150. štev. e opise frankirati in podrsati, Bicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X. 56 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, fcri večjem naročilu popust. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljeni, v četrtek 7. Jullia 1021. shaja rasen nedelj in prašnikov vsak dan ob 10. ur« dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. posamezna Stav. K 1*60. Leto V. ;r>'Vf Glasilo jugoslov. socllaino • demokratične stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za tiat so poštnine proste. Upravništvo te v L ubljanl, Frančiškanska ulica št.6 I , Uči tel s ka tiskarna. Telegrami. GO.I ZA KRALJEVE NAMESTNIKE Beograd, 5. jul. (ZNU) Sedaj je najaktualnejše vprašanje »popolnitve mest pokrajinskih namestnikov. Kakor znano, so vsi predsedniki pokrajinskih vlad podali demisijo. ker ima po določilih ustave nastopiti likvidacija dosedanjih pokrajinskih uprav. Sedaj je potrebno, da se postavijo namestniki, ki bodo izvedli likvidacijo pokrajin. Glede imenovanja teh namestnikov se še vršijo pogajanja. Mada se je na zadnji sej bavila s tem vprašanjem, ni pa še storila nobenega sklepa. Verjetno je. da bosta v Sarajevu in Splitu ostala dr. Gjurgjovič in dr. Desnica, v Ljubljani pa sta kandidata za namestnika dr. Baltič in g. Ivan Hiibar. Za Zagreb se oseba za namestnika še ni omenjala, govori pa se z ene strani o dr. Teodorju Bošnjaku, na drugi strani pa o Antonu pl. Mihaloviču. Zaradi bolezni g. Pašiča bodo o tem vprašanju razpravljali po njegovem ozdravljenju. Beograd, 6. jul. Včeraj bi se imela vršiti seja ministrskega sveta, pa se je vrš,la r;,di bolezni ministrskega predsednika samo koa^renca. Danes st ;s »rrelo razpraviiatl .vprašanje pokrajinskih namestfl»'<»/ Pa-Šič je predlagal za namestnika v Ljubljani Ivana Hribarja. V Saraje-vem ostane Gjurgjevič, v Splitu pa dr. Desnica. »I Namestnik v Ljubljani postane menda res nekdanji ljubljanski župan. seda* poslanik v Pragi, gospod Ivan Hribar. Hiibar nam ie precej dobro znan kot avtokrat in velik sovražnik delavskih organizacij. Socialnega čira v zmislu modernega Časa sploh ainia. Zdi se nam, da ga udi v Belgralu ne poznajo s, prave strani. PRORAČUN DRŽAVE SHS ZA LETO 1920 21. Beograd, 6. jul. Proračun za leto 1920/21 je tiskan in dostavljen narodni skupščini. Izdatki znašajo 2,757.393,481 din. in 4,947.852.250, dohodki pa 1,954.456,469 dinarjev in 7.718 milijonov 885.319 kron. HADŽIČ DEMISIJONIRA. Beograd, 6. jul. Kakor trdijo, bo vojni minister general Hadžič deml-sioniral, nakar bo postal adjutant regenta ali pa se bo vrnil na svoje prejšnje mesto poveljnika armije v Zagrebu. Vojni minister bi postal general Zerevič. DR. VOŠNJAK — POSLANIK V PRAGI. Beograd. 6. jul. Ker bo poslanik Ivan Hribar imenovan za kraljevega namestnika v Ljubljani, bo postal poslanik v Pragi dr, Bogumil Voš- njak. FAŠISTI RAZSAJAJO DALJE. LDU .Rim, 5. juljja. Socijalisti so sklicali za sredo skupščino kot manifestacijo za pravice proletarijata. Fašisti so napovedali protimanife-istacijo. Vlada je obe skupščini prepovedala. LDU. Vicenca. 5. julija. Delavske organizacije so proglasile splošno stavko, ker sta bila tukaj ubita dva komunista. LDU. Genua, 6. julija. V Sestri Uoncnte so fašisti napadli sprevod, ki je spremljal na pokopališče ubite komuniste. Vojaštvo Je napravilo red s strojnicami. Število mrtvih in ranjenih še m znano. Fašisti so nato Porušili Delavski dom. MALA ANTANTA ZOPER KEMA-LISTE. London, 6. julija. Kakor poroča j,Daily Mail“, so angleški oficijelni krogi absolutno zoper vsak poizkus, pomagati kemalistom v Carigradu. ! Kakor javlja omenjeni list, da bo Italija, Romunija, Čehoslovaška in Jugoslavija sklenili dogovor, da nastopijo zoper Bolgarijo, ako bi v Tra-ciji sodelovala s Turki. DOGODKI V GORNJI ŠLEZIJI. LDU. Berlin, 6. julija. Po vesti »Berliner Tagblatta« je bilo vsled dogodkov v Bjrtomu zaprtih več nadaljnjih talcev, večinoma voditelji nemških strank iz strokovnih organizacij. LDU. Byton. 5. julija. Noč je v splošnem mirno potekla.Vsled poostrenega obsednega stanja je vsak promet od 6. zvečer do 4. zjutraj prepovedan. Nihče ne sme zapustiti mesta. Pri včerajšnjih dogodkih v novi vojašnici je bil usmrčen francoski poveljnik bataljona. Dobil je strel v glava En francoska vojak je mrtev. Na nemški strani so bili 4 mrtvi. Število ranjencev še ni znano. Nemške stranke in strokovne organizacije so izdale proglas na prebivalstvo z nujnim svarilom, naj ohranijo mir in opustijo vse, kar bi moglo škodovati nemški stvari. IZ RUSIJE. LDU. Moskva, 5,. julija. »Vestnik« označuje vest iz Helsingforsa, da se bodo v Rusiji mobilizirali vsi moški, tudi 481etni, in da se zbirajo mnogoštevilne Čete ob poljski meji, kot izmišljotino. LDU, Moskva, 6. julija. V Petrograd so dospeli številni zastopniki inozemskih tvrdk, da se informirajo o pogojih glede dobitve koncesij. LDU. Moskva, 6. julija. V Volini-jo so dospeli zastopniki poljskih tvrdk, da pričnejo izmenjavo blaga med Rusijo in Poljsko. LDU. Moskva. 6. julija. Do 26. junija je bilo na ozemlju republike 8206 primerov kolere. Največ primerov je bilo v Rostovu, na ozemlju Volge, v Voronešu in Orlu. DOGODKI V MALI AZIJI. LDU. Rim, 6. julija. Iz Angore poročajo, < a napredujejo Turki na-cram babandji in preganjajo Grke, ki beže proti jugu. LDU. Angora. 6. julija. Turško frontno poročile od 5. t. m.: V okolic* Bagčedžika se vršijo liuti boji. Na drugih frontah vlada mir. LDU. Carigrad. 6. julija. Kakor se govork se nahaja grška armada, ki stoji pri Brusi, v razsulu. LDU. London. 6. julija. Listu »Times« prihajajo iz Carigrada jako resna poročila. Zdi se. da bo potrebno podvzeti mednarodne ukrepe, da se obvaruje svoboda morskih ožin. V tem siučalu je treba računati, da nastopi angleška mornarica. Strokovne in gospodarske organizacije v Italiji. _ Mislim, da bo gotovo zanimalo slovanske delavce, če vam podam nekaj številk o strokovnih in gospodarskih organizacijah v Italiji. Delavsko gibanje v Italiji je širšemu svetu Dremalo znano. Iz Italije se navadno poroča le, o političnih smereh; o moči in delu delavskih organizacij pa le malo in še to zelo površno. V Italiji obstoje štiri vrste organizacij; te so: Splošna delavska zveza, (Confederatione generale del lavoro) ki ima zvezo z našo socialistično stranko; Sindikalistična zveza (Unione sindicale). Klerikalna delavska zveza in sedaj se Je ustanovila še fašistovska. Naša Splošna delavska zveza je najmočnejša med vsemi in presega vse ostale. Za našo pride klerikalna in potem sindikalistična zveza. Splošna delavska zveza je sestavljena iz centralnih strokovnih zvez iz Delavskih zbornic. Koncem I. 1920. je imela naša zveza 2,320.163 članov in sicer 1,888.652 jih pripada k centralnim zvezam in 438.511 pa k Delavskim zbornicam. Od centralnih zvez je najmočnejša zveza Kmečkih delavcev, ki šteje 760.000 članov; za njo pride zveza stavbinskih delavcev s 176 426, kovinarjev s 160.200, tekstilnih delavcev s 144. 704, kemičnih s 51.000 in privatnih nastavljencev s 40.773 člani. Za njim pridejo vse ostale zveze, ki imajo manj kot 40.000 članov. Vseh zvez, ki pripadejo k naši S. D. Z. je 60. Omeniti moram še. da zveza železničarjev ne pripada ne k naši, ne k nobeni drugi splošni zvezi, marveč je nevtralna napram vsem. Kongres železničarjev, ki se bo vr|ij te dni, bo razpravljal apr isto pu k naši zvezi. Kakšen bp sklep, še ne vemo. Zveza pomorskih delavcev je bila med vojno izključena iz naše S. D. Z. radi svojega nacijonalistič-nega liaziranja. Sedaj je zopet zaprosila za vstop v Zvezo — in se pričakuje. da bo sprejeta, ker je v zadnjem času zelo izpremenila svoje na-ziranje. Ako bodo v S. D. Z. včlanjene še železničarska in pomorska s zveza bo S. D. Z. veliko pridobila j na moči in uplivu... Že danes je na- j ša zveza tista, ki vodi vsa važna de- j lavska gibanja, v Italiji. Tudi stro- ! kovne zveze, ki so izven nie. se ob * vsakem gibanju zatečejo k njej za moralno podporo. Finančno S. D. Z. ni močna, kakor niso močne tudi strokovne zveze. ker so bili prispevki do zadnjega časa zelo nizki. Ali tudi v tem oziru gre na bolje. S. D. Z. ima pakt s socialistično stranko. To se pravi, da se mora v vseh važnejših in splošnih vprašanjih dogovorno nastopati ter sedrug drugega podpirati. Če je gibanje eminentno gospodarskega značaja, ga vodi S. D. Z., če je obratno, pa socijalistična stranka. V obeh slučajih se morajo organizacije medsebojno podpirati. Kar se tiče razdora med socijalisti in komunisti, ni za S. D. Z. imelo nobenjh posledic, ker so se komunisti izjavili za enotnost strokovnih organizacij. V organizacijah se bije boj le za to. kdo dobi v roke vodstvo posameznih strokovnih zvez in sindikatov. Eni in drugi se morajo seveda držati sklepov občnih zborov. Razlika je le ta. da tam, kjer zmagajo komunisti (je sicer zelo malo takih krajev, razen Julijske Benečije), nastavijo svoje tajnike in nastavljence. dočim socijalisti nastavljajo le sodruge, ki so najbolj sposobni brez ozira na politično tendenco. (Če bi se komunfstiv Jugoslaviji ravnali po tem načinu, bi danes ne imeli toliko organizacij razbitih In delavstvo zmedeno.) Poleg strokovnih imamo v Italiji jako razvite zadružne organizacije, bodisi konsumne. produktivne in kmečke. O teh vam v priliki podam jasno sliko. Za danes se hočem omejiti le na važnejše gospodarske organizacije v Julijski Benečiji. Naše tržaške delavske zadruge štejejo danes 40.172 članov. Skladišč iinajo danes 76 razpršenih od Opatije do Solkana. Naše zadruge se pečajo z vsem, kar spada v to stroko in kar konsument rabi v svoji hiši — bodisi živež, obleka iij posoda od najpreprosteiše do najfinejše vrste. Zadruge imajo tudi svoj kmečki oddelek. ki se peča samo s kmečkimi zadevami. Zadruge so otvorile svojo vaienško šolo, izdajajo svoj list v slovenskem in italijanskem jeziku. Prodaje ie bilo v vseh naših skladiščih od januarja do konca maja t. 1. za 44,382.376:— lir. Hranilni oddelek ima koncem maja 5,935.439:— lir hranilnih vlog. Podpor bolnim članom, ter udo-vam in sirotam, se izplača okrog 20 tosoč Ur na mesec. Poleg konsutnnih zadrug imamo tudi produktivne zadruge — in največji sta kovinarska in stavbinska. Kovinarska se bavi samo z večjimi deli, in dasi je še mlada, se jako lepo razvija ter ima že danes vposlenih nad 200 delavcev. Še lepše in naravnost krasno se razvija Stavbinska zadruga za Julijsko Benečijo, ki je bila ustanovljena leta 1919. po inicijativi strokovne organizacije. Čisto delavska je ta ustanova in šteje danes približno 3000 članov. -Zadruga se je v tem kratkem času vzjic vsem težkočam in zaprekam lepo razvila in si pridobila ugled. Naša zadruga Je danes ne samo največje podjetje v Julijski Benečiji, temveč tudi sploh v Italiji. Sposobna je prevzeti in točno izvršiti nazvečja stavbinska dela — kakor palače, mostove, železnice, vodovode itd. Ima tudi pomorski oddelek, ▼ katerem izdeluje betonske ladje vla-. čllce in »doke«. Minulo nedeljo je bil izpuščen v morje najveČH betonski plavajoči »dok« na svetu, v katerem se lahko dela in popravlja največje parnike. Zadruga ima svojo centralo v Trstu in svoje sekcije po vsej Juliji ski Benečiji. Pri zadrugi je danes vposlenih nad 2000 stavbinskih dei lavcev in 120 uradnikov. To število se bo prihodnje mesece podvojilo, ker Je zadruga dobila ogromna naroi ločila za sezidanje porušenih hiš na Krasu in na Goriškem. Hišni posestniki dajo najrajši naši zadrugi zidanje svoje hiše, ker je najsolidnejša. Zadruga ima 6 lastnih mizarskih delavnic. tri s stroji in tri navadne, ima 4 kovaške, mehanične in električne delavnice, kakor tudi Izboren tehnični urad, v katerem so izborni inženirji in tehniki. V letu 1920. je zadruga kljub vsem težkočam od strani vlade in privatnikov napravila za 26 milijonov lir dela. V tekočem letu kakor kaže, bo napravila za okroglo 100 milijonov dela. Ta naša zadruga je v ponos vsem italijanskim In slovenskim stavbin-skiru delavcem. Ona skrbi za moralni in materijalni blagor svojih članov. Napravila bo še veliko več, če jo bodo delavci vztrajno podpirali. Nje namen je, odpraviti vse privatne podjetnike — in na njih mesto postaviti delavce-producente — v korist splošnosti. I. O. Proti stalni vojski, za narodno milico. Govor poslanca sodrnga Josipa Kopata »a 81. rednem sestanku ustavotvorne skupščine. (Konec.) Predvsem sera Jaz tega mnenja, da ]e treba sedaj, ko delamo ustavo, določiti v ustavi, da se uvede milica mesto stalne vojske. VI bodete morda reldl, da sem jaz zabubljen v mUlco. Menda ni tako. Toda Jaz sem prepričan, da bo domovina čisto gotovo po milici uspešneje branjena nego po stalni armadi; na drugi strani bodete pa videli, da bomo prihranili velik del našega premoženja, ki ga sedaj tako neplodno iz-dajemo. (Medklic: »Neka ovo prvo čine velike države, pa čemo ooda i ml«) Kopač: Zakaj pa hočete veMke države samo v tem oziru posnemati? Zakaj Jih ne posnemate tudi v dragih zadevah? (Medklic: »Bojimo se, da n slučaju opojnosti ne-če milici ja nspjeti.«) Kopač: Ako bodete dolgo imeti tajno diplomacijo kakor sedaj, bodete kmalu imeli zopet spletkarile; saj veliko Mak ne manjka več. Ako pogledamo dalje tudi na sistem v vojski sami tajamo razne pritožbe od naših vojakov, ki — po pravici povedano — tvorijo zelo žalostno poglavje. Z vojakom se postopa na način, kakor hi se ne smelo postopati Tu se jasno vidi, da se čuti vojska kot država v državi. Sicer bi ne bilo mogoče, da bi se tako postopajo. Ako morajo ljudje gledati za kazen v solnce, tako da so potem bolni in ležijo v bod.iišnicah, ako se razne take kazni uvajajo kot navadne kazni hi se potem vojaki še pretepajo, st lahko mislite, s kakim ponosom gre vojak branit domovino, v kateri dobi batine mesto kruha. Po mojem mnenju bilo veliko bolj pametno, da v slučaju, če se že ne morete odločiti za milico, vsaj ublažite tistemu revnemu Soveku, ki tam upravlja službo, trpljenje, ki ga ima pri vojski. Koliko je delavcev, ki preklinjajo dan, ko morajo iti k vojakom! Zakaj? Zato ker vedo vnaprej, da ves čas, ki ga bodo prebili pri vojaštvu, ne bo nič drugega nego dolga veriga trpljenja, dostikrat čisto nepotrebnega trpljenja. Gospodje poslanci! Ako vidite ubogega delavca, ki se je preoblekel iz ctvilne obleke v vojaško obleko, potem mu Ie poglejte v obraz in govorite ž njim, pa bodete videli znake njegovega trpljenja: duševnega, moralnega in fizičnega. Saj človek kot vojak nima nikjer nikake zaslombe. Vse pritožbe so izključene. Pravijo: »saj se vojak lahko pritoži«. Res, lahko se pritoži — toda gorje tistemu, ki se pritoži! Vi sami veste, ki ste bili pri vojakih, kakor sem bil jaz, da se pritožba skoro nikdar ni sprejela. Če se je pa sprejela in sc je kdo ojunačil ter je izstopil, potem gorje tistemu! Toliko šikan je moral prenesti, da si je za bodoče vsak premislil in je raiši trpe! ter čakal trenutka, da pri- de proč, če bo p« vsakdo v narodu čutil potrebo, da brani domovino, kadar je V nevarnosti, bo vladaio čisto drugo na« vdušenje za obrambo države, kakor je na-* vdušenje za tisti martirij (tisto mučeni« štvo), ki ga mora vojak prenašati v vojuš. nlcah. Gospodje poslanci! Naj Spregovorim Se nekaj besed o vojaških sodiščih! Vi po« znate naša civilna sodišča, da se tam lahko vsak zagovarja. Kaj pa Je vojaško sodi. šče? Tam nimaš zagovornika. Tožnik tu sodnik Je takorekoč v eni osebi Javn M po navadi ne ve o tem ničesar. Vojna so« dišča so nekaj zastarelega in država, k1 hoče biti demokratična, mora vojna sodišča odpraviti in jih nadomestiti s civilnimi sodšči. Ce je navaden državljan kaj za. grešil proti kazenskemu zakonu, se postavi pred sodišče. Zakaj mora imeti vojaštva svoja posebna sodišča? Zato, da se tam sodi dostikrat tako, kakor hočejo razne klike. V drugih državah kjer obstoja mflicai gre vojak, ko je slekel svojo suknjo in pu« stil orožje v vojašnici, naravnost na volišče, enako kakor vsi drugi državljani. Pri nas 90 pa vojak! izgubili svoje državljanske pravice, dasl imajo starost za aktiv« no volilno pravico, ne morejo iti volit, keu nosijo vojaško obleko. Tega v drugih modernih državah ni. Četudi abstrahiram od vseh teli k j z. nj in muk, ki Jih morajo naši vojaki pretrpeti, moramo vendar konstatlratl, da I« absolutno nemogoče, da vzdržuje mila državica kakor smo ml stalno armado. Po vojni stoje na vseh koncih In Krajih takorekoč ruševine; vse je treba zopet sezidati, postaviti zopet v red, da bo država mogla funkcionirati. Vi ste slišali od govornikov Iz Zemljoradnlčkega kluba, kaka gorostasne so razmere na setu in kak« težko je življenje kmetovo. Vj ste slišali v raznih debatah in diskusijah, kako se godi delavcem. Po mestih, da draginja povsod tako raste, da delavci in kmetje ne morejo Izhajati, ker delavci na deželi in delav- ci v mestu tako malo zaslužijo. Toda VI niste sposobni in ne morete biti sposobnlg da bi to zlo draginjo odpravili, ker jo ustvarjate sami s tem, da izmečete državna sredstva za tako nepotrebne in neplodno stvari, kakor je stalna armada, Ker naši predlogi niso bili sprejeti, bomo prisiljeni, da glasujemo proti tem« oddelku, in sicer ne radi tega, ker smo v opoziciji, kakor si marsikdo predstavlja, da glasujemo proti ustavnemu načrtu sama radi tega, da pokažemo, da smo v opoziciji — ampak radi tega, ker vidimo, da se državno premoženje trosi tjavendan in d« bi se čisto lahko prihranilo mnogo, denan«, Stran 2. NAPREJ. S lev. 150. ako se ta stvar nekoliko preuredi Mi lahko spravimo na produktivno delo vrsto delavstva, ki Je danes obsojeno, da sedi neplodno po vodašnicah. To delo l>i imelo nekaj koristi; tako pa nimate drugega, nego ma trosimo po nepotrebnem denar, ki ga primanjkuje tta vseh koncili in krajih in id bi ga potrebovali mnogo bolj drugod nego tu. Poleti ima kmet polno dela na polju; njegov »in pa, ki bi moral pri delu pomagati, mora iti na orožne vaje, in sicer dostikrat bas takrat, ko je na kmetih največ dela. Tako mora še tisto malo delavcev na deželi zgrabiti za puško; mesto da bi kmetski fant dela) kaj pametnega in koristnega. pa mora prebiti pri vojakih tisti grozni čas, na katerega se vsak z žalostjo spominja. Mi bomo glasovali proti temu oddelka. Izpremenili itak ne bodete nič, ker vem že vnaprej, da se Je vladna večina zaklela, da utora vse sprejeti »in Bausch und Bo-gen«. Vse, kar ari predlagamo, ima samo ta pomen, da Vas opzarjamo; kaJU kadar bodo prišli med volile e, bomo mi imeli nm >~ go laije stališče nego VI v vladnih strankah, ki v tem tako žalostnem položaju, v katerem se sedaj nahaja naša država, nimate smisla, da bd korenito posegli vmes fn dali narodu to, kar narod potrebuje: narodno obrambo, ne pa swine vojske. (Odobravanje pr! socialistih.) Potek preiskave. Beograd, 5. julija. V preiskavi radi atentata proti prestolonasledniku se vsak dan pojavljajo novi momenti. Za sedaj so še nekatere glavne črte terorističnega pokreta v naši državi neosvetljene in se zato misli, da bi bila aretacija pobeglih Stejičevih tovarišev Marinkoviča in Juha velike važnosti. Oba sta menda še isto noč, ko se je izvršil atentat, pobegnila čez sevejno mejo proti Dunaju. Danes se je izvedelo, da je imel Marinkovič v BeoRradu ljubimko Elviro, s katero je. dasiravno oženjen, živel v Intim' pih razmerah. To je mlada ženska kakih 25 iet. velika koketa, katero je v vojni madžarsko ministrstvo za zunanje stvari porabljalo na Madžarskem za kotit? ašpionažo. V času boljševiškeRa režima na Madžarskem Je bila metresa nekega kani lana, komisarja Bele Kuna. Ko so se vrnile na Madžarskem redne raz-meie. je pobegnila v našo državo in živela v raznih mestih, posebno v Primorju. Lani se je spoznala z Marinkovičem in Je hitro postala njegova metresa. Smatra se. da je ona nabavila Marinkoviču bombe. Od kod in kako je te bombe nabavila, se bo at: terorističnega odbora. Pripeljali so na v Beograd pred dvema dnevoma. Pri zaslišaniu je potrdil vse. Kar so dosedaj trdili njegovi tovariši, ki so zarui v Beogradu. Njegova izpovedba Dodaja zanmilve podatke glede aretiranih poslancev. ‘.> katerih je najprej izjavi], da je bil Nikola Kovačevič edini za to, da ie k unuui stične ideie izveden v terorjem. pa je bil opoldne komrontiran s Csakijem. se je ugotovilo, da je Kovačevič v soglasju z ostalo trojico narodnih poslancev izdelai vse načr te in naloge terorističnega odbora in v družbi četrtega narodnega poslanca. kojega ime se dosedaj prikriva, organiznal teroristični odbor in ga vzdrževal do danes. Potrdil je tudi navedbo, da se atentat izvrši v imenu vseh štirih poslancev. Danes so odvetniki g. Grebenac (zemljorad-nik). Bora Popovič (republikanec, in Ugiješa Javonovič (centrumaš) pregledali sklep glede aretacije treh komunističnih poslancev. Aretirani posianei so izjavili, da sprejmejo te tri odvetnike za svoje zagovornike od katerih bo vsak branil vse tri poslance. Tudi odvetniki so pristali na to. da prevzamejo zagovorništvo komunističnih poslancev. G. Popovič ie takoj do aretaciji kqtnunistič-mh poslancev Jiložil pritožbo, katero je prinesel s seboj že napisano. V njej v glavnem poudarja formalno stran- da poslancev ni biio treba aretirati. — Zvečer ob 18.30 sta upravitelj mesta Beograda in šef pobrite dovolila novinarjem, da obiščejo zapore, v krjerih se nahaiaio komunistični poslanci z atentatorjem Slejičem in nekaterimi drugimi osebami, ki so v zvezi z atentatom. Stejič je zaprt v ozki celici, ki se nahaja v prizemlju na dvorišču in ima samo ena vrata, katera so vedno odprta in pred katerimi je postavljena močna oborožena straža. Stejič je sial odet z odejo. Obraz mu ie miren, bled in kljubovalen. Njegova poza4e bila — vsaj tako se je govorilo — podobna Napoleonovi. Celica Filipa Filipoviča se nahaja v L nadstropju in je precej velika z dobro električno razsvetljavo. V celici je postelja, ki jo je aretiranec dobil od doma. Filipovič je čital knjigo bled in precej nervozen. Ko je zagledal novinarje. je rekel samo: »Tu blizu je Čopič v svoji celici.« Copičeva celica je veliko manjša in ima samo majhno okence na vratih, skozi katero se je mogel videti jetnik kako šeta gori in doli. Ko je zaslišal govorico. je samo pogledal skozi okence in se potem zopet sprehajal. V ostalih c^Utali se nahaja veliko število drugih aretirancev. Zaradi vročine so večinoma samo napol oblečeni. Poslanec Kovačevič je bil med posetom na dvorišču, kjer se je iz-PtehajaL On je v zaporu najbolj pro-pai. izmed vseh treh je Čopič najbolj miren. Filipovič pa zelo nervozen. Danes predpoldne okoli enajstih so prestregli čudno žemljo. Namenjena je bila eočmu izmed aretirancev radi atentata. Spodnja stran žemlje je bila prelomljena, v njej pa je bil list. na katerem je bilo napisano: »Samo še danes popoldne. Mica.« Misli se. da se je ta list napisal na temelju izjave, ki so io zagovorniki dali kakemu članu družine aretirancev.__________________ Politične vesti. 4- Razkol Med komunisti. Iz Bel-grada poročajo: Glasom tukajšnjih istov se mnogo govori q razkolu v comunisiičnem klubu povodom atentata. Klub se bo menda razdelil v i roristično levico in zmerno desnic Komunisti so izdali komunike, v katerem dementirajo vse vesti o razkolu v klubu, vendar pa tukajšnji listi tudi po tem deinentiju trdovratno trdijo, da bo prišlo do razkola. Večina bo menda na strani zmernih. 4- Ruski protest nmiunsfci vladi. Ljudska komisarja za zuannje posle ruske hi ukrajinske ljudske republike sta v brezžični noti. naslovljeni na tumunskega zunanjega ministra, protestirala proti obstreljevanju kra-ia Luki na levem bregu Dnjestra in proti temu. da je rumunsko vojaštvo podpiralo belogardistične tolpe pri prekoračenju Dntestra. -t- Italijanska delegacija izključena s kongresa tretje tateraacljonale. Italijanski delegati sp na kongresu tretje internacionale utemeljevali svoje delovanje. Doživeli so pa razočaranje. ker sta jih Lenin in Trocki j neusmiljeno zavrnila ter je kongres končno sprejel predlog na izključitev italijanske delegacile s kongresa. Delegati so morali na ukaz sovjetske vlade takoj zapustiti Rusijo. + Glasovi ca zedinjenje. Sodrug Scheidemann je v berlinskem *Vor-w&rtsu« napisal članek, v katerem poživlja vse nemške socijalistične struj2, naj se zedinijo v eno samo močno stranko, sklicujoč se na neko konferenco v Kasselu, kjer so te dni socijalni demokrati, neodvisniki in komunisti skupno sestavili neko resolucijo. Scheidemann pravi, da je zedinjenje nujno, ker se nad Nemčijo dvigajo črni oblaki reakcionarne diktature. Poživlja delavstvo, nai ne čaka. da ga kakor v marčnih dneh 1930. eden ali drugi diktator primora. da se med sabo zedini, da se republika obvaruje. Značilno po tem članku sodr. Scheideinanua je dejstvo. da je saška skupina večinske sociiainodemokratične stranke na svoji deželni konferenci sprejela re solucijo. ki se izreka za zedinjenje z neodvisno socialno demokratično stranko. 4- Angleško - japonska pogodba podaljšana. Reuterjev urad poroča iz Londona, da je angleško-japon-ska pogodba podaljšana za tri mesece. Dnevne vesli. Proslava ustave. Deželno predsedstvo pošilja pozive občinam, da nai slovesno praznujejo .jpreietje ustave. Opozarjamo naše pristaše v občinskih odborih, da deželno predsedstvo nima oravice od občin zahtevati. da se temu pozivu odzovejo« Ustavo moramo sicer vsi prizna- ti, ker je zakon in se moramo oo njej ravnati, a proslavljali je ne bomo ne mi. ne naše občine, ker ne odgovarja našim zahtevam in potrebam. V tem smislu naj se tudi deželnemu predsedništvu na njegov poziv odgovori. Koncentracija finančne uprave. V finančnem ministrstvu se vršijo priprave sa koncentracijo vse finančne uprave v državi, da bi se na ta način poenotilo delo 11-ančmh delegacij v pokrajinah. Kako skrbe za posie. Sedanja deželna vlada za Slovenijo je izdelala neko uredbo, ki naj osvobodi hišne sužnje izpod kapitalističnega gospodstva. človek bi gotovo verjel, da se gospoda trudi izboljšati položaj teh revežev, pa samo dotlej, dokler ne prebere naredbe. Delavnega časa ta uredba ne pozna, posel lahko dela dokler se zljubi gospodarju. Vsako drugo nedeljo ima pet ur prosto, celih pet url Po dveh letih seve če prenese gospodarjeve sekature, ame iti na tedenski dopust. Naredba poleg tega še veliko govori o denarna prejemkih, koje pa menda kakor danes znajo najbolje določati tndi v bodoče samo gospodarji. Poleg tega so še druge zaščitne odredbe kapitalističnih žepov predvidene tako, da se naši gospodarji razen poslov niso čisto nič razburili nad naredbo, ki gre v Beograd beračit centralne milosti potrjenja. — Ko so prebarvali avstrijske orie, so natikali jugoslovanske; hišni posli so služil tudi pod avtrijsko vlado — jugoslovanske gospodarje. Ker Je predsednik deželne vlade --a Slovenijo dr. Battič odpotoval danes v uradnih zadevah v Beograd, odpade za čas njegove odsotnosti vsak sprejem strank. Akademski dom v Ljubljani. Akademski kolegii je kup9 za akademski dom hotel »Triglav* preje »Ilirija« v Kolodvorski ulici z vsem inventarjem. Akademiki se v svoj novi dom preselijo z Grada pred začetkom Šolskega leta. Aretiran Je bil v nedeljo ob 11. uri dopoldne v parku »Zvezde« po detektiva J-Podobniku Miloš Zlatar, sozarotnik beograjskega atentata. Določen je bil, da tud! meče bombe, a iz neznanih vzrokov ni prišel v Belgrad. Hotel ie pobegniti v Ameriko. Potoval je počasi iz Novega Sada preko Zagreba v Ljubljano, kjer ie btia policija že obveSčena o njegovem eventualnem prihoda. Zato se je vršila zelo stroga revizija potnikov v inozemstvo. Zanimivo je, da je imel aretiranec popolnoma pravilno izstavljen potni Ust zase ki xa sv ilo družino. Aretiranega Zlatarja so odposlali v Betgrad. Iz uradnih listoy. HJradnI list« 5t. 76 priobčuje uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe v naši državi, ki bo predvsem zanimala železničarske krose. Naredba o zunanji obllkj prošenj. Ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri morajo imeti vse prošnje na urade In oblasti sledečo obliko: pod nadpisom (naslovom) Je navesti ime In naslov prosilca ter kratka vsebina prošnje. Zadnja stran mora ost*ti prazna. Prošnje v drugi obliki se bodo zavrnile. Tatvine In goljufije bodo sodila porotna sodišča od 15. julija 1921 naprej po novi naredbj šele, če presega Skoda 40.000 K. Za manjše zneske bodo merodajna okrajna ta zborna sodišča. Vse denarne kand «e glasom te naredbe podvajsetorijo. Naš državni patentni urad. V ilustracijo naših razmer prinašamo: Neki navaden smrtnik je sestavi! zdravilno sredstvo, ki prekaša vsa dosedanja tovrstna zdravila. Prosil Je za podelitev patenta. Odaovorai so ton: Ker niste uiti farmacevt niti zdravnik, vam patenta ne moremo podeliti. — V Nemški Avstriji ie bil patent brez pridržka podeljen. — Neverjetno, ampak resnično! Dijaški koledar »Jugoslovensk©Matlce«. Začetkom septembra t. L izda Jugoslovenska Matica Dijaški koledar z bogato vsebino. Poleg zanimivih člankov bo vseboval koledar tudi vse za dijake potrebne podatke. Ze danes opozarjamo vse dijake na ta koledar, posebno pa vse dijaške organizacije. Avtomobilua zveza Lesce — Bled. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji javlja, da se otvori 9. t. m. avtomo-bllna zveza med Lescami in Bledom. Avtomobili bodo vozili k jutranjim in večernim ljubljanskim vlakom. Voznina za osebo 20 kron. Vozna pošta Iz Kranja na Jezersko. Tourist - Otlce nam javlja, da vozi z Kranja na Jezersko dvosedežen poštni voz, ki odhaja iz Kranja ob 8-45 in se VTačt v Kranj ob 18.30. — V drug) polovici tega meseca se otvori med Kranjem in Jezerskim tud; avtomobilu! promet. Razširjenje selske službe pri poštnem uradu Konjice. Z 10. julijem t. 1. se razširi dostavljanje poštnih pošiljk po seJskem pismonoši poštnega urada Konjice na tele kraje: Tepanjski vrh, Sp. Pristova, Nova vas, Polena, Preloge, Bezina, Strtnik, Pobrež, Dobriška vas, Brdo in Gabrovnik. —- Do* stavljalo se bo vsak dan razen nedelj. Reklame na ljubljanskem velesem-nlo. Na mnogobrojna vprašanja odgovarjamo tem potom, da se udeleži reklame na »Ljubljanskem velikem semnju« 1. s. na plakatnih deskah, slikanih reklamah na ograj! in inseriranja v katalogu razstav-Ijalcev, lahko tudi ona stranka, hi se ni prijavila kot razstavljalec. Vsi tozadevni načrti so na vpogled v anončni pisarni A loma Company, družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. L, katera podaja vse informacije in sestavlja reklamne proračune. Tedenski zdravstveni Izkaz, V dobi od 26. junija do 2. julija se je rodilo v Ljubljani 27 otrok (16 dečkov, 11 deklic). V istem času je umrlo 26 oseb <18 moških, 8 žensk), od teh 13 domačinov In 13 tujcev). Smrtni vzroki so bili: 10 jetika, 1 pljučnica, 2 možganska kap, 1 rak, 13 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 1 slučaj šker-latinke in 1 slučaj griže. W@stnSk Stf©feo«i:e klobučevine iz domače volne in zajčje ke že -montirajo, tako, da bo tvornica v kratkem od uvoza tudjh surovin neodvisna. — Tekstilna industrija v Češkoslovaški. V Češkoslovaški je 75 predilnic za ovčio volno s 350.791 vreteni, 9 predilnic za kam-garn s 337.416 vreteni, 90 tkalnic za volno s 7572 statvami, 163 podjetij {hkratu tkalnice in predilnice za volneno prejo) s 13 tisoč 181 statvami in 562.669 vreteni, 134 tkalnic za izdelovanje volnenega blaga z 10.393 mehaničnimi statvami in 5575 statvi. — Francoska trgovska bilanca, ki je bila tekom preteklega leta za 7894 milijonov frankov pasivna, se je znatno izboljšala, Dočim je leta 1920 Francija izvozila za 7728, uvozila pa za 15.728 milijonov frankov, sta uvoz in izvoz tekom petih mesecev 1, 1921 dobila popolnoma drugo raz-, merje. Uvozilo se je za 7728 milijonov, izvozilo pa za 9049 mrUionov frankov, taico da je trgovska bilanca do sedaj za 365 milijonov aktivna. — 11 milijonov ruskih kož v zameno blaga. Časopis »Mosjak« iz Odese poroča, da ima Rusija pripravljenih 11 milijoni/v kož, katere namerava zamenjati za drugo blago, kakor poljedelske stroje in orodie. — Nemško - francoska gospodarska pogodba. Listi javljajo, da se je sestavil načrt nemško - francoskega dogovora o dobavi blaga in sirovin v vrednosti 15 milijard. Predvideno je med drugim tudi tako blago, ki se more prodati naprel. Razea tesa pride v poštev tudi nakup aOO nemških lokomotiv in 25.000 železniških vozov. — Kriza v bakreni industriji Japonske, Tačas se nahaja japonska bakrena indrstrl-ja v težkočah. Zaloge bakra se računajo na 35.000 ton; mesečna produkcija znaša sedaj približno 4000 ton, medtem ko znaša mesečna poraba le 2600 ton. Edino eksport-no tržišče za japonski baker ie Kitajska, kjer so sedaj evropejske in amerikanske cene znatno nižje, kakor pa japonske. Zdravstvo. (Dopis iz Maribora.) Sifilis in tajna prostitucija. Vsakemu, kdor se količkaj zanima za vprašanje spolne higijene, je znano, da so spolne bolezni, zlasti pa sifilis, v našem mestu tako razširjene, kakor nikdar poprej, ko so bili bordeli še na razpolago. To je torej sad tajne prostitucije. — VpraSajte zdravilke za spolne bolezni, pojdite pogledat v bolnico na oddelek za spolne bolezni, pa bodete videli tam mlade fante in dekleta In pa stare bolnike, ki Vam bodo povedali, kle so »steknil'«« Pa ne morda samo ljudje iz revnih krogov, zvedeli bodete za fine gospode in dame iz »boljšiha krosov, kako so prišli do malheur-ja. — In če poide to tako naprej, potem se nam obeta lepa bodočnost. —- Pa tu ne gre za stokanje in jadikovanje, konstatirati je treba v nam ta buržuazni način ljudske higiiene, ki prinaša veliko nevarnost za več generacij hi da !e treba vse sile napeti, da se te strašne bolezni omeje oziroma zatro. — Ako se le namreč izkazalo, kar tu trdimo, da ie tajna prostitucija zanesla spolne bolezni med vedno Sirte kroge, potem je treba proti tej ka! ukreniti; kajti dandanes moški iSčeh) spolne zadostitve po kavarnah, po družinah, kratkomalo povsod in s tein zanašalo bolezni tudi v take kroge, kjer jih ženske ne bi pričakovale; potem pa te ženske spet dalje živijo, dočim ie bila preje možnost nalezenia omejena na manjši krog in na večjo kontrolo. Razumljivo pa je, da .ie kontrola nad tajno prostitucijo veliko težja kakor ona v javnih hišah. Znano je namreč, da se oboleli moški navadno sam) javijo za zdravniško pomoč, dočim ženske, zlasti mlajše (imamo tudt 15—I6letne!) nu-lokdaj same prijavijo obolenje oziroma pridejo k zdravniku, ki je dandanes seveda tudi primerno drag! — Policija pa tu ne vrši ali pa tudi ne more vršiti zadostne kontrole, da bi n. pr. po kavarnah in gostilnah zahtevala legitimacij in zdravniških izkazov o zdravju prostitutk, saj jih deJ;>-ma tndi policija potrebuje »n išče. Ce torej te kontrole policija ne more vršiti, potsra preostane edino to, da se spet odpro javne hiše pod najstrožjo kontrolo. Pozivamo mednarodne kroge, to je zdravnike poverjeništvo za socialno skrb, da temu vprašanju v najkrajšem času posveti vso poror-nost, ker drugače je pričakovati, da bo v enem letu vsak tretji mo?ki oziroma ženska spolno bolna, Tu nič ne pomae* sentimentalnost o morali, ki je danes nizko padla in o kateri seksualni nagon, k) bolj močno polje, zahteva vedno več žrtev. Videant consules . . . Ce iil> Je res kie še najti! Ponovno pozivamo zdravniške kroge, da o tej nuini zsdevl spr«K<>v"r£- ^ | * Sedtnerokratnl doktor. Na visoki šoti za gospodarstvo v Berlinu je bil promoviran generalni ravnatelj tvornic za barve proi. dr. Duisberg častnim doktorjem gospodarstva. To je že sedmi doktorat g. dr. Duisberga. • Londonski slikar Strang zahteva ločitev od svoje žene, ker slednja ves daa prepeva, kar on kot nenmzikaličen Hoveic ne more trpeti, čuden vzrok ločitve t