Po francozkem prevela Marica : Hrana za otroke. 35 Hrana za otroke. Po francoskem prevela Marica. Herbert Spencer na čelu vsem Angležem trdi, da samo dobro rejeni narodi so gospodarji in zmagovalci nad drugimi, da mornarji in delavci Zedinjenih držav so prvi na svetu, kar se tiče moči in to zato, ker jedo več mesa, nego močnatih jedi in vse pač ni iluzija v tej trditvi. Njihovi učenci imajo mnogo manj ur nauka in več ur za po- čitek in za igranje nego naši, a se vendar nauče mnogo predmetov veliko lažje in rajši, gotovo ima hrana ob tem zavidanja vrednem dejstvu tudi svoje zasluge. Dokazovalo se je tudi že dovolj, da organizem, ki nima zadostne hrane, se ustavlja mikrobom le slabo. 36 Po francozkem prevela Marica : Hrana za otroke. Otrok od IO—15 let, ako raste zmerno in ne nag-loma, prido- biva na dan od 10—15 gramov na teži. Ako se pa otrok ne razvija, ne raste, ampak zastaja, dajajmo mu vsak dan skuhane zmesi iz pšenice, rži, ječmena, ovsa in turšice, kakor uči doktor Spring-er. V obče dajajmo našim otrom tečne hrane, ne dajmo se prešle piti od onih, ki nam svetujejo, naj bi postali vegetarjanci. Brczdvomno bi tako postali otroci malo bolj okrogli, bolj de- beli in rdeči, ali videli jih bodete kmalu tudi manj živahne pri učenji in pri igri. Vegetarijanstva ne vpeljujte sistematično, ako vam tega ne veleva zdravnik, če je v otroku preveč moči in življenja tako, da postaja že neukrotljiv. Po petih, šestih letih naj otrok le je meso osobito po zimi in v mrzlejših krajih, pekoče solnce nadomešča vsaj nekoliko tečno hrano. Angleži dajejo svojim otrokom — učencem 300 gramov mesa na dan. To je pač preveč za nas prebivalce na jugu. Predlagam, da se pri nas (na Francoskem) daje malim. 150 gramov, srednjim 200 gramov in odraslim 250 gramov mesa na dan. Otrok od 5 —15 let mora jesti štirikrat na dan. V več družinah se je zvečer največ, kar je popolnoma krivo. Otrok, ki leže spat neposredno po večerji, ne sme imeti v želodci težkih jedi, ampak le jajca in sočivje, kar redi otroka, ne da bi ga motilo v spanji. Zjutraj pošiljate svoje otroke v šolo z borno skledico kave ali šokolade in koščekom kruha in hočete, da po dolgi noči prebije s to pičlo hrano vse dolge ure dopoldne. Štiri ali pet ur pazljivosti, ki napenja otroku živce in možgane in hočete, naj razumi in obdrži sto različnih, dolgočasnih in težkih reči ! To je naravnost absurdno. Na ta način je duh vse jutro le na pol bedeč na pol speč. Opoldne pa je slast do jedi že glad, vsled kojega jedo otroci naglo in mnogo ter potem prebavljajo slabo. Iz tega sklepamo, da bi mo- ral učenec imeti ob sedmih zjutraj : dve jajci, dober kos kruha se surovim maslom in ako ne mesa vsaj skledo mleka, le nekoliko uma- zanega s črno kavo. Ako ga tako pošljete v šolo, ne bo tako raz- tresen, bo delavnejši in se bode učil z manjšim trudom. Dajati suhega kruha, tudi ni pravo. Ko pridejo otroci ob štirih iz šole, dajte jim kaj tečnega jesti in piti kaj gorkega. Opoldne naj se da otroku jesti največ, tedaj naj ima svoj dober kos mesa, ki nadomešča izgubljene sile. V nekaterih zavodih je slaba navada, da med kosilom nekdo čita. To je naravnost nekoliko barbarsko, da se ne dovoljuje ubogim malčekom govoriti, nego samo o počitku. 37 In kaj sledi iz tega? Siti učenja in čitanja do grla, želeći ne- koliko zabave in počitka, hité jesti in požirati, da so tem prej prosti, kar jim zopet provzroča slabo prebavljanje. (Konec prihodnjič.)' Pri nas je navada in nekak dogma še, da je treba jesti mnogo juhe in kruha, da se raste in postane močno. 'i8 Po francoskem prevela Marica: Hrana za otroke. Hrana za otroke. Po francoskem prevela Marica. —(Konec) — obče .se misli, da se mora jesti mnogo juhe in mnogo kruha, da se postane močnim in velikim. V svojih molitvaVi pro- simo zares »vsakdanjega kruha«, dasi je pod »vsakdanji kruh« razumeti vso potrebno hrano. Tako prosi Anglež se srcem dobrega kosa pečeneg-a mesa in dobro pečeneg-a krompirja in ko njeg^ove ustne izgovarjajo »bread«. on prosi Boga, naj mu da vsakdanjega »beef-steack-a«. Vse pri nas jc juho in često ono redko, vodeno juho. po katerej se lovijo kosi kruha, riž ali kaj druzega. Juha ni niti z daleka tako zdrava in imenitna jed, kakor pripovedujejo naši starejši ljudje, ki ne zabijo pri nobeni priliki priporočati je. In naše ljudstvo — razven delavcev — ni le zato brezmišično, ker ne dela fizično težkih del. ampak tudi zato, ker se hrani s tako hrano. Juha nas n. pr. bolj debeli, daje več one mehke, puhle debe- losti nego mišic ter nas dela tako nekako mehkužne na duhu in telesu. Vemo, daje mnogo takih ljudi, kise hranijo tako vsled svojega slabega socijalnega položaja in vsled pomanjkanja sredstev ; vemo, da vsi ne morejo jesti pečenega mesa opoludne in zvečer, ali še po večkrat na dan. Toda. ako spoznavamo hranilne lastnosti naših jedi, nahajamo tudi v skromnejših prave redilne lastnosti in vidimo, da se priprostejše in najcenejše jedi dajo pripraviti tako, da nam teknejo mnogo bolje od naše navadne juhe. Naša dekleta se pač uče kolikor možno abstraktno o onih treh vrstah hrane, ki nam je potrebna, bolje bi pač bilo, da bi se učile bolj praktično in bolj priprosto, kako pri- Po francoskem prevela Marica : Hrana za otroke. t)9 praviti jedi, da bi se lepo razvijali njihovi otroci in da bi čim lažje izhajala z denarjem, kojeg-a bodo imela na razpolago za hrano. Juhe ne dajajte posebno takim otrokom ne, ki prebavljajo slabo, za slabotne želadce je ona redka juha naravnost škodljiva. Postne juhe naj bodo celo goste in nekako bolj podobne pire. Ne dajajte otrokom onih redkih postnih juh, na katerih plavajo kosi zelenjave in koščeki sredice. Taka juha je dobra le zato, da pozimi, nekoliko segreje. Tudi ne basajte svojih otrok s kruhom, dasi so naši stari trdili, da kruh dela močne ljudi. Posebno je sredica, osobito še gorka ali sploh mehka sredica, za želodec kakor napita goba. Ako že nočete za svoje otroke pre- peči kruha še enkrat na omrežji, kar pa dela kruh mnogo bolj pre- bavljiv in mu ohrani vendar vsa redilna svojstva, dajte jim vsaj mnogo skorje in sredice malo ali pa nič. Ako hočete, da se vaš otrok, ki je presuli, nekoliko odebeli, dajajte mu prepečenega mrzlega kruha namazanega z dobrim ma- slom in potrošenega z navadno soljo. Za pijačo dajajte mu mleka in sicer bolje nekuhaneg-a mleka, ako ste gotovi, da je krava zdrava, netuberkulozna. Sploh redite ga z mlečnimi jedmi, s kuhano in stol- čeno smetano. Sladčice kvarijo zobe, teže želodec in tvorijo nepotrebno mast. Ob času sadja dajte otrokom brez strahu češenj, breskev, groz- dja in jabolk ; manj pa jagod, hrušk in sliv. Težko prebavljive jedi so : kruhova sredica in juha s kruhovo sredico, okajeno meso, jedi s premnogimi dišavami, div'jačina, ki je zastarela, težke ribe, surova zelenjad : radič, solata, meloni, jedi pri- pravljene z jesikom, jetra, cvrtje, špargeljni, karfijole, sladčice, sme- tana (ako ni skuhana), sir. Jedi, ki se morajo priporočati : dobro pečen kruh posebno, skorja, jajca (izvzemši trdo kuhana jajca, ki so težko prebavljiva), lahke pečene ribe, ako se cvro, sleči jim kožo, pod katero se je nabralo olje ; meso belo in rdeče, (govedina, teletina, piske in kaštrun) pečeno rajši nekoliko več nego manj, ker premalo pečeno tvori večkrat gli- ste. Fižol, zeleni fižol prav mehak, artišoki, pire iz krompirja, leče in sadja, pire iz kuhane solate, radica, spinace, endivije, suho sadje, nepresladek kompot, kuhana smetana. Jedem davajte malo popra in dosti soli. Glede pijače sem jaz menenja, da se otrokom ne daje nobene alkoholične pijače, ni piva, ni vina, ne belega, ni rdečega, ni črnega. 70 Med jedjo je sploh nezdravo piti mnogo. Dajte otrokom eno uro pred obedom kupico vode ali mleka. Ko otroci odrastejo, daste jim pri jedi lehko kupico vina z vodo toda jaz vam povem, da jaz poznam le eno zdravo pijačo, na katero se zanašam vselej, to je: čista voda. Toda med jedjo in neposredno po jedi ni zdravo piti mnogo, ker se pomnoži želodični sok in se prebavljanje zakasni. Vadite otroke, ko so še celo majhni, da jedo počasi in da žve- čijo dobro. Od tega bode večinoma odvisna bodočnost njihovega želodca. Marica.