OB NAŠEM PRAZNIKU
Občutek imamo, da smo si šele zaželeli vse najboljše ob občinskem prazniku, a že je leto zopet naokoli. Cas je, da povemo, ali smo v tem letu napredovali, kaj smo naredili in kaj bomo morali storiti v kratkem.
Bera naših uspehov v preteklem letu (od praznovanja v Nazarjah) ni tako majhna, kot se nam često zdi, ko v ihti naših želja in hotenj, napredovati čim hitreje, včasih mislimo. Ne bomo našteli vsega, kar smo storili. Omenimo naj le nekatere rezultate.
Tovarna ivernih plošč, ki smo jo
ob lanskem praznovanju odprli, dela s polno zmogljivostjo. Čeprav je kolektiv vanjo vložil velikanska sredstva, vlaga tudi v ostale obrate, ki jih intenzivno modernizira. Priznati moramo, da so to veliki napori.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje povečuje tovarno v Nazarjah. Vsi izgledi so, da bo kma-
lu pripravljena za obratovanje, vrata pa se bodo odprla nekaterim dodatno zaposlenim. Program proizvodnje malih gospodinjskih strojev se bo razširil.
Elkroj razširja obratovalne prostore. Gradnja gre h koncu. Vitalni kolektiv bo slavil ponovno delovno zmago.
Gradbenik Ljubno je močno povečal obseg delovanja v gradbeni dejavnosti, skupaj' z Rudarskim šolskim centrom iz Velenja pa je odprl kovinarsko delavnico, ki ima vse pogoje, da preraste v manjšo tovarno.
Smreka v Gornjem gradu je dogradila obrat za montažne hišice, o-stalo pa intenzivno modernizira.
Gostinsko podjetje Turist bo vložilo letos preko 200 milijonov din v modernizacijo obratov: povsem prenovljen hotel Planinka na Ljubnem, razširitev gostin. prostorov pri Kmetu v Lučah, obnova in razširitev obrata na Rečici, odprta je bila centralna recepcija, v programu pa ima še kegljišče v Mozirju. V gostinsko dejavnost se je vključila tudi zadruga, ki je izvršila manjše modernizacije v nekaterih obratih. Izletnik je na Golteh nadaljeval izgradnjo žičniškega sistema in usposobil smučišča na Starih stanih. Obnovljena je visokogorska postojanka na Korošici, kar je uredilo planinsko društvo Celje.
V kmetijstvu se nadaljuje program modernizacije kmetiji, Proizvodnja (zlasti mlečna) raste z vsakim letom. Letos je sicer nekoliko težje za kredite, vendar je z velikim naporom ZKZ uspelo posredovati precejšnja sredstva. GLIN je nadaljeval z gradnjo gozdnih cest, h katerim so znatna sredstva prispevali tudi prebivalci.
Tudi trgovina je izvršila nekaj modernizacij. V obrti beležimo precejšen vzpon.
Zasebniki so začeli graditi preko 100 stanovanjskih hiš, premiki pa se vršijo tudi v družbeni gradnji.
Na komunalnem področju je bilo precej napravljenega za ureditev krajev. Izvršene so bile velike sa-moprispevne akcije za modernizacijo krajevnih cest v Mozirju, Bočni, Šmartnem ob Dreti. Krajevne skupnosti so vsak dobljeni dinar od OS oplemenitile s samoprispevki občanov. Narejenih je bilo nekaj novih mostov na krajevnih cestah itd. Nadaljevanje na 2. strani
OB NAŠEM PRAZNIKU
Nadaljevanje s 1. strani
Gasilska organizacija vlaga velik napor za modernizacijo. Ni mogoče našteti, kaj vse so naredili marljivi gasilci.
Gradnjo ceste proti Logarski dolini nadaljujemo, pa čeprav ne dovolj hitro, kakor bi vsi želeli.
Tu so našteti le nekateri naši dosežki. Ne smemo pozabiti, da so tudi osebni dohodki zaposlenih znatno porastli, porastli pa so tudi dohodki ostalega prebivalstva. Smo tik pred začetkom gradnje nove šole na Rečici ob Savinji, s čemer postopno uresničujemo program razvoja šolske mreže in predšolskih vzgojnih u-stanov.
Tik pred začetkom je tudi izgradnja vodovoda Letošč—Nazarje. Z njim bomo rešili problem pomanjkanja vode za Nazarje in Mozirje.
Stojimo pa seveda pred novimi nalogami, kajti najslabše za nas vse bi bilo, če bi se z dosežki zadovolji-
li.	Tudi druga območja hitro, celo hitreje napredujejo. Zato bo morali biti naš napor osredotočen na modernizacijo in razširitev obstoječih zmogljivosti in v iskanju novih možnosti razvoja na industrijskem, kmetijskem, obrtnem, trgovskem in še zlasti turističnem področju. Cas, ki je pred nami, zahteva akcije ne zaradi osebnih želja, marveč zaradi nuje, ki jo prinaša sodobnost.
Pri napredku pa ne gre samo za hlastanje po materialnih dobrinah, marveč za preokret tudi v položaju človeka v družbi in za menjanje odnosov v njej. V preteklem letu smo sprejeli ustavna dopolnila, ki so u-zakonila nove oblike in smeri v samoupravljanju v podjetjih, in v odnosih med jugoslovanskim^ narodi, pred nami pa so nove ustavne spremembe, ki naj spremenijo sedanji sistem krajevne, občinske, republiške in zvezne samouprave. Pri vseh spremembah gre samo za to, da se postavi delovni človek v središče go-
spodarskega in družbenega življenja, da odloča o vsem ustvarjalec družbenih dobrin, da se interesno združuje in prevzame kontrolo nad gospodarskim in družbenim življenjem. Želimo odpraviti oblast nad ljudmi v oblast ljudi. To pa pomeni, da bomo odločitve sprejemali na podlagi najširše razprave, v široki bazi. Ko pa se bomo o stvareh dogovorili in sprejeli odločitve, jih bomo dosledno izvajali.
Razvoj samouprave je naredil tudi pri nas precejšen napredek. Ugotovimo pa lahko, da premalo, da bi lahko rekli, da ne bo treba nič menjati, da bi zadovoljili ustavnim spremembam. Treba bo mnogo truda in naporov, da bomo voz samoupravljanja vozili pravilno in da bo napolnjen s pravo vsebino. Predvsem bomo morali menjati same sebe, da se bomo usposobili za to, da ne bomo izražali želje, marveč vse svoje delovanje podredili visoko zastavljenim ciljem.
Že letos sta pred nami dve veliki samoupravni odločitvi. Najprej se bomo z referendumom odločili o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenga zavarovanja, kajti doslej je bilo to dvoje ločeno in za kmeta manj ugodno kot za delavca. Slo bo torej za odločitev o tem, ali se naj na tako pomembnem področju delimo v delavca in delavca kmeta alt pa si skupaj solidarno uredimo zdravstveno varstvo.
Drugo pomembno vprašanje je u-reditev šolstva in predšolskih ustanov. Del naše mladine že ima količkaj sodobne pogoje osnovnega šolanja, drugi del se izobražuje v zaostalih in težkih pogojih. Gre torej za to, da se bomo zavestno odločilo o tem, da nekaj svojega neto dohodka namenimo za izgradnjo šolskega poslopja, za ureditev takih pogojev šolanja naših otrok, da bodo enakovredno kot njihovi vrstniki drugod po Sloveniji stopali v življenje.
Na cesto od Igle proti Solčavi bodo kmalu začeli polagati asfalt
Trdno smo prepričani, da bodo od-odločitve podobne vsem odločitvam, ki jih je prebivalstvo Gornje Savinjske doline sprejemalo včeraj in predvčerajšnjim — vse, kar je napredno in bo koristno za nas in naše otroke, podpiramo.
Ob koncu le še to; na prehojeno in storjeno smo lahko ponosni, z vso vnemo pa bomo delali za napredek tudi jutri.
Vsemu prebivalstvu iskreno čestitamo k občinskemu prazniku in želimo vse najboljše! •
Skupščina občine Mozirje Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS
Program
praznovanja
Letošnji občinski praznik bo 16. septembra 1972 v Lučah ob Savinji. Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo na predlog Občinskega sindikalnega sveta združeno s srečanjem samoupravljaicev.
—	Praznovanje bodo pričeli ob 8. uri šahisti, ki se bodo v prostorih šole v Lučah pomerili na občinskem šahovskem brzoturnirju
—	ob 9. uri bo na prostoru pred Zadružnikom godba na pihala iz Rečice ob Savinji izvedla promenadni koncert.
—	ob 9.30 uri bodo predane svojemu namenu modernizirane krajevne ceste.
—	ob 10. uri se bo pričelo slavnostno zborovanje. Zbranim občanom in gostom bo spregovoril Jože DEBER-ŠEK, predsednik občinske skupščine. Le-ta bo tudi podelil občinsko nagrado. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Hubert HERCEK in predsednik _ občinske konference SZDL Hinko COP pa bosta izročila spominska priznanja nekaterim vidnim nosilcem samoupravnega razvoja na našem območju.
Pevci iz Luč, Bočne in Celja, recitatorji in godbeniki bodo izvedli enourni kulturni program. Zborovanje bo na športnem igrišču pri šoli.
—	ob 11. uri se bo pričel družabni del praznovanja občinskega praznika in srečanja samoupravljaicev, le-ta bo na veseličnem prostoru ob šoli. Celotno organizacijo tega dela je prevzela Krajevna skupnost v Lučah, Dohodek, ki se bo pri tem ustvaril je namenjen za asfaltiranje cest v Lučah.
—	zvečer v mraku bodo na okoliških vrhovih zagoreli kresovi, ki jih bodo pripravili in prižgali tnladinci. V kolikor bo lepo vreme, bo že predvečer praznika na Raduhi zagorel kres, ki ga bodo pripravili planinci iz Luč.
Za parkiranje avtomobilov in avtobusov so organizatorji primerno poskrbeli.
KRAJEVNA SKUPNOST LUČE
Do 1. septembra letos morajo biti vaške ceste v Lučah asfaltirane — tako piše v pogodbi, ki jo je Krajevna skupnost Luče sklenila s cestnim podjetjem Celje. Kot že veliko podobnih akcij doslej (od elektrifikacije, TV pretvornika, ceste, vodovoda in drugih) tudi to v glavnem finansiramo z denarjem iz samoprispevka. Nekaj sredstev smo dobili od občinske skupščine, vložili pa srna še vsa lastna sredstva Krajevne skupnosti. Nekaj se bo tudi prihranilo s prostovoljnim delom. S to akcijo se Luče pridružujejo nekaterim krajem v Zg. Savinjski dolini, kjer so to pomembno komunalno ureditev že izpeljali. Ni potrebno ponavljati, kako je asfaltiranje pomembno za lepši videz vasi in s tem za večji turistični mik, zato je nerazumljiv neprizadet odnos nekaterih posameznikov pa tudi podjetij, ki so zelo malo prispevali ali pa celo nič.
Naslednja naloga, ki se je moramo lotiti čimprej, je ureditev ambulante, ker prostori v katerih je sedaj, niso najbolj primerni. Prostor je v Zadružnem domu, toda nastale so spet težave, ker ima zadruga z njimi drugačne načrte. Urediti namreč nameravajo par turističnih sob. Tako nastaja za KS velik problem najti ustrezne prostore.
Turistična sezona je bila letos u-spešna, čeprav je glavni turistični spektakel — Mlekarski likof v Podvolovljeku izostal. Zato pa je Turistično društvo priredilo turistično rajanje na Hočevarjevem vrtu, ki je bilo bogato obiskano. V turistični dejavnosti opažamo konstanten napredek, vendar ne tolikšen, da bi nas zadovoljil. Pogrešamo nekaj objektov, predvsem večjo sodobno restavracijo in pa bazen. Začeti bomo morali misliti že na novo vlečnico za smučarje, kajti kapaciteta sedanje je že premajhna.
Zgornji del vasi je zelo lep, toda videz moti pokopališče, ki ni dovolj urejeno. Težko ga je urediti, ker je pokopališki prostor majhen in je med
grobovi komaj mogoče urediti steze in travne pasove oziroma nasaditi okrasno grmičevje, ki bi skrilo grobove neposrednemu pogledu. Velja pa, da bi morali svojci do umrlih kazati več spoštovanja in skrbeti, da ne bi bili grobovi poraščeni s plevelom.
Največ ji problem v Lučah, ki pa
se ga nočemo prav zavedati, je uničevanje odpadkov. To je problem vseh malih urbanih naselij — v večjih je to mogoče urediti. Zato mislim, da bi bilo najbolje to rešiti za celotno občino. Sami smo uspeli ko-likortoliko odpraviti nesnago na javnih mestih s postavitvijo košev za smeti, toda odstranjevanje raznih odpadkov v podjetjih, gostinskih obratih, gospodinjstvih in drugod je ostalo nerešeno. Krajevna skupnost je sicer uredila zasilno odpadno jamo, ki pa velikokrat ne služi name-
nu, ker nekateri odpadkov niti ne pripeljejo do konca. Veliko gre odpadkov tudi v Savinjo, kar pa je zelo škoda, ker je Savinja v Zgornjem toku ena od redkih čistih vod na Slovenskem. Preglavice nam povzroča tudi telefonska povezava. Velike težave namreč nastopijo kadar hočemo telefonirali po 14 uri. Zami-
slimo si, da pride do kakšne hude nesreče — tedaj moramo najprej poiskati poštarja, nato ta telefonira na postajo milice, če sploh dobi kakšnega uslužbenca in ta nato pokliče zdravnika ali kogar pač potrebujemo. Seveda pa lahko to traja kakšno uro ali pa še več. Nujna je avtomatska povezava, ki pa žal vse prepočasi napreduje.
Letos je po večletnem premoru o-živelo Prosvetno društvo, ki je v maju že priredilo prisrčen Veseli večer — večer igric, recitacij, šal in pesmi. Občinska kulturna zveza je pripravljena dati večjo dotacijo za ureditev odra v gasilskem domu, vendar so nastopili nesporazumi z gasilci, ki svoje dvorane nočejo odstopiti. Uredili smo tudi knjižnico, ki bo v jeseni pričela delovati. Prav tako smo spet uredili Klubsko sobo, v kateri lahko imamo razne sestanke, saj smo prej bili odvisni od gostilniških lokalov.
Spomladi so postavili tudi novo vodstvo mladinske organizacije, ampak madinci še vedno ne sodelujejo pri problemih, ki se tičejo KS kot tudi njih samih.
Pri KS že precej let dela komisija za socialno varstvo. Na našem območju je kar precej ljudi, ki preje-i majo denarno pomoč, toda te so veliko premajhne, saj znašajo od 60 do 350 din. Kako se da s tem živeti, res ne vem.
Se bi lahko govorila kaj vse želimo, koliko imamo še problemov, a kaj, ko se vse vrti okrog denarja, tega pa nam vedno manjka.
Olga Siljar
Luče so lep in turistično zelo zanimiv kraj
V Lučah srečamo cvetje na vsakem koraku. Zgledu Luč bi morali slediti
vsi kraji v naši občini
SOLIDARNOSTNA
AKCIJA
Tudi v naši občini poteka tako kot v drugih krajih Slovenije solidar-
nostna akcija za pomoč prizadetim severovzhodni Sloveniji.
Solidarnostno akcijo sta pričela predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov in upravni odbor gospodarske zbornice Slovenije.
Občinski sindikalni svet Mozirje se je takoj po sprejetem sklepu RS ZSS vključil v akcijo na našem območju. Vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata, predsednikom delavskih svetov oziroma organov u-pravljanja ter direktorjem delovnih organizacij je bilo posredovano pismo predsedstva občinskega sindikalnega sveta, s katerim se apelira na vse zaposlene, da odstopijo najmanj 2 % neto enomesečnega osebnega dohodka.
V teh dneh se akcija že približuje koncu. V večini delovnih organizacji so bili sprejeti sklepi, da vsi zaposleni dodelijo kot pomoč Pomurju in krajem v severovzhodni Sloveniji, ki so bili prizadeti, po 2 % svojega enomesečnega OD.
Občinski sindikalni svet izraža
v poplavah ..in neurjih v Pomurju in
vsem članom sindikata zahvalo za polno razumevanje njihovega poziva. Zahvaljujejo se tudi vodstvom delovnih organizacij.
Skupščina občine Mozirje je bila med prvimi, ki je vplačala svoj prispevek v solidarnostni slad. Dodelila mu je 5.000 din. V akcijo solidarnosti se v teh dneh priključujejo še kmetje, obrtniki in upokojenci.
Republiški odbor, ki celotno akcijo vodi in načrtuje, predvideva, da bo ob tako zasnovani akciji solidarnosti Slovencev zbranih okoli 23 milijonov dinarjev. Celotno škodo se ocenjuje na preko 200. milijonov. S tem bi bile vsaj deloma ublažene posledice zadnjih poplav in neurij v Pomurju in severozahodni Sloveniji. Zbrana sredstva bodo temeljna vsota, ki jo bodo lahko samoupravni in ostali družbeni dejavniki v prizadetih krajih uporabili za takojšnje posege in ukrepe, da bi tako čimpreje zagotovili normalne možnosti za delo in razvoj v teh krajih.
V avgustu, točneje rečeno 18. avgusta, so pričeli z obiranjem hmelja v naši dolini, zaključili pa so ga okoli 5. septembra. V teh dneh so obiralci in stroji opravili veliko delo, saj je bilo potrebno obrati hmelj, ki je dozorel na površini 58 ha.
glavnem le domačini. Pričakujem, da z obiranjem ne bo posebnih problemov.«
O letošnjem pridelku hmelja nam je na nekaj vprašanj odgovoril vodja LKP pri kmetijski zadrugi Franc MIKLAVC.
Vprašanje: »Kakšna je kvaliteta hmelja letos?«
Franc MIKLAVC:
»Izgleda, da bo kvaliteta kar v redu. Delno imamo nekaj peronospo-
MIKLAVC Franc, vodja lastne kmetijske proizvodnje pri ZKZ in, JURJEVEC Jože, šef obrata LKP na Rečici ob Savinji
Odrezani hmelj nalagajo na traktorske prikolice s katerimi ga bodo odpeljali do obiralnega stroja
re. Nekaj škode so naredile tudi listne uši. Na mozirskem območju je hmelj ca. 10 % prizadet od toče. Rečem lahko, da je bila zaradi velikih količin padavin zelo otežkočena obdelava hmelja, še posebej smo težko izvajali dela pri rezu in zaščiti!«
Vprašanje: »Kolikšen bo po sedanjih predvidevanjih letošnji pridelek?«
Franc MIKLAVC:
»Zaenkrat ocenjujemo, da bo letošnji pridelek LKP okoli 12—13 metercentov na en ha. To je poprečen slovenski pridelek. Ta rezultat bi bil nedvomno mnogo boljši, če bi bilo vreme v času rasti hmelja, to je od aprila do avgusta, bolj primerno.«
Vprašanje: »Kako se bo letos obiral hmelj?«
Franc MIKLAVC:
»Skupnih površin hmelja je v naši občini 58 ha. Od tega jih ima LKP pri ZKZ Mozirje 52 ha, 66 ha hmelja pa imajo kmetje — kooperanti zadruge. Vsa ta hmeljišča bodo do 5. septembra obrana. Obirali bomo s pomočjo dveh strojev. Enega imamo v Rečici ob Savinji, drugi pa je v Radmirju. Pri obiranju bodo seveda sodelovali tudi obiralci, ki bodo v
Delo pri obiralnem stroju teče neprekinjeno. V nekaj dneh je potrebno obrati ves hmelj
LETOŠNJI PRIDELEK HMELJA
ZASEBNI LASTNIKI GOZDOV IN
V zadnjem času postaja odnos zasebnih gozdnih posestnikov do matičnih gozdnih gospodarstev vse bolj aktualen. Podobno kot v ostalih območjih, je prišlo do živahnih razprav tudi na območju nazarskega Gozdnega gospodarstva. Predstavniki kmetov lastnikov gozdov so se z vodstvom podjetja GLIN Nazarje načelno dogovorili, kako naj bodo v bodoče urejeni medsebojni odnosi, da bodo kar najbolje ustrezali obojestranskim interesom v okviru predpisov, ki jih določa nov zakon o gospodarjenju v obeh sektorjih lastništva gozdov.
1.	Sedanja ureditev zasebnega sektorja gozdarstva v GLIN Nazarje.
GLIN Nazarje ima v svojem organizacijskem sklopu med ostalim tudi gozdno gospodarsko dejavnost, ki je zasnovana tako na družbeni kot zasebni lastnini gozdov kot najpomembnejšem elementu poslovnega procesa gozdarstva.
Gospodarjenje v družbenih gozdovih je v celoti podružbljeno tako, da se celotni poslovni proces odvija z družbenimi elementi poslovnega procesa.
Gospodarjenje v zasebnih gozdovih ni podružabljeno v celoti, zlasti ne najpomembnejši poslovni element gozd, zaradi česar iv'astajajo pomembna poslovna razmerja med zasebnimi lastniki gozdov in GLIN kot družbeno delovno organizacijo. Poslovna razmerja obsegajo celotni kompleks t. i. gospodarjenja z gozdovi t. j. izkoriščanja, gojitev, nega, varstvo gozdov, gradnja gozdnih komunikacij itd. Ta poslovna razmerja so urejena bodisi z zakonskimi predpisi, bodisi na podlagi prostovoljnih poslovnih razmerij med obema poslovnima partnerjema. Tako za zasebne gozdne posestnike kot za GLIN je urejenost medsebojnih poslovnih razmerij izjemnega pomena, saj je ekonomski položaj obeh v veliki meri odvisen od solidnega sodelovanja. Za dobro urejenost medsebojnih poslovnih razmerij pa je pomembno tudi mesto in položaj zasebne gozdno gospodarske dejavnosti v organizacijskem sestavu GLIN, ki je danes
tehnično in ekonomsko integrirano v enotnem organizacijskem sestavu gozdarstva neglede na sektor lastništva gozdov.
2.	Možnosti organizacijskih oblik s pravnega vidika.
Jugoslovanska ustava in drugi pravni predpisi dopuščajo dve organizacijski obliki določenih tehnološko, ekonomsko, krajevno ali kako drugače zaključenih celot podjetja:
—	organizacijske enote, katerih obseg pravic in dolžnosti je urejen izključno z internimi splošnimi akti podjetja,
—	temeljne organizacije združenega dela, katerih pravna osnova je podana s samo ustavo.
Organizacijske enote
Organizacijske enote ustanavljajo podjetja v svojem organizacijskem sestavu zaradi raznih predračunov in obračunov za potrebe poslovnega odločanja. Predračunavanje in obračunavanje takšnih organizacijskih enot je predpisano s splošnimi akti podjetja in lahko obsega le predračun in obračun stroškov brez ugotavljanja učinkov poslovanja na podlagi dobička ali dohodka ali pa tudi ugotavljanje dobička in celo dohodka. Kakovost predračunavanja in obračunavanja takšnih organizacijskih enot lahko doseže torej visoko raven in zagotavlja vsestranske in-tormacije za vodenje in poslovno odločanje. Vendar se dobiček oz. dohodek takšnih organizacijskih enot ne
Naše območje je bogato z lesom. Gozdovi v okolici Luč
GLIN NAZARJE
všteva v dobiček ali dohodek podjetja kot celote in predstavlja le izvedeno kategorijo dobička ali dohodka, ki služi le internim potrebam podjetja.
Temeljne organizacije združenega dela
Temeljne organizacije združenega dela kot organizacijske tvorbe so pravno osnovane z ustavo. Po'djetja uzakonijo temeljne organizacije združenega dela s svojim statutom. Temeljne organizacije združenega dela v sestavu podjetja so lahko le tehnično, ekonomsko, krajevno ali kako drugače zaključene enote podjetja, za katere moramo ugotavljati dohodek.
To pa pomeni, da mora podjetje, ki ima v svojem organizacijskem sestavu temeljne organizacije združenega dela zagotoviti takšno predračunavanje in obračunavanje učinkov, ki zagotavlja ugotavljanje in delitev dohodka. Za ugotavljanje in delitev dohodka v neki temeljni organizaciji združenega dela pa je potrebno poznati naslednje elemente:
—	celotni dohodek
—	materialne stroške poslovanja
—	amortizacijo
—	pogodbene in zakonske obveznosti
—	osebne dohodke
Ker je celotni dohodek v pretežni meri sestavljen iz prodajne vrednosti izdelkov in storitev mora torej takšna temeljna organizacija združenega dela razpolagati s podatki o vrednosti prodaje svojih izdelkov in storitev. Stroškovni in ostali elementi pa predstavljajo vrednostni izraz potroškov elementov poslovnega procesa, kar zahteva ločeno zajemanje podatkov o potroških, za takšno temeljno organizacijo združenega dela, kar nam skupaj s celotnim dohodkom zagotavlja možnosti za ugotavljanje in delitev dohodka. Medsebojno poslovanje temeljnih organizacij združenega dela znotraj podjetja šteje kot poslovanje med dvema različnima pravnima osebama, dobiček ih dohodek vsake temeljne organizacije združenega dela je torej izviren in se všteva v dobiček in dohodek podjetja kot celote. Takšen način medsebojnega poslovanja med temeljnimi organizacijami združenega dela ima torej neposreden vpliv na višino celotnega dohodka in njegovih elementov za podjetje kot celoto.
3.	Predlog osnov za organizacijo zasebnega sektorja gozdarstva v GLIN
Iz dosedanjih izvajanj izhajajo potrebe in možnosti za organizacijo poslovanja zasebnega sektorja gozdarstva v okviru GLIN. Iz teh potreb in možnosti pa izhaja tudi' naš predlog osnov za bodočo organizacijo zasebnega sektorja gospodarstva pri GLIN.
Nadaljevanje na 6. strani
ZASEBNI LASTNIKI GOZDOV IN GLIN NAZARJE
Nadaljevanje s 5. strani Pravni status zasebnega sektorja gozdarstva:
Kot iz poglavja Z izhaja, je mogoče organizirati vsako dejavnost znotraj nekega podjetja tako, da ugotavljamo dobiček in dohodek posamezne dejavnosti bodisi v okviru organizacijskih enot, bodisi v okviru temeljnih organizacij združenega dela. Pomembna je po našem mnenju predvsem kvalitetna stopnja organizacije tj. da z ustrezno organizacijo posameznih dejavnosti zagotovimo vse potrebne informacije za vse nivoje prejemnikov informacij. Zato menimo, da ni toliko pomemben pravni status zasebnega sektorja gozdarstva v okviru GLIN kot zagotovitev kvalitetne organizacije zasebnega sektorja gozdarstva.
Izhodišče za kvalitetno organizacijo zasebnega sektorja gozdarstva pa bi po našem mišljenju bila o-hranitev enotnosti tehnično-tehnolo-ške službe gozdarstva kot celote ne-glede na sektor lastništva in ločeno ugotavljanje poslovnih rezultatov za posamezne sektorje lastništva gozdov.
Ugotavljanje poslovnega rezultata za zasebni sektor lastništva gozdov
Za ugotavljanje poslovnega rezultata za zasebni sektor bi bilo potrebno zagotoviti naslednje podatke:
—	premoženje zasebnega sektorja gozdarstva v okviru GLIN tj. sredstva in vire, ki so potrebni za poslovanje v zasebnem sektorju gozdarstva,
—	celotni dohodek zasebnega sektorja gozdarstva,
—	stroške, zakonske in pogodbene obveznosti ter osebne dohodkfc, ki se nanašajo na zasebni sektor gozdarstva.
Premoženje
Za nemoteno poslovanje potrebuje zasebni sektor gozdarstva v okviru GLIN razna sredstva kot npr. o-snovna sredstva in obratna sredstva, za katere je pomembno zagotoviti tudi ustrezne vire sredstev tj. poslovni sklad in eventualna posojila. Premoženje zasebnega sektorja gozdarstva v okviru GLIN se bo povečevalo in zmanjševalo v skladu s poslovnimi rezultati zasebnega sektorja gozdarstva in v skladu s samoupravnimi dogovori med zasebnim sektorjem gozdarstva in GLIN kot celoto.
Ločeni prikaz premoženju zasebnega sektorja gozdarstva v okviru GLIN je pomemben tudi z vidika investicijske politike v zasebnem sektorju gozdarstva.
Celotni dohodek
Pretežni del celotnega dohodka vsakega podjetja predstavlja vrednost prodanih izdelkov, blaga in storitev. Zato bomo glede ugotavljanja celotnega dohodka obravnavali le prodajne cene izdelkov, blaga in storitev v zasebnem sektorju gozdarst-
va, ki obsegajo predvsem gozdne Sortimente.
Predlagamo, da se za ugotavljanje celotnega dohodka zasebnega sektorja gozdarstva uvedejo prodajne cene. Prodajne cene naj se oblikujejo v skladu s tržiščem glede na drevesne vrste in kakovost gozdnih sorti-mentov.
Stroški, zakonske, pogodbene obveznosti in osebni dohodki
Stroški, zakonske, pogodbene obveznosti in osebni dohodki (v nadaljnjem stroški) nastajajo za zasebni sektor gozdarstva bodisi neposredno bodisi posredno, gre torej za izvirne ali izvedene stroške.
Neposredni stroški zasebnega sektorja gozdarstva obsegajo vse izvirne stroške zasebnega sektorja kot odkupna vrednost gozdnih sortimen-tov, nakladanje, prevoz itd. Te stroške bo na podlagi ustreznih knjigovodskih listin zajemala knjigovodska služba.
Izvedeni, preneseni stroški pa bodo nastajali kot posledica medsebojnih učinkov različnih organizacijskih enot znotraj GLIN. Za te notranje učinke predlagamo naslednje:
—	vse notranje učinke, ki imajo ' proizvodni karakter (prevozi) gozdnogojitvena dela, gradnja cest, itd.) naj obračunavajo druge organizacijske enote GLIN zasebnemu sektorju gozdarstva po prodajnih cenah, oblikovanih v skladu s tržiščem,
—	vse notranje učinke, ki imajo re-
V Lokah pri Mozirju šo vaščani priredili svečano otvoritev asfaltne ceste in pripravili veselico v vasi. Celotna prireditev je uspela bolje kot bi mogel kdorkoli pričakovati. Zadovoljstvo vaščanov je bilo toliko bolj upravičeno, ker je bila to prva tovrstna prireditev pri njih.
žijski karakter (tehnična, administrativna služba itd.) naj bi GLIN zaračunaval zasebnemu sektorju v višini ti. diferencialnih stroškov dveh različnih organizacijskih sestavov podjetja. Takšna trditev je teoretično upravičena, saj je znano, da se organizacijski sestav podjetja menjuje glede na širino obsega poslovanja.
Različni organizacijski sestavi podjetja pa povzročajo različno višino režijskih stroškov. Zato naj zasebni sektor gozdarstva pokriva le tiste režijske stroške, ki so posledica njegovega delovanja v organizacijskem sestavu podjetja. Ti režijski stroški so t. diferencialni stroški, ki predstavljajo razliko stroškov med dvema ovrednotenima organizacijskima sestavoma podjetja.
Poleg omenjenega predloga za reorganizacijo zasebnega sektorja bi prišla v poštev še druga možnost, da bi se namreč zasebni sektor organiziral popolnoma samostojno.
Natančnejša proučitev te variante je pokazala, da bi bila takšna organizacija manj učinkovita in precej dražja, poleg tega pa zahtevala ustanovitev novih administrativnih in gozdarsko-tehničnih služb, ki sedaj pri GLINU že obstajajo in uspešno delajo, zato bi bila vsaka dezintegracija gospodarjenja na nazarskem gozdno-gospodarskem območju z e-konomskega in tudi s tehničnega vidika neutemeljena.
MELAVC DANE
VALTE FRANC
Čisti dohodek bodo uporabili za popravilo mostu preko ločke struge.
Ne gre prezreti tudi dejstva, da so take in podobne prireditve tudi izredno uspešna turistična propaganda za območje Gornje Savinjske doline. Za tako prireditev in njen namen izrekamo vse priznanje organizatorjem in vaščanom Lok!

, j

ft"'?’*?; “p-v«**
MRI
ASFALT V LOKAH
CVETLIČNA RAZSTAVA V MOZIRJU
V	prostorih naše osnovne šole smo imeli 4., 5., 6. in 7. avgusta cvetlično razstavo, ki jo priredilo agilno Hortikulturno društvo Mozirje. Razstava je bila po obsegu in kakovosti najpomembnejši kulturni dogodek. Doslej smo imeli pri nas šest razstav cvetja, štiri od teh so bile skromnejše, zadnji dve, in sicer leta 1969 in letošnja, pa sta ostale v mno-gočem prekašali.
X prostrani šolski telovadnici na Brdcah, kjer je bilo središče razstave, smo z velikim občudovanjem o-gledovali bogat in pester izbor najrazličnejšega cvetja: lončnice, rezano cvetje v aranžmajih, ikebane, trajnice itd. Vse to bogastvo oblik in barv je bilo smiselno razvrščeno in povezano v veliko sliko barv in oblik. Res pestra podoba! Cvetje so razstavljali mnogi domači ljubitelji rož, nadalje naš domači vrtnar Jože SKORNŠEK pa tudi vrtnarji iz Celja, Ljubljane, Volčjega potoka, Čateža in še od drugod. Ogledali smo si razna vrtnarska orodja in škropiva proti škodljivcem na vrtovih.
Mozirsko Planinsko društvo, ki stoji v zadnjih letih v prvi _ vrsti med najdelavnejšimi društvi planinske organizacije, v Mozirju pa sploh prednjači, je razstavljalo raznovrstno opremo za planince in druge potrebščine za planinarjenje.
Razstavljene so bile slike gora in raznih planinskih motivov, ki so jih posneli fotoamaterji — planinci. Nazorno je bil prikazan nastanek in razvoj naše Mozirske koče na Gol-teh, ustanovljene leta 1896. V tem delu razstavnega prostora je bil postavljen improviziran gozd iglavcev z nekaterimi gozdnimi živalmi.
V	posebni dvorani smo videli obilico kuhinjskih in drugih predmetov nekdanjih kmečkih domačij, kakor so npr.: ognjišča, sklednik, žličnik, terilnica, kolovrat in še vrsto drugih, ki pa so jih izpodrinili danes po kmečkih domovih pralni stroji, električni štedilniki, hladilniki itd. Starih loncev iz črne gline tudi nismo pogrešali. Z eno besedo: marljivi zbiralci so nanosili lepo število razstavljenih predmetov in tudi nekaj poljskega orodja je bilo. Imeli smo priložnost videti statve in tkalca pri njegovem delu.
Zenske so zlasti občudovale lepo zbirko raznih domačih vezenin in pletenin; tu so ležali razni prti, prtički, pregrinjala in še več drugega.
Z eno besedo, kar smo na tej veliki in tako dobro organizirani prireditvi videli, je vse nas navdušilo in näm bo ostalo še dolgo v spominu.
Ne smemo pozabiti 15-letnega u-čenca iz Šmartnega ob Paki. ki je razstavljal kot pravi samouk svoje oljnate slike in akvarele. Plahi slikar si je komaj upal govoriti, ko smo ga vpraševali o njegovem delu. Mladi dečko ima vsekakor talent za slikarstvo.
Omenimo naj tudi, da je bilo tudi okolje šolskega poslopja teji prireditvi primerno urejeno. Naše prebivalstvo se je dobro zavedalo, kaj pomeni taka razstava za Mozirje. Povsod je vladalo neko vzburljivo
razpoloženje; niz hiše so vihrale zastave.
Še nekaj besed o naših obiskovalcih. Bilo jih je v nedeljo, 6. avgusta, kar ogromna množica. Lahko rečemo, da so bili obiskovalci iz vseh krajev Slovenije. Po prodanih vstopnicah in po navalu ljudi lahko upravičeno trdimo, da jih ni bilo dosti manj kot 6.000.
Zelo nas veseli, da moramo izreči organizatorjem te velike prireditve za njihov ogromni trud vse naše od-
krito priznanje in zahvalo. Lahko so ponosni, da je njihov trud rodil odličen uspeh. Pohvaliti moramo požrtvovalno delo članic Hortikulturnega društva v Mozirju in posebej še našega vrtnarja Jožeta SKORN-ŠKA, ki je s svojimi strokovnimi nasveti in delom pri organizaciji razstave v veliki meri pripomogel, da je razstava pri slehernem obiskovalcu zapustila najgloblji vtis in občudovanje.
F. V.
RAZGLAS
mopedov, ki jim je potekla
Vse lastnike motornih koles veljavnost prometnih dovoljenj
OBVEŠČAMO
da se bo vršila redna letna registracija mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem razporedu in to:
I.	Na Krajevnem uradu Ljubno ob Savinji':
—	sreda, dne 27. septembra 1972 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja KU Luče in Solčava;
—	četrtek, dne 28. septembra 1972 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja KU Ljubno ob Savinji;
II.	Na Krajevnem uradu Gornji grad:
—	petek, 29. septembra 1972 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja KU Gornji grad;
III.	Na sedežu Supščine občine Mozirje:
— ponedeljek, 2. oktobra 1972 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja Krajevnega urada Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje.
Vsak dan registracije bo delo na registraciji prekinjeno za pol ure in to od 12. do 12.30 ure.
Na registrirnem mestu se bo, kot vedno, opravil tudi tehnični pregled vozila. Opozarjamo vse lastnike traktorjev, da se bo lahko opravil tehnični pregled tudi za kmetijske traktorje.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije mopeda za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrske tablice. Ob vrnitvi morajo predložiti tudi prometno dovoljenje, da se na njem potrdi oddaja registrske tablice.

rnmmm

Ker ni bilo kombajna pravočasno, so žito najprej poželi, sedaj pa ga mlatijo s pomočjo njega, ki so ga poprej zaman čakali
PESTRA DEJAVNOST KRAJEVNIH SKIPNOSTI-V ČEM SE ODRAŽA?
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti je končala asfaltiranje ceste od mostu pri Rojtnovem jezu do pokopališča. Sredstva za to delo so zbrali prebivalci sami in pa Krajevna skupnost, katera je namenila skoraj ves svoj razpoložljivi denar, da se ta nekajletna želja krajev Šmartnega uresniči.
Krajevna skupnost Rečica ob Savinji je s skupnim interesom Vodne skupnosti Celje pristopila k asfaltiranju ceste Varpolje — Gmajna. Cesta bo v kratkem modernizirana, za kar so vaščani tega kraja zbrali 2,5 milijonov S-din samoprispevka, da bi se rešili nadležnega prahu in slabe ceste, katera je bila zmeraj v zelo slabem stanju zaradi nenehnega odvoza gramoza iz prodišč Savinje.
Krajevna skupnost Luče je letos napela vse sile, da se ceste ter ploščadi v kraju asfaltirajo. Zaradi tega so izvedli akcijo za samoprispevek, ter združili vsa razpoložljiva sredstva kraja, za to da bi znesek 21 milijonov S-din zagotovili ter nalogo v celoti letos rešili. Dela so v teku in upamo, da bo asfaltiranje
VODOVOD LETOSC—NAZARJE
Gradnja vodovoda se bo v letošnjem letu pričela. Priprave so v teku, denar pa tudi skoraj v celoti zagotovljen. Z rešitvijo tega problema bo perspektivno zagotovljena voda spodnjemu delu občine, saj je voda pogoj nadaljnjemu napredku življenja.
SAVIN JSKO-SALESKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
razpisuje
za šolsko leto 1972/73 naslednje štipendije:
—	za študij na med. fakulteti
.— dve štipendiji
—	višji šoli za med. sestre
—	eno štipendijo
—	višji šoli za rtg. tehnike
—	eno štipendijo
—	višji šoli za fizioterapevte
—	eno štipendijo Prednost imajo prosilci iz občin
Velenje in Mozirje.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 1T5, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-50 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za Vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
gotovo prve dni septembra letos. Pripomniti je, da bodo Luče pričakale občinski praznik, ki bo v tem kraju, še v lepši podobi, saj so že zdaj privlačen turistični kraj.
Krajevna skupnost Ljubno želi letos zgraditi cesto na pokopališče. Za gradnjo obstojata dve varianti, to pa povzroča, da se z gradnjo ni pričelo, ker še ni prišlo do končne odločitve. Upamo, da se bo to v kratkem uredilo, ker imajo Ljubenci za te namene že nekaj zbranih sredstev.
Tudi v ostalih krajevnih skupnostih občine se kaže velika vnema za reševanje drobnih komunalnih problemov, ki tarejo naše občane, vendar
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK:
Od 28. 8. 1972 od 7. ure do 4. 9. 1972 do 7. ure dr. Ivan BUT, Mozirje;
od 4. 9. 1972 od 7. ure do 11. 9. 1972 do 7. ure dr. Franc KOCUTAR, Ljubno;
od 11. 9. 1972 od 7. ure do 18. 9. 1972 do 7. ure dr. Franc URLEP, Gornji grad;
od 18. 9. 1972 od 7. ure do 25. 9. 1972 do 7. ure dr. Franc SIRKO, Mozirje;
od 25. 9. 1972 od 7. ure do 2. 10. 1972 do 7. ure dr. Ivan BUT, Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK:
3.	9. 1972 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
10. 9. 1972 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
17.	9. 1972 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
24.	9. 1972 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
1. 10. 1972 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
nam denarja vedno primanjkuje, zato pa bomo morali kot doslej smiselno ter utemeljeno premisliti kaj je najbolj potrebno za nadaljnji vsesplošni razvoj.
NOVA ASFALTNA PREVLEKA
Pred kratkim je cestno podjetje Celje pojačalo odsek ceste Nazarje —Gornji grad, ki je z republiškim zakonom bila prenešena na občino. Cesta je bila po zmrzlinah močno prizadeta, zato bo ojačitev z asfaltno maso na dolžini 5 km znatno preprečila nadaljnje razpadanje cestišča.
Vožnja od Gornjega grada do Deve je sedaj mnogo prijetnejša
Predstavniki SO in družbenopolitičnih organizacij so obiskali graničarje ob njihovem prazniku 15. avgustu. Srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju
8