PoStnlna platan« v gotovini St6V. 44. V Ljubljani, v četrtek dne 30. oktobra 1930. jul. :cr vr ,,;i -V \k Leto III. DELAV anev omisi kil JJIU Je fiom A Glasilo krščanskega delovnega ljudstva • -■ - ■ •' ■ 'i •• ■ I ;i1~T—T~T~~—"TV ir ?;■: r, * C«nn: *o 1 meneč OtjlOfci, reklamacije In naroCnlna no upravo >oI' leta Din 3o -; za Delavska zbornica, MIKlollErvn cesta »2,1. nad. l>ha|B v*afc Celr^K pop.; v .»'Ca u prašnika dan oopre, - Uredal«*«: Hubllana, M.kloSt-Cev a c. - Nelmnkiran« pisma se ne sprejemalo Vmameuia ticvllka lim l'Jo — -D.n S -, m Četrt lela Din 13--/ xn pui v... ^ Inozemstvo Din, 7-- (mesečno) — Offla«; po dogovoru Delavska sbomtcd, MlklollCeva cesta 12,1. nad. Telefon 2203. Slev, Ceko^jnega računa 14.000 Dragi tovariši, ljulbezen, ki ste mi jo izkazali ob prilika petindvajsetletnice mojega javnega delovanja, me je aelo ganila/ Besede, ki ste jih zapisali v označbo tega mojega dela, so prišle iz srca, ki iz bogastva svojega resničnega cusiva pretirava. Ta čustva velike ljubezni in zvestega prijateljstva sprejemam z globoko zahvalo, zavedajoč se, da sem jih vedno po svojih močeh vračal. Vi veste, da po svoji naravi javnega dela ne ljubim in ua mi je bilo vedno težko breme in križ, ki ga jedva nosim. Bil mi je proti moji volji naložen od Usodnega, Strašnega in Skrivnostnega, ki me tudi z nepremagljivo močjo sin, da v urah navamnjenja povem besedo, ki bi jo sam od sebe rajši zamolčal do groba in čez. Ta Skrivnostni pa mi tudi pomaga nositi moj km in m. grenkobo poklica spreminja v ono neizrekljivo, na dnu neprozornega globokega trpljenja ležečo - radost brezpogojne udanosti in službe. Služba — to je vse, prijatelji. Kdor bi znal tudi na najvisjem mestu pokorno služiti vsem do najmanjšega na lestvici družabne hierarhije, in najmanjšemu bolj nego vsem ostalim, seui pa nič — ta bi imel v rokah srce vsega človeštva in ključ do rešitve takoj m eno va-nega socialnega vprašanja. Vem, da vsi skupaj ne premoremo tega, da bi v službi za druge popolnoma prezirali sebe in tudi največji svetci so se zavedali, da so ostali še daleč pod tem idealom — toda vsaj to z a v e s t mora z vso odkritostjo vsak imeti, koor javno dela, in jo .meti v veliki meri — ali pa vsaj to, -a se ne hlini in samega sebe ne vara, kakor da je ves zavzet za druge, v resnici pa streže bolj sebi. Jaz sem prepričan, da vsi, ki se od preteklega stoletja dalje prizadevajo, da delavstvu pomagajo, uejansko v glavnem v krščanskem duhu delajo, da pa uspeh tega dela bodisi na marksistični bodisi na naši strani, ki se za izboljšanje družabnih razmer izrecno na krščanskem kulturnem temelju truoimo, enako za-visii od tega, koliko faktično znamo žrtvovati sebe za telo in dušo drugega. In tudi to sem vedno poudarjal, da ne sme naša ljubezen biti prisiljena čednost, da je ne smemo smatrati samo za neobhodno sredstvo v namen, naj bi bilo še tako grenko, ampak da nas mora prešinjati kakor ogenj prešinja topeče se železo, da ne čutimo več sebe, ampak postanemo brezvoljno orodje v roki Vsesdlnega, ki dela z nami kakor mogočni vihar vrti ginečo snežinko, in kaj smo drugega v delavnici večnega mojstra? te • .jubezni ne bilo, smo še menj ko ona ... Res — ascet mora biti socialni delavec pa javni .elavec sploh. Začuda pU novi čas za javnega delavca zahteva vse pieje nego čednosti asceta; zado-r lije a ozvana neizprosna energija in doslednost pa izredno veliko lokavosti, ki je tern bolj zaželjena, čimbolj se kot kačja modi ost druži 2 golobjo preprostostjo. Toda take zveze pod nebom skoroda ni ali pa je vsaj silno re..„a in navadno zoprna; pač pa se gola premetenost rada odeva v nežno sivost goloba. Krščanska družba rabi preprostih, od dna do površine skoziin^.^zi ■resničnih, naturnih ljudi, ki beljenje gledali skozi oko svoje čiste duše. In ker je človek Izvoru čistosti in jasne pesnice brez vsake potvare najbližji kot otrok in mladec, zato moramo največjo skrb obračati na mlada srca, še predno jih z* j'ime takozv. »modro in trezno življenje«; v mrežo svoje kompliciranosti, i.i i no iz vsega dela »problem« in j.opiči probleme na probleme, prak- Za upostavitev V 'r- • .»o ;ur- inšpekcije dela ai» TIT'-HIV V >1' K- -O riiiifctiOV] oto Pod gorenjim naslovom sta priobčil^ »Delavska politika« in »Slovenec« član* čič iz Maribora, v katerem se na kratko omenja potreba za upostavitev inšpekcije dela v Mariboru ,in da se za to poteguje »neka pri Delavski zbornici registrirana organizacija«. Prav je tako. Mi smo prartr zadovoljni, da se širša javnost obvešča o težnjah delavstva in o delu strokovnih organizacij. Ne ibil bi pa noben prestopek, ako bi pisec napisal, ker je to vedel, — da je ta »neka organizacija« Jugoslovanska strokovna zve-, za, ki se že od časa, ko je bila Inšpekcija dela v Mariboru ukinjena, prizadeva, da se ta potrebna institucija zopet upostavi. V to svrho je JSZ po svojih zastopnikih osebno intervenirala pri g. banu in mu istočasno izročila pismeno vlogo sledeče vsebine: Vedno pogosteje se dogaja, da razna podjetja v biv.ši mariborski oblasti v širokem obsegu kršijo obstoječo socialno zakonodajo ter predpise o higijenskih, tehničnih :in varnostnih predpisih v podjetjih. Številne tozadevne pritožbe, ki prihajajo od strani delavstva samega, odkrivajo naravnost nevzdržen položaj. Delavstvo ni v moči in položaju, da bi prisililo podjetja, da se ravnajo po zakonitih predpisih, ker podjetja na vsak opomin s strani d^l^vstva reagirajo,s še hujšimi kršitvami zakonov in pramati ja-njem delavstva. Za upostavitev reda dn izvajanjem delavske zaščitne zakon o1 j daje bi morale skrbeti za to ppkllcfiije ojdasti. Zakon o inšpekciji dela določa, da imajo inšpekcije dela nalogo, voditi kontrolo nad obrati v svrho izvajahja socialno zaščitne zakonodaje in da izdajajo podjetjem tozadevne naloge oziroma odrejajo kazni zoper prestopke. Ker je bila po nastopu banovine Inšpekcija dela v Mariboru ukinjena, je ostala 1« še Inšpekcija dela v Ljubljani, ki radi obširnega delokroga nikakor ne zadostuje potrebam. 2e prej, ko je obstojala za vsako bivšo oblast po ena Inšpekcija dela, je bilo več podjetij, ki skozi nekaj let niso bila inspicirana po inšpektorjih dela, ker sta bili inšpekciji dela z delom preobloženi, oziroma ker nista razpolagali z zadostnim osobjem. Situacija se je sedaj še poslabšala, ker mora iste naloge vršiti za polovico manjši obrat. Vse delavstvo v podjetjih bivše mariborske oblasti ukinjeno inšpekcijo dela v Mariboru občutno pogreša, ker se v nujnih slučajih nima nikamor zateči. V interesu delavstva, kar kor tudi oblasti je, da se inšpekcija dela v Mariboru zopet upostavi.« Slična vloga je bila pozneje poslana tudi »Delavski zbornici« s prošnjo, da se za akcijo zavzame, in v slučaju, da 'lokalne oblasti ne uvidijo te velike potrebe, obrne na ministrstvo za socialno politiko. Žrtve poklica. Dne 21. oktobra je bil v rudniku v Alsdorfu pri Aachnu v Nemčiji dan velike nesreče. V premogokopu in v skladiščih je bilo spravljenega 1500 kg dinamita ter velike zaloge bencina. Nihče ne ve, kako je prišlo do eksplozije in tega strašnega razdejanja. Trinadstropno uradniško poslopje in železen stolp je ena sama razvalina, veliki železni most se je podrl kot iz papirja, hiše v bližini so se zrušile in popokale vse šipe na oknih daleč na okrog. Razvaline so pokopale pod seboj vse delavce, delavke in nameščence. Nihče se ni mogel oteti. Dobro, da je efekt eksplozije večji zgoraj kot spodaj, ker bi bile potem žrtve še večje. Na delo je šlo okoli 700 ljudi, mrtvih bo okoli 300, nad 200 pa ranjenih in težko poškodovanih. Rudarska kolonija šteje tudi 27 slovenskih družin. Med mrtvimi ni nobenega Slovenca. Aachen in Alsdorf sta kot žalujoči rodbini, ki žalujeta za umrlim. Reševalna dela so se pričela takoj. Alsdorfu se je pridružila še nesreča v premogokopu v Saarbruckenu, kd je nastala po požaru. Kot javljajo, je doslej zahtevala smrt 100 rudarjev. Ves svet sočuvstvuje z žrtvami poklica. Dobe se seveda tudi ljudje, ki bodo kovali iz tega dobiček: kinopodjetja. Filmi bodo kazali svetu grozoto razdejanja; na spačenih obrazih ter ranah rudarjev bo nasičeval svet svojo radovednost. Ali pa bo svet začutil tudi vso težko pezo delovnega človeka, ki se podaja v največjo nevarnost, da služi svetu in koplje iz tal novo bogastvo. Ali bodo te nesreče vsem podjetjem glasen memento, da je treba ščititi človeško življenje pred nezdodanvi? Vsa človeška družba je odgovorna indirektno za take nesreče in je laž njen jok ob grobovih mrtvih. Ali ne gre navadno vse molče preko zahtev delavstva, ali ni mar svet še nasproten njegovim pravičnim zahtevam. Ne človek, denar in čini večji profit blesti kapitalistu pred očmi. Kdo bo skrbel za sirote padlih pod ruševinami v Alsdorfu, Saartbruckenu in vseh velikih nesreč, ki so se doslej dogodile, da ne naštevamo manjših. Velike nesreče prejšnjih let. Nesreča, ki je zahtevala rekordno število žrtev, se je dogodila 10. marca 1. 1906. v francoskem premogovniku v Courrieresu, ko je v velikanskem jamskem požaru našlo grozovito smrt nič manj kakor 1219 rudarjev. Pri reševanju je poginilo še 17 mož reševalne kolone, ki pa je po 20 dnevih napornega dela rešila iz rudnika še 19 živih ponesrečencev. Istega meseca je v japonskem premogovniku Takašimi došlo do eksplozije, ki je uničila 265 človeških življenj. L. 1907. je zaznamovati dve večji katastrofi: 20. januarja v jami Reda pri Saarbruckenu, 148 smrtnih žrtev, in 16. marca v jami Kleinrossella v Lotaringiji, Učno pa potiska vsakega na kolovoz vsakdanje kompromisne morale evropskega človeka, ki dovoljuje z najmini-inalnej.šim minimumom resničnosti, blagosti in žrtvovanja doseči namene naših sebičnih strasti in nagonov. Te dvo-tro-neštetoličnosti je treba našo mladino obvarovati v čistem zraku preprostega evangelijskega nauka in življenja v Božji milosti, ki ne izključuje strašnih borb duše, mrzi pa gnilobo, navidezen mir in preračunano hlirnbo. Iz kristalno- jasnih mladih duš otroške vere, tenke vesti iin ostrega razločevanja pa junaške ljubezini, ki jo more imeli le čisto svoboden človek, moramo vzgojiti bodoče javne delavce. Še veliko bi vam rad napisal, dragi prijatelji, pa me čaka poštar na tej samotni gori. se enkrat prisrčna zahvala za vašo ljubezen, ki naj nas spremlja na naši skupni poti do konca. Pozdrav! Nova Štifta, 27. oktobra 1930. Franc Terseglav. -■—<— ->7—■- r'. .t- • t h . Vijll -i: , '■> . .\- e- ■> kjer je 75n radarjev dohitela nenadna 9mrt. i.l ,5ooi "• Vw • Koncem naslednjega leta je zabeležiti 'zopet dve strahoviti katastrofi; 12. novembra »jei eksplodiral premogov prah i v rudniku Radbod pri Hamrnu im vzel 360 rudarjem življenje, < tri dni kesneje pa so iz Amerike javili o silni katastrofo premogovnika v Cherryju (Illinois), tekom katere je prišlo ob življenje 397 rudarjev; po 8 dneh so na srečo rešili vsaj 78 živih ponesrečencev, zasutih v stranskih rovih. L. 1910. ima žalostni rekord grozote Anglija; 21. decembra je v rudniku Ilul-tonu 'zgorelo pri požaru v jami 350 rudarjev. L. 1912. pridejo na vrsto zopet nemški rudarji; dne 8. avgusta je eksplozija jamskih plinov v Bochumu zahtevala 117 mrtvih. Od 1. 1913. do 1922. je zabeležiti več po številu žrtev manjših, dasi še vedno dovolj groznih nesreč, o^ner se 1. 1923. število žrtev ne popne zopet preko sto; 31. jan. je pri eksploziji premogovnega prahu v Heyni,tzovi jami pri Bytomu za-palo smrti zopet 112 rudarjev. L. 1925. sledi enaka nesreča in smrt je v rudniku Minister Stein pri Dortmundu dne ii. februarja posegla s koščeno roko v rudarske vrste ter si izbrala 135 žrtev. Mesec dni nat« sledi nesreča v Rebeauxu pri Merlebachu, ki je pobrala 51 rudarjev, maja meseca pa je prizadet zopet dortmiundskj oko-j liš. V jami oorstedt je eksplozija razstreliv ubila 45 mož, 25 pa jih je hudo 1 poškodovala. Do 1. 1930. sledi zopet serija manj-! šib nesreč, izmed katerih sta po šte-j vilu mrtvih največji ona v nemških | rudnikih Waldenburg, ki je pobrala 25 j rudarjev, in Kleinrosselu, ki je zahte-| vala 24 življenj. istega leta 9. julija pa so vdnli v i Vaclavov rov v Neurodi ogljikovi plini | ter zadušili loi nesrečnih rudarjev. j --------— ------------------------------- j Inozemci pri nas. Vse države ščitijo domače delavstvo i in nameščenstvo, le pri nas se zdi, da [ to ne velja, vse ima veliko zaupanje v tujce, pa naj si so ti tega vredni ali ne; mnogokrat je seveoa drugo resnično. To stanje je seveda posebno v slovenskem delu posledica nezaupanja proti sebi. Vsi smo srečni, če žvrgoli v industrijskem obratu ali pa v pisarni tuja j govorica. Nemalo zasluge pa ima tudi i dejstvo, da je pri nas investiranega | mnogo tujega kapitala. Tujim kapita-! listom ni dovolj, da kujejo na naši zem-i Iji dobiček, »vedno hočejo imeti tudi ; svoje paznike nad našim delavstvom i in nameščenstvom. Ko pinoejo reduKcije, j tedaj vsled njih ne trpi tujec, ampak J le domačin in pravkar nam je zgled ! takega postopanja podjetij s slovenskimi rudarji v Crni in slovenskimi delavci v tovarni v nušah. Kje je tu država, da posreduje za domačine kot dela to recimo Nemčija, ki hoče radi pobijanja brezposelnosti pravkar zapreti meje tujini delavcem. In zakaj se pri nas ne izvaja tozadevni pravilnik o zaposlenju tujih delavcev, katerega § 19 jasno pravi: »Inšpektorji dela naj redno kontroli-I rajo,, če so inozemski delavci res zapo-1 slujejo v onih vrstah dela, za katere je j izdano dovoljenje. V slučaju konstatacije da so zaposleni tudi v nedovoljenih, obratih, morejo izdati odlok o odvzetju danega dovoljenja, proti kateremu sc lahko pritoži prizadeti delodajalec pristojnemu ministrstvu v smislu § 13.< Vse naše člane pozivamo, da proučijo, kje so taki slučaji; rešitev tega vprašanja pomeni Dujdd oslabitev brezposelnosti slovenskega delavstva. ,{•»$ , Stran Z »DELAVSKA PRAVICA«, dne 30. oktobra 1930. Uto Ul. Jugoslovanska strokovna zveza. Razširjajmo Delavsko Pravico'*. M Časopis je na/večja sila na svetu. Kakor na povelja stopajo omamljene cele množica ljudstev in narodov tako, k#kosnemanja vreden. Umrl je tovariš Tomaž 2ilavec član skupine Kapela in tovarišica Ana F i f uj a, članica skupine Sv. Miklavž pri Ormožu. N. v m. p. — Vrli odbor kapelske skupine si je za pogrebne prilike svojih članov skupine nabavil poseben društveni venec s trakovi z napisom: »Svojemu tovarišu v veden spomin strokovna skupina viničarjev Kapela«. To bi naj j>osnemale vse skupine. To ni prav. Kadar umrje kateri član naše organizacije, bi ga morali vsi člani, ki le količkaj morejo, spremiti na zadnji poti. V tem oziru dostikrat grešimo. Ce umrje kakšen bogateč v kraju, vse drvi ga kropit in na sprevod. Za poštenega viničarja pa je večkrat težko še jiogrebce dobiti, je pač revež in se mu še soreveži izogibajo. Ce se gre k bogatinu iz radovednosti na pogreb, je tem bolj prav, da gremo vsi na zadnjo pot svojega sotovariša in sicer iz prave stanovske zavesti in krščanske medsebojne vzajemnosti. Rudarji. Lep sestanek v Hudijami. V nedeljo 26. oktobra smo imeli sestanek skupine rudarjev, kjer je bilo navzočih 40 članov. To število nas zadovoljuje, ker so na ta sestanek bili povabljeni člani iz okolice Hudejame, med tem ko imamo redne sestanke tudi v Laškem in pri sv. Jederti za člane iz teh okolic. Tov. predsednik Lešnik je poročal o današnjem delavskem jx>ložaju, ter omenjal kolike važnosti za delavstvo je posebno danes, da se oklej>ajo svojih organizacij. Brezposelnost je na vseh koncih in krajih, zato so tudi podjetniki vedno pripravljeni delavstvo oropati še tistih socijalnih pridobitev, ki si jih je tekom desetletja pndborilo. Tovariš Hočevar je na sestanku pov-darjal, naj organizirani člani ne dopustijo, da bi ljudje, ki so izven organizacije blatili organizacijo ali njene odbornike. Edino organizirani člani imajo pravico, da kontrolirajo svoj odbor, svoje odbornike, kako le ti vrše svojo nalogo. Med člani v organizaciji mora biti medsebojna zaupljivost, ker le tako je mogoče, da si vse povedo, vse zaupajo. Ako pa bi se v organizacijo vtihotapili hujskači, ki jim je samo na tem, da razdvajajo, jih je treba iz organizacije pomesti. Tov. Kocmur iz Celja je govoril o zadružništvu. Omenil je, da se je kmet rešil oderuštva z zadružništvom, ter se bo tudi delavstvo moglo nasloniti na zadružništvo, ker le tako bo moglo uspešno delovati. Pokazal nam je na lep zgled, kako so v pretečenem stoletju preprosti revni angleški tkalci pričeli zadružno delo. Malo števno teh mož se je zbralo, ter so sklenili, da bodo življen-ske potrebščine sami nabavljali in med sabo razprodajali. Vse okoli njih se je jostneho-valo njihovemu načrtu. S prezirom in pomilovanjem so jih ljudje gledali in menili, kaj bodo ti berači. Možje tkalci pa so pri svojem sklepu vstrajali ne glede na zaničevanja in na nasprotovanja. Njih delo je imelo uspieh. Angleško delavsko zadružništvo se je iz te mate, prvotno zaničevane zadruge razvilo tako, da se ie položaj angleškega delavstva silno dvignil. Danes po širnem svetu, kjer •e dela 1« govori o zadružništvu, kažejo na te priproste može, ki se nazivljejo ročdelski ptjonirji. Pijonifji te imenujejo zato, ker do tako rekoč zgradili most, preko katerega M je razvijalo zadružništvo. Tudi pri aas ima vsaka zadruga več ali manj nasprotnikov, ter razne težave in neprihke. Ti pijonirji naj bodo vsem zadrugarjem za vzgled in bodrilo. Razgovarjali smo se tudi o naši Delavski josojilniei. 2e pri ustanovitvi smo se tudi mi zavedali, da bomo imeli mnogo nasprotnikov, pa jih res ne manjka. Vendar moramo ugotoviti, da so že padli predsodki. Da, nekateri ki so sjočetka gledali našo posojilnico nekako pomilovalno, ji danes že izkazujejo spoštovanje. Veselo dejstvo pa je zlasti to, da je zbrala v 10 mesečnem obstoju s skromnimi vlogami od samih delavcev pire-ko 50.000 Din (petdesettisoč Din) vlog. Imeli smo tudi že revizijo, ter moramo omeniti, da je g. revizor bil z našim poslovanjem zadovoljen. Omenimo, da vodijo vse Cssle člani nžčelstva sami, ki so vsi rudarji, stanovih smo jx>sojilnico v zavesti, da bomo tako koristili celokupnemu delavstvu. Kakor smo pričeli, tako bomo vršili svojo nalogo, ne glede na to, da nam kdo nasprotuje. Prvi uspeki so zelo zadovoljivi. Uverjeni pa smo, da bo rastlo število vlagateljev, ter se množile vloge. Vse tovariše pa jx>zivamo: Pristopajte kot člani k svoji Delavski jx>sojilnici. Vlagajte svoje prihranke v to posojilnico. Navajajte tudi druge, predvsem mlade fante, da bodo hranili. Ne dovolite, da bi Delavsko posojilnico kdo blatil in ji kradel dobro trne Ako bo vsak storil svojo dolžnost, bo naša posojilnica postala zavod, ki ga bodo mogli upoštevati tudi tisti, ki na delavstvo gledajo kot na bitja druge vrste. Lesno delavstvo. Brezposelnost lesnih delavcev. — Prevalje. Radi zastoja lesnega prometa v letošnjem letu si lesni delavci, katerih je za-]x>slenih okoli 200 po gozdovih v Mežiški dolini v jx>letni sezoni, radi nestalnega dela in zmanjšanega akordnega zaslužka niso mogli opomoči z napornim delom. Brez vseh prihrankov so in ne vedo kako se bodo prebili preko zime. Brezposelni iščejo okrog jo kmetih zaslužka. Gozdni delavci bodo letošnjo zimo večinoma vsi brezposelni. Ko bi bili lesni delavci vsaj strokovno organizirani ter bi imeli v območju strokovnih organizacij potreben lasten jx>dporni fond, ki ki bi jim bil v sili v pomoč. Ali kaj, ko naletijo vsi tukajšnji dobrohotni opomini na gluha ušesa, dokler sekira poje. Ko pa delo jx>čiva in ni več zaslužka, trpie ti delavci v precejšnji meri na posledicah lastne brezbrižnosti po lastni krivdi. Le v združenju in stanovski samojx>moči je delavska rešitev. Pismo Jz Neubrucka. Boj delavstva proti proletarizaciji. III. Dovolite, da Vam k vsakemu predavanju, ki ga bom podrobneje opisal, predstavim tudi predavatelja. Posebno važno se mi zdi to za predavanje »Boj delavstva jtfoti proletarizaciji«, katero je imel veleposlanik Nemčije na Dunaju grof Hugo Lerchenfeld. Storil bom pač tako, kakor on sam, ko je pred predavanjem v kratkih besedah podal sliko svojega soc. udejstvovanja in dela, rekoč, da morajo poslušalci predavatelja dobro pozna-ti, ako hočejo v vsem razumeti in slediti njegovim izvajanjem. Iz njegovih besed je vel tisti ponosni duh, ki je v resnici zmožen graditi in ustvarjati. Ako sem rekel ponosen, ne mislim, da je bil mož prevzeten, nikakor ne, hočem samo podčrtati, da se nam je predstavil kot sin velikega naroda, ki je pripravljen na vsako žrtev za svojo domovino. Pa naj pustim, da govori on sam: Star sem 65 let. Vse moje 40 letno javno delovanje je bik) usmerjeno v socialnem pravcu. 2e kot študent sem se mnogo bavil s soc. vprašanjem in delal v karitativnih organizacijah. Kot član Centruma in Bavarske ljudske stranke sem bil izvoljen za jx>slanca v Bavarski parlament, ter bil leta 1912—22 tudi njegov predsednik. Sedaj sem nemški veleposlanik na Dunaju. Kljub moji starosti sem še vedno član in predsednik »Dobrodelne zveze« v Berlinu, katere namen je, da išče uboge zapuščene služkinje in delavce ter jim pomaga iz naj hujše bede in siromaštva. Gotovo se čudite, da sem jaz prevzel to predavanje; saj ne živim med delavstvom, nisem delavski voditelj, moje življenje se vrti v krogih, ki ne poznajo revščine, zato prosim poslušajte in potem sodite: Danes na splošno govorimo samo o dveh razredih, ki si v gigantskem boju stojita nasproti. Kapitalizem in proletarijat. Ta razlika obstoji že od vseh časov: suženjstvo v predkrščanski dobi. V rimski dobi za časa vladanja cesarja Tarkvinija se je merilo pravo po bogastvu: kolikor si bogat, toliko imaš pravic. Silni so bili boji teh ljudi, da so si priborili vsaj nekaj pravic, katere so jim odrekali patriciji. Isto je v srednjem veku, ko ni imel pomočnik in delavec nikakih pravic, da bi si mogel pridobiti obrtno pravico ali osnovati svojo družino. Mojstri so s pomočjo cehov predpisovali, kdo naj postane mojster in koliko se naj izdeluje. Kasneje smo prišli celo tako daleč,, da so posamezne drža-**■ m*d temi tudi Avstrija, izdelale zakon, po katerem m je prepovepUlo vsako združevanje (Klavcev za dosego svojih pravic. Vsak po- »ffu r Pgkgoma prodiral v vse države; gesla. popolna gospodarska svoboda v delu in produkciji, se je polastil ves svet. S» tem momentom je nastopilo tildi za delavstvo drugačno razmerje do kapitalizma. Po silnih borbah K bila priborjena toahcij-aka avoboda, delavec ni El Vef brezpraven prelet, povzpel se je nekoliko višje, odprla so se mu vrata v tisti del sveta, kjer se odloča o njegovi usodi. Seveda to ni moglo imeti takoj posebnega vpliva na izboljšanje delavskega položaja, ki je bil tedaj posebno obupien. Delodajalci so silno izrabljali delavce, zaposljevali nedoletno mladino, ki je v smrdljivih tovarniških prostorih umirala v bedi in pomanjkanju. Ako sem dejal, da je bila doba demokracije m koalicijske svobode prvi korak k de-proletarizaciji, moram reči, da so bila stremljenja po zavarovanju delavcev v raznih panogah druga zelo važna etap>a. Ako govorimo o demokraciji, potem moramo v resnici imeti vsi enake pravice. Uporabljanje akupnih dobrin v državi mora obsegati vse državljane v državi in to gospodarsko, kulturno in duševno. Materijelno vprašanje je temeljno za vzdrževanje in napredek državljanov. Tukaj je pa posebno važno vprašanje poklicev. Beseda razred bi morala izginiti, nastopiti bi morali stanovi, ki so vsi od prvega do zadnjega potrebni za blagostanje in razvoj naše moderne države. Razrede bi bilo treba prenesti na stanove, kateri so vsi enako vredni, ker vsi sodelujejo na obnovi človeštva in so torej vsi enako potrebni. In kako je danes? V ospredje sta stopila delodajalec in delojemalec. Vedno bolj se krči število delodajalcev in veča število delojemalcev t. j. odvisnih ljudi, ki v izvrševanju svojega [oklica niso več samostojni. V Nemčiji imamo danes od vsega prebivalstva že lA delojemalcev. Ogromno število. K svetovni produkciji vsi vsak jx> svoje, doprinašamo svoje sile. Vkljub temu pa je delavec kakor blago, ki ga kupi delodajalec kakor surovine. Boj proti vedno hujšemu proletariziranju delavskih mas moramo torej z vso silo nadaljevati. Delavstvo stoji danes v hujšem boju proti izrabljanju kot kdaj poprej. Nastane vprašanje, kakšna so sredstva, ki se jih more danes posluževati delavstvo v tem boju. Socializacija. Zelo enostaven način je to, da delavstvo pokupi delnicepodjetja in tako postane solastnik podjetja. To je ena pot k socializaciji. Delodajalec in delojemalec si morata j>ostati enakovredna. V Ameriki soc. zakonodaja ni zavzela takega obsega kakor pri nas, ker j>ač to ni bilo tudi nujno potrebno, delavec je bil toliko bolje situiran, da hi zahteval od države soc. zavarovanja. Sedaj po tej veliki industrijski krizi seveda nastopajo drugačni momenti, kateri tudi že silijo delavstvo po zavarovanju. Delodajalec in delojemalec v socializiranem podjetju si stojita v jx>]x>lnoma drugačnem razmerju. Jasno je, da bo delo vedno ostalo, toda v bodoče delitev dobrin ne bo imela tako velikih razlik. Saj imamo že mnogo podjetij, ki v tem smislu delajo in se urejujejo. Zahtevati moramo splošno socializacijo produkcije! Delavsko zavarovanje zoper nezgode, bolezen, brezposelnost, starost in smrt, je velik korak v boju proti proletarizaciji. Dalje zakoni o zaščiti delavcev, kakor inšpekcija v obratih, boj za eksistenčni minimum itd. Dalje delavska samojx>moč, konzumi, delavske hranilnice in posojilnice so močno orožje, katerega se lahko poslužuje delavstvo v svrho deproletarizacije. V konzumih nabavlja ceneno blago, posojilnice mu dajejo posojilo po nizki obrestni meri. Dviga se stanovska zavest, ceni se delo, ki drugače nima tako velike vrednosti. Dopusti so važen člen v tej verigi. Delavec se lahko odpočije, posveti svoji družini. Stanovanjsko vprašanje je velike važnosti. Veliko bolj priporočljive so male hišice kakor pa velike stanovanjske kasarne. V mali hišici je delavec samostojnejši, lahko vzgaja otroke, ako je hišica njegova, je mnogo bolj delaven, se zaposluje z raznimi deli, dočim v kasarni vlada samo dolgočasje in čestokrat ravno vsled tega odide v gostilno. Strokovne organizacije. Izobrazba delavstva je temelj vsemu delu, tečaji, predavanja, vcepljenje stanovske zavesti, zavest, da je delo častno ter je enakovreden član človeške družbe. Seveda mora znati svoje pravice izvojevati in jih tudi varovati. Zato se je treba učiti, delati, navajati k resnemu delu posebno mladino. Najvažnejši regulator v tem delu so za delavstvo strokovne organizacije, katere p>a morajo sloneti na načelu popolne demokracije. Prisilne delavske organizacije, kot jih je uvedel italijanski fašizem, ne morejo izvojevati boja proti izrabljanju delavstva. Delavstvo mora biti svobodno organizirano in more le s svobodnimi strokovnimi organizacijami zahtevati svoje pravice. Kulturno delo. Vzgoja delavske mladine mora biti usmerjena tako, da se vzgajajo požrtvovalni, globoko etični borci. Delavska •> Gostiln ZADRUŽNA KLET v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 toči izborna različna vina iz raznih provenijenc po zmernih cenah Dobi se tudi prav dobra hrana po nizki ceni ■4c.. HL »DELAVSKA PRAVICA«, dne 30. oktobra 1030. družina mora biti eoa celota. Težko je danes, ko mora delavska mati vsled tega, ker mož premalo zasluži, v tovarno. Tu se majejo osnovni temelji družine. V Nemčiji je po vojni 3 milijone več delavk, ki so zaposlene v najrazličnejših panogah industrije. Zena mora biti doma v družini, zahtevamo pa, da mož toliko zasluži, da ni potreba ženi v tovarno. Družina je celica, iz katere dobiva aok vse človeštvo. Ako je ona bolna, tedaj v vsej družbi ni nekaj v redu. Naša katoliška zahteva mora biti: več-duhovne in predvsem katoliške kulture. Človek ni zato tukaj, da s svojim znanjem množi svoje prematenje. marveč, da po svojih zmožnostih in mooen dela na izboljšanju človeške družbe, posebno med delavstvom, ki je najbolj potrebno po Mnogo je med temi besedami klenih zrn in resnic, katere v polni meri veljam tudi za naše delavstvo. Povedati so nam jih ljudje, ki nam niso sorodni po stanu, toda tem bolj po duhu. Strnimo se v požrtvovalnem delu v delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah, pa bomo tudi pri nas dosegli lahko ugodnejši jsoiožaj za celokupno delavstvo. Bodimo neumorni v strokovnem boju, jm bomo dosegli vsaj to, kar si je delavstvo drugod že izvojevalo. Kamnoseško delavstvo V vednost brezposelnim kamnosekom. Kamnolom lastnika Hinko Kvasni c a v Bosanski Jagodini, srez Višje-gnadski na Drini, sprejme takoj 60 do 90 kamnosekov za lomljenje in izdelavo kock in robovnikov ter kvadratov v skupni količini 400.000 komadov. Dalje je izdelati 5300 kbm. kvadratov za zgradbo mostu. Kamen .je granit »Ga-bro«, trdina je po komisiji 6-10. Delo se odda tudi v akordu posameznim delavskim skupinam z lomljenjem ali brez lomljenja proti pogodbi. Delo je pod streho. Za stanovanje in hrano je preskrbljeno. Hrana z dvakratnim mesom in 1 kg kruha na dan bi stala okroglo 10 Din. Zatrjujejo, da bi bilo delo stalno. Na to delo opozarjamo naše pohorske kamnoseke, Idi so zbog krize v tukajšnji kamenarski industriji že več mesecev brez posla Jugoslovanska strokovna zveza bo skušala na lice mesta poslati svojega zastopnika in enega dobro kvalificiranega kamnoseka iz Pohorja, da bosta proučila delovne in življenjske razmere in v ugodnem slučaju sklenila kolektivno delovno pogodbo z delodajalcem. Preden se to ne uredi, naj kamnoseki samovoljno ne odhajajo v Bosno, ker ne vedo, kakšne so tam razmere, zlasti pa, kakšen bo zaslužek. Mi bomo o tem še poročali. _____________________________ Krekova mladina. \ Zagorje ob SavL Preteklo nedeljo smo imeli sestanek, katerega se je udeležil tudi zastopnik Centrale. Razgovar-jali smo se o nadaljnjem delu in sklenili, da se bo vršal občni zbor Krekove družine dne 16. novembra ob 3 popoldne v Zadružnem domu. Vojnik pri Celju. Občni zbor naše družine se bo vršil dne 9. novembra t 1. Naše vrste se širijo in pridobivamo vedno nove člane. Halo! Vi žene in dekleta dali ste se že udeležili RADION nagradne naloge za 50.000 dinarjev? Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje! — Koliko so ..zasluSIlT češki kapitalisti. Kako raste bogastvo brez dela delničarjev in kako m nož e kapital delovne roke proletarijata, vidimo iz spodnjih številk, ki navajajo čisti dobiček nekaterih čeških zavodov: 1926 1927 1928 1929 Škodovi zavodi 39,575 589 42,980.201 53,362.746 68,002.169 Plavžarski rudniki 31,806.618 36,518.628 — 47,021.814 Kralodv. cementarna 12,823.118 15,404.687 24,441.120 22,668.218 Praška železarna 6,962.826 13,141.955 8,153.546 11,310.463 Zivnobanka 40,922.474 43,580.459 40,500.000 44,170.540 Češka industrijalna ibanka 20,060.000 21,018.805 22,819.177 22,963.505 Češka .»Union« banka 30,062.000 33,755.557 34,347.103 35,095.333 Češka eskomptna 31,080.914 37,399.905 37,399.905 40,338.714 K temu primerjajmo kakšne so bile mezde delavcev in potem bo jasno, da pri količkaj »pametnem ^gospodarstvu« dividenda prinaša delničarjem lep letni dohodek. Saj so delnice le v rokah nekaterih kapitalistov. ličarske krtfanske strok, organizacije. Krščansko misleče švicarsko delavstvo ima dve strokovni organizaciji: »Švicarsko zvezo evaagelskih delavcev in nameščencev«, ki ima okoli 7000 članov ter »Švicarsko krščansko narodno (katoliško) strokovno zvezo«. Seveda je pa to le centrala strokovnih zvez delavskih in nameščenskih strok. Zveza zaznamuje kljub nespremenjenemu delavskemu položaju od 1.1920. samo od 1. 1925., ko je imela 9800 članov, pa do 1. 1929., ko se je članstvo zvišalo na 21.400 članov, silen porast, kot ga nima nobena strokovna organizacija, ki ga je povzročil v veliki meri pristop name-Sčenske zveze (3000 članov). Posamezne strokovne zveze so imele premoženja 799.159, njihove podružnice in sekcije pa 148.438 frankov. Članarine so kasi-rale strokovne zveze 507.000, podpor pa izdale čez 300.000 frankov in to za brezposelnost ter potnih podpor. Centrala si je kupila lep dom, upravlja pa le fond za posmrtnino, ki ima 27.900 frankov premoženja. Karakteristično za švicarsko strokovno organizacijo je: Pokret vodijo strokovne zveze, ki Imajo poleg naloge boriti se za interese članov, Še: podpirati brezposelne. Močnejše imajo svoja glasila, manjše pa izdajajo skupen list. Strokovne zveze sestavljajo svojo zgoraj imenovano centralo na ta način, da ima vsaka v centrali dva delegata. Vse delo pa sloni na zvezah strok. Za 1. 1930. so si organizacije postavile cilj: 25.000 članov. Dosegle ga bodo brez dvoma, kajti v njih je pogum, ki premaguje strah pred delodajalci, pa tudi pred socialisti, ki hočejo svobodo po-kreta le zase. Krščanske strokovne organizacije dobro vedo, da je največja garancija za njihovo svobodo na obe strani le njihova jakost. Podčrtati pa moramo še, da v Švici ne poznajo nenaklonjenosti versko mislečega nedelav-skega elementa, kot ga občuti delavsko krščansko gibanje marsikje drugje, sicer skoro ne bi mogli verjeti, da more šteti v gorski deželi, ki šteje 3,800.000 prebivalstva treh narodnosti in dveh kon-fesij, krščansko strokovno gibanje skoro 30.000 pripadnikov. Razno. Vlom v blagajno čeških strokovničarjev. V nedeljo 19. oktobra t. 1. ponoči so vlomili v pisarniške prostore kršč. soc. strokovne centrale delavskih in meščanskih zvez v Brnu, Nova ul. 8 neznani tatovi. Tatovi so prišli skozi okno, vlomili vrata predsobe in navrtali blagajno, iz katere plačujejo podpore nezajx)slenim in onemoglim članom. Delali so zelo previdno in z veliko hitrico. Preden so odšli, so jja napisali sledeče: »To jx>t se ni izplačalo, pridemo prihodnjič.« — Da je prišlo do tega vloma je zasluga edino časo- pisja ljudske stranke, ki vedno kriči o velikanskih vsotah denarja, kateri se nahaja v blagajni. S tem kričanjem so ojx>zorili le tatove, kje se nahaja delavski denar. Boj za petrolej (Nadaljevanje.) Izmed angleških družb je tu najbolj delovna vladna Anglo-Persian. L. 1927. je prišel v Kolumbijo oberst Henry Ya-tes. Prišel je z angleškim diplomatskim potnim listom — vsekakor zadostno legitimiran. Angleško poslaništvo je za njegov prihod že vse pripravilo, tako da je nemudoma stopil v stik z vlado. Predlagal ji ja, naj da angleški vladni družbi izključno koncesijo na ogromnih domenah, ki meje na Panamo in obvladujejo <)VjZ j Prekopu. Trgovinski minister, predsednik republike in ves ministrski svet so ze bili za to. Ali Američani, katerih poklic je, da izvedo, kaj delajo ino-zemski agenti v deželah okoli panamskega prekopa, ‘so za to tajno pogodbo zvedeli in so postali še bolj pozorni, ko jhn je prišlo na ušesa, da je dovoljeno koncesionarju zgraditi letališča in prekooceanski prekop. Kaj je hotela tedaj ukreniti washdng-tonska vlada? Z Monroejevo doktrino se hi dalo več operirati, kajti istočasno so kili na dnevnem redu konflikti z Mehiko, Panamo, Nicaraguo. Slednjo so celo za-®®dli s svojo policijo in Kolumbijci so se 8Praševali, če so sedaj tudi oni na vrsti, da dobe na vrat ameriške uniforme in v svoje luke bojne ladje. Sovraštvo proti Združenim državam je vzplamtelo poleg Kolumbije v vseh južnih amer. državah. Zato so Američani kupili nekaj kolum- bijskih magnatov, ki so začeli protestirati proti angleški koncesiji, češ da temu nasprotujejo sami kolumbijski državni zakoni. Javno mnenje je torej prisililo angleškega diplomata, da je predlagal kolumbijski vladi, naj da koncesijo kaki privatni osebi n. pr. njemu, Če je že ne more dati javni družbi. In res mu je dala vlada koncesijo — vzdolž ob panamski meji. Toda nasprotje ni ponehalo. Angleški apetit je odšel domov in akcijo je nadaljevalo angleško poslaništvo samo. A do sedaj se še ni posrečilo spraviti pogodbo pod streho, kajti predsednik in ministri Kolumbije so hoteli imeti v tem slučaju pravico in moč, ki jo ima samo parlament. Zato so 1. 1927. tudi poskušali spraviti pogodbo skozi parlament, a se jim ni posrečila, nakar je London interveniral in zahteval, da se podaljša parlamentarno zasedanje in obravnava zakon o petrolejski koncesiji. Zunanji minister je čital to noto v parlamentu, kjer je vzbudila silno nevoljo. Da si je drznila kolumbijska vlada nastopiti v taki obliki proti Združenim državam, je bilo nezaslišano. Gotovo je, da so pri tem odločali razlogi, ki niso na dlani. Morda se je hotela Kolumbija maščevati za rop province Panama leta 1930, kjer so Američani potem napravili prekop iin tako zvezali Atlantik in Pacifik. Pa to ne bo držalo. Dotovo je le to, da se je za koncesije zelo gnala angleška vlada po s voj ih, agentih in petrolejskih družbah. Ta prizadevanja pa so se pokazala šele v pravi luči, ko se je izvedelo, da v pokrajinah, ki so jih hoteli Angleži imeti, sploh ni petroleja. To je sprožilo v ameriškem senatu veliko debato in tej sledeča preiskovanja^ kako in kje so se že vse usedli Angleži v srednji Ameriki. Da bi mislili Angleži na kako vojaško oporišče v slučaju vojne med Ameriko in njimi, bi bilo smešno. Drugače pa je z nameravano gradnjo prekopa. Tu pa bi bili Američani res v živo zadeti, kajti ogroženo bi bilo njihovo gospodarstvo v vsej srednji Ameriki. Zato so napeli vse sile, da Angleži niso dobili koncesije. Obenem si je Wa-shington zagotovil pravico na gradnjo vzporednega prekopa s panamskim v Ni-caragui. To je bil odgovor na angleško ofenzivo. Da je bil komplot proti Washingtonu na široko organiziran, dokazuje tudi istočasni protest republike Paname pri Društvu narodov proti Ameriki, ki da krši nje suvereniteto. Panamski finančni minister je izjavil 1927. v Ženevi, da je dala Panama Američanom samo pravice na gradnjo in vzdrževanje kanala, nikakor pa jim ni odstopila celotnega ozemlja. Spričo teh dogodkov in pa zaradi težav, ki jih dela Koulmbija pri produkciji, je ameriški kapital proglasil nad Kolumbijo tih finančni bojkot. Vlada Kolumbije to prav dobro čuti v izjavah ameriškega trg. ministra, da dvomi v finančno stabilnost Kolumbije. Le-ta je tudi prehudo zadolžena, da bi se mogla še dolgo upirati večji silh ki pritiska nanjo, kajti Wa- shingtonu dolguje več kot 120 milijonov dolarjev. Očitno si predstavlja Kolumbija kot izhod iz odvisnosti od Združenih držav izigranje Anglije proti Ameriki. V kolumbijskem parlamentu si poslanci med seboj očitajo, da dela eden za Anglijo, drugi pa za Američane. Angleško ameriškega nasprotja, ki plamti tudi že v drugih delih sveta, ni ustvarila šele Kolumbija in njen petrolej. Vendar bo prav, če bo imela pred očmi, da ni dobro biti tam, kjer se bore orjaki. Isti problemi kot v drugih petrolejskih pokrajinah so tudi v R u m u n i j i. Nacionalizacije, restrikcije napram ino-zemcem, delna državna last cevnih napeljav, izvozne carine, visoki davki, podkupovanje uradnikov, angleško-ameriški prepiri, ki izvirajo iz znane pogodbe med Angleži in Francozi in druge diplomatske kontraverze. Ameriška vlada je protestirala 1.1924 proti rumunskemu rudarskemu zakonu, ker je razlastil Standard za vrednost okoli 70 milijonov dolarjev. V resnici pa inozemske družbe ne trpe bogve kako radi tega zakona in mirno brez posebnega vmešavnja rumunske vlade izkoriščajo petrolejska polja, za kar se imajo kot znano zahvaliti denarnim subvencijam, ki jih prejemajo od njih nekateri visoki uradniki. Dutch in Anglo-Persian sta si pod firmo rumun-skih družb zagotovili komplekse novih ležišč; pridobili sta tudi državna posestva. (Dalje.) Stran 4. . iifci.. >DELAVSKA PRAVICA«, dne 30. oktobra 1930. — 1 1 'l‘i I n H* ■» ^ ^ l i* ' f » Leto III. »MS,.®«. TdkMMN°r na. drz. trg. Soli in z.vest delavec v, nalili organizacijah in gd£. Danica Jeras. Mlad}' ,par je 'porodil ženihov Srat-du-’h'avri!k‘' v; f rimČaŠkanski cerkvi v Ljub-mladima vso sreČo^v za-*&,u: - ■" ; Za praznik vernih duš bo tudi letos »Društvo Za ' UjslahovHev župnije in zidavo c'£rfeve sv. Ciril^ ip Metoda pri SV. Krištofu v 'LftilBljand« pobiralo taile ' dariovč pri;Vhodu na pokopališče svetega’Krištofa. £e'naprej se obrajčd društvo na vsa. dobra srca mesta Ljubljane in ijih prosi, naj se ob tej priliki spgun-nijk> s kakim darom tudi naše potrebne akcije. 'N&S okraj raste i-apidno. Škofijska oblast nam ije haložila dolžnost, da pripravljamo za ustanovitev samostojne župhfje in zidavo župne cerkve. Toda naš delavski kraj je prereven. Za vsak, tudi najmatijši dar smo hvaležni. — Za odbor: P. Kaz. Zakrajšek, predsednik. Vrhnika. V zadnjem dopisu smo pi-saLi o velikih redukcijah pri raznih tukajšnjih podjetjih. Odpusti se še vedno nadaljujejo, brezposelnost pa narašča. Delavec je pa sedaj na zimo brez sredstev. -— Funkcionarji strokovne organizacije živahno agitirajo za naš list in so pridobili lepo število novih naročnikov. Sedaj je odprta pot tudi v javne lokale. Pri nabiranju naročnikov smo seveda naleteli tudi na gluha ušesa in nerazumevanje. Zahtevamo »Delavsko pravico« v vse gostilne in brivnice. Kdor se brani »Delavske pravice«, se brani tudi delavca! Nova preganjanja Slovencev v Italiji pripravljajo tržaški italijanski listi. Italijanski tisk jo začel sedaj borbo proti slovenskemu jeziku v cerkviil, kjer je še edino imel zaslombo mied domačimi duhovniki. Za začetek zahtevajo, da se vrši najprej služba božja v italijanskem jeziku, nato druga »za starejše ljudi v njmgvwntrajewKHiii Bgrogjuic map lijamski služhi božji šjtf' morajo hoditi vsi lolski otroci. V vsaB^župnijah. naj bi se dasta vili italijanski^ duhovi4p< Italijanke učitelje pa polivajo, da poWd ustanavljajo pevske zlxyre, kjjfr.nal uee predvsem mladiilno petja v latinskem jezik imenujejo »kra letsko narečje«, »kraj^ j Prihodnji mesec se bc razpl vence ozu EabFfi jezilu. dialfkt«, narečje« šiila > pn proti 87 delovanj P^VHF-00 zadnjih (NHi tednilr^Jp|wsio št brezposelnih kar za 112 tilsoč. Vlada je že dolgo v tažavneiii pfeložajuj z ene tranl se Ibpji na drugi Joij pri septeniberskih volitvah zelo napredovali. Kapitalista pa spravljajo denar v inbzenurtvo na varno in s-tem-povzro-čajo5 še ^ečje gosgedairafce krize — kaf njim mara goijjpdaTska kriza In brežpor selnost. J ___ Boji v Braftiliji so končali z zmago vstašev. Vstaji so že ta.sedli vsa glavna mesta in: zavzeli vse važne postojanke. Da tu ne gr« za kake narodne ideale smo že v zadnji »Pravici« v posebnem članku povedali. Bil je to boj za brazi-lijansko trgovino. Dosedaj je vodil bra-zilijansko trgovino angleški kapital. Po zmagi vstašev — bolje pristašev ameriškega kapitala — bo imela odločilno besedo ameriška veletrgovina. Padlim borcem bodo postavili spomenike in zapisali v zgodovino, da so padli za svobodo Brazilije. Poljski diktator Pilsudski je začel ostro borbo proti strokovnim organizacijam in jih hoče uničiti. Veliko strokovnih zaupnikov je dal zapreti. Tekstilno delavstvo je povsod izpostavljeno hudemu izžemanju. Na Japonskem so radi krize v tekstilnih podjet- jih uvedli s posebnim zakonom posebej «a tekstltoe'tovarne ltnsrM delavnik. 4 Hoover povzdiguje vera. Ameriški jrfedsednik Hoover Je imel ob proslavi fcvobocfclne bitke govor, v katerem je Američane pozval, naj ostanejo zvesti tistim religioznim načelom, ki so ustvarili ameriško državo in ki naj tudi danes kega na-remo miga in go-nel $vojih ji gospo-ikega jav-ijskij poli-;vojn9i ter esede in ohrdnitev bodo podlaga in rodnega življenja.; sliti,« je dejal Ho sp] k d, m tl P diplomatske o ai si n soc izna red eligij ialnl sl iti soj______ konference miru imajo eno željo —^lrapiti ameriški kapital in. ga d»varoiv%tij. pred, izguba §rjtsA>r!kredj| npia posebno orenlfl ^Tbligiji! globC Radio. Skrivnostna francoska radio postaja. V svojem radiu ima Francija veliko senzacijo. Znano je veliko navdušenje Francozov za .radio. Ne kaže se sicer to navdušenje v kaki posebno zdravi in organizirani obliki kot >pri Nemcih, Angležih ali Dancih. Ne, oni si rapi grade vsak svojo oddajno postajo in oddajajo vsak svoj program. Kakor drugod komarje love, tako love sedaj po Franciji preevefi navdušene amaterje, ki oddajajo tare/. dovoljenja. S posebnimi sredstvi so jih že zelo mnogo zasačili. Svojo senzacijo pa imajo s postajo, ki se sama naziva »Pariš Experimentak, ki izdaja okrožnice in oddaja. izvrsten in dobro slišen program, a je do danes niso mogli zasačiti. Skrivnostna okrožnica zopet sporoča, da bo »Pariš Ex-perimentak zopet začel z oddajanjem dne 25. oktobra na 2 postajah. Ena oddaja na valu 40.9 s 6 Kw. Jakost glasu, tako pravi okrožnica, je pač zdaj bržčas že zelo velika. »Programi, ki jih prenašamo, se bodo vršili različno, od 14. do 17. ure ter od 18. do 19. ure.« Postaja se nahaja, kot sami trde skrivnostni amaterji v okrožnici, 14 km od Pariza. — T. R. L. Badio kot časnikarski poročevalec. Francoska radio postaja v Lille-u nam je poka-aala, kaj pomenja mikroreportaža v naj- boljšem jiomenu besede. Ko je dospela vest 0 nesreči angleškega zrakoplova »R 101 c do postaje, so takoj poskrbeli,.da je prišel mikrofon na kraj nesreče. Na ta način se'je dosegla naravnost senzacionalna reportaža. Hupanje številnih avtomobitoy se je mešalo s šumom prihajajočih' pomožnih čet.;Skratka, skozi mikrofon je prihajala vfca mrzlična zaposlenost iz okolice ponesrečenega veM-kana. To je nov dokaz za neverjetno uporabnost, ki jo ima mikrofon kot sredstvo za poživljanje reportaže. Borza dela. ' v 'V! K .? Ljubljana. Delo je na razpolago: 17 čevljarjem, 2 hlapcema, 1 krojaču,- 30 navadnith delavcem, 1 kamnoseku, 2 zidarjema, 4 mtftt-terjem, 1 lesostrugarju, 2 kleparjema, 2 vrtnarjema, 1 sedlarju, 1 žagarju, r slugi, 4 tesarjem, 4 kmečkim deklam, 4 služkinjam za izven, 4 služkinjam zmožnim kuhe, 1 sobarici in varuški otrok, 1 hotelski sobarici, 1 pletilji, 1 pletilji-vajenki, 1 frizerki-vajenki. • Maribor. Delo je na razpolago: 10 hlapcem, 2 kočijažema, 15 viničarjem, majarjem, 1 šoferju, 4 pastirjem, 1 žagarju, 1 mizarju, 1 kovaču, 2 krojačema, 7 čevljarjem, 4 zidarjem, 1 mlinarju, 1 fotografu, 1 kuharju, 1 kurjaču, 4 pomož. dejavcem, 1 bolniškemu strežniku. —'Vajencem: mizarske, čevljarske, kovaške, pekovske in natakarska obrti. — 13 kuharicam, 34 služkinjam, 5 SLoaricam, 2 varuškama, 2 vzgojiteljicama, 1 kuharici k fi-nancem, 1 kuharici v podoficirsko menažo, 2 Clačilnima natakaricama, 1 podnatakarici,. 1 lagajničarki v restavraciji, 2 hotelskima sobaricama, 3 strojnim pletilkam, 3 šiviljam za pletenine, 1 šivilji za obleke, 5 mladim tovar. delavkam, 2 [»strežnicama, 1 trgovski vajenki. Celje. Delo je na razpolago: 4 konjskim hlapcem, 4 hlapcem za govejo živino, 1 pastirju, 1 hišniku, 1 lončarju, 1 pečarju, 1 steklarju, 1 kleparju, 1 mizarju, 2 sodarjema, 7 čevljarjem, 1 peku, 1 raznašalcu kruha, 8 vajencem. — 2 kmečkima gospodinjama, 21 kmečkim deklam, 1 poljski delavki, 2 šiviljama perila, 3 natakaricam, 1 hotel, sobarici, 1 gostil, kuharici, 3 navad, delavkam, 5 kuharicam, 13 služkinjam, 1 sobarici, 1 postrež-nici, 2 varuškama, 4 vajenkam. Zakaj še nisi član »Krekove knjižnice«? Piši takoj na: »Krekovo knjižnico«, Delavska zbornica, Ljubljana. Član konzumne zadruge je sam svoj trgovec. On kupuje in prodaja sam, po izvoljenem načelstvu. pP Zalo je njegov tudi dobiček! Član konzuma, ki ne nabavlja svojih potrebščin pri konzumni zadrugi odškoduje torej sebe iti SOČlane! Vabimo posebno na veliko izbiro zimske manufakture na Kongresnem trgu štev. 2 v Ljubljani. Pierre 1’ Ermite: Kako sem ubila sv o/ ega otroka | W (♦] Za konce, se mi zdi, bo zopet treba pripraviti Loliito, vmes pa pride nekaj drugega, in sicer — njegova mati! Da, da, Rožica, zdaj je prišel trenutek, ko morate stopiti na oder in igrati glavno vlogo, od katere je odvisna končna zmaga. Vi morate iztrgati Dominika iz rok župnika Firmina, ki ga drži kakor zver ujeto žival; toda bomo mu ga že izvili iz njegovih črnih krempljev! Potem pai nikdar več, nikdar več!... Zdaj, ko vemo, kako je treba ravnati s takimi ljudmi, se ne bomo nikjer več dolgo mudili, temveč bomo rajši malo pogledali po širnem svetu in popotovali, kar se bo le dalo. V Al-žir, Tunis, ali pa tudi v Kairo, če bo treba! Čim dalje, tem bolje, samo da rešimo Dominika iz rok tega prokletega črnosuknježa in mu preženemo iz srca vsak spomin na ono mrho nemarno... Ej, borno mu že posvetili, naj si ne misli, da mu bo to zaispalo! Bomo mu že posvetili! ...« Ujec je kar pihal od same togote... Slednjič je sedel v naslanjač k Dominikovi materi, s katero sta pozno v( noč kovala načrte. Ko sta dokončala, je v »Turkizu« že vse spalo. Za seda} — sta sklenila — bosta nekaj časa pustila Dominika samega v Parizu, »naj se prevre v lastni omaki« kakor je imenitno povedal ujec. Res, da je nevarnost, da ga ne bi župnik se bolj omrežil in priklenil nase, morebiti se bo pa tudi Dominik njega naveličal. Razen tega je bil prej navajen na najudbbnejše življenje in ni mogel prebiti brez vsakovrstnih zabav in razvedril. Ko bo sam v Parizu, bo moral iztikati za hrano po raznih restavracijah, kar mu prav tako nikdar ni bilo za voljo; če pa bi mu kuhala ona ženska, ki je pazila na delavnico, tudi ne bo dosti bolje. Zato je upanje, da mu bo kmalu zadosti in da od dolgega časa ne bo strpel v prestolnici, ko bo sprevidel, da ga župnik samo izrablja in mu neprenehoma naklada razne nizkotne zadeve in vsakdanje opravke. Polagoma se mu bodo že odprle oči ... Tedaj pa — tako je bilo v načrtu — stopi na eder njegova mati, da mu odigra glavni in posled- nji prizor, pri katerem bo uporabila vse pripomočke in nastopila z največjim zanosom in silovitostjo pa s takšno naglico, da bo že s prvim mahom uničen vsak odpor... Če bo sila, lahko prikličeta tudi zdravnika na pomoč... Konec mora biti, da pojde Dominik precej naslednjo zimo z materjo na daljše potovanje, kjer se bo popolnoma otresel župnika in svojih napačnih nazorov. Lolite nista hotela niti omenjati, ker bi ga to najbrže spravilo v veliko nejevoljo; tako sta se spretno izognila vsakemu ugovarjanju. Dominika bosta postavila samo pred njegovo nalogo in se sklicevala le na dolžnost, ki jo ima do svoje matere. Tako sta navračala vodo na svoj mlin in vse je kazalo na najlepši uspeh. Presvesovi so bili s >Ker-Mimiie čisto zadovoljni in so se namenili, da tudi čez zimo ostanejo v njej. Chaiseski gozdič je celo v najhujših mesecih zelen in izvrstno varuje vile pred morskimi vetrovi, da je oni del otoka popolnoma v zatišju pred mrazom in viharji. Zaradi tega prihajajo v ta mični kotiček vsako zimo mnogoštevilni izletniki, ki ljubijo mir in lepo naravo. Kljub temu je treba povedati, da Presvesove gospe in njene hčerke ni zadržala toliko vabljiva in mila narava, ampak nekaj čisto drugega. Dominikova mati se je brez strahu pripravljala na odločilen trenutek. Četudi se je včasi malo razburila, se je precej zopet pomirila in dalje snovala svoje načrte. Dominiku ni ves čas pisala niti besedice, da ga je že zares skrbelo in se mu je vzbujala bojazen, če ni poleg jeze še kaj drugega krivo njenega molka... Medtem je prišel november. Yholdyjeva gospa se je vrnila v Pariz in se za nekaj časa nastanila v svoji razkošni vili na Elizejskih poljanah. Nekaj dni po svojem prihodu je napisala sinu uvodno 1 pismo, ki ga je trikrat začela pisati in trikrat raztrgala. Slednjič se je posvetovala še z ujcem in napisala takole: Preljubi Dominik! Naznanjam Ti, da sem v Parizu. Bolezen me je vrgla na posteljo ... Strašni dogodki, ki i se jih nikdar nisem nadejala, so me strli. Če Ti je sploh še kaj zame, pridi, da m,e objameš in se posloviš od mene — morebiti za zmerom... Pridi takoj, kajti po zdravnikovem nasvetu moram kmalu na daljše potovanje, ako nočem, da mi poči še glava, kakor mi je srce. Dobili smo novo vratariro. Reci ji kar, da si moj sin, saj si doslej res ni mogla misliti, da imam kakšnega sina. Odkrito Ti povem, da po vsem, kar si mi >že prizadejal, nimam dosti upanja, da bi prišel k meni. Tudi četrte božje zapovedi — se mi zdi — ni več in jo nadomešča ne vem kakšna najmodernejša zapoved, ki je pognala kje na patro-naškem dvorišču. To je torej plačilo za ljubezen, ki sem Ti jo izkazovala od prvega trenutka Tvojega življenja in vedno mislila edino na Te!... Zdaj vidim kako resnične so one besede, da otroci, dokler so majhni, gazijo staršem po nogah, ko dorastejo, pa po srcu .. . Ti si moje srce strl in Tvoj »varuh« je lahko zadovoljen s Teboj. Nikar se ne obotavljaj, sicer me več ne boš videl, vsaj to zimo ne. Tudi pisati mi ni treba! Kaj bi se trudil, ko imaš toliko drugih zanimivejših opravkov! Če mi župnik Firmin dovoljuje, Te poljublja Tvoja mati Rožica Yholdy. Še enkrat je dala pismo prebrati ujcu, ker se ga ni upala poslati sinu. . »No, bo že, bo že!« je prikimal ujec, ko ga je nekajkrat preletel. Sicer bi bilo lahko boljše! Dominik je še isti večer odhitel na Elizejske poljane. Posli so ga sprejeli zelo hladno. Povsod je čutil prepir in očitanje — najbolj zaničljivo ga je pogledala Bavarka — celo stara dojilja, ki jo je iiskreno ljubil, je hotela kar mimo njega, ko jo je srečal na hodniku. Kje je gospa mama?« »V postelji vendar! Kje pa naj bo?!« Dominik je res našel mater na postelji. Okoli sebe je imela cel kup različnih stekleničic, zavojčkov in skodelic s čajem. Mamica, kakšno pismo ste mi pisali! Raztrgal sem ga in sežgal. Rajši bi, da ga ne bi bil nikdar dobil v roke!« Mati nič ne odgovori. „ Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Cel. Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice< in ureja Srečko Žumer.