisije je v tej zvezi navedel memorandum, ki ga je ameriški svet za državno obrambo poslal pravosodnemu ministrstvu 6. avgusta 1953 in v. katerem je bilo med drugim rečeno: «Upoštevati boste morali, da je uveljavljanje zakonov antitrust v primeru zahodnih petrolejskih družb, ki delujejo na Bližnjem vzhodu, postranskega pomena v primerjavi z interesi ameriške varnosti». Senator Church je v tej zvezi izjavil, da so bile razprave o sklepih, na katere dokument namiguje, tajne, da pa so prav ti sklepi omogočili tak razvoj petrolejskih družb in tako strukturo tega tržišča. «Najhujše poslddice omenjenih sklepov - je poudaril senator - pa občutimo prav danes».
Predsednik preiskovalne komisije je še poudaril, da je bila politika ameriške vlade na petrolejskem področju večkrat protislovna. Ubrala je smer protekcije mogočnega petrolejskega kartela in spodbujanja članic kartela, naj ustvarijo močan konzorcij v Iranu, ko je svet za državno varnost vsilil svojo voljo in onemogočil vsakršen poskus, da bi s sodnim postopkom razbili kartel. Vse to, da bi preprečili domneven poskus Sovjetske zveze, da razširi svoj vpliv na Iran. Sklep, ki je odpravil protislovja a-meriške petrolejske politike, pa je pogojeval dvajset let energetsko politiko zahodnega sveta.