★
K3
PRIHORSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski drevnik* — uprava 60-4045-34.
III - Cena tO lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST sreda, 29. oktobra 1947
Poštnina plačana y gotovim Sg?^aonel^^bo^^^ale
Ste v. 732
S	kongresa	Slovansdci^^antifašistične unije za STO
RAZŠIRIMO IN UTRJUJMO SIAU
da zagotovimo mir in demokracijo na Svobodnem tržaškem ozemlju, da prispevamo k rešitvi vpra-šanja dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo in da uspešno podpremo borbo ljudskih front v svetu
Diskusija o referatu tov. Babiča
V nadaljevanju včerajšnjega poročila o poteku ustanov-n;ga kongresa Slovansko -italijanske antifašistične unije za STO objavljamo še kratek izvleček o diskusiji k referatu tov. Babiča in o po-*4ravih raznih delegacij. popoldanskem zasedanju jo
*Prf govoril tov. Beltram, ki
objasnil nekatere važnejše od-'a uredbe na onem delu i|l	ki je pod upravo Voja-
uprave Jugoslovanske arma-
’n ki jasno označujejo Ijud-
IJ«
to-os
*0ye
%
oblasti in njena rast o ci-
*4*čite interesov delovnega tvo in tistih, ki so v narod-Pobodilni borbi nosili naj'-breme in žrtve. Po Beltrar n govoru je prišla delega-J® ^aoceo iz Milj in ladjedet-Roka, ki je prinesla poje kongresu. Takoj za njo Prtšjg deputacija sedmih pio-'2*0 STO-}a.
kd u *ov- Grmek podal po-, <o verifikacijske komisije, iz je razvidno, da je bilo za kongres 521 delega-jjj' 0^ katerih se jih je udeležilo j 'Od teh jih je bilo US iz cone zastopa vsak delegat po čfcti—
nov, pomeni, da šteje preko 106 tisoč vpisanih
K nHm se je oglasil k besedi '^‘dica ErmtMo, delegat za Ruje. Izjavil je zadovolj-^ Istrskih kmetov, ki so z 1^ rn° reformo dobili zemljo v j, j Po Medioovem govoru, ki Ifc- sprejet z navdušenim plo-njjqj.e>n’ so prišle delegacije
Modiano in z Opčin. Ti
uZr”19 I. okraja, iz Cereja, to-tjj e Modiano in z Opčin. Ti so darovdli v imenu openr j|^S7AlJ-je 10 tisoč lir za dru-
l*rC*°jenih 'z Sv-
1^ riepoIo Anton iz ladjedel->,fU ■ Marka je v svojem go-ii P°kdaril, da je treba ojačati % /‘riti SIAU po tovarnah. ^ lan *e Predstavila delegacija IrinZl^nice Sv. Marka, ki je
4jr
»es;a
novemu odboru SIAU v
iq4 nioiei Triglava z napisom \ ®0ra do mor jan in spomin-•	za	tovarno Ampelea
Ho r ' železničar Biagini, ki ie ^»ij,	’2 Toskane, pa je kljub
S' 11AV’ je orisal težaven po-tjim železničarskih krogih. Za % 1° Prišle delegacije iz Sv.
”• Justa in ASIZZ iz Bar-Stri* piSTni in darovi. V imenu ty|<L !, iute je spregovorila tovoru t rančiška Filippi. ki je ori-6 i..-	položaj	naših	ljudi
. tova,
'on /Jrnt- Zahtevala je, naj •lin, p.vrne slovenska imena '%e Bačanom, ki jim jih je ‘trn. Potujčil. Prijetno prese-»iJe vsbUdil pri kongresi-!t. ;lo oS posebne delegacije od o ^ na v narodnih nošah, ki Ftaj- , * album za Tovarno J* nM,v delegaciji je bil tudi /aj, 5,0 tovariša Hlače, ki so N C n. zahrbtno umorili na Sj„ !?ana■ Tedaj se je dvigni-Sprana in s ploskanjem 'V Ua sina padlega muče-
^adaljuje borbo ^ svojega očeta
kukanja je tedaj dejal:
jggOOrtm. u/*/g je icauj acjui. % 6 l| tako se prenaša delo iz ?^0ioi.O<i' Njegov oče je padel ,%t *ratične svoboščine in sin tu11 nt n*egovi Poti- Njegovega k it t*. ,me<t nami, njegov duh svojega sina. Mi poz-‘li ,j/° v svojih vrstah njego-*eni j “ *n dovolite, da mu v i,naiin"nu stisnem roko, da na ospi nc,llcPšc počastimo spo-yt(°J ki je padel kot žrtev tSku c“ nosilja.u Ale .	se od ganotja vlile
COiti j	po licih in tudi po
‘e ostalo malokatero oko
IZ Krlžmančič je nato go-Jalnih problemih, o ve-
lk9om an’u RK za STO ,n i hnJkrbi za naie otroke, h iti'1 tp- govoril tov. Bartol
Afg. ^'TlPm ______
k
. "««(( j/1 or m are tn iz Rojana.
It ^UTn VVVUTll LUl
m vprašanju,
I Tr^omezninv aor.l
!'l,t‘rWc l znxmi govori so 20' biltrjri Jjdcgocije iz Skoljeta v^s;, ’ Katinare in iz Rojana. £>1	darili) za borce in Po-
ijbe -	dali zono lir za po-
Jarnike. Tudi Zadružna J)«;'e Poslala svojo drlega-esi 0 Pivovarne Dreher %■ pH“ darilo za Šentjakob-S	)	* so še delegacije
'fbfaiu. a;a- ** tovarne jute v Trstu, ladjedelnice tovarne OMMSA in
°rago je imel govor 111 , obu!C^t<rega bomo v iz-
't s^iinegr,
.V-
BrL drugod po svetu. » i P r ^ dvorano delega-sklodiši in od \ r ,0 bile burno potil is t-nvor*, delegaclH (as°-S	a<°re» in «Primor-
^ lorije' ,ki *ta prinesli v mike T odboru lepo ve-SvOjiA časopisov, sta
bili burno pozdravljeni■ Sledile so še delegacije od Sv. Magdalene, iz Zavelj, zastopstvo železničarjev in TELVE. Skupina kmetov od Sv. Ane je darovala 2.500 lir za zaprte delavce od Sv. Marka.
Tov. Babič Branko je v zaključnem govoru povzel glavne misli vseh ostalih govornikov in obljubil, da bo organizacija SIAU ter novoizvoljeni glavni svet upošteval želje ljudstva in delegatov.
VOLITVE GLAVNEGA SVETA
Tovarišica Marina je v imenu tolivne komisije predlagala posebno listo lžO članov za izvolitev v glavni svet. Med imeni na tej listi je bilo 79 Italijanov, Sl Slovencev in 10 Hrvatov. Med njimi je 21 žena. Po poklicu je M delavcev, 13 kmetetv, 11 izobražencev, S učitelji, te duhovnika, 7 trgovcev, 10 uradnikov, i mornarji in 26 obrtnikov in drugih poklicev. Predložena lista je bila enoglasno potrjena. Imena izvoljenih prinašamo na drugem mestu. Na predlog tov. Branka Babiča je bila enoglasno izvoljena tudi 19-članska komisija za izdelavo načrta za ustavo STO-ja.
Pogled v dvorano in m galerijo med zasedanjem Jcongresa
„Nismo in ne bomo nikoli klonili !„
Besede	tov.
Prvi dan kongresa je pri
diskusiji o referatu tov. Po-gassija imel tov. Kukanja sledeči govor:
Tovariši! Tak dan, kakor je današnji, je mejnik v razdobju ljudskega gibanja, mejnik, s katerega je pravilno, da se ozremo v preteklost in da se zamislimo v sedanjost ter iz tega izvajamo pravilne zaključke za bodočnost. Tov. Pogessi je v svojem obširnem poročilu, v katerem se je dotaknil vseh posameznih gibanj, omenil tudi Osvobodilno fronto, oziroma enotnost Slovencev in Hrvatov. Slovansko - italijanska antifašistična unija ima v svoji sredi kot sestavni del tudi Osvobodilno fronto. Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da se ustavim na vprašanju, naše enotnosti. Svoja izvajanja bi hotel nekako zaradi lažjega razu-
govoril o borbah ljudstva v Gr-
Tov. KUKANJA
mevanja porazdeliti na 3 dele, in sicer; naše življenje v bližnji preteklosti od dneva, ko je bila podpisana mirovne konferenca v Parizu oziroma Versaillu, kjer je neki Amerlkanec po imenu Wil-son govoril o samoodločbi narodov in se je Julijska kraj!na in s tem večina prebivalstva slovenske in hrvatske narodnosti dodelila Italiji, pa do tistih dni, ko je fašizem vrgel plamenečo baklo v svet ln začel drugo svetovno vojno. Od tega dne dalje, ko začne naša narodno osvobodilna vojna, katero ji započela, za mislila in vodila Osvobodilna fronta pod krepkim vodstvom Komunistične partije, pa do konca te’vojne, in končno tretje raz dobje po tej vojni do današnje ga dne s primernim zaključkom za bodočnost
NIHČE NAS NI MOGEL STRETI
Veo sta rajši rod, ali pa vsaj moji sodobniki se spominjajo, kako so v rimskem parlamentu svečano donele zaobljube tedanjih političnih voditeljev takratne Italije jugoslovanski manjšini. Toda niti liberalna Italija, še manj pa tisti, ki Ji je sledil, fa-š'zem. niti eden izmed teh obljub ni držal. Postopoma, toda z žolč-I no krutostjo je uničeval vse, kar le bilo našega, vse je razdejal, kar je bilo dokaz naše samobit-noMi. Porušil nam je naše domova, ukinil je naša društva, seer! ie po natsvetejšem občutku noše | notranjosti po rašem Jeziku, za-i tri ga je in ni hotel priznati ob-
stoja Slovencev in Hrvatov na tem ozemlju. Trdil je, da so to «italiani bilingu:*, oziroma «Slavi bilingui* in tako je polagoma nastala trditev, da tu sploh ne obstojamo. Ne navajam tega morda zaradi sovraštva ali šovinizma, hočem' vam samo priklicati v spo min, ker moram iz tega izvajati pravilne zn ključke. Tisti ljudje namreč, ki so takrat pomagali pri odvzemanju naših pravic, ti ljudje so tu v Trstu ln še vedno pišejo v časopisih, ki so nam nasprotni in še vedno hujskajo in nam skušajo kratiti naše osnovne pravice. Tega ne smemo pozabiti. V strašni borbi za priznanje naših prirednih, človečanskih 'n narodnostnih pravic se je ves hrvatski ln slovenski narod s stisnjenimi pfstmi in ustnicami uprl. Ne smemo pa pozabiti, da je vsepovsod in zlasti pri nas položaj narodne svobode t^sno povezan s socialno svobodo, to smo mi na naših telesih, na našem mesu najbolj živo občut-.Ii, da je z roko v reki zatiranje v narodnostnem pogledu stopalo tu-d' socialno zatiranje. Kakor smo bili brezpravna raja v narodnostnem pogledu, tako smo bili tudi v socialnem. Imena Gortan, Bidovec in njunih tovarišev so nam svetal zgled te borbe, so nam dokaz, da nismo nikoli klonili kljub strahotam in temnim časom, da nam niso mogli streti duha. Naš pogled je bil takrat uprt v takratno Jugoslavijo, od tam »mo pričakovali rešitve, od tam »mo pričakovali svobode. Ko se je leta 1941, predaprilska Jugoslavija takoj razsula, knker da bi bila zidana ra pesku, se je’ tudi v naših srcih nekaj zruši’o in priieli smo dvomiti, da je tista Jugoslavija taka, kakor smo jo mi v svojih srcih nosi 11, da Je taka kakor smo si jo želeli. Vpra šali smo se, zakaj se je Jugoslavija tako hitro srušila ob navalu racifašizma? Ali je morda odpovedala legendarna hrabrost jugoslovanskih narodov? To gotovo ne, saj se je pokazala v osvobodilni borbi v vsej svoj! krasoti, v vsej svoji veličini. Takratni voditelji predaprilske Jugoslavije niso znali rešiti odnosov med posameznimi narodi.
OF NAS JE ZDRUŽILA IN POVEDLA DO ZMAGE
Tovariši, prav odnosi med posameznimi narodi Jugoslavije so bili eden izmed glavnih razlogov, da »e je Jugoslavija zrušila in vi dobro vest:, da je osnovna točka ljudske oblasti v FLRJ enakost med posameznimi narodi, kjer lahko pride do izraza vsaka in »lehenr.a samobitnost pripadnike-/ posameznih narodov, ki sestav-
ljajo državo. Ni potrebno, da ves ne to še posebej opozarjam, ker smo to načelo tudi mi prevzeli. to načelo, ki si ga je osvojila naša Slovansko italijanska antifašistična unija, tako da mi vsi skupno rešujemo probleme, ki nam j: h življenje stavlja na dnevni red. Kakor je res, da se je sesula predaprilska Jugoslavija, tako je tudi točno, da so se narodi Jugoslavije naglo znašli in našli izhod iz te težke situacije. Pravilno so ocenili historijske dogodke, presodili situacijo in povedli ljudstvo v borbo proti okupatorju. Voditeljica te borbe je bila Komunistična partija, ki je še isti mesec, aprila 1941 v Ljubljani osnovala Osvobodilno fronto, si jo zadala za svojo prvo nalogo borbo proti okupatorju. To geslo je takoj našlo odziv v vseh predelih Julijske krajine. Ni bilo človeka v naših krajih, oziroma ni bilo Slovenca in Hrvata, ki se ne bi odzval temu klicu. Poudariti pa moramo, da so s e že v letih španske državljanske vojne naši mladeniči branili stopiti v fašistično Vojsko, ki jih je pošiljala na španska tla, da bi tam zatira« svobodo španskega naroda, kakor je tudi res, da so naši fantje raje bežali, nego da bi se pustili vpisati v fašistično stranko. ki jih je hetela poslati v Abe-sir.ijo, da bi tam zasužnjevali abesinski narod. Ni torej čudno da so se Slovenci in Hrvati, brez razlike stanu, tako kmetje kot delavci in intelektualci, odzval: klicu O. F ter ji sledili. V tistih dneh res ni bilo človeka, ki bi bil nasproten temu nastajanju, tej borbi za svobodo v naših krajih. Ako se je zgodilo, da je velja ljudskega navdušenja pometla s fašizmom v naših krajih in si postavila ljudsko oblast, ki je predstavljala voljo ljudstva in dala narodonn nacionalne in socialne svoboščine. Ko je končala vojna vihra, je začela reakcija, ki je urej na vse grlo pozivala svet v borbo za svobodo, kateri so narodi, svobodoljubni in svobode željni sledili, pričela svoje razdi rclno delo, ki Je v nasprotstvu z vsem tistim, kar je prej zagovarjala. In tako se je zgodMo, da so prišli Anglosaksonci, ki so osporavali naše pridobitve,' ki so pred vsem osporavali našo ljudsko ob'a«t. Jugoslovanske- armija osvcbodlteliica Trsta, se je morala zaradi ljubega miru umakniti, vrai začasno iz teh krajev in sledila je borba, težba borba za naše pravice, za to, da bi bili priključeni kamor smo s: želeli, k Jugoslaviji. S'ovenci. Hrvati ir ordgresivri del Italijanskega' pre-l>;va’etva smo se skunno borih, da b! »e nam priznale naše pra vice.
Enotnost Slovencev in Hrvatov v OF jamstvo nadaljnjih uspehov
Kakor je tov. Pogassi že omenil, Je ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja kompromisna rešitev, katero sprejemamo kot izvršeno dejstvo. Toda tieta Uo^ba, ki je v vsem svetu, borba med dvema silama, to »e pravi ired demokratičnimi, protifašističnimi, proOimpertallstlčnimt silami na eni strani ln na drugi strani Imperialističnim-»vetom, tiste borba, ki je na vsem svetu.
se je prenesla tudi na naša tla. Tovariši in tovarišice, ta borba obstoja tudi pri nas, med Hrvati in Slovenci in zadnje čas® so se pbjavlle nekatere sile, katere imenujem Jaz sredobežne sile, ki bi rade okrnite tisto enotnost, ki jo je rodila Slovansko italijanska antifašistična unija na našem ozemlju in trdijo, da naša pet ni povsem pravilna. Tovariši in tovarišice, če pogledamo, da bi
sedaj radi prišli na površje ravno tisti ljudje, ki so nam na naših tleh od leta 1919 do leta 1941 osporavali naše pravice, sleherne pravice, narodnostne, socialne, gospodarske in liultume pravice Slovencev in Hrvatov potem bomo videli, da smo na pravi poti, čo »e borimo proti tistim, ki so nam te pravice doslej osporavali. In če se del Slovencev in Hrvatov tudi podzavestno približuje tistim silam, misleč da bo lažja berba in da bodo te svoje pravice na tak način pridobili, se bridko motijo. In tako se bo zgodilo, da se bodo ti Slovenci in Hrvati znašli na isti liniji s tistimi reak-c.onarnimi silami, šovinističnimi Italijani, ki nam osporavajo naj osnovnejše narodnostne in socialne pravice. Ce tako presojamo našo situacijo, vidimo, da je nujno potrebno, da izločimo vse tiste sredobežne sile in da prepričamo še tiste omahljivce, da ni nobenega drugega izhoda, kakor strnjena krepka enotnost vseh Slovencev in Hrvatov v sklopu Osvobodilne fronte, ki se je znala tako dosledno, tako požrtvovalno boriti za narodnostne pravice Slovencev in Hrvatov in ki bo znala tudi v bodoče boriti se še nadalje za to, kar nam gre po vsej pravici, in čemur re ne bomo nikoli odrekli. Vidimo torej, da enotnost, na katero apeliramo, ni splošna fraza, da je to življenjski interes nas vseh, interes vseh ljudskih množic, ki si želijo življenje vredno človeka, ki s' želijo ustvariti svoje domove, si ustvarjati svoj materin jezik in svojo kulturo, ki si želijo življe-
nje vredno človeka z vsemi svoboščinami, ki izhajajo iz demokratičnih načel in socialne pravičnosti.
Spregovoril bi še rad nekaj besed o slovansko italijanskem bratstvu. Vsi veste, da se je v narodno - osvobodilni borbi demokratični, progresivni del italijanskega prebivalstva priključil naši borbi in se z ramo ob rami boril s Slovenci ln Hrvati za dosego skupnih idealov ln da je v tej borbi vzniklo to bratstvo med Slovenci in Hrvati na eni strani ln Italijani na drugi strani. Kakor mi Slovenci in Hrvati podpiramo s svojim zanosom, s svojimi organizacijskimi sposobnostmi italijanske tovariše v njihovi borbi za dosego idealov, tako tudi oni nas podpirajo v naši borbi ne samo za uresničitev demokratičnih in socialnih svoboščin, ampak tudi za uresničitev vseh re-' ših narodnostnih pravic. Vi "vsi imate še v spominu, kako so italijanski delavci v Trstu branili miren potek slovenske predstave SloMenskega narodnega gledališča na tržaškem Apuedotu, vi vsi veste, kako branijo naše domove, vi vsi veste, kako so pripravljeni boriti »e proti reakciji, ki s« še danes ne plaši in skuša braniti nam Slovencem in Hrvatom, da bt govorili »voj materni jezik. Ce se zamtelimo v to dejstvo, da smo prišli že tako daleč, da nam nekateri fašistični elementi skušajo zopet osporavati najele-mentarnejšo pravico izražanje v materinem jeziku, t^daj n* moremo napraviti drugega zaključka kot to, da bi vsako naše popuščanje, vsako rušenje enotnost! nujno dovedlo do tistih časov, ko nam je fašiz°m bran« n« samo našo besedo, ampak vsako iz-raž«nle kulture ln narodne sa-mobltnoeti.
NAŠA POT JE EDINO PRAVILNA
Iz vsega podanega sledi kaj enostaven zaključek. Edini izhod iz situacije, v kateri se nahajamo, edina pravilna pot, ki nas lahko dovede do uresničitve naših teženj in naših idealov, za katere so naši ljudje umirali, tista, ki smo ubrali, ko smo stopili v Osvobodilno “ronto, ki je člen SIAU, ker le tako bomo mogli zajamčiti uresničitev naših raženj, za katere so tovariši in tovarišice krvavale na boju n poljih, za kate-e so umirali v ječah in koncentracijskih taboriščih. Le tako si bomo mogli u-stvariti boljše življenje, le tako bomo mogli zapustiti potomcem dediščino našega življenjskega obstoja na tej zemlji. Zato tnvar.ši in tovarišico jaz, in ne dvomim, cia tudi velika večina Slovencev in Hrvatov, da ne rečem vsi Slovenci in Hi vati tega oze-nMa, zvesto verujemo v ideale in načela Osvobodilne fronte.
Življenje je in nadaljnji razvoj naših narodov jj možen le v sklopu Osvobodilne fronte in ta v sklopu Slovansko-italijan-ske antifašistične unije..
Tovariši :n tovarišice, zaključujem svoje skromno izvaja i ie z vzklikom:
Naj živi OF, naj živi enotnost Slovencev in Hrvatov na našem STO-ju! Naj živi SIAU! Naj živi slovanako-italijansloo 1 ret-stvo, najboljše jamstvo za mir življenje in prospeh vsen dobro mislečih prebivalcev našega o-zemlja.
Glavni svet SIAU STO-ja
Pogassi Jožef, odvetnik, It.; Daneu Anton, zdravnik, Slov.; Ferlan Oskar, profesor, It.; Rapotec Vinko, odvetnik, Slov.; Mamič Anton, pomorščak, Slov.; Burlini Loredana, učit., It.: Beltram Julij, kmet, Slov.; Ptggiolini Roman, delavec, It.; Brusaini Karel, trgovec, It.; Sabadin Bruno, del., It.; Cobalti Ivan, uradnik, It.; Rupe na Franc, trg,, Slov.; Barut Viktor, del., Blov.; Gustinčič Jožef, glasbenik, It.; Babič Branko, del., Slov.; Manzuffa Attilia, uradnica, It.; Vardabasso Jurij, gostilničar, It.; Zalašček Alma, d:lavka, Slov.; Uršič Rudi, pomorščak, Slov.; Tomažič Ema, zasebnica, Slov.; Borsaghini Gvido, del., It.; Stepar.čič Alojz, zdravnik, Slov.; Gorjan Anton, kmet, It.; Pečar Karel, del., Slov.; Pobega Ivan, del., It. Kocijančič Valerija, zasebnica, Slov.; Bartolomeo Aldo, uradnik, It.; Kukanja Angel, odvetnik, Slov.; Laurfnti Evgen, delavso, It.; Furlan Janko, učitelj, Slov.; Jaksetič Jurij, učitelj, It.; Kaluža Rudolf, tehnik, Slov.; Bortolotti Maks, ACEGAT, It.; Pišcaneo Franc, duhovnik, Slov.; Destradi Aleksander, dtl„ It.; Viljem Rudi, delaveo, Slov.; Domini Vinko, dijak, It.; Kcacvfl Jožef, profesor, Slov.; Bidovec Ivan, duhovnik, Slov.; Panarello Gregor, čevljar, It.; Smuc Roman, trgovec, Slov.; Weiss Laura, zdravnica, It.; Ferluga Emil, delaveo, It.; Ce-bekin Lojzka, šivilja, Slov.; Petronio Bortolo, pomorščak, It.; Tam Gvido, dcL, It.; Vigna Orfeo, del., It.; Dekleva Josip, pravnik, Slov.; Medica Erminij, deiv Hrvat; Fraglacomo Nilda, zasebnica, It.; Jakomin Valerij, del., Slov.; Košane Peter, uradnik, Slov.; Zol, gospodinja, It., (mati Junaka Zola); Tomasi Aleksander, del., It.; Fontanot Ivan, kmet, It.; Carnlel Evgen, pomorski kapitan.; Visnovitz Raul, uradnik, It.; Turk Ivana, bolničarka, It.; Pettiroaso Ivan, del., It.; Zidar Ferdinand, profesor, Slov.; Pači Venceslav, krojač, It.; Debelli Pavel, del., It.; Pcscatori David, dijak, It.; Giacomelli Viktorija, šivilja, It,; Mazzucato Albert, železničar, it.; Furlan Anton, kmet, Hrvat; Fadovan Ferdinand, tehnik, It.; Počkaj Viktor, pomorščak, It,; Marzari Oktavija, zasebnica, It.; Vovk Anton, uradnik, Hrvat; Cividin Roman, uradnik, Hrvat; Fonda Peter, del., It.; Kocijančič Georgina, zasebnioa, Slov.; Stipačič Bruno, del., It.; Btnčlč Franc, kmet, Slov.; Furlanič Marij, del., Slov.; Matossi Marija, zasebnica, It.; Stefe Viktor, pomoričak, It.; Semilli Viktor, del., It.; Favento Palmiro, del, It.; Mislej Rudolf, del., It.; Vecchiet Marij, dW„ It.; Mirussi Jordan, del., It.; Buje Ivan, krn^t, Hrvat; Vod« Rudolf, tihnik, It.; Sauli Marija, zasebnica, It.; Bensi, gostilničar, It.; Sgurdeos Ivan, knjigovodja, It.; Guerra Henrik, trgovec, It.; Apolonio Ada, uradnica, It.; Tomaselli Pina, zasebnica, It.; Marši Nazario, del, It.; Sajcvitz Humbert, docent, It.; Vascon Marija, zasebnica, It.; Crevatin Peter, kmet, It.; Cernich Alfred, del., It.; Pasco-tini Viktor, del., It.; Pecchiari Angela, zasebnica, It.; Del Ben Angel, del., It.; Božič Anton, kmet, Hrvat; Vatovec Hektor, kmet, It.; Škrinjar Nazarij, kmet, Hrvat; Sabatti Klemen, uradnik, It.; Jugovac Ivan, kmet, Hrvat; Del Denis Ivan, del., Hrvat; Viezzoli Marij, uradnik, It.; Pettiroaso Matija, del., Slov.; D’Este Bruno, del., It.; Korenika Lidija, uradnica, Slov.; Derin Ivan, kovač, It.; Pecchiari Nazarij, čevljar, It.; Del Čampo Viktor, dtl., It.; Sulligoj Marij, del., It.; Otta Maks, del., It.; Cecchini Albert, del., It.; Filipi Franc, del., It.; Su-plina Franc, del., It.; Turk Viljem, kmet, Slov.; Jelusitz Ana, uradnica, It.; Kozlovič Oktavijan, kmet, Hrvat.
j
Jugoslavija zastopa ZSSR v Braziliji
Beograd, 28. — Po prispelih vesteh bo Sovjetska zveza pooblastila Jugoslavijo, da z ozirom na prekinitev diplomatskih odnesov z Brazilijo zastopa sovjetske interese v Braziliji.
Dober pride ek tnrščlce v Romuniji
Bukarešta, 28. — Po še nepopolnih podatkih znaša letošnji pcide: lek turščice v Romuniji od 500 do 550 tisoč vagonov, tako da presega notranje potrebe pribhžno za 200 tisoč vagonov.
OSTRA DEBATA			V FRANCOSKI SKUPŠČINI	
Fr? K8K	mci 9 hi u	ISKC modih	vlado želtoin	žene misel Uiashingtona
Pariz, 28. — Danes se je sestala franc.ska zbornica. Pred otvoritvijo seje se je sestala vlada, ki je posbiastiia predsednika, naj pri debat, stav; vprašanje zaupnice.
Takoj po otvoritvi zbornice je spregovoril Ramader, ki je naj-p. ej govoril o gospodarskih ‘n finančnih težkočah Francije. Dejal je, da se kažejo sicer znak; izboljšanja produkcije, vendar ostane se vedno nerešen problem valute, višine plač, cen, ravnovesja uvoza in izvoza. Ramadier je trdil, da pomen; povišanje plač hkrati povišanje cen, zaradi česar bo skušala vlada zagotovit; najpotrebnejši minimum ter bo tudi revidirala družintke doklade.
Nadalje Je Ramadier izjavil, da je vprašanje cen industrijskih proizvodov rešijjvo, nikakor pa ne cen poljedelskim proizvodom. Obljubil je tudi znižanje izdatkov va vojsko. O Marshallovem načrtu je dejal, da bo nastalo v Franciji neizbežna kriza, če ta ne bo izveden, ker bodo primanjkovale tkanine ,n premog, obrok kruha pa bo znižan na polovico.
V drugem delu govora je Ramadier napadel komun-ste.
Za Ramadterom Je govoru ko-
munistični poslanec Ducios. Obto-^ žil je vlado, da je' s svojo poi't!ko podpirala fašizem, da jo je gnila samo misel, kako b; ugodila Wa-sh.ngtonu ;n mu predložila smrtni list u francoskem komunizmu. Nato Je Duclog očital vladi, da dopušča ameriškim trustom vmešavanje v francosko politiko. Glede zadnjih volitev je poudaril, da Je komunistična stranka kljub sodelovanju socialistov z De Gaullom izšla Ojačena, medtem ko so se De Gaullu pridružili pristaš; Pčtai-na, ljudje iz Višlja ter zastopnik: visoke finance- Nato je izjavil, da ogroža ameriški »mperlalizcm neodvisnost Francije in da ameriški industrijski krogi obnavljajo Nemčijo. Ramadieru je Ducios še očital, da pomeni njegov govor grožnjo proti delavskemu razredu. Med Duciosovim govorom je nastalo v zbornjc; prerekanje ter ostra debata med Ramadierom, Herriotom in Duclosom.
«Human!te» piše v uvodniku, da so socialisti hoteli izključit; komunist« tudi iz občin, potem ko so jih
izrini!:- iz vlade. S tem so dali spodbudo De Gaullu *n mu pokazal; smer. List poudarja, da se ni
čuditi, če De Gaulle delavske stranke iz političnega življenja enostavno izključuje ;n da zanj delavski glasovi nič ne pomenijo.
Odločnost francoskih delavcev proti izzivanjem kvlzllngov
Pariz, 28. — Bivši senator De Gautherot je za nocoj sklical zborovanje, na katerem bi morali govoriti razni izdajale; iz vzhodnoevropskih in balkansk h demokratičnih republik, o katerih Gautherot trdi, da Jih zatira Sovjetska zveza.
Policija Je zastražila vhode v dvorano, veliki množici, ki je priredila protidemonstracijo pa se Je posrečilo razbit; kordone po,:c:je ;n zastražitl vhode.
Delavci so prepevali deiaveke pesmi, komunistični pus-anec G;l-ion je množ.co nagovoril m ta je vzklikala proti De Gau‘lu. PoHrija Je nato začela množico razganjati, pri čemer je bilo več ranjenih-
Pod zaščito policije so izdajalci nat« ob zelo mali udeležbi lahko zborovali. Med tem po je množica
Jugoslavije ne zanima sestanek 16
Beograd, 28. — Namestnik zunanjega ministra Velebit je izjavil, da jugoslovanske vlade ne zanima bodoči sestanek 16 držav, ki naj raz-motriva o načrtu za sklenitev carinske zveze. Jugoslovanska vlada noče sodelovati pri nobeni pobudi, ki izvira iz Marshallovega načrta. Glede carinske zveze smatra, da bi imela samo ta namen, da bi ZDA tem laže poplavile s svojimi izdelki Evropo.
Anglikanska cerkev za sodelovanje
s slovanskimi državami
London, 28. — Skof v Birminghamu, dr. Barnes je imel r,a zborovanju škofov anglikanske cerkve
govor, v katerem je opozoril na nevarnost, ki izvira iz poizkusov razdeliti Evropo na dva blcka. Barnes se je izjavil proti resoluciji škofa iz Chichestra o »Združeni Evropi* in poudaril, da g- ne sme podvzeti ničesar, kar bi utegnilo ločiti za-padno Evropo od slovanskin dežel iti zlasti od velike Sovjetske zveze. Svoj govor je zaključil z besedami, da morajo prfdstavniki anglikanske cerkve sodelovati z onimi, ki delajo za mir na svetu.
Churchill napada politiko vlada
London, 28. — V eodnji zbornici je govoril danes Churchill ter napadel vladno jiolitiko. Izjavil Je, da ne zaupa obljubam, da se bo angleški izvoz povečal, ko »e notranji trg vedno bolj krči. Kot konservativec se je izrazil proti načrtnemu gospodarstvu. Glede zunanje politike je očital vladi, da je Izločila iz imperija Burmo, Indija pa je postala plen krvavih notranjih bojev. Zavzel se je za čimprejšnji umik angleških čet iz Palestine. Vse delovanje vlade je ocenil kot nasprotno ljudskim interesom.
Slavka v Milanu
Milano, 28. — jitri bodo vsi delavci v mestu prekinili za dve uri delo v znak protesta prot; namera, vanemu odpustu delavcev v milanski industriji. Stavka se bo verjetno rajšlrlla tudi na javne ustanove.
Kairo, 28. — Uradno poročijo da so v zadnjih 24 urah zabeležili 893 na ulicah prepevala borbene m de- I novih obolelosti na koleri, mrtvih lavske pesmi.	>Pa 3e bilo 471.
PRIMORSKI DNEVNIK
Obletnica neodvisnosti ČSR
se letos proslavlja v znamenju obnove
Praga, 28. — Ob 29. obletnici ustanovitve češkoslova tke republike je predsednik vlade Klement Gottwald napisal članek, v katerem poudarja, da je proračun češkoslovaške republike zadovoljiv in da je plod poštenega dela. Nacionalizirana industrija je potrdila u-panje, ki so ga vanjo postavili, medtem ko se dvoletni načrt pridno izvaja. To je omogočilo znižanje cen za osnovne predmete, znižanje davkov in prilagoditev plač. To je tudi omogočilo, tudi izvedbo raznih socialnih ukrepov. Pripravlja se petletni načrt, ki bo odprl pot blaginji.
Članek poudarja nato, da so bile teSkoče, ki so nastale zaradi letošnje slabe letine, odpravljene, ker so priskočile na par.oč prijateljske države Sovjetska zveza, Romunija in Jugoslavija.
Končno je Gottwald poudaril, da je najboljše orožje proti tistim, ki ne gledajo radi češkoslovaške zunanje politike in nacionalizirane industrije m sploh proti novim pri-Stašem Monakova, enotnost narodov Češkoslovaške, enotnost borbe proti vsem oviram in enotnost v zvestobi bo Sovjetske zveze in slo-ivanke politike.
Na beograjski univerzi so svečano proslavili češkoslovaški narodni praznik Češkoslovaški poslanik v Beogradu Jožef Korbel je poudaril, da se obletnica češkoslovaške neodvisnosti proslavlja letos v posebnem mednarodnem položaju. Omenil je nato bratske odnose med CSR in Jugoslavijo ter med CSR in vsemi demokratičnimi državami, posebno pa z državami nove demokracije.
prevažajo na ta način, nakladajo neposredno s kamiona na parn;k ali pa jih razkladajo s parnika na kamion ter jih prevažajo v CSR.
Primerne pomorske zveze ima CSR tudi z Grčijo, Turčijo, Sirijo, Palestino in Egiptom, kakor tudi s Kalkuto in Bombayem, s katerimi bo tržaški Lloyd imel v novembru redno zvezo.
Življenje res svobodnega ljudstva
London, 28. — v angleško-jugoslovanskem društvu v Londonu so predstavljali jugoslovanski dokumentarni film o mlad-nski progi. Prisostvovali so tudi številni angleški poslanci.
' Vojaikj ataše v britanskem poslaništvu v Beogradu Brown je izjavil, da je dolžnost slehernega, da pote resnico o Jugoslaviji. Mladinci, ki so delali na mladinski progi, so priča naporov jugoslovanske mladine za utrditev prijateljstva z demokratično mladino vsega sveta,
Govoril je nato dijak Milton, ki je delal na mladinski progi. Poudaril je navdušenje jugoslovanske mladine, ki obnavlja novo Jugosla-vijo, da postane neodvisna od vsakega tujega nadzorstva. Govornik je končno dejal, da se pri ob sku X Jugoslaviji dobi slika o življenju res svobodnega ljudstva.
Promet s kamioni med Trstom in ČSR
Praga. 28. (CTK) - Ravnatelj najvažnejše ekspedicijske družbe v Trstu se pogaja 5 predsta vn.kj češko-slov. državnih železnic in s trgovinsko zbornico v Olomucu o možnosti razširitve neposrednega prevažanja blaga s kamioni češkoslovaških državnih železnic med CSR in Trstom. Razgovarjajo se o rednih dvotedenskih vožnjah skupin kamionov, ki bi vozili v istem času iz Trsta in iz Olomuca.
Proizvode privatnih družb, ki jih
Madžarski socialdemokrati za enotnost delavcev
Budimpešta, 28. — Na konferenci madžarske social-demokratične stranke so sprejeli resolucijo, s katero poudarjajo potrebo po neizprosni borbi proti reakciji in proti špekulantom. Resolucija odobrava tudi stališče sedanjega vodstva stranke glede notranje politika Resolucija izraža tudi bratsko solidarnost s Sovjetsko zvezo in z vsemi demokratičnimi gibanji. Poudarja tudi potrebo uspešnega za-ključka pogajanj med obema de, lavskima strankama.
Kako nas
€*
„varujeio
V včerajšnji številki smo poročali, da bomo kakor danes izšli na štirih straneh. Iziti pa smo morali le na dveh, ker nam AIS ni dala dovoljenja, da izidemo v večjem obsegu-
AIS je to utemeljila tako-le: «Mi bi že dovolili, toda Lega Nazionale je zaprosila, da bi svoje časopisje izdala te dni v večjem obsegu. Toda nimamo namena, da jim to dovolimo. Ali ni prav, da ne izidejo v večjem obsegu?»
Slo je torej za nekako euslUgoz.
Menda bi se mi morali še celo zahvaliti — če smo prav razumeli.
Slovenci! Nadoknadimo, kar smo zamudili pod fašistično tiranijo!
Podprimo naš tisk! Širimo ga!
ZS»R predlaga umik čet iz Koreje
Lake Success, 28. — Sovjetska zveza je pred OZN, izjavila, da je potrebno izvesti umik sovjetskih in ameriških čet iz Koreje in sicer takoj v začetku prihodnjega leta. OZN naj podvzame ukrepe, da bo prebivalstvo Koreje izvedlo volitve za ustanovitev demokratične vlade Gromiko je končno predlagal, naj zastopnike Koreje nemudoma povabijo k sodelovanju pri politični komisiji OZN glede ureditve korejskega vprašanja.
Sovjetski delegat Arutunian je v današnji seji gospodarske komisije napadel ZDA zaradi njihove podpore, ki jo dajejo Grčiji in Turčiji namenom, da pospešuje oborožitev teh dveh držav, v Grčiji pa nemir. Sovjetski in jugoslovanski delegat sta obtožila ZDA, da so prekršile sklep OZN, v katerem je rečeno, rta ne smejo biti pri odločanju o pomoči neki tuji državi nikdar merodajni politični razlogi.
Uspeh turistične sezlie v Jugoslaviji
Beograd, 21. — Letošnja turistična sezija v Jugoslaviji je bila med najboljšimi v zadnjih 10 letih. Okoli 600 tiacč turistov je obiskalo Jadransko Primorje in razne turistične kraje v 4 mesecih letošnje sezije, dočim je lansko leto te kraje obiskalo 450 tisoč oseh. Razen domačih turistov je turistične kraje obiskalo 26 tisoč tujcev, predvsem Cehoslovakov in Madžarov, dalje Bolgarov, Albancev, Rusov in drugih.
17% vseh letošnjih turistov so bili člani sindikatov in člani njihovih družin. Ljudske oblasti so delavcem nudile vse ugodnosti pri njihovih dopustih v turističnih krajih.
Prvi zvezek BeneSevih spominov
Praga, 28. — Včeraj je <zšel prvi zvezek Beneševih spominov pod naslovom: «Ob Monakova do nove vojne in do nove zmage*. V kratkem bo afcl naslednji zvezek pod imenom: «Monakovo».
Zahvala „Triesltni"
Vodstvo športnega društva «Trie-stina» je blagovolilo sporočiti uredništvu «Primorskega dnevnika» sledeče: 4.2al nam je, da ne moremo ugoditi vaši prošnji z dne 21. t. m., ker je prišla prepozno in so bile že vse razpoložljive službene vstopnice razdeljene».
Športnem društvu eTriestinb se
Škandal dvajsetega stoletja
Nekaj gnilega je v deželi Danski — (Shakespeare)
17,} inttrvenci) je od 1945 leta do danes napravila uprava Slovenskega narodnega gledališča na ZVU in pri njenih predstavnikih, da hi dobila gledališko dvorano. S t°m bi lahko naše gledališče pričelo intenzivno delati in s slovensko besedo ter dramsko umetnostjo sploh moglo dati ljudstvu tisto, kar terja čas in zdrdvo človeško stremljenje po napredku.
Rezultat vseh teh intervencij smo tržaški Slovenci doživeli petkrat, ko smo v za gledaUšče neprimerni dvorani rFevice* videli 1945 leta tri predstave — ter 1947 letu zopet dive v gledališču «Nazionaler>. Le tam smo bili povrh vsega še izpostavljeni napadom neojašistov. Gledališke predstave našega gledališča smo v času od 1945 leta do 1947 leta sicer videli po iniciativi gledališča samega po raznih požel-s kih odrih, v Skednju in v premajhni ter tehnično popolnoma pomanjkljivi dvorani Doma pristaniških delavoev. Vendar kakor je
bila sleherna gledališka predstava za vljudnost najlepše zahvaljujemo, slovenskega gl6da;,šča za, nas tr-
zavedajoč se tudi dejstva, da sprej-:	'Slovence	nepozabno	doživet-
me tržaški stadion sama do 20.000
gledalcev.
Visokošolske takse naj se plačujejo po premoženjskem stan.u
Odlok, s katerim je VU uvedla na STp-ju odredbo italijanske vlade in s tem povišala visokošolske takse za 100% v primeri s prejšnjim letom, je predvsem zadel študente iz socialno šibkih srogov. Jasno je, da bo s tem več ali matij onemogočen študij visokošolcem. ki so že do sedaj s težavo premagovali broške. Seveda tržaška visokošolska »veza ni mogla prezreti tega nastalega položaja. Zaradi tega se je izvršni svet tržaške visokošolske zveze takoj sestal na izredni seji in razpravljal o položaju, kj je zaradi odločbe VU onemogočil, oziroma otežkočil študij našim visokošolcem. Razumljivo je sicer, da so se stroški za vzdrževanje univerzitetnega osebja, v primeru s prejšnjim letom povečali. Toda tržaška visokošolska zveza upravičeno smatra, da je pač krivično povečati visokošolske takse za vse študente, ne da bd se pri tem ozirali na premoženjsko stanje vi-sokošolctv. Zaradi tega bi bilo pravično, da bi se to vprašanje rešilo na ta način, da bi se plačevalo takse po premoženjskem stanju. Izvršni pdbor tržaške visokošolske zveze poziva vse ostale visokošolske organizacije, naj zavzamejo jasno stališč« do tega vprašanja. Obenem pa je zveza na sveji seji sklenila navezati takojšnje stike s visokošolskimi organizacijami, da bi se domenili o skupnem stališču do te odredbe. Izvršni odbor bo v vsakršnem primeru sklical skupščino članov, na kateri bodo obravnavali novo nastalo stanje.
Pod zaščito Vatikana
Rim, 28. (Tanjug) — Vatikanske cerkvene oblasti Se vedno dajejo vslkovrstno podporo in zaščito velikemu številu vojnih zločincev in hlapcev okupatorja, Španski odsek mednarodne katoliške organizacije «Pax Romana*, je pred kratkim zaprosil znanega ustaSa Dominika Mandiča, naj pripravi seznam ustašev, ki bi morali dobiti štipendije «Pax Romana* za obiskovanje univerz v Francovi Španiji. Mand,č je sestavil seznam in organiziral odhod v Španijo «v študijske namene* kakih 20 ustaških krvnikov, ki so s« doslej skrivali v Rimu pod miti to ustanov, ki pripadajo Vatikanu. V prvi skupini ustašev, ki so dobili vizum Francovega poslaništva v Rimu, Je več znanih vojnih zločincev, ki so znani zaradi zločinov po vsej Jugoslaviji in posebno na Hrvaškem
Ta prva skupina «dijakov»-vojnih zločincev ima te dni odpotovati iz Genove v Španijo na španski la-’ dji: Kakor Je znano, se je v Francovo Španijo zatekla cela vrsta znanih Jugoslovanskih vojnih zločincev.
Protikomanistični zakoni v Braziliji
Rio de Janeiro, 28. — Brazilski senat Je pri prvem čitanju odobril zakon, ki odvzema mandat komunističnim poslancem. O zakonu bo senat ponovno razpravljal in ga bodo nato predložili poslanski zbornici.
Mikolajczika so gospodarji zopet odpoklicali
Varšava, 28. — Z ozirom na Mi-kotayc®ikov beg je poljska kmetska stranka izvolila začasen izvršni odbor, ki je objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da smatra zaradi pobega strankinega predsednika in več članov izvršnega odbora, da ta odSbor več ne obetoji. Zavedajoč se naloge, ki jo morajo organiziran! poljski kmetje izvesti v novi poljski ljudski državi, je začasni Izvršni odbor sklenil, da bo obnovil strankino delovanje in da bo v kratkem sklical vrhovni svet stranke, ki bo izvolil svoje voditelje.
List »Rzeczpos polita* piše, da se Je Mikolayczik vrnil na Poljsko kot predstavnik tujega Imperializma ravno ko se je poljsko ljudstvo oprijelo svoje obnove. Vrnil se je, da mobilizira protidemokratične sile ravno v trenutku, ko Je bila potrebna edinost. Mikolaycztka so zopet odpoklicali, ko je postalo o-čitno, da je izgubil ves vpliv v svoji stranki.
Iz Londona poročajo, da je MI-kedayezik na Danskem, kamor Je dospel po morju.
Fašistična izzivanja v Italiji
Rim, 28. — Danes ponoči so fašistične skupine na staro rimsko obzidje pri Porta S. Giovanni razobesile črno zastavo z liktorsk;m znakom.
V Milanu so danes ponoči fašisti lepili lepake z Mussolinijevo sliko. Policija .Je nekatere aretirala.
V nekem kraju blizu Pavije je policija Odkrila zalogo orožja in razstreliva. Zaplenili so več pušk, strojnic in večjo količino razstreliva.
Sestanek Bevin-Storža
London, 28. — Danes sta imela Bevin in Sforza v Londonu prvi sestanek. Poročajo, da sta oba držav' ruka razpravljala o vprašanju biv-|jh italijanskih kolonij, o italijanski mornarici In o trgovinskih od' nosih med Italijo in Anglijo. »Times* piše, da je Sforza v razgovorih z Bevinom skušal doseči pristanek Anglije, da bi konferenca zu r.anjih ministrov poverila Italiji v varstvo vsaj nekatero od njenih bivših kolonij.
Iz Pariza zanikajo resničnost Bi daultove izjave, češ da se bo Fran cija odpovedala onemu delu itali janske mornarice, ki ji pripada po mirovni pogodbi.
Slovencem v Gorici še vedno nastavljajo bombe
V nedeljo 26. t. m. zvečer okrog 19 so ure so neznanci nastavili bombo pred vrata stanovanja slovenskega zdravnika dr. Serjuna, ulici Sv. Gabrijela. Gospodinja je bombo zapazila, ko je bila nastavljena, toda nevarnosti ni mogla več preprečiti, ker je bomba, brž ko se je umaknila, eksplodirala. Močna eksplozija je na stanovanju dr. Serjuna povzročila precej škode, predvsem na šipah in glavnih vratih.
Sprašujemo se, zakaj kvestura v svojih vsakdanjih poročilih, ki jih daje tisku, še do danes ni nič omenila o bombi, ki je bila jpostavljena pri omenjenem slovenskem zdravniku. Vemo, da ji je nerodno, vendar pa to dokazuje, da v Gorici se vedno gospodarijo šovinistični gangsterji in terorizirajo miroljub no slovensko ljudstvo.
jc, tako ni mogla v nas in pri objektivni javnosti zabrisati borbenega odpora proti nedopustnemu škandalu sedanjega časa.
Naše gledališče, ki pred svojimi nastopi ni imelo nikoli možnosti skušenj, je tako nadaljevalo s svojim životarjenjem. 1946. leta, šmo jih vidili v neki hiši, natrpane v nezakurjeni sobt, zavite v odeje, ko so se pripravljali za svoje nastope.
Letos lahko najdemo zopet naše gledališče v eni sobi v neki hiši ob robu mestnega središča. Ta soba služi za študij del repertoarja našega gledališča in za študij radijskih odda). Istočasno je poskusni oder in garderoba.
Brez pretiravanja lahko rečemo d<l nismo našli podobnih pionirjev gledališke umetnosti v vsern nam znanem njenem razvoju. Težko bi ga morda našli celo pri kruhobor-skih diletantskih skupinah, pa naj bo kjer koli na svetu.
Kljub vsemu temu, kljub temu da bi ob kopioi dvoran, ki so v Trstu, kljub temu da bi vojaške oblasti ob zmanjšanem kontingentu vojaštva lahko odstopile eno od rekviriranih dvoran, pa poslednje tri intervencije, ki jih je napravila uprava gledališča pri g. Barisonu, upravniku gledališča Verdi, pri g. Mianiju, predsedniku občinskega sveta, pri kap. Listru ter pri bivšem višjem častniku za oivilne zadeve Čarnesu, niso prinesle nobenega pozitivnega odgovora, raze v, ne moremo reči drugače — običajnih vljudnostnih besed, zaradi
Razprava proti klevetnikom ES
odgodena
19. IX. t. 1 je «Voce libera* enem izmed svojih klevetniških člankov obtožila tovarniški odbor ES v ladjedelnicah Sv. Marka, da je pojel nekaj milijonov od ravna teljstva ladjedelnic, ki jih Je nato zapravil. Jasno je. da so mora’i na to podlo obrekovanje člani tovarniškega odbora ES primerno odgovoriti. Vložili so tožbo proti uredniku «Voce libera* In izvršnemu odboru Delavske zbornice. Včeraj zjutraj bi se morala vršiti razprava, toda pravni zastopnik «Voce 11-bere* odvetnik Mussafia Tiberini je na vse načine skušal doseči, da ne bi tovarniški odbor nastopal kot tožltelj. Trdil je, da inkriminirani članek ni cbtoževal tovariše iz Sv. Marka, temveč na splošno Enotne sindikate ali pa vsaj tovarniške odbore v Združenih Jadranskih ladjedelnicah. Dasi je sodišče odvetnikovo tezo odbilo, pa razprava vendar dokazuje, kako hočejo reakcionarni krog; blatiti ES. Na zahtevo odvetnika Brauna, ki zastopa interese tovarniškega odbora, pa je bila sodna razprava odgodena.
družbene etikete in tmimega poslovanja».
Dnevna problematika nam ne dopušča, da bi se ob tem vprašanju delj časa ustavljali in ga morda ša čustveno obeleževali. Nimamo namena, da bi s tem peli slavospeve našim umetnikom, ko jih more le ljubezen do naroda in do resnične umetnosti voditi do takih odpovedi, ko bi lahko svojim zdravim ambicijam zadostili z kreacijami na drugih odrih. Se manj je naš namen, da bi oropani našega gledališča, skušali s tem vprašanjem kovati politične kapitala.
Utemeljevanje in sklicevanje na dejstvo, da ima sleherni narod pravico do svojega odra, pa je v današnjih časih odveč; zlasti pri nas tržaških Slovenoih, ki po 27 letih kulturnega molka, oropani svojega Narodnega doma, sami vzdržujemo — brez sleherne pomoči — svoje gledaUšče.
Kdor nas ne razume ali nas celo noče razumeti — je zato vreden škandala, katerega doživljamo.
Sindikalni sestanek v Škccijanu
V petek se je na sindikalnem se-stanku zbralo veliko število ljudstva iz območja KLO Kampel-Sa-lara. Sestanek je otvoril član mestnega odbora ES. za Koper tov. Paz-zanin. Po izčrpnem govoru o pomenu sindikatov na STO-ju in v mednarodnem svetu ter o vlogi, ki jo imajo sindikati v današnjem položaju, je ljudstvo pri slučajnost.h izneslo vprašanje nekega Norbeda Jožefa, ki stanuje pri Mariji Magdalen: Spodnji št. 445 v Trstu. Nor-bedo se je pred kratkim oglasil na sedežu agrarne komisije in zahteval, da tc-u vrnejo zemljo, ki jo je kupil v dobi fašizma- Dokazoval je, da mu je bila zemlja vzeta po krivic;. Ljudstvo pa Je dokazalo s pričami, da je bil Norbedo velik zapravljivec ter da je bilo na zemlji več dolga kot je bila vredna. Norbedo je verjetno računal na lahkovernost agrarne komisije, pa se bo najbrže uštel. Ljudstvo je na tem sestanku soglasno izglasovalo, da ta zemlja ostane last tov. Nazarja Urbana, ki jo obdeluje že 10 let.
PLENUM ENOTNIH SINDIKATOV
V V|
Trst noče živeti od miloščine
Angloameričanov, temveč od svojeg3 del
ioRcart v proslavo ustanovnega kongresa SIAU za SIO
V itedeljo 26. X. zvečer se je vršil o dvorani Doma pristaniških delavcev koncert na tast udeležencem ustanovnega kongresa SIAU.
Spored je bil izbran zelo pestro in je lepo pokazal idejo bralskega sodelovanja Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Nastopil je pevski zbor «Rotay> pod vodstvom dirigenta T. Vecchieta, moški zbor prosvetnega društvo pod vodstvom dirigenta Svcre ter solisti: violinist Karlo Sancin, baritonist Dušan Pertot, tenorista Bott.eghelli in Renato Ko-drvtac ter sopranistka A. Caucich, ki so jih pri klavirju spremljali M. Sancinova, Botteghellijeva in G. Demšar. Vsi solisti so lepo izvedli svoj spored in želi obilo priznanja. Posebno pa so vžgale pri poslušalcih zborovske točke zlasti poslednji dve partizanski: «Na juriši) in eJutri gremo v napadu, s katerima sta zbora zaključila svoj spored.
Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so s zanimanjem sledili izvajanjem in nagradili izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem.
Tako sestavljen koncertni spored, kakor smo ga slišali na tem koncertu, želimo kmalu ponovno slišati, ker na ta način najlepše manifestiramo kulturno sodelovanje med vsemi tremi narodi tega ozemlja.
Pripominjamo kontno le to, da b: bilo potrebno prihodnjič namestiti kot napcrvedalca posameznih točk osebo, ki se bo poprrej do-kontno informirala "6 skladbah in izvajalcih' ter jih pravilno napovedala.
D. G.
Morilec Zofije Stopar v zaporu
Pred časom smo poročali, kako so našli v vodnjaku gostilne De-llnc. na Lonjerski oesti 254 truplo 21-letne Zofije Stopar, ki je b’la v istj hši gospod-njska pomočnica.
Zdelo se je, kot bi Stopar jeva napravila samomor, vendar so nekatere okoliščine vzbujale sumnjo, da je šlo morda za umor. Policija je zaradi sumnje aretirala hi pridrža-la 38-ietnega Leopolda Delinc-a iz iste hiše. Po večdnevnih izvijanjih in zanikanjih je Delinc končno priznal, da je umoril svojo služkinjo. Policija je zadevo izročila sod-isti hiši gospodinjska pomočn ea
Tramvaj je povozil kamion
Sinoči okrog 20. ure je privozil iz ul. Zcvenzom proti ul. Giulla kamion s prikolico. V tem p»a je privozil mimo tudi tramvaj in zadel v kamion s tako silo, da ga je za več metrov povlekel s seboj. Obe vozili sta laže poškodovan; in tudi šofer je odnesel iažje praske. Drugih žrtev ni bila le med potniki v tramvaju je bilo malo panike.
FIZKULTURA
hiihi «n m
Z zmago Hajduka nad Partizanom ie postal Dinamo, ki ie odpravil enajstorlco Sarajeva, jugoslovanski iesenskl nogometni prvak > Reinls med Rdečo zvezdo in Metalcem
KRATKE VESTI}
V nedeljo so bile odigrane zad-Inje 8 tekme jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva Ua katerega je vladalo ogromno zanimanje po vsej Jugoslaviji Zadnja nedelja je namreč dala Jesenskega prvaka. Naše prognoze pre-Iteklega tedna so se uresničile. Par-
BUDIMPESTA. — Madžarska
vUrta je poslala poveljniku ameriškega področja v Nemčiji generalu Clayu noto, s katero zahteva izro-|t:zan Je moral praznih rok iz SplI-čitev 300 vojnih zločincev.	j	ta, Dinamo pa Je z visokim reml-
POTSDAM. — Ob pripravah zal tatom odpravil sarajevsko enijsto-
30. obletnico oktobrske revolucije I «0 socialkomunlstična, demokrščan-j ska in liberalnodemokratska stran-1 ka v Brandenburgu izdale skupen] proglas, s katerim pozdravljajo pridobitve socialistične revolucij«.
BERLIN. — General Clay Je sporočil tisku, da je prosil vojno ministrstvo, naj mu dovoli, da zapusti svojo sedanjo funkcijo. Upa, da bo lahko odstopil leta 1948.
VARŠAVA. — Vodilni krogi poljske socialistične stranke zanikujejo novice, ki Jih je razširil inozemski tisk, ki napoveduje ustanovitev mednarodnega informacijskega urada socialističnih strank.
PRAGA. — Češkoslovaško ljudstvo bo za tridesetletnico oktobrske revolucije poslalo v Moskvo nad 15 tisoč priložnostnih daril. Večina daril bo razstavljena na posebni raz-I stavi v Pragi.
ZAGREB. — Gradbena dela za veliki kombinat za k on serviranje sadja in stročnic v Varaždinu gredo h koncu. Začeli so že z montiranjem potrebnih strojev. Nekateri oddelki bodo začeli delovati 1. novembra, kakor predvideva načrt.
rico jn si tako priboril prvo mesto na kvalifikacijski lestvici. Part.zan je padel na tretje mesto. Ha jduk pa je zasedel drugo mesto z mo točko manj od prvaka Beograjski derb(y med Rdečo zvezdo in Metalcem pa se je končal neodločeno.
Rezultati: Hajduk-Partizan 2:1; Dinamo-Sarajevo 6:1; Rdeča zvez-da-Metalac 2:2.
KVALIFIKACIJSKA LESTVICA
Dinamo Hajduk Partizan Rd. zveida Lokomotiva Metalae Spartak Ponziana LJ.
Torpedo Vardar
Triestina-Milan 2:0
V nedeljo Je Triesttna, kakor smo ] predvidevali, izpolnila pričakoyanja svojih navijačev in v burjl in mra-]zu premagala odlično enajatorteo iz Milana z rezultatom 2:0. S to zmago pa Jo Trieatlna ovrgla mišljenj«,
9	6	1	2	27	12	13
9	6	.0	3	16	8	12
9	4	3	2	21	12	11
9	3	S	1	14	8	11
9	4	2	3	U	12	10
9	2	5	2	8	8	9
9	3	1	5	8	IS	7
9	3	1	5	7	22	7
9	1	4	4	8	18	6
9	1	2	6	9	14	4
češ da je bil rezultat zadnje nede'je v Torinu bolj sad sreče kot znanja. Med ostalimi rezultati zadnje nedelje je treba podčrtati neodločen rezultat med Torinom in Juventu-sora in zmago nad Atalanto. Ostali rezultat; so: Tortnc-Juventus 1:1; Roma-Atalanta 4-1; Bologna-Samp-dorta 1:0; Inte<r-Lucchese 6:0; VI-cenza-Modena 0:9; Genoa-Laz-o 3:1; Fiorentina-Salernltana 1:0; Li-vomo-Pro Patria 2:2; Alessandria-Napoil 2:1.
KVALIFIKACIJSKA LESTVICA
Torino Inter Jqventu»
Milan Fioranttna Genova Bologna Tiiestina Modena Lazio
Salarnitana Bari Livorno Pro Patria Vicenxa
Al e* s andr la
Atalanta Roma Lueehes«
SampDoria Napoli
Samo tri tekme nogometnega prvenstva STO-ja
V nedeljo so bile zaradi slabega vremena odigrane samo 3 tekme noge metnega prvenstva STO-ja. Tržaška enajstor.ca Magdalena ’•» po težki in lepi borbi zmagala v Izo-
7	5	1	1	22	3	U
7	4	2	1	22	6	10
7	4	1	2	14	10	9
7	4	1	2	12	9	9
7	4	1	2	6	4	9
7	4	0	3	16	11	8
7	3	2	2	11	8	«
6	2	3	1	7	5	7
7	2	3	2	9	7	7
7	3	1	3	6	7	7
6	2	2	2	7	5	6
6	2	2	2	6	8	6
7	2	2	3	7	6	rt
7	2	2	3	8	11	rt
7	2	2	3	6	10	6
7	3	0	4	8	15	6
7	2	l	4	8	12	5
6	2	1	3	9	13	5
6	2	0	4	4	20	4
6	1	1	4	5	12	3
6	0	2	4	4	11	2
li z rezultatom 3:2. Pristaniščniki so s svojo zmago v Umagu 2:0 preskrbeli za majhno presenečenje. Tovarna strojev pa je slavila že tretjo zmago, to pot nad Auroro v Kopru.
Sovjetski nogometaši na pozor-nici Dinamo - Noerkoeping 5:1
V nedeljo je moskovski Dinamo odigral svojo prvo tekmo v Švedski. Z hitro in kombinatorno odlično igro je premagal švedskega prvaka Noerkoep.nga z visokim rezultatom 5:1 in taka ponovno potrdil visoko vrednost sovjetskega nogometa.
Bolgarija-Romunija 6:1
Medržavna tekma med bolgarsko in romunsko nogometno reprezentanco, ki je bila odigrana v Sofiji, se je končala z zmago Bolgarije v razmerju 6:1.
Meddržavne nogometne tekme vojaških enajstoric
V nedeljo sta bili odigrani 2 meddržavni nogometni i«km; vojaških enajstoric. V pryi je Danska premagala Francijo z rezultatom 4:0. v drugi pa Je zmagala Belgija nad Norveško z rezultatom 5:1.
Zmaga Romunije nad Madžarsko v namiznem tenisu
V Bukarešt. sta se srečali reprezentanci Romunije in Madžarske v namiznem tenisu. Na splošno presenečenje so zmagali Romuni z rezultatom 5:4
V kolesarski dirki po Lombardiji je zmagal Coppi
Kolesarska dirka po Lombardiji se je končala z zmago Coppija. ki je tako ponovno potrdil svojo premoč nad svojim najnevarnejšim nasprotnikom Bartalljem Tehnični rezultati so: 1. Coppi. ki je prevozil 222 km v času 6 ur 16'42” s povprečno h-itrostjo 35.2/0 km na uro; 2. Bartoli 5’18” za zmagoval--em- 3. De Zan za 3 dolžine kolesa; 4. Pagl.azi; 10. Cottur.
V Manžanu ie potreben ljudski dam
Ljudski dom je x vsaki vasi zelo potreben. Prav bi bilo, če b; se posvečalo več painje zgraditvi t<h ljudskih domov po vaseh. Saj že ime samo pove, da Je poslopje ljudsko in da služi vsemu ljudstvu. Ljudski dom je izobraževalnica na vasi in bi se morali ljudje sami zanjo pobrigati. Naj bi bil res pravi hram prosvete in izobrazbe na vasi. Gospodarsko, smo dovolj močni, zato bi svetoval, da bi si zadali nalogo, zraditev Ljudskega doma v najkrajšem času.
Sedaj bi bil pravi čas za nabavo raznih dobrih trt divjakov za pomladansko ali jesensko saditev. Ker nimamo nikjer v bližini mat:čnjaka se za amerikanske vrste, bi bilo potreba obrnit; v Novi grad. Potrebna bi bila tudi predavanja naprednem kmetovanju in živinoreji. Ljudstvo čuti, da je pričel čas napredka in si zeli znanja.
V naši novi knjigami «LI-PA», v Calegariji v Kopru sem opazil polno novih knjig razne vsebine. Manjka pa strokovnih kmetijskih in gospodarskih. Mnenja sem. da b: morale biti tudi te in še v prvi vrsti. Kmet ne more naprej brez dobre strokovne knjige. Ce jo bo videl V izložbi, jo bo tudi nabavil :n c.tai. Iz nje si bo pridobil potrebno znanje.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 28. oktobra 1947 se je rodilo 8 otrok, umrlo je 5 ljudi, porok pa
e CERKVENE POROKE:	strugar
Karel Sluga in zasebnica Alo.zija Arban, zdravnik Temistocle Pigna-telll m zasebnica Roža Zara, elek. tromehanik Paolo Peratti in raseb-,n;ca Italija Schiulaz, kaplar David Ninian ;n likarica Marija Jacus, natakar Bruno Spaazali in zasebnica Gabrijela Cgoj. mesar Viktor Gher-baz -»n zasebnica Marija Klara Co-solo, kovač Marij Tavčar m zasebnica Marija Debenjak, električar R-.kard Zidarič in zasebnica Marja Cernlava.
UMRLI: 76-letna Fellcita Snider-sjc, 82-letna Ema Asti, 68-letna Uršula Verri, 78-letni Er men Fatur m leto dni stari Marij Trento.
DAROVI IN PRISPEVKI
Prispevki egipčanskemu ljudstvu za boj proti koleri. ASIZZ Opč ne 7690 lir; TUZ 2000; uredništvo «GlQVent(i» 1000: Gradu Adela'50; Skerbeč Marija 150; Borijak Franc 50; Kocjančič Valerija 100; Mra-kovčič Nada 50; Benulic Rudo,f 50; Rapokli Anton 50: Sila Stefi 100; Pcsega Kati 50; Furlan Branko 100; Tinka Jos;p:na 50; Slavec Marta 50; Samec Marija 50; Purgar Berta 50; Marsetič Sonja 50; Brezigar Boža 50; Purger Marija 50; Giacomini Bruna 1000; odbor za deco 10.000; Taučar Ludvik 60; antifašistična mladina iz Cerej 1200; kulturni center 1000; UNRA 3000; Zveza primorskih partizanov 3000 lir; Stoka Slavko 500; Tanjug 2000; Pisent Mariuccia 100; N. N. 50; Pangos 1000; Carbomm 500; Komunistična partija STO-ja 5000; Semec Ada 500; UIVOD 10.000; trgovski konzorcij STO-ja 1000; Vfltovac 500; Central Spe d 500; Petelin Pelikan 500; N. N. 75; Po-l-hn 50; Gambani 300; Cervi Giuseppe -500; Černe Ljubomir 100; Coo-perativa sopraccarichi 3000; Zadruga potapljačev 1000; »Corriere di Trieate* 1000; Družba za obdelovanje zemlje 20.000; Pristaniška družba premoga in rudnin 20 000; Pristaniška družba za natovar in iztovar raznega blaga 20.000 lir.
Na zasedanju kongresa SIAU so darovali za obsojene tovariše iz ladjedelnice sv. Marka:
Odbor SIAU Opčine 10.000. skupina kmetic od av. Ane in Magda-
1___ nonn	*/■*»»	fNirvira Al-
Sinoči je bil v prostorih Delavske športne zveze v ul. Conti prvi plenum ES po ustanovnem kongresu ES za STO.
Plenum je otvoril tov. Vojmir, nakar je tov Destradi podal politično poročilo. Orisal je položaj v svetu, nastanek dveh front, ki sta ostro ločeni, ter dejal, da je prišel sedaj čas, da vsakdo zavzame jasno in odločno stališče. Položaj v svetu pa ima svoj odjek v položaju Trsta, le da je tu borba še bolj o-stra. Politični položaj pa vpliva tudi na sindikalnega, kjer ni več mogoč sporazum, 6aj ga Delavska zbornica sploh ni hotela. Ko so reakcionarni krogi opazili, da se začenja sporazum med delavstvom uresničevati, so začeli takoj spletkariti, da ga onemogočijo.
Nato je tov. Destradi omenil padanje cen, ki ne bo trajno in ki bo končno le v škodo delovnega ljudstva. Vse to bo privedlo le v krizo; veliki induatrijci in trgovci bodo namreč vzdržali, mali in srednji pa bodo propadli. Končno bodo veletrgovci spet diktirali cene, kakor bodo hoteli.
Potem je tov. Destradi spregovoril o združitvi in dejal, da ni od zgoraj več mogoča. Zato morajo vsi člani ES storiti vse, da pride do sporazuma med delavci samimi. K tem-u bo mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da bo, kakor vse kaže, svetovna sindikalna zveza priznala E-notne sindikate. V kratkem se bo namreč sestal izvršni odbor in o tem odločal. Pri tem bo podprl ES tudi Di Vittorio, tajnik italijanske splošne zveze dela. Ta je že v odgovor na neko šovinistično pismo Delavske zbornice z dne 15. septembra jasno razkrinkal njeno vlogo. Tov. Destradi Je pozval Delavsko zbornico, da to pismo objavi.
Za njim je »pregovoril tov. Voj-
mir, ki je objasnil novo s^rUiL„i, ES po ustanovnem kongre j nih sindikatov za STO, ko c«
strok« &
mn smaiKatov za a--, več raznih kategorij, ki so 1» po posameznih mestih, ^ bomo imeli razne federac do obsegale delavce iste ga ozemlja.	.,	di-
Nato se je razvila ziva “ akusija. Med drugimi je sp ril tudi tov. Petronio, ki J gospodarski položaj v Tr-Poudaril je poizkuse rea ^ nih klik, ki bi hotele doka» ^ Trst ne more živeti brez .^. prav se je razvil le v funkoJ' ^ ja. Trst ne more živeti br ^ ja in ga nujno potrebuje, ^ potrebuje tudi zaledje T • čani si hočejo sami za®u meriš*( in nočejo živeti od ang® lahk® miloščine. Tržaško delavs1	^
ustvari s svojim delom ^jjt gastvo ter ga zamenjava ^ \ nami zaledja. Ce se to ne ^ je kriva domača in tuja ki noče, da bi se Trst r samostojno živel. Zato h® vic reakciji izbiti iz rok voo ^ go v politiki in gospodar^- 'j,, ksn Hn ie treba cospodar* ^.^Ji
kaže. da je treba gospo- ^ sanja po sili reševat; na P° polju. ES imajo pripravljen p progTam kako izboljšati z ^ p pogoje tržaškega delavstv^^ do ta program predložili	ti!ie-
Kako hoče reakcije sabo ^ herni poizkus obnove, narn_ o9 v!* tudi njeno časopisje, ki kriplje preteguje, da ^,1«.
da mora Trst brez Delovno ljudstvo pa mo	(i d»
spletke preprečiti in se	'd1
bo zastopano v vseh us ” ,«e V le tako si bo tzvojevalo ljeniske pogoje.	t()Vt
Končno je spregovoril ^ 1« stradi še nekaj zaključnih plenum se je končal.
KOLEDAR
Sreda 29. oktobra
Ida, Svobodin	j„
Sonce vzhaja ob 6.39, rij, ob 16.54. Dolžina dneva *
Jutri 30. oktobra
Klavdij, Slavin
Spominski dnevi
lene 2900 po 200 lir tov. Cupin Albina, Agosteo Bruno, 150 lir Korer. Ivan, po 100 lir tov. Bressan Gina, Telluri Marij, Kocjančič Gina, Lan tier Andrej, Treber Viljem (v spomin na partizančka) in Miladin. Skupaj 14.050 lir.
Za politične pripornike in obsojence so darovali istotam: SIAU II. okraj VOM 4000, I. okraj III. sektor 2000, Grassi Peter 200, Louvler Adrijan 100. Suhadolnik Antonija 100 in Colautti Anton 50. Skupaj 6450 lir.
V korist materam padlih partizanov Je darovala Škerjanc Ivanka istotam 100 lir.
fgadilski sporede
v sredo 29. oktobra TRST II
11.30. Dopoldanski koncert. 12.00. Novi svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in po-
1941 je bil na spominski dan osvo-bojenja izpod avstrijskega jarma prvi praznik O F in prva množična demonstracija slovenskega ljudstva proti okupatorju.
1943 je imel I. bataljon XVI. udarne brigade hude borbe e Nemct pri Trebiji, VII. brigada pa pri Volčjem. Porušili so most pri Re-pemtzboru.
Zgodovina narodove kulture in zgodovina naroda samega je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja.
(Ivan Cankar)
Preskrba
Oddaja odrezkov za naročila. V teku današnjega dne morajo vsi razdeljevalci živil predati občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za naročila (prenotacije) za šti-rimesečje novembre-februar. Istočasno naj prinesejo tudi sezname potrošnikov, ki pri njih kupujejo. Urad bo odprt nepretrgoma od 8. do 19. ure.
Enotni sindikati
Nameščenci hotelov, kavam, barov, restavracij, gostiln, menz n podobno. V sredo 29. t. m. bo v ul. Imbriani 5 od 9.30 in 15.30 splošna skupščina. Dnevni red: 1) Poročilo sindikata in reorganizacija; 2) Delo v letu 1947.; 3. Objasnitve poslednjih mezdnih pogodb; 4) Razno. Priporočamo vsem nameščencem te 9troke, da se zaradi važnosti skupščine iste zagotovo udeležijo.
Smdtkat tekstilna in oblačilne stroke. Vsi člani upravnega odbora, posvetovalna komisija, tovarniški odbori in zaupniki so \abljeni na sestanek, ki bo v petik 30. t. m. ob 19.30 zaradi važnih obvestil.
Ttskomi urad. Referenti s.ndi-kalnega tiska spodaj imenovanih tovarniških odborov so vabljeni v četrtek 30. t. m-, ob 17.30 na sestanek v ul. Monfort 3 zaradi važnih obvjstil. Javijo naj se referenti tovarniških odborov: rafinerija Aqui-la. Beltrame, SALTO, Strojna tovarna, ladjedelnica Sv. Rok, Drr-her, FOMT, Gaslini ILVA, Tržaška industrija znanstvenih izdelkov,, StocV Gene! Fabiani, ACE-GAT, Julijska ladjedelnica TELVE, rafinerija Sv. Sobota, Tržaški ar-z-nal, FLENT ter tiskovni referenti odborov kemičarjev, kovinarjev stavbincev, prevoznikov, tiskarjev, ohčinskih nameščencev in polj«dtlcev.
Pripravljalni odbor dijaškega tedna
javlja vsem onim, ki so pobirali pritpevke za dijaški teden in pa oni, ki mislijo še darovati, da morajo biti zbirke čintprej izrečene blagajniku pripravljalnega odbora dijaškega tedna v ul. Imbriani št. 5-1. soba U vsak dan od 9. do 12. In od 15. do 17.
Večja dobava plina
Poročevalski urad pri ZVU javlja. da Je segrevanje plinskih peči pri Ilvi toliko napredovalo, da bodo dobavljali odslej plin več kot po 3 ure dnevno, dokler ne bodo dosegli maksimum 1. novembra t. 1. Računa «e, da bo mogoče od takrat
Tudi glede električnega žt podvzeti ukrepi, da .h^^dpir tok onim, ki se ne drze p
Opozorilo mestne ob f
Higienski in zdravstveni,^ J poza rja. da. mora biti P° t>-lokalih, kjer prodajajo v-sano keliko odstotkov alk buje vino, ki je naprodaj-izvzeta samo vina v steklenicah, ki imajo fC-označbo vina, in imenom jalca.
Prosvetno društ^0 «Slavko žkamperl«'^
obvešča, da se bo vrši' v 30. t, m. ob 20-30 drugi "
'dft
m
zbor v veliki dvorani dj0^ je doma. Prosimo vse člane, .^vi1 deleže občnega zbora p° .
■n točno ob napovedani u
Izleti jj*
Planinsko društvo v T | di v nedeljo 2. novem® pjr^j STO-ju, v Novi grad	0^0,
mag. Povratek skozi B ->t0. ^ ob 7.30 iz ulioe Fabio ^®^0vi£>-^ jAve do petka zvečer v t * 0; r sin, ul. Roma 15 in v ce' J
Zveza primorskih P
v Kopru ^
Okrožni odbor ZPP ** k' krožje obvešča vse družin vajo pokojnino in in j.ju % ze takoj javijo na sed Kopru (Ljudski dom) ** obveatil.
Kulturni krožek	^
sporoča, da odpade dhh’^eg. nek zaradi tehničnih
SIAU I. okraja X- »e ^
vabi vse člane in udeležijo izrednega -1^ r) v p danes 29. t. m. ob 20.301 Doma pristaniških del*
Roditeljski
slovenske šole v uL	f.	t
vabi na sestanek v	ffit #■
spedale Militare 2. k1	fg f
15. uri. Tečaj slovenš«De nocoj ob 20. uri.
FENICE. 16,30:	<1^
lec», B. Cabot. W. ^ SUPERCINEMA-	?
Tyrcne Power. Lor -fj Annp.bella.	l6oO:	.
KINO OB MORJU. 1	^
sovjetski fl'm- 15*5; i*'
FILODRAMMATICO. *	3.
ki so o njej šepetah*’ p
-wyck, P. Brenta. ALABARDA. 16 00:	<y
c«
GARIBALDI. 15-30:
mec* P Barbara, 'r
MARCONI. 15.30: «v	*
nadu*. Bu»t_er^Ora£n0ri
ročila. 13.00. Glasba po željah. 13730. i dalj« oddajati plin 18 ur na dan. Slavni pevci. 13.55. Pestra glasba, bodo potrošniki z njim vairfi: -
14.15. Zgodovina 19. stoletja. 14.28. vali. V nasprotnem primeru bodo Cltanje sporeda. 17.30. Simfonična i uvedli zopet sistem raciomranja In glaaba. 18,00. Glasbene »like. 18.30. | kaznovali kršitelje.
Svetovna književnost. 18.45. Dunajski valčki. 19.00. Radijska povest.
19.15. Vaški kvintet. 19.80. Iz oper Bedricha Srpetane. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Violinske skladbe. 20.15, Strawinsky:	Igra kart. 20.45. Po vsem svetu. 21.00.
Folklorna oddaja - Izvajajo člani SNG. 21.30. Lahka gla*ba. 22.15.
Jazz orkester. 22.45. Večerna glasba.
ARMONIA. 15.00: «9^ , _ njal o tebi*, F. 7 dreg‘.*’ VIALE. 15.30: *V z*a .
Rogere.	peft	s
ODEON. 15.30: »StlU
Clement in j.
CENTRALE. 15.00.	fh ,(
kavi*. G. Houston ’
ITALIA. 15.30: «Ti Merle Oberon	tv°’
IMPERO. 15 30: •*'
Toung in David
KINO V NABRE2Jt^6klJ^e . ma iz Malage*,
Odg. urednik Tisk
yedn®
KRZN&
Stabilimento
Popolna izbira za ve"" „4 vodne, srednje m draf* 0N° kovin«, - Plačilo tudi ^ Q
KKZNAKSTVO Z1LI O^03 Trst - ul. Trento 11 - te‘-